ČETRTEK 14 JULIJ 2016/ ŠTEVILKA 1161, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR s'mobil iko Prv\/Cii nol/oi lor\z^nn Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Vt>ni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com MANDlStff/ ' NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Udbe ni več, udbaštvo je še izjav določenih političnih opcij in celo iz vicev. Danes te organizacije ni več, metode dela pa so še vedno aktualne. (Mef) Med metodami, ki jih ne moremo pripisati zgolj nekdanji Upravi državne varnosti, saj se nekaj podobnega gotovo učijo tudi sodobni piarovci, je lansiranje prve vesti. Po možnosti takšne, ki. bo nekomu škodovala, potem pa naj se on razpoči od besa in pojasnjuje kolikor hoče, “resnica” je že lansi-rana. Takšen način dela je trenutno še posebej učinkovit zato, ker pravega novinarstva skoraj ni več, atraktivna novica, čeprav neresnična, pa je več vredna kot neko suhoparno naštevanje dejstev. V takšnem primežu se je znašel predsednik slovenskega PEN-a, obtožen seksizma zaradi izmenjave sms sporočil z nesojeno sodelavko Sodobnosti. Res je v tej zasebni komunikaciji uporabil izraze, ki jih človek ne bi pripisal človeku njegovega položaja in njegovih let, vprašanje pa je, ali mu je bilo res treba na Wikipediji pripisati spolno nadlegovanje. Javno linčani Evald Flisar lahko zdaj pošilja odgovore kamor hoče, prav nič mu ne bo pomagalo. Javnost potrebuje negativne junake, pravijo ustvarjalci javnega mnenja in jih iščejo in ustvarjajo. Tako kot v primeru napadov na nekatere slovenske, tudi primorske glasbenike, ki so zadnje čase aktivno udeleženi v razpravi o Zakonu o kolektivni zaščiti avtorskih in sorodnih pravic. V medijih se vrstijo različna namigovanja o njihovi povezanosti z vodstvom Sazasa najnovejše pa je lansiranje “odkritij”, da je Tinkara Kovač, eno od pesmi prijavila šele letos, čeprav so jo radijske hiše dobile že dve leti pred tem. Menda bo na ta način prišla v kvoto pesmi, mlajših od dve leti, kar je eno od določil pred časom sprejetega zakona o medijih. Če bi novinarji, ki povzemajo takšne “informacije” vedeli, da je priglasitev dela v zaščito Sazasu pač odvisna od avtorja, potem bi tudi vedeli, da je Tinkara verjetno le prikrajšana za nekaj denarja, saj težko verjamem, da bodo radijske postaje nenadoma začele vrteti pesem, ki jo imajo v arhivu že dve leti. Tudi sam vem, kako je biti v koži takšnega “junaka”. Ko sem še sodeloval na volitvah sem poslušal in bral o tem, kako sem prisesan na občinski proračun, čeprav od tam v četrt stoletja nismo dobili niti eura subvencij. In če to pojasnilo ni bilo dovolj sem poslušal o tem, da nam mora občina plačevati izdajanje Uradnih objav, kar naj bi bilo skoraj kriminal. Kot da je to kaj drugače od dejstva, da občina plača Komunali čiščenje parkov. Nekatere od avtorjev takšnih zapisov poznam in bi jim lahko vrnil s polno mero, pa ne bom, ker pač nisem te vrste človek. Nikoli nisem užival v tuji nesreči, saj vem, kako je živeti z nezasluženo “slavo”. In verjemite, da je takšnih med nami res veliko. Tudi v moji in vaši okolici je kdo, ki je bil po krivem obtožen pa nikoli zares opran neobstoječe “krivde.” Novinarji bi lahko storili največ pri preprečevanju širjenja in podtikanja neresnic. Žal pa počnejo ravno obratno. Pa še tega ne vejo, v čigavem interesu to počnejo. nnn BANKA KOPER ( OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Fjera na Maliji I Na Maliji si že desetletja prizade-f vajo za ohranjanje kulturne dedi-| ščine. Eden izmed tradicionalnih | dogodko je tudi vaška »fjera« ozi-t roma šagra Marija Karmelska. | Zgodila se bo to soboto, 16. julija ^ in ponovno bodo nastopili istrski glasbeniki in plesalci, domačini pa bodo za dozo smeha poskrbeli z zabavnimi skeči. Kot vsako leto bodo tudi tokrat na ogled ročni izdelki vaških žena, obiskovalci pa bodo lahko degustirali domače dobrote. Tudi hrane ne pijače ne bo manjkalo, ob glasbi v živo pa se bodo na plesišču pred staro šolo, pozno v noč vrtele vse generacije. Sicer pa bomo do nedelje lahko videli nastop Kvarteta 7 plus Pri spini (danes), koncert Eda Maajke v Hangarju (petek), zaključni koncert 5. Poletne glasbene akademije Antonije Hajdina in Selme Chi-cco Hajdin (sobota, 16. julija, na Manziolijevem trgu) in nedeljski nastop Moškega pevskega zbora Izola v parku Pietro Coppo. 10 Vet lvatnl Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. CERARJEVA IZBIRA Ali je odstopna izjava ministra Dušana Mramorja in istočasni odhod njegovega državnega sekretarja Metoda Dragonje iz vlade znamenje, da se stanje v državi Sloveniji normalizira, ali pa gre država v še večjo krizo? Minister je lepo povedal, da gre iz osebnih razlogov, ker se želi vrniti v svoje profesorske vode, pa čeprav bez dodatka na stalno pripravljenost, Metod Dragonja pa najverjetneje zaradi nedavnih dogajanj v koprskem pristanišču. Osebno mislim, da sta oba padla v dobro nastavljeno zanko, istih lobističnih mrež in »prijateljskih« združenj, zaradi katerih je predsednik vlade glasno povedal, da je Slovenija pred dilemo: ali mafijska ali pravna država. Odhod prvih dveh funkcionarjev finančnega ministrstva je dokaz, da je ta dilema zelo prisotna in pravega odgovora nanjo ne bo, dokler se lobistične, prijateljske, sorodniške, korporativistič-ne vezi, vse utemeljene na koruptivnem, pridobitniškem interesu, ne izkorenijo najprej v vladi sami. Kajti, lobisti in »prijatelji« ne obstajajo brez povezav s centri političnega in gospodarskega odločanja in določanja kriterijev in pogojev poslovanja, upravljanja in izvrševanja. To pa sta parlament in vlada. In zato je odločitev Metoda Dragonje bolj jasna, saj so ga nategnili njegovi kolegi iz vlade, ki so mu »servirali« lažne podatke o poslovanju Luke. Za povrh pa je še zahteval, da se na organih upravljanja državnega podjetja razpravlja in razčisti z nekimi »navedbami« iz nekega anomninega pisma, ki so mu ga, verjetno, sami napisali, da ga dodatno kompromitirajo, on pa se ni spomnil navedbe iz odgovora rimskega imperatorja in carja Trajana Pliniju mlajšemu iz leta 110. Ko je Pli-nij vprašal Trajana, ali naj preverja anonimna pisma, v katerih so obtožbe, da je nekdo pripadnik katoliške sekte, sovražne rimskim bogovom, je bil Trajanov odgovor zelo kratek: »Anonimne ovadbe v nobenem sodnem postopku ne smejo veljati. Kaj takega bi utegnilo pomeniti poguben zgled in ne bi bilo v duhu časa.« Sodeč po odzivu predsednika vlade na te dogodke, je vse normalno in vlada normalno nadaljuje vse svoje začrtane dejavnosti. Čeprav ni omenjal prve in glavne naloge, ne le vlade, ampak kompletnega družbenega, socialnega, pravosodnega sistema in civilnih organizacij: očiščenja slovenskega Avgijevega hleva od korumpiranih politikov, klientelističnih in ozkointeresno povezanih politikov, lobistov, kradljivcev družbene in državne lastnine, domačih in tujih, ki iz države Slovenije delajo mafijsko državo. Pri tej nalogi moramo Cerarju pomagati. On sam ni dovolj Herku-la. Samo z nami lahko vrne državo državljanom in pravico pravu. Izbira je njegova: Ali bo vladati z nami in za nas, ali pa bo (p)ostal kot ONI. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Eurofest z dobrodelnimi pedoči V sklopu 24. Eurofesta so 6. julija od 19. ure dalje na ploščadi pri Kapitaniji v okviru Kulinaričnih večerov v štirimetrski ponvi velikanki kuhali klapavice - pedoče. Dobrodelni večer so pripravili skupaj z Društvom prijateljev mladine Koper. Izkupiček bo v celoti namenjen koprskim otrokom iz socialno ogroženih družin. Z zbranim denarjem 807,00 evrov bodo skupine (40 otrok), ki gredo na počitnikovanje julija na Roglo in v Kranjsko Goro, imele nekoliko manj lastnih izdatkov. Ob priložnosti je kuhal Darko Klemen, novi zmagovalec MasterChef Slovenija s svojimi sotekmovalci in prijatelji (Luka Korenčič, Nina Berginc, Igor Misdaris, Tulio Furlanič in Valentina Žerlaj, Anka Alt, Tomaž Goršič). Ekipa Eurofesta se zahvaljuje vsem, ki ste jim pomagali zbrati takšen znesek. Predvsem pa gre zahvala podjetju PRO-SUB d.o.o., bolje poznano po blagovni znamki Okus morja, ki je doniralo školjke, ki jih gojijo v zalivu v Sečovljah, Strunjanu in na Debelem rtiču. OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 / 6310 Izola - Isola JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Vse zainteresirane obveščamo, da je v Uradnem list RS št. 47/2016 z dne 01.07.2016, na spletnih straneh Občine Izola (www.izola.si) (pod rubriko za občana - razpisi) ter na oglasni deski Občine Izola objavljen javni razpis za oddajo poslovnega prostora v lasti Občine Izola. CONSORSO PUBBLICO PER 1’ASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl LOCALE D’ESERCIZIO Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale della RS n. 47/2016 del 01.07.2016, sul sito web ufficiale del Comune di Isola (www.izola.si) (nel riguadro Per il cittadino - Concorsi pubblici) e sulVAlbo pretorio e stato pubblicato il bando di concorso per Tassegnazione in affitto di locale d'esercizio di proprieta del Comune di Isola. --------------------------- Občina Izola---------------------- Občina je bila pred vrati Ob občinskem prazniku je izolska občinska uprava, skupaj z nekaterimi javnimi zavodi, pripravila ta-koimenovan Dan odprtih vrat. Zanimanja za obisk prostorov občinske uprave ni bilo veliko, bolj živahno pa je bilo ob stojnicah, ki so jih postavili pred občinsko stavbo. Vsak od njih je pokazal kaj novega. Na Turističnem združenju Izola so pripravili promocijske materiale in delili nove parkirne urice. Komunala Izola je predstavila ločevanje odpadkov, pripravila krajšo anketo, delila biološko razgradljive vrečke itd. CKŠP Izola je skupaj z JSKD Izola predstavil izolska športna in kulturna društva, poletni prireditveni program, za zabavo pa so poskrbeli s športno igro. Predstavniki Zdravstvenega doma Izola so v okviru zdravstvene in zobozdravstvene vzgoje izvajali brezplačne meritve krvnega sladkorja, predstavili programe svetovanja o zdravju in pravilne tehnike umivanja zob ter obzobnih tkiv. Mestna knjižnica Izola je predstavila projekt Primorci beremo, delovanje bralnega kluba KIRA KNJIGA in bralnega kluba v italijanskem jeziku - Un libro trova 1'altro, katalog starih razglednic iz zbirke Mestne knjižnice Izola in še nekatere druga aktivnosti, ki jih v knjižnici izvajajo. Za dobro vzdušje so delili pozitivna sporočilca. Center za socialno delo pa je predstavil program pomoči na domu. Ankete kot del javne razprave? Predstavniki občinske uprave so za občane in obiskovalce pripravili, anketo o zadovoljstvu s storitvami občine in plakate na katerih so občani lahko označili (z zeleno ali rdečo golobico) področja v Izoli, ki se jim zdijo bolj in manj urejena. Prav tako so pripravili kratek kviz o poznavanju občine in delili simbolične nagrade. Občani so lahko izrazili svoje mnenje tudi glede zaprtja mesta za promet. 3? j /V:.', .< i!. < erSHiesiies.jg m m Anketa: 25 proti 1 za umik avtomobilov iz starega mestnega jedra. Glede na dobre odzive, bo podoben dan verjetno postal stalnica občinskega praznovanja. Proslava ali koncert ? Morda je slavnostnim akademijam ali proslavam res že odklenkalo, toda, vseeno se zdi, kot da so praznični koncerti zadnja leta kar nekako »povozili« takoimenovan uradni del proslave. Gotovo ta ne sodi na Manziolijev trg, ker je struktura prisotnih tako različna, da bi težko dosegli potrebno resnost ob takem dogodku, zato vendarle velja razmisliti, da bi uradni del proslave ob občinskem prazniku opravili kot izredno sejo občinskega sveta z dodatnimi povabljenci, na trgu pa bi ostal kratek praznični nagovor župana in podelitev priznanj in nagrad. Potem bi tudi praznični koncert dobil bolj koncertno in manj »uradno« publiko v prvih vrstah. Morda pa gre le za naš občutek in zato ne bomo vztrajali pri tem, toda že dejstvo, da o koncertu 3 Big Banda pišemo na kulturniških straneh, pove nekaj. ur Tudi zaprtje obalne ceste je bilo deležno velike podpore. BOMO SANIRALI TUDI DUTB? piše: Franc Krajnc Družba za upravljanje terjatev bank d.d. (DUTB) odkupuje slabe terjatve več milijonske vrednosti, ki pa jih potem ne uspe v celoti prodati. Družba za upravljanje terjatev bank d.d., t.i. DUTB s sedežem na Davčni 1 v Ljubljani je bila ustanovljena marca 2013 kot družba v lasti Republike Slovenije, skupščino, na kateri se odloča o politiki delovanja in ukrepanja v zvezi s prevzemi slabih terjatev in stabilizacije bančnega sistema pa pooseblja Vlada RS. DUTB ni slovenska iznajdba, saj podobne institucije obstajajo tudi v drugih državah. Njena naloga je pomagati pri prestrukturiranju bank sistemskega pomena, ki so se znašle v hudih solventnostnih (plačilna nesposobnost) in likvidnostnih težavah. Vlada je leta 2013 že dokapitalizirala dve največji banki NLB in NKBM, ki sta znatni del svojih slabih terjatev prenesli na DUTB. Pa saj skoraj vsak dan slišimo: »Za dokapitalizacijo bank smo porabili 5 milijard evrov davkoplačevalskega denarja«. To je le ena plat medalje. Kaj pa odkup oziroma prodaja slabih bančnih terjatev Slabi banki (DUTB)? Nihče ne ve koliko sto milijonov evrov je tako že skorajda splahnelo. Slaba banka plača komercialni banki le del kupnine od prevzetih tejatev. Morda 20 odstotkov ali kaj več. Kam se izgubi preostalo? Odgovor je jasen: banka, ki proda slabe terjatve negativno razliko vpiše v breme kapitala, a si na nek način deloma le izboljša svojo kapitalsko ustreznost. DUTB s temi prevzetimi terjatvami nastopa kot prodajni subjekt, a pri tem očitno nima veliko sreče. V letu 2014 je uspela prodati le 11,7 % premoženja. Omeniti je treba še slaba sredstva (beri slabe terjatve) A banke in Banke Celje, pa terjatve do dolžnikov Probanke in Faktor banke, kar je tudi odkupila DUTB. Da bo mera polna je Vlada RS, kot skupščina DUTB, dala soglasje k pogodbam o pripojitvi Faktor banke d.d. in Probanke d.d. k DUTB. Tu je treba povedati, da Banka Koper teh problemov nima. Terjatve do komitentov (prebivalstva) rešujejo sproti na primeren način. Na DUTB pravijo, da se s tem krepi obnova in zaupanje v slovenski bančni sistem. Ali res? Poslanstvo DUTB je torej znano: Stabilizirati slovenski bančni sitem. Lepo rečeno, samo ne vemo natančno koliko od približno štirinajstih slovenskih bank še potrebuje sanacijo in kako se bo končalo upravljanje z neizterljivimi posojili, prevzetimi nepremičninami in njihovo prodajo? Morda bomo že čez kakšni dve leti morali zapisati poziv; Pomagajte pri preživetju slabe banke - kajpak z davkoplačevalskim denarjem. Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip in zdaj finančni komentator Mandrača. Skvotanje Aktivisti koprskega Indeja, med katerimi je veliko število Izolanov, so se junija borili za ohranitev avtonomne cone Rog. Povprašali smo jih, kaj jih žene k boju in kako si razlagajo, kdo ima prav in kdo ne. Pred nekaj tedni je v javnosti odmeval upor avtonomnega centra Rog proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču in njegovemu projektu o velikem kulturnem, urbanem središču ob Ljubljanici. Novonastalo kulturno središče naj bi zgradili na zemljišču, kjer še danes stoji “zapuščena” tovarna Rog, ki pa seveda niti ni zapuščena, saj so jo pred desetimi leti zasedli, oziroma “zaskvotali” aktivisti. Ljudje v Rogu so se zamenjali, duh pa je ostal isti: Ljubljana potrebuje več, kot le Metelkovo, predvsem pa Rog potrebujejo najbolj marginalizirane skupine ljudi, za katere bi morala skrbeti država, a je na tem področju izjemno mačehovska. Pri boju za Rog pa niso sodelovali le “Rogovci”, temveč tudi somišljeniki iz vse Slovenije. Med njimi tudi člani koletiva Inde iz Kopra ter mnogi Izolani, ki z Rogom delijo ideološki boj proti oblasti, dojemanju privatne lastnine in javnega prostora. Tako pravi eden od aktivistov, ki je, kot je to v teh krogih navada, želel ostati anonimen. - Zgodba Roga ni tako različna od zgodbe Indeja, čeprav se zdi, da je Inde vseeno nekoliko bolj vpet v življenje lokalne skupnosti, kljub temu, da imate za sabo veliko krajšo zgodovino. - Prostori, kot so Rog ali Inde lahko funkcionirajo le pod pogojem, da takoj izpostaviš dobre odnose z lokalno skupnostjo, tudi s krajevno skupnostjo. Mi smo veliko dali na to, čeprav se zavedamo, da bi se morali še dodatno vključiti v življenje lokalne skupnosti. - Najprej te mora sprejeti soseščina? - Tako je, ja. V Rogu je bil eden od problemov morda prav ta, da so se tega zavedli nekoliko prepozno, šele, ko se je začel proces rušenja. Takrat so mnogi govorili, da je vendarle za Ljubljano Metelkova, kot avtonomni prostor, povsem dovolj in dejstvo je, da bi verjetno cela Ljubljana vstala, če bi občinska uprava želela zrušiti Metelkovo. In zakaj? Ker Metelkova stoji že od zgodnjih devetdesetih in so jo Ljubljančani vzeli za svojo. Postala je že takorekoč turistična zanimivost mesta. To dobro dokazuje, da če želiš, da se takšen prostor ohrani, se moraš odpreti navzven. Rog pa je že v osnovi povsem zaprt z visokimi zidovi in ima le en vhod. V Rog nisi prišel po naključju, ampak si hotel tja. Avtonomne prostore mora mesto razumeti kot nekaj svojega, kar pa se pri Rogu ni zgodilo. Manjkala je širša podpora javnosti, čeprav je bilo na shodu vseeno veliko ljudi in so v zadnjem obdobju ogromno naredili, da si pridobijo soseščino na svojo stran. - Rogu so kmalu priskočili na pomoč somišljeniki iz vse Slovenije. Rekli bi, da bi vas moral Rog voditi, a je bilo videti, da se ne znajdejo najbolje - Ja, takoj, ko se je začelo, se je mreža avtonomnih prostorov v Sloveniji aktivirala. Takoj je del kolektiva Inde šel v Rog in hitro smo opazili, da smo sami veliko bolj organizirani kot uporabniki Roga. Ob prihodu smo dobili nalogo, da ščitimo južno barikado in tam smo hitro ugotovili, da nas je občutno premalo, zato smo se aktivirali in poklicali naš širši kolektiv, vse tiste, ki smo vedeli, da bi lahko in si želijo pomagati. Naredili smo razpredelnice za naslednje štiri dni, da se ne bi zgodilo, da ne bi bilo nikogar na “naši” strani, prinesli smo walki talkije, kar je tudi veliko pomagalo pri komunikaciji, eden od našega kolektiva pa je v samem centru Roga tudi postavil Info točko. Zanimivo je bilo, da je bilo takrat v Rogu ogromno ljudi od zunaj, ki niso bili neposredno del te zgodbe, a prav čutil si to željo, da se avtonomni prostor ohrani, saj mnogim veliko pomeni. - Gre takorekoč za ideološki boj? - Ja, točno tako. Gre za ideološki boj na več frontah. V določenem trenutku smo sodelovali na južni barikadi s kolektivi iz študentske organizacije Iskra, kolektivom iz Cmaka in nekaj bruci iz Idrijskega, ki so bili izjemno zavzeti in so pazili šibko točko blizu bagra. Realnost ki, se je ustvarila okoli nas je bila surrealna, absurdna Mi smo bili nameščeni na teh barikadah, branili smo svoj položaj, ob ognju smo pripravljali načrte za naslednji dan in z walki talkiji smo bili v stalnem stiku s tistimi, ki so pazili na strehi, če so opazili koga sumljivega. Počutili smo se kot partizani, medtem pa so se ljudje sprehajali ob Ljubljanici, kot da ni nič. Mi smo bili stalno na trnih. Ne smemo pozabiti namreč začetnega napada varnostnikov, pa tudi napad “nacijev”, kar je še hujši problem. Lahko jim tudi rečemo organizirane skupine zamaskiranih posameznikov, a vsi vemo, da gre za pripadnike skrajne desnice. No, in ko si tam na strehi, ob barikadi prepričan v to, da se boriš za nekaj zares pomembnega, za visok ideal, ti nikakor ni jasno, zakaj to tem ljudem, ki se sprehajajo naokoli, to ne pomeni prav nič. Zgodil se je nekakšen oblak realnosti in dokler si v njem si osredotočen na problem, ko pa prideš iz njega, preprosto nadaljuješ z življenjem naprej. Iskreno, težko povem, zakaj sem šel tja, zakaj smo vsi šli tja. Težko bi našel racionalni odgovor, preprosto, meni, kot tudi ostalim, se je to zdelo nekaj povsem samoumevnega, preprosto je bilo to prav. Organizirali smo se, po službi smo hodili v Ljubljano, zvečer se vračali domov, če naslednje jutro nismo imeli službe, pa smo tam prespali. Zdaj pa je trenutek, ko je vzgib nekoliko padel. Ne smemo namreč pozabiti, da imamo tudi mi svoje lastne boje. - Kako to, da ste tisti, ki ste prišli od zunaj, imeli skoraj več zanosa in organiziranosti od Rogovcev samih? - Prav uporabniki Roga so dobili zanos, ko smo prišli zunanji. Dejstvo je, da smo pripadniki ostalih avtonomnih centrov nekoliko bolj povezani med sabo, morda tudi zato, ker čutimo več pripadnosti do kolektiva, ne vem. v Inde imamo en velik prostor, kjer se družimo, kjer se dogajajo “eventi”. V Rogu pa je veliko manjših prostorov in s tem, ko si ločil ljudi, si ločil tudi tok razmišljanja. - Je pomembna razlika med bidejem in Rogom, tudi ta, da je Rog na občinski zemlji, Inde pa na zasebni? - Mislim, da ne. Razlika je za tiste, ki razumejo lastnino kot nekaj svetega. A zavedati se moramo, da ne govorimo o lastniški hiši ali stanovanju. Karkoli bodo želeli narediti v Rogu, bodo inštitucinalizirali to središče. Naredili bodo lepo prizorišče, kjer bodo lahko izbranci imeli svoje ateljeje, in podobno v Indeju lahko naredijo še en trgovski center, ki ga nihče ne potrebuje. Še eno naselje, ki bo ograjeno, namenjeno višjim slojem. In zakaj je ta boj pomemben? Prav zaradi tega, da do teh stvari ne pride. Ti braniš ozemlje, ki si si ga izboril s trudom in z dejavnostjo, ki si jo ustvaril. Čas je dokazal, da je takšen prostor, tako v naši regiji, kot kjerkoli drugod v državi, še kako potreben. S tem pa legitimiraš svoj boj. A zavedati se moramo, da kolektiv Indeja niso zidovi, ampak ljudje. Če bodo z bagri zrušili objekt, bomo poiskali drugega. Enako velja za Rog. Tako da ne, ni razlike, če gre za zasebno ali občinsko last. Je pa jasno, da če gre za občinsko zemljo imaš nekaj več manevra pri zahtevah, saj je na svoj način tudi malo tvoja. Ampak konec koncev so tudi tovarno Inde zgradili z davkoplačevalskim denarjem, z delovnimi brigadami. Gradili so jo tudi naši starši in ja, tudi zato je po malem ta prostor tudi naš. Nič ne zahtevamo, imamo pa pravico se za to boriti. - Nerodno je, če zakon ni na tvoji strani. - A tudi to je v teku. V Rogu so že ustvarili delovno skupino in čeprav ne morem v podrobnosti, lahko povem, skupina poskuša z zakonom legitimizirat situacijo, saj je to še vedno nekakšna siva cona. Sicer pa so nekatere države to že zdavnaj uredile, naprimer Švica ali Nizozemska. V Švici je razširjena praksa, da ob prodaji praznega stanovanja, za katerega se ve, koliko časa se bo prodajal, da lastnik spodbudi skvotanje, ker dejstvo je, da prazno stanovanje veliko hitreje propada od tistega, ki ga kdo uporablja. V Kopru pa imamo absurdne situacije, ko toliko ljudi nima strehe nad glavo, po drugi strani imaš banke, ki si lastijo stanovanja, ki so prazna in propadajo, naprimer Nokturno, da o begunski krizi, kjer ljudi tlačijo v raznorazne lagerje niti ne govorimo. Stanovanja pa gnijejo. Zaradi koga? Zaradi države in zaradi bank ampak gre za paradokse. Ljudje se jezijo na nekoga, ki je počistil in uredil prostore, ki so propadali toliko časa, češ, to ni tvoje, po drugi strani pa imamo zapuščene prostore, ki propadajo in so v tem času postali že povsem neuporabni. Kaj je tukaj legitimno in kaj moralno? Ljudje so na ulici, kultura strada, lastnina pa je sveta. AM Križi in težave So tuši odnesli Mramorja? Včerajšnji dan se je začel z napovedanim odstopom finančnega ministra in njegovega sekretarja. O razlogih nekateri še razmišljajo, mi pa že vemo. Priznati je treba, da smo vedno bolj podobni muhi, ki prileti v pajkovo mrežo. Bolj kot išče rešitev bolj se zapleta in vse dlje je od željenega cilja. Nekako tako se dogaja z vsakim ukrepom, ki se ga lotevamo v tej državi. Še preden zares zaživi so že odkrite vse njegove hibe in tisti, najbolj iznajdljivi, celo služijo tam, kjer bi morali plačevati. Uvedba davčnih blagajn je bil eden pomembnejših ukrepov sedanje vlade in njenega finančnega ministrstva, prav iz tega naslova se nadejajo dodatnih sredstev s katerimi bodo pokrili, naprimer, primankljaj, ki bo nastal z uvedbo spremenjene davčne politike. Seveda je uvedba davčnih blagajn najprej povzročila pravi vihar, nato so se začela popuščanja na različnih ravneh, danes pa se zdi, da tovrstni finančni nadzor še kar deluje. Pravzaprav se je zdelo do pred kratkim, ko se je zapletlo pri tuših. Tudi izolskih. Namreč, po dolgih letih prepričevanja so se v izolski Komunali le ojunačili in kupili nova plačljiva tuša za plažo na svetilniku. Vsa leta doslej je namreč vodo za tam postavljene tuše plačevala Komunala in ta strošek je postajal vedno pomembnejši v strukturi vseh stroškov, ki jih ima Komunala kot upravljalne kopališča. Seveda kopalcev s tem niso razveselili in spet se je pokazala iznajdljivost naših ljudi: za umivanje so začeli obiskovalci uporabljati vodo v stranišču in celo pitnik, ki je namenjen zgolj pitju in ne pranju otroških genitalij. Za povrh pa se je zgodila še ena neprijetnost. Namreč, tuši na izolskem svetilniku delujejo na principu plačila. S plačilom 20 oziroma 40 centov dejansko kupimo 5 oziroma 10 litrov vode, kar objektivno ni zelo draga storitev. Problem pa je, da kupec vode za svoje plačilo ne dobi potrdila in o izvedeni storitvi ni obveščena finančna uprava, saj tuši niso brezžično niti žično povezani z ministrstvom za finance in na ta način dejansko delajo “na črno”. Vrhniško podjetje Elmer elektronika, ki proizvaja elektronsko opremo za tovrstno opremo kopališč ima sicer vse potrebne certifikate, očitno pa ima tudi strokovnjake, ki v času davčnih blagajn uspejo prodati sisteme, ki niso usklajeni z našo zakonodajo. Če jim je to uspelo na vseh slovenskih kopališčih in zdraviliščih je že bolj jasno, zakaj je finančni minister odstopil. Čeprav, vsaj za to, ni prav nič kriv. Panoramska cesta Koper - Izola Naslov tega članka nam sam po sebi poudarja neverjeten čar vožnje po tej obmorski cesti - čudovit panoramski razgled, v obe smeri. Vožnja iz Kopra proti Izoli nam ponuja panoramski razgled na naše Julijske alpe od Kanina in Matajurja do italijanskih Dolomitov in del italijanske obale. Najlepši panoramski razgled pa doživimo ob vožnji proti Kopru, ko uzremo včasih snežno pobeljen vrh Slavnika, nato Miljski hrib z Nanosom v ozadju, ki nam s klobukom (oblakom) oznanja kakšno vreme bomo imeli in že smo v Trstu z Miramarskim in Devinskim gradom, v ozadju pa nas pozdravljajo trije očaki (Triglav, Krn in Kanin). Resnično navdihujoča narava! To kar nam ponuja ta cesta, ki je praktično edina in edinstvena panoramska cesta na zahodni obali Istre, mora kot takšna tudi ostati. Na vzhodni obali Istre pa ponuja podoben panoramski razgled cesta od Opatije proti Lovranu. Zato sem bil in sem še navdušen nad predlogom arhitekta Janeza Koželja, kot strokovnjaka, ki je pri svojem predlogu ureditve te panoramske ceste deloval popolnoma neodvisno od kakršnih koli pogojev, ki jih lahko vsebujejo razni razpisi in pobude institucij (občine ipd). Njegov predlog predvideva dvosmerni promet z ožjima voznima pasovoma in parkiranjem vzdolž ene stranice ceste, manjša razširitev obale s čimer bi bila zagotovljena kolesarska steza, pešpot in prostor za kopalce. V večernih urah ob ustrezni razsvetljavi in mobilnimi kioski s pijačo in prigrizki bi dobili prijetno promenado. S tem je zagotovljen obstanek panoramske ceste, ki omogoča vsakomur dostop do plaže tako z avtomobili kot kolesi. Podobno sta urejeni panoramski cesti v neposredni bližini od Milj proti Lazaretu in od Barkovelj do Miramara. Zlasti mi je všeč ureditev kopalnega dela ceste iz Milj proti Lazaretu z majhnimi zalivčki z skalometi s polovičnim lokom kot valobranom pred burjo(brez betona), kar bi bilo izredno primerno tudi za našo panoramsko cesto. Ne predstavljam si, da bi pri vročini 30°c družine z otroki prihajale na plažo brez avtomobila z vsemi kopalnimi pritiklinami (blazine, hrano,igrali ipd). Tudi prebivalci okoliških vasi kot tudi obiskovalci iz drugih regij ne bodo prihajali v Koper ali Izolo in iskali parkirišča in nato še prevoz do kopališč. Predstavljajte si, da bi v Miljah in v Barkovljah prepovedali promet z osebnimi vozili in brez parkiranja. Verjetno bi to sprožilo pravo nevihto med prebivalci Trsta. Vsi dosedanji predlogi ureditve te ceste, ki so bili do danes obelodanjeni v različnih medijih z risbami in teksti, so predvidevali večje investicijske posege ne samo v samo obalo ampak predvsem v različne objekte z različnimi gradbenimi objekti. Predvsem pa ti projekti predvidevajo zaprtje prometa za osebna vozila, kar pomeni KONEC panoramske ceste. Ne moreta župana teh dveh mest sama vsiljevati njune megalomanske načrte, ki niso v skladu z idejo zadovoljnih ljudi, t.j. prebivalcev, pač pa se bolj ujemajo z apetiti možnih investitorjev. ur Vojko Vojvoda ------------------------------ Vedež NI REVEŽ ------- Kaj sploh vemo o delfinih? Na OŠ Livade so se v okviru društva Planet Zemlja prijavili na vseslovenski natečaj Zemlji prijazna šola in izbrali projekt ..ohranimo delfine v slovenskem morju". Učencie 7. in 8. razreda je vsebina zelo zanimala, tako da je kar 40 učencev odšlo na teren z društvom Morigenos. Najprej so se odpravili na Morsko biološko postajo, kjer so jim strokovnjaki društva Morigenos predstavili delfine v Slovenskem morju in načine njihovega raziskovalnega dela. O delfinih na splošno Delfini so sesalci, ki pa so se na življenje v morju dobro prilagodili: imajo stalno telesno temperaturo 36 stopinj celzija, kotijo žive mladiče, mladiči sesajo mleko iz mlečnih žlez. Rep je vodoraven, so brez lusk, brez škrg, veliko imajo maščevja, izgubili so dlako, mladiči imajo še malo brčic in dlakic, njihovi predniki so živeli na kopnem pred 50 milijoni leti, danes imajo hidrodinamično obliko, dihalno odprtino imajo na vrhu glave, namesto prednjih okončin imajo par prsnih plavuti, z enakimi kostmi kot pri nas, zadnje okončine so zakrnele. Razvil se jim je močan rep, v katerem ni kosti, plavajo s hitrostjo tudi do 60 km/h. Hrbtna plavut služi tudi za uravnavanje ravnotežja in telesne temperature, saj je brez kosti, ima pa krvne žilice. Po vdih zraka pridejo vsakih 3-5 minut, rekord je 7 minut. Obstaja 37 vrst delfinov (navadni delfin, progasti delfin, mrka pliskav-ka, velika pliskavka...), uvrščamo jih pod kite. “Osebno” poznajo 150 delfinov Pri opazovanju delfinov člani društva Morigenos uporabljajo neinva-zivne tehnike opazovanja: z daljnogledi, s čolnom, fotografiranje., cilj je da jih ne vznemirjajo. Opazujejo koliko jih je v skupini, koliko je mladičev, koliko časa traja potop. Zbirko delfinov pri nas imajo v katalogu, kjer so zabeležene še njihove karakteristike, s kom se družijo itd. Tako so prepoznali 150 različnih delfinov v slovenskem morju oziroma v severnem Jadranu. Imajo tudi svoja imena: Sergio, Janko, Dahne, Emanuela, Rik, Morigenos (rojen v morju).. Skrb za mladiče imajo le samice, parijo se preko celega leta, po enem letu brejosti skotijo po enega mladiča, saj je ta lahko velik do 80 cm. Samice nimajo stalnih partnerjev, zato je težko določiti samca - očeta. Z mlekom se hranijo 6 mesecev, naučiti se morajo jesti drugo hrano, pravilno dihati, pri mami se učijo tudi do 5 let, pogosto jih popazijo »varuške«. Delfini ne spijo Delfini radi vzpostavljajo telesni stik, se dotikajo, utrjujejo prijateljstva, so radovedni, dobro vidijo pod in izven vode zaradi prilagodljive leče, se pa tudi tepejo in pri tem poškodujejo, tudi samice. Pogosto pridejo blizu čolnov, opazujejo. Delfini ne spijo, imajo način počivanja, kjer izmenično izklopijo polovico možganov, čez 3-4 ure se delujoči polovici zamenjata. Glavno čutilo pa jim je sluh, z njim se sporazumevajo, orientirajo, iščejo hrano, uporabljajo klike, eholokacijo, zvok sprejemajo z maščevjem v spodnji čeljusti, nato gre do ušesa in po živčnem sistemu do možgan. Obdukcije mrtvih delfinov kažejo, da zbolevajo za pljučnico, hepatitisom, v želodcu jim najdejo plastične vrečke, ki se zagozdijo v prebavnem traktu, saj jih zamenjajo z meduzami. Zelo jih zmoti hrup, poškoduje jim uho, ne morejo si več iskati hrane. Pogosti so trki, s propelerji bark, se poškodujejo in posledično umrejo. Če nasedejo, jim vlažimo kožo, ne pokrivamo jim hrbtne plavuti in dihalne odprtine. Delfini živijo približno 50 let. Opazovanje s kopna mora potekati na čim višji točki, zato so se učenci odpravili na Piransko obzidje, kjer so z daljnogledi opazovali morje in morebitne delfine. Ko opazovalci opazijo delfine, naročijo čoln in jih gredo opazovat še z morja. V morju je veliko plastike Na Piranskem pomolu so se učenci vkrcali na ladjo Solinarko in se približno uro vozili malo proti odprtemu morju, mimo glavnega me-ritvenega stolpa Morske biološke postaje, mimo Mesečevega zaliva, kjer so, žal, zaznali veliko plastičnih odpadkov, do Strunjanskega zaliva in nazaj. Bilo jih je okoli 50, saj so imeli tudi učence in 2 učiteljici iz Valencije, ki so bili na izmenjavi, pridružila pa se jim je tudi snemalna ekipa TV Koper za katero je mentorica, Orjana Barič, povedala, da je v tkivih delfinov vse preveč PCB spojin, ki so ena najbolj toksičnih spojin, kar jih je ustvaril človek - ksenobiotiki. Gre za tekočino rumenkaste barve, z neugodnim vonjem. Draži sluznico grla, nosu, oči, je dokazano karcerogena. Nevidni sovražniki vsega živega Ti poliklorirani bifenili so v zadnjih 30 letih eden največjih okoljskih problemov razvitega sveta, naša reka Krupa je z njimi še danes najbolj onesnažena reka s PCB v Evropi. So prepovedani, vendar posledično pridejo v morje, saj se uporabljajo še vedno za transformatorje, motorne in energetske kondenzatorje, kondenzatorje za razsvetljavo, so v sredstvih za ter-moizolacijo, za maziva, so aditivi za plastične mase, barve, lake, kavčuk, tekstil, papir, pesticidov, insekticidov... Počasi se akumulirajo v živih tkivih, počasi se razkrajajo. Z industrijskimi in drugimi odplakami pridejo v morje, reke... in preko prehranjevalnih verig v živa tkiva. Povzročajo kromosomske spremembe, tumorje, rakasta obolenja, slabšajo se imunski procesi, pospešujejo sterilnost, povzročajo prebavne motnje, poslabšajo vid, povzročajo spremembe pigmenta, poškodujejo sluznico nosu, grla... Kaj s tem znanjem? Pridobljena znanja bodo učenci OŠ Livade poskušali čim bolje izkoristiti in jih vpeti v delovanje šole, kraja, torej smiselno prenesti v domače okolje. Pripomoči želijo k odgovornejšemu odraščanju. Ob koncu so učenci napisali še nekaj zanimivih misli. Izbrali smo naslednje: - Na morje bi postavili boje, katere bi označevale območje delfinov, ta naj barke ne bi vstopale. Postavili bi posebne senzorje, ki bi zaznali plastiko, les in ostale nevarne odpadke za delfine. (Eva Vatovec) - Izdelali bi podvodni zvočnik, ki bi spuščal zvoke ork. Ta zvok bi spuščal vsak ribič, da bi odganjal delfine od svojih mrež. (Alen Hodžič) - Ribiči naj bodo manj nasilni do delfinov. Strožje bi morele biti kazni. (Ana Taeng-on Čokelc) ur Praznično poletje Zahvala ob podelitvi plakete OS Vojke Smuč Izola Ob občinskem prazniku Izole, smo 9. 7. 2016 prejeli najvišje priznanje Občine - plaketo z zlatim grbom. Zahvaljujemo se za podeljeno priznanje. Priznanje je pomembno predvsem zato, ker je to priznanje našemu delu in prepoznano v okolju. Posebno priznanje za nas je bil že sam predlog za nagrado. To pa zato, ker ste v našem delu opazili in prepoznali naša prizadevanja, da teorijo, znanje, izkušnje, novosti, ustvarjalnost, inovativnost prenašamo v prakso in omogočamo učencem učinkovito, ustvarjalno učno okolje. Pomembno je tudi zato, ker izobražujemo in vzgajamo bodoče strokovne in odgovorne občane. Veliko učencev vas je s svojim nadaljnjim delom in z angažiranostjo svojo uspešnost že dokazalo. Na šoli se nenehno izobražujemo in iščemo nove, drugačne poti za poučevanje in učenje z največjo mero odgovornosti. V našem delu ste videli pot iskanja kakovosti in uvajanja nenehnih izboljšav v korist učencev, sodelovanja s starši ter povezovanja z okoljem. Vsekakor je 70. letno obdobje dolgo in zasluga za priznanje je delo vseh sedanjih in bivših strokovnih in drugih delavcev na šoli, ki ste s svojim strokovnim delom in s pomembnim prispevkom prispevali k ugledu šole. Priznanje nam je v posebno čast. Veseli in ponosni smo prejetega priznanja, ker je za nas to potrdilo, da smo na pravi poti. Istočasno pa nas prejeto priznanje obvezuje, da z na-črtanim, razvojnim delom nadaljujemo. Hvala. Strokovni in drugi delavci ter ravnateljica, Lenčka Prelovšek HISTRIA BOTANICA Na posesti Histra Botanica se vse odvija okoli zelišč. V teh vročih dneh še posebej prija sprostitev in osvežitev v bazenu, v katerem diši po sivki in smilju. Vanj namreč natočijo hidrolat, ki blagodejno vpliva na kožo in počutje. Po kopanju v bazenu pa se lahko še posprejate z izbranim hidrolatom! Ob občinskem prazniku so v prostorih Srednje šole Izola, pripravili tradicionalno srečanje članov občinske organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Izola. Zbrane je nagovoril predsednik Slobodan Radujko, slavnostni govornik pa je bil generalmajor Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Na prireditvi so podelili tudi priznanja borčevske organizacije. Prejeli so jih: Marta Božič in Stanko Rašpo-lič za delo v organizaciji, Marjetka Popovski za ohranjanje partizanske pesmi, 430 mornariški divizijon za sodelovanje in Slobodan Radujko, ki je prejel srebrno plaketo ZZB NOV RS. V kulturnem programuso nastopili: MoPZ »Delfin«, učenci OŠ Vojke Šmuc in Dante Alighieri ter recitator Ernest Cah. Prisrčno vabljeni! In če še ne veste, pri nas se najde tudi kaj za pod zob in kakšna hladna pijačka tudi. Ohladite se tudi na ležalnikih pod senco evkaliptusov. Za vse dodatne informacije prosimo pokličite na 041 858 978 Zlata maturanta na Srednji šoli Izola Na Srednji šoli Izola se veselijo dveh zlatih maturantov, ki sta na letošnji poklicni maturi dosegla 23 oziroma 22 točk od 23 možnih. Larisa Bric s 23 točkami in Patrik Kogoj z 22 točkami iz izobraževalnega programa Predšolska vzgoja sta tako dosegla izjemen uspeh, ki jima in nam je v ponos. Svojo izjemnost pa je prav tako pokazalo 7 kandidatov - Ajla Haka-lo, Maxim Lorenčič, Tilen Požar in Jan Sinčič iz izobraževalnega programa Gastronomija in turizem, Nicole Poljanšek iz izobraževalnega programa Predšolska vzgoja ter Maja Može in Elen Pongrac iz izobraževalnega programa Zdravstvena nega, so dosegli 21 točk od 23 možnih. Na svečani podelitvi maturitetni spričeval, ki je potekala v prostorih šole, so se z njimi veselili učitelji in delavci šole v upanju, da bodo naslednje generacije še boljše in da bodo znanje, ki so ga pridobili v 4 letih šolanja, čim boljše uporabili. Prav tako pa so se vsi zaposleni veselili z ostalimi dijaki, ki so bili uspešni na poklicni maturi. Splošno maturo je na srednjih šolah v Sloveniji uspešno opravilo prek 88 odstotkov kandidatov, poklicno pa skoraj 91 odstotkov. Na Gimnaziji Koper je letos splošno maturo uspešno opravilo 97,7 odstotka dijakov. Ob 21 odličnjakih je Eva Cerkvenik dosegla 33 od 34 možnih točk in si prislužila naziv zlata maturantka. Sf^ Lea Paulin s kadetsko reprezentaco do brona na EP G&ffitMSO HM® Kadetinje do brona! V Zagrebu se je v petek, 08.07.2016, začelo 59. Mladinsko evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki se bo končalo v nedeljo, 17. 07. 2016. Na njem sodelujejo tudi ženske in moške kadetske in mladinske reprezentance Slovenije: Na podlagi lanskih ekipnih uvrstitev na MEP-u so nastopili mladinci, ki branijo bronasto ekipno medaljo, in kadetinje v najvišjem prvem evropskem nivoju, kjer je najboljših 16 evropskih reprezentanc razporejenih v štiri enakovredne predtekmovalne skupine. Mladinke in kadeti pa so začeli boje v drugem kvalitetnem razredu, kjer so razporejeni v šest predtekmovalnih skupin in startajo v boju od 17. do 38. oz. od 17. do 40 mesta. V primeru zmage v skupini pa se tudi njim odpre pot med najboljših 16 ekip v Evropi, kjer so mladinke v zadnjih dveh sezonah sicer že nastopale. Na prvenstvu nastopata dva Izolana, med kadetinjami Lea Paulin in med kadeti Matija Novel. Kadetinje so v prvem dvoboju z 2:3 izgubile s favoriziranimi Čehinjami. Obe točki je prispeval naš še ne povsem dokončno izbrušen diamant Katarina Stražar, sicer 42. igralka na svetovni jakostni lestvici za kadetinje. Tudi naša druga igralka, Izo-lanka Lea Paulin se je enakovredno kosala z obema Čehinjama, vendar ji v zaključkih posameznih nizov, ni uspelo doseči odločilne točke za našo zmago. So pa nato v večernem dvoboju naše presenetljivo gladko s 3:0 odpravili reprezentanco Srbije. Drugi tekmovalni dan so kadetinje v svojem zadnjem dvoboju v predtekmovalni skupini premagale prve nosilke skupine Slovakinje gladko kar s 3:0. K. Stražar in L. Paulin sta dosegli posamično zmago, s tem da je Lea, ki je 118. na ITTF jakostni kadetski lestvici, premagala mnogo višje uvrščeno 45. kadetinjo sveta Sinkarovo s 3:1. Tretji dan so se kadetinje v finalni skupini najboljših 16 ekip v tekmi za uvrstitev med osem najboljših pomerile z reprezentanco Španije. K. Stražar je oba posamična dvoboja suvereno zmagala s 3:0, L. Paulin pa je po porazu in slabi igri v prvem dvoboju in kljub gladko izgubljenem prvem nizu v odločilni peti tekmi, uspela v odločilnih trenutkih dvigniti svoj nivo igre na nivo s katerim je postala letošnja kadetska prvakinja Slovenije. Proti vrhunski ekipi Anglije sta Katarina in Lea svoji posamezni tekmi odigrali res fantastičnoin slavili zmago s 3:0. Po velikem uspehu so se naše v polfinalu pomerile z 2. nosilkami Poljakinjami za katere nastopata odlični dvojčici Anna in Katarzyina We-grzyn. Lea in Katarina sta igrali še boljše kot proti Angležinjam, pa sta vendarle obe morali priznati premoč nasprotnicam. Kljub zadovoljivemu odporu sta sestri Wegrzin zmagali s 3:0 in tako Poljsko pripeljali v finale. Naša dekleta so tako zaključila tekmovanje na fantastičnem tretjem mestu. Kadeti manj uspešni Kadeti, ki so začeli evropsko prvenstvo v drugem jakostnem nivoju, so najprej s 3:2 premagali reprezentanco Irske. V popoldanskem dvoboju so naši nato izgubili z 0:3 proti 1. nosilcem predtekmovalne skupine Nizozemcem. V svojem zadnjem dvoboju predtekmovalne skupine H so s 0:3 izgubili z zmagovalno reprezentanco skupine Ukrajino. Kadeti so tako zasedli tretje mesto v predtekmovalni skupini. Na koncu so uvrščeni med 33. in 36. mestom. ntsvet.si Jadranje Lin Pletikos na koncu deseta V francoskem mestu Crozon-Mor-gat pa se je z zadnjimi plovi zaključilo evropsko prvenstvo razreda laser 4.7. Od slovenskih predstavnikov je po dvanajstih odjadranih plovih najvišje uvrščena Lin Pletikos, ki v konkurenci 88 jadralk prvenstvo končuje na desetem mestu. Naslov evropske prvakinje je osvojila Belgijka Anouk Geurts, na drugo mesto se je uvrstila Italijanka Federica Cattarozzi, tretje mesto pa je osvojila Nizozemka Annabelle Westerhov. Med jadralci se je Taš Kolman v konkurenci 212 jadralcev uvrstil na končno 90. mesto, Nicolo Kravanja na 152., Luka Lovrič na 165., Maj Musa-Olivieri na 167. in Toni Rebec na 174. mesto. V konkurenci jadralcev do 16 let pa je Luka Lovrič prvenstvo končal na 64., Toni Rebec pa na 70. mestu. Naslova evropskega prvaka se je veselil Grk Dimitris Papadimitriou, drugi in tretje mesto pa sta osvojila Italijana Guido Gallinaro in Alessandro Fornasari. Tudi finni so zaključili s plovi V Aarhusu na Danskem se je v nedeljo zaključilo mladinsko svetovno prvenstvo razreda finn. Flota finnov je odjadrala še dva plova, skupaj trinajst. Edini slovenski predstavnik Jan Orel z današnjim 29. in 23. mestom prvenstvo končuje na skupnem 29. mestu. Zmage in naslova svetovnega prvaka se je veselil Nemec Phillip Kasuske, na drugem mestu prvenstva je končal Čeh Ondrej Teply, tretje mesto pa je osvojil Argentinec Facundo Olezza. Mladinsko EP v Litvi Konec tedna je v mestecu Trakai v Litvi potekalo letošnje mladinsko evropsko prvenstvo v veslanju, ki so se ga udeležili tekmovalci in tekmovalke iz 31 držav. Med njimi tudi trije naši, in sicer Nik Krebs in Jaka Čas v dvojnem dvojcu ter Izolanka Alja Škrlj v enojcu. Nik Krebs in Jaka Čas, člana VK Dravske elektrarne Maribor, sta nastopila v konkurenci 20 dvojnih dvojcev in prvenstvo zaključila na šestem, zadnjem mestu v A finalu. Letos sta se sicer že izkazala z dobrim nastopom na zelo močni mednarodni regati v Miinchnu, kjer sta se srečala s kar nekaj tekmeci, ki so nastopili tudi v Litvi. Čas je debitant na velikih tekmovanjih, sicer pa še mlajši mladinec, tako da ga čakata še dve sezoni v mladinski kategoriji. Nik Krebs je na lanskem MEP v Račicah v isti disciplini osvojil bronasto medaljo, na MSP pa je bil skupaj z Mihom Aljančičem peti. Tudi Alja Škrlj, članica VK Izola, je nastopila v konkurenci 20 tekmic, z nekaterimi pa se je že srečala na mednarodnih regatah v Miinchnu in na Bledu. Lani je Alja nastopala v dvojnem dvojcu in bila na MEP v Račicah osma ter na MSP v Riu dvanajsta. Na letošnjem maldin-skem evropskem prvenstvu se je uvrstila na drugo mesto B finala, torej skupno osmo. V ponedeljek 11.julija je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran turnir v taroku za posameznike v počastitev praznika občine Izola. Turnirja se je udeležilo 15 taroka-šev, ki so v obliki trojk na 5 mizah odigrali 3 kola po 15 iger. Zanimivo je bilo, da vsem petim zmagovalcem iz prvega kola ni uspelo zmagati v drugem kolu. Zato ni nihče imel možnosti osvojiti 6 točk. Tudi 5 točk je zbral le Miran Zajc z odlično razliko +1512, drugo mesto je zasedel Vlado Šetina s 4,5 točkami in razliko +741, tretje mesto je osvojil Ivica Grdič prav tako s 4,5 točkami, a slabšo razliko +615. Četrto mesto je pripadlo Miru Mezgecu s 4 točkami in razliko +577, enako število točk je zbral tudi Božo Praprotnik, a s slabšo razliko +272. Sledijo kar štirje z osvojenimi 3,5 točkami itd. Najboljše uvrščeni so dobili lepe nagrade, ki jih je prispevala občina Izola. Posebna pohvala gre ga. Jadranki z občine, ki se je prijazno odzvala vabilu za podelitev nagrad. Sledile so še nagrade TIC Izola in nagradi vinarja Romana Markoviča iz Polja. Z nagradami je turnir pridobil na času. Prehodni pokal TIC Izola je prejel Miran Zajc. Lanskoletni zmagovalec Loris Šukljan se zaradi obveznosti na delovnem mestu ni mogel ude- Žrk Izola (Slo), 4. Rk Krim Mercator ležiti turnirja. Doslej so prehodni (Slo) Jadranje postaja garaški šport pokal prejeli Boris Debeljak 2x, po lx pa Bogo Strohsack, Ivica Grdič, Loris Šukljan in letos Miran Zajc. Da je turnir brezhibno potekal, sta skrbela Marija Bolje in Boris Debeljak, ki sta tudi zbrala razdeljene nagrade. Turnir se je zaključil s prijetnim druženjem v piceriji hotela Delfin izola. Ta turnir ni štel v skupno uvrstitev za občinsko prvenstvo, ki se bo nadaljevalo 4.9. s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola. Preostanek julija in v avgustu bodo tarokaši počivali. Jeseni pa jih čaka pester spored. Poleg rednih tekmovanj bodo tekmovali še za praznik krajevne skupnosti Jagodje Dobrava, ki je bil v prejšnjih letih najboljše obiskan turnir. V okviru prireditev v počastitev starejših občanov pa bo v oktobru turnir, ki šteje tudi za prehodni pokal Društva upokojencev Izola. (ji) Končal se je 24. Eurofest S slavnostno podelitvijo medalj in priznanj najboljšim se je v Kopru, 7. julija 2016, tudi uradno zaključila ena največjih športnih prireditev na Slovenski obali, ki je presegla vsa pričakovanja. 24. Mednarodni rokometni festival je potekal v organizaciji Športne agencije Eurofest d.o.o. v sodelovanju z Mestno občino Koper in Rokometno Zvezo Slovenije v Kopru. Gostili som kar 150 rokometnih ekip iz 16 držav Evrope in Azije. V šestih dneh, od 2. do 7. julija 2016, se je skupno predstavilo kar 2.200 rokometašev, odigranih je bilo 500 kakovostnih tekem v različnih starostnih kategorijah. Končna uvrstitev: MB-2005: 1. Rs Vučiči (Cro), 2. Rd Koper 2013 (Slo) 3. Novi Beograd -A (Srb), 4. Rd Koper 2013 - B (Slo) WB-2005: 1. Tatabanyai Sk (Hun), 2. Rk Krim Mercator -B (Slo), 3. MC-2004:1. Rk Novi Beograd (Srb), 2. Rk Kvarner Kostrena (Cro), 3. Do-ubs Comitte- A (Fra), 4. Doubs Co-mitte-B (Fra) WC-2004: 1. Wen - De (Taiwan), 2 Spr Sosnica Glivvica (Pol), 3. Rk Kvarner Kostrena (Cro), 4. Rk Krim Mercator- A (Slo) MD-2003:1. Maccabi Tel Aviv (Izrael), 2. Wat Funfhaus (Aus), 3. Sg Krems/Langelois (Aus), 4. Uodl Hb (Fra) WD-2003:1. Sokol Pisek (Cz) 2 Jura Comitte (Fra), 3. Hc Tatran Stupava (Svk), 4. Wen- De (Taivvan) ME-2002:1. Herlev/ Hjorten (Den), 2. Saeby Hk- Apen), 3. Da- Jia (Taivvan), 4. Rk Velika Nedelja Ormož (Slo) WE-2002:1. Herlev/ Hjorten (Den), 2. Saeby Hk (Den), 3. Žurd Koper (Slo), 4. Rk Rače (Slo) MF-2001:1. Da- Jia (Taivvan), 2. Ui-lenspiegel Wilrijk) (Bel), 3. Rk Nova Gorica (Slo), 4. Rd Hertz Šmartno (Slo) WF-2001: 1. Hk Slovan Duslo Šala (Svk), 2. Jindrichuv Hradec (Cz), 3. Uilenspiegel (Bel), 4. Žrk Izola (Slo) MG-1999: L Wat funfhaus (aus), 2. Herlev hjorten (den), 3. Rd Istrabenz plini izola (slo), 4. Rd koper 2013 (slo) WG-1999: 1. Žurd Koper (Slo), 2. Rk Krško (Slo), 3. Žrk Izola (Slo), 4. Saeby Hk (Den) MH-1997: 1. Ali Star Team Krško (Slo), 2. Rd Herz Šmartno (Slo), 3. Estudiantes Hct (Bel), 4. Kv Sasja (Bel) ŠMI-SENIOR 1. Heart Team (Slo), 2. Elita (Slo), 3. Cb Urduliz (Špa), 4. Hajdubo-szormeny (Hun) VVI-SENIOR 1. Četa (Slo), 2. Tj Hazena Jndri-chuv Hradec (Cz), 3. Žrk Izola (Slo), 4. Rk Olimpija (Slo) BEACH HANDBALL - MEN 1. Sons Of Beaches (Slo), 2. Hc Tatran Stupava (Svk) BEACH HANDBALL - WOMEN 1. Četa (Slo), 2. Hc Tatran Supava (Svk), 3. Rk Olimpija (Slo) Čez nekaj tednov, petega avgusta, bo otvoritev olimpijskih iger v Riu de Janeiru v Braziliji; Izolani bomo ponovno držali pesti za domačega olimpijca Vasilija Žbogarja, ki zastopa slovenske barve v klasi finn. A pozabiti ne smemo niti na Tino Mrak in Veroniko Macarol, že evropski prvakinji, ki računata, da se bosta prav tako vmešali v boj za medalje v Riu. Veronika se je namreč prvih jadralskih spretnosti učila prav v Izoli, od koder je po Kolumbovi poti do Amerike odšel tudi njen oče, Ljubo Macarol. - Kakšni so vajini cilji v Riu? - S Tino sva v zadnjih štirih letih veliko naredili in od vsega začetka nama je bil glavni cilj udeležba na olimpijskih igrah, na katere se odpravljava z močno željo po uspehu. - Kako vama ustrezajo jadralni pogoji v Riu? Sta imeli čas za prilagoditev na tamkajšnji veter in val? - V Riu smo do sedaj opravili že pet sklopov priprav in se tako bolje seznanili s pogoji na regatnih poljih. Regate bodo potekale v zalivu Guanabara ter na odprtem oceanu. Pogoji v Riu se zelo razlikujejo od pogojev na ostalih prizoriščih, kjer sva jadrali do sedaj in prav tako so pogoji na vsakem polju v Riu spremenljivi tako glede toka, vala in moči vetra. Pogoji so za naju, pa tudi za najino konkurenco, še malce nepredvidljivi in tudi zato bo olimpijada v Riu zelo zanimiva. Morali bova biti pripravljeni prav na vse pogoje jadranja, tako na šibak kot tudi za močan veter. Do sedaj pa sva se v Riu dobro počutili in lahko tudi povem, da nama pogoji kar odgovarjajo, pomembno jih bo le čimbolje izkoristiti v najin prid. - Za razliko od drugega olimpijca, Vasilija Žbogarja, vedve večino treningov menda opravita kar v domačem kraju. Je naša obala primerna za vrhunsko treniranje? - V zadnjem času tudi medve jadrava predvsem v tujini. Jadralska sezona se je razpotegnila že čez celo leto, z regatami za svetovni pokal na vseh celinah sveta, tako da praktično potujeva iz ene regate na drugo ter se doma ustaviva le za krajše regeneracije. Kadar pa je daljše obdobje treningov pa seveda jadrava doma v domačem zalivu v Portorožu. Pogoji znajo biti tudi doma zelo ugodni, predvsem v spomladanskem in jesenskem času, ko zapiha močnejša burja ali jugo. - Zadnja leta je v jadranju vedno več poudarka na fizični moči. Je tako tudi v vajini klasi? Koliko časa namenita treningu na kopnem in koliko na morju? - Res je v zadnjih letih vedno večji poudarek na fizični pripravi in to je tudi zelo vidno v najini klasi, saj imamo po novih pravilih tudi free pumping, torej prosto pumpanje. Na barki žirija, v primeru da veter piha že nad 8-10 vozlov, dvigne zastavo za prosto pumpanje in takrat lahko prosto pumpaš na jadrnici skozi celotno regato. Regata traja 50 minut in če si toliko bolje pripravljen in vzdržljiv, lahko pumpaš bolj učinkovito in tudi več časa, takrat se pa vidi razlika v pripravljenosti posamezne posadke. Ko jadrava v orco, proti vetru, lahko jaz pumpam na trapezu, v krmo s Tino pumpava skupaj, jaz s spina-kerjem in Tina z glavnim jadrom. Vsekakor pa moraš v močnejšem vetru veliko delati, ker so v jadrih večje sile in sta zato zelo pomembni moč in vzdržljivost. Zato poleg jadranja delava obe tudi veliko na fizični pripravi v fitnessu. Ko sva na pripravah, dava večji poudarek treningom na morju, ki trajajo 4 ure in takrat narediva krajši trening na kopnem. Ko pa sva doma in ko pogoji za jadranje niso najboljši, narediva tudi po dva treninga na kopnem na dan, po uro in pol ali dve. - Zdi se, kot da za vama in Vasilijem ni opaziti naslednjega vrhunskega jadralca. Vaju kaj skrbi za prihodnost slovenskega jadranja? - Ja, res je škoda, da sva na veliko regatah svetovnega pokala ob Vasiliju edini predstavnici Slovenije. Z večjo reprezentanco bi bilo tudi bolj zabavno in živahno. Vesela pa sem, da je vseeno nekaj mladih, ki počasi prihajajo v olimpijske discipline, kot naprimer Žan Luka Zelko v laserju ter posadka Janežič - Podlogar v moškem 49erju. Upam da bodo vztrajali na njihovi poti. AM ZDRAVSTVO MEDICINSKI CENTER PORTOROŽ NUDI NAJSODOBNEJŠE ZDRAVLJENJE OČESNIH BOLEZNI IN ESTETSKO PRENOVO OBRAZA V začetku septembra 2015 je odprl svoja vrata Medicinski Center Portorož, ki se nahaja v atriju Grand Hotela Metropol. Center nudi vrhunske storitve na področju okulistike, estetske medicine in dermatologije. Za okulistiko skrbita prof.dr.Marko Havvlina ter asist.dr.Petra Schollmayer, za estetsko kirurgijo mag.Franc Planinšek in dr.Nevio Medved. Prof.dr.Marko Hawlina, je v preteklih letih vpeljal tehnike modernih operacij sive mrene tudi v SB Izola. Center je enostavno dosegljiv, s parkirišča v hotelski garaži. OKULISTIKA IN OPERACIJE PO KATERIH NE POTREBUJEMO VEČ OČAL Center ima koncesijo ZZZS za operacije sive mrene, ostale storitve in pregledi pa so samoplačni- ški. Na področju okulistike so na voljo tudi operacije dioptrije vseh vrst, tako z vstavitvijo intrao-kularnih leč kot tudi operacije dioptrije z najmodernejšim laserjem. Pri operacijah sive mrene je na napotnico ZZZS dosegljiva najnovejša tehnologija z vstavitvijo intraokularnih leč s filtri za UV in kratkovalovno svetlobo. Za tiste, ki si po operaciji sive mrene želijo videti brez očal za daljavo in bližino, so na voljo operacije z najmodernejšimi multifokalnimi intraokularnimi lečami ter tudi lečami, ki odpravijo astigmati-zem. Operacije z multifokalnimi in toričnimi intraokularnimi lečami so priložnost, da se enkrat v življenju znebimo očal, tako za daleč, kot za blizu. Na voljo je tudi diagnostika vseh ostalih vrst očesnih bolezni, vključno s slikanjem mrežnice z najmodernejšo optično koherentno tomografijo za diagnostiko bolezni makule. ESTETSKA KIRURGIJA Na področju estetske kirurgije so na voljo vse storitve pomla- jevanja z uporabo botulina in hialuronskih polnil ter kirurških posegov okrog oči in na obrazu. V Sloveniji ima s temi posegi največ izkušenj ravno dr.Planinšek, ki je mednarodno priznani inštruktor in vabljeni predavatelj. Dr.Nevio Medved je eden njegovih najboljših učencev in izkušen estetski kirurg. ■ V Medicinskem centru Portorož je v prijetnem in diskretnem okolju možno dobiti vrhunske usluge na področju zdravja oči ter estetske medicine. Bistvena nam je varnost in strokovnost pa tudi prijaznost in diskretnost. O MEDICINSKI CENTER PORTOROŽ MEDICAL CENTRE PORTOROŽ / CENTRO MEDICO PORTOROSE Atrij Grand Hotela Metropol Obala 77 6320 Portorož O 031 394 224 © info@hawlina.eu © www.hawlina.eu Orkestri imajo svoje občinstvo V štirinajstih dneh so se na Manziolijevem trgu zvrstili kar štirje nastopi večjih domačih glasbenih zasedb. Začelo se je s koncertom Obalnega komornega orkestra, končalo pa s 3 Big Bandom. Vsi nastopi so bili dobro obiskani in občinstvo več kot zadovoljno. Težko bi rekli, kateri od nastopov je bil najbolj prepričljiv, saj so si bili med seboj zelo različni. Obalni komorni orkester deluje res zanesljivo in doživeto, dovolj občuteno in temperamentno hkrati. Pihalni orkester Izola že dobro poznamo in nas tudi tokrat niso razočarali. Godalni orkester Orklstra je razmeroma mlada sestava šolanih glasbenic z enim vrhunskim glasbenikom, ki je presenetila z repertoarjem pop uspešnic, 3 Big Band pa so, s številnimi gosti, naredili pravo rock&roll veselico. Marjanu v zahvalo Letošnjo nagrado občine Izola je posthumno prejel izolski slikar, grafik, kipar, karikaturist in sploh aktivist Marjan Motoh, ki nas je zapustil konec lanskega leta. Nagrado je prevzela hčerka Barbara, finančni del pa bo Občina Izola namenila evidentiranju njegove dediščine in pripravi spominske pregledne razstave s katalogom, ki jo planirajo za konec leta v galeriji Insula. Ribe, ribice na znamki V prostorih muzeja Parenzana so v četrtek predstavili priložnostno poštno znamko iz serije Euromed Postal, na kateri je upodobljena sardela. Gre za dogodek, ki je posebej zanimiv za filateliste in različne zbiratelje, ki so tudi prišli na predstavitev v velikem številu, pa tudi za Izolo, saj je znamka eden zadnjih spominov na nekoč nosilno gospodarsko panogo našega mesta in naše občine. Zato je kar prav, da je bila predstavitev v muzeju, ki v notranjosti že hrani veliko spominov na bogato zgodovino izolskega ribištva. Znamke s podobo sardele so že v obtoku, njihova vrednost znaša 0,46 Eur in bodo v uporabi predvsem v notranjem poštnem prometu. Sl r i I V Izoli morda nimamo medijsko zelo podprte Odprte kuhinje, imamo pa veliko dobrih kuharjev in kuharic iz različnih koncev sveta, ki znajo pripraviti zanimive, predvsem pa drugačne jedi, kot smo jih sicer vajeni. Pred občinsko proslavo na Manziolijevem trgu je Pri špini, tajsko nacionalno kuhinjo predstavila Amonvvan Taengon, ki jo poznamo kot Mem iz salona Sivilai. Bilo je zanimivo, srednje pekoče in predvsem prijazno postreženo. Za kulturno hrano pa bodo danes, v četrtek, 14. 7. pri Špini, poskrbeli pevci skupine 7 plus. Na javni vaji bodo predstavili vse najboljše, kar znajo. 14. 7. četrtek 21.00 Pri spini - Ljubljanska ulica Javna vaja kvartet 7+ 21.30 Letni kino Arrigoni Film Puščavska kraljica (biografska drama) 15.7. petek 21:30 Hangar bar Edo Maajka, Nipke, Krkuča Kuneškn (rap, hip-hop) 16.7. sobota 19.00 Lonka Društvo harmonikarjev Izole vabi na Srečanje harmonikarjev ob 21.00 Lonka koncert ansambla Teci Teci 21.00 Vitaminček - Svetilnik koncert Enzo Hrovatin 17. 7. nedelja 20.00 Park P. Coppo »POJEMO ZA VSE LJUDI« - MoPZ Izola 18. 7. ponedeljek 18.00 Mestna knjižnica Izola Beremo s starši, srečanje študijskega krožka Vabljene nosečnice, matere in očetje z dojenčki, drugi skrbniki otrok. Udeležba je brezplačna. Čas nosečnosti in pričakovanje otroka je čas radosti, ki s seboj prinaša tudi mnoga vprašanja in izzive. Z znanjem in prenosom praktičnih izkušenj je mogoče odvzeti prenekatero skrb in težavo. Da bi lahko živeli ta enkraten čas z otrokom v polnosti bivanja, začenja v Mestni knjižnici Izola s svojim delovanjem študijski krožek Beremo s starši. V srečanjih se bomo poglobili v obdobje nosečnosti, rojstva in poporodnega obdobja ter ob literaturi in praktičnih prikazih spoznavali čarobnost pa tudi zanke, ki spremljajo zgodnje starševstvo. 21.30 Letni kino Arrigoni Film To vse spremeni (dokumentarni film) 19. 7. torek 21.30 Letni kino Arrigoni Film To vse spremeni (dokumentarni film) 20. 7. sreda 19.00 Park P. Coppo lutkovna predstava ZGODBA O MEZINČKU (Teater Zspik) 21.30 Letni kino Arrigoni Film Glasnejša od bomb (družinska drama) 21. 7. četrtek 19.00 Arheološki park Simonov zaliv Knjižnica med oljkami: Sapfo vs. Uršula Kovalyk V drugem srečanju se bomo poglobili v grško ljubezensko liriko znamenite pesnice Sapfo, ki se rodila na prav tako znamenitem otoku Lezbos med letoma 630 in 612 pr. n. št. Ker se nam rado dogaja, da znamenite književne ustvarjalce poznamo le po imenu oz. iz »metabesedil«, tj. besedil, ki govorijo o književnosti in književnikih, bo konkreten ugriz v Sapfine pesmi gotovo prvinsko doživetje. Posežete lahko po naslednjih dveh izdajah ... 21.30 Letni kino Arrigoni Film Glasnejša od bomb (družinska drama) 22. 7. petek 21.00 Koprska ulica IZOLA POD VOLTI - Luka Zavišič trio 23.7 sobota 21:30 Hangar bar 10 obletnica JazzLessNess z gosti: Drago Mislej MEF, Tadeja Fatur, Aleš Bolje, Luka Zavišič, David Morgan 24. 7. nedelja Arheološki park Simonov zaliv Knjižnica med oljkami od 24. junija do 31. avgusta 2016 Galerija Alga razstava MILI VOJKA CERAR UŠESA ISTRE-VELI BADIN Galerija Plač Izolanov Ljubljanska32 razstava dveh izolskih umetnic Martina Ljubič in Aljoša Križ Fruits de mer Galerija Insula razstava ANDREJA REPNIK Izgorele podobe Razstava bo na ogled do 28. julija 2016. Kava bar TISA razstava fotografij Rumeni dežnik MARIJA GRIŽONIČ Mama in očka nista prava mama in očka. Ker nimata otrok! Ko dobita čisto majhnega fantka, živijo srečno, dokler ta ne odide v službo h kralju ... Bo Mezinček rešil kraljestvo pred nevarnim roparjem? Pridite na lutkovno predstavo teatra Zapik in mu pomagajte! Doživite Poletje v Izoli! http://center-iz0la.si Center ze kulturo, Iport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni http://www.odeon.si izoia-isoia TURA Fruit de mer po naše Ni čisto jasno, zakaj naslov v francoščini. Verjetno je to rezultat nekajmesečne zaposlitve Martine Ljubič v Parizu, kjer se je posvečala povsem neustvarjalnemu delu pri vzgoji otrok, pa je vendarle Pariz in Francija nanjo naredila takšen vtis, da je razstavi, ki sta jo postavili skupaj z lutkarsko sodruginjo Aljošo Križ, dala kar francosko ime, ki bi ga lahko prevedli kot Morski sadeži oziroma Frutti di mare. Ilustratorka in slikarka sta tokrat izvedli nekakšno fotografsko smetarsko inštalacijo, saj sta v ambientu peščene plaže razstavili številne odpadke, ki jih v morju in na obali pusti človek, le da jim je Martina vdihnila poseben estetski videz, Aljoša pa se je poigrala s preprostimi kamni, ki v posebnih položajih zaživijo neko drugo življenje. Največkrat življenje človeka. Odprtje razstave, v soboto zvečer, tik pred občinsko proslavo, je s tajskimi specialitetami popestrila prijateljica, fizioterapevtka in maserka Mem ter zagotovo dobila kakšnega novega obiskovalca svojega salona in morda tudi kakšnega novega pristaša s čilijem bogato obložene tajske kuhinje. ur Mestna knjižnica Izola POLETNI URNIK od 1. julija do 31. avgusta 2016 torek, sreda, petek od 8.00 do 15.00 ure ponedeljek, četrtek od 8.00 do 12.00 ure in od 18.00 do 20.00 ure sobota zaprto Razstava ročno izdelanega nakita in voščilnic Sandre Martinuč. Razstava ilustracij Kaje Berden. Kaja Berden je novo ime na področju slovenske ilustracije. S svojimi izredno tenkočutnimi in prefinjenimi ilustracijami nam prikazuje novo sanjsko lepoto, ki jo ustvarjajo njeni številni prikupni živalski liki in romantično okolje, v katerem živijo, prikazano običajno z globokimi horizonti in razpetostjo med nebom in zemljo. Vse Kajine ilustracije so ustvarjene z velikim občudovanjem in ljubeznijo do narave in vseh živih bitij. V teh prikupnih živalskih junakih smo posredno simbolično prisotni tudi mi sami, ki na samotnih krajih uživamo svojo vedno bolj odtujeno svobodo in spokojni mir, zavedajoč se svojega rajskega sveta in samega sebe v harmoniji z njim. Prebrano Poslušano • Videno Doživeto Galerija: Plač Izolanov Razstava: Fruit de mer (morski sadeži) avtorici: Martina Ljubič in Aljoša Križ Zanimiva razstava, ki jo v tem mesecu gosti galerija Plač je delo dveh izolskih ustvarjalk. Martina Ljubič in Aljoša Križ, prva ilustratorka druga slikarka, obe pa priseženi lutkarici se v obravnavani razstavni predstavitvi lotevata konceptualističnega projekta pod izpovedni naslovom Morski sadeži. Poletni čas je vsekakor primeren, da se ozremo v naše obmorsko okolje tudi skozi umetnostni akt. In naši ustvarjalki prijetno presenečata. Njun ambientalni poseg v galerijski prostor ima jasno vsebinsko usmeritev. Frutti di mare so sadeži morja, predvsem pa »sadeži« človeka. Razstava udejanjena kot kompleksna prostorsko izrazna celota temelji na izboru nekaj zvrsti artefaktov. Peščeno »talno oblogo« dopolnjuje serija fotografij, naravnih objektov, readymade-ov ... Določeno vlogo ima kolorit, komplementarno prelitje naravne kromati-ke z udarno barvitostjo plastičnih zamaškov (odpadkov), predvsem pa konstitutivna disharmonija med materiali, ki se prepletajo med naravnim in umetnim. Pesek, kamen, les uporabna plastika so protagonisti, ki vsekakor razgrinjajo ekološki profil izpovedne vsebine umetnostnega koncepta, vendar se avtorski izrek ustvarjalk ne zaključuje kot greenpeacevsko opozorilo. V kontekstu zavedanja realnosti je njun odnos drugače nostalgičen. Na nekoliko neobremenjujoč morda celo zabaven, vsekakor estetsko izviren in homogeno skladen način avtorici združujeta »problematike«. »Onesnaženost« je gotovo problem, a po drugi strani smo neizbežno ujeti v sprejemane realnosti. Realnost, ki kot dejstvo predstavlja užitek v obstajanju in pozitiven pogled na življenje in okolje v katerem živimo, je lahko samo lepa. Vse je lahko igra in lepota, vse je stvar pogleda. Dejan Mehmedovič Preteklost in sedanjost, vmes pa ženski Mestna knjižnica Izola in Inštitut za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vabita na srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA v Knjižnico med oljkami v Arheološki park Simonov zaliv. V četrtek, 21. julija 2016, ob 19. uri - v drugem srečanju bralnega kluba KIRA KNJIGA v Knjižnici med oljkami v Arheološkem parku Simonov zaliv v Izoli se boste lahko poglobili v grško ljubezensko liriko znamenite pesnice Sapfo, ki se je rodila na prav tako znamenitem otoku Lezbos med letoma 630 in 612 pr. n. št. Ker se rado dogaja, da znamenite književne ustvarjalce poznamo le po imenu oz. iz »metabesedil«, tj. besedil, ki govorijo o književnosti in književnikih, bo konkreten ugriz v Sapfine pesmi gotovo prvinsko doživetje. Posežete lahko po naslednjih dveh izdajah... Sapfo: Mladinska knjiga, zbirka Lirika, 1971, prevedla Anton Sovre in Kajetan Gantar - Sapfo. Pesmi: KUD Logos, 2008, prevedel Marko Marinčič ... in ugotavljate, kakšnega okusa je bila ljubezen pred več kot dva tisoč šeststo leti. Se je ljubezensko čustvo do danes kaj spremenilo? Komu je pesnica ljubezen izpovedovala? Kakšen je bil njen družbeni status? Kako je živela? S kom se je družila? H katerim bogovom se je priporočala, jih opevala? Kakšnega značaja je bila? Predvsem pa, zakaj si je pesnica prislužila vzdevek »deseta Muza« ... Vprašanj nam gotovo ne bo zmanjkalo ... Poleg Sapfine poezije, ki se je je od domnevno prvotnih deset tisoč verzov ohranilo vsega skupaj za prgišče, boste časovni lok povlekli v sedanjost in prebirali še čisto svežo, skoraj še po tiskarni dišečo zbirko kratke proze slovaške pisateljice Uršule Kovalyk z naslovom Drag šov (Cankarjeva založba, 2016). Zbirka prinaša 17 izvrstnih zgodb z izključno ženskimi protagonistkami. Okrog žensk se svet vrti, pravijo! Morda v kakšni odkrijete delček sebe ali prijateljice, babice, matere, hčerke, žene, sestre, znanke ... Morda pa odkrijete še nepoznane pokrajine ... Knjigi bosta odlično izhodišče za soočenje preteklosti s sedanjostjo! Bralni klub vodi Diana Pungeršič, literarna kritičarka in prevajalka. Valjeni torej v četrtek, 21. julija 2016, ob 19. uri v Knjižnico med oljkami v Arheološkem parku Simonov zaliv v Izoli. Udeležba je brezplačna. -------------------------------------------------Spominska stran Plakat brez neznank V prejšnjem Mandraču smo objavili plakat, ki ga je leta 1971 izdelal Sergio Gobbo, bil pa je tudi na naslovnici takratne IVI revije. Zdaj so skrivnosti v glavnem razkrite. 30. marce 1971 št. 12. 2 dir revija (V Med prvimi se je na poziv javil Jadran Čalija, nekdanji sindikalist in izolski zet, sicer kuhan in pečen na teniških igriščih v Simonovem zalivu. Prišel je kar z M revijo (predhodnica Mladine) datirano 30. marca 1971, ki je na naslovnici imela prav fotografijo Sergia Gobba, ki je nastala pred nekdanjim vhodom na vrt vile Raineri. Kar nekajkrat je Sergio tam zbral skupino mladih, ki so se takrat srečevali na istih zbirališčih po slovenski obali, jim naročil, naj se oblečejo takratni modi primerno in tako-le so za vedno zabeleženi (od leve cca.): Zdenko Pucer - Rico, Mariella Salz-man, Vijolica Rakuše, Danijela Borsi, Romildo Pusteta, Mirko Krajnc - Mirč, Jadran Čalija, Mira Kralj, Bojana Gobbo (takrat Dovč), Patricio Gunjač, Luccio Gobbo, Franjo Roj - Coli in Zvezda Jerman. Luccio Gobbo je ob tem spomnil, da je bil plakat za Maldino eden prvih komercialno umetniških promocijskih plakatov, nastalih v obdobju POP-arta. Sergio Gobbo je zbral nekaj mladih za slikanje pred vrati izhoda iz vrta Ville Raineri na morje. Okoli vile ni bilo ničesar (samo park), med vilo in morjem je bil travnik, ob vratih na fotografiji zidek, za zidom pa takoj morje, tako, da ob plimi tam sploh ni bilo prehoda ur. Zahvala V ponedeljek, 11. julija 2016 smo se poslovili od očeta, nonota in pranonota Venčeslava Lovrečiča - Venčka (1927 - 2016) Bil je borec v pravem pomenu besede. Zase, za družino, za prijatelje, znance in za svoje slovenske in istrske ljudi. Hvala vsem, ki ste prepoznali in spoštovali ta njegov boj in se v tako lepem številu poslovili od njega. Hvala sorodnikom, prijateljem in diakonu Tihomirju za opravljen obred. Sin Fabio z ženo Nado, vnuka Jan in Anej z Alijo in Ines ter pravnuki Ella, Gabriel, lan in Tilen. Izola, julij 2016 Odšel je Venčeslav Lovrečič - Venček V ponedeljek, 11. julija 2016, smo se v lepem številu poslovili od Venčka Lovrečiča, Istrana, Izolana, borca in aktivista, 25 let delavca Delamarisa in dolgoletnega funkcionarja izolskih nogometnih klubov. Tistega, za katerega so znali povedati, da je bil morda še zadnji, ki je po končani tekmi imel izplačane vse račune in je na pamet vedel, koliko je denarja v klubski blagajni. Venček je bil pač tak. Natančen, dosleden in predvsem vedno zvest izolskemu nogometnemu klubu. Zato je bil še kako ponosen, ko mu je pred dobrim letom pripadla čast, da je brcnil prvo žogo na preurejenem nogometnem igrišču. Že takrat se je videlo, da ga bolezen zdeluje, vendar se ni dal in njegovi sprehodi s Fabiom po starem mestu so bili eno samo srečevanje in kratki pogovori s preštevilnimi znanci, čeprav mnogih njegovih vrstnikov iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ni več srečeval na teh sprehodih. Zdaj je odšel tudi Venčeslav Lovrečič, ki se je, kot Venček, rodil v Borštu nad Koprom, maja 1927, ko je v šavrinskih hribih ukazovala trda pest Musolinija. A ni bila dovolj trda za številne Istrane in tudi za Lovrečičeve, saj je Venček že kot petnajstletnik, skupaj s starejšima bratoma, Zdravkom in Francem bil kurir pri Komandi mesta Koper, ter se, preko brata Franca, ki je bil znan aktivist in borec Komande mesta Koper, spomladi leta 1944 vključil v narodnoosvobodilni boj. Kot borec XV. brigade 15. divizije se je po končani vojni z Dolenjske vrnil domov v Boršt, se vključil v mladinsko organizacijo SKOJ, kjer je bil kot vzoren mladinec sprejet v ZK Slovenije in Jugoslavije ter deloval v tamkajšnji Zadrugi, najprej v Borštu nato pa še v Vanganelu. Leta 1950 se je prijavil na izobraževalni tečaj za vodstvene delavce v tedanjih zadrugah in delal v Borštu, Marezigah in v Vanganelu. Takrat je spoznal soprogo Ano s katero sta se, po poroki, preselila v Izolo. Venček je najprej delal na geodetskem zavodu Koper, leta 1955, ko se jima je rodil sin Fabio, pa se je zaposlil v tovarni Delamaris, kjer je delal do leta 1980. Od prihoda v Izolo je ves svoj prosti čas namenil svoji drugi ljubezni: nogometu. Bil je neločljivi član Športnega društva Ampelea, Nogometnega kluba Delamaris, NK Izola in kasneje MNK Izola, kjer bo ostal zapisan v zgodovini kluba in izolskega nogometa nasploh. Za ta svoj trud, sposobnost in vse, kar je vložil v športno dejavnost, je Venček prejel tudi priznanje Evropskega olimpijskega komiteja za amatersko delo v športu. Priznanje mu je podelil olimpijec Miro Cerar. Venček, kot smo mu v Izoli vsi rekli tudi v njegovih devetdesetih letih je bil tudi dober pevec in pred leti tudi član nekdanjega izolskega moškega pevskega zbora., predvsem pa je bil Istran, ponosen na športne dosežke svojih naslednikov in ljubeč oče, nono in pranono, ki mu je veliko ži-vljenskih moči vzelo slovo soproge Ane, po katerem nikoli več ni zbral tiste energije, ki je iz njega prekipevala celo življenje. Pa vendar se je, skoraj do zadnjega dne, odpravil skozi mesto in nas ob vsakem srečanju spomnil na zavidanja vredne dosežke izolskega nogometa, ki jih zadnja leta tako pogrešamo. Tudi zato so se od njega poslovili številni nekdanji nogometaši in funkcionarji izolskega nogometnega kluba, kot bi mu želeli izreči zahvalo za vso skrb, ki jim jo je kot velik volonter, namenil v najlepših letih svojega življenja. Venček Lovrečič bo počival v izolski zemlji, zelo blizu nogometnega stadiona in skoraj prepričani smo, da bo tu in tam pogledal, kaj se dogaja za vrati pisarn, predvsem pa na igrišču, kjer je posebej vesel številnih mladih, ki v nogometnem klubu preživljajo prosti čas. M,p. /ur CMMGtmEB Predzadnja MOSTEN Parecag 31, te!.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... / SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Rekreiral se bo V Izoli je nekdo na parkirnem prostoru z osebnega avtomobila ukradel štiri nosilce za kolesa in prtljažnik v skupni vrednosti 500 evrov. Tunel je imel premiero Ob 13. uri se je zgodila prometna nesreča na hitri cesti med predorom Markovec in izvozom za Semedelo. 21-letna voznica osebnega avtomobila iz Izole je za vrla vozilo, ker je opazila oviro na avtocesti. Za njo se je ustavil 29-letni državljan Norveške, vanj pa je od zadaj trčil 39-letni Koprčan, zatem pa v slednjega še 64-letni Sežančan. Sopotnica v vozilu državljana Norveške se je v trčenju lažje poškodovala. Zadnjima dvema voznikoma so policisti izdali plačilni nalog zaradi prekratke varnostne razdalje. Vsaj eden bi ostal Na izolski plaži sta kopalca pustila svoje stvari in odšla plavati. Nekdo je izkoristil njuno odsotnost in jima ukradel mobitel Samsung 5610, mobitel Alcatel Onetouch POPC3, 20 evrov, očala in manjši nahrbtnik. Oškodovana sta za 250 evrov. Vas ni boljša od mesta V Kortah je nekdo iz parkiranega avtomobila ukradel žensko torbico, v kateri so bili osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, prometno dovo- ljenje, kartica ZZZS, bančna kartica, 35 evrov, ključi stanovanjske hiše in telefon Samsung. Lastnica je oškodovana za 200 evrov. TV pa je pustil Nekdo je vlomil v stanovanjsko hišo v Izoli. Ukradel je 600 CHF, 120 evrov in 20 BRK. Posodil ji je Ob 3.28 so policisti v Portorožu ustavili voznico kolesa z motorjem znamke Piaggio iz Pirana. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da ne poseduje vozniškega dovoljenja. V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da ji je motor dal v upravljanje njen partner iz Izole, kljub temu, da je vedel, da ne poseduje vozniškega dovoljenja. Voznici sledi obdolžilni predlog, lastniku kolesa z motorjem pa plačilni nalog. V hribe še lahko gre Kranjčanki je nekdo na izolski plaži ukradel nahrbtnik, v katerem je imela nekaj denarja mobitel, sončna očala in druge predmete, v skupni vrednosti 300 evrov. Nahrbtnik je kasneje našla, brez denarja. Dopust pa tak Na plaži v Izoli je nekdo ukradel torbico z denarnico, dokumenti in bančnimi karticami ter s tem lastnico oškodoval za 250 evrov. PRODAMO - Prodam staro samostoječo hišo v Kortah-Medoših. Notranjost obnovljena pred 10 leti, bivalne površine 50 m2, skupno zemljišča 550m2. Cena 125.000 Eur. Tel.041345984 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolo-voz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924’ ODDAMO - Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški, tel 041 687 127 KUPIMO - Kupim stanovanje od 60.000 do 65.000 Eur (od 35 do 40m2) v Izoli, tel 070 780 530 NAJAMEMO -Iščem garsonjero ali manjše stanovanje za daljše obdobje Gsm 070 351 135 Iščem garsonjero/enosobno stanovanje od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja) v Izoli. Tel. 041 909 615 (Nina) - V Izoli nudim ugodne inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole ter drugo pomoč pri učenju po dogovoru. Dodatne informacije ali naročilo na tel.: 070 727 133, e-mail: vesna.tavcar@gmail.com - Prodam Renault twingo 1,2 (56kW), bencin, rdeče barve, odlično ohranjen, prvi lastnik, 67.000 km, letnik 2007, cena 3.300 eur, kontakt 041/653-946 - Zaradi selitve zelo ugodno prodam 4 leta star štedilnik s steklokeramično ploščo bele barve znamke BEKO ter ustrezno napo. Prodam tudi raztegljiv kavč. Tel. 041 402 187 -Prodam leseno pasaro 5,8 m (tradicionalno leseno plovilo severnega Jadrana) z diesel motorjem faryman 18 ks. Barka ima zagotovljen komunalni privez v izolskem mandraču, v kolikor je lastnik prebivalec občine Izola tudi, če ni na čakalni vrsti za dodelitev komunalnega priveza. Barka in motor sta v dobrem stanju.tel: 041 811 537 - Sem dijakinja in bi rada med počitnicami prislužila kak denar. Morda potrebujete občasno pomoč v gospodinjstvu ali inštukcije za osnovno šolo? Plačilo po dogovoru. Tel: 031 275 873 Bravo dečki! V nedeljo, 10.07.2016, so nas okradli na plaži v Simonovem zalivu. Bilo nas je več takih, ki smo tudi prijavili dogodek. Po približno 2 urah so nas iz policijske postaje Izola obvestili, da lahko pridemo iskat ukradene predmete na policijsko postajo. Vem, da smo se obnašali premalo samozaščitno, a vseeno bi se radi zahvalili možem postave policijske postaje Izola, ki so na omenjeni dan na naš klic odreagirali hitro, odgovorno in profesionalno. ...pa zaslužijo si kakšen boljši in novejši avtomobil Hvala vsem vm Ferk Oktobrska (spet) na dražbi V medije je prišla novica, da bo danes ponovna, že tretja dražba za nakup stanovanj sko-poslovnega kompleksa Oktobrska, ob ta-koimenovanem “Alkatrazu”. Kompleks je bil projekt Stavbenika, gradnja pa se je ustavila po stečaju podjetja. Po dveh neuspelih dražbah se je v javnosti pojavil potencialni investitor, koprski podjetnik Dimitrij Vivoda, ki je že ponudil 1.75 milijona evrov za nakup objekta, a je zamudil rok za oddajo ponudbe ob drugi dražbi. Ker nihče ni ponudil zahtevanih dveh milijonov, je stečajni upravitelj znižal izklicno ceno za tretjo dražbo prav na 1.75 milijona evrov. Pričakujemo torej lahko, da bo v poldrugem letu, kolikor Vivoda napoveduje trajanje gradnje, Izola izgubila eno gradbišče in pridobila nova stanovanja, za katera pa še ni jasno po koliko jih bodo prodajali, in komu bodo namenjena. +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Prejšnji teden je bilo na Manziolijeven trgu dobesedno vroče. Tako vroče, da so morali posredovati gasilci in njihovi mladi pomočniki. A brez skrbi, ni šlo za kakšen posebej nevarni poletni požar, temveč za tradicionalno varstvo italijanske skupnosti, kjer otrokom vseh starosti predstavijo različne poklice, med drugim tudi poklic gasilca. Verjetno ni treba posebej poudariti, da se je špricanje kmalu preselilo iz praznega trga med mlade gasilce. Ampak, zato imamo vendarle poletje, mar ne? Še dve poletni fotografiji Fotografije polnih kontejnerjev, ki čakajo na tovornjake komunale so v poletnih mesecih že stalnica, a tokrat smo v uredništvo dobili dve drugačni fotografiji, ki kažeta na drugo plat medalje. Kupa smeti na parkirišču na Rudi in Velikem trgu morda nista najboljši reklami za naše avtohtono komunalno podjetje, a dejstvo je, da za prav vse pa vendarle ne more biti kriva Komunala. Zgornja fotografija kaže na to, da so nekateri narobe razumeli znak »zbirnega centra«, medtem ko spodnja fotografija skoraj ne rabi komentarja, saj gre za osrednji izolski trg. Prepričani smo, da gre tokrat iskati krivca predvsem v osnovni kulturi tistih, ki so za ta dejanja odgovorni. Deluje, kot da je metanje in odlaganje praznih pločevink piva kar sredi ceste, na okenske police, v parke in na parkirišča nekaj povsem normalnega in splošno sprejetega. Pa ni. Naj bo to domačin ali turist, mlad ali star, lahko ga je le sram.