tfUgdo
št. »2.
Nedelja 22. marca
fi
1936
Ina Slokanova:
Balonček Skakonček
in Majdica
Da, sojeno mu je bilo Bkoro umreti. Najbolj ga je bolelo, da je tudi Majdica opazila spremembe na njem. Začudena ga je ogledovala in spraševala:
Ker se balončku ni ljubilo skakati, je še sama postajala žalostna in za» mišljena: »Oh, ko bi vsaj Belka pn» šla!« je včasih iskreno zaželela.
Tudi Skakonček je želel, da bi muca
»Kaj ti je prijateljček? Tako čuden si postal. Nič več nisi tako lep ko včasih. In tudi skakati nočeš več, ali si bolan?«
»Staram staram, veš, Majdica!« je žalosten zavzdihnil.
Majdica pa tega ni mogla razumeti.
»Starajo se samo ljudje, ne pa ba* lončki,« je rekla in dostavila: »Saj vendaT nisi dedek Ambrož, ki je de» ▼ctdesat let
skoro prišla. Saj je bila tako pametna. Svoje lcriže in težave bi ji razodel, gotovo bi mu kaj pametnega sveto« vala.
Belka in njena družinica Muca Belka se je vrnila, prav tisti dan, ko je naštel balonček petinpetde« set dni in mu je po Pikapokovem pre» rokovanju bilo sojeno živeti samo še pet dni.
Z mehko tačk® js pflrfricsfa po
tih in vprašala:
»Mijav, mijav, Majdica, Skakonček, kaj sta še živa in zdrava? še nista po= zaibila muce Bolke? Odprita, odprital«
Majdica je hitela k vratom in Ska* konček je poskočil od veselja, tako visoko, kot včasih, ko je bil še mlad im. zdrav.
Belka se je prizibala v sobo.
»Mijav, mijav, pozdravljena!«
Kot je bila že od prej navajena, je skočila na klo" ob peči, Majdica pa ji je nalila mleka od svoje južine in ji postregla.
Ko se je napila mlaka, je s svetlimi očmi pogledala okoli sebe in zaibrun* dala: »Mr, mr, prileglo se je.«
»No, zdaj pa povej, kje si talko dole go hodila in kako se ti je godilo,« je bila radovedna Majdica.
»Mr, mr, saj zato sem prišla. Kje sem hodiila? Prav za prav, kje sva ho« dila, kajti bila sva drva. Hodiila sva tam, kjer je bilo dosti mišk in so bili ljudje dobri. Godilo se nama je včasih dobro, včasih pa tudi slabo, kot je na« neslo. Samo za stanovanje nama je ves čas slaba predla. Kar nisva mogla naj* ti pripravnega kotička. Iskala sva m iskala, pa če sva naletela na količkaj pripraven prostor, je že prišlo kaj vmes. Ali so bili to neusmiljeni lju* dje, ki so naju spodili, ali pa ni bilo mišk v bližini, da bi bila morala hoditi cel dam daleč, če bi hotela vloviti mi* ško za juzi.no. Končno sem se jaz te* ga večnega iskanja naveličala in sem rekla Risku: »Vež stari, najbolje bo, da pobereva svoje reči in se preseliva tja, kjer sem jaz prej stanovala.« No, in zdaj smo tukai. Kajti nisva več sa» ma, ampak nas je pet. Tri otroke i* mava.«
»Otroke?« sta se začudila Skakonček in Majdica.
»Seveda,« je ponosno prikimala mu« ca, »in še prav ljubki so: mala Belki« ca, Risko in Mijavkica.«
»Oh, kaiko rada bi jih videla,« j« zaželela Majdica.
»Saj jih lahko. Oba. ti in Skakon* ček, jih lahko vidita. Kar z menoj poi« dita. Še moža Rfeka vama boni r»red* stavila, če se je ie vmM z mišjega Jeva.«
Majdica je vzela SkakonSka in *la za muco. Pri sosedovih so se po lestvi topoli na podstrešje
»Pst,« jima je zašepetala muca in sladko zaklicala: »Mijav, miiijavl«
»Miiijav, miiiijav, miiiiijav!« se je odzvalo iz najtemnejšega kota.
Muca je stekla tja. Majdica s Ska* končkom ji je sledila. Kmalu sta za* gledala v kotu na kupu cunj tri ljub* ke mucake, ki so se plašno stisnile sku* raj, ko so zagledale tuja gosta.
»Mijav, mijav,« jih je mirila mati Belka, »nikar se ne bojte, to sta naša prijatelja, dobra, ljubka prijatelja.«
Končno jih je nekoliko pomirila. Belkica se je pustila Majdici celo po* božati, Risko pa je iztegnil tačico m boječe po tipal Skakon čka.
»Bojijo se, ker vaju prvič vidijo,« se je opravičevala muca, »toda, ko se privadijo na vaju, bosta šele videla, kako prijazne znajo biti.«
Medtem pa sta se Majdica in mala Belkica že popolnoma sprijateljili. Ne* žno, nežno jo je božala Majdica po glavici in za vratom, da je mucika od samega zadovoljstva brundala: mr, mr, mr in kar sama ni vedela kdaj in kako je zlezla Majdici v naročje. Maj* dica pa jo je božala in božala ter kli* cala z neštetimi nežnimi imeni.
Skakonček ju je gledal in nekako tesno mu je bilo pri srcu. Kar nevošč* ljiv je bil Belkici za veliko ljubezen, ki ji jo je izkazovala Majdica. Kar ga je prešinila nova misel. Rahlo je dreg* nil staro Belko in ji zašepetal tako, da ga Majdica ni mogla čuti, da bi ji nekaj rad povedal.
»Kar povej,« je rekla Belka.
»Toda Majdica ne sme slišati,« ji je zaupno šepnil.
»No, pa pojdiva tjaile,« ga je takoj razumela muca in stekla v nasprotni kot.
Tam ji je Skakonček razodel svoie velike težave. Vse ji ie natanko ob* razložil, kaj mu je Pikapok preroko* val in da čuti. da bo moral res skoro umreti. Rad bi šel k žarkom, kjer ni smrti, le spremenil bi se v belega obla* čka. toda Majdica se mu smili, ko bo potem tako sama. Belka je zdaj no* ročena. družinico ima in svoie skrbi, ona ne bo utegnila zabavati Majdice. toda nekaj drugega se je prav zdaj domislil. — Skakonček se je še bolj pomaknil k Belki in ji pokazal .Maj* j dico. ki s-f ie vsa zaverovana igrala i z malo Belkico.
Gustav Strniša s
Tun — šait — tin
Nekje na Kitajskem leži slavno me- I sto Šan-tin-tun. V tem mestu je žival čudak Tun-šam-tin. ki je životaril v velikem mračnem skladišču in prodajal. različne pasti, ki jih je izdelova sam.
Vsi podaniki nebeškega cesarstva so govorili, da je najbolj pošteno mesto na Kitajskem San-tin-tun, a Tun-šan-tin, da je največji čudak v deželi in tudi najbogatejši mož na Daljnem vzhodu.
Mali skromni trgovec pa se je ljudem smejal in trdil, da je siTomak, ki ima komaj toliko, da se sproti preživlja. Sicer pa je molče delal im ni hotel nikoli javno razglasiti, da je res revež, kajti bil je velik modrec in je vedel, da ne sme javno oporekati ljudskemu mnenju, ker. bi ga potem vsakdo res smatraj za največjega bogataša.
Pa je prišla k njemu komisija poiz-vodinikov, ki mu .ie hotela, nnortiti tako visoke davke, da bi mož skakal kar do stropa.
i un-šan-un je gospode prijazno sprejei iai jian zaupau, ua je revež, Ka Uiiua ni'h.ajv«gd pi uim^ciijio. un je res siromak juin je omazai, ko jm je spre-vodii pa svojih praziinh skladiscii, Kjer je miel trgovalo iui ozko crvivo po-steij, na saieri je prenočeval. UioboKo v ua, v svoje založene Kieti jih pa ni Poveciei, kaju že naprej jih zaismra-dil in ko jun je hotel razkazati kletne prostore, so se vsi pogiraiom za nosove in so mu raje verjeli, da so kieti prazne.
Učeni poizvedfntiiki so majali z, glavami:
Javnost trdi, da si, bogat. To javno mnenje moraš sani spmrnemiti. i vo^a dolžnost je, da se oglasiš v čaismikih in poveš vsemu svetu v ork, da nimaš več dohodkov kakor totoko, da se pošteno preživljaš! Ce tega ne storiš, bodo iju-dje uais same javno. napadli, češ, da ščitimo bogataše itn jkn ne naložimo davika, ka oi ga moralii po vsej pravici piačati kakor slednji sin dežele nebeškega carstva,
Tmn-šan-tin je globoko sklonil svojo obrito giavo in modro odvrnil:
Dmagi učenjaki! Ali ste dobro premislili, da si s tem preklicem naprtim največ zavistnežev in nasprotnikov, kajti potem bo vsak prepričan ravno o. nasprotnem, vsakdo si bo mislil da sem tako bogat, da se niti sam ne zavedam več koliko imam in zato skušam vse utajiti! Celq, roparje boni opozoril na sebe, da pridejo iti ma pobe ro še to kar imam!
Pregledniki so ga postrani pogledata a voditelj mu je ukazal:
Storiti moraš, kar ti veliimo, kasti naša dolžnost je misliti in zapovedovat S dočim je dolžnost podložnikov skišati in se ravnati po naših ukazih!
Ubogi Tun-šan-tm je obljubil, <fa bo vse storil.
2e drugi dain so KucJje čitald o njem. kakšen siromak je. da se preživlja samo s pastmi, ki jih dela sam in da ne more plačevati niti dostojnega davka.
Njegovi rojaki so čitali oglas, si drgnili obradke, zavfmli oči. šepetali in sd namigavali, češ. da so vedeli, da je
mož denaren, da pa je tako bogat, da skuša svoje oo&asuvo kar javno zatajiti, tetta sj ni nihče n.is J.
i un-san-Djiii p.a je	v svoja kle-
ti z revolverjem za pasom in čakal, da pridejo razbojniki in zahtevajo od njega denar alt življenje.
Zgodilo se je.
Neke noči je močno potrKaio na vrata, ki so bila zaklenjena. Ker lih starec ni takoj odpri, so se šiloma vdala, a v klet je navalila oborožena tolpa razbojnikov.
Že je stal ^aavair pred neznatnim Tun-šan-timom in zahteval od njega, naj jim izroči svoje ogromno boga-stv
Kupec se je prisiljeno nasmehnil, po-flciljil na desno in levo ter spoznal4 da bi niiti miš ne mogla skozi gosto množico roparjev, ki so strmeli vanj s krvjo podpktlmi poševnimi očmi. In se je oglasil:
Svoj zaklad bom pokazal samo tebi, slavni glavar! Potem, kasneje, ga lahko odnesete, a za zdai ga bodo gledale samo tvoje oči! Pojdi z menoj!
Vsi te spremimo! so zagrmeli razbojniki.,
Poglavarju ga pokažem, če hočete! Ce pa ne, si ga poučite '"ti ga vzemite sami, a povem vam. da ga ne boste na?!''! se je zahahlial Tun-šan-tin.
Pa te obesimo! so za pretili roparji.
Le če hočete! S pretniami ne boste pri meni n;česar opravfli, ker predobro vem, da vam je več za zaklad, ka-
kur za mrtvega starca, ki vam nuna Kaj korisuti!
laj'Pov'i so se kiatKo posvetovati m že je giavair rnožtoku ukazal, naj ga Pu'Veuc k zutiuaau.
lAisia a ta v soseunji prostor, ki je uii loceti z leseno steno, lam je atata velika, popo.numa nova spretno vdelana past.
i uii-sau-tin je posegel v njeno odprtino in zašepetal:
i u notri je ooOro prit jen a vzmet Ce Krepilo nalilo pritisneš, se ouipre kos stene in vhod v tajni predor je pred natrial
Starec se je le navidezno trudili to mučil, v resnici ni delal v odprtim z roko ničesar.
Uiavar je postal nestrpen. Odložil je revolver, ki ga je tmei v desnici 111 zakričal:
—	Pusti, bom jaz pritisnil na vzmet, kajti močnejši sem.
Kupec se je zvito nasmehnil in se umaknil.
Glavar je divje sunil v odprtino. Vzmet se je takoj sprožila in sunila nizdol železno zaklopnico, da je bila glavarjeva roka stisnjena v past.
Še preden je mogel z levico pogra* biti revolver, ga je že imel v roki Tun» šanstin dočim je z drugo roko potegnil izza pasu svojega ter je tolovaju pri« jazno ukazal:
—	Zdaj si ti moj ujetnik in boš de« lal kakor bom jaz želeli
Razbojnik se je režal, da je odme« valo pod nizkimi oboki:
—	Samo zakričim, pa priteko moji pajdaši ter te pobijejo na smrt!
Starec ga je mirno zavrnH:
itilili, T^
t A V
—	Nisi dovolj pameten, o slavni gla* vari Vedi, da meni ni toliko za življe« nje kakor tebi, kajti star sem in kmalu mi bo treba umreti! Ti pa si v cvetju let in mnogo lepega te še čaka! Vem, da poznaš pregovor, ki trdi, da jc naj« večji čudak v Šan=tin*tunu stari Šun« tan»ti® in danes se lahko o tem pre* pričaš. Kar pokliči tovariše! Poglej, v vsaki roki držim jeklenegia mačka, ki
Euha smrt! S prvim strelom ubijem te*
e, z drugim tvojega prvega tovariša, ki stopi čez prag. Morda bom potem že rajnki, ali pa pošljem še koga tvo« jih pred seboj na drugi svet, kajti do« bro streljam, veruj mi! — Čakaj, bom kar poklica! tvoje ljudi! ' Že je nameril cev samokresa glavar« ju v glavo, da je slednji zatulil:
—	Vrag! Ne uganjaj bedarij!
—	No, vidiš! S teboj se bo dalo še pametno pomeniti! Napiši mi, da si me oropal vsega mojega premoženja in za vsakega tvojega tovariša dobiš tisočak, tebi samemu pa jih dam de« set! Če si zadovoljen, je v tvoje do« bro, če nisi, pa na srečno svidenje na drugem svetu!
Glavar ni dolgo okleval! Napisal je, kar je ukazal Tun«šan*tin in dobil je denar. Nezaupljivi čudak je zahteval, da je moral oditi pred njim brez sa« mokresa, a še preje je moral veleti tovarišem, naj se pobero in ga počaka« jo daleč zunaj mesta. Šele čez nekaj minut je smel tudi sam za njimi.
Ko je tudi glavar odhitel, je pogra« bil starec piščalko, pričel divje žvi« žgati in tuliti ter jadikovati in se jo« kati, da bi se kamnu smilil.
Pritekli so ljudje in stražniki ter ga jeli spraševati.
Premetenec jim je v solzah pravil, da je postal največji revež, ker so mu razbojniki odnesli vse premoženje in mu prav nesramno 3e spisali potrdilo, da so mu res vse vzeli.
Sosedje so se smejali, ker so mu pri« voščili nesrečo, a stražniki so spisali protokol.
Še isto noč je prišel revno oblečen človek s suhim konjičem, ki bi mu lahko v največji temi preštel vsa re« bra. Prihajač je naložil Tun«šan«tino* vo beračijo na voz in jo odpeljal na ladjo, ki je čakala v pristanišču. Ta človek je bil Tun=šan«tfnov brat. Vrnil se je še desetkrat preden sta se odoe« Ijala.
i In ko sta sedela na ladji, ki je bila ; Tun»šan«tinova last, ter se je ladja pognala ▼ morje, sta se oba smejala do solz, kajti Tun«šan«tin je bil res ne samo največji čudak, temveč tudi naj* večji bogataš na vsem daljnem Vzho« du!
Mamica:
Setka sladkosnedka
Kakor mlada mucka, je bila mala Betka, ki se je v mislih na masten ocvirek, sladkor, med, orehova jedrca in podobno oblikovala- že kar vnaprej. Največja poslastica zanjo je Mla pa. smetana, oj, ta nebeško sladka, smetana. Če je le kje ugledala tisti dobro poznati lonček — omak — je že kar mimogrede lopnila vanj s prstkom in potem v usta z njim. Ubogi prstek, kako je bil obli-zan! Saj pravim, kakor mlada mucka!
Sicer je Betka njena diobra mamica že tudi tu ali tam privoščila kakšno sladkost. Ampak le toliko kolikor je bilo prav. Če si je pa Betka kaj takšnega prilastila sama od sebe, teda.j sta z mamico zaropotali in ob takilh prilikah je marala mala grešnica čuti, da je sladkosnednost kaj nelepa lastnost
Nekega zimskega dne teka Betka po hiši in se igra z muco. Naenkrat vpraša dedka, kj sedi v zapečku:
»Staai očka, zakaj Ima pa muca brke?«
Dedek pa, M je M S&ljrvec in M je dobro poznal Betkino slabost se poredno namuaa, vzame piipioo iz ust m pravi:
Čuj Befcka! Muca je dobila brke saano radi tega, ker je brez dovoljenja in na skrivaj lizaJa smetano!«
Betka se prestraši in umolkne. Km atol nato pa se zaizre v dedkov obraz in hlastno vpraša:
»Stari očka. zakaj imaš pa taid ti brke?«
»Ha, ha« se zasmeje dedek »Vidiš Betka, brki so mi zrasli zato, ker sem v svoji mladosti tudi jaz preveč rad na skrivaj smetano liza/l •«
Betkin obrazek se zdajci čudovito zresni. Muoo spusti v kuhinjo, sama pa sede v kot in ne zine nobene več.
Strah pred brki jo je prevzel tako, da se je sladkosnednosti kmalu tametfja^ - odvadila.
Naši najmlajši pesnik;
Starček
Kraj gozda tam na klopi starček s palico sedi, ozira v modro se nebo, na svojo misli mamico.
Na dneve tiste, ko še mlad je na travnik hodil se igrat; preganjat kačje pastarice, poslušat lepe gozdne ptice
Sedaj se starček osiveli na solnce hodi gret, in kima, kima smrti beli, ki prišla ga bo vzet.
Tam gori pa pri Bogu obraz bo videl mamice, ki v svojem ga naročju nekoč sladko zibala je.
Jugovec Edvard, dijak v Ljubljani
Mlada pesnica Nalogo v šoti sem dobila, da pesmi, pesniti začnem, kako sirota to bi strila, ko niti rim še prav ne vem.
Sem mlada, stara 11 let učenja, vede si želim, a dostikrat — to je moj greh. se rada polenim.
Ko pa pride tisto leto, ko jaz šolo zapustim, takrat ostalo mi bo weto kar se sedaj učim.
Rošnak Ivanka, uč. II. razr. v
Braslovčah
Otrokova tožba
Sneg pobelil je vrhove men' zatemnil je srce, o, pobelil je grobove kjer mi starši spe.
Prišla bo pomlad v deželo, sneg izginil bo z grobov, srce pa ne ho veselo ker ne morem več domov.
O minuli so mi časi, ko sem se domov peljal ko s tovariši se na vasi prav veselo sem igral.
Zdaj so dnevi sivi, sivi in veselja ni.
Zmerom h grobu me vleče kjer moja mama spi.
Belšak Franc, uč. II. b razr. klas. gimn,
v Mariboru.
Roža
Rože po vrtu rastejo, dekletam pa lica gorijo. Rože opojno dehtijo, dekletam se očke svetijo.
Milivoj, dijak iz Petrovč.
Kralj Matjaž
V sivi gori Ti počivaš in sen svoj večni tamkaj snivaš. Le — kdaj prebudil Ti se boš, Ti, krali Matjaž, ki naš si mož?
O j, zbudi se, zbudi kralj Matjaž! Zdaj prišel , ah, prišel že Tvoj je čas! Le konja za jaha j in sabljo opaši in k svojim Slovencem le hiiro pojaši!
Glej, Tebe rabili hi ravno sedaj, ko, zdi se, pfišel Tvoj že je čas. ko moral biti bi Ti pri nas, a Tebe z gore ni nazaj! . . .
Vojislav Simon, dijak iz Ljubljane.
Jesenski čas Lastovke so odletele, daleč tja na gorki jug, gore so zarumenele, čas nastal je čisto drug.
Sonce več ne sije gorko. žalostno ozira se, megle vlačijo se gosto, dež rosi po malem le.
Mi oziramo se tužno skozi okno v šoli se, večkrat mislimo kak luštno pač poleti bilo je. Jošovc Draga, uč. II. razr. v
Braslovčah.
Smrt Ulrika 11.
Črna noč nad Beograd je padla. Temno, tmurno je po mestu, Le še v gradu sivem luč gori.
V sobani zlati razsvetljeni, Množica razkošnih je ljudi na koncu mize grof Ulrik tam sedi!
»Pijte, bratje in bodite vsi veseli, zdaj Beograd bo padel nam v roke; in užival' bomo veselje srečnih dni.«
Odzvale so se mu zdravice, da zavriskajo pa pijejo . . . da grad se stresa do zemljf
Ladislav pa Ulrika svari, da smrti naj se pač boji, ki vsako uro zadene ga lahko.
•
Celjan pa njemu smehljajoč odvrne: »Le bodi brez skrbi in vino to popij, da zdrav boš živel srečne dni.«
Še zadnje ni besede izgovoril v sobo plane Hunjadi, in sred' sobe obstoji.
Za njim pa množica vojščakov, srdito gleda pak gospodo, ki vsa bleda obstrmi ,
Pa Hunjadi razkačen govori: »Dovolj imaš ti, pes gosposki, ne boš več dolgo živel« . . ,
Tedaj potegne meč z nožnice, da ostrina v zraku se zablisne, da zasveti se v dvorani zlati.
In zdajci se vname boj krvavi Celjan udarja na vse strani, a kmalu zgrudi se krvav na tla!
Junaško padel zadnji je Celjan. Čeprav on bil je sam, se vseeno udat' ni hotel.
Še dandanašnji priča ti skrinja zlata, v kateri položena, Ulrika je počena lobanja.
Krek Uroš, dijak v Ljubljani.
Jaz sem pastir Ko se jutro rano zazori, ptica v grmu gostoli, sončice skoz okence pokuka ter za nosek me pocuka.
Jaz pa čredico na pašo ženem, h peku grem obenem, pek pa žemljice ima in meni eno da.
Ko na livado sem prignal, kravicam sem vodo dal, potem začele so se pasti, toda liska hoče krasti.
Pa si piščalko omajim tri luknje vanjo naredim, al, kak to čarobno piska, še v škodo noče liska.
Ko pa Ave Marija zazvoni, pravicam domov se mudi, hitro torbo si opašem ter nekaj vanjo še pobašem.
Šmajs Franc, uč. 11. razr. v Braslovčah.
Sestavljalna igra »Kombi«
wm
3
Tu objavljamo rešitev 2. naloge: »Vešabu. rtlerat objavljamo 3. —jngK
c.
»<Vefl>Iod«. Rešitev objavljamo v pri-bcxkma številki.
Rešitev verige
kozel — zelje — jeza — zajoc Josip Vamdot:
Listnica uredništva
Dragi Jutrovčki 1 Natečaj smo zaključili, nagrade smo razdelili in vendar nam nekateri še pošiljate svoje spise. Spisi so sicer prav dobri, a za objavo je že prepozno-Nov natečaj razpišemo v eni izmed prihodnjih itevilk. Dotlej potrpite! Imena tistih, ki ao nam poslali prav dobre spise in jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti, priobčimo tukaj:
Pavlovčič Jurij, uč. I. razr. vižje nar. šole na Grabnu v Ljubljani, Esta Sest, uč. I. razr. gimn. v Ljubljani, Milan Vlsočnik, uč. III. razir. ▼ Čnešnjevcu pri Slov. Bistrici, Markelj Ivan. uč. H, razr. meži i. na Jesenicah.
Ugank« in križanke li »adnjih Številk m pravilu« rešiti:
Kopač Ponikva* Stanislav, dijak IL drž real. gimn- v Ljubljani, Gobe« Rudolf, dijak II. a reai. gimn. v Mariboru, Petek Branko, uč. V. ranr. v Kamniku, Tonček Thimiher, uč. HI. razr. v Višnji gori, Baus Silva. uč. I. razr. mešč. šole pri Sv, Jakobu v Ljubljani. Tatjana Štibler, uč. 1X1. razr. v Ko-vačici, dunaveka banovina, Lendovšek Milena, dijakinja L b razr. H. drž. reai gimn. v Ljubljani, Perko Marija, uč. IV. razr. dekL mešč. šole ▼ Mariboru. Tancer Franci. dijak IL a razr. drl real. gimn. v Mariboru, Jeglič Nada, uč. IH. razr. v Si5ki pri Ljubljani Koračin Pavel, di]aft I. b raar reai ghnn. V Ptuju, Žagar Ciril, dijak v ff^ Ijudmfla Brfl, y**j-lr*ijr r TjmHi0"'
Zdolšek Majda uf. B. b razr. dekl, šole v Trbovljah 11.: Nagrado smo TI poslali že decembra meseca(l) na ravnateljstvo šola. Oglasi se tam Če knjige zate niso prejeli, nam sporoči, da Ti pošljemo drugo.
Križanka »Orel"
Vodoravno: 2. stremljenje k napredku; 4. sorodr.ica; 6. cvetni list; 8. papiga; 9. kamenina; 14. postajališče na progi Ljubljana — Jesenice; 15. ženski glas; 17. ptica; 18. usnje; 20. pr'-prosto orožje; 21. globina v tekoči vodi; 22. kavelj.
Navpično: 1. radost Cvetne nedelje; 3. priprava za snaženje; 5. ptič pevec; 7. pravilno telo; 10. človek v odnosu do staršev; 11. iziraz za govorjenje; 12. organ; 13. vprašalnica; 16. štev-nik; 19. pes.