Leto 1902 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXI. — Izdan in razposlan dne 27. marca 1902. Vseblua: Št. 56. Ukaz, da se opravi popis obrtnih in kmetijskih obratov. 5 B. Ukaz trgovinskega ministrstva v porazuniu z ministrstvi za notranje stvari, finance, poljedelstvo in železnice z dne 25. marca 1902. L, da se opravi popis obrtnih in kmetijskih obratov. §■ 1. Na podstavi zakona z dne 18. januarja 1902.1. (drž. zak. št. 21) se s teni določa, da naj se za popis uporabljajo v dodatku obseženi obrazci in naj za vodilo veljajo njim pridejana podučila. Popis je opraviti po stanju z dne 3. junija 1902. 1. (dan slučajnega izbora). §. 2. V namen popisa ustauové politična okrajna obiastva popisna okrožja, pri čemer je razločevati med pretežno obrtnimi in pretežno kmetijskimi popisnimi okrožji. Nadaljnjo pripravo popisa, in pa na dovršitev popisa se nanašajoča dela oskrbujejo politična okrajna obiastva ter trgovinske in obrtne zbornice po naslednjih določilih. Izvršitev popisa je naložena političnim okrajnim oblastvom. ako ue prevzamejo trgovinske in obrtne zbornice te naloge gledé pretežno obrtnih popisnih okrožij svojega okraja. Tista popisna okrožja, v katerih prevzame izvršitev popisa pristojna trgovinska in obrtna zbornica, določi trgovinsko ministrstvo. A. Priprava popisa. §• 3. V občinah, imenovanih v dodatku, naj se pred popisom kmetijskih in obrtnih obratov vrši predhodna poizvedba, katero je izvršiti tako, da oskrbuje občina vročevanje in zopetno zbiranje spiskov predhodne poizvedbe (obrazec 1). Ta predhodna preizvedba naj se začne 20. dne maja 1902. 1. in naj se dovrši najpozneje 22. dne maja 1902. 1. Gledé vseh ostalih občin naj politična obiastva I. stopnje pošljejo na obrtne obrate se nanašajoče dele razvidnic (A in B obrazcev XIII a in XIII b iz-vršilvenega ukaza k popisu ljudstva z dne 31. decembra 1900.1. [drž. zak. št. 145]) priloživši vsotne zaznamke iz razvidnic najdalje do 31. dne marca 1902. 1. trgovinskim in obrtnim zbornicam, ki naj došle razvidnice primerjajo z zapiski v obrtnem katastru, eventualno jih popolné na podstavi teh zapiskov in po tem popravijo vsotne zaznamke. (i$lot*niach.) 34 Za tista popisna okrožja, v katerih trgovinske in obrtne zbornice ne opravijo same popisa, naj tako pregledane in dopolnjene razvidnice pošljejo zopet nazaj političnim oblastveni I. stopnje najpozneje do 10. dne maja 1902. 1. Popravljene vsotne zaznamke za vsa popisna okrožja je poslati pristojnim političnim okrajnim oblastvom tudi do 10. dne maja 1902. 1. §. 4. Popisovalne komisarje in preglednike izberejo, postavijo in izurijo za tista popisna okrožja, v katerih prevzamejo izvršitev popisa trgovinske in obrtne zbornice kakor vodilna popisovalna oblastva, te zbornice. Zbornice naj v tem primeru zaprosijo deželne kulturne svete, oziroma khietijske družbe, da imenujejo strokovnjake, ki so pripravni sodelovali v poduku popisovalnih komisarjev in preglednikov glede popisa kmetijskih obratov, ležečih morda v pretežno obrtnih okrožjih. §• 5. Za vsa tista popisna okrožja, v katerih izvršitev popisa ni izročena kaki trgovinski in obrtni zbornici, izberejo, postavijo in izurijo popisovalne komisarje in preglednike politična okrajna oblastva, ako izurjenja ne prevzamejo prostovoljno trgovinske in obrtne zbornice. Gledé izbora teh organov lahko imenovana oblastva poprašajo pristojne trgovinske in obrtne zbornice, oziroma deželne kulturne svete in kmetijske družbe za predloge. §. 6. Popisovalni komisarji in pregledniki obljubljajo v vsakem primeru pri političnih okrajnih oblastvih in se opremijo z izkaznicami (obrazca 2 in 3); pri tem jih je posebno opozarjati, da so dolžni strogo molčati gledé tega, kar so izvedeli na podstavi oprave popisa. §• 7. Da se preračuni potrebščina tiskovin, naj politična okrajna oblastva na podstavi vsotnih zaznamkov iz razvidnic (obrazec XV izvršitvenega ukaza k popisu ljudstva z dne 31. decembra 1900. 1. [drž. zak. št. 145]) napravijo enak spisek — vendar razvrščen samo po občinah — in naj seštevaje te občinske podatke preračunijo okrajne vsote za popis potrebnih obrazcev obratnih pol (obrazec 4), listov o delavcih na domu (obrazec 5) in pol o kmetijstvu (obrazec 6). Prepis tega spiska je predložiti najdalje do 15. dne maja 1902. 1. predstojnemu političnemu deželnemu oblastvu in v priloženem poročilu povedati tudi število popisovalnih komisarjev in preglednikov, ki jih bo, kakor je pričakovati, postaviti po §. 5. V tem poročilu je obravnavati tudi potrebščino obrazcev v jezikovnem oziru. §• 8. Politična deželna oblastva obvestijo, ko so došla poročila o potrebščini tiskovin, tiste trgovinske in obrtne zbornice, ki sodelujejo v izvršitvi popisa (§. 2), o potrebščini poizvedbenih obrazcev, ki se bodo, kakor je pričakovati, potrebovali v posameznih zborničnih okrajih, na kar ukrenejo zbornice tiskanje in dajo političnim okrajnim oblastvom na razpolaganje tiskovine, ki so potrebne za pretežno kmetijska popisna okrožja; za tiste zbornične okraje, v katerih zbornice ne sodelujejo v izvršitvi popisa, ukrenejo natis politična deželna oblastva. §• 9. Politična oblastva I. in II. stopnje, oziroma trgovinske in obrtne zbornice morajo skrbeti za to, da je pravočasno zagotovljena potrebščina tiskovin, kolikor se je pričakuje, in da so na razpolaganje posameznim popisnim okrožjem primerne razvidnice (obrazca XIII a in XIII b izvršitvenega ukaza k popisu ljudstva z dne 31. decembra 1900. L), oziroma predhodne poizvednice. B.‘Izvršitev popisa. §• 10. Popis se lahko izvršuje na različen način, bodisi da izvršuje popisovalni komisar popis od hiše do hiše, ali da se tiste osebe, od katerih se zahtevajo pojasnila, zaslišujejo komisijsko. V tem primeru mora predstojnik občine (graščinskega ozemlja) razglasiti dan komisijskega popisa, kakor je v kraju v navadi, ter izdati strankam poziv, da pridejo določenega dne na sedež občinskega predstojništva ali na kak drug zato pripraven kraj; v tem pozivu mora biti tudi namen prihoda povedan kolikor moči obče umevno, ter bili obsežen poziv, naj prinesejo seboj potrebne listine (dopustilo, obrtni Mist, dovolilo, privilegij, patent, pridobninski list, plačilni nalog za pridobnino, delavske in služabniške knjige pomožnega osebja, posestno polo, zakupno pogodbo). Zasliševanje samo vrši v takih primerih popisovalna komisija, v kateri so vsekakor predstojnik občine ah od njega določen nadomest-nik, popisovalni komisar in pa po možnosti za popisno okrožje postavljen preglednik. Podatke zasliševanja lahko popisovalni komisar ali preglednik dopolni in preskusi na sedežu obrata. Vodilnemu popisovalnemu oblastvu je na voljo dano, posameznim obratom, katerih sedež je v krajih, kjer se popisuje s komisijskim zasliševanjem, izročiti poizvedbene obrazce, da jih izpolnijo sami. §• H. Tudi v tistih krajih, v katerih se popisuje od hiše do hiše, se lahko vrši različno ravnanje, bodisi da se poizvedbeni obrazci (obratna pola. list o delavcih na domu, pola o kmetijstvu) poprej vročč strankam, da jih izpolné same in da jih pozneje prevzame popisovalni komisar, ali da se izpolné o priliki, ko pride popisovalni komisar. §. 12. V katerih primerih nastopi ta ali ona v ij§. 11 in 12 tega ukaza oznamenjenih vrst ravnanja, se prepušča mnenju vodilnega popisovalnega oblastva (§• 2). Pristojni trgovinski in obrtni zbornici se pridržuje, glcdé takih popisnih okrožij, v katerih opravlja popis politično okrajno oblastvo, staviti predloge, katerim industrijskim obratom naj bi se na podstavi v S. 10, zadnjem odstavku," in §. 11 ukrenjenih določil izročili poizvedbeni obrazci, da jih izpolné sami. §- 13. A ko se izpolnitev poizvedbenega obrazca izroči kaki stranki, ga mora popisovalni komisar, ko ga prevzame, preskusiti takoj na licu mesta, kako pomoto popraviti in nedostatkc dati popolnih po stranki ali jih sam popolnih Ako opravi izpolnitev popisovalni komisar sam, mu morajo dati stranke zato potrebna pojasnila §. 14. Popisovanje naj se začne na dan slučajnega izbora (§. I) in ga je dovršiti kolikor moči v treh tednih. , Predstojniki občin (graščinskih ozemelj) so dolžni, na vsak način pospeševati izvršitev popisa ter najizdatnejše podpirati vodilna popisovalna oblastva, popisovalne komisarje in preglednike, kadar opravljajo poizvedbe. Občine naj nadalje sodelujejo ob vročevanju. ki je potrebno zaradi popisa v njihovem okraju. §. 15. Popisovalnim komisarjem je izročena izvršitev popisnega opravila, preglednikom, ki imajo v občevanju s strankami tudi vse pravice popisovalnih komisarjev, navodilo in nadzorstvo popisovalnih komisarjev, in pa posredovanje občevanja z vodilnim popisovalnim oblastvom. Natančnejše dolžnosti popisovalnih komisarjev in preglednikov se določijo z navodilom, ki se izda, in pa s posebnimi naročili vodilnega popisovalnega oblastva. Popisovalni organi imajo pravico, v vseh stadijih popisnega opravila gledé ustanovitve katastrskih podatkov poizvedovati v davčnih uradih in pri razvidnostnih geometrih, gledé ustanovitve za; kupnih in kakih skupnih pravic deležnikov pri zemljiškoknjižnih oblastvih, zlasti v uradnih prostorih vpogledovati v katastrske operate in si narejati izpiske; pri tem jih bodo oznamenjeni uradi podpirali, kolikor je namenu primerno. 0. Sklop popisovanja. §• 16. Vso popisno gradivo dojde vodilnemu popisovalnemu oblastvu, ki pride krajevno v poštev. To oblastvo loči najprej gradivo in to v gradivo za obrtne obrate in delavce na domu in v gradivo za kmetijske obrate; to poslednje je potem nemudoma poslati statistični osrednji komisiji, da obdela in očrta popisne podatke. § 17- Obratne pole in liste o delavcih na domu je izročiti pristojni zbornici, ako jih trgovinska in obrtna zbornica itak že nima kakor vodilno popisovalno oblastvo. Zbornice so dolžne to gradivo primerjati s svojim obrtnim katastrom, in pa zaznamovati poizvedbene obrazce (to je označi'i posamezne obrate po njihovi specifični vrsti v okviru razredbe obrtov). Zaradi tega primerjanja potrebne dodatne poizvedbe naj izvršč tiste zbornice same, ki so poslovale za vodilna popisovalna oblastva; drugače pa je pomisleke sporočiti pristojnemu političnemu okrajnemu oblastvu, da ukrepa na dalje. §• 18. Občinska oblastva morajo na zahtevanje sodelovati ob dodatnih poizvedbah, potrebnih vsled določila v §. 17, in iz drugih povodov. §. 19. Po sklepu popisnega opravila dojde tudi gradivo, nanašajoče se na obrtne obrate in na delo na domu, statistični osrednji komisiji, da ga dokončno podela. Natančnejša določila o predložbi gradiva in pa o ravnanju ž njim ter rokove, ki se jih je držati pri tem, izda trgovinsko ministrstvo. I). Končna določila. # §• 20. Trgovinskemu ministrstvu se pridržuje, da posebno uredi sodelovanje posameznih zbornic ob izvršitvi popisa in prigleda gradiva. Pomožne zavode železnic popiše ministrstvo za železnice, kateremu pristoji tudi izdati natančnejša določila o tem in pa ustanoviti obrazce, ki se bodo rabili pri tem. Za popis državnih obratov po predstojnih službenih oblastvih se lahko izdadö posebna določila. Ta ukaz stopi takoj v moč. Koerber s. r. Wittek s. r. Böhm s. r. Call s. r. (viovanelli s. r. Predhodna poizvednica po stanju z dne 20. maja 1902 1. po stanju z dne 20. maja 1902 1. Gesta (ulica, trg): hišna štev.: . . . Opomnjn 00 Kraj (naslov), kjer obrtniško delujejo v razpre-delku 5 navedene osebe t'- Vrsta obrtnega opravila v razpredelku 5 navedenih oseb CO Ime in priimek obrtniško delujočih, v hiši stanujočih družinskih udov, podnajemnikov, prerioFSvalcev lO Ako imetnik deluje obrtniško, je tukaj povedati: Kraj (naslov), kjer deluje obrtniško Vrsto obrtnega opravila 00 Ime in priimek imetnika stanova-lišča, delavnice ali prodajalnice GS Številka stanovališča, delavnice ah prodajalnice v—< Podučilo». 1'redhodna poizvednica služi edino le za namene popisa obrtnik in kmetijskih obratov, vršečega sena podstavi zakona z dne 18. januarja 1902. 1. (drž. zak. št. 21). Hišni posestniki, oziroma njihovi nameščenci morajo najprej vpisati krajevne podatke, obsežene na glavi predhodne poizvednice, in potem pripravno ukreniti, da se natančno izpolni poizvednica sama. Gledé tega velja naslednje: a) Hišni posestniki, oziroma njihovi nameščenci morajo predhodno poizvednico vročiti po vrsti vsem imetnikom stanovališč, delavnic ali prodajalnic, da jo takoj izpolné. b) V razpredelku 1 morajo priti vse številke v hiši se nahajajočih stanovališč. delavnic in prodajalnic; pri številkah, ki se tičejo nerabljenih prostorov, je vpisati dostavek, oznamenjujoč to razmerje („prazno“ ali kaj enakega). e) V razpredelku 2 je zapisati, brez razlike izvrševanega opravila ali poklica, ime in priimek imetnikov stanovališč, delavnic ali prodajalnic. d) Za obrtniško delujoče (razpredelek 3 in 5) veljajo vse osebe, ki so imetniki kakega obrtnega ali trgovinskega obrata ali imajo v njem opravilo kakor posiovodci, pomočniki, pomagači, pomožni delavci, učenci, agenti, knjigovodje, komiji. praktikanti itd , kratko v katerem koli svojstvu, ali ki delajo doma za kako tujo prodajalnico ali za odjemalce, ali opravljajo obrtniško delo (kakor šivilje, perice itd.) v hiši odjemalcev za plačo. Vrsto obrtnega opravila (razpredelek 3 in 6) je napovedati kolikor moči natančno, potemtakem so napovedi kakor „imetnik opravila, poslovodec, delavec“1 in enake nedopustne. Pač pa mora biti razvidna opravilna stroka'ali vrsta poklica, na primer: krojač, čevljarski pomočnik, šivilja za ovratnice itd. e) V razpredelku 5 je navesti vse v hiši stanujoče in obrtniško delujoče rodbinske ude imetnika stano-vališča (delavnice, prodajalnice), podnajemnike in prenočevalce — brez razlike ali izvršujejo obrtniško delovanje kakor samostojni imetniki opravila, ali za plačo ali mezdo ali kakor učenci — posamezno in to pri tisti številki stanovališča (delavnice, prodajalnice), ki se nanaša na prostor, v katerem stanujejo. Vsi ne obrtniško delujoči rodbinski udje, podnajemniki in prenočevalci, in pa nameščenci in delavci, ki imajo samo delo v hiši, pa stanujejo zunaj, ostanejo povsem izključeni od vpisa. f) Za kraj, kjer se vrši obrtniško delovanje (razpredelek 4 in 7) velja pri samostojnih imetnikih opravila opravilnica (delavnica, pisarna itd.), ako teh ni, stanovališče. Pri nameščencih in delavcih, ki imajo delo pri kakem delo dav cu (v njegovi delavnici, stanovališču, pisarni, na kakem stavišču itd.) je povedati delovni kraj. Napoved naslova zadostuje; imena ali firme delodavca ni treba navajati. Pri osebah, ki (kakor šivilje, perice itd.) izvršujejo svoje opravilo v hiši odjemalcev za mezdo, nikakor ni vpisati naslova kakega posameznega odjemalca, torej tudi ne tistega odjemalca, pri katerem imajo delo ravno na dan izpolnitve predhodne poizvednice; pač pa je potrebna napoved kakor „v hiši odjemalcev“ ali kaj enakega. !/) Tudi tiste obrtniško delujoče osebe, ki so ob času predhodne poizvedbe brez dela, je vpisati v to poizvednico, in sicer je za take osebe v razpredelku 4, oziroma 7 vpdštaviti zapisek „brez dela“. Ako pa take osebe navadno delujejo v svojem stanovališču in samo začasno nimajo dela ali naročila, tedaj pri njih v razpredelku 4, oziroma 7 ni zapisati zapiska „brez dela“, temveč stanovališče za kraj obrtniškega delovanja. h) Ako iz katerega koli razloga (na primer zaradi odsotnosti najemnika stanovališča, ali ker hišni posestnik ne pozna njegovih razmer) ni moči podati nadrobnih pojasnil, naj hišni posestnik ali njegov nameščenec naredi primerno opomnjo v razpredelku 8. Izpolnjevanje predhodne poizvednice mora bili sklenjeno v četrtek 22. dne maja 1902.1. 1'redhodna poizvednica mora torej na večer lega dne biti povsem izpolnjena pri hišnem posestniku ali njegovem nameščencu. Obrazec 2. Popis obratov 1902 Obljuba. Podpisani popisovalni komisar se zavezuje natančno in vestno izpolnjevati svoje dolžnosti, zade- preglednik vajoče ga v dobi njegove uporabe za popisovanje obratov, in sc natančno ravnati po vseh poveljih, ki jih dobi od vodilnega popisovalnega oblastva ah od oseb, postavljenih po njem. Zlasti se zavezuje podpisanec tako za čas njegove uporabe za popisovanje obratov kakor po tem času tudi nastrožje molčati o vsem, kar je na podstavi popisa zvedel o osebnih ali opravilnih razmerah strank. dne.............................1902. (Podpis.) (Prva stran.) Obrazec 3. Uradna izkaznica. (iospod popisovalnega komisarja seje ob popisovanju obrtnih in kmetijskih obratov 1902. 1. postavil za ' 1 Td’k J *n “na kakor tak v okrožju podpisanega oblastva pravico prevzemali od strank izpolnjene poizvedbene obrazce ali zahtevati, da se mu dadd pojasnila, potrebna za njih izpolnitev. dne............................ 1902. (Podpis imetnika.) (Izdajajoče oblastvo.) (M. P.) (Druga stran.) Po g. 16 zakona z dne 18. januarja 1902. 1. (drž. zak. št. i 1) naj tistemu, ki se odtegne popisu ali odbije dati na podstavi tega zakona zahtevana pojasnila ali jih vedoma poda neresnično, politično oblastvo naloži denarne kazni do 50 K, ako se ne d add izterjati, pa do pet dni zapora. Obrtni podjetniki (zakupniki vodje) in delavci na domti so dolžni, listine, ki se nanašajo na izvrševanje njihovega podjetja, oziroma opravila, in pa delavske in službene knjige svojih pomožnih delavcev na zahtevanje pokazati imetniku te izkaznice. Isto dolžnost imajo imetniki (zakupniki, vodje) kmetijskih obratov glede posestnih pol ali zakupnih pogodb in pa služabniških knjig svojih uslužbencev^ Obrazec 4. Številka Popisno okrožje Obratna pola za obrtna, trgovinska in industrijska podjetja za popis 3. dne junija 1902. I. Dežela............................................Okraj trgovinske zbornice........................... Politični okraj...................................Občina (graščinsko ozemlje)......................... Kraj..............................................Cesta, ulica, trg.............hišna številka . . . Podučilo. Izkazi v tej poli naj služijo samo v statistične namene in se nikakor ne smejo uporabljati v namene obrtnega oblastva ali obdačevanja. A. Ako se pola vroči stranki, predno pride popisovalni komisar, jo je v vseh točkah natančno in resnično izpolniti in dalje hraniti na sedežu obrata dotlej, da pride popisovalni komisar ponjo. Ako polo pokaže še le popisovalni komisar sam, jo je izpolniti na njegovo zahtevo. Popisovalni komisar pa ima tudi pravico polo sam izpolniti; komisarju je potem dati vsako za to potrebno pojasnilo. Stranka pa ima v tem primeru pravico vpogledati v polo, ki jo je izpolnil popisovalni komisar. Izpolniti polo, oziroma dati za to potrebna pojasnila je dolžen imetnik obrata; pri obratih, danih v zakup, zakupnik; za obrate, v katerih ne deluje imetnik (zakupnik), poslovoden (ravnatelj). Ako je več imetnikov (zakupnikov, vodij), naj se blagovolijo o tem sporazumeti, kdo izmed njih naj izpolni polo, oziroma naj prevzame pojasnjevanje. Popisovalni komisar izpolni polo in pa prevzame izpolnjeno polo — izvzemši v naslednjem odstavku omenjeni primer — tam, kjer se obrat v resnici obratuje, pri stoječili obratih (točka B), ako treba, v stanovališču imetnika obrata (zakupnika, vodje). Ako predstojnik občine (graščinskega ozemlja) izda poziv, se mora pola izpolniti in pa izpolnjena pola prevzeti po popisovalnem komisarju na kraju, določenem v pozivu. B. Tudi za obrate, ki stojé ob času popisa, je izpolniti to polo, pre čemer je paziti posebno na vprašanje 12. C. Praviloma je izpolniti o vsakem obratu posebno obratno polo. Ako torej na primer gostilničarski ter krčmarski obrt in pa mesarski obrt obratuje isti imetnik (zakupnik vodja), je izpolniti eno obratno polo za gostilničarski ter krčmarski obrt in drugo za mesarski obrt. To velja zlasti tudi o podružnicah (filijalah, faktorijah, zalogah), enako ali se obratujejo na podstavi posebnega obrtnega lista ali ne. Prav tako naj imetnik obrta izpolni več obratnih pol, ako se na podstavi enega obrtnega lista obratujejo raznovrstne obrtne stroke (na primer mlinarstvo in pekarstvo, prodaja prténe robe in trgovina s pleteninami). D. Ako pa kak podjetnik obratuje več obrtov na podstavi posebnih obrtnih listov za vsakega izmed njih, vendar tako, da vsi skupaj delujejo za izdelovanje enotnega končnega produkta, ne da bi sami podajali tržnih fabrikatov, in ako so razen tega združeni v prostorno zaprtem in enotno osnovanem obratu, tedaj je izpolniti samo eno vprašalno polo za ta skupni obrat (tako na mer za tvornico voz, ki se obratuje na podstavi posebnih obrtnih listov za kovaštvo za vozove, kolarstvo, prisedlarsto, lakirarstvo voz itd.). E. Podjetniki so dolžni, listine (dopustilo, obrtni list, dovolilo, privilegij, patent, pridobninski list, plačilni nalog za pridobnino), ki se nanašajo na pravico za izvrševanje obrtnih, trgovinskih ali industrijskih podjetij, in paMelavske in službene knjige svojih delavcev in uslužbencev imeti pripravljene ter jih na zahtevanje pokazati popisovalnemu komisarju, kateremu je naročeno popisovanje. Pri tem se še enkrat posebno povdarja, da se vpogled v te listine nikakor ne sme izrabljati v namene obrtnega oblastva ali v davčne namene. Imetniki obrata (zakupniki, vodje) so dolžni dati tukaj zahtevana pojasnila. Kdor se popisu odtegne, na naslednja vprašanja vedoma neresnično odgovori, odgovor na vprašanja ali izpolnitev te pole odreče, se kaznuje z denarnimi kaznimi do 50 kron, in ako se ne dajo izterjati, z zaporom do 5 dni (zakon z dne 18. januarja 1902.1. [dri.'zak. št. 21]). 1. Ime in naslov stanovališča a) imetnika obrata; (Pri obratih, katerih imetnik je ena posamezna oseba, naj se pove ime in priimek, in pa naslov stanovališča te osebe, pri obratih, pri katerih je več imetnikov, ime in priimek in naslovi stanovališč vseh teh oseb, pri obratih končno, katerih imetnik je kaka juristična oseba n. pr. kaka delniška družba, kaka pridobitna in gospodarska zadruga, kako društvo, kaka rudarska družba, kaka ustanova, kak javen zaklad, kaka občina, dežela ali država itd., naj se pove natančno oznamenilo te združbe, in pa njen sedež, oziroma njene uprave.) Ime in priimek (firma družbe)................ •........................................ Naslov b) kakega poslovodca; Ime in priimek..................................................................... Naslov............................................................................. c) zakupnika (pri obratih, v zakup danih). Ime in priimek..................................................................... Naslov............................................................................. 2. Ali se obrat (obrt, opravilo, podjetje) obratuje pod protokolovauo Arino (da ali ne?) . . . Ako da, pod katero? 3. Natančna napoved vrste obrata, pri čemer je vrsto že v imenu kolikor moči natančno oznameniti, na primer ne strojar, temveč strojar s čreslom, irliar, ne barvar, temveč barvar svil itd. Ako običajno oznamenilo opravila ne zadostuje, da se poočiti njegova posebna vrsta (specijali-teta), tedaj jo je z imenovanjem najpoglavitnejših predmetov podelave ali izdelovanja ali trgovine ali drugače natančneje določiti, na primer je pri prodajalcih mešanega blaga ali trgovcih povedati, ali tržijo z živili, soljo, špecerijskim blagom, drobnim blagom, galanterijskim blagom, krojnim blagom, konfekcijskimi predmeti ali eventualno z več vrstami teh vrst blaga, katere je potem navesti vse; prav tako naj na primer tisti, ki izdeluje samo vrhne dele za obuvala, napove „izdelovalec vrhnih delov obuvala“ in ne samo čevljar. Kjer je potrebna napoved materijala za razumevanje obrta, je navesti tudi materijah na primer svileni baržun, volneno blago iz česanih niti, iz drage, galanterijsko blago iz rmene medi (mesinga) pakfonga, brona.............................................. (Sloveniscb.) 35 4. Ako je imetniku kakega obrata (zakupniku, vodji) izpolniti več obratnih pol (glej podučilo na strani 1 pod C), je tukaj napovedati najpoglavitnejši obrat............................... 5. Ali je pri 3 imenovani obrat podružnica (filijala), faktorija ali zaloga kakega drugega obrata? (Da ali ne?) . . . . Ako da, je tukaj povedati naslov in natančno oznamenilo (firmo) glavnezaloge................. 6. Ali ima pri 3 imenovani obrat podružnice (filijale), faktorije ali zaloge? (Da ali ne?) Ako da, je tukaj povedati natančno oznamenilo in naslov vsake podružnice (filijale), faktorije ali zaloge............................................................................................................................................. 7. Ali spada k obratu, imenovanemu pri 3, tudi kak kmetijski obrat? (Da ali ne?)............ 8. (Samo za imetnike industrijskih obratov.) Ali'obratuje imetnik obrata razen obratov, imenovanih pri 3, 5 in 6, še kateri ali več drugih industrijskih obratov? (Da ali ne?) Ako da: kakor lastnik (solastnik)? (Da ali ne?) kakor zakupnik? (Da ali ne?) Kje leži ta obrat? (obrati?) a) v Avstriji: dežela.................politični okraj....................... občina...................kraj ................................. ) b) na Ogrskem; Kar se sklada, je TT podčrtati! c) v Bosni in Hercegovini; ) d) v drugih deželah. 9. Ali je pri 3 imenovani obrt, opravilo, podjetje sedaj (to je 3. dne junija 1902. 1.) povsem izven obrata? (Da ali ne?).........................ako da, ali je neobrat trajen ali začasen? .... Kaj je vzrok neobratovanja? 10. Ali se obratovanje V kakem določenem letnem času (mrtva doba) redno docela prekinja? (Da ali ne?).........ako da, v katerih mesecih? 11. Število oseb, ki se 3. dne junija 1902. 1. rabijo v delavnicah, tvorniških in delovnih prostorih, na delaviščih, stavbiščih, v pisarnah, prodajalnah in skladiščih obrata na ladjah ali vozilih in plovilih opravila, nadalje za potujoče kupce, raznašalce, voznike itd. V primerih, v katerih je imetniku obrta (zakupniku, vodji) izpolniti več obratnih pol za posebne obrate (glej podučilo stran 1 pod C), je uporabljano osebje izkazati v naslednji tabeli tiste Obratne pole, ki se nanaša na obrat, v katerem se osebje v resnici rabi. Tisti del osebja, ki se porablja menjaje sedaj v tem, sedaj v drugem obratu, je izkazati pri tistem obratu, kjer imajo te osebe poglavitno opravilo. Ako se pa v obratu, imenovanem pri 3, ne rabi posebno osebje, temveč opravlja delo, kar ga je, osebje kakega drugega obrata istega imetnika (zakupnika) polega drugega dela, tedaj je samo v raz-predelku za opomnje naslednje tabele povedati obrat, od katerega se oskrbujejo dela pri 3 imenovanega obrata. a) Delujoči imetniki, soimet- niki, zakupniki............. b) tehniško in umetniško nadzorno, upravno in pisarniško osebje (n. pr. tehniški ravnatelji, inženerji, kemiki, risarji itd.) . . . . . c) trgovski uradniki in nameščenci (kakor trgovinski ravnatelji, disponenti, knigo-vodje, komptoaristi, blagajničarji, trgovski popotniki, pomočniki, prodajalci, trgovinski učenci, praktikanti itd.) . . . d) obrtni delavci in pomoč- niki (na primer delovodci, pripravljalni delavci, pomočniki pomagači, učenci, delavci, pomožni delavci, obrtni dninarji, natakarji,“ kuharji itd.) . . (n. pr. poslovni sluge, skon-tisti, tekači, vratarji, hišniki, zbi ralci, raznašalci, nakladalci, fakini, hlapci, vozniki, postrežnici družina za prodajalnico i. e.) Skupaj Moški Ženske ded njimi rodbinski udje imetnika obrata (zakup- nika) Opomnja nad 16 let stari pod 16 leti nad 16 let pod 16 leti samske omožene (vdovele, ločene) 12. Za obrate, ki ob času popisa povsem ali deloma stojé, je tukaj povedati, koliko obrtnih delavcev in pomočnikov je poprečno imelo delo v času zadnjega polnega obratnega meseca. Napoved meseca............................. Število obrtnih delavcev in pomočnikov, ki so imeli delo v tem mesecu (moških................. ženskih...............). 13. Ali izdelujejo blago ali opravljajo dela za račun pri 3 imenovanega obrata izven hiše mali obrtniški ali domači industrijci, delavci ali delavke, kakor na primer na sedež prihajajoči ali domači pomočniki, vezalke, kvačkarice, šivilje, domači tkalci itd.? (Da ali ne?).......Ako da, katero blago se izdeluje tako, oziroma katera dela se opravljajo tako?............................................ V katerih krajih (občinah, političnih okrajih) se nahajajo mali obrtniki in domači industrijci. ki delajo tako ?........................................................................................................... 14. Ali se uporabljajo za račun obrata razen oseb, izkazanih v tabeli pri vprašanju 11, še druge osebe, ki imajo delo liodé okoli (krošnjarji, sejmarji, nakupovalci)? (Da ali ne?)............ 15. Ali se daje za račun obrata delo Stanovnikom civilnih ali vojaških kaznilnic, prisilnih delavnic in poboljševalnic, prostovoljnih delarnic? (Da ali ne?).......... 16. Na naslednja vprašanja (a, b, c, d) ni odgovarjati tvorniškim, trgovinskim in prevoznim obratom, in pa gostilničarskim in krčmarskim obrtom. a) Ah spada k obratu, imenovanemu pri 3, razen delavnice še kaka prodajalnica? (Da ali ne?) b) Ali se dela v obratu, imenovanem pri 3, samo neposredno za konsumente (zasebne odjemalce)? (Da ali ne?).................ali tudi za trgovce, agente, tvorničarje, obrtnike, faktorje, zalagatelje ali zopetne prodajalce katere koli vrste? (Da ali ne?)..........ali edino le za zopetne prodajalce? (Da ali ne?).......... c) Ali se dela za zalogo? (Da ali ne?)................ali samo na naročilo? (Da ali ne?) d) Ali dobivate od obrtnikov, tvorničarjev, trgovcev ali agentov, za katere delate, gradivo (siroviue ali pomožna gradiva, pomožne snovi) brezplačno v podelovanje? (Da ali ne?) .... Ah kupujete kako gradivo (sirovine ah pomožno gradivo, pomožne snovi) od obrtnikov, tvorničarjev, trgovcev ah agentov, za katere delate? (Da ah ne?) 17. Ako se rabijo v obratu, imenovanem pri 3, deloviii stroji, peči itd., ki so navedeni v nastopnem spisku, je na pristojnem mestu povedati njihovo število. Delovni stroji, peči itd. Število Fužinski obrati, podelava železa in kovin. (vštevši izdelovanje stroj e v, aparatov, vozil). A. Peči in ognjišča. Plavži za železo s poprečno dnevno produkcijo .... bečev ................. Predorne peči (plavži, polovični plavži in krivi plavži) za dobivanje drugih kovin................ Pudlovalne j a) enostavne . peči: ift) dvojne . . Bessemerjevi in Thoma-sovi konverterji .... Martinove peči .... Peči s topilniki za jeklo . . skupno število vpostav-ljenih topilnikov Peči za cementno lito jeklo Varilne peči ............. Kupolne peči.............. Temperne peči............. Plamenice za železo . . . Plamenice za dobivanje drugih kovin........... Redukcijske peči za cink: a) z .....ntuflami . . . ft) s... . cevmi . . . čistilne peči in ognjišča za kovine razen železa Pretopilne peči za kovine razen železa........... Električne peči in električni aparati za dobivanje kovin Razbeljene peči........... Posteklenilne peči .... Pocinkovalne ponve . . . Število Pocinjevalna ognjišča in ponve ................... Sublimacijske peči .... B. Drugo. Valjari za raztezanje . . Parna kladiva............ Kladiva na vodo . . . Druga mehaniška kladiva Kovaške stiskalnice • . Stiskalnice za žice in cevi, svinčene stiskalnice za kabel.................... Druge stiskalnice (kovni in stancni stroji).......... Stroji za struganje kovin, shaping-stroji in suvalni stroji .................. Stroji za okroževanje kovin Stroji za rezanje navojev in vijakov.............*. . Stroji za sekanje pil . . . Stroji za žicaste klinčke . . Stroji za čevljarske in pod- kovne žeblje............. Bobni za izdelovanje debele žice..................... Bobni za izdelovanje tanke žice..................... Statve za žice............. Stroji za žicaste vrvi . . . Brusni in gladilni stroji . . Industrija v prsteh, glini in steklu. Mehaniške stiskalnice za opeke in cevi............ Žgalne peči za apno, mavec, cement: a) za neprestano obratovanje ................... b) druge................. Žgalne peči za opeko, glinasto in porcelansko blago: Število a) peči z obroči, kanali, kamricami............. b) druge................ Plavži za steklo.......... s skupaj .....kadi, ... loncev. Brusniki za votlo steklo . Brusniki za steklene plošče Brusni stroji za ogledala . Gladilne mize za ogledalno steklo.................. Lomilni stroji............ Industrija v lesenem blagu. Mrežaste žage.............. s skupaj....... rezanimi listi. Tračne žage ................ Stroji za rezanje in žaganje opiatic (furnir)......... Stroji za struganje lesa . . Stroji za okroževanje lesa . Kopirni stroji za les . . Stružnice za leseno in stru-garsko blago ............... Tkalska industrija. Motovila za sirovo svilo . česalni stroji ..... Fina vretenca: za svilo............. mikano volno . . . kratko volno . . . mungo in shoddy . lan................ konoplje .... juto............... bombaž............. vigogne .... . druge in mešane tkanine Vretena za sukanec . . . Obrato- Obrato- vano vano z roko s kako ali nogo silo Š10 v 11 0 Statve: a) brez jacquard- ali žlajnega stroja . b) z jacquard- ali žlajnim strojem . Stoli za trake . . . Bobinetni stroji : a) brez jacquarda . b) z jacquardom Tkalni stoli za trake, robove in pasove : a) brez jacquarda . b) z jacquardom Stoli za tkanjeverižic Obrato- Obralo* vano vano z roko s kako ali nogo silo Število Angleški stoli za okroglo tkanje . . Francoski stoli za okroglo tkanje . . Stroji za pletenje . Stoli za nogavice . Stoli za raševino . Stroji za vezenje : a) stroji za plošnato vezenje . . . . b) stroji z ladjicami c) drugi............ Stroji za tiskanje na valje . . . . Obrato- Obrato- vano vano z roko s kako ali nogo silo Število Stroji za tiskanje na plošče . . . Industrija oblačil, usnja. Šivalni stroji . . . Stroji za cepljenje usnja............. Nabijalni stroji za fabrikacijo čevljev Stroji za čevljarske žeblje............ Šivalni stroji z okviri (svetovni sestav)............. Število število Število Papirna industrija. Aparati za gladenje lesa (defibrêrji)............ Kuhalo za les............. Kuhalo za slamo........... Kuhalo za cunje........... Kuhalo za celulozo .... Stroji za papir........... a) s podolgasto obliko . b) z valjasto obliko . . Lepilni stroji............ Industrija v živilih in povžitninah. Mlinski kamni: a) navadni............ b) francoski .... Stoli z valjarji......... Dismembratorji .... Stope ................... Stroji za gnetenje . . . Peči za peko: a) z notranjo kurjavo . b) z zunanjo kurjavo . Kemijska industrija. A. Proizvajanje žveplene kisline. Kamrice za žvepleno kislino skupna vsebina m3 B. Proizvajanje sode. Sulfatne peči Peči za topljenje sode . . Peči za kalcinovanje sode . Aparati za amonjak-sodo . C. Proizvajanje svetilnega plina. Retorte Shranke plina skupna vsebina m3 D. Proizvajanje koksa. Peči za koks E. Izdelovanje užigal. Aparati za namakanje . . Stroji za škatlje......... Stroji za vlaganje .... F. Industrija petroleja in ozokerita. Čistilni kotli............. Topilni kotli.............. (?. Izdelovanje spodi j a in gnojil. Aparati za odpiranje . . . Krogljasti mlini........... Grafični obrti. Brzotiskalnice za tiskanje knjig................... Rotacijske tiskalnice . . . Brzotiskalnice za kamno-, jeklo-, bakrotisek . . . Tiskalnice s tiskali .... Črkostavni stroji......... Stroji za tiskanje tapet . . Stroji za vlivanje tip . . . 18. Ali se rabijo v obratu, imenovanem pri 3, delovni stroji, ki se gonijo z motorsko silo, namreč vetrom, vodo, parom, plinom, petrolejem, bencinom, petroleterjem, vročim zrakom, zračnim tlakom, elektriko, ali parni kotli, parni aparati ali končno motorno gonjena vozila? (Da ali ne?).................. Ako da, je od debelo tiskanih besed tisto ali tiste, ki se ujemajo, podčrtati, in tukaj nadalje povedati: a) Ali spadajo ti motorji k obratu, imenovanemu pri 3? (Da ali ne?) ............. Ako se potrdi: Efektivna dajatev sile teh motorjev: Vodni motorji .... konjskih sil (ali padec .... metrov, množina vode .... kubičnih metrov v sekundi), parni stroji .... konjskih sil, plinovi stroji .... konjskih sil, petrolejski stroji .... konjskih sil, stroji z bencinom ali petroleterjem .... konjskih sil, stroji na vroči zrak .... konjskih sil, stroji na zračni tlak .... konjskih sil, elektromotorji .... kilowattov, ali . . . . konjskih sil. b) Ali se rabijo motorji kakega tujega obrata? (Da ali ne?)......... c) Ali se oddaja sila od motorjev, imenovanih pri o)? (Da ali ne?).......... Popis koristnih živali. Število koristnih živali, ki se rabijo v obratu, imenovanem pri 3. V primerih, v katerih je imetniku kakega obrta (zakupniku, vodji) izpolniti več obratnih pol za posebne obrate (glej podučilo stran 1 pod C), je na naslednja vprašanja odgovoriti v tisti obratni poli, ki se nanaša na obrat, v katerem se izključno ali poglavitno rabijo koristne živali. 19. Konji, in to: a) delovni konji (uporabljani v obratu)................... . b) konji kakor trgovinsko blago c) drugi konji ............. Mladi konji (žrebeta) Kobile Žrebci Skopljenci Skupaj manj e nego 1 leto stari nad 1 leto dotlej, da se rabijo za delo breje ali z žrebetom pri sescu druge 20. Goveda: >) 1. Mladina pod 1 letom stara .... 2. biki nad 1 leto stari 3. telice nad 1 leto stare a) še ne breje .... b) breje 4. krave 5. voli nad 1 leto stari a) še ne uporabljeni za vožnjo ali pitanje b) za vožnjo c) za pitanje (zakol) Vsota . 21. Mule, mezgi in osli: 1. Mule .... 2. mezgi 3. osli Vsota . Trgovinsko blago 2) Za obratovanje 3) Skupaj 22. Koze brez razločka starosti in spola 23. Ovce: 1. Drobnica pod 1 letom 2. ovce, nad 1 leto stare, in to: a) ovni b) ovce (biče) c) skopci (koštruni) Vsota . 24. Svinje: 1. Pujski do treh mesecev 2. tekači (mladiči) do 1 leta 3. svinje, nad 1 leto stare, in to: a) plemenski merjasci b) plemenske prašiče c) drugačne Vsota . ') K temu je prištevati tudi bivole. a) K temu je prištevati tudi za zakol določeno živino. 3) Tukaj je navesti samo take živali, ki delujejo v obratu ali se rede v plemenske namene. Da je ta obratna pola resnično izpolnjena, potrjuje: Datum Izpolnitve: Podpis stranke: Popisovalni komisar: Obrazec 5. Številka Popisno okrožje List za delavce na domu za popis 3. dne junija 1902. Dežela...............................Okraj trgovinske zbornice....................................... Politični okraj......................Občina (graščinsko ozemlje)..................................... ^raj ................................Cesta, ulica, trg..............................Hišna štev. . . . Podučilo. Izkazi v tem listu naj služijo samo v statistične namene in se nikakor ne smejo porabljati v namene obrtnega oblastva ali obdačevanja. Ako se vroči list stranki, predno pride popisovalni komisar, gaje v vseh točkah izpolniti natančno in resnično in hraniti dotlej, da pride popisovalni komisar ponj. Ako pokaže list še le popisovalni komisar sam, ga je izpolniti na njegovo zahtevo. Popisovalni komisar pa ima tudi pravico list sam izpolniti; komisarju je potem dati vsako za to potrebno pojasnilo, Stranka pa ima v tem primeru pravico vpogledati v liste, ki jih je izpolnil popisovalni komisar. Popisovalni komisar izpolni ter prevzame izpolnjeni list — izvzemši v naslednjem odstavku omenjeni primer — v stanovališču ali obratovališču stranke. Ako predstojnik občine (graščinskega ozemlja) izda poziv, se mora list izpolniti in pa izpolnjeni list prevzeti po popisovalnem komisarju na mestu, določenem v pozivu. Delavci na domu so dolžni, listine (delavsko knjigo itd.), ki so v njihovih rokah in ki se nanašajo na izvrševanje njihovega opravila, in pa delavske in službene knjige svojih pomožnih delavcev imeti pripravljene ter jih na zahtevanje pokazati popisovalnemu komisarju, kateremu je naročeno popisovanje. Pri tem se še enkrat posebno povdarja, da se vpogled v te listine nikakor ne sme izrabljati v namene obrtnega oblastva ali v davčne namene. Vsi vprašanci so dolžni dati tukaj zahtevana pojasnila. Kdor se popisu odtegne, na naslednja vprašanja vodoma neresnično odgovori, odgovor na vprašanja ali izpolnitev tega lista odkloni, se kaznuje z denarnimi kaznimi do 50 kron, in ako se ne dado izterjati, z zaporom do 5 dni (zakon z dne 18. januarja 1902. 1. [drž. zak. št. 21]). 1. Ime in priimek...................................................................... 2. Spol: moški, ženska*) 3. Leto in dan rojstva . 4. Katero blago izdelujete, in kakšno delo opravljate pri tem? *) Kar se ujema, je podčrtati. 5. Ali delate za trgovce, agente, tvorničarje, obrtnike, faktorje, založnike ali zopetne prodajalce katere vrste koli? (Da ali ne?)...................ali tudi za konsumente (zasebne odjemalce)? (Da ali ne?) 6. Ako delate za trgovce, agente, tvorničarje, obrtnike, faktorje, založnike, zopetne prodajalce, navedite nastopno imena in naslove firm, prodajalnic, trgovcev....................................................... 7. Ali delate za zalogo (Da ali ne?)............ali samo na naročilo? (Da ali ne?)........... 8. a) Ali Vam pripravljajo opravila, za katera delate, sirovine in pomožne materijalije ali polovične izdelke brezplačno v podelovanje? (Da ali ne?).................. b) Ako da, katere materijalije, oziroma katere polovične izdelke?......................... 9. a) Ali kupujete sirovine ali pomožne materialije ali polovične izdelke, ki jih potrebujete za svoje delo? (Da ali ne?)................................................................ b) Ako da, ali od opravil, za katera delate? (Da ali ne?)......................in sicer, katere materijalije?............................................................................... c) Ali kupujete razen tega materijalije drugod? (Da ali ne?)..........................in sicer, katere materijalije?........................................................................................ . 10. Ali delate sami? (Da ali ne?) Ako ne, povejte število pri Vas delujočih oseb, namreč: A. rodbinski udje............ B. tuje osebe, in to: a) pomočniki, pomagači, izučeni delavci............. b) neizučeni delavci . . . . V vsem . . Moški Ženske Skupaj nad 16 let stari pod 16 let stari nad 16 let stare pod 16 let stare (Sloveoisoh.) 36 11. Ali rabite delovne stroje, ki jih goni motorna sila, namreč veter, voda, par, plin, petro- lej, bencin, petroleter, vroči zrak, zračni tlak, elektrika, ali parne kotle, parne aparate, ali končno motorno gonjena vozila? (Da ali ne?)....................... Ako da, je od debelo tiskanih besed tisto ali tiste, ki se ujemajo, podčrtati in tukaj nadalje povedati : a) Ali spada ta motor edino le k Vašemu obratu? (Da ali ne?) ... . Ako se to potrdi, efektivna dajatev sile teh motorjev: vodni motorji.............konjskih sil (ali padec .... metrov, množina vode .... kubičnih metrov v sekundi), parni stroji.............konjskih sil, bencinski ali petroleterski stroji ............konjskih sil, stroji na vroči zrak............konjskih sil, stroji na zračni tlak . . . konjskih sil, elektromotorji............kilowatov, ali............konjskih sil. b) Ali se rabijo motorji kakega tujega obrata? (Da ali ne?)............. c) Ali se od motorjev, navedenih pri a), oddaja sila? (Da ali ne?).............. 12. Ali rabite druge ne motorsko obratovane delovne stroje? (Da ali ne?)............... 13. Ako se vprašanje 11 ali 12 potrdi, je tukaj navesti delovne stroje po vrsti in številu in tiste podčrtati, ki jih je pripravil delodavec. Da je ta list resnično izpolnjen, potrjuje: Podpis stranke: Datum izpolnitve: Popisovalni komisar: Številka . . . . Obrazec 6. Popisno okrožje Pola o kmetijstvu za popis 3. dne junija 1902.1. Okraj trgovinske zbornice............................. Občina (graščinsko ozemlje)........................... Cesta, ulica, trg ..................Hišna štev........ Podučilo. Izkazi v tej poli naj se uporabljajo samo v statistične namene in se nikakor ne smejo izrabljati v namene obdačevanja. Ako se pola vroči stranki, predno pride popisovalni komisar, jo je v vseh točkah natančno in resnično izpolniti in nadalje hraniti na sedežu obrata dotlej, da pride popisovalni komisar ponjo. Ako polo prikaže šele popisovalni komisar sam, jo je na njegovo zahtevo izpolniti. Popisovalni komisar pa ima tudi pravico, polo sam izpolniti; komisarju je potem dati vsako za to potrebno pojasnilo. Stranka pa ima v tem primeru pravico vpogledati v polo, ki jo je izpolnil popisovalni komisar. Popisovalni komisar izpolni polo in prevzame izpolnjeno polo pri stranki — izvzemši v naslednjem odstavku omenjeni primer. Ako izda predstojnik občine (graščinskega ozemlja) poziv, naj popisovalni komisar polo izpolni in izpolnjeno polo prevzame na mestu, določenem v pozivu. Imetniki obrata (zakupniki, vodje) so tudi dolžni posestno polo ali pismeno zakupno pogodbo in služabniške knjige nameščenih uslužbencev imeti pripravljene in jih na zahtevo pokazati popisovalnemu komisarju, kateremu je naročeno popisovanje. Pri tem se še enkrat posebno povdarja, da se vpogled v te listine ne sme nikakor uporabljati za davčne namene. Za vsako enotno obdelovano posestvo je izdati posebno polo o kmetijstvu, tudi tedaj, kadar je to posestvo z drugimi pod skupnim vrhovnim vodstvom. Imetniki obratov (zakupniki, vodje) so dolžni podajati tukaj zahtevana pojasnila. Kdor se popisu odtegne, na naslednja vprašanja vedoma neresnično odgovarja, odgovor na prašauja ali izpolnitev te pole odbije, se kaznuje z denarnimi kaznimi do 50 kron, ako se ne dado izterjati, z zaporom do 5 dni (zakon z dne 18. januarja 1902. 1. [drž. zak. št. 21]). Nadaljnje podučilo glej zadnjo stran. Ime in naslov stanovališča: a) Posestnika kakor imetnika obrata. (Za obrate, katerih imetnik je posamezna oseba, naj se pove njeno ime in priimek in pa naslov stanovališča, za take, kjer je več imetnikov, ime in priimek in naslov stanovališča vseh teh oseb, za obrate Dežela . . . Politični okraj Kraj .... končno, katerih imetnik je kaka juristična oseba, n. pr. kaka delniška družba, kaka pridobitna in gospodarska zadruga, kako društvo, kaka ustanova, kak javni zaklad, kaka občina, kaka dežela ab država itd., naj se pove natančno oznamenilo te združbe in pa njen sedež.) Ime in priimek (oziroma družbeno oznamenilo)........................................................... Naslov ................................................................................................ b) Eventualnega vodje. (Posestniški ravnatelj, načelnik, predstojnik zadruge.) Ime in priimek.................................................. Naslov.......................................................... c) Pri obratih, danili v zakup: zakupnika. Ime in priimek................................................ Naslov........................................................ A. Površina. Napovedi v metrski meri (hektar in ar). Ako se morejo te napovedi narediti samo v drugi ploskovni meri, je števila postaviti na levo poleg vprašanj in nad njimi zaznamovati mersko enoto. 1. Kako velika je skupna površina, ki jo obdelujete, vštevši prostor hiše in dvorišča, vrt, gozd, pašnik, pote, vode itd.?............................ ........................ 2. Od skupne površine je: a) njiv.................................................... b) travnikov............................................... c) vrta . . . .......................................... od tega za namene umetnega in trgovinskega vrtnarstva . . . hektarov, . . arov (ali...........................). d) vinograda............................................... e) pašnikov............................................ f) planin.................................................. g) gozda................................................... h) jezer, močvirij, ribnikov............................... i) drugačne površine (prostor hiše in dvorišča, poti in vod ter neplodnih površin).................................. 3. Od skupne površine je: a) lastne zemlje........................................... b) v zakup vzete zemlje.................................... c) na polovico ali za kak drug delež donosa obdelovane zemlje (Mezzadria, Colonat)............................. Hektar Ar Izmera v (tukaj je navesti mersko enoto, n. pr. avstrijski oral) 4. Ali imate deleže od občinskih zemljišč ali drugačnih skupnih zemljišč (bodisi trajno nakazane deleže, bodisi občinske žrebe v začasno uporabljanje, spolovinska ali menjalna zemljišča)? (Da ali ne?) To vprašanje je samo tedaj potrditi, ako je ta delež v resnici omejen. 5. Ali imate od svojega delodavca deputatno zemljo (to je kakor del plače za uporabljanje prepuščena zemljišča, glej navodilo, stran 6) za lastno rabo? (Da ali ne?)............... [Ime in naslov oddajnika deputatne zemlje....................................................... ......................................................................................................] 6. Ali ste imetnik službene zemlje, ki jo obdelujete sami (glej navodilo, stran 6)? (Da ali ne?) . . [Ime in naslov oddajnika službene zemlje.................................................... • ] I. Koil,ji in sicer: 1. Mladi konji (žrebeta): B. Živina. a) pod 1 leto stari............................ b) nad 1 leto dotlej, da se rabijo za delo 2. Kobile: a) zaskočene ali z žrebeti pri sescu b) druge kobile................. 3. Žrebci: 4. Skopljenci brez razlike starosti Koliko teh konj dela v gospodarstvu? II. Goveda:*) 1. mladina pod 1 leto stara: a) junci................... b) telice.................. c) junci (rezanci)......... 2. biki nad 1. leto stari .... Vsota Odnos . . *) Tukaj se štejejo tudi bivoli. Odnos 3. Telice nad 1 leto stare.................................................. a) še ne breje........................................................ b) breje (zaskočene).................................................. 4. Krave ................................................................... 5. Voli nad 1 do 3 leta stari............................................... a) še ne uporabljani za vožnjo ali določeni za pitanje (zakol) .... b) uporabljani za vožnjo............................ ................. c) določeni za pitanje (zakol)......... ...... ....................... 6. Voli nad 3 leta stari: a) uporabljani za vožnjo.............................................. b) določeni za pitanje (zakol)........................................ . Vsota . .' III. Mule, mezgi in osli: 2. Mule..................................................................... 2. mezgi • .... :.................................................... 2. osli...................................................................... Vsota . . IY. Koze brez razlike starosti in spola............................................. V. Ovce; 1. Drobnica pod 1 letom...................................................... 2. ovce, nad 1 leto stare, in to: a) ovni............................................................... b) jagnjeta (ovce).................................................... c) skopci (koštruni).................................................. Vsota . . TI. Svinje: 1. Pujski do treh mesecev.................................................... 2. tekači (mladiči) do 1 leta............................................... 3. svinje, nad 1 leto stare, in to: a) plemenski merjasci ................................................ b) plemenske prašiče.................................................. c) drugačne........................................................... Vsota . . C. Raba kmetijskih strojev. Koliko (lastnih, skupnih ali izposojeno rabljenih) strojev naslednje vrste se je rabilo v zadnjem letu — to je od junija 1901. h? . . . . Oznamenilo strojev Gonilna sila človeška živalska veter voda par elektrika druge : kakor bencin, petrolej, špirit itd. poljske železnice parni plugi (parni stroji za kopanje jam) stroji za trošenje gnoja .... sejalni stroji stroji za obračanje in grabljenje kosilni stroji mlatilnice • - stroji za izkopavanje okopavine . stroji za rezanico centrifuge za mleko stroji za debelo moko .... stroji za čiščenje in odbiranje . stroji za luščenje koruze . . . stiskalnice za seno in slamo . . . D. Kmetijsko obratno osebje (3. dne junija 1902). 1. V obratu delujoči imetniki, soimetniki, zakupniki 2. Rodbinski udje imetnikov, soimetnikov, zakupni- kov, ki se udeležujejo obratnih del .... 3. Obratni uradniki................................. 4. Nadzorno osebje................................ 5. Služabniki (vštevši deputatiste)............... 6. Stalni dninarji................................ Vsota . . Moški nad 16 let stari pod 16 leti Ženske nad 16 let stare pod 16 leti Skupaj Ali se za važnejše gospodarske dobe uporabljajo tudi potovalni delavci? (Da ali ne?) E. Posebna vprašanja. 1. Ali obratujete razen tega kmetijskega obrata še kak drug kmetijski obrat? (Da ali ne?) Ako da: kakor lastnik (solastnik)? (Da ali ne?)............ kakor zukupnik? (Da ali ne?).............. Kje leži ta obrat? a) v Avstriji (dežela....................politični okraj...........................) b) na Ogrskem...................................................................... c) v Bosni in Hercegovini.......................................................... d) v kateri drugi dčželi? 2. Ali obratujete v zvezi s tem kmetijskim obratom kako industrijsko podjetje ali trgovinske obrte? (Da ali ne?)............. (Tak industrijski ali trgovinski obrat je napovedati tukaj tudi tedaj, kadar je dan v zakup, ako je le v gospodarski zvezi s kmetijskim obratom.) Ako da, natančno oznamenilo vrste teh obratov............................................. (Sezonske in kampanijske obrate je tukaj tudi napovedati.) 3. Ali obratujete kako industrijsko podjetje ali kak trgovinski obrt brez zveze s kmetijskim obratom? (Da ali ne?) 4. Ali obratujete Vi ali kak ud Vašega gospodarstva domačo industrijo? (Da ali ne?)............... Ako da, katere vrste je ta domača industrija? ..................................................... 5. Ali opravljate izven svojega kmetijskega obrata kako delo za mezdo? (Da ali ne?) Ako da: a) kmetijsko, j b) industrijsko, > Kar se ujema, je podčrtati. c) ali menjaje obe. ) 6. Ali se sadi: Koščica..........................hektarov . . . arov ) ( ali izraziti v meri, povedani na levi pri A cikorija..................... » • • • » ( (površina) stran 2. hmelj............................ , ... , ) krompir za žganjarske namene ali za izdelovanje škroba? (Da ali ne?) 7. Ali se pečate z mlekarstvom? (Da ali ne?)............. Ako da, s kolikimi molznimi kravami? 8. Število kokoši......... » gosi................ , čebelnih panjev............... 9. Ali ste — ne gledé na skupno pašo po strniščih — deležni skupne rabe nerazdeljenih pašnikov v posesti kake občine ali združbe? (Da ali ne?)..................ali nerazdaljene gozdne površine v posesti kake občine ali združbe? (Da ali ne?) Da je ta pola o kmetijstvu resnično izpolnjena, potrjuje: Podpis stranke: Datum izpolnitve: Popisovalni komisar: (8lo*«nls«h.) 37 Navodilo za izpolnjevanje. Splošne opomnje. Polo o kmetijstvu je izpolniti v vseh primerih, v katerih se kaka površina zemlje, če tudi v najmanjšem obsegu, obdeluje kmetijsko ali gozdarsko. Izpolniti po tem potrebne pole o kmetijstvu, oziroma podati v ta namen potrebne napovedi — glej podučilo — je dolžen tisti, ki vodi gospodarstvo. Torej: a) za obrate (zemljišča), v zakup dane, zakupnik; b) za zemljišča, oddana proti deležu donosa (na polovični zakup), zakupnik deleža (delni kmet); c) za députatno zemljo (to je za zemljišča, oddana kakor del mezde ali plače uslužbencem itd. in obdelovana po njih) uslužbenec, ozir. dninar itd. sam. Za deputatno zemljo družine, živeče v gospodarstvu gospodarja, pa ni izpolniti posebne pole o kmetijstvu, temveč je to zemljo prišteti gospodarjevi površini; d) za službeno zemljo, to je za zemljišča, ki so odkazana kakemu duhovniku za prebendo ali kakemu cerkvenemu opravitelju za del plače in jih te osebe obdelujejo, ti užitni upravičenci. Ako se ista površina obdeluje skupno, je izdati samo eno polo o kmetijstvu; udeleženci naj se porazumejo o tem, kdo oskrbi izpolnitev, oziroma kdo naj d;l za to potrebne napovedi. Ako vodi obrat kak upravnik ali kak drug zastopnik lastnika, lahko prevzame ta upravnik ali zastopnik izpolnitev pole o kmetijstvu za ta obrat, oziroma se lahko pozove k temu. Ako obdeluje upravnik razen tega svojo ali za svoj račun v zakup vzeto zemljo, je izdati zanjo posebno polo o kmetijstvu. Ako upravlja upravnik obrate več posestnikov, n. pr. kak gozdarski uradnik gozdne površine različnih lastnikov, je izdati tudi več pol o kmetijstvu. Za zemljišča, ki jih obdeluje kaka zadruga, udeleženstvo ali kaka druga skupščina, je dolžen načelnik (vodja, predstojnik) izpolniti za to zadrugo itd. potrebno polo o kmetijstvu. K A. Površina. Napovedati je celo enotno obdelovano površino, brez razlike, ali se razteza na eno občino ali na več občin (graščinskih ozemelj). Zemljišč, za katera je po splošnih opomnjah izdati posebno polo o kmetijstvu, ni privzemati v površinske napovedi v kako drugo polo o kmetijstvu, potemtakem v zakup danih zemljišč ne v lastnikovo polo o kmetijstvu, deputatne zemlje (izvzemši zemljo družine, ki je v gospodarstvu) ne v gospodarjevo polo o kmetijstvu itd. Pri 2 a do i izkazane površine morajo skupaj podali pod 1 navedeno skupno izmero obdelovane površine. K B. Živina. Napovedati je samo živino, ki se vzdržuje za kmetijski in gozdarski obrat. Kmetje in gozdarji, ki se pečajo tudi s krčmarstvom, mesarijo, trgovino z živino ali s kakim drugim obrtom, naj torej svojo živino vpostavijo tukaj samo v toliko, kolikor spada li kmetijskemu in gozdarskemu obratu; živino, spadajočo k obrtnemu obratu, pa je navesti na obratni poli za obrt. Povedali je vedno skupno število živine, ki spada k obratu; tako je izkazati tudi tiste živali, ki so na dan izbora začasno odsotne, n. pr. gnane na oddaljene pašnike ali na planine; pri tem je vse eno, ali spadajo ti pašniki ali te planine k lastnemu ali h kakemu tujemu posestvu. Načelu primerno, da gre tukaj za določitev živine posameznih kmetijskih obratov, je tudi takozvano prestavljeno živino (živino, ki jo da lastnik rediti na kaki tuji kmetiji), izkazati in šteti pri obratu, kjer je ob času popisovanja. Posamezne živali, ki so ob času popisovanja na zemljišču kake zadruge, udeleženstva ali kake druge skupščine, je na poli o kmetijstvu te zadruge itd. zaznamovati samo tedaj, kadar ne pripadajo posameznim udom, temveč zadrugi, udeleženstvu ali skupščini sami. V zasebni posesti posameznih udov stoječe živali je navesti v poli o kmetijstvu njihovih posestnikov, in zadrugina itd. pola o kmetijstvu ne obsega potem nikakega izkaza o živini. K C. Raba kmetijskih strojev. Število kmetijskih strojev, oziroma poljskih železnic, je vpisati s številkami v tisto vrsto, ki je namenjena dotični vrsti strojev, pod isti razpredelek, ki nosi za napis zadevno vrsto gonilne sile. K strojem za obračanje in grabljenje spadajo poleg strojev za obračanje sena tako stroji za grabljenje sena kakor tudi žita. Dodatek (k §. 3, odstavku 1 ukaza). Spisek tistih občin, v katerih se naj vrši predhodna poizvedba. Dežela Polit, okraj Občina Dežela Polit, okraj Občina Dunaj. Gradec. Waidhofen ob Y. Maribor. Dunajsko novo Bruck ob M. . . Bruck ob M. mesto. © Baden Baden. mm i» r t • Mürzzuschlag. M 00 Vö'slau. © Gradec Eggenberg. •—J Floridsdorf . . . Floridsdorf. es Judenburg . . . Judenburg. — ■+- U Hietzing .... Atzgersdorf. Erlaa. Ljubno Ljubno. < Tl .... Inzersdorf ob W. JI ..... Donawitz. Korneuburg . . . Stockerau. •n Krems Krems. Celovec. n Stein. Beljak Beljak. Mödling .... Mödling. S Neunkirchen . . Neunkirchen. Kranjsko Ljubljana .... Ljubljana. Ä ... Reichenau. St. Pölten . . . • St. Pölten. Tulln Klosterneuburg. , © M Trst. Zwettl Zwettl. « Gorica. u Rovinj, C Line. Koper Koper. tl S t e v r. — Piran. £ E o-K ® c Line Urfahr. u ■ Pulj Pulj. Wels Wels. Inomost. Salcburško S al c b u r g. Tirolsko Bolcan. Rovereto. Dežela Polit, okraj Občina Dežela Polit, okraj Občina s M o (4 Pred- arelsko c u. « 'V Bolcan . Inomost tl Kufstein Meran . Riva . . Schwaz Bregenz Feldkirch Aš Most Budêjovice Ghrudim Duchcov Heb . . Jablonec Kraslice Hočovice Mlada Boles! Kadaft . Karlin . Karlovi vari Kraljevi Vinogradi Češka Lipa . Ustje Trident. Gries. Zwölfmalgreien. Hall. Wilten. Kufstein. Meran, Ober- in Untermais. Riva. Schwaz. Bregenz. Dornbirn. Lustenau. Praga. Libérée. Češka Lipa. Vse občine sodnega okraja Haida; Ustje. Velke Bčezno. Bfezno Krasne. Novosedlice. Trmice. Aš. Most. Litvinov Horni. Budčjovice. Ghrudim. Duchcov. Heb. Vse občine. Kraslice. Beroun. Mlada Boleslava. Vejprty. Karlin. Karlovi vari. Fischern. Kraljevi Vinogradi. o ■* Kraljevi Vinogradi V n Kladno . Kolin . Komutov Kraljevi grad Kraljičin dvo Kutna gora Louny . Litomečice Nachod Pardubice Polzenj . Pribram Bumburk Žatec Šluknov Smichov Tabor Toplice Dččin Nusle. Vršovice. Kladno. Duby. Kročehlaw. Kolin. Komutov. Kraljevi gradeč. Kraljičin dvor. Kutna gora. Louny. Litomečice. Nachod. Pardubice. Polzenj. Pribram. Rumburk. Ehrenberg dolni. Krasna Lipa. Warnsdorf. Niedergrund. Obergrund. ChHbskâ. Žatec. Vse občine. f Smichow. Bubenč. Veliki Bïewnow. Kosič. Stčešovice. Tabor. Toplice-Šanov. Krupka. Kosteny. Mstišov. ftetenice. Trnovany. Novosedlice. Dččin. Podmokly. Kamenica Češka. Hillemühl. (Slovtnltoh,) 38 Dežela Polit, okraj Občina Dežela Polit, okraj Občina Dëcin Hillemühl-Falknov. Šlesko Kinov Krnov. D Prÿsk Horni. Tësin Tësin. * Schelten. Češko n Schelten-Parchen. Levov. » Šenov Kamenickÿ. Krakov. » Ulrichsthal. Bochnia .... Bochnia. Trutnov .... Trutnov. Brody Brody. Žižkovv Žižkovv. BrzeZany .... BrzeZany. Ghrzanôw . . . Ghrzanôw. Brno. Drohobycz . . . Drohobycz. Iglava. - » • • • Boryslaw. Krom e riž. Grodek Grodek. Olomuc. ** Jaroslavov . . . Jaroslavov. Brno Kraljevo polje. — Kolomea .... Kolomea. C Hodonin .... Hodonin. - Przemyél .... Przemyél. u Moravska Ostrova Moravska Ostrova. 55 r .... Podgorze. « Pfivoz. <3 Rzeszôw .... Rzeszôw. > Vitkovice. Sambor .... Sambor. 55 Mor. Šumperk . . Mor. Šumperk. Stanislavov . . . Stanislavov z Kni-hynin Wies. im Mor. Tïebova . . Mor. Tre bova. Strjrj Stryj. C D M • • Svitava. Tarnopol .... Tarnopol. s Novi Jiëin . . . Novi Jičin. Tarnôw .... Tarnôw. Prerov Prerov. Zloczôw .... Zloczôw. Prostëjov .... Prostëjov. Zolkiew .... Zolkiew. Šternberk . . . Šternberk. TfebiC Tfebiž. Z n oj mi. Cerno vci. Bukowina Radautz .... Radautz. Suczawa .... Suczawa. Opa^a. Slesko Belsko. FryStat Karvin. Dalmacija Zader Zader z Borgom. Poljska Ostrova.