UlolDL flevBKi 41 P Umiml, f fctrt ZS. (rtraorjn 1BI___________ Cmn Ma l'5O Iftkafa vsafc «u po ;•!*■•, tsmaftl ■>iil|# I« ir«Me« — linrirti do 30 petit i 2 D, do 100 ml U 50 p, vcčjl fnserati petft visu 4 D; nodcc, poslana izjive, lekUrm, prckHci Međa 2 D. — Popust po d»|0» »cnk — inseratnJ davck poscbcj. — „SIotmsU Maro4« velja teiao v Js*Mlavi|i 240 D, ta fnoiemstvo 430 D Opravalitvo: Enailova Bilo« stav. ft, prlttlftf«. — Talaten «•! 104. Itotolitv*: Kaaliava alica šU 9, I. Bfttstropi«. — Teleloo ftlev. 34, BaT PoJtniiia platana v gotovini. Nacrt zakona o izenačenju davkov Danes je bil objavljen novi, od vlade baje že odobreni nacrt zakona o izenačenju davkov. — Dohodnma se ne zmanjSa, ampak razSiri na vso državo. — Nove obremenitve- . Llobllana. ?5. febr. Iz Beograda objavljajo danes najno-vejši. rnenda Že četni naort zakona, ki naj izenači davke v ćeli državi in od-pravi današnje davčno neenakost, ene-£a glavnih vi rov nezadovoljnosti in ne-za u panja med posameznimi našimi po-krajinami Po sedanjem davčnem provizoriju je najhujše prizadeta Slovenija, ki jo izmozgavajo po starih, rafinirano izvedenih avstriiskih finančnih zakonih, poleg tega pa se po novih zakonfh, izdanih do površnem studiju in brez obzira na stare davke in posebne naše raz-mere. Zato je umevno. da se zahteva po davčni reformi vedno znova ^onav-lja pri nas in da jo povdarjajo vse politične stranke in vse gospodarske skupine. Ene morda bolj v agitaciiske svrhe, druge v pravilnem umevanju, da je davčna neenakost najhujša ovira za konsolidacijo države, ne glede na to, da radi nje propadajo naše gospodarske Institucije. Pole?: Slovenije trpe na današnji nesistematičnosti v đavčni politiki tuJl druge prećanske pokrajine, te bolj. one manj. Zato tuđi njihovi predstavnik; energično pritiskajo na odpravo davčnih neenakosti in davčnih krivic. Umevno je. da se te} v urejeni dTŽavi samoumev-ni Eahtevi ne morejo upirati niti odločil-ne srbijanske stranke, da*i so z oziroti na svoje volilce, ki p«o davčni reformi pač ne morejo profitirati, seveda precei hladne in rezervirane. Vse vlade zadnjih let so imele v svojem programu tuđi zakon o izenačenja davkov. Izdelanih je bilo že več načr-tov, ki pa so se deloma razbili na od-poru srospodarskih kromov fn prečan^ke javnosti, deloma na bojazni srbijansk'h fwlitikov pred reakcijo med volild. Tuđi g. Radić je ob \stopu svoje stranke v vlado sveto obljubil, da ama ne zemlje resno j in upravičuje bojazen, da bo ostaj na* črt le udarec v vodo. In morda je bolj* še tako. kakor pa prenagljene in pre* maio premišijene določbe, ki bi povzro* čile nov kaos. Izenačenje davkov se ne da izvesti birokratično. Treba je temeljiteca šta* dija in temeljite priprave. Dnčcs pa naj se omilijo najhujše krivice, ki te* pejo posamezne naše pokrajine, v prvi Vrsti Slovenijo. BRIAND PROTI GROFU BETHLENU — Pari«, 25. februarja. *-Matin< naKKlIočnejse protestira proti brezob-razno-sti madžar^kea:a mtnistrsktgi l>redsednika srrofa Bethlena, ki pr'de na tzredtio zasedanje Društva narodov. — ♦Matin« veli, da človeku. ki je znal in dopcstil dva falsifJcatorska atentata na 1r£ave. ki so članice Društva narodov, fe moreta podati roke Briand in dr. Beoeš ( — Beograd, 25. februarja. Od fi* , Danjega ministrstva iidelani nacrt no« vega zakona o izenačenju neposrednih davkov je bil v mini&trskero svetu pro* učen in v načelu sprejet. Ta nacrt za« kona določa za Srbijo in Crno goro kot novost dohodninski davek na temelju čistega dohodka. V nacrtu so nekatere I olajšave. ki se nanasajo predvsem na imovinski davek. Novi nacrt predvideva v glavnem tri kategorije davkov, in sicer davek 1. na donos iz zemljica; 2. na donos iz zgradb, podjetijr obr* ti in profesij; 3. na rente in na dobičke podjetij, ki polsgajo javne račune. Zemljiški davek. Zemljišca so razdeljena po načinu obdelovanja tako*le: njive, vrtovi, sa* dovnjaki, vinogradi livade, pašniki, planine, šume, močvirja, ribniki in je* zera, Stavbni prostori v mestih se srna* trajo kot najboljša zemljišča v dotič* nem mestu. Za zemljiški davek je davčna osnova katastrski čisti donos, preračunjen od enega ha. V krajih, kjer še ni davčnega katastra, se ima iz« vršiti šestava katastra, oziroma izme* ra zemlje. To delo mora biti končano ▼ desetih letih. Zemljiški davek znaia 20 % Čistega katastrskega donosa. Od tega davka so oproščena zemljišča, ki že doslej po zakonu nišo placevala nobenega zem# ljiškega davka. Davek na poslopja podjetja in profesije. Davek na zgradlbe se plača za. vse one objekte, ki se dajejo v najem, ali ki &o naraenjeni z% stanovanja, odnos« no v drugo slično vporabo. Kot davčna osnova složi faktično plaćana najem* nina, odnosno najemnina, ki bi se pla* čala, če bi se to poslopje dalo v najem. Odbijajo se le stroški za vzdrževanje in amortizacijo. Določba, da se plačuje najemninski davek tuđi od poslopij, ki jih porablja lastnik sam, bo z«dela na velik odpor zlasti na kmetih in zato ni verjetno, da bi obveljala v tej oblikL V večjih mestih znaia ta hišni da* vek 20 %. manjših mestih 25% in na kmetih 30 ^. Tuđi ^d tega davka so v glavneiij osvobojena vsa poslopja, ki so bila doslej po sedaj veljavnem za# konu osvobojena. Davek na podjetja, obrti in pokliče se plača na podlagi vsakoletnega po* slovanja, oziroma vsakoletnih dohod* kov. Od tega davka so izvzete družbe, ki so obvezane na javno polaganje ra« čunov. Te družbe se posebej obdavči* jo. Podjetja. obrti in poklici se delijo v tri skupine: 1. v trgovska, obrtna in druga podjetja, odnosno opravila, ki delujejo s kapitalom; 2. samostojni po* klici, ki se izvršujejo za plačo ali na* građo. (Tu sem so v prvi vjsti všteti poklici, ki jih izvršuje inteligenca.) 3. Svobodni poklici, ki se izvršujejo 5 te* lesno silo. Kot davčna osnova pri tem služi či* sti letni dohodek. Kot stroški se žara* čunavajo vsi izdatki, ki so zvezani z izvrševanjem in vzdrževanjem omenje* rih podjetij, odnosno pokličev. Davčna stopna znaša za I. skupino 12% od či* stegi dohodka; za II. skupino 8 %% in za III. skupino 2 %. Tega davka so csvobojeni poklici, ki so bili oproščeni že do sedaj. oproŠeene pa so dalje tuđi zemlicradniške, obrtne in uradniske nabavlja!ne zadruge. Pcdjctjaf ki polagajo javne račune. Davek iz dobička podjetij, ki so obvezana na polaganje javnih računov, plačo jo vse ciclniške družbe, vse ko* manditne družbe, družbe z omejeno za.* xezo. zadruge, rudarska društva, zava* rovalnict. čekovna podjetja državnih in samoupravnih edinic. Davčna osno* va je preračunjeni letni dobiček na te* melju bUance za preteklo lcfo. Od določenejfa čisteza dobička se smejo odbiti še re?ii«k: stroškL Davek zavisi cd rentabilitete nodietja in raste z njo vred po naslednrih ste^pnjah. 1. v sp!o§nem 10, 15. 20, 25. 30 in preko 30 odstotkov; I 2, pri zadnutah. indiistrii^kifa m rm» * darskih podjetiih 15, 17, 19. 21, 23 in čez 25 odstotkov; 3. pri nabaviJalnih zadrugah državnih uradnikov i» obrtnih zadrugah po 10. 12. 14. 16, 18 in čez 20 odstotkov. 4. pri zemljoradniških zadrugah. ki ne delajo z dobitkom, po 5. 7. 9. 11, 13 in preko 1? odstotkov 5. pri ostal ili podjetjih po 20. 22. 24. 26. 28 in čez 30 odstotkov. Od davka so opToŠčena državna in samoupravna podjetja, ki imaio splošne cilje oziroma OTOmetna podjetia, kakor tuđi privilegirana rx>dierja. Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica. Državni prihltek se na ta davek ne plačuje. Realni davek. Ta davek se plačuje iz vseh dohod* kcv in imovinskih predmetov, ki izvi* rajo iz obresti. Na dohodke iz hranil* nih vlog je določen rentni davek 10 %, od ostalih rent 15 %. Zakon določa da* i je nekatere osvoboditve glede plačila rentnega davka, Dohodninski davek. Dohodninski davek je nov za Srbijo in Crno jroro. Davek plačajo vse pravne in fizlčne osebe. ražen družb, ki javno pola*ak> račun. Dohodninski ninski davek se določa po nasledr.ji lestvici letnih doiiođkav. 1. Do 15.000 Din 2 in pol odstotka, 222. od 15.000 Din daije 4 in pol odstotka. 3. od 30.000 dalje 6 tn pol aJst, 14. od 25.000 dalje 7 cdstotJcov, 5. od 35.000 dalje 8 in pol odstotka. 6. od 50.000 dalje 10 odst.. 7. od 100.000 dalje 11 odstotkov, 8. od 150.000 dalje 12 odstotkov, 9. od 200 000 dalje 13 odst. 10. od 400.000 dalje 14 odstotkov in 11. od 1 milijona dalje 15 odstotkov. Od osebno-dohodninskejca davka so izvzeti tuji državljani, vojni invalidi in osebe. katerih dohodki ne presesajo zneska #300 Din. Splošne določbe. Davčni obvezanci so dolžni v svrho določitve visine odstotka osebno do-hodninskega davka prijaviti pismeno ali osebno pri davčni oblasti svoje đohođ-ke. Visino oziroma razred osebne do-hodnine Joloči davčni odbor, ki obsto-ja iz predsednika in šestih članov in ravno tofiko namestnikov. Vsaka obči-na delegira v ta davčni odbor dva sve-tovalca. Davčni odbor ima pravico za-htevati od davčnega obvezanca. da predloži dokaze o dejstvih, glede katerih se sklicuje Dri đoločitvi osebne do-hodntne. Davčni obvezanec ima pravica Drisostvovati seji davčnega odbora oziroma ima davčni odbor pravico pozvati davčnesra obvezanca na se>o, da poda ustmeno pojasnila. Pritažbo radi uvr-stitve v dohodninski razred je treba predložiti v roku 15 dni, računši od dne va zadevne rešitve davčnega odbora. Ce se pritozi proti uvrstitvi zastopnik države, inia davčni obvezanec Dravico pismeno predložiti ugovor. Pritožbe se vlagajo na reklamacilski odboT. V veliavi ostaneio še dalje invalidski davek. davek na poslovni promet in ko-morna doklada. Nacrt no vega davčnega zakona dalje doioča debo. v fcateri zastarajo dav-ki Davke je treba plaievati v štirih letnih cbrokih in sicer 1. jancarja. 1. aori-la, 1. julija in 1. oktobra. Davčne oblasti iztirjavajo davke r>osred-no in neposredno, tuđi s p'Dmočjo občinskih ura-dov in no Poštni hranJnici. Novi davčni zakon ima stopiti v ve-Kavo I. \inuarja 1927. DR. NINCIĆ POSETI PAPEŽA — Beograd, 25 fcbrunria. Iz Rinta iavljajo. V dobro ooučenih krog.h trdć. da ju7os!ovenski mtnister zunanjih del dr. Njnčić poseti tuđi đržavnega tajni* ka svete stolice kardinala Gasparrija in da br> dr. Sinčić sprejet tadi od rapeža v dal'ši avdijenci. Zunanji inlnister dr. Ninčić namerava z državnim tajnikom Gasparrijem nredati vsa med Vatikanom m Tujroslaviio sporna vprašanja. Sanite a sskoUu Tatar! Dđnes honec načelne prornčunsKe džUate Viharen incident v skupščini. — Razjarjeni radićevci. — Ti-mottfević žali radićevca Neudorferja. . — Beograd, 25. febniarja.č Danes konca Narodna skupščina načelno pro* računsko razpravo. Priglašenih je še već govornikov, zato zborujc skupšči« na tuđi popoldne in bo seja trajala go« tovo pozno v noć. Dopoldanska seja se je pričela ob precej slabi udeležbi ob 9. in je trajala do 12.30. Pasi. Košta Timotijević (dav. dem) je kot prvi govornik v lepem go* voru govoril najpreje o splošnih notra* ojc*političnih problem ih. Njegov govor je bil prožet miroljubja in spravljivo* sti. Oštro pa je Košta Timotijević ob* sodil politiko ministra Stepana Radića, ki da vporablja demagoška sredstva. — Obsoja njegovo postopanje Stepana Radića, ker kot državni minister v skupšćini s svojimi izrazi seje prepir in psuje opozicijo. Ker Stepan Radić mnogo idealizira in govori o vseh mo* gočih stvareh, bi bilo zelo koristno, da se uvede zakon o dnevnem delu in za* kon o ukinit\i karnevala za dobo petih let. Ta pripomba Koste Timotijevića o zakonu glede karnevala je radićevce slno razburila, ker je s tem indirektno označi] politiko Stepana Radića za po* litiko karnevala. — Posl. Neudorfer je skoćil s sedeža in zavpil Tim oti je vicu; «Vi ste karneval!* Posl. Košta Timo» tijević m je odvrnil* «Vi ste bitang!» Posl. Čeda Kokanović Neudorfer ju: «Vi ste bik!* Ta incident je izzval v zbornici splošen vihar. Radićevci »o za* čeli divjati in protestirati. Priglasi! »e je k besedi nosi. Neudorfer ter zahte* val zadoščenje od Timotijevića. Posl. Timotijević je nato obžaloval neparlamentarni izraz, ki mu je ušel, toda pripomnil je, da enakega lojalne* ga koraka doslej ni storil prosvetni mi* nister Stepan Radić, ki je nedavno v zbornici z raznimi psovkami obsul po* slanca dr. Trumbića. V nadaljnem svo» jera govoru posl. dr. Timotijevića pri* poroča. da naj se poslanci med seooi spoštujejo in da naj sploh vlada med brati več ja ljubezen._ Posl. dr. Slavko Šecero\- (d&v. de« mokrat) je nsto stvarno in strokovna kritiziral državni proračun. Zahteval je, da se čimpreje odpra^jo nepetreb* na ministrstva in da vlada v naj u \u šem času piedloži zakon o centralni upravi. Minister Nikola Uzunović kot namestnik finančnega ministra je ugo« varjal izvajanjem predjjovornika, na kar je dobil bevSedo hrvatski federalist in radićevski disident posl. dr. B u č. Ko se je pojavil dr. Buč na govor« niski tribuni, so radićevci zagnali velik hrušč in trušč in predsedniku se je ko* maj posrećilo narediti toliko reda, da je mogel dr. Buč govoriti. Po njegovem govoru je bila seja prekinjena in se na* daljuje ob 5. popoldne. Jutri priČne po* drobna proračunska razprava, ki bo trajala ves mesec marec. itslijaiiski Kiiii k ilp iski Vse časopisje pozdravlja potovanfe drja« Nincića in povdarja skupne interese med Jogoslavijo in Italijo. — Nova antanta proti pangermanskemu imperijalizmu? — Inu 25. februarja. Po poročilib iz Rima tolmačl i talijanski tisk netia-dni pers^t jttgo&lovetiske^a rtmanjesa ministra dr. Niočića kek reakcijo na pansertnansko giha-nie, ki se ie zadnji čas z$lo mtenrrvno ^i-rflo po vseh krajih, k]er blvajo Nemci. Zunanji minisreT dr. Ninčić je primci danes v Rtm tn osiace tam eri dni- Sestaitek dr. NinČIĆa m MussoKni'a ozna5ajo v Rinra kot i^reden m prvovrsten politioen ravi med Nin^ićem in Mussolinijera. »Tribuna« na^Iaša, da ie nemška propaganda zadni čas zavzeia ne-varne dimenzije in da sta zastopnika Jugoslavije in Italije pokliča na, da najdeta način za skupno protiakcijo. »Giornale d'Itaiia« obiarvlia rapiimivc dokumente o nemški propagandi za prikliu-Čitev Avstri'e k Nemčiji. Med drugim ob-javlia geogrraiično karto, ki je bila zadnji Čas razširjtna v sto in stotisočih ir\odih. Na tej kani so zacrtane meie bodoče Ve-Itke Nemoije, v katero spadajo ne samo se-dan-ja Avstrfja, nego tuđi mnoge pokrajine sosednfh držav Italije. Jugoslavije, Čeho-slovaikc, Poljske in Francijc >Gk>rnale d* Italia« pozivlja jugoslovensko in italijansko vlado, da z vso odločnostjo preprečita na-daljne nemske intrige. — Rim, 25. februarja. Nenadni prihod juitoslovenskega ministra dr. Ninčića. je di-plomatične in politične kroge italijanske prestolice prljetno presenetil. Nagi asa .k), da Italija goji napram Jugosla\ iji in Cehoslo-vaški pr!jatel>ke odnošajei Dr. Ninčić bo z Mussoiini je m rszpravljal samo zadev, ki se nanašajo na obe državi, marveč bo obravnaval v sporazumu z d". Benešem tuđi vse druge mednarodne probleme. Predmet sestanku tvorilo Locarno, Nemčija in paagermanska propaganda. Rimski dipicmatlčni kroz:; zatrinjejo, da je bil na zadnji konferenci Male antante v Temešvar.u meJ Ninčićem in dr. Benesera dcgovorieit cov nacrt akcije napram Ncnv či*i \n da se ie temu nacrtu pridružila tuđi OBČINSKE VOLITVE NA BOLGARSKEM — Sofija, 25. februarja. Vlada objavi ja celokupni izid nedeljskih obČia-skih volitev na Bol^arskem. Vladne liste so dobile nad 422.000 gla-sov. ODA^iciia da okoli 217.000 - ItaKja. Protritalijansko gibanje v Nemčiji $c Italijo prisililo, da se združi v skupno akcijo z jagoslovensko in čeiiosk>vaško diplomacijo. Oficijelna Italija j« postala rlasri pozom* na rovor nortrsK€ja runan?eza ministra dr. Stressemana gled« zasčite neo> Scih narodnin marijšm. Nekateri kroji govore tuđi o potrebi nove antante. Franclia* Poljska. Cehoslo-vaška In Jugoslavija morajo biti solidarne x Itafljo t obrambl svo^h ćiiav. kl ih ofrožajo Nemci s svojo propagando. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Lesni trg: P ovpračevanje in ponudbt srednje.— Prodanih 20 vag. bukovih želez« niskih pragov 2.51 do 2.60 m 133 X 23 X 14 cm po 30 Din in 10 vag. 2.45 m 12.5 X 22 X 12J cm po 25 Din za komad. Žitni frg: Ponudb malo, povprascv&njc slabo. 2%*fc dr. rerrta za vojno škodo denar 280, blago 281; I* invest. pos. \z leta 1921 denar 76, bJairo 79: Celjska posojilnica đd. denar 200, blago 202. zaklj. 2D2: Ljubljaji-ska kreditna banka denar 200, blago 220; Merkantilrja banka der.ar 100, blago 104; Prva hrvatska Štedionica denar 980, bla?o 9S5; Kreditni zavod d^nar 175, blago 185; Slavenska banka denaT 50: Strojne tovarne in Iivarne blago 125; Trboveliska premojro-kopna družba denar 392, blago 400; Združene papimice denar 110: Stavbena družba ra je odlikovancu takoj izročila lepo diplomo, dek> Iv. Vavpotiča. Oovorili so nato se predsednik če-Ške Obce ing. Kasal. zastopnik vojaSke godbe, v kateri je kakor znano, veliko ' —*« število češkoslovaških državljanov. Ma-lik. starosta Gangl. eercnt dr. Ptoc. rektor Pitamic. ga. dr. Tavčarjeva, prof. Bubnov. akad. Jelene in dr. Avramović. Generalni konzul dr. BcneŠ se je v iskrenem govoru zahvmlil za odlikova* nje in za izraze priznanja, zatrjujoČ, dm bo tuđi na svojem novem mestu v Praci deloval v sedanjem pravcu. Za« hvali i se je zlasti tuđi slovenskemu ča« sopisju. ki je v polni meri uvidevalo njegove intencije in mu šio vsestran* sko na roke. Spominjat se je naše kra« Ijevske rodbine in naše vojske. Med njegovim govorom in ob zaključku so mu poslušalci zopet prirejali živahne ovacije. Dr. Triller je nato zaključi! oficijel« ni del proslave, ki jo je znatno po* vzdignil fudi sreČno vpleten umetniški program. Ob k^virskem spremljevanju g. Bal&tke je zape?a ga. Zaludova tri češke pesmi. gdč. Wissiakova in g. VI* ček sta izvajala dva učinkovita plesa. vrr.es pa je neumorno igrala Dravska divizijska godba pod požrtvovalnim vodstvom svojega kapelnika dr. Čcri« na. ludi po zaključku oficijelne pro« slave je ostala družba Se dolgo zbrana v prijetnem dom a čem razgovoru. Pozdravno brzojavko je povodom pos!ovi?nc£a večera po6lal češkoslova* ški poslanik v Beogradu g. 5eba, pisme* no pa je opravičil svojo odsotnost in «poročil pozdrave ljubljanski §kof g. dr. Jeglič. Clani divizijske godbe so iz« ročili g. generalnemu konzulu v spomin okusno darilce. Dr. Otokar BeneS se je sinoČi lahko uveril, da njegovo delo ni bilo zaman. Odhajal bo iz Liubljane z lepo zavest« jo, da je mnogo pripomogel za iskreno prijateljstvo med severnimi in južnim i s'ovanskimi brati. g* } Dr. Ivan Lorković umri Včerai popoldne je umri v Zagrebi iiarodni poslanec in rredsednik HFSS dr. Ivan Lorković. Pred štirinajstini dnevi ga je zadela v strankinem tajništva kap. Ohromel je do polovice te-lesa in vsi so mislili, da kriza ne nastopi tako kmahi. Prenesli so ga v njegovo stanovanje v lastno viio v Ttihkarci:, kiiT s> mu nudili zdravniki prvo po-nioč. Njegovo stanje se je zboljšalo in pričakovari je bilo. da preživi §2 eno ali dve leti. Toda zadela ga je ponovno Irap, nakar se je še tri dni rrmeil, doklcr Ea včeraj smrt ni resica trplienja. Dr. Ivan Lorivović je bil rojen 17. junija 1376 v Zagrebu kot sin vseuZiii-Šcega profesorja dra. Blaža Lorkovića. Studira] ie pravo v Zagrebu. 2e v mla-dih letii se je zantmal za T>o1fti5no življenje. Kot Student je sodeloval pri ^:e-iisranju madžarske zastave pov^d^m irriioda cesarja Franca Jožefa v Za-iSTreb. Prvotno se je hotel posvetiti sod-Stvu in je bil imertoval za pristava v Klanjcu. L. 1902 se je odrekel državni siožb! in ko je bila ustanovljena »Narodna Obrana« v Osijeku, je prevzel uredništvo novela lista. Sodeloval ;-c tuđi pri ustanovitvi »Narodne Misli«, ki jo je skupno s Svetozarjem PribičevU ćem in Stt-Darom Radićem več let ure-jevil. L 19a3 se je razširil tako zvani skupščinski pokret za finančno r.eod-visnost. Namen tesra pokreta te bil odstraniti iz Hrvatske grofa Khuen Hc-dervarija. Med drugimi je prišel v xapnr kot pristaš te^a pokreta in irredn:k >Narodne Obrane« tuđi pokojni đr. Lorković. L. 1905 se je ustanovila na Hr-vatskem napredna stranka. Dr. Lorković je prevzel uredništvo »Pokreta«, ki Ka je vodil do 1. 1918. Ko se je hrvat-sko-srbsria koalicija združila z nanredno stranko, je bil pokojni iz voljen v valpovačkem volilnem okraju za poslan ca. V koaliciji je uži val velik ugled. V delikatnih vprašanjih je imel pogosto odločilno besedD. Kot govornik je na-stopal redm ker je bil že takrat bole-hen. L. 1919 se je r-hryatski koaliciji, pridruži] se je separatistienemu pokretu in podpiral nekui časa Radićevo stranko, vendar si je pa pridobil v preteklosti za naše osvobrverrie mnogo zaslug. Hrvatska federaiistična seljačka stranka je izgubila z njun spretnega voditelja, ki ga bo težko nadomestila. Mh- prahu njego-ven^uf Oijsški nemiri v Rumuniji Bukarešta, 20. febr. že ^tiri leta preživim rumunsko vi-Sf^co šolstvo tciko krizo. Akademski Studij je prekinjen v raznih romunsk h mesrih s pojrostimi studentovskimi d> monstracijami, ki dobivajo semtertja ceio nevarne oblike. Skoro povsod jmajo te demanstracije protižidovski značaj. Cesto se prenašaio iz univerze in iz laboratori»ev v javnost ali u^ico. Za-dnje dni je došlo ćo novih in velikih izsredov, \c\ r>a na srečo nišo zahtevaii človeških žrtev. Nepričakovana žrtev prejšnjih stu-dcntovslcih nemirov je bil prefekt me-sta Jaša. ki se je trtidil. da z energični-mi merami vzdrži javni red in ga je radi tesra ustrelll rumunski fašist Zelja Codrianu. Morilec je bil, kakor znano pozneje pred sodniio oproščen. Stalni neredi so posledica deloma viharnejr,a političneza Življenja v Rumuniji, deloina bujnega omladinske^a temperamenta, deloma pa so rudi več ali manj samo slučajni. Ni točno, da bi bilo dijaštvo v BukareŠti in v ostalih univerzitetnih mestih Rumunije pretežno protižldovski razpoloženo. Pač vi obstojajo na rumunskih univerzah iz-vestne skupine, ki potujek) kakor i£ral-ci iz mesta v mesto, vdiraio v univer-zitetne dvorane, asririraio javno proti zidom in mečejo židovske slušatelje ;z predavalnic in laboratorijev. Posebna jo na madicmskih fakultetah v ladnjih letih, ker zahtevajo stndentje katejeo-rično. da secirajo žido\^ki študentje samo trupla svojih židovskih rojako.. DijaJtvo se kaj rado poslužuje bojko-tov. ki to često naperieni tuđi proti židovskim profesorjem. Naravno, da so diiaki postavijo tuđi proti prolesorjeni, ki srmpatiziraio z židovskimi prolesr:! ali ki obso^ajo protilidovske izgrede. SploŠni protižidovskf pokret ne nazaduje. Pred tedni so WTOtižidovsko raz-položeni đijaki razbili v B^karc^tf več židovskih trsrovin. Na drugih mestih so zopet o priliki demonstracij fczultirali olicirje in voinike. Univerza v Budimpešti se nahaja skoro stalno pod vcia-sku zaSčito Medicinska fakulteta je sj-dai zatvTorjena in letuinji vpisi v pr\i semester so bili anulirani. Senat univerze ie izdal na dijake oklic. y katerem jim preti s stalnim uključenjem z unl verze. Čuic;o se tuđi gasovi, da name-rava vlada odpra\iti priv!lcs:';e, ki jiii uživajo diiaki za ča^a vo;aškeua službovanja, in sicer za vse studente, Ki boda ^odelovali pri nadaljnih izgredih. V 140 CAtfillltA ^a nc me^anice so na;cerej:e "■•I*"*0 in najizditne 5c. Zahtev.Tte jih povsod. Posebno priport^bmo St. S Im 3. Oavčiie eksekucije v Sloveniji Finančna dcieKiciia objavlja uradilo, da iziđe v eni prihndnjih Stevi'k izkaz o eksekuciiah, ki so se radi direktni!! đav^ov leta 1925. izvršile v S^oven'jL Iz tesra izkaza je razvidno, da ie mob> Inrna eksekucrja v 31.735 (37.0 odsf.) primerih od 90.359. v katerih se je izdal eksekutivnj opomin, dc?spela do rubeža, a samo v 92 primerih. toreji niti v 1 od-stotkn od celokupnejra ^tevila mbežev. do prodale. Davčn? zaostanki, radi katerili je prišlo do rubeža, so znašali ekrn^o 49.8 milijoiia Din; oni, kl so se mogli iztiriati Sele s pTodajo, pa okro^lo 300 ti^roč Din. V Imcbilami eksekuciji se je vkn i-žila zastavna pravica v 202 primerih zi okrosrlo M mili. Din: dražbe sa se ?z-vedle y 230 primerih. od teh je pa 22'i takih. ki so se uvecfie na predloir pri-vatiiih irpnikov in je erar saiuo pristo-pil k dražbenemu postojanju, in Ie ena ta^a, kl se je izvršila direktno na pred-log erarja._____________________________ Pomlad v zimi Včeraj je bil sv. Matija. Naše ljudstvo pravi, da Matija led razbija, če ga ni. s:a pa naredi. Lelos ie Matija pozabil, da spada v njegovo stroko razbijanje, odnosno narejanje ledu. Menda ima jo tuđi v nebeškem kraliestvu preveč skrbi z drugimi krizami, da bi se brigali Se za vreme, ki je Ietos res muhasto. Pred Božičem smo imeli hud mraz, zdaj, ko smo prav za prav sredi zime, je pa toiplo. Ljudje pravio, da se koncem februarja vreme rado spremeni. Ce je začetkom februarja mrzlj. nastane koncem toplo, pom'adansko vreme in narobe. Potcm ta^jm bi moralo biti že zdaj mrzlo, ker smo imeli ves februar toplo vreme, do tnarca je pa samo še nekai dni. Za leiošnje vreme menda tuđi to ne bo veljalo. Najbrž bodo imeli prav astronomi, ki so že koncem jeseni na-povedovali ze'o kratko zimo. Bale se je Ietos zemlja solnen zelo približala tako. da ie njena zimska pot razmeroma kratka. Če tuđi astronomov vreme ne potegne za nos. kakor je sv. Matijo in ljudi, ki bi radi naprtili svetniku funkcije barometra, borno imeli v marcu naj-lepšo pomlad. Sicer jo pa že imamo. Včasih smo peli: Mili maj. krasni maj, konec zime je tedaj. Zdaj lahko zamenjamo maj s februarjem. Zunaj v naravi se že vse pripravlja za prihod pomladi. Zvončki, trobentice, pomladni podlesek in drugi zgodnji oznanjevalci pomladi že cveto, nedeljski turisti se vracajo obloženi s Šopki teh ljubkih cvetlic. sneg vidimo samo še visoko gori v gorah, drevje dobiva polagoma popke, oglašajo se ptice in vse kaže, da borno imeli že v marcu najlepšo pomlad. Seveda nam lahko vreme prekriža vse račune, toda upanja vendar Ie ne smemo izgubiti. Saj je sv. Matija dokazal, da so take izjeme mo-goče. Hvaležni smo mu, da ni naredil ledu, še bolj mu bomo pa hvaležni, Če prepriča tuđi druge nebeske kolege, da nam lahko naklonijo Ietos zgrodn»o po-miad kot odskodnino za deževno poletje in nič manj deževno jesen. Podjeten mešetar Ure po 20 Din. .Kupite lire. £osjx>dine! Zelo poceni! Prista« italijanske lire! Zeio poceni...U Tako je venomer brbljal pod.etni in čokati meSctiLr Tone, Jonra menda iz Prekmurja. Natakar Jože, stara ljubljanska srajca, je molče poslušal k'epctavć^a Toneta in ni re-kel ne bev ne rr.ev, Ker pa >e Tone ubirai vedno slajSe strune, se je Jožetu omehCalo srce in kcn£m> j« za te rit eno \-praial: »I, po čim jih pa daete?« Tonetu se >e bipoma rjasnil obraz in veselo ic pripomnil: Po-cetii amice. zelo poceni... In je skrivnost-no pristavil: po 2H r!b 3>J Hrle Joža ie računi, đa dob! najmanj sedem svetHh rretu!*čkov. Nepor>i$no pa je bilo rregovo presenečenj-c, ko mu je uradnfk na^vrkal neka; čez Šest kovačev... Joža ie natpreie vskipel, ko so mu pa razložili, da Hrice, »vredr.e zlatejra denarja^, nirnajo večje vrednostU >e bežal Iz banke naravnost na polidjo, kjcr je raz-Iožil svojo bol Podjetnega Toncta, ki je £e napravll več takih bri-'antnih kupčij, zaslcdu.ie sedaj policija. Pr os veta Repertoar Narodnega gledališča v LiabljanL DRAMA. Sred a, 24. februarja; c Deseti brat>, D OPERA. Sreda, 24. februarja: «Zvedave ženske^. C — Klavir&ki koncert pianista proicsorja Antona Trosta se vrši v ponedcljek dne 1. marca ob ^0. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Koncertni spored je kaj pestro se-»tavljen ter nam bode brez dvoma nudil v glasbcnem pogledu velik uži tek, saj to ]am-či ttvaiaiec prof. Anton Trost, ki ;e brez dvoma najodličnejšl slovenski pianist, ki si je pridobil tuđi v tuiini precejšnje ime in velik sloves. Na ietošnjem Ljubljanskem koncertu zaigra sledeče točke: Movak: Sonata ercica v dveh stavkih. Suk: Dva od-stavka iz ciklusa »2ivctem a snem* in sicer globoko občut-eni Ada^io stavek k »Ozdravi jetijj moiesa sina i ter Poeco alle-gretto. Suku sledita Rachmaninov z dvema preludijema v c- molu In g-duru ter Skrja-b\n s svoo »Tragično pesml}o«. Zaključi pa koncert Baiakircva crijcntalska iantazlja xlslamey«-. Občinstvo vabimo, da v največ-jem številu poseti koncert našega rojaka ter ga tako podpre k nadaljnemu umetni-Skemiu udejstvovanhi. Predproda'a \^stor>nic v Matični knjigarni. — Sprememba opernega repertoarjau Vsled potrebnih orkestralnih skušenj Je ta teden nujno potrebna sprememba opernega repertoaria. Zato imajo abonenti reda B pri-hodnjo operno predstavo v torek 2. marca in ne danes v četrtek, kakor Je b!!o prvotno napovedano. Vrstni red opernih predstav kaže zgoraj priobčen: repertoar. — Odlićen gost r naši operi. V soboto dne 27. t. rr.. gostuje v operi znani odlični bariton Fran Drasrun - Čul!ć, kl ie 15 Wt pel i največ:!m uspehom po vsch velikih odrih v Italiji. Baritonisr CuHć Je pravkar gostoval tirdf v Beogradu In Zagrebu v operi Olurračf, Rigoletto In Trubadur. Za-grebška put>lika in kritika enoglasno zahte-vata, da ga mora zagrebška uprava takoi angažirati., čulić, ki Je ro]en v Splitu, go-stu>e na našem odru v soboto v vlogi srefa Lune v operi Trubadur. Predstava se vrši za red D. šBeležnica KOLEDAR. Danes: četrtek, 25. februarja 1936; ka* toličani: Valburga, Bludomir; pra\*oslavni: 12. fehruarja: Mcletija: muslimiini: 12. ša/ bana 1344; židje: 11. adara 56^. Jutri: Petek, 26. februarja 1926; Vctoli-čani :Aleksandcr, Niknfi; pravoslavni 13. ft« b'uarja: Simeon; muka Kazine ob 17. JUTRtšSJE PRIREDITVF. Gtcdrli$če: opera ob pel 20. «VečnJ mornar, drama zaprta. Kino /'latica: «Mati in dctc»: Lfubijan* ski dvor: «^lac!amc Sms Genc»; Kino Ideal: •Ccsarčinc vijolice». — Čas predstav n« plakatih :n v in^eratih. Rnzrtava S!ovka Tcmerlina v Jakopičc« vetn pavilionu ćeli dan. DE?t:rxE LEKARSE. četrtek: Trnkoczv, Mcsfni trg, Ramor, Mikloiščcva c^sta. Pcteki Bohinc. Rimska cesta, Lc\-stek, Resljeva cefta. Solnce zaidc danes ob 17.41. vzide jutri O\"> 6.45 in zaide ob 17.42. — Mesec zalde jutri v petek ob 5.51, vzide v petek ob 16.29 in zaide v sobo to ob 6,21. Sport „Slovenski sport" Pod tem naslovnom bo začel v začetku marca izhajati v Ljubljani list, po»veČcT> samo sporru. Potreba takega glasila se ja čutila že dolgo čas«, ker se sportno gibanja med ntmi vedno lepše razvija, naši dnev* niki pa imajo tako malo prostora, da so »portu ne morejo temeljito posvetiti. *SIo» venski sport« bo posvečal, kakor pove žo ime. glavno pažnjo sportnemu življenju v Sloveniji, seveda pa beležil tuđi vse važ* nejše pojave iz ostale Jugoslavije in druge* ga sveta. Izdajal ga bo sicer rvivatni kon« zorcij, vendar pa se bo stavil na razpolago za službene objave tuđi sportnim klubom in zlasti savezom ter podsavezom. Izhajal bo enkrat tedensko, in sicer v sredo ali četrtek. Uverjeni siao, da bo novi list naSel pri# jazen odziv ne samo med našimi sportniki, ampak tuđi med ijstalim občinstvom, tako da. se bo lahko ne Ie vzdržal, amp&k s ča« soma čim bolj spopolnil in razširil. — W. A. C. (DunaJ) igra o BinkoStlb ▼ Barceloni, Današnje vreme« — Kranjska goro, ob 7. ijutraj. Tcmpc* ratura — 1° C, barometer pada, pooblačc/ no, mirno brez vetra, sren 10 cm. — Bokinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Tem* peratura -*- 5° C, oblačno, z* zhnski sport neugodno. Industrijskim in veletrgov« skim podjetjem Društvo trgovsklh potnlkov In zasiop-nikov za Slovenljo v Ljubljani poziva v smislu sklepa ofoćneffa z-bora dne 3. jan-u-aria 193^3 vse, da v svojem lastnem interesu kontroliralo domaće trgovske potnike z ozi-ron na njihovo kvaliflkaclio, Ino^emsk« petn^ke pa, da - li ima>o predpisane tred-nared-n« lejfitimacij«. Kaše stan-ovske tovarlSe po pozivamo, da nam nomudoma javljo vse tvrdke, ki zaposlujejo nekvalificiT-ane potnfke, da bo-demo na podlagl teh priiav imeli priiiko. da stopimo z niiml v stik fn jim damo priliko preskrbeti si kvalificiranih moči, odnosno da i?h primerno priporočiT^. f.os Upamo, da bodo p. t. trgovci In njihove stanovske organizacije podpirale stremljenje pođpisane-ga odbora, da s« v Interesu trgovstva samega fzločfo Iz trgovin« nesposobni ele.Tienti ter da se Ista dvfgne na visino kakor je bila pred vojno. ODBOR. Jack London: ^6 Roman treh src — Ne pozabite, — je opozorll Torres razjarje-Tiega pog!avarja ironično, — da ta ni San Antonio, temveč Jucbitsjiske džungle. Opozoril bi vas tuđi1 na to, da armade sploh niniate. — Ali sta storila ta dva gospoda kuko krivico tištim, ki so pravkar apelirali na kruto Pravosodie? — je vprašal povelinik, ne da bi se zmenil za po fclavarjeve grožnjc. — Da, da, — je vzkliknil peon. — Tepli so me, Vsi brez razlike so me tepli. Ta dva sta me tepla brez naimanjšega povoda. Le poglejte, roke ima:n vse okrvavljene. Na mojem izmučenem telesu ie rana pri rani. Znovaarel'rain na kruto Pravosodjc !n prisegam, da mi ie bila storiena krivica. Poveljnik je prikimal z g.avo in dai svojim cpremljevalcem znak, naj razorože ujetnike ter jih odvedo za njim. — Pravičnost! Apeliram na pravičnost in prosim, da ravnate z vsemi enako! — je vkliknil Henry. — Roke imam zvezane na hrbtu. Zvežite |ih vsem ali pa odredite, da iih nama s Frandsom razvežejo. Pole« tega bo hoja t zvezanlmi ro-kami zelo težka. Povelinik se k nasmehnil in velel svojim spremljevalcem. naj razvežejo AmcriCanoma rol^.1 — Uh! — je vzdihnil Francis. se nagnil k Le-oncii in Henryju ter zamrmral: Komaj se še spomin jain, da je približno rrrilijon let tega ko sem živel v majhnem starem mestecu po imenu Newyork, kjer smo se smatrali naivno za najbolj divje in huiobne ljudi zato, ker smo strastno igrali golf, kaznovali zločince s pomočjo električnega stola in se pretepalj na volilnih shodih. Cez pol ure, ko so prispeli na hrib in zagledali krasno panoramo gorskih grebenov, je dejal Henry: — Čujte, ti-le dečki pa res nišo dlvjaki. Pogkj, Francis! Saj ima.o sistem semaforov. Le opazjj to-le ali ono drugo drevo na hribu. Poglej, kako se vejc majeio. Zadnjih par milj so morali itf ujetniki z zavc-zaninii ocrni. In z zavezanimi o^mi so tih privedli v votlino, kjer je vladalo kruto Pravosodje. Ko so jim odvezali o&l, ?? naši znanci opazili, da stoje v ogromni in velicastm podzemski jami, kjer so plapolale ŠtevUne baklje. Pred njimi je sedel na skalnatem prestolu sivolasi slepec. Tuđi njegova oblačila so bila iz raševine. Pred njim je sedela prekrasna mladenka in se naslanjala na njegova kolena. Slepec je spregervoril ia v njegovem glasa so zadonele strune starosti in velike mođrosti: — Kruto Pravosodje se je zdranrilo. Govorite! Kdo je apeliral na pravičnost? Vsi so se nehote umaknili in ćelo poglavar ni imel toliko poguma, da bi protestiral proti kordillerskim zakonom. Med prisotnimj Je ženska, — je nadaljeval Slepi Bandit. — Naj spregovori cna prva. Vsi smrtniki — ženske in moški — so kaj zakriviU ali pa jih vsaj bližnji dolže prestopka. Henry in Francis sta hotela preprečiti, da bi Leoncie odgovorila. Toda mladenka se je obema prijazno nasmehnila ter se obrnila h krutemu Sod-niku, rckoč: — Jaz sem samo pomagala mladeniču, s kate-rim sem zaročena, uiti smrti kot ka^ni za umor, kl ga on ni izvršil. — Odgovorila si, — je dejal Slepi Bandit. Zdaj pa — stopi k meni. Zgrabili so jo oboroženi Čuvarji tega skriyno-stnega sverišča pravičnosti in morala je poklekniti pred slepca, dočim sta se oba Morgana zelo bala za njeno usodo. Mestiza je prijela starca za roko in jo položila na Leonciino glavo. Trenotek je vladala svečana tišina. Slepec je otipal s prsti njeno čelo in čutil, kako utriplje njeno dekliško srce. Nato je umaknil roko ter se naslon i 1 nazaj, da izreče obsođbo. — Vstan! senorita! — je spregovoril sveCano. — Tvojega srca se zlo ni dotaknilo. Svobodna si. — Kdo je Še apetiral na kruto Pravosodje? Francis je stopil pogasi korak naprej. — Tuđi Jaz sem pomaga! temu mladeniču. da je ušef nezasluženi kazni. Z njim me vežejo tuđi rodbinske vezi, ker imava skupnega pradeda. Tuđi on ;e pckleknil in začutil kako drse rnehki siepCevi prsti rahlo po njegovem čelu in kako ga je prijel zagonetni starce naposled za roko, da s« prepriča, kako utriplje njegovo srce. — Tu mi ni vse jasno, — je dejal slepec. — Tvoia dr.Ša je nemirna. Nekaj razjeda tvoje srce. Naen!- doraačc industrije. — Nedeljsfcf počitefc ta privatni mm-šćeoci. Giavni odbor Zv-eze privatnih čame. Ščencev v Beogradu je pozvai v&e krajev-oe organizacije privatnih namešceacev, da prirede Totestne shode proti riaredbam ve-iikih županov, da knaio biti privatni uradi, odnosne obrati otvorieni tuđi v nedelio do-poklne dve ori. Ta naredba se nana&a si cer na krije, ki i majo 10. Duu prebivalcev. — UČ teijske službe v Beogradu. Pro-•lretnf rniniMer g. Sicpan Radić ie skienfl rarplsati nov natecaj za učiteljska mesta v Beogradu. Momentano e prostih 3t» mest, 15 za učitelje. 15 za učiteljice. Prošnje STT.cjo vi a lati samo aktivni in stalni učitelj! tu učiteljice z najman; 14ietno stalno službo. Prošnje treba nasloviti neposredno ca pro-•vetno rr.itiistrstvo do 15. m-arca. — Krematorij v S«botici? Pristali hu-icanitameca napredka. v Sirbotict« $o vlo-žfli na notracjega ministra rlogo, v katari prosuo, noj jim ministrstvo dovoli zaraditi v Subotici moderen kreiratorii- Notranje ministrstv© e prošnjo oddalo ministrstvu sa vere v izjavo. — Zaćetek redukcije. V prosvetnem m?-aistrstvu je podpisan odlok, s katerfen :e odpuićenth iz državne s^žbe Oieni arhivskih uradnikov. V kratkem se Prtine v^čja redukcija urađiiHkva v prosvetnem iuinlstr-stvu. Od ciiiih u radnik ov ostanejo samo ti-Sti. ki so z cielorn (?) dokazali, da so sposobni in vestoC Pomeje se razširi redukcija na vse urade, ki so podrejeoi prosvetneirju micistrstvu. — Direttae telefonske tinife z Dalmacijo. Mini stravo brzojava rc post gradi direktno telefonsko spojko med Zagrebom in Spiitoir.. Cfen bo ta prosa do^rajena, pri-stopi po&no ministrstvo tirdi k gradnji direktne telefonske Hnije med Zagrebom In Šibenikom. — No>e tisočđinarte. Po zakFučkn plenarne seje Narodne banke naročimo y kratkem v Združenih državah nov« tisoć-dinarke In sicer v Iznosa 100 jnllijofiov đ\-narjev. — 2e!ezni$ka zveza Crne gore z Bosno. Vsled odobrenih krcdftov za tgradbo že-Jeznrike pro^e Trebinje - Bi 1 ječe - NtkSIĆ pnčno tu drla v kratkem z fiajveCjo imeti-zivnostjo. Na ta način dob! Crna rora Že v bližnji prihodniosti svoh Prvo felezniiko zvero z Bosno fn s tem z ostaHm £rtez?»l- j škim cmrežjem države. — Mednarodnl đl]a§kf kongres ▼ Beograda. V BeczT3<3n «e vt*! od 20. do 30. iiuija t 1. mednardofil diiaški ko-n-sres, kl bo razpravlial o važnih dljaškth \-pra5arrfh. V Beogradu se že vrše priprave za ta konsrres. — Nova komisija za osnovne §ole. V probvetnera mtnistrstvu je pričeia poslovati nova strokovna koirHsiia, ki irra nalo-got da zdeij po navodilih Stepana Radića ■ov zakon o osnovnih 5o!ah. — Lz postne sluZbe. Imenovani so: za »pravnika pošte v Ljubljani Josip Ver tovec za poštna uradnika v LjnMJana pa franc Perko in Ivan K o n t e. — Pravoslavna cerkev v Celju. Pravo-slavna cerkvena obeina v Celju namerava »gr adi rt spotnladf svojo cerkev. O tem te Že obvestil* ministrstvo ver. Prvo pravosiav-»o cerkev v StovenM h dobila Roga&a Slatina. Celjska bo druga. Mtnistrsrvo ver do)oć: za io cerkev posebno podporo. — StrokovnJ svet minlstrstva narod- | ■eca zdravja. Pri ministrstvu narodnefa zdrav a se je ustanovil stalen strokovni svet. ki bo pretefcuša! zđravlla. Za član« so Imenovani: prof. beogradske univerze dr. Adolf Molste, kemik Vladimir Brutietti, načelnik a-potekarske^a oddc'Jca Andrija Mfr-ko\ič. predsednik zdravnišk-e zbornice v Beogradu dr. Košta Konstatinović !n apotekar dr. Siniša D?aja. Dclokroff fesa sveta •c tx) razprostiral na vso državo. — VpokoStev v prosvetnem ministr-srvu. V prosvetnem ministrstvu ie vpokojen Inspektor Meto dl i Milosavljevfd. — Duhov niska tariia. V mlnb-trstvo ver }e pripravljen nacrt za izpremembo tarife «a cerirvene obrede. Zvišaio se takse za kršu poroko in pogreb. Druge takse ostanejo nefzpremenjene. — Zakon o taksab. Finančno ministr-•tvo fzdela prihodnK mesec nacrt o izpre-tr>embah in dopolnKih zakona o taksah. Generalna direkcija posrednih davlcov je po-flaJa vsem mini str stvom dkrožnlco, v kate ri }ih prosi, naj tako] odgovore, da-li je treba uvesti kake nove takse ali pa poeđine rnižati, odnonso ukiniti. Mi smo mnen'a, da te taks že zdaj već kot preveč in da. je že fkraim čas CKrpravlt! nekatere takse, k! so povsem neupravičene. druge pa »nizati tako, da vsaj revneJ5i ^k>jf ne bodo preobre-fnen.enf s posrednim! davkf. — Zaposlovaiile Inozemcev. Uradno se 1 obfctvt'a: Vsl taozemet. ki so bHi zaposlen! ▼ r.as* kraljevni že pred dnem 14. iuTii>em ; 1922 fn na kat ere se odredbe § I OJ zakona ; 0 zasciti delavcev ne nanasajo, se opozar-jajo. da se proSnje za fzdanic predpisanćh \ ■radnfh potrdil vla^ajo pri pristojnih In- j •pekcijah De'a v LjublianJ in Mariboru. Rok I za v-ožitev te^ prošenj poteče dne 28. fe- 1 brnarja 1926. Proti Inozemcu, ki bi neopra- J ▼ičeno vložil proSnie« se bo uvedlo zakonito kazensko po«toi>aTi}e. (Natančneiše po- 4 datke v»e*>tr5e razgrlas v Uradnem Mstii it I < 1 tesa letaj 1 ' — KnJUfllce na baso severno «»*o! Na5i kraji na severni r.emslco - slovenski rneji živo potrebujejo rzdatnih knjiirdc. Gospodarske razinere v teh kTajih pa so ti-ko žalostne, da si sami ne morejo nabaviti knyz- Zzto prosimo \*se rodoljubno občin-stvo, ki ima v svoil shrambi beletristične knjige, da jih daruje za kn IŽrdcc na naSi severrt narodnostni rreii. Podarjene knilge sprejema Jugoslov. Matica v Ljubljani. — Beor?an?zacfja Rdecesa krUau Dru-ftvo Rdečega križa ie prtielo z reorganiza-cijskimi deli. Posebno pain.'o posveti teri-torijain! razdeMrvi poedinih oblattnih tn okrožnih podod-borov RdeČega križa. — Lastntk se naj oglasi! Kon2u!at Icra-IieviTie SMS v Newyorku ie posla! Izsclienl-Skemu konrisarf at u v Zagrebu vložno kn.I-žico Mestne hranilnice Indijanske, glaseCo se na frrre Josip Oeretj. Njegrovf potomci ali sorodniki se pozivajo, da komisarijatu v Zagrebu na^nanijo točen naslov njega aJi rtjogovJh sorcdtiikcv. — Nalezljive bolezni v mariborski ob-lasH. V času od 8. do 14. *ebruar;a t 1. ie bilo elasem statistićnega izkaza 47 sluča-jev Skrlatinke. SkTlatinka najboF divia v okolici Čakovca in v Prekmurja, k;er >e ZZ slučajev. V Mariboru je bilo 8 slučajev. Ze'o so rarSlrjene v rrarfborsJd oblasti tuđi o*p!ce. V tem Času ie bilo priavljenih 77 sluća ev. od teh 56 v ptujskem r>krajn. — Meato za kemjačm. V koćevskem sods nem okraju ni oobenega koncesijtmiranega konj »ču, vsled tega se opozanaj© interesen* ti. D«j Tlote prošnje za podelitcv konjaške koncesije pri sreskem poglavarju tr Kočev» ja, kjer dobe rudi vse potrebne informacije. — Udruženje fusoslovenskib Inženjera I arhitekta. Sekcija Ljtrbljana, vab, ćane na 7. redfli obćni zbor. ki se vrti v soboto dne 21 febroa-ia 1926 ob Z). ut! v družab-nem loflcalu Seka'je v Lh>bljani. Kon«resni trg „ U. nadstropje. pošlopje Kaline. — Upravni odbor. 2l9n — Gospodinjska šolm šolskih sester v Šmfhelu priredi leto« rudi ▼ poletni dofei petmesečni go*podnj*ki tečaj, in »icer v času od 7. aprila do 31. avgusta. Pogoj za »prejern z uspehotn dovršena ljudski §ola m stare->t od 16 do 2\ let OsUli p< goji se izvedo pri vodstvu sole v Smihelu pii Novem mestu. — Nftmesto t AnerSko — v smrt. Vce-raj smo poroćali o tragediji dveh Crno-gorcev v Splini. Crnogorca BoSković In Pavičević, W sta hotela v Ameriko, sta se dan pred svo.im odhodom po nesreći za-stnrpila s pltnom. Ko so u našli. Je bil Bo-Sković že mrtev. Pavičevki pa je včeraj podlegei poikodbam. — Smrt I03lern« starke v Oslleko. Dne 22 t m. je umna najstarejša Osiječanka, Katica Jovanović, ki je dočakala 103. leto. Njen oce te b« nekoC bogat in ugleden tr-govec Imel ie tri nCerke, ki so bile v mestu znane pod imenom »tri gracie«. Vse trt sestre so dočakale visoko starost Najsta- i reisa je umri sedaj. srednja Pred nekaj let!, najmlajša, kl ima 93 let. pa Se živi. Rodbina Jovanović >e v sorodstva z rodbina-mi Baiić, NJkolić in Danke iit s temi v daljnjem sorodstvu z rzurrclo kraljevsko dinastijo Obrenovićev. Rodbina Jovanović ima krasne zbirke antikvitet. — Pri Grka Spiridona Shiađ&su so našli , poneverjen ćcoar. \ćera srno poioćz'A, da je bil v Zasrrebn prijet Grk Spiridon Shia-des, kl * poneveril 36 milijonov drahem v j neki banki m otoku Krtu. Stiiades se >e lz-srovarjal pri srelaciji, da je trgovec in da ga ] zas!-£duie>o kot poiitičnega begimca, denar j pa da ie n ei?ova last. Shiadcsa »o prtpe- j l;a» na Sušak. Pri njem so našli već čekov, j ki so se glasHl na 2275 angleSkih funtov. j 10.GO0 rtali anskih lir !n 300 frankov. V gotovini „*e imel Skiades 7000 dinarjev, mnogo angieškm in egiptovskih funtov ter poidrazl milijon grčkih draheo:. Pri podružnici Prve hrvatske Štedionice na Reki je Shiades pod Imenom Krtsto Georgfn vlož?! 3000 Din, 1700 lir, v CekWi 300 angleikih funtov in 40.000 iir. Ostali denar >e deponiraj pri nekem Orku, ki živ! v Italiji. Shia-des ie prrznal svoje ime. i — 251 tihotepcev je bilo preteklo leto i aretlranib na Sušaku, v Bakru, Crikvenici, Novera in KraJjevici. Večinoma so se ti tiho-tapci bavfll s tlhotapstvom cigaretnega pa-plrja. Finan^na straža ye zaplenila 315.000 cigiretnah kniižic v vrednost! 315.000 &-nan'ev. S tiholapsnotn c^aretne^a papira se Je bavilo 151 tniotapcev, od katerih je bil vsak obsoien na petkratno denamo jflo-bo, pel-es tesra pa mu je bilo blago zaplc-nieno. Ostali tfhotapci so se predvsem ba-vili & tihotapstvom tobaka. soli. perroleja. kave in saharina, veliko Pa tuđi s tihotap-Mvom svllemh noga vic Polžev polne so košare, kupiš iih za majhne pare, vode ps niker ne pij, M *BUDDHA» čajem jfh zmtfff iz Ljubljane —Ij Dr. Benešev večer z akademijo in plesom priredi rjgoslov. napredno akademsko druStvo »Jadran« v pettk dne 26. fe-bruarja v naprednem di'aškem domu, To-manova nlica 3. Za'etek ob 20. uri. 225n —ij Čajanka Kazine danes od 17. do 20. —fc Monl Blanc V nedeljo 28. februarja ob II. bo v Fimarmonični dvorani preda-val g. Janfco Mlakir, znani naš tirrist, 0 najvfSjI evropski gor^ na-d 4^J0 metrov vi-sokem Mont Blancu. In njegovih zanimivo-stih. Predavan^ bodo po-jasnjevale krasne skioptJčne slfce, po katerih se Iepote visokih ćora ćelo mogo lepše opa2ule kot pri brzih Hlmih. kakor smo to videli pri zadnjem Rkioptičnem predavanju turistovskeca tl^*a »Sira!ac —Ij TovariS Ja4ranaii! m. !rre. nrl v čita!nfcl. Dnevni red "e raz-vićm s Oflasa a« druStves! ćedd. (Jde4e4- ba za vse člane ob vezna. — Reviz. odbor. —li B«| otroškl ovratnik (bac«k)) se ie Iz^ubil Ba pustu! torek. Odda naj se pri ši-vHji, Knezova ulica št 39. —Ij Obćni zbor Sph>šaefa žemfcesa draSCra z običajnim dnevnim redom se vrši v n e d e 1 i o 28. t. tn. ob 4. popoldiie. Rimska cesta 9. Uddeiba članic obvezna. 254 —!j Čajanka dru$tvt Kazine se \Tši zo-pet v četi tek od 17. do 20. ure. — Najnovejse bfazt. Kristoflg-Bačar. — «NIGRIN» je najboljša in najcenejša domaća krema za Čevlje in usnje. — Zahtevajte ga v vsch trgovinah! 2f—T P«sebaa i{icei'«lit«ta vlnik« klit. L obliaaskega Dvora: OJ danes na-prej vsak dan od 5. — 8. ure zvečer •petital pređvetcral makmskl po zmernih cenah. iM2 a Iz Celja. —c Sokolsko društvo t CefJ« ima za- klju-čni plesni venček svoje §ole v »oboto dne 27. f«bruarja ob 20. uri zvečer v Na-rodnem domu. Svira orkester Sokola I. Iz Ljubljane. —c Utopljeal BOToroienček. V greznict takozv. 2imn;anove2a marofa v Zavodni, ki je spremen en v stanovanja, so te d«l naš:i truplo novorojen^ka. Policija ie uv©d-la preiskavo. —c Stanovanjsko sodišče ▼ Celju zopet objavi ja prazna stanovania. Stranke, ki so zascitene in reflektiraj© na eno ispražnjenih stanovan', se morajo v pisarni stanovan?-skega sodi^a zsrlasiti do 1 marca opol dne. —c Sola Glazben« Matice v CeljH štejc '.etos skupa- 23i» jtojencev in soienk. —c Prefrigani brivec Pr. šu&tar, po pokliču brivec doma te Litije, ie v Mariboru pesedei ravno neko malo kazen. Ko se ie vozil proti Ceju. se je seznanil z nekim nemškfm potnikom. Ko sta v Celju izstopila, je Nemca pregovoril, da sta od-dala prtijasro v grarderobo. sama Pa sja pre-noCit v čakalnico. StrJtar se je od tam zmuzni! in )e vzei potniku težk! kovčeg ter rrahnii ž njim proti Petrovčam. V Levcu pa ga je policija že dohitela. Odvedi a sa Je v zapor, kovće-g pa vmila lastnilcu. —c Oozdnl požar. V sredo okrog 3. je prtčel goreti neki gx>zd v Zagradu. O«enj Pa so ktrrah] po^a&iii, da ni napravll večje škode. —< Porotno zasedanie r CeQ«. Za prodsednika porotnesra sodišča v Celju je btl imenovan dvx>mi svetnik fn predsedrrfk o4crožnega st>di-sča dr. Kotrtfk, za narmest-iBKR pa sodna svvmika dr. Bračić bi dr. i Premschafc Porotniki so biM že tz-žrebani. Zasedan.re porote se prfćne L marca. —c Tedensk! Izkaz mestne klarnice. V tednu od 15. do 21. februar ja se je zaklalo 14 voiov, 9 krav. 4 telice, 29 telet. 42 svinj in eno ovco. — Uvozilo se ie 380 kg cove* dane. 1686 teletine in 1061 kg svlnjine Slovanski agrarni seminar IZJAVA PAvLA RADIJA. V Pr&gl se J© vršiJa t nodeijo •ej* *lo-vanske^a agrarnega sennmarja> ki ©o e© Je uđele2r4 mlnfeter Pavle Ratiić, državna i podtajnika An-drić In Jaajić. poljski posla, nik grof. Laet>cki, naži poslazicl Predanrec. j Milcvajiov1<5 ian Grsurlć. gemeraliii tajnik HSS ini. Košurtid in nmogri odlični zaetop. nlkj agrara ega pokreta im CeSkoelovaškem. Prvi je ffcvcril osi. pravosodnl min^sier dr. Karol ViSkav8ky o agrarni reformi v sred. uji in jugovzhodni Evropi Agrarni pokret hoće združiti gospodarsko in politično rav-notežje ter odstraniti vse ovtre na potl k usipeSnemu razvoju in napredku polje4el-stva. Za. nove države, ki so jim bila odv*e*a stara tržišča, je napredek poljedeLttva živ. Ijensrke^a pomena. Važno vlogo igra pri tem agrarna reforma. Temu problemu se n&ci Anehja ne more izognita. Govornik Je podal pTegrled agrarne reform« na češko* slovaškern in v eosednih državah. Končno je iizraail Brode prapričamje, da je uvidev-nost s kat ero izvajajo agrarno reformo mlade slovansfke dr£ave. najbo'jše jam«trn, da bodo t do^leđnem času odstranjeni vrf srednjeveški »tanka na polju ajprarae po. IttKke. Za njim je povzei beeodo ministar za *grasrno reformo P*vle Radić, kl dobro ob-vlada. Če56ino. OmenH je najprej, da je bilo treba v Jugoslaviji pri agrarni reformi Qpo&tevati ftodJalDe in knltnnie po««biiAatl V Bosni, Hercegovini, Dalmaciji tn Južni Srt>yi so bile Se stare agrarno^pTaTne raz-mere. Vlada skuša đatt agrariii reformi trdno zakon.Jto pod' ago. Za Dalmacijo se pripravlja zakon, figmr besedilo bo dolo#o-no takoj, Aim konca »voje delo posebna ko-mfeija, kl Ji predseđuje poslanee Predavec. Z a;koin mora pri ti pred Narodno rfrupfiftino 6e v prn palcmcl lotoSnjega leta. Stidno srta-iišče zavzema vfetđa tud! naipram Irmet-skamu vpraSanju v Boeni fcn Hercegovini. Največ preg-lavie dela vladi agrarno vpra-Sftnje ▼ Južm Srtriji, kjer Je poverila rlada veliko kcfoalaaeitekf* a-lrcUo. Konfco J« treba tođatt »a*koo tuđi sa eeverne pdkrajtee, XJer eo agrarne razmere najooijj |>odobne CeSkoelovašliim ali pcCjdkhn. Teh težkm problemor se je latila vlada s majhnlm aparatom in zato vpra&anje agraru« reforme ta'ko pogasi najpređuje. V drugem đelu evoje«a govaim Je govori! miniFter Parle Radić o etaliSču HS3 naipram ftloranfikemu agrarnomu pokretu. Po njeg-ovem prepričan ju je ta pokret re-aJen. Za pov2sdl«o poDjedeistra ao potrebni U»đ3e, kl Ijubijo zemljo tn nm r&6majo • trodetn. Zemljo Je treba oMeđoratJ f T««-ljean. K sre«l eo slovan-ski narodi DolJ idejni, fc&kor pa mehaniftnl poljeđeld. Končno je mmister Radić govoril o setnAji politikf JafoelaTije. Omenll Je kmeteflđ znaeaj efbek viađnih Btrank Opo-ldne Je bil Radi« z dm. r!arri uđe^fencf »eje goot po^ken POda- Pretep med županom io w\m\M na Cefinin Te dni se ie dosjodil na Cetinju zelo zanimiv dogodek. ki ie izzval v črno-irorski prestolici pravo senzacijo in ki žarko osvetljuje idilične razmere, ki vladajo v Crni gori. Becgrajsko »Vre-me« namreč Doroča: V salonu velikega 2upana zetske oblasti %. Milovana Djakoviča se je vršila seja bivsesa sc'avncga odbora Nje-Koševe proslave. Seji so med drugim! prisostvovali cetinjski mitrorx3lit dr. Gavrilo Dožić. veliki žu^an zebke obla. sti Djaković, vrojvoda Bozo Petrović in predsednik cetinjske občine To-mo Mi-loševič. Na seji so diskutirali o nekaterih di-ferencah povoJo-m sprejema kralja rn kraljice v Crni gori Največ nezadavoij-nosti je vbudila razvrstitev in izbera meSčanov. ki so prksostvovali kraiieve-mu obedu. G. Milošević je oštro napi-del velikeea župana, da ni na kral ev obed povab'l nitj enesa občinskc^a odbornika in da ie prezrl predstavnike humanitarnih in kulturnih ustanov. Očita! mu ie tuđi nepravilno postopanje pri predlajranju odlikovani. Seja ie nato sklenila. da se prodajo na javni licitaciji stvari, ki so b:le kun-liene za porabo povodr^m kraljeve.^! obiska. Med temi sivarmi se nahaja tu. di luksuzni avtoTnobil, ki si ara fe P'> kraJievetn odhodu prisvojil cetinfski mi- -------------S tropolit češ da ima kot vladika pravico do avtomobila. te'avil je. da je smatral avtomobil kot sparnin 11a Njcgošcvo proslavo. Cetinjskj župan ra ni bil tesa innenja. ampak je zahteval. naj se proda tuđi avtomobil, da se zmaniša csromni deficit prireditve. Zato je pri-Šio do ostrega spopada in przneje dj rrete-oa med mitropolitom in županom. Vladika u dejal županu na nAo njegovo trditev: — Molči, ti si lažnik! — Ti si še večji, je odvrnil župan. — Ti si c!zan. pravi vladika. — Ti si S3 v*ečji. Prepir ie zavzel tako oštre oblke, da je vladin vstal in prismolil županu zvočno zaušn'co. Predsednik je planil na vladiko Kcr ea ni mn^el doh'teti. jra je sur.ii z nc^g::). da se je metropolit spodta-kn:l in padel ro tleh. Veliki žii?pan je pozvai žandarje, ki so vrsrli župan? iz salona. Ko se je poletio razburjenje. so pri-^ctnl uvidcli, da sd zn^rešili strahovit Mandal in so se častno obvezali, da bedn o vsem molčali. Komai Da sg zapustili zsradho velikoga župana, je sc-vtda žći ce!okupna cetinjska sre:i?a znala za skandal in sedai govore, da bo mitropolit tožil cetinjskega župana, oba ua da tosta morala odsto-piti. Sokol TeloTađna akademija Sokola I- Akadamija 3e vrli v nedeljo 14. marca t. I. v unionski dvorani; nastopijo vsi telo» vadni oddelki, sodelujejo pa porx>ln orkc> ster Sokola I., Sokolski pevski zbor in pev* ski zbor moškega in ženskoga naraščaja. Pri mladinski akademiju ki se prične ob I5„ je na sporedu 10 izbranih telovadnih točk, 4 deklamacije, 2 pevski točki ženske* ga in moškega naraščaja in 3 orkestralne točke. Ker je mlad'nska akademija namenjena naši mladeži, pričakujemo, d^ bo naše za? vedno občinstvo v najlepSem stevilu pose« tilo to prireditev in s tem priznalo sposto* vtje do dela, katerega vrši Sokol L za svojo mladino. Pri vederni akademiji ob 20. nastopijo 4 telovadni oddelki s 7 teiovadninii točka* mi in Sokolski pevski zbor pod vodstvom br. Juvanca. Tofcn »pored javimo kas.neje Sokolstvu naklonjeno občinstvo je brat* »ko vabljeno, ter naj s svojim posetom do* kaže, da zna ceniti vrline sokolske vzjjoje. — Zdravo! — Prireditveni odsek. 253/n * — Let na skupičina Jugoslovenskega Sos kolske ga Saveza. Letoitija ietna skupščina Jugoslovenskega Sokolskega Saveza mt vrši 26. m 27. februar ja v D Jakovu, nekdanji Strossmaverjevi rezidenci. Prometni mini* »tor je odobril delegatom polovično vožnjo. — Sokol II. pnredi v soboto dne 27. t. m. ob 20. uri predavanje, Govoril bo o temi; Kaiolictzem v srednjem veku — še od prej dobro znani predavatclj g. J. Zupančič. — l_Tdeležite se predavanja v Čim večjem šte* vilu. — Zdravo! 252 n — Za sokolski Tabor so darovali po 1000 Din dr. Drag. Treo, Leop. Zupančič m neimenovani; 500 Din dr. Gregor Zerjav, 350 Din družba na Trgovskem plesu; po 200 Din neimenovani, kavarnar Iv. Sitar in tova mar Fr. Derenda: 150 Din Jože Piškur, po 100 Din Zdravko Koren (mesto venca pak. F. Kurniku), Rajko Turk in Munica Komanova: 50 Din tovarnar Franzl. 1800 di^ narjev od navedenih daril je bilo posebej namenjeno za »Turkov sklad«. Vsem daro* ralcem in darovalkam najlepSa hvala! — Sokol I. prosi vse brate in sestre, katerrm dopuŠČa čas, da poravnajo člana* rino %% prvo polletje tega leta v pisarni na Taboru dnevno med 16. in 1°. — Vse osta* Io članstvo obišce v najkrajSem času naSa mktsantinja, oziroma inkasant, da izterja pottnn listov članarino. Bratsko članstvo prosimo, naj ne otežkoćuje delo inkasanta in potom tega brata m&trikarja. Sleherni naj pokaže, da pojmuje sokolsko disciplino in red- L&tanovniki so kot taki oproščeni pla^ čevanja članarine, razne poreze pa morajo plaćati kakor navadni člani. To razvidijo iz plačiln^ga Iistka, na katerem je vse točno navedeno. Dvakrat da, kdor pravočasno di; zato bratsko član tvo poravnaj pravočasno svoje gmozne dolžnosti do društva! Zdra# vol — Matrikar. — Kraljev dar Sokolom na Korčuli. K» je septembra meseca kralj Alcksander poto» val po Dalmaciji, 00 se posebno postavili Sokoli z otoka Korčule, in kralj jim je ob* Ijubil, da jim pokloni zastavo. Te dni je bil Sokol na Korčuli ohvcsčen, da mu je kralj podani lep prapor. Svečana predaja in krst nove zastave se vršita 16. avgusta t, I. — ^Ljubljanski Sokol* opo-zarja svojo člansUt) na komerz, katerega priredi v po» čaščenje avojih 60*, 50* in 40*letnikov v so* boto dne 27. t. m. točno ob osmih zvečer ▼ veliki dvorani «N*arodnega doma» s prijaznim sodelovanjem orke&tra bratskega društva Sokola I„ ter druŠtvenega pevskega zbora. Vstop prost. Na to našo priredite* vljiidno vabimo rudi ostala ljubljanska in okoliška sokolska društva, — Zdravo! — Odbor, 251/n * Radovedna mladenka. V mestno ko» paiiSče v Risd )c prišel pretokli teđen par-krat zapore-doma eleganten d-roben mlade-nić, kl pa se rrf kopal, ampak ostal oblečen in sa.T.0 ?:ledal dru^e irroške, ki so se ponašali pa<č precej neženlrano, ker so bili sami med seboj brez ženske družbe, Molčečl mla-denač >e vxbudil naposled pozornost ko-paliških usluiencev, kl so ga odvcdll v pi-sarno. Tam se je pokazalo, da >e mladenič mlada deklioa. V sofeah jt izjavila, da studira krp-'-sU-o, Ji rrima denarja, da H na-ročila Žive modele, zato ie hodlla opazovat moSke v kopali^će. Tako kakor Vam lahka tkanina vašega I ivo tka iS*etnika) zadostno Ščiti iy%e pred solncem, zra-* om, vročmo alt mrazom, ter ohrant Vašt kožt bgltno, milino in rahlost, pravtako očuva lokna uporaba Simoncvega praska (Poadre Simon) caš obraz pred vpltvom premoćnih vremenskih utprtmemb ter ohrant oblilj* mlado in Upo. J*oudre de J^is Simon* fin lepljco. slasino cdišavljen, ni samo nekvo- ren, ampak ćelo dobrodejen tn blaiilen ter me povzroča saienja kote. Se prodaja povsod: CREME. POUDRE A SAVON S/MO/v Parjurnerte Simon, 49 fg. St Martin, Pariš, NajfepSi frfiti ta sezije 1 3?obok* zamllliftn velefilm Mali in je' Velikan*'*! obisk ^rl vieh pređsta- vah. — Oblskovalet navdnšenl ib gl- n]wl M aoll — Zlata = HENNV PORTEN = kot ma« v tem krasnem filmu nepozabn«. — Osobto lepl tn rom*ni:inl naravoJ posnetki. Izvrstna godba prvovrstnega umetnl.kega orkestra. m PreteUv« točno *b 4., pol e.. p*l 8., 0. »litJ3.i ICIIVO MATICA vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124. str*n c tSLO VENSKI NA ROD» dne 26. febniarja 1926. Stev. 46. Gospodarstvo Čaj brez slarikorja Organizirano ođemštro na svetorncui čajnem trsu- V siabfti časih morajo bi*i budje zadovoljni tuđi z drobtinicami poetične pravič-■ostL Taka đrobitinica ie pae *ač«Ha za.nima.ti za tržne raz-nere. Na ponovni pritisk javnosti je vlada odrekla, da mora tržni svet revidirati cene čaja. S tem so tangirani višji izvozni krogi Ic \-5C kaže^ da priđeio na dan zeto umarane afere, ^tvar sama na sebi je že davno strana, toda svetovni listi o verižrrfšrvTj s čajem previdno .ucič« in tako plaČTijejo gospodin e čaj drago, ne da tw vedele zakaj. M;?*cing Lane. r&kotna u-ica v Londonu, je sredi<če veletrgovine s čajem. Tu so po vojni vzasiužUi« težke Trali\*ie. ki so jih plačaH ne Ie ans'eški. nego rudi inozemski konzumenti. Od septembra 1925 se ie po-đražM čaj v trgovini na debelo za 10*%. Dv« vrsti ceneiiega čala sta pa sploh izg\-•ali Iz prometa. Zanimivo >e, kako bodo borna senzali bi veletr^ovci pojasniH to od-rinrti. Ta zarota pa ni bTa sk1enjena v In-, k: je OTgamziTala skuhaj z zvezo iiKhistrii?kih fnoducrntov čaja (Indian Tea Associatiori) mednarodno oderušrvo korsumetitov. Leta 1930. ie Hlo v revnih skladišeth k»ndons>kega prrstarašča nati 100 miKrcmov kilograiTiov £a;a. Takrat so bf"i bo!>ši izgledi, da se čaj poceni. Toda veletrsrovci rn njihovi agenti •o §k tako] na de'o. Vsera lasm&om čajnih ptaTJtaž so poslali okrožmco, v kateri Hh pozivajo, naj znižajo produkcijo na 90 *^ povprečne produkcije leta 1915—1919. Uspeh Je bil, da je padla prcdukcf'a čaja leta 1921. na SO^ć nakar se je čaj seveda po^ra-žH. akcije vseh plamaž so zelo poskočile m te prihodflje leto so teplačrva'j Iastorki rekordne drvidende, po 40, 50 in ena družba ćelo po 80%. Seveda so tuđi londonski pre-kopčeva'ci dobro zaslužili. Kako pa je bilo s korusume*iti? V Lotj-Ia l<:r-a 19?4. na kr-ffnlo deiavska vlada, je hotela narediti po-pviarno gesto s tem, da je znižaia uvozno carino »a čaj skora] za S3*^. Cene so nato res pađle, toda traino se vertž-niki nišo daK I motHL Kmahi so zače'e cere ćaia zopet [ skakatf in leta 1925. so placevale angleške gospodinje ćaj že dražie k&kcr pred rniža-Bjern carine, čajni prekupci so spravili v rvoie žepe leta 1924. in 1925. nad 10 tr.i'i?o-nor\- fuotov sieriin^ov (blizu 3 m^li-arde di-sar>ev) izrednega dobičke. Londonska 6a.na borza ie najboiie or-gmrrirar trg, kar iih hna angleška u\ozna trgoviTEa. Tu so hrle organiziran« posebne 4xwžbm jpf#Bhnic%% ki re pi^te rta borzi ■ tiJNliIi koakurence. V r.ihovih rokah ie €aj ves čas od plamaie c'o kuhinje. »Caj ai bi\ finančno še nikoii tako močan, kakor je zdaj*. p;še tvTdka Thorras & Co. v Kal-koti v svoge.Ti zadnjem poroci I n o položaju na čačnem trga. To po.Teni, da so izrečeni konzumenti rta milost ra neTn'ost mexir:arod-oini oderuhom, ki so umetno znižali produkcijo čaja za 30%, samo da složjo težke mi-lijone. Sedai hoče angleska vlada s svojm tržnim svetOiH do živega tuđi ča;nen"u oderu-Scermi dništvu. AH se jj bo 10 posrečilo, je feeveda drugo vprasanje, —g Znizanje telefonskih pristojbin. Kakor smo že poročali, je poštno nrnistr* stvo skleniho s 1. aprilom znižati telefonske in brzojav-ne pristojbine. Telefonske taJs.se bodo znižane za instalacije, kratka in letna InarociU v stanovanjih, puarnak, trfovsldh in industrijskih podjetjih itd, Takae bodo rmžane za 40—30 odstotko*. Postao minv 8trstvo pripravlja tuđi saUUnje postnUi taLa. Tuđi postne takse ae sniiajo haje • 1. aprilom, vetidar pa ne tako, da bi bili oškodovani državni interesi —g Obrnejna veterinarskM pottmja v Bo» hinjski Bistrici. Oddelck za veterinarstvo pd poljedelskem ministrstvu je uatanoTil ▼ Bohinjski Bistrici veterinarsko postajo sa izvoz in uvoz živine in mesnih izdelkor v., odnosno ii Italije. Na tej postaji ho oprav* ljal veterinarske posle do nadaljnega 6b* mejni veterinar na Jesenicah. —g Podatjšan rok zm pregled ateklenic in sodov. Ministrstvo za trgovino in indu# strijo, oddelek zm. mere in dragocene kovine je podaljšal rok za pregled io žigosanje ste* kJenic, odnosno »odov do konca junija 1Q26- —g Vmžno ta gradben* podjetjm. Albtn« skfc vlada aamcavi porazdeliti med svoje uradi kc brezplačno zemljiiča za zgradbo hiš. Zgraditi je 4—500 hi&. od katerih naj bi imel en del 8. drugi 6 in tretji del 4 odslenja. Družba, ki bo prevzela zgradbo hiš. ima tz* vršiti tuđi kanalizacijo okraja, v katerem se bodo rgradile hiSc. Interesenti dobijo točnejše informacije v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo med uradnimi urami. —g Dohcdki monopolske uprave. Po uradnih statrstičnih podatkih znaiajo do« hodki monopolske uprave za mesec no« vember 1925: od tobakt 142,455.118 Din, od soli 39,558.251 Din, od petrolejt 23,60Z120 Din, od vžigalic 12^48.645 Din, od ciga* retnega papir ja 12^90^)00 Dji in od raznih drug h monopolskih predroetov 539390 Din. Monopolski dohodki od 1. aprila 1925 pa do konca tneseca novembra 1925 znašajo v milijon h D!n: zsl *obak 1.147, zt sol 262, za petrolej 1.000. za vžgalice 92, za ciga* , retni papir 97 in za razne druge predmete 5 milijonov Din. j —g V Beogradu protestirane me niče. ] Pri trgovskem sod'šču v Beogradj je bilo 20. t. m. protestiranih 15 menic. Od teh 14 v vrednosti 44O.92S D:n in dve v vred* nosti 29 7S4 italijanskih lir. —g Dobave Direkcija državnih želez« nic v Ljubljani sprejeraa do 2. marca t. L i ponudbe za doba\x> armaturnega brona; do 5. marca t. 1. za debavo 3102 kg bakrene pločevine: do 12. marca t. L rn dobavo 100 kg smirkovega peska. — Predmetni po« gaji so na vpogled pri ekonomskem ode# lcn;*» te* H:rrVr:i** j —g Dobave. Direkcija državnih £e*ez-nic v Ljubljani eprejema do 26. febniaa*;a t. 1. ponudbe za đob&ro 1100 komadov na. lućnikov ter za dobavo 3150 co* prese„an^. ga jamskega grainoza.; do 2. marca t. 1. za doLavo 6000 kg U-železa, za čohasvo 2 gar-nitur e'emntnih pregrevalnih cevi, za dobavo 12 koonađov teolenskih obroč^v. za dobavo 100 komadov krtač, za dobavo 100 ko-madov slamnatih podrodaic. — Frelmeini pogeji go na vpog*ed pri ekanom^kem olc lroja te direkcije. — Direkcija ctrža-vnega rudnika v Kakau ju sprejema oo ft. marca t. L ponudbe za dobavo 2000 kg sLrojnega oCja. __ VrSile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. marca t X pri intendanturi Vrbav-ake divizijske oblasti v Danji Luki g.eie debav© 14.780 kg petroleja, pri upravi državnih moDCpolov v Beogradu glede dobave beiega svllenega paijrirja; pri direkciji državnih ieleznic v Zagrebu gle de dobave kompletnih iaogtbaKšč. — Predmetni oglasd z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpodeđ. HOGflVKEK!^ so nafboTjie fn rvfeefieflc kajM trpežnost e n e g a par* noga vic z figom in znamko (rdefo. tnedro ali rlato) je ista kut trpežnost itfrib dragih parov. v&+ i Kuite h mm a! To in ono Trag&ia nsoda znamenite jgralke Iz Londona poročajo. da je bila te dni pokopana znamenita igralka in ena najlepših Žensk na svetu Mrs. Kate Everleifchova. Pred šttridesetimi leti se je stikala okroz Everleishove vsa londonska aristokracija. Kot ijrralka in krasotica fe imela nebroj kavaliriev. ki so tekmovali med seboj, kdo ii boU ustreže z dragocenimi darili in Sopki. Pozneje ie KverleiRtiova obubožala tako, da po smrti ni ničesar zapustila. Pogreb se je vršil na stroške lastnlka Florentinske restavracue kjer je pro-daiala Everleicrhova zadnja leta slad kor. Usoda nekdai znamenite isrralke ie b'la res grozna Ko ie bila njena Kleda-lišlia slava na vrhuncu, se ie porcč;ia z znamenitim kornponistom Edvardo:n Salomcnm, ki je imel pred 40 leti 6000 funtov šterllngov letnih dohodkov. Mož ft žive! pTeveč boheTn^ko in tako ie morala naposled Cverleighova skrbe ti zanj. Z ženo ie ravnaj vedno zelo grdo. Ko je sirota obubožavala, je začela proda jati kniis:e. Naposled je dobila službo v Florentinski restavraciji, kamor so zahaiali stari bohemi in njeni bivši če-stilci, ki se pa nišo več zmenili za nek-dank) arledališko zvezdo, ker jo ie kruta usoda tako Dotrla. da se ii je zmeša!o. V Parizu se je pojavit Landru II. Zločinec s 36 imenu — Pravega imena ne morejo dcgnatL — Na vesti ima veMkn z I oči nov vseh vrsi Pariz ima zopet novo senzacijo. ; misterijozno kriminalno afern v čije j ospredju stoji komorni sluga Oarnier ! Delormel. Pariške oblasti so prepričane, da so ođ-ATile nov slučaj Landru in da ima zagonetni zločinec, ki se skriva rx>d 36 i meni, na vesti brezdvomno ne-broj zločinov, prcdvsem pa umorov žensk. I Zločinca, ki spada med najrafira-ne;še svoje vrste, zaslišuiejo krim nalne oblasti že več dni. Dasi ima poKciia na raz:>oIaKo proti osumliencu ves d^ka-z'lni materijal glede n;'es3ve krivde, vendar še ni mc'gr'a ugt>tovitt njegovega pravega irnena. Dcz^evni Oarner Pe-lorrnel se je tekom zadnj h štirih let v Parizu ter v drugih mestih izdajal pod 36 razjčnimi imeni ter je imel na raz-Dolasro rudi vse potrebne listine za 3*5 imen. Deloma ie te listine sam napravi], većino ra iih ie za časa vo.ine v bolni-cah pc-bral raniencem. Da je bil popol-norna varcn se je mož temeljito naučll rorstnh lctr.ic in datumov vseh 36 oseb ter si jih tako d:bro zapamnil, da se ni nkcli zmotil, kr> jh ie Dripovedaval PTciskova!nemu sodniku. Karakteristično fe. da je estal na vsa vprašan a, kdj ie pravzaprav in kaj je, gluh ter je Ie stereotipni pcnavlial, da pohaba iz stare plemiće rodb'ne in zato mu ni nro-goče pnvedati svcic^a pravega imena, ker neče, da bi kompromitira! svoje sorrdtnike in jih pripravil v sramoto. Preiskovalnemu sodniku se je regal v obraz in ravnodušno priro*nnll naj ga rmenu e ka'cor mu ljubo: DelormeL Oarnier. Dunont, Lardaux, Lamercerle, Margat itd. NajljubSe Da mu je, Če mu reče g. X. ker hoče na vsak nač.n ostati nepoznan. »Nekejja dne boste že zvedeli kdo da sem in potem boste razumeli. kako pametno sern ravnal. da niseni izda! svojega imera Vprasajte me kar želite, moram Vas pa opozonti. da bo vsak moj odgovor glede moje indenti-teie negativen Na vprašanje. katere §r>1e ie absol-vira!. je zločinec odvrnil. da si je na treh franco^kih univerzah pridobil di-rlomo. vendar ni treba, da se izve. na katere umverze je pohaial. Da ie inte-Mgenten lahko dokaže: govori gladko iatinščino ter pozna tuđi vse grške klasike. Ko mu je preiskovalni sodnik stavli vprašanje. zakaj je umoril hotelirkoBa*. | nere m ustrelil vdovo Brousse, je ne-znanec prebledel ter trepetajoč izjavi!: »Oba umora so izvršili drugi. Res je. da sem morilca skrival pri sebi. Ne morem Vam pa izdati njezovega Imena, ker sem prisegel. da ga ne izdam pod no-benim pogoiem. Pripominjam samo, da sU oba dozdnevna morilca, ki sta bila rad] teh umorov svoječasno usmrćena, nedolžna na teh zločinih.« ' Tekom nadaljnih paizvedovanj se je mcotovilo. da se ie zasronetni zločinec zotovo tuđi bavil s kupčiio z dekleti. Pri njem so se našla pisma lastnika neke javne hišt iz Alžirja. Iz pišem je razvidno, da je skušal neznanec odvesti dve mladi Francozinji v Alžir in jili I tam prodati. Delormel ie verjetno tuđi I identičen z možem ki ie pTed dvema I Ietoma v Versaillesu izvršil ćelo vrsto protinrvastvenih zločinov. j Tekom zadnjih let ie izgilo v Parizu več žensk. Nekatere so našli umorene, o drugih ni bilo nikakega sledu. Nekatere teh zločinov so pripisovali prvotno zloglasnemu morilcu žensk. pozneje na srrrrt obsojenemu rn res usmrćen j mu Landruiu. A umori so se nadaljevali tuđi po Landrujev; smrti in poh'cra se na-deja, da ie s šestintridesetimenskim zločincem dobila v rake tega zagonetnega morilca mladih Parižank. Radi priležnice umoril ženo V Dolu v splitski okolici ie bil te dni odkrit grozen zločin. Pred dobrim mesecem je nenadoma izgini1a Jerka Gospodnetič žena tamošn ega posest-nika. Ker je žena izginila na povsem . neiasen in skrivnosten način in se tuđi po tednih ni vrnila, je bil njen mož osumljen. da jo ie spravil s sveta in vra:el v neko 72 m srleboko iamo, ki se nahaja v bliž'.ni sela. V jamo so s po močio vrvi spustili nekega seljaka in ta ie ugotovil, da se na njenem dnu nahaja žena zavita v vrečo. Iz Splita je bila takoj odposlana sodna komisija, na kar so v vrečo zamotano truplo poteg-nili iz jame 2ena ie bila zvezana na i rokah in nogaJi. za vratom pa je imela 1 vrv. s katero ie bila oči vidno zada vije-, na. Lobania te bila strahovito raxme-sarjena. udarci so bili zadani z nekim topim orodjem. Oblasti so prijele moža pokojne. Mož je ime! neko priležnico in je zato osumljen da se je žene na bratalen način hatel iznebiti. Zaslišana je bila tuđi mladoletna hčerka pekojne, ki je tekom zaslisevanta priznala razne okolnosti, ki ne bodo ugodne tuđi za priležnico. Deklica je med drugim Izpovedala. da je nekoč čula pogovor med očetom in prileznico ter je zadnja rekla: »Ko jo nbiieš. se noročiva...« Oblasti so prijele moža in njo. Strašen zločin je v ! splitski okolici povzročil veliko raz-\ burjenje ter splošn-o sočutje z uboga | žrtvijo. Nove ameriške hipoteze o Marsu Iz Združenih držav prihajajo vsak mesec vesti o novih astronomičnih od-kritiih. Te vesti so razumljive radi tega* ker je znano, da razpolasajo Amerikanci z naiboljšimi zvezdarnami na svetu. Svoje astronomične cbservatorije so postavili ćelo na najvišie gore. da morejo na ta način skorai vsak dan v leta nemoteno epazovati brez atmosferičuib motenj nebe^ni svod. Sedaj se og'aša prof. astronomije in vodja zvezdarne na univerzi Arizo-na v Phoe.nixu Mož trda. da je iznašel ik>v način fotegra^^nia zvezd in da se mu je s tem fotografskim načinom po-srečilo posneti popolnoma nove slike planeta Marsa, Fotografiranje temelii na takozvanih nevidnih žarkih, ki omo-gočajo posebne vrste posnetke. na katerih ni rdečh žarkov atmosfere, 5 pomočjo te fotografije je profe-sorju na arizonski univerzi baje uspcln, da fotografira neke na površini Marsa točno vidne temne pege, ki jih tolma^i kot znake vesjetacije. Amerikanski profesor trdi dalie, da je fotografira! tuđi Marsove oblake. * Konflikt na đunajsfc'b gleđaliSčlfa re bfl po ciolgph pcgajanjlh te dm rešen s kompromisom. I^ralca so pristali na tako regulacijo plač. ki omogoča eledališkirrr upravam zmtne pribranke, gleda liske uprave s svoje strani pa so za to preklicale c-d-povedf čianem. ki so dvignile toliko prahu in povzročile krizo. * Prodaja ruskih carskih dragoceno?tL Po poTOČilih američkih listov se sovjetska vlada pogajala z bogatim! inozemci o pro-daii dragocenosti carske rodbine. Sovjeti so pristali na to, da prodajo samo de1. drn-£ocecosti proti gotovini, vse drugo pa za lokomotive, stroje in razne industrijske iz* delke. Vsa zbirka carskih dragocenosti se c«ni na 50,000.000 funtov šterlingov. V rbirki je 460 pTedmetov. Dijamanti tehfajo 25300 karatov, smragdi 3200, rubini 1300 tn drugi dragulji 6300. V zbirki so tuđi tri velike krone. Prva je bfla narejena za kro nanje Katarine II. Iz Moskve poroča'o. da ie kupila skupina franeoskih Juvelirjev od ruskih carskih dragocenosti, med njim i tucf dijamantni diadem bivše carice, za tri mi» ion« dolarjerv. Predno je bila *iklenjena kup-čiia, se ie razvila oštra konkurenčna borba med ameriškimi in angle§kimi iuvelirj'. * Madžarski falziflkatorjl na maškeradl. Na nedavnem plesu dunajsklh umetn^kov je vzfcmjala st>!oštio zanimanje in veselost skupina, ki je v izborno posrečenih maska*n predstavljala crsebe. znane iz rrradžarskt falzifikatorske afere. Falzifikatorii so po-sloišali spra^Tti v promet svoie tzdelke in so imelj bajc mnogo sreče. Razpečevali pa seveda nišo ponarejenib frareoskih tiseči-kov, ampa& one madžarske ^ovinistične H-st«, ki poveličujejo po-narejalce kot patri-jot«. foknpiček je se! v podpooH toad umeu m$kai organizacij. ' Abbazia-Opatzja!! Pcnsion Lunačck. krasne sobe, razgled na more, sa cetem prehranom 28 lira dnevno po o " i. — Ma* ; Tij-i Lun«ček. 469 Ia trapistovski sir &la Marija štera — po 22.50 Din kg razpošifja po železnici in pošti — Mljekara i sirara Josip Dvornv, Badljevina (Sla* vonijaj. 565 Modna šivilja Marija Krmelj ' Ljubljana, Beethovno* va ulica 9, //. nadstr. Gospodično, ki bi poduče vala laščino v veČernih urah — išče zakonski par. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda*. 50/Ti Zabvsla. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti na5e ljubljene soproge, matere, stare matere in tasče, gospe Frančlške Eastelic izrekamo tem potom vsem našo najprisrč-nejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi izrečena odboru in uradništvu L udske posojilnice, gg. trgovcem, darovalcem krasnih vencev in cvetja ter končno vsera, ki so spremili drago nam pokojnico na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 25. februarja 1926. Žal u joče rodbine: Kaštel c, H!adky, Marčan. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Te9aion Irain ilt IjiiIi Lokal 2 X 2 m sc od da takoj za trafiko, branjarijo ali oboje — na prometni ce* sti. — Več pove uprava •Slo»v. Naroda*. 597 Zastor* n3ri gospodj« iu dame — sc sprejmejo. — Taki. ki sc pečajo s srečkami, se na* stavi io stalno. — Mer* kur, Brno, Novi ulice. 595 Prodam posestvo v irmeri 10 o-ilov. v naj« lrpii ravnini poleg ceste, HiSa in vse gospodarsko poslopje je novo in z opeko krito: vođa in elektrika pri h su — Več nove: Jane? .Tenko. Sp. Brnik 33. p. Ccrklje pri Kranju. 5Q1 Stanovanje 1—2 sob » kuhinjo ali dve prazni sobi — iiče mireo zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod •Marc/566» na upravo •SIov. Naroda.*. i Na stanovanje m dobro domačo hrano sc sprejme ?3»pod. — Dopisi pod *Svetla soba 575» na upravo «Sloven» skega Naroda«. Ključavničarski pomoćnik izučen v večii tovarnU močan in priden. zmožen slovenske ga in nemške* ga jezika — isče službo Nastopi lahko takoj. — Dopisi pod Del aveti/578 na upravo »SI. Naroda*. Trg- oomočnica izurjena v mešani stroki, isče službo: nairaje na deželi, da bi imela stana* vanje in hrano v hifi. — Ponudbe pod »Trgovina 577* na upravo *S!oveii# »kega Naroda*. Trgovina! Zdravo in moćno 151etno dekle se želi izučiti ▼ večji trgovini; najraje na Gore r. j sa em. da bi imel« stanovao ie rn hrano ▼ hiši. — Ponudbe na upr. «rSlov. Naft)da» pod *Tr* govina 157 592». iTVRitnF T9%HAR$KM DFtAV *SAKt *tVOZI* *9iNHCFR UHADht riJKOVf*£ CE \ŠKE KUVtRTt RAĆUSt HRAXIlXEi\l\0RUis %£ h*JU9CEPOItiJĆ*d\ \AlHA\0L\VAB9* i A CIRXUUU*JF Vf rOP7^/l t i T$*ri£ - M/fe TVAihAK\l*AS9lA l\VUKf iČA$Ćl * * $twyfr+ATuniHAjttyt>\A hkugarisj* RRfiERSOVSUliCA ilt\$LKA7 r**«"ro* • i r e v • 3 o ^ ^ St. ad 5307 ref IX. M% ^ ^^^ • ^ Razpis. Mesfni magistrat 1 ublfanski raspisalo ođ-dai« i^đarskibin drugih obrtniftk h đel sa zgradbo 10 pritllttth st»novan!slclh h*o za zasšlna stanovanja za B:i:gradcni. Potrebni podatki se dobe pri raestnem gradbentm uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložtti do 5. marca 1926 ob 11. do-poldne pri gori navedenem uradu. ■testnl magistrat ljubljanski« dne 24. februatja 1926 5S9 Pletllni stroji nemSkega izdelk^ paent „Ideal' z jamstvom z* nogavice, jopke ^vltarje in vsakovrstne reteniiu nudi>o vsakomur najboltšo in si ^urno eksistenco. V zalogi s po ikom, kl ie iako lahak, 'n po po irebi tuđis stanovanjem rdino lepri F. Kos. L BHifan?. Ziilovslia n.5 Generalni zastopnlk. (Jrejujc: Jocip ZMpaaflfc — Zm mtimmčm tiskamo*: Frao Jcserfek. — Za ttmtntmi del lota; Otoo Christot — Vri • Ljubljani