Poitalna platani f golorlnL
Izhaja vsak dan f Jutra) razvea v ponedeljkih In dnevih po pra*. nikih. — Posamezna Številka Din 1’—*, mesečna naročnina Din 20*—, za tujino Din 80>—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor« čičeva ulica St 23. Telefon uredništva 80-70, 80-69 ln 8Q-7L
Cena Din
Potopiti ae n« vračalo. — Oglati po tarifi in dogovoru. — Uprav« * Ljubljani, OradiS&e 4, tel 30-88, Jtadrutnica v Mariboru, Aleksaa« flrova cesta SL 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostaii* aka ulica St. 4.
St. 39a
Ljubljana, sobota, dne 19. julija 1930
Leto I.
Brat Tone Malej na mrtvaškem odru
Veličasten žalni sprevod v Luksemburgu - Vsa Jugoslavija plaka za našim mladim junakom Velike priprave za Malejev pogreb
Ljubljana, 18. julija.
, Sokolski borec Anton Malej je včeraj v Luksemburgu nastopil svojo zadnjo pot. Oder v mrtvašnici bolnice sv. Terezije, na katerem je ležal, je bil bogato okrašen z venci, poklonjenimi od vseh telovadnih organizacij, ki so se udeležile mednarodne tekme, kakor tudi od raznih korporacij mesta Luksemburga. Krasen venec je poklonil našemu Sokolu predsednik poljskega Sokola grof Zamoyski, ki je obenem pokojnika odlikoval z najvišjim poljskim sokolskim odlikovanjem. Vence so dalje poklonili: Mednarodna telovadna federacija, belgijska federacija gimnastov, francoski gimnasti, poljski Sokoli, ihadjarski telovadci, gimnasti iz Toursa, mesto Luksemburg, federacija luksemburških gimnastov, ki je tudi poklonila pokojniku odlikovanje in diplomo, dalje komite za organizacijo mednarodne telovadne tekme v Luksemburgu, sabljači in telovadci Luksemburga in še mnoge druge korporacije. Bilo je okoli IB vencev, a izredno mnogo krasnih šopkov iz raznega cvetja, ki so jih poklonili ugledni Luksemburžani
Brata Štukelj in Osvald sta prejela v Luksemburgu , nebroj kondolenčnih izjav, ki so se vpisale v posebno knjigo, katero sta vzela brata spremljevalca seboj na zadnji Malejevi poti.
Sijajen sprevod v Luksemburgu	n
Svečani pogrebni sprevod se je včeraj ob 2-30 pričel pomikati izpred bolnice sv. Terezije. Zadnjo čast našemu Sokoiu-borcu je takorekoč izkazal ves Luksemburg, tako odlične osebnosti mesta in vse še v Luksemburgu navzoče telovadne organizacije. Sprevod je bil naravnost impozanten. Ogromna množica je tvorila špalir od bolnice do kolodvora.
Žalnega sprevoda so sa med drugimi udeležili častni predsednik luksemburške federacije Brasseur, luksemburški župan in zastopniki oblasti.
Na kolodvoru so luksemburški železničarji izredno lepo okrasili notranjost tovornega voza. Med sprevodom je močno deževalo. Ko je končal luksemburški župan svoj žalni poslovilni govor, je za trenotek zasijalo solnce, nakar se je nato nebo znova stemnilo, kot l>i samo žalovalo za našim junakom.
Do meje so spremljali krsto zastopniki luksemburške telovadne federacije, predsednik Clement, blagajnik Kraw in Jac-mar. Transport po nemških progah je bil brezhiben in hvalevredno je treba priznati, da so nemški železničarji ukrenili vse za nagel prevoz.
V Solnogradu so tamošnji železničarji odredili, da se mora krsta preložiti v drug voz, ker so na luksemburškem vagonu ugotovili neke defekte. Zato je imel vlak več-minutno zamudo.
Borec Malej v domovini
Brzovlak se je polagoma bližal meji. Na Jesenicah so izkazali našemu Maleju zadnjo čast jeseniški Sokoli s starosto dr. Obersnelom na čelu. Tudi v Kranju je ta-mošnje Sokolstvo z načelnikom Ažmanom pozdravilo pokojnika.
Ker je bilo ljubljansko občinstvo popoldne obveščeno, da z več. pripeljejo Maleja v Ljubljano, so se začele že dolgo pred določeno uro zbirati pred glavnim kolodvorom ogromne množice. Bilo je vse tiho in mirno, znak, da Ljubljana žaluje za sokolskim borcem, ne samo Ljubljana, marveč žaluje tudi ves naš narod in širna domovina. Vlak je imel nad 50 minut zamude. Na peronu so bili v lepem številu zbrani mladi in stari Sokoli, kakor tudi izredno mnogo osta-
lega občinstva. Brzovlak je ob 8'15 zapeljal na kolodvor. Vse je zrlo samo na zadnji voz, na tovorni voz, v katerem je bila shranjena 'krsta s pokojnikom. Zavladala je grobna tišina.
Spremljevalca brata Štukelj in Osvald sta izstopila v sokolskem kroju, oba potrta. Pozdrav je bil tih in brez besedi. Prvi podstarosta sokolskega saveza br. Gangl je segel Štuklju in br. Osvaldu v roko. Brata Štuklja pa so kmalu obkolili novinarji, katerim je dajal kratka pojasnila o zadnji Malejevi poti v domovino. Spremljevalca sta predala nato krsto Sokolu I., pod-starosti Josipu Turku pa vse dokumente.
Tovorni voz so med tem odklopili ter ga odpeljali na stranski tir k poštnemu uradu. Najprej so iz voza pobrali vse vence, poklonjene v Luksemburgu Maleju. Vence so sprejeli mladi telovadci Sokola I., a šopke članice. Krsto so nalo dvignili iz vagona in odnesli na mrtvaški voz, načelnik Sokola I. br. Podgornik in telovadci prve vrste. Formiral se je potem pred kolodvorom, kjer je čakala na Malejev prihod tisočglava množica.
Žalni sprevod
Pred vozom s krsto so nosili Sokoli in Sokolice vse vence in šopke, ob vozu je stopala vrsta Sokolov, a za krsto je popolnoma strt in plakajoč korakal Malejev brat, podpiran od podstaroste br. Josipa Turka in župnega podstaroste br. Milka Krapeža, za njimi so šli v sprevodu župan dr. Puc z občinskima svet. gg. Antonom Likozarjem in Iv. Urbasom ter v dolgi vrsti Sokoli in ostalo občinstvo.
Sprevod je v največjem žalovanju krenil na Tabor, kjer je Maleja pričakovala zopet ogromna množica ljudi. Nosilci vencev so napravili pred stopnjicami špalir, nakar so Sokoli I. dvignili krsto iz voza ter
jo prenesli na katafalk, ki je bil postavljen v vestibulu. Malejev brat se ni mogel z lepa ločiti od svojega dragega in ljubljenega Toneta. Krsto so' pokrili s šopki in nato uvirstili vse vence okoli odra.
Venec N j. Vel. kralja
Nj. Vel. kralj Aleksander I. je potom dvornega maršalata pri cvetličarni Korsika na Miklošičevi cesti naročil velik venec, ki bo na trakovih nosil to-le besedilo:
Antonu Maleju Sokolskom borcu za slavo otadžbine — Aleksander I.
Pri isti cvetličarni je danes Savez Sokola kraljevine Jugoslavije naročil venec, ki je sestavljen iz cvetlic z narodnimi barvami. Vmes je encijan. Besedilo se glasi: Sa/eai Sokola kraljevine Jugoslavije. Zadnji zdravo borcu bratu Antonu Maleju.
Pogreb borca Maleja
V nedeljo ob 9. dopoldne se bo vršil sprevod izpred Tabora po Vidovdanski cesti, Sv. Petra cesti, Jez Marijin trg po Prešernovi ulici in Dunajski cesti na glavni kolo-' dvor.
Ob 8.15 jo zbirališče članstva v kroju, članic in naraščaja v civilu na Taboru.
Ob 11.45 je določen odhod v Bohinjsko Bistrico, kjer se bo vršil pogreb ob 4. url popoldne.
Vsi številni nastoipi sokolskih društev, ki so se imeli vršiti v nedeljo, so odpovedani v znak žalovanja.
Zastopnik kralja
Nj. Vel. kralj je odredil za svojega zastopa nika pri pogrebu tako tragično umrlega brata Maleja zastopnika komandanta dravske divizije brigadnega generala Dragomira Popoviča. V imenu Nj. Vel. kralja bo general Popovič položil tudi venec na krsto našega luksemburškega junaka.
Ideja Panevrope se bo ostvarjala
Prvi vtisi odgovorov evropskih vlad — Zahteve Italije in
madjarski protesti
Pariz, 18. julija, n. Po predaji britanskega odgovora na Briandov memorandum o panevropski uniji se je situacija vse bolj zjasnila. Odgovori velike večine evropskih držav so povoljni in ni več dvoma, da bi se velika Briandova ideja ne vzela v resno razpravo in da se ne bi pričela njena izvedba. Francoski tisk naglasa, da omogoča Briandov odgovor razpravo v vedrem in prisrčnem razpoloženju, da se na tak način zamore premisliti vse ono, kar je treba pripraviti za ustanovitev unije. V britanski noti je naglašeno, da si Velika Britanija zadržuje pravico, da se posvetuje v zadevi s svojimi dominijoni, vendar pa je rečeno, da angleška vlada z največjimi simpatijami pozdravlja Briandov načrt in da je pripravljena podpirati njegovo inicijativo.
»Matin« opozarja, da je britanski odgovor tem bolj značilen, ker omenja potrebo, da se mora pokazati sodelovanje med evropskimi državami najbolj v tesnih gospodarskih stikih. >Temps« je prav tako zadovoljen z britanskim odgovorom in očitno odobrava oni odstavek britanske note, v katerem je izraženo mišljenje, da Panevropska unija ni nič manjšega pomena nego Društvo narodov in da se pač ne bo ustvarila za to, da bi postala njegov konkurent. Primerjajoč vse odgovore, ki so do sedaj bili izročeni francoski vladi, prinaša >lemps« njihovo oceno. List se dalj časa mudi pri odgovorih Velike Britanije, Nemčije in Italije in pravi, da je Velika Britanija razumela pomen Briandovega načrta in da se prav tako more reči o Nemčiji, ker je tudi ona v svoji noti načelno pristala lia Briandovo idejo o ustanovitvi Panevropske unije. Edina neugodna točka v nemškem odgovoru je, da poskuša izkoriščati splošni evropski program za svoj« posebne politične namene. Ni dvoma, pravi list, da se bo Velika Britanija postavila na stran Francije, če bi Nemčija hotela izigrati Briandov načrt o evropski uniji za svoje politične kampanje zaradi revizije
diplomatičnih pogodb. V- ostalem, nadaljuje pariški list, rNemčija tega očitno ne zahteva, ker ve, da se ne bodo odprla vrata za razne avanture, ko gre za pacifikacijo Evrope. To bi pomenilo, da se prej, nego se Evropa organizira, spet izzove nova nevarnost. Tega pa Nemčija nikakor noče.
Ostaja samo še Italija, zaključuje Temps, ki očitno in brutalno izraža svoje zahteve po reviziji mirovnih pogodb, kar smatra za predpogoj Panevropske unije. Potemtakem samo Italija hoče revizijo in to prav gotovo ne v korist premagancev, nego v prilog onim, ki so izšli iz vojne kot zmagovalci, ki pa se niso zadovoljili z onim, kar pm je dala zavezniška zmaga.
Sprava med kraljem Karlom in Heleno se demantira
Bukarešti^ 18. julija. Rador demantira vest o razveljavljenju razporoke med kraljem Karolom in kraljico Heleno.
Pariz, 18. julija. A A. Havas poroča iz Bukarešte, da tam demantirajo vest o razveljavljenju razporoke med kraljem Karolom in kraljico Heleno.
Parnik zgorel sredi Atlantika
London, 18. julija. AA. Angleški parnik »Ran-gitata«; je brezžično brzojavil, da je rešil- potnike in posadko nemškega parnika »Wargis«, ki je v plamenih in ki bo vsak hip postal žrtev valov sredi Atlantskega oceana.
Zeileisovo zdravljenje na Češkoslovaškem
Praga, 18. julija, d. »Češke Slovo« poroča, da zdravstveno ministrstvo zavzema stališče, da se mora na Češkoslovaškem prepovedati Zeideisova zdravilna metoda. Sklep, zveze češkoslovaških zdravnikov, :kii so to ■,prepoved zahtevali, še sicer mi rešen, vendar je: neoficijel-no »tališče ministrstva že znano im pričakujejo kmalu founnelne odločitve.
Načrt dela balkanske konference
Papanastaziu o organizaciji in ciljih pokreta — Naloge prvega
sestanka
Atene, 18. julija. AA. Dopisnik Agencije Avale je posetil predsednika grškega odbora za balkansko unijo g. Papanastazija, ki je bil tako ljubezniv, da se je odzval prošnji dopisnika, da mu poda načrt dela balkanske konference, ki se bo vršila 5. oktobra t. 1. v Atenah. Preden je govoril g. Papanastasiu o delu konference, je izrazil največjo zahvalo za toplo brzojavko, ki jo je prejel od predsednika jugoslovanske vlade Petra Živkoviča, ter zahvalo za odgovor Jugoslavije glede sodelovanja pri delu konference. O sami konferenci je Papanastaziju izjavil v glavnem sledeče:
Na konferenci bodo zastopane vse balkanske države: Albanija, Bolgarija, Grčija, Jugoslavija, Rumunija in Turčija. Vsaka država bo imela po 30 glasov, ki jih bodo oddajali delegacije ali odbori 30 članov ali pa iz 10 članov, tako da bo imel vsak član 3 glasove. Predsednik konference bo predsednik odbora ali delegacije one države, na katere ozemlju se konferenca vrši. Letos bo torej predsednik konference predsednik grškega odbora, oziroma grške delegacije. Predsedniki ostalih delegacij bodo podpredsedniki glavnega odbora. Razen delegacij bodo vlade posameznih držav poslale svoje službene opazovalce. Grška vlada je imenovala že svojega opazovalca, ki bo glavni ravnatelj ministrstva zunanjih zadev g. Samidas. O priliki po-seta, ki ga je napravil jugoslovanski poslanik Vučkovič pri Papanastasiju, ko je predal odgovor jugoslovanske vlade in njen pristanek na sodelovanje pri delu balkanske konference, je Papanastasiu izrazil željo, da bi jugoslovanska vlada poslala kot svojega opazovalca g. Vučkoviča. Istočasno je Papanastasiu prosil Vučkoviča, da dela pri jugoslovanski vladi na to, da organizira v Jugoslaviji odbor za balkansko linijo, ki bo imel nalogo propagirati ideje balkanske unije in ki bo istočasno predstavljal delegacijo Jugoslavije na konferenci. Po mnenju Papanastasia bi morala biti sestavljena jugoslovanska delegacija od najpomembnejših političnih predstavnikov, profesorjev univerz ter predstavnikov gospodarskega in javnega življenja. Jugoslovanski delegati bi morali predhodno
izvoliti predsednika, tajnika in eksperte za raz-; na vprašanja, o katerih se bo vodila diskusija na konferenci. Pripraviti bi morala tudi predloge o vprašanjih in problemih, ki prav posebno interesirajo Jugoslavijo in o katerih želi, da se o njih diskutira na konferenci. O teh vprašanjih in predlogih bi morala jugoslovanska delegacija poročati glavnemu odboru konference v Atenah. To bi bilo potrebno radi tega, da se določi skupni program diskusije. Na balkanski konferenci v Atenah se bo razpravljalo predvsem o principijelnih vprašanjih" ter o vprašanjih obče važnosti, glede katerih' se mora doseči soglasnost vlad vseh držav, da se preprečijo na ta način nesoglasja pri diskusiji in zagotovijo konferenci čim boljši rezultati. Dalje bo konferenca v Atenah izdelala statut in določila sredstva za gospodarsko, kulturno in politično zbijanje balkanskih narodov. Da bi se ta soglasnost na balkanski konferenci dosegla, se bo razpravljalo o balkanskem Lo-carnu kot podlag; za ustanovitev balkanske unije, o skupnem delovanju balkanske inteligence, o pouku zgodovine balkanskih narodov v vseh šolah in na vseh univerzah balkanskih držav, o širjenju balkanske kulture v vseh balkanskih centralah, o prometnih zvezah med balkanskimi državami, o organizaciji balkanskih bank, o kartelu tobačnih producentov itd.
Za novi zakon o mestih in občinah
Beograd, 18. julija, k. V ministrstvu notranjih zadev izdelujejo zakon o občinah in zakon o mestih. Vsa mesta so pozvana, da podajo svoje mnenje im pripombe k zadnjemu omenjenemu zakonu.
Novi zakoni in imenovanja
Beograd, 18. julija. 1. »Službene novine« so objavile zakon o železnicah in javnem prometu; zakon o davčnih in pristojbinskih olajšavah za hotelsko industrijo ter ukaz, s katerim je bil imenovan za kontraktualnega profesorja na državni rudarski šoli v Celju inžener Jeločnik Viktor, doktor kemije. -
Stran 2 a
1JUGOSLOVAN
Sobota, 19. Julija 1930.
(Haloge društev
Pomembno in odlično nalogo so vedno imela naša nacionalna društva. Od vsega početka našega narodnega življenja so bila steber in podlaga vsega našega kulturnega in gospodarskega udejstvovanja. Da se je razširila naša knjiga, je bila zasluga naših društev, ki so s svojimi knjižnicami in predavanji navadila naš narod na čilanje. Da je prodrla povsodi narodna zavest, je zopet zasluga naših narodnih društev, brez katerih bi zapadlo vse naše narodno življenje v mrtvilo. A tudi na vseh drugih poljih so storila naša društva v polni meri svojo dolžnost in br<"2 prciinvanja moremo reči, da smo vse, kar smo dosegli, dosegli po zaslugi naših društev. Bila so to prava ognjišča našega narodnega udej*Ivovanja, prava središča vsega nsžega narodnega življenja.
Pred vojno pa je mogel vsled nesvobodnih dni na teh ognjiščih ogenj samo tleti, ker ni pustila avstrijska vlada, da Li se ogenj razvnel tako, da bi v resnici ogreval ves narod. Ko nam je zasijala svoboda, so bili nekateri mnenja, da bodo sedaj postala naša društva v znatni merj odveč. Cisto napačno mnenje, ker baš nasprotno je resnica. Sedaj, ko so padle vse ovire, so mogla naša društva šele prav razviti svoje delovanje in šele sedaj je mogel na naših ognjišxih zaplapolati ogenj v tej sili, da bi se ob njem res ogrel ves narod. Ni zmanjšala svoboda nalog naših društev, temveč jih je še nasprotno povečala, ker morajo sedaj dati društva tudi to, česar pred vojno niso mogla in smela dati.
Pri izvrševanju te svoje povečane naloge pa smejo naša društva računati tudi na vso podporo države, ki se dobro zaveda, da ne more in ne sme pogrešati dela narodnih društev.
Zato tudi pravi predsednik vlade v svoji deklaraciji o narodnih društvih to-le: »Vsaka kulturna, humana in gospodarska akcija, v kolikor ni v državnih rokah, bo naletela ob vsaki priliki na pomoč države, če ni nasprotna državni politiki in jugoslovanski nacionalni misli.«
Samo po sebi se razume, da naša narodna društva sploh ne morejo imeti druge iniencije, ko da služijo državni in jugoslovanski misli. Zakaj ta misel je misel nas vseh in samo zaradi nje snujemo tudi vsa nerodna društva in zaradi nje delamo v njih. Nacionalna misel je tista sila, 1 i usmerja vsa društva k enemu cilju in ustvarja iz vseh društev eno organično celoto. Vsako društvo na svojem področju, vsako društvo v svojem kraju, vsi pa za en cilj in za en namen — za napredek Jugoslavije.
Ta konstruktiven cilj vsega našega društvenega življenja mora biti danes še prav posebno poudarjen. Včasih smo ustanavljali društva tudi le iz tega namena, da bi preprečevali to, kar so hoteli storiti drugi proti nam. Zato je moralo biti delo v nekaterih društvih le negativistično. Danes pa za negativistično delo sploh ni nobenega mesta, ker ni nam trc-(ba več preprečevati zlih namer drugih, iemveč sami razvijati na vseh poljih svoje sile.
Tega pa ne moremo doseči, če bi eden drugega ovirali, temveč treba je, da eden ‘drugega podpiramo. In danes, ko je izločen iz društvenega življenja strankarski moment, ki je lako silno Škodoval delu tiaših društev, je mogoče doseči to so-
gelovanje iem lažje. Ni treba, da bi se ar na mah izKla vsa slična društva v eno Celoto, ker zadostuje že to, da si slična ^ruštva ne nasprotujejo. Naj vlada med jnjmi zdrava tekma, ne sme pa ta tekma zavzeti tak obseg, da bi škodovala harmoničnemu razvoju društvenega življenja. 5e bolj ko V nesvobodfiih časih mora [Vzkliti sedaj društveno življenje, ker je sedaj še bolj potrebno, ko preje. Zlasti pa v tem pogledu, da bo vladal v vseh društvih duh strpljivosti in nacionalne sloge Jn da bodo društva postala opora nove miselnosti. Kajti ta miselnost bo tudi dru-štvom samim v največjo korist, ker se bodo ljudje v vsej drugačni meri oklepali le ’ tiarodnemu delu posvečenih društev, ka-' jtor pa so jih mogla privabljati od strankarskih prepirov razvneta društva.
Najslavnejše dneve so doživljala naša društva, ko so absolutno samo živela narodni misli, še bolj slavne dni bodo doživela, če bodo v tej meri živela le jugoslovanski misli, ker jim ta misel jamči po-polen razmah in popolno svobodo. Zato pa naj store društva svojo dolžnost in postala bodo središča našega narodnega ž'vljenja in ognjišča ustvarjajočega pa-^patriotizma. Le v njem je jamstvo nap^dka.
Nemški državni zbor razpuščen
Odgovor vlade na nezaupnico - „Ali nemški narod ali samo skupine in4eresentfov“ - Razkol med nemškimi nacijonalci
Berlin, 18. julija, d. Socijalno demokratski predlog, da se razveljavijo znane zasilne naredbe na podlagi § 48 državne ustave, je bil danes opoldne z 236 glasovi proti 221 sprejel. Državni kancelar je takoj nato objavil, da se državni zbor razpušča.
Med sejo je govoril ijpreje socijalno-demokratski poslanec Langsberg, da utemelji socijalno demokratski predlog za razveljavljenje zasilnih odredb in predlog nezaupnice vladi. Njegov govor je bil miren in stvaren. On je največ z državno-pravnimi argumenti oporekal, da bi imela vlada pravico uporabili § 48 ustave. Ta člen bi se smel uporabiti samo tedaj, čc j; red in varnost države ogrožena. S tem, da se je vladi odklonil njen predlog 71 kritje potreb, se nikjer ni ogrožal javni red. Če ostanejo le zasilne naredbe v veljavi, potem bi mogla vlada na podlari § 48 ustave delati, kar bi hotela. Langs-bergu je odgovrrjal notranji minister dr. Wirth, 'd je dejal, da se moramo res vprašati, ali obstoji še nemški narod, ali ima-iau samo skupine interesentov. Govorn:': oficijelne skupin' nemških nacijonalcev Oberfohrer pravi, da njegova stranka ne more imeti zaup-nja v vlado in da bo zato glasovala za socijalno demokratsl i predlog. Vlada z^ito ni..ia večine, ker upravlja davčno zakonodajstvo v čisto marksističnem duhu. Če hoče vlada kriti primanjkljaje, ci mora z zasilnimi nared-bami priskrbeli prihranke. Nadaljni potre’-- pa naj skrije s prodajo posestev, ki se dajo pogrešati. Drug voditelj nemških nacijonalcev, grof Westarp, je izjavil, da on in njegova skupina ne bo glasovala za socijalno demokratski predlog za uki-njenje zasilnih naredb, kakor bo to storil drugi del nemških nacijonalcev pod vodstvom Hugenberga. Svoje stališče je med drugim utemeljeval s tem, da bi razveljavljenje zasilnih naredb ne utegnilo dovesti samo do vladne krize, temveč tudi do državne krize. Ta opazka, ki je imela v mislih možnost demisije državnega predsednika Hindenburga, je izzvala veliko vznemirjenje. Govorila sla še dva ministra in nekateri poslanci, ki so branili postopanje vlade. Nato je došlo do omenjenega glasovanja. Navzočih je bilo 457 poslancev. Za socijalno demokratski predlog jih je glasovalo 236, in sicer socijalni demo-kratje, komunisti, del nemških nacijonal-
cev pod vodstvom Hugenberga in pa »Hc * ckenkreuzlerji«. Proti predlogu in za vlado je glasovalo 221, in sicer vladna koalicij? in pa del nemških nacijonalcev pod vodstvom grofa Westarpa. Brž, ko je bil znen izid glasovanja, je povzel besedo državni kancelar in prečital dekret državnega predsednika, s katerim se razpušča državni zbor. V največjem razburjenju se je dvorana počasi izpraznila.
7 d Nemški državni zbor razp
Berlin, 18. julija. I. Dan,ašnja seja državnega zbora se je pričakovala z velikim zanimanjem, ker je vsakdo vedel, da bo na njej odločeno o nadaljnjem obstoju ali razpustitvi državnega zbora. Na dnevnem redu današnje seje sta bila predloga soci-jalnih demokratov, po katerih bi se morala razveljaviti izjemna odredba državnega predsednika maršala Hindenburga, ki je bila izdana na podlagi ustave, in izglasovati vladi nezaupnica. Vsakdo je vedel, da bo državni kancelar dr. Briining v slučaju, da državni zbor sprejme enega od obeh predlogov, prečital ukaz o razpustitvi državnega zbora. Od početka seje je bil izid glasovanja še docela negotov in je zavisel le od tega, koliko članov opozicije bo sploh glasovalo.
Voditelj nemške nacijonalne stranke Hugenberg je včeraj skušal privesti svojo stranko do zbližanja z vlado. Pozval je vlado, da se z ozirom na težavni položaj prične pogajati z nacionalistično stranko. Tekom včerajšnjega popoldneva je imel Hugenberg daljši razgovor z državnim kancelarjem dr. Briiningom. Razgovor pa je ostal brez uspeha, ker dr. Briining ni hotel pristati na zahtevo nacijonalcev, ki so predvsem hoteli, da se razpusti sedanja vlada v Prusiji, ker vladata centrum in socijalistična stranka, ter da se sestavi docela desničarska vlada. Po tem neuspelem razgovoru je Hugenberg izjavil, da bodo nacionalistični poslanci glasovali proti vladi.
Kriza nemškega parlamenta, ki je trajala več mesecev, je bila z današnjo sejo izčrpana. Parlament je bil razpuščen. Po dolgotrajni razpravi o socijalističnih predlogih glede razveljavljenja izjemne odredbe predsednika Hindenburga se je vršilo glasovanje. Socijalistični predlog je bil sprejet. Tako je bila vlada ostro poražena, toda reakcija ni izostala. Takoj po ob-javljenju rezultata je nemški državni kan-
Zadusnica za žrtve »Karadjordja«
Sožalje Beograda in vse Jugoslavije rodbinam ponesrečenih Sokolov — Zasluge legendarnega junaštva naših pomorščakov in sokolske discipline
Beograd, 18. julija. Društvo jugoslovanskih turistov je priredilo danes ob 9. dopoldne svečano zadušnico žrtvam ponesrečenega »Karadjordjac. Katoliška cerkev je bila nabito polna ljudi. Zadušnico je služil beograjski župnik dr. Wagner ob asistenci dr. Velasiča in Juretiča. Navzoč je bil tudi beograjski nadškof dr. Rafael Rodič. Kralja je zastopal kapetan vojne ladje ordonančni oficir Tiašin Mundorfer. Prisotni so bili tudi zastopniki najvišjih oblastev. Češkoslovaško poslaništvo je zastopal svetnik poslaništva ševtik z velikim številom članov češkoslovaške kolonije v Beogradu. S poljskega poslaništva je za-dušnici prisostvoval ataše za tisk Belinka. Beograjsko občino je zastopal kmet-prav-nik Protič. Razen tega so bili pri zaduš-nici zastopniki vseh kulturnih, nacijonal-nih, gospodarskih in profesionalnih društev. Po zadušnici je predsednik »Jugoslovanskega turista« Stanko Banič imel pred cerkvijo ta-le govor:
Tužni zbori Ko so po Vidovdanu, po onih divnih vseslovanskih revijah, kakršnih dozdaj še ni videl ne doživel slovanski jug, odletele proti morju sokolske legije Cehoslovakov, Poljakov in drugih milih nam Sokolov, ko so se vzhičeni nad lepoto naših dežel in našega morja in v opoju ljubezni in bratstva jugoslovanskih src vračali na svoje domove, so iznenada sredi tihe in jasne noči, obsijane po mesečini našega Jadrana, doživeli katastrofo, ki je zavila v črno naše Primorje in izzvala globoko bol v vsem jugoslovanskem, češko-slovašekm in poljskem svetu. Italijanska ladja »Francesco Morosinic se je zaletela v prvaka naše potniške mornarice »Karadjordja«, pri čemer je našlo smrt 5 nedolžnih žrtev, več drugih pa je dobilo hujše ali lažje rane. In da ni bilo legendarne prisotnosti duha in junaštva naših 1 pomorskih častnikov in mornarjev, da ni
bilo edinstvene discipline vseh slovanskih Sokolov, bi bilo sto izletnikov naših dragih gostov skupno > našim najlepšim in največjim potniškim parnikom brez usmiljenja in brez rešitve pogoltnilo morje. Za pokoj duš nepozabnih žrtev, umrlih v Paš-manskem zalivu pri Biogradu na mora, je Beograd, prestolnica kraljevine Jugoslavije, danes iz globine svoje duše in iz topline svojih src molila k Bogu. Našim milim pokojnikom, bratom in sestram Sokolom iz bratske in zavezniške nam češkoslovaške države naj bo slava in večna hvala, naj jim bo svež spomin med nami. Slava jim!
Prosim predstavnika češkoslovaškega naroda svetnika Ševtika, ki je tu med nami, da izrazi rodbinam ponesrečenih češkoslovaških Sokolov in bratskemu češkoslovaškemu narodu iskreno in globoko sožalje našega prestolnega Beograda in vsega jugoslovanskega naroda v njih veliki nesreči in bolesti. Na koncu mi dovolite, da se spomnim z dolžno hvaležnostjo, s priznanjem in občudovanjem vseh onih, ki so s svojim junaštvom in velikim razumevanjem dolžnosti rešili življenje naših potnikov in našega ranjenega »Karadjordja« in jih oteli iz morskih globin, katastrofe in propasti, čast in slava kapetanu Prodanu in našim divnim mornarjem. Živeli?
Patrijarh Varnava lahko obolel
Skoplje, 18. julija. 1. Njegova Sv«tost patrijarh Varnava je lahno obolel in je v postelji. Avdijence so prekinjene.
Vremenska napoved
Dunaj, 18. julija, d. Vremenska napoved me-tereološkega zavoda za jutri: Severne Alpe: Po vremenskem prevalu zelo hladno, spremenljivo z vetrom. V nekaterih krajih morebiti plohe. Na gorah snežni viharji. Južne Alpe: Po prevalu vremena najprvo hladno deževno vreme, nakar sledi od zapada napredujoče zboljšanje.
celar dr. Briining prečital ukaz državnega predsednika maršala Hindenburga, s katerim se razpušča nemški državni zbor. Seja se je zaključila ob 13. uri.
Po nemški ustavni praksi in ustavnih določilih se morajo najkasneje tekom 60 dni po razpustitvi parlamenta vršili nove volitve.
rsrlin, 18. julija, d. Nemško nacijonalni poslanec baron Richthofen je izstopil iz nemško nacijonalne stranke. Njegovemu zgledu bo sledilo tudi nekaj njegovih prijateljev. Prav tako bo grof \7estarp s svojimi pristaši, ki jih je baje 28, ustanovil ! 3fno stranko.
Predsednik vlade sprejet od N j. Vel. kralja
Banjaluka, 18. julija, k. Danes zgodaj zjut je predsednik kraljevske vlade general Petei Zivkovič odšel iz Banjaluke preko Doboja v Han Pijesak, kjer ga je Nj. Vel. kralj takoj sprejel v avdijenei.
Odlikovanje Petra Grasselija
Beograd, 18. julija. 1. Z današnjim ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog notranjega ministra odlikovan z redom sv. Save II. razreda Peter Grasselli, prvi slovenski ljubljanski župan.
Obsodbe slovenskih in hrvatskih intelektualcev v Italiji
Pariz, 18. julija. 1. »Quotidien« in »Ere Nou-velle« prinašata poročilo o obsodbi, ki jo je izreklo posebno sodišče za zaščito države v Rimu proti slovenskim in hrvatskim intelektualcem v Trstu, ki so bili obtoženi špijonaže v korist italijanskih sosedov ter propagande med ljudstvom, da se vpiše v društva, ki jih je fašistov-ska vlada zabranila. Obsojeni so bili dr. Vra- ’ tovid na 10 let, novinar g. Iveša na 4 leta, jurist Angel Kukanja na 5 let, visokošolec Bra-damante na 13 let ter visokošolca Lazarič in Zmak vsak na tri leta. Ostali so bili oproščeni.
Sodno preganjanje Vanče Mihajlova
Sofija, 18. julija, n. Glavni državni to-žilcc je sinoči izdal arctacijsko zapoved proti šefu makedonskega revolucionarnega odbora Ivanu Mihajlovu, ker je 6. marca t. 1 .dal ubiti znanega vodjo protogeri-stov Panajeva. Ni dvoma, da bo sedaj na podlagi tega naročila policija razglasila tiralico za Ivanom Mihajlovim. To je prvi slučaj, da so oblasti pozvale Mihajlova na odgovornost radi enega izmed umorov, ki jih je zakrivil makedonski revolucijonarni odbor.
Solija, 18. julija. AA. Državni tožilec je dvignil obtožbo proti morilcu Kundeva in njegovim pomočnikom. Neposrednega dejnja sto obtožena Dimitrije Nederski in Nikola Denenkov, kot organizatorja pa Držil Tapukov, sotrudnik »Makedonije«, in Ivan Mihajlov. Po kazenskem zakonu je predvidena za tak zločin smrt.
Katastrofalno neurje nad Kranjem
Kranj, 18. julja.
Tik pred 18. uro je pričelo v Kranju neurje, kakršnega Kranjčani ne pomnijo. Nevihla je trajala sicer samo kakih 10 minut, toda učinek je bil strašen. Vrtinci so odkrivali strehe, tako da je nad polovico hiš v Kranju razkritih, dimniki so se podirali. Orkan je zrušil tudi zvonik Ro-ženvenske cerkve in uničil ostrešje cerkve. Nekje v okolici jc najbrže treščilo in zažgalo kako poslopje, kajti iz Kranja so opazili v okolici steber dima, ki se je valil proti nebu. Sam Kranj nudi po nevihti žalostno sliko. Ceste so posule s strešni opeko, ki jo je vihar vrgel s streh, in s kamenjem razrušenih dimnikov. Vihar je izruval več kostanjev, ki leže preko glavne ceste. Kranjčanov se j~ polastila pravcata panika. Padala je tudi kakor lešniki debela toča, ki je napravila veliko škodo. Grozno je opustošena kranjska okolica. Na polju ogromna škoda. Po sadovnjakih sadje uničeno. Škoda znaša več sfotisoč dinarjev.
Nevihta je divjala skoro po vsej Gorenjski.
Neurje tudi na Štajerskem
Kakor nam poročajo iz Maribora, so imeli tudi na Štajerskem manjše nevihte z grmenjem in bliskom. Zanimivo je, da je dunajska radio-postaja napovedala ob 1. uri veliko nevihto v naših krajih. Priporočila je, naj ljudje ne hodijo iz hiš okoli 6, ure. Vremenska napoved se je torej z ne-, verjetno točnostjo uresničila.