he best medium to rea c h the best customers.- Ixhij* drakrmt na teden. Velja za celo leto $3.00 Published »emy weekly. Subscription yearly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. t| ENTERED AS SECOND CLASS MA ITER OCTOBER ix. 1*19., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL„ UNDER THE ACT^OF MARCH 3rd 1879. "EDINOST** i«49 W. w. St. g § Telephone: § Canal 98. p Chicago, 111. 1 tfiSC I ZA RESNICO I I IN PRAVICO. 1 •a ŠTEV. (No.) 67. CHICAGO, ILL., PETEK, 26. AVGUSTA, 1921. LETO (VOL.) VIL (If*, sm) t m;, mm. file at the Pot Office «f . HL — By tike Order «1 tft* A* S. Burleson. Poitmmcr OeneraL najnovejše vesti. RUSIJA PRISTALA NA AMERI-KANSKE POGOJE. Washington, D. C., 25. avg.—Vse pogoje, katere ie stavila naša vlada ruski rdeči vladi, pod katerimi bi naša vlada sprejela pomoč stradajo-čim Rusom, je ruska vlada po daljšem premišljevanju sprejela. Maksim Litvinoff, komisar za pomoč stradajočim, je brzojavil vladi v Washington, da ruska vlada sprejme pogoje. Predsednik Harding je odobril to delovanje naše vlade in piše: "Jaz vem, da si bomo pridobili srca vseh Rusov, ako stopimo sedaj v zvezo z ruskim narodom z ljubeznijo in usmiljenjem''. — Takoj, ko je vlada sprejela ta brzo-jav, je najela v New Yorku več par-nikov, katere bite nalagati z vsem potrebnim in kolikor se bode dalo, bodo hiteli, da preje pridejo v Rusijo in prineso kruha stradajočemu nesrečnemu narodu. tva in njene duhovnike kot odposlance hudičeve. — Ljudstvo mesta Birminghama je dovolilo, da so mu zmešali pojme o vsem tem in kaj je posledica tega? — Ta prežalosten slučaj! Ta žrtev tu pred nami!" Tudi oče moj je stražil in to vse,' združen v svoji veliki žalosti za sta-j končal, je stopil v "Northwestern 1----j,—t;— --------prj njem iskali zdravniške pomo* STARA MATI OBDOLŽENA UMORA. Adrian, Mich., 26. avb. Kirby, prominentna agitatorica za prohibicijo in za ''višnjevo nedeljo" je bila danes aretirana in obdoliena umora. Pred kratkim j^ njena neporočena hči porodila otroka, ki je naenkrat izginil in nihče ne ve zanj. Policija pravi, da ji je Mrs. Kirbv povedala, da je otrok umrl, ni pa povedala, kako je umrl in kje je truplo. — Mrs, Kirby je predsednica "Ženske krščanske temperančne unije" (protestantske) in je mati štirih hčera. ' MINISTER OBDOLŽEN UMORA. ZA JAVNO POSVETOVANJE RAZOROŽEVALNE KONFERENCE. Washington, D. C., 26. avgusta.— Med kongresniki in senatorji se čuje vedno glasneje in glasneje zahteva po javnem posvetovanju pri razoroževalni ^konferenci, ko se je šlo za to, da naj zbornica dovoli potreben kredit za stroške te konference. Dovolilo se je $200.000.00. Pri tej priliki se je sprejel ta dosta-vek k glavnemu predlogu in se je zahtevalo pavne seje. POGREB DEKANA COYLEJA. Birmingham, Ala. 26. avgusta.— Sodnijska obdolžba in zaporno povelje za metodistovškega ministra Stephensona. ki je umoril dekana Very Re.v Covleja v tem mestu, je bilo izdano včeraj večer. To zaporno povelje je izdal sodnik, ko je zaslišal ministra. Njegova hči, radi kutere je bil gospod dekan umorjen, ;e izjavila: "Zelo mi je žal, da je moj oče umoril Fathra Covleja", ko je šla od pogreba duhovnika, ki je radi njene poroke izgubil svoje življenje. "Ko sem prvič čiila o tem nesrečnem slučaju, nisem mogla verjeti, da bi to moglo biti resnica. Ubogi Father Coyle je bil tako bhg in plemenit mož! Kakor čujem, se moj oče izgovarja, da je storil ta strašni čin v samoobrambi. Jaz ne da sta stražila ubogo dekle. Mesto na delo šla sem v hišo svoje prijateljice. Toda, ko je oče izvedel o tem, dal me je pripeljati domov s silo, ker še nisem bila stara 21 let. Potem me je oče poslal v Texas. Tu ' sem ušla v Texarkana. Toda zopet me je mama našla in me pripeljala Mrs M nazaJ v Birmingham. Od tedaj sem *! ostala doma. Toda vedno sem bila pod nadzorstvom. Za vsako najmanjšo reč sem bila strašne prete-pana, da sem bila vsa črna. Težko mi je vse to javno povedati, ker ljubim svoje ljudi. Vendar ker je prišlo tako daleč, naj raje povem, da si srce olajšam. Se le pred 14 dnevi sem dobila dovoljenje, da sem smela iz hiše. Zadnje besede, katere sem čula od Fathra Coyleja so bile: "Dobila si dobrega fanta. Zato je tvoja dolžnost, da o tem sporočiš-svojim starišem!" in tako je prišlo do umora ubogega duhovnika. Koliko je to dekle prestalo zato, ker je postalo katoliška! Kako o-sramoti marsikaterega Slovenca, ki tako malomarno pusti svojo vero! rim kraljem, ljubljencem svojega naroda, simbolom naše narodne edinosti, in izvrstnim souverenom in velikim vojakom". Beograd, 16. avgusta: — Ministrski svet ie izdal v torek proklamaci-jo na narod, v katerej pravi med drugim : "Njegovo veličanstvo kralj Peter I. je umrl vsvoji rezidenci ob pol petih zjutraj obdan od vseh članov svoje vlade". NAROČNIKI V JUGOSLAVIJI. Kakor smo dobili sporočilo, je naš list zopet dovoljen v Jugoslavijo. S tem naznanjamo vsem naročnikom doma, naj nam sporoče, kateri bi ne bili dobivali ta čas "Edinosti", da jim pošljemo vse ostale številke, da bodo imeli cel letnik. Enako prosimo vse tukajšne ameriške prijatelje, naj od sedaj še bolj pridno naročajo Edinost" za do- Birmingham, Ala. 26. avgusta.— Danes se je vršil slovesen pogreb nesrečnega dekana, katerega je u- verjamem, da bi ga bil Father Coy-! moril metodistovski minister Ste- PROGLAS .NOVEGA KRALJA JUGOSLAVIJE. Kralj Aleksander, ki je postal po smrti svojega očeta kralj Jugoslavije. je izdal v Parizu poseben proglas na narod, s katerim je naznanil smrt svojega očeta in nastop svoje vlade. Proglas se glasi: Mejemu dragemu narodu: Zlomljen od velikih naporov, katere je zahtevala od njega služba narodu in domovini, izdihnil je moj mili oče. Njegovo Veličanstvo Kralj Peter I., svojo plemenito dušo. Tu- cago, katero je končal leta 1920 in dobil naslov "doktorja" zdravilstva. Na to je šel v Cincinnati, O., v najbolj slovečo bolnišnico v Ameriki "Cincinnati General Hospital", kjer je prakticiral zdravilstvo do sedaj. Tu je delal skupaj z največjimi specialisti raznih panog zdravniške vede in dosegel že lepe vspehe. Vse to kaže, da je doktor Uršič dovršil vse šole in vse druge potrebne priprave, ki so ga usposobile, da se mu bomo chicaški Slovenci lahko zaupali v svojih boleznih in pri njem iskali zdravniške pomoči, kajti z njim se bomo lahko pomenili . v svojem materinem jeziku in mu povedali, kaj nam je in on nam bo dal svoje zdravniške nasvete enako v našem jeziku, da ga bomo lahko razumeli. To je za Chicago gotovo velika pridobitev, katere smo veseli vsi. Za sedaj stanuje doktor Uršič nad našo tiskarno, to je 1849 W. 22nd movino. Vsi oni rojaki, kateri jo dobivajo dymov, jo z velikim na- Street, v prvem nadstropju, kjer ga vdušenjem bero in so hvaležni ro- rojaki dobe lahko vsaki čas. jakom tukaj v Ameriki, da so jo Dr. Uršiču pa kličemo naš prisrč-jim naročili. ni dobro došli! Sedaj podvojimo naše delo, da je J bode v prihodnje šlo še več, ka-j ČLANOM IN PRIJATELJEM kor do sedaj. Naj ne bode tukaj v j "ADRIJE". Ameriki našega prijatelja, kateri bi Pevsko in dramatično dr. "Adri-ne pošiljal našega lista svojim do- ja, bo imelo v soboto, 27. t. m. za-mačim ali domačemu g. župniku ali, bavni večer v naši cerkveni dvorani. ako imajo izobraževalno društvo, temu društvu. Začetek ob osmih. -ODBOR. phenson, ker je poroqil njegovo hčer. Velikanska množica ljudi se je zbrala pred cerkvijo in v cerkvi. Pogreb je vodil sam škof Allen. — Predno je govoril, prečital je pisma SLOVENSKI ZDRAVNIK V CHICAGO, ILL. Hvala Bogu', dobili smo v naši chicaški naselbini svojega zdravnika. Te dni se je naselil med nami nad našo tiskarno di pod največjimi r udarci usode se le res udaril. Tudi drugi"katoliki| omaJai1 v sv°ji na^odni tega ne verjamejo. Imeli smo krasno poroko. Obred se je izvršil pred oltarjem Sv. Petra in Pavla. Silno mi je žal, da je moj oče to storil! DR. J. E. URŠIČ, On je v dneh največjih iz- kjer ima svojo pisarno in kjer ga IZ DUHOVSKIH KROGOV. Rev. Jurij Trunk, slovenski pisatelj, je že tukaj. Te dni je prišel v Ameriko Rev. Jurij Trunk in je sedaj v Zeeland v North Dakoti, kjer bode sprejel župnijo. Mi častitega gospoda prisrčno pozdravljamo in rnu kličemo prisrčno dobro došli v ! naši sredi! Kakor znano, je bil Rev. J. Trunk že dvakrat nreje tukaj, ko je zbiral misli. knšenj nesreč ohranil vero v narod-i rojaki lahko najdejo celi dan. 4< no bodočnost in je obenem narodu Dr. Uršič je bil rojen pred 26. £radjva za f™^,^™5™ pripravljal pota, katera so pripelja- leti v Jolietu, 111., sin slovenskih merika in Amerikanci", na katero smo lahko ameriški Slovenci ponos- >ril!- On sam je "poročil toliko1 5a m°j narod k vstaienJu* zm»gi in starišev Mr. in Mrs. Mihaela Urši-jsmo__^ sožalia katera ie dobil od škofa mladih parov, ki so zbežali od do-| ?layL tPod njegOVO modro vlado' ki ča kot ™j**arejši sin med šestimi ni„ ' mn ~r» k;i; 1 - - i je umela cel narod probuditi in o-i otroci. _ v'eJ* fc - veHki idea, narodnega osvo- Ljudsko šo.o je konča, v s,oven- -d, -kaj .ed nami pridno Jolietu suKa* svoje spretno pero in poma- Curleva iz St. Augustine, Fla., no-voimenovanega nadškofa baltimor- Upamo, da bo častiti gospod k večjem, da ga je kedo, ■ . . . .......f . . T „ . skega, od nadškofa J. W. Shawa iz ozmerjal radi tega, nihče mu pa ni ujedihjenja m zanj praski farni soli sv. Jožeta v „ _ katoliškem tisku & 1 ■ dobiti simpatije m pomoč bratske- M. Ko je končal tukaj to šolo z;ga p katonbKem l1SKU- New Orleansa, in od 28 veteranov, grozil s smrtjo ali celo, da bi nanj , * - ------ t. iz Newarka, N. U kajti dekan Coy-| streljal. Jaz sem ljubila svojega o- ga ™sk.?ga nar°da 111 velikih P™- izvrstnim vspehom, šel je v "Joliet j Prišel je . le ie bil vojaški kapelan v Campi četa, kolikor pač more ljubiti očeta ®vctlJen,h zaveznih držav na zapa- own ship High School", kjer je brat Kandid 1 hči, s katero je oče tako ravnal, ka-! dU' lzvrsil° se veIiko to delo o-kor je moj z menoj. O, kako želim I svoboJenJe in tijedinjenja Srbov, da bi ne bil tega storil! Ko bi bi-*1™*^ in Slovencev v veUko na-la ostala doma, prisilili bi me bili I r°dn° državo- Dočakal je to veliko da bi se morala poročiti še to jesen'plaČ° °d Vsemogočnega Boga za McClellan. Potem je rekel škof Allen : "Ko sem bil pred dvajsetimi leti prvič tukaj v mestu Birming-hamu, kako sem bil prijetno presenečen, ko sem videl veliko prijaznost in postrežljivost nekatoliških meščanov tega mesta, s katero so me tedaj sprejeli. Kaj je povzročilo toliko danes spremembo? Kedo je odgovoren, da se je zaneslo med to ljudstvo tako hudobno potvorje-ne, tako zlobno zavite pojme o katoliški cerkvi in njenih naukih? Kedo je odgovoren za napade zadnjih časov na katoliško duhovščino? na usmiljene sestre, na sestre Benedik-tinke, na te najbolje plemenite ženske naše dežele? Te žalostne razmere so zakrivili brezvestni politiki in tajna društva in sicer v dosego svojih sramotnih namenov, katere imajo. In ti ljudje se še drznejo sebe imenovati prave Ameri-kance?! V resnici .so to laži-ame-rikanci, kajti ne drže se niti naj-glavnejšega amerikanskega načela ljubezni, pravičnosti in enakosti. — Ali bi bil nesrečni človek, ki je u-strelil Fathra Coyleya, storil to, ko bi bil poznal nauke, katere uči katoliška cerkev in kaj predstavlja katoliško duhovništvo? Imel je napačne pojme o katoliški cerkvi in z nekim drugim človekom, katerega pa ne maram. Ta človek je prostozidar in ločen od svoje žene. Taz bi ga ne mogla poročiti po svoji veri. Bila sva z Mr. Gissmanom v Bessemer in sva iskala duhovnika, ki bi naju poročil. Pa naju nihče ni mogel. Prišla sva domov in sva šla k Fathru Covleju, ki edini naju je mogel poročiti. Doma smo imeli vedno jako veliko težav in prepirov radi moje vere. Prestopila sem v katoliško cerkev letos 10. aprila v cerkvi Marije sedem žalosti. Krstil me je Father Kelley. Ko sem bila pripravljena, da bi sprejela prvo sv. obhajilo 15. maja, zaprl me je moj oče v sobo in me strašno zbil. Držal me je zaprto od pondelka do prihodnjega petka, ko mi je dovolili, da sem prvič smela iti iz hiše na delo. , Preje mi ni pustil, ker sem bila preveč stepena in bi vsakdo vedel. Nikdar ne bom pozabila teh strašnih noči katere sem te dni preživela v tem strašnem zaporu in še sedaj me groza spreleti, ko se jih spomnim. Policist je stražil vsa po- smatral jo je kot sovražnico človeš- ta okrog hiše, kjer bi lahko ušla. brezprimerne žrtve svoje in svojega naroda, s katerim je delil slabo in dobro in tako je moj oče mirno za-tisnil svoie oči. Ko stopam po 56 členu državne ustave na izpraznjeno mesto in sprejemam kraljevsko oblast v svoje roke, naznanjam mojemu dragemu narodu, da hočem veren idealom svojega očeta varovati ustavne svobode m pravice državljanov, čuvati narodno državno edinstvo in bdeti nad vsemi narodnimi .koristi, katere so mi v skrb izročene. Zadržan po bolezni, da ne pridem k pogrebu svojega očeta in da vršim kraljevsko oblast, pooblaščam na osnovi člena 59 ustave moj ministersTu svet, da me zastopa v vršenju kraljevih o-blasti po mojih navodilih in do mojega povratka v domovino. Slava Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru I. in mir njegovi plemeniti duši! Živel narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Dano v Parizu 17. avgusta 1. 1921. —ALEKSANDER. Ljubljanski Slovenec piše o smrti kralja Petra L; "Cel narod je v Ameriko tudi Ven. Germek, frančiškan, ki izvršil vse razrede te višje šole ena- je bil nazadnje na sveti Gori pri Go-ko z izvrstnim vspehom leta 1913. rici, kjer izkupujejo iz razvalin lepo Od tukaj je šel na vseučelišče "U- božjo pot in samostan. Sedaj je v niversity of Illinois" v pripravljav- New Yorku. Tudi dragemu sobra-nico za zdravniško vedo. Ko je tojtu kličemo prisrčno dobro došli! * V <*> * * * * 4.4. * 4.4.4.4.4,4.4, * * 4,4,4.4,.* K * + + * + + + * * * + * + * * 4» 4» 4» 4 4» 4» 4» * 4» SEDAJ JE ČAS! ..Da, sedaj je čas, da se spomnimo "svojih sorodnikov v domovini in jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko padle, da je vredno sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj! Poslužite se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ki je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen. Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetje'. Delavci, podpirajmo svoje delavsko podjetje! Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu. Za jugoslovanske krone: 500 kron............$ 3.25 1,000 kron............ 6.30 5,000 kron ..?.........31.00 10,000 kron............ 61.50 Pisma naslovljajte: Za italijanske lire: 50 lir ............$ 2.60 100 lir ............ 5.10 500 lir ............ 24.00 1,000 lir............ 48.00 EDINOST 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. + ♦ 4 * 4 4* 4 4 4 4 4 .4 4 4 4 4 4 4 * 4 4- 4 + 4 4JU "EDINOST" TT - VTrfvjJ 1 EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA. DELAVSTVA V AMERIKI Izjaha dvakmt na teden. Slovenian Franciscan Press. s«49 W. aand St. Telephone Canal 9S. Chicago, 111. in s svojim bratom. — Še več .rojakov išče primernega prostora, da bi si kupili svoje domove. ADVERTISING RAT^S ON APPLICATION. Published Somi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand St., CHICAGO, ILL Eatered as srcond-clas« matter Oc\. 11, 1919, at the poat office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Edinost zopet dovoljena v Jugoslavijo. Kakor se nam sporoča iz neuradnega vira, je vlada v Ljubljani zopet dovolila našemu listu prosto pot do naših številnih naročnikov v Jugoslaviji. Sicer so ga celi čas nekateri redno dobivali, vendar drugi pa ne. Zelo smo se začudili, ko smo izvedeli iz časopisja, da je naš list tako strašno nevaren novi Jugoslaviji, da ga treba prepovedati, državni stebri ljubljanske liberalne vlade so bili baje v nevarnosti. Y začetku tega nismo mogli verjeti, da fci bilo to res. Še-le zadnje tedne so nam nekateri naročniki sporočili, da ga res niso dobili že tri mesece. Uradnaga seveda nismo ničesar dobili o tecn. Osupnil nas je ta korak vlade v Ljubljani in smo že tedaj povedali odkrito svoje mnenje. Ponosni smo bili, da se je to zgodilo in naši nasprotniki v L j ubij ani, to so naši liberalci, ki so sedaj na krmilu in ki so že toliko kozlov ustrelili, da jih narod ne bo stoletja pozabil, so nam storili «> tem samo veliko uslugo, za katero smo jim hvaležni, kajti s tem so naredili za naš list toliko reklame, da bi nas veliko stalij, ako bi si jo hoteli sami poskrbeti. Obenem je pa to bilo naše veliko zadoščenje. Naši Avstrijaki po Ameriki so nas že dolgo časa dolžili in sumničili. da smo pisali za Jugoslavijo za to, ker.smo sprejemali iz Beograda Judeževe groše. Dolžili so nas, da smo podkupljeni. Rekli smo večkrat, da je to grda laž. Vendar mi bi nikdar dokazati ne mogli, da to ni res. ko bi nam ljubljanski liberalčeki z našim dičnim Zrjavom ne prišli na pomoč. Ti so se pa ustrašili "Edinosti", tiste liberalne strgane hlačice so se jim začele tresti pred "Edinostjo" in zaprli so ji vrata. Kakor srajčniki, ki platno prodajajo po vasi. so v strahu pred njo zbežali materi "vladi" v "kiklo'\ Seveda mi radi tega nismo od tedaj do danes niti za pičico spremenili svoje pisave, še manj svojih idealov. Kakor smo bili, tako smo ^e danes navdušeni Jugoslovani, pa odločni nasprotniki centralizma in posebno odločati nasprotnki Pribičevičevih .ozkosrčnih protikatoliških idej. še bolj pa odločni nasprotniki kulturno-bojnikov v Ljubljani. Za resnico in pravico je naše geslo. Katoliški radikalizem je naša pot. Katoliška vera in cerkev pa naši zvezdi vodnici. To je bila naša pot do sedaj, to bode tudi v prihodnje. Pri tej priliki,, pa opozarjamo vse svoje prijatelje, na njih dolžnost, da nas pri tem boju podpirajo in pridno širijo list "Edinost". Z "Labor Day-om" začne "Edinost" trikrat na teden. Bratje, na popioč! Razširjajte list "Edinost!" Dokaz, da gre "Edinost" pravo pot je pa ta prepoved ljubljanske vlade. » Richwood, W, Va. — Naznanjam Vam, da je tukaj sedaj zelo slabo z delom. Veliko ljudi je popolnoma brez dela. Danes po noči 15. avgusta smo imeli strašen ogenj. Ob dveh po noči je začelo goreti. 3.2 hiš je zgorelo in je veliko škode. Zgorela je tudi metodistovska cerkev. Tukaj imamo veliko slabih rojakov, ki narede večkrat kaj slabega. Tako so letos na veliki petek trije Slovenci okradli kempo in odnesli 22 tise č dolarjev. Pri tem so pa ubili nekega Rusa. Vse tri so vlo-vi 1 i in vsi trije so dobili že svojo kazen. Eden bo obešen, mislim, 26. avgusta, drugi bode ustreljen, tretji je bil pa obsojen na dosmrtno ječo pa se je sam izpostil in je tudi že carji so. Ko sem hil še vojak, nam je večkrat rekel v Meksiki naš major: "Fantje, držite se besede? Govoriti eno in enega se držati, to je možato". Tudi opažamo, da med nami Slovenci večini ni dano, da bi opravili lepo svetfe zakramente za srnrt. Kakor Joe Ribič ni imel pri- avgusta so imeli otroci ,v naši slovenski cerkvi prvo sv. obhajilo. Za to priliko je bil tukaj Rev. F. Ba-jec iz St. Pavla, Minn., ki je jako lepo pridigo naredil. Nam odrašče-nim je povedal veliko lepih naukov v slovenščini in otrokom pa v angleščini. A. Hudales. I.ike. Ob 2. popoldne se je vlegel j - na postelj in ni spregovoril več be- New York, N. Y., 19. avg. — Pri sede do smrti. Poklicali so duhov-|nas v New Vorku se zgodi vedno nika, ki gri pa ni bilo dama. Pa če kaj novega. Najnovejša novica pa bi tudi bil, Joe ni mogpl več govo- se tiče naše župnijske cerkve sv. Ci-riti. In to sem že velikrat opazil j rila in Metoda, ki bo ta teoen vsa med Slovenci. Zato naj bi večkrat na novo pobarvana, najprej odzno-sp reje mali sv. zakramente. Oni mo- traj. potem pa. kakor mislim, tudi drijani pa, ki so v življenju proti odzunaj. Komi* se moramo najprej duhovnikom in proti veri, naj bi pa zahvaliti za to? Našemu marljive- mu župniku Very Rev. Benignu Snov. ki silno ljubi lepo in snažno vsi naredili pri zdravju neko oporoko, v kateri naj bi zahtevali, naj _ se jih mrtvih ne vlači v cerkev, ka--|cerkev. Drugi, ki mu gre prižna-mor niso hoteli živi hoditi, naj se : nje in hvala, pa je brat Akurzij So-njih mrtvega trupla nikar ne pri ne- j mrak. On je že veliko naredil za ?e v cerkev pred katolišlrega duhov- s'ovenskp cerkev v New Vorku, 1 vh-mrtev. Tako so vsi trije dobili svo- nika' ki J'ini Je v živIjenju bil samo [ko rečem, da še noben izmed bra-je plačilo za hudobijo. "prokl ... far . . ." Slišal sem ro- tov ni storil toliko zanj*. Zato mu Tu je veliko ljudij, ki so pridno ;iaka* ki Je rekel 0 duhovnikih: "Ko gre vsa čast: ne vstraši se nobene-delali zadnjih deset let in so si ve- liko prihranili. Drugi pa so tukaj, pa nimajo nič, vse so zapravili. — Tako je danes z narodom, kateri se Boga ne boji. V Boga ne veruje, v večnost ne veruje, kaj čuda, da je potem, kakor kaka žival. Neža Pavlin. Dillon, Mont. — Prosim denite ta moj dopis v "Edinost",' prihaja iz tukajšnih hribov Montane. Gotovo se malokedo oglasi, zato sem jaz vzel pero v roke, da Vam kaj napišem. Tukoj so farme in prvi letoš- bi teh hudičev ne bilo, bi bilo dobro na svetu". Sem ga pa vprašal, kaj mu je -vera še škodila. Ali ti je kak duhovnik kedaj v življenju naredil kaj žalega? Ti je v.zel delo? ti škodil v čem? Te žalil? Pa je molčal siromak zarukani! — Zato, rojak, vidi vse okrog sebe s svojimi lastnimi očmj, pa boš videl ga dela, česar se pa poprime, tudi vedno dobro izvrši. Pomagala sta mu dva navdušena farana naše žup-ne cerkve. To sta Ivan Zorman in Jakob Ulčar. Tudi tema dvema smo vsi župljani dolžni veliko hvale, ker sta nam prihranila veliko stroškov in izdatkov. Brat Akurzij in Ivan Zorman sta o veliki no- dalje. kakor pa, ako ti kedo na tvoj j či napravila tudi nov oltar Matere nos natakne kake rdeče neumnosti, božje in reči moram, da bi tudi najin prismodarije. Pojtli poslušat du-! izvedenejši arhitekt ne napravil bolj-hovnika, pa se vprašaj, ali ti je kaj j šega načrta. Napravila sta tudi govoril, kar bi bilo tebi v škodo? dve omari v zakristiji. V vseh šti-Pozdravljam vse naročnike in u- rih hletih nismo toliko novega na- redništvo in upravništvo naših de- nji pridelek, seno. se je jako dobro lavskih katoliških listov. iz slovenskih naselbin. CHICAŠKE NOVICE. Umrla je Mrs. Japel iz naše naselbine. V torek je bila še v mestu pri zdravniku. Zvečer ji je pa postalo slabo in v nekoliko urah je bila mrtva. Pokopana je bila na Sumit pokopališču. Naš tiskar Mr. Albin Zakrajšek se je pretekli torek poročil v Wil-lardu, Wis., z Miss Heleno Pekolj iz znane obče priljubljene hiše Pekolj eve. lir. Pekolj je bil tri leta župan v Willardu. Priči sta bila Mr. J. Pekolj in Miss M. Zeli. — Poroka se je zvršila slovesno v cerkvi sv. Družine. Popoldne in zvečer se je pa zbrala večja družba prijateljev in sosedov na farmi Mr. Pekolja, kjer so se izvrstno zabavali. Pekli so zunaj pred hišo janca, kakor so 'Tačenbergarji" pri "Prosveti" zavohali že pred tedni. Ženinu in nevesti naše iskrene častitke. marsikak dar v ta namen. Bil Marko Plut. Milwaukee, Wis. — V nedeljo 14. redili kakor samo letos. Vedno smo imeli kakega delavca v dvorani in obilo letanja gori in doli, narejenega ni bilo pa nič. Sedaj je drugače. Poročevalec. Glas iz Rusije. ( Nadaljevanje.) je tudi navdušen katoliški fant, katerega nj naša neumna rdečkarija zaslepila in spravila s tira.. Posebno je bil navdušen za naše liste in je rad dopisoval kadar je mogel. — Hotel se je posvetiti fotografski u-metnosti in naredil že več lepih slik. Tako nam je fotograf oval našo cerkev in slike smo priobčili v Ave Maria. Še več nam je obljubil, ko bi ga ne bila bolezen položila na bolniško postelj. Zadnje čase je poročal. da se mu je stanje sicer zbolj-šalo in pripravljal se je. da bode šel domov v stari kraj, kjer so ga domači željno pričakovali. Imel je že obnesel. tako da že več let ne tako. Sedaj je tu na vrsti žetev pšenice in ovsa. Tudi drugo seno kaže lepo. • Nekateri farmarji še lanskih pridelkov niso prodali. Ne vemo kako bode letos. Delavske razmere so pa jako slabe. Veliko ljudi je brez dela. Zato ne svetujem rojakom sem dela hoditi iskat dokler se razmere »a konvenciji socijali- solucije socijalistov v Ameriki, po- ne zboljšajo. j stov^Združenih držav v Chicago raz- leg tega osebna pisma na Čičerina, Tukaj je umrl Mr. Joe Ribič, io.4biIa se Je socijalistična stranka in se Zinovieva in Lenina, avgusta. Prišel je v Ameril*., ko je j ustanovila nova stranka, splošno Prosila sva za potni list za Evro-bil 17 let star. Rojen je bil na Hr-jznana Pod imenom Komunistiška p0f toda nisva povedala, da je najin vatskem. Trikrat je bii doma v sta- stranka, kateri se je lyidruzil tudi konečni namen Rusija in apri-rem kraju. Enkrat še sam, dvakrat John Keecl in več prominenfnih so- Ja 1920. sva odpotovala na Maure-pa z družino. Poročil se je s Ka- jcijalistov. Člani te nove stranke so taniji. Zdelo se nama je kakor da tarino Mihelič v Prelesju, fara Sta-\se P° raznih posameznim mestih po-' Sva na svetem romanju. Kakor il odločen komu- prostega delavskega ljudstva, za či-srčno napako. Po dnevu se je Illst in sem odobraval delovanje no- nrar blagor sva oba toliko let že de-spravljal še kosit ječmen. Drugi dan jve komunistiške stranke.. Bilo je lovala. Morda bo čitatelj bolj sponi 11 pride slabo in zvečer je bil £e|konecno sklenjeno, da se bode ta znal. kaj je pomenjala za naiu ta mrtev. . 'naša nova komunistiška stranka pot, ako povem, da sva vzela iz ban- Pogreb je imel iz tukajšne kato-j združila s tretjo rusko internacijo- ke ves denar, katerega sva si pri-liške cerkve. Sveto mašo je daroval nal°- kar je bilo sklenjeno z veliko hranila za stara leta — in jaz sem Father Foley in imel pri sveti ma- vecmo glasov. bil takrat že 51 let in moja žena ni ši krasen nagovor v angleščini. Med Prvič v najinem zakonskem živ- bila dosti za mano. Ne mogoče :ni dr ugi m i je rekel: "Dragi prijatelji! j !ieniu sva bila različnih misli v tem je popisati veselje moje žene. ki -a Joe Ribič, ki ga imamo tukaj pfred! osnovnem nauku. Slednjič sem pa je čutila na tej poti. Povedala ni seboj mrtvega, je bil dober mož inj prepričal svojo ženo, da js tudi ona je večkrat, da so bili to njeni naj-dober oče. Lepo je, da ste mu iz- sklenila pustiti socijalistiško stran- srečnejši dnevi življenja, kak r so ko. za katero je delovala več kakor bili tudi moji. Prepričan sem. da je Josemnajst let. Meni se je sicer čud- čutila, da je bilo nekaj vzvišenega svetna reč. molitev je, kar Joe po-; no zdelo, da sem jo pripravil do te-1 za njo na tej njeni prvi poti v Ev-trebuje. Tukaj vas je veliko, ki ni- koraka» vendar, ko sem jo vpra-j ropo črez Atlantski ocean, koli tukaj sem v cerkev ne pridete j kaJ Je privedlo, da je spre- Ko sva prišla v London, sva -bile božji službi ali k sv. zakramen- menila svoje prepričanje, je odgo-; skala vse voditelje angleške - a-Nikar ne čakajte, da vas bo-! vorila: "Ker socijalistiška stranka, listiške stranke in strokovnih deiav- ()biskala sva tu-v Londonu, k^'er kazali čast in se udeležili tega po-greba. Vendar pogreb je samo po- tom. do sem notri prinesli mrtve. Pridi I te raje pjeje sami . . Res, lepe vse v redu. Tudi potni list. Toda j besede za one, ki hočejo kaj mi-nenadoma se mu je obrnilo na slab-; sliti. _ še. Poleg sušice je dobil še pljučnico in smrt je končala njegovo nadebudno mlado življenje. Res škoda. da nam tako mlade krepke moči tako hitro legajo v grob. Mr, Kraner bi bil gotovo še veliko dobrega storil za svoj narod, ko bi ga bil Bog ohranil. Naj v miru počiva ! Pogreb blagega vojaka Mr. J. Kranerja se je vršil pretekli' četrtek iz cerkve sv. Štefana slovesno. Umrl je otrok Mr. Leo Jurjevca. Pogrebne obrede je izvršil naš do- ; Toda kot dober Slovenec je imel po-mači g. župnik. Blagi mladenič je greb iz irske cerkve Sv. Piusa, ka-bil jako navdušen narodnjak. Za'mor baje spada. razvoj osvobojevalne politike, kate- - ro smo vodili med vojsko ameriški Naš dobri faran in rojak Mr. Mi-Slovenci, se je jako zanimal in bil jhael Trinko je kupil svojo hišo na vedno na strani narodnjakov, do- 23. Place blizu Hovne. — Enako je movljubov. Ker ni mogel kot vo- ,pred nekaj časom kupil Mr, Valen-jak poseči dejansko v to delovartje, tin Kurent svojo hišo na Ridgeway, je rad podpiral finančno in poslal ,kamor se je preselil s svojo družino Res je, človek ne ve ne ure ne dneva. Vendar pa ljudje žive pogosto, kakor da bi smrti ne bilo in ne vidi jih ne cerkev, ne duhovnik, dokler jih smrt -za vrat ne zgrabi. Do tedaj mu je duhovnik in cerkev vse sam "humbug". Tudi nekateri toliko delajo proti veri in cerkvi. Ko pa kedo umre pa vendar gredo v cerkev kot poparjene rdeče koprive. Dragi Slovenci in Hrvatje, kakšni so ti ljudje? Drže se za tako učene ljudi. Toda potem se pa potuhnjejo in gredo v cerkev in se udeleže sami tega humbuga. Tako delajo ti modrijani, kadar pride otrok na svet, ali pa kadar kedo umrje. To je res sramota za te "učene" ljudi, da ne morejo biti mož beseda. "Babe" so vsi taki mož- ne razume boljševizma", Veliko sva skih organizacij, tedaj govorila o socijalizmu med se- d i Delavski Svet boj. za katerega sva delovala tako SVa imela predavanje in sva "p ^^ dolgo v. Ameriki m o% novi obliki dala poslušateljem, da -reva v Ru-sočijahzma v Rusiji, o katerem sva sijo, da bova na lastne oči orei.ica-citala toliko nasprotujočih si poro- la razmere pod boljševišk-. vi: — cil. ! ako sva se slednjič odločila, Odobrili so najino misijo in na reda bova šla skupaj v Rusijo, da bo- dili so naju za častna člana Eriian-va videla na lastne oči, kaj je "ko-|ske delavske'stranke in dobi!., sva munizem" za delavsko ljudstvo. — j tudi pisma na rusko vlado. Od tu Sklenila sva dobiti odobrenje in pri-j sva šla na Nemško skoz< Moland^ko poročilo najinega sklepa od socijali- i„ posrečilo se nama je, da sva ZASTONJ.—Mi dajemo zelene znamke, S & H Green Stamps. ^ Shranjujte jih, in dobite krasna darila popolnoma ZASTONJ. V istem poslopju, kjer sva bila. Boj komunistom. — Mmisterski «f+ Rojakom izven Chicage se pošljejo vzorci blaga in druge ce- t|» sva srečala še več Amerikancev, ki predsednik Pašič je predlagal via- «ft ne popolnoma brezplačno.—Pišite še danes v slovenskem ali so tudi skušali dobiti dovoljenja za dam Cehoslovaške, Rtimunske in «ff angleškem jeziku. ♦ v Rusijo. Med njimi je bilo veliko Poljske, da priredijo skupno konfe- + ^ raznih "moving- picture". Dva iz- |renco, pri kateri bi se omenjene via- £ + + + * + + ^ + + + + + med njih, Mr. Este« in Mr. Frick. de posvetovale, kako skupno in u- ševiške vlade, se mi ni zdelo pra- ; sta mj povedala, da čdkata tukaj že jspešno nastopiti proti komunistom, j ^ vilno. da bi bil plačal 500 nemških j _ ^ mark poljski vladi za moje "vise". * 4.4.4.4*4.4.4.4*4*4» 4? 4» 4» 4? 4? 4? 4* 4» 4? 4? 4? 4» 4l» * ^ marquette life insurance company f * ODPRL SEM NOVO Zato sva šla po morju iz Stettina v' Kraljevec. Ladija je bila tako pol- 4* na potnikov, da je bilo nemogoče + naiti kak sedež. Oba sva bila bol-; + na in sva strašno trpela na tej vož-'^* ni, dasi je trajala samo J4 ur. Sled- 4*" njič po tolikem trpljenju in po to- 4s" likih raznih vizitali raznih konzula- 4* t<>v smo dospeli v Reval. ^ Mesto je bilo napolnjeno s tujci, ^ raznimi trgovci in brezdomovinski- * ZDRAVNIŠKO PISARNO mi begunci 111 izgnanci m nisva mogla najt »prenočišča. Velika večina teh ljudi -je čakala, kakor midva, da. T bi mogli v Rusijo. Zopet drugi so -pribežali iz Rusije in so sedaj tukaj j ^ na meji čakali in čakali, kar se pač ^ bo z rjjimi zgodilo. Slednjič sva bi-! ^ la prisiljena iskati- si kak prostor v ^ železniški čakalnici, če prav je bila že prenapolnjena. Vse enake- so te! ^ čakalnice po vsej Evropipolne lju- Jfc di žensk in otrok, bolnikov in pohabljencev in zdravih, vsi skupaj na JE ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA, ki skrbi za vaš dom in vašo družino v slučaju smrti. Hranilnica za čas nesreče. Svojim zavarovancem izdaja edinole državno registrirane in državno zajamčene ali garantirane police- NIKJER BOLJ VARNO! NIKJER UGODNEJŠE! Možje in žene, tukaj imate najboljšo priliko, da zava-rujete sebe in svoje pred uboŠtvoin in sirotnišnico! Oglasite se osebno ali pa pišite na naslov: IVO RACIČ, slovenski zastopnik, 1847 West 22nd Street -:- CHICAGO, ILLINOIS, ali Pa se obrnite naravnost na: . LOUIS KOVIE, g-lavni zastopnik, 4464 Princenton Avenue -:- CHICAGO, ILL. Telephone: Yard 5101. Nadaljni zastopniki, zmožni angleškega jezika, se iščejo. na + * 1849 West 22nd Street (nad tiskarno Edinosti) CHICAGO, ILL. V prvem nadstropju. In se tem predstavljam vsem cenjenim rojakom v Chicago. Uradujem za sedaj. DR. J. E. URŠIČ. HOURS: 9—10 A. M. 2—4 and 7—8 P. M. ODHOD PARNIKOV. Na Trst: 4. avg. Argentina 6. avg. Calabria. 13- * avg. Italia >7 ave. President Wilson. —■/ * & Na Havre: 4. avg. La France. 6. avg. La Lorraine. 23. avg. La Savoie. 17. avg. Paris. 25. avg. La France. Na Cherbourg: 11. avg. Mauretania. 13. avg. Olympic. 2^. avg. Aquitania. 6. sept. Mauretania. Cene in druge informacije glede tehh, kakor tudi drugih parnikov do-: bito pri tvrdki: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 — 9th Avenue, New York City. Dostavek: — Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko, ako želite dobiti kako osebo iz starega kraja,-ali. ako želite poslati denar v stari kraj ali ako imate kake druge posle v starem kraju. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejsih cenah. 1 Vsem se priporočam. FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. PHONE:' CANAL 2534. dve leti dela IN vspeha. 1919—1921 Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK za seboj leto trdega dela in pa tudi vspeha. #Okrog l. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zakrajššek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam si izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno, pošteno in vstrajno delo mora prinesti vspeh. V teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petato potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo. V dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem. Za tak rekord bodi v prvi vrvsti izrečena zahvala številnim prijateljem in zagovornikom. Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj prej v stanu biti na službo onim, ki: ki potujejo v domovino; ki žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim. ki hpčejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi onim, ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: Zakrajšek & češark SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7522. M ■■HH mm "Kako sem se te prestrašila! Kaj se je zgodilo? Pri živini kaj? Ali naj pokličem?" "Nič se ni zgodilo in nič ne kliči; k tebi sem prišel, ko sem te videl, da si sama in da ti je nemara dolgčas". "Ali ni bilo zaklenjeno?" "Ni bilo, hvala Bogu". % Janez se je zasmejal. Ančka mu je z očmi požugala: "Janezf ti, til" " Ugani, kje sem bil sedajle?" * "Ne vem. Fantje imate posebna pota ponoči!" Ančka se je nasmehnila in ga pogledala iznad leče, ki jo je izbirala dalje. "Res, posebna pot je bila. Mo-karjevo kajžo sem ogledaval". "Ponoči?" ' "Podnevi ne utegnem in nočem". "Ali si kupec zanjo?" "Kupec, če greš z mano gor na hribec Janez je tako naglo izgovoril, da ga je komaj raumela. Nato je sedel k njej in jo prijel za roko ter ji ustavil drobne prste, ki so lovili grašico in plevel ter ga ločili od leče. "Kajne, da pojdeš? Ančka, jaz te imam tako rad, ne veš, kako". Ančkina roka se je vsa skrila v žuljavi Janezovi in je trepetala, kakor ujeta tička. "Janez, čemu ti bom, ko nič nimam. Ne kupuj zaradi mene kajže. Priženiš se na grunt, ko imaš de-nar . "Na dva grunta se ne bom, če ne boš ti na njih. Nikoli, Ančka". Ančka ga je pogledala in srečala z očmi njegove, ki so gorele v hre-penečem ognju, da jim je utneknila pogled. Janez ji je položil roko krog pasa. "Nikar, če kdo pride. Lepo te prosim, pojdi!" Ančka je vstala. Janez je pa ob- VIII. Ko je drugo jutro prišla gospodinja v kuhinjo, je Ančka pela veselo pesem. "Včeraj žalost, danes veselje. Oj, otroci!" Mokarica je mešala z žličico kavo in gledala Ančko, ki je sredi pesmi umolknila. Mokaričine oči so ji govorile: "Nič mi ne utajiš. Vse vem, o-trok moj !" "Mama, žalosti se" človek naveli- bo stalo tu, kaj se bo hranilo tja Janez si je nakupi desk ter jih skril "Fanta imam", je vzdihnila An- Skrivaj jo je gledal in v očeh in čka, težka teža se ji je odvalila s sr- licih ji je gorela svetost. Odkril za kozolcem, kjer so čakale dneva,! ca in vsa vdana je poslušala nauk. se ji bil. kakor cerkvi in ves pono-da pride ponje mizar in se loti bale.: Domov grede se je Ančka nalašč sen je bil nanjo. Prišel je Šmaren. Ančka je vsta- ognjla družbi, da je premišljevala,; Po obedu je velel Mokar napre la ob štirih in se napravila v cer- kar ji je bilo povedano. j či in odpeljala sta se z Janezom za- Ančka se ni obrnila od gospodinje kakor včeraj, ko je skrivala solze. Naslonila se je ob ognjišče in z nogo trkala takt pesmi, ki je ni dokončala. Mama je srebnila parkrat kavo. "Ale te je vprašal?" Ančka je prekinila takt in povesila oči. "Jaz sem mu včeraj kar naravnost povedala. Kaj bi golomišil. Natančno sem vedela, da te ima rad in da sta rojena drug za drugega. Ampak Janez si ni upal in ni vedel, kako bi. Vidiš, Ančka, tak je pošten fant. Moj mož me je leto dni ljubil in me ni vprašal. A sva oba vedela, kako je". kev k izpovedi. Članica Marijine "Premisli, ali je tvoj fant veren? družbe je bila in ta dan zanje skup- Brez Boga ni blagoslova in ni sre-no sveto obhajilo. če", jo je opozarjal župnik. Lahkih hnog in lahke vesti je An-: "Janez je- tak", je sodila naglo čka hodila vsak mesec k izpovedi. Ančka in nič ni bilo dvoma v sod-Topot to je težilo. Prav blizu cer- bi. — kve jo je nenadoma zbodla vest in «pomisli, če bosta imela toliko, ji je rekla: ja ne bosta lačna ne ti, ne on in ne "Dekle, ti imaš fanta! To, to !"| otročičif če jih Bog da!" radi lesa po kupčiji. "Danes je prilika", je pomislil takoj Janez, ko sta sedla na koleselj. "Vprašam ga zaradi hišice". (Dalje prihodnjič.) Bridkost jo je obšla. V cerkvi je odprla molitvenik in se pridružila tovarišicam, ki so se vrstile krog iz-povednice. Pričela je brati. Ni mogla. Tisti glas ji je neprestano zvenel : 4'Dekle. ti imaš fanta!" V tla je gledala vsa zamišljena, in molkove jagode, ki so bile ovite krog roke, so postale potne. Ančka jih' je pogledala in se domislila, da ji je prinesel molek z božje poti za odpustek Janez. Res je "Hišico kupi, gruntec je krog nje, ne bomo lačni." "In preudari, če ni pijači vdan.— Bolj srečna je zadnja dekla kot pi j jančeva žena". "O, Janez, takrat so rekli, Miha je rekel, ker je hudoben, ko mi je na Šentjurjevo nedeljo prinesel srček, da je bil pijan. Pa ni bil, prav nič ni bil"/ "In. nazadnje ti rečem, otrok moj nedolžni: Beži — beži! Priložnost naredi tatu. Stari ljudje so trdili, if. TBi bil lep/ali zaželela si je tistega ma-vdekle pred 2akonom, so jo v zako_ terinega, lesenega, in hudo ji je bilo, da se ni doma tega domislila. Vrsta ob izpovednici se je kraj šala, družice so odhajale vesele pred nti povsod stradali P* Ančka je te zadnje besede komaj razumela. rtciiii, ui n^i^ c su iicijdic \ *racic picui "Za naju se nič ne ve; Janez si Jovenčan kip Marije kronane, višnje-' "Da bi kdo od mene kai mislil> še premisli!!" Ivi trakovi so se svetili izpod belih! ah od Janeza takole sodil> ne niko- 4 'Ne bo si! predobro ga poznam".' 11f a k^.i: ' 11! ' predobro ga poznam "Ko bom imela tako majhno doto, komaj za balo". 44Kaj dota? Dota se izmota —" 4In premlada sem, se mi nič *ne mudi". 4'Ne mudi! Saj nihče ne pravi: 'Koj jutri V Je popolnoma prav, da se naučiš pri nas gospodinjstva". Ančka ni ugovarjala gospodinji. Zanjo in za Janeza se je začel čas, ki je bil eno samo nepretrgano hrepenenje, sama radost in solnce. Janez je kupil Ančki srček na zlati verižici, Ančka mu je vrnila s skopim prihrankom kupljeni prstan. Janez je trošil celo za njeno obleko in je užival sladko slast, ko jo je nosila. Kadar je imel kaj denarja, je rila s težkim srcem, dal denarnico Ančki: - | Izpovednik je nagnil sivo glavo "'Zakleni v skrinjo. V hlevu ni k linici. nič kaj varno"/ Ce je šla Ančka z gospodinjo v rut. Ančko je čezdalje bolj skrbelo. Vse prehitro je tekla danes izpovedj Skoro razhudila se je na župnika, kakor ji je drugekrati tek'a prepo-1 Ah nagI° Se ^ PoIeSla nejevolja, ko časi. Predftcdsik. Auto« Grdima i«S5 Eul m4 Street-, tajnik, J**e»h Rmi 6517 mm At*. K. E-; mtifitk. Jmpfc grim i«ji AM*m Iti W.; Z>rmMnmm Dr. J. II. SeJiakar na «117 AmM. tari Huti •* sprejemaj« T drttfttre »ta£«je H> ■prejme tni etn •Ateiek od 1 za tata I h c Mm^itj* $*—.—: Otreci 1 im m M?«i'tutj» 04 %my*jm 4m Vzdihnila ie. ko ie pokleknila. Linica je zaškšrtala, Ančka se je! vsa stresla. C>b linici se ie dvigni- 1 la roka: Gospod naj je v tvojem srcu. da se vredno izpoveš . . . Ančka je povedala zbegana nekaj vsakdanjih slabosti. Nato je umolknila. Sivolasi župnik je pričel: "G'cj, otrok moj, danes se dvigni s srcem in dušo v nebo k svoji kraljici, k« je . . Ančka ni poslušala. "Prosim, še nekaj", je izpregovo- je preudarila prve tri nauke in ni našla ugovora. Vsa vesela je prišla domov. Tisti dan ni Janez nič govoril z njo. Komaj par besed pri obedu. Moti kiti sedel, roke šo mu omahnile, gledal jmesto, ji je dal hranilno knjižico, da | frank sedlak's sons Topot jo je težilo. Pravi blizu cer-; je za njo, ki je stala pri vratih svoje kamrice in si igrala s trakom ob predpasniku. Nič ni izpregovoril,— Zdelo se mu je, da je grozno truden in da se je lotil dela, ki ga ne zmore. Z rokami se je oprl ob stol in se počasi dvignil. 41 Lahko noč! Prav imaš, nič ne bom kupoval. V Ameriko jo potegnem'. 44 Počakaj", ie šepetaje prosila An čka in iginila v kamrico. "Na, Janez, in nič nikar ne hodi v Ameriko!" V vsak žep suknjiča, ki ga je imel prek ramen, mu je stisnila štrukeljček. Janez je ujel njene roke. "Lahko noč! Pojdi — saj te i-mam rada!" Ančka mu je izmeknila roke in odšla z lučjo. Janez se je okrenil na pragu in prav nič se ni zmenil, ker so glasno zadrsela vežna vrata, ko jih je zapiral. Tako mu je bilo, da bi se bil z vsakim stepel od samega veselja. Pozor! 1 Kadar je naneslo, da sta bila kai časa sama pri delu. sta se pogovarjala in gospodinjila, kakor bi bila že na hribcu. Celo v kajžo jo je peljal neke nedelje jjopoldne, da sta skupno vse ogledala in določila, kai Telefon: Canal 6919. MATH K B?E MESEC meitr Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno meamiea. Vsaki dao iTeš« mcee, k&kar tudi — prave kranjske klobase — doma delaae veda« aa raz po- Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave.. CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce* raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA (General Hardwe store) 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. * « 1912 W. 22nd St., in. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete nase pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22ad St, near Hoyne Ave., Chicago* HL Tel.: Canal 4108 Drvstvo Sv. Cirila in Metoda štev. S. D. Z. v Clevelandu, O. 18 V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55- leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (1153 East 61 »t Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-š«k, blagajnik Anten Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J. M. Selii-kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo r mescu v šolski dvorani. HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi Kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd SU Cleveland, O. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira". Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 K 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schailer ave. — Kolektor John Štele, <$713 Edna Ave. fevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol S uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli