KO" m.sllri luLoslovanske kmeUke zvezo. — Ona 38 Din n cel« leto. — Za inozemstvo 60 Di«. — Posa-metna i te vtika 1 Din. — V Inseratnem dela vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. lilija vsako sredo ob 6 zjutraj. — Spisi In dopisi naj se posipajo Credniitvo ,.Domoljuba", naročnina, rekiaraaoije ln Inserati pa llpravnistvu „Domoijnba" v LJubljani, Kopitarjeva ulica štev. 6. Držimo skupaj! v četrtek dne 9. t. m. je bil občni zbor Eadružne zveze v Ljubljani. Vsak občni ebor naše Zadružne zveze je nov korak k razvoju našega zadružništva in nov dokaz, da vedno bolj raste v našem ljudstvu zavest, da mora držati skupaj. Veliko je doseglo naše zadružništvo za našega preprostega človeka, zlasti pa za našega kmeta. Mirno lahko rečemo, da ga je predvsem rešilo oderuštva. Naučilo ga je dalje hraniti in dvignilo ga je gospodarsko, tako da stoji slovenski kmet daleč pred svojimi hrvatskim in srbskimi brati na jugu. Na kak način so dosegle naše hranilnice in posojilnice in za njimi druge zadruge tolike uspehe? ' Najprej s tem, da je zadružništvo v ljudstvu vzbujalo zavest skupnosti. Liberalizem, ki je o i srede prejšnjega stoletja dalje silno vplival tudi na naše pokrajine, je skušal vse razdružiti. Bil je to nauk najgrše sebičnosti pod geslom: Vsak sam zase. Na ta način se mu je posrečilo, da so nekateri pač silno obogateli, šibkejši pa so ostali toliko bolj odvisni. Ta nauk liberalizma se je polagoma vgnezdil tudi pri nas. Zmiraj več je bilo sebične lakomnosti, vedno manj pa smisla za skupno delo. Po vseh krajih na Slovenskem so zrasli razni Jnagnatje, bogataši, ki so postali pravi oderuhi našega kmeta. Odvisnost od teh oderuhov je bila tako silna, da so plačevali za denar obresti po 20 in še več odstotkov. Proti tem ljudskim pijavkam je nastopilo zadružništvo, vzpodbujalo k medsebojni pomoči in po nekaj desetletjih je oderu-čtvo v glavnem ponehalo. Obrestna mera pri nas je padla pred vojno na 6 odsiotkov. Stari liberalci, kmetski oderuhi so se zatekli v zaščito tako imenovanih »naprednih <: strank. Ti zlagani »naprednjaki« so bili vedno in so še danes nasprotniki pravega zadružništva. Danes si nadevajo ime 'demokratov. Drugo mogočno sredstvo, da so nase Kadrugo dosegle tolike uspehe, je bila v e -lika požrtvovalnost prvih zadružnih delavcev. Ti niso Iskali Svojega lastnega dobička, delali so zastonj, fes iz prave ljubezni do drugih. Zato so si pa tudi pridobili zaupanje širokih ljudskih krogov. Ta požrtvovalTnost se je obne- etudi po vojni. Kljub temu, da je obrest-mera v bankah bi velikih mestnih po- sojilnicah silno zrastla, je naše zadružništvo vzdržalo nizko obrestno mero, tako da je moglo kmetu pomagati z obrestmi, ki so pol nižje, kakor na Hrvatskem ali v Srbiji. Kaj sledi iz tega? Naše zadružništvo se je obneslo. Treba je le iti po isti poti naprej, po kateri smo doslej hodili in le še z večjo vnemo. Gojiti moramo vedno in povsod smisel za skupno delo in misel, da je treba za skupne stvari tudi kaj žrtvovati. Zato pa proč povsod s tistimi, ki iščejo pri vsakem delu samo svojega lastnega dobička. Pravi zadrugar mora znati storiti marsikaj tudi zastonj za sočlane v zadrugi. Kdor noče ničesar storiti za skupno stvar s požrtvovalnostjo, naj nikjer ne bo na čelu naši mzadrugam. Svoji k svojim! Zlasti pa moramo vedno bolj gojiti misel, naj naši ljudje drže nasproti sovražnikom našega gibanja najkrepkeje skupaj. Liberalizem je rodil o d e r u -š t v o, je rodil sedanje demokrate. Kdor tem na en ali drug način pomaga, ta škoduje naši skupni stvari. Kmet, ki nosi denar radi enega ali dveh odstotkov višjih obresti svoje težko zaslužene dinarje v hranilnice, pri kateri gospodarijo demokratje, škodujejo sam sebi. S tem denarjem bogate drugi in s tem denarjem pletejo pogosto bič, ki potem pada po kmečkih hrbtih. Odtegnite denar malim kmetskim hranilnicam, kje naj dobi kmet potem ločeni denar? Isto velja na drugih poljih. Cernu naj bi nosili naše kmečki ljudje denar trgovcem, obrtnikom, ki verujejo samo v »Jutro« in »Domovinos? Ali se bomo kdaj naučili, da je trgovec in obrtnik odvisen od denarja svojih odjemalcev? Ce noče z ljudstvom', naj gre. Kako bi skopneli razni demokratski sovražniki našega ljudstva v marsikateiem mestu, če bi bil kmet dovolj zaveden. V naših ljudeh mora zato zrasti samozavest, zavest, da nekaj pomenimo, če skupaj držimo in v tem skupnem boju vzraja-mo. To samozavest je treba gojiti tudi pri najmanjših dogodkih vsakdanjega življenja, da nikdar in nikjer ne bomo samu krivi, da se demokratska gospoda naravnost norčuje iz našega kmeta in preprostega človeka sploh. Vzgojiti moramo dalje v vseh ljudeh čut, da ljubijo, kar je naše. Kar spo* znamo za svoje, to moramo podpirati, zagovarjati in braniti z vsemi silami. Veljati mora povsod: Kdor ni z nami, je proti nam. Tiste povojne šviga-švaga može spravite povsod s poti. V naše vrste mora taka disciplina, dft bodo res imeli nasprotniki pred vsakim našim somišljenikom spoštovanje radi njegove odločnosti. Ali ni smešno, da se naš pristaš včasih v nasprotni družbi ne upa zagovarjati in braniti našega katoliškega gibanja. Torej več odločnosti 1 Take odločnosti nas je učil ranjki dr. Krek, ko je napovedal staremu liberalizmu na Slovenskem najostrejši boj. Zadružništvo, katero prav posebno lahko imenuje Kreka za svojega očeta, je velik del posledic liberalizma že premagalo. Pod starim liberalnim imenom razni laži-naprednjaki niti nastopati več ne upajo. Naša naloga je, da pomedemo še z ostanki starega liberalizma, ki si danes nadevajo ime demokratov. Izvršili bomo to, če bomo znali držati skupaj in če bomo znali za skupno stvar odločno in vztrajno delati in, če treba žrtvovati. Domača politika. V Belgradu se zadnji teden ni zgodilo nič posebnega. Vlada ne more nikamor naprej, ker nobena stranka ni več z njo zadovoljna. Ministri pritiskajo na to, da bi se vršile nove volitve v narodno skupščino, toda doslej v tej zahtevi ni uspeha. Doba sedanje zbornice namreč ni še potekla, in vsled spora z Albanijo in Italijo sedaj ni primren čas za volitve. Boj za in proti volitvam se nadaljuje. Nj. Vel. kralj se mudi v Vrbnjački banji. Tam je sprejel v avdienci skoro vse važnejše politike. Pri njem je bil tudi na-ečlnik SLS dr. A. Korošec in sicer en ves dan, dopoldne 3 ure, pri kosilu in popoldne. Listi so zelo veliko pisali o tej dolgi avdienci voditelja Slovencev. Nj. Vel. kraljica Marija se je vrnila Iz kopališča, prestolonaslednik Peter pa že skoro toden dni biva na Bledu. Jugoslovanski klub je zboroval pretekli četrtek v Mariboru. Navzoči so bili vsi poslanci razen obolelih dveh: gg. Kle-kla in fclnilja. I>r. Korošec je podal obširno poročilo o razgovorih z vodilnimi osebnostmi drugih strank. Poročilo je bilo soglasno odobreno. Klub je nato določil smernice za izvajanje letošnjega in priprave prihodnjega državnega proračuna. Oblastne uredbe in proračuni so našli hudega sodnika v finančnem ministru in državnem svetu. l>ržavni svet j e razveljavil skoro vse uredbe zagrebške in drugih oblasti, kjer imajo radičevci večino. So pa tudi res radičevci v oblastnih skupščinah sklepali o stvareh, o katerih po zakonu ne bi smeli. Finančni minister pa je razveljavil celo vrsto proračunov, ki so jih sklenile oblasti. Tudi slovenskim oblastem ni prizanesel. Proračun mariborske oblasti je sploh razveljavljen, proračun ljubljanske oblasti je sicer potrjen, le davek na vagonsko nakladanje je odbit. Oblastne skupščine bodo letos zelo težko mogle kaj delati. Na volitve se pripravljajo vse stranke. Radič ne more več krotiti svojih množic. V Dalmaciji so se mu izneverili najodlič-nejši pristaši in postavljajo za volitve svojo listo. Vojvodinski radičevci pa sploh vsi nastopajo v svoji stranki, ki so si jo sami osnovali in zelo ostro napadajo Radiča. Pribičevič hodi po shodih in silno zabavlja proti vladi, vedno pa daje razumeti, da bi bilo vse dobro, če bi on prišel v vlado. Poslanec Sušnik se mudi v Belgradu in je imel razgovor z ministrskim predsednikom Vukičevičem ter maršalom dvora Damjanovičem. Bilanca zadružništva. Bilanca je ta, da je področje zadm* ništva napredovalo in da so nastal za zadružništvo ugodnejši časi. Sila ie « sta, ki je rodila zadružno skupnost Sik katera danes prihaja na našega kmeta d? lavca in obrtnika, je tudi tista, ki zadrihn področje siri in ustvarja razumevanje » zadružno skupnost v najširših ljudski« plasteh. Ravno ne vesele gospodarske razmere, ki so izven zadružnih vrst še mno»o slabše, krepijo med zadrugarji zavest da je naša rešitev le v skupnosti. Močnejši naj rešuje slabejšega, magari na svojem h rini/ V nezadružnih vrstah pa postane v Času krize konkurenca tako surova in brezobzirna, da gre močnejši slabejšemu na hrbet, da ga utopi. Odtod toliko konkurzov v nezadružnih vrstah, da jih že pride po 50 na en mesec. Pri naših zadrugah pa je dosedaj tudi v najtežavnejših slučajih zadružna požrtvovalnost prinesla onim pomoč, ki so prišli v stisko. Posebno moramo še poudarjati potrebo vzajemnosti danes, ko se zopet v trgovskih krogih sliši klic na boj proti konzumarjem. Poslovanje Zadružne zvezo. V 1. 1928. je Zveza izvršila v ljubljanski oblasti 115 revizij, v mariborski 100 revizij, v hrvatskem Priinorju 6, skupaj torej 221 revizij. Med temi pa so bile tri generalne revizije, ki vzamejo zelo veliko časa in 19 izrednih revizij. Revizijsko delo povzroča Zvezi ogromne stroške in pri zadrugah najdemo le pre« malo razumevanja za to, kako važno nalogo Zveza vrši napram zadrugam. Kot izpopolnitev revizijskega dela Je smatrati tudi vsakovrstno pomoč pri knjigovodstvu, pri sestavi računskih zaključkov, pri urejevanju in zaključevanju knjig, Računskih zaključkov, je bilo pri Zvezi 76 in sicer 52 v Ljubljani, 24 v Mariboru. Na sedežu zadrug je bilo sestavljenih 95 rac. zaključokv in sicer 32 v ljubljanski oblasti, 63 v mariborski .Pregledanih pa je bilo vsega skupaj 94 računskih zaključkov in sicer 63 v Ljubljani, 31 v Mariboru, skupaj se je torej nudila pomoč pri sestavi računskih zaključkov 265 zadrugam. Poleg tega je bilo po naših uradnikih sestavljeno tudi 24 inventur. Poslužite se davčne ugodnosti. V davčnih in taksnih zadevali bi lahko skoro vse zadruge uživale davčno in taksno prostost na podlagi čl. 262 fin. zak. za leto 1922-23. in in odgovarjajočih členov poz-nejših finančnih zakonov, žal pa veliko število zadrug kljub našim opozorilom v okrožnicah in v Narodnem Gospodarju še danes ni izvršilo potrebnih sprememb pravil, ali so jih izvršile prav pozno, ali P« so opustile prijavo sprememb registracijskemu sodišču. Nekatere zadruge niso marale spremeniti pravil iz nekega neutemeljenega nezaupanja, češ da jim Zveza hoče vsled tozadevne določbe, ki mora pnjj v pravila, kratiti njihovo neodvisnost, aH da se hoče vlada s temi določbami v pravilih polastiti naših zadrug in njihovega premoženja. Ta strah in nezaupanje st? neutemeljena in dotiSne zadruge imajo w znatno škodo, da so taki agitaciji nasedle. Naše zadružni Dne 9. t. m. je imela centrala naših zadrug, kmetijskih društev, hranilnic in posojilnic, Zadružna zveza v Ljubljani svojo glavno skupščino. Vodil jo je predsednik dr. Anton Korošec. Skupščina je pokazala, da zadružništvo lepo napreduje, da se kmetsko ljudstvo vedno krepkeje oprijemlje zadrug kot edine pomoči v sedanjem težavnem času za kmetsko gospodarstvo. Na skupščini je bivši kmetijski mini-' ster dr. Kulovec sporočil veselo novico, da se bodo letošnjo jesen že začeli mlekarski tečaji v Škofji Loki. V ostalem je stanje in delo naših zadrug najbolje podal ravnatelj Zadružne zveze dr. Basaj. Nekatere najvažnejše dele njegovega poročila prinašamo. Polomi in zadružništvo. Leto 1926. je prineslo Sloveniji do tedaj nezaslišane polome denarnih zavodov. Škoda, ki so jo ti polomi povzročili našemu gospodarstvu, je ogromna in se v vseh posledicah ne da še niti pregledati. Je težko in žalostno, kajti te rar.e, vsekane slovenskemu gospodarstvu, tudi v petih letih ne bodo še popolnoma zacelile in več kot stomilijonsko izgubo ne bodo občutili le vlagatelji in delničarji zavodov, temveč celokupno slovensko gospodarstvo. Troje pa je, kar moremo nasproti tem ogromnim izgubam zabeležiti kot dobiček. Naše zadruge s polomi niso direktno prizadete, ker so se kljub vabilom s pretirano obrestno mero ogibale špekulacijo in se držale na splošno zadružne discipline. Ravno tako pri polomih ni direktno prizadeto naše kmetijstvo, ker ima, hvala Bogu, za nalaganje svojih prihrankov kreditne zadruge z neomejeno zavezo, pri katerih tudi vedno dobi za svoje gospodarstvo potrebni kredit. Tretjič pa moramo po vseh teh žalostnih izkušnjah pričakovati, da se je gospodarsko ozračje očistilo in da so si gotovi krogi končno dali s tem izpričevalo, koliko so solidni in koliko se jim sme zaupati. Te izkušnjo pa jasno in glasno Pričajo, da nudijo kreditne zadrugo z neomejeno zavezo, povezano med sabo še po tadružni solidarnosti v močno enoto, naj- štvo napreduje. višjo varnost za vloge in da vsled tega upravičeno zahtevajo ljudske prihranke v svojo upravo za ljudsko korist. Članstvo. Število pri Zvezi včlanjenih zadrug je tekom 1. 1926. narastlo od 497 na 518, torej za 21 zadrug. Na novo je pristopilo k Zvezi 37 zadrug in 6icer 14 kreditnih, 7 mlekarskih, 3 nabavno, 2 kmetijsko-strojni, 2 elektrarni, 2 vinarski, 1 živinorejska in 1 stavbinska zadruga. Prenehalo pa je članstvo 16 zadrug in sicer: 11 zadrugam radi likvidacije, 3 so izstopile, 2 pa sta bili izključeni. Med novimi članicami so najštevilnejše zastopane kreditne zadruge (14), potem pa mlekarske zadruge (7). Likvidacije pomenijo samo še formalni konec zadrug, ki so dejansko že poprej nehale delovati in so vec ali manj časa obstojale samo na papirju. Je torej to trebljenje suhih vej iz zadružnega drevesa. Med 518 članicami je 296 kreditnih zadrug ali nad 57 procentov vseh članic. Skoro vso kreditne zadruge zelo uspešno in solidno delujejo in radi tega uživajo pri ljudstvu splošno zaupanje. Za dokaz navedem le tri številke iz naše zadružne statistike za 1. 1924., ki bi pa po statistiki za 1. 1926. dokazovale še jasneje. Zadružništvo, hrbtonica našega gospodarstva. V 1. 1924. je znašal denarni promet kreditnih zadrug 1.366,292.000 Din, hranilne vloge kreditnih zadrug so v istem letu dosegle Din 316,153.000 in stanje posojil (gotovo pretežno za kmetijske potrebe) je bilo 134,616.000 Din. Z vso pravico torej imenujemo kreditno zadrugo no le hrbtenico našega zadružništva, ampak tudi hrbtenico našega kmetskega gospodarstva Naše zadružništvo je v svojem razvoju ostalo zvesto dr. Krekovemu programu, kakor ga je že 1. 1895. začrtal v črnih bukvah kmečkega stanu. »Denar je vse razdružil pri denarju naj se torej zopet začne organizacija. Denarno zadruge so pa tudi zato potrebne, ker je le v zvezi z njimi, ki lahko zadoščajo potrebnemu kreditu, mogoč razvoj svobodnih gospodarskih zadrug.« poločbe, ki jih zakon zahteva, so le takega značaja, da se varujejo zadruge pred izkoriščanjem in dobičkarstvom, zadružno premoženje pred koristoljubnostjo poan-Jneznikov in Zveze imajo le to nalogo, da (iad dotičnimi določbami pravil čuvajo. »Narodni Gospodar.« 7m zadružno izobrazbo smo delali z izdajanjem glasilo »Narodni Gospodar«, s podporami zadružni šoli, s prirejanjem zadružnih tečajev in predavanj. »Narodni Gospodar« 6e jo tiskal in razpošiljal v 1200 izvodih in srno morali leonoem leta naklado še zvišati. List je ^edno obravnaval vsa za zadružništvo važna vprašanja. Na ponovna opozorila je tu-že precej zadrug poskrbelo, da vsaj čla-W načelstev ln nadzorstev dobivajo zadružno glasilo v roko in ga mnogi tudi z zanimanjem berejo. Zadružna šola se je vršila tudi v 1. 1926-27. s podporo poljedelskega ministrstva in obeh Zvez v Ljubljani. Od 83 udeležencev je Zadružna pe«fl podpirala 22 s štipendijami. Pripomnim pa, da naše blagovne zadruge Sujno potrebujejo poštenih in sposobnih poslovodij.. Take bodo dobile iz absolventov zadružne šole, ako bodo Isti po dovršeni šoli napravili par let trgovske prakse. Zadružne tečaje eni o preteklo zimo prirejali v celi Sloveniji. Predavali so Zvezini uradniki o dolžnostih načelstva in nadzorstva, o davčnih in taksnih zadevah, o poslovanju kreditnih zadrug !n o pospeševanju varčevanja, Zlasti pri mladini. Denarni promet. Kot centrala 300 kreditnih zadrug ima Zveza z denarno izravnavo najodgovornejšo nalogo. Zveza upravlja nad 100 milijonov zadružnega denarja, Zveza mora gle-flati, da nudi zadrugam za njihove naložbe Najugodnejšo obrestno mero, pri čemer pa ftiora vedno biti popolnoma likvidna, kar i© težko spraviti v soglasje z zahtevo vi-|okc obrestne mere. V zavesti te odgovornosti Je Zveza upravljala ljudske prihranke z vso previdnostjo in vsled tega uživala tudi splošno zaupanje Slanic. O tem zaupanju najbolj priča visoka vsota naložb, ki jjo zrastla s pripisanimi obrestmi od Din »5,333.000 na Din 102,098.000, t. j. za Din 6,765.000 ali 1%. Je to visoka vsota, fi vendar ne moremo biti zadovoljni, ker pi bila lahko še znatno višja. Po računskih Zaključkih kreditnih zadrug za 1. 1925 smo iiamreč ugotovili, da so že koncem 1. 1925. mele Zvezine Slanice, zlasti šulce-deličev-te, prav znatne milijone naložene drugod. Zadrugarji, Zveza vrši svojo dolžnost 6 samopožrtvovalnostjo. Tega ji ne more filhče odrekati. Zato opravičeno pričakuje, fla bodo tudi članice izvrševale svojo dolž-jjost in se zlasti glede nalaganja odvišnega uenarja držale zadružne discipline. Kdor fll z nami, j© proti nam. Kdor noče marši-ffltl z nami, naj gre svojo pot, nikogar ne Fžimo. Solidnost Zvezinega poslovanja jo N trdnejši temelj za zaupanje. Obrestna mera za naložbe Je bila dogovorjena med vrfrml denarnimi zavodi in je Zveza v okvir ■ te-i »s dogovora nudila, kar je največ smela. Ue so pri vsem tem nekatere članice držale del naložb ali celo vse naložbe drugod, potem je možno, da se drugi zavodi niso držali dogovora glede obrestne mere. Ni pravične, da zadruge zahtevajo in sprejemajo od Zveze izvrševanje njenih dolžnosti, samo pa prevzete obveznosti pravil kršijo. Vsem tem zadrugam veljaj poziv: izpolnjujte svoje'dolžnosti. Ako pa se vam zdijo pretežke, pojdite tja, kjer se manj zahteva in več daje, oziroma če že ne daje, vsaj obljublja. Točnost. Vsa denarna naročila posojilnic Je Zveza točno izvrševala. Vedno je bil še isti dan, ko je prišlo naročilo, denar posojilnici tudi odposlan. Z ozirom na to točnost in pa z ozirom na poštninsko prostost, ker so posojilnice dobivale vse vsote brez stroškov, so moglo izhajati sorazmerno malo brez obrestne gotovine v blagajni. Krediti. Kredite je Zveza dovoljevala s pp-trebno previdnostjo. V 46 slučajih je bilo dovoljenih kreditov v skupnem znesku Din 8,020.000. Od teh dovoljenih kreditov je bilo ob zaključku leta izčrpanih 7,508.000 Din, torej skoro vsi novo dovoljeni krediti v celoti. Uprava kreditov, ki so v celoti znašali ob koncu leta Din 46,642.000, zahteva od Zvezine uprave velike pazljivosti in skrbnosti. Ta pazljivost drži nasproti v čuječnosti tudi zadruge, ki imajo kredite, da se svojih obveznosti stalno zavedajo in jih tudi v določenih rokih izpolnjujejo. Dobiček Zveze. Drugo pa je naš dobiček za 1. 1926., •ki znaša le Din 12.507. Zakaj smo pri 100 milijonskem stanju naložb dosegli tako malenkostni prebitek vam najlepše pokaže naš račun zgube in dobička. Iz računa obresti vidite, da imamo le malenkostno razliko med obrestno mero za vloge in kredite, le okrog 1.5 %. Majhnega izkazanega dobička se ne sramujemo. T» je dokaz za solidnost naše bilance. To je dokaz, da smo delali res zadružno za občo korist, ne pa za svoj dobiček, to je naposled dokaz naše zadružne vzajemnosti in požrtvovalnosti, ki ne Išče sobe in svojega dobička, ampak pomaga kjer more, dela za druge in ustvarja s tem obče blagostanje. Kaj pišejo naročniki. Zadnja »Domovina« bere »Kmetske-mu listu« levite, ker je napisal par resničnih besed o liberalni gospodi. »Domovina« priznava v svo"'h vrstah »pokvarjence«, pravi pa, da so taki tudi pri radičevcih, radikalcih, socijalistih in komunistih. Sa-mospoznanje je sicer lepa stvar, vendar je gotovo, da naše ljudstvo pokvarjencev raznih liberalnih sort v občinske odbore ne bo volilo, ker ima v svojih vrstah dovolj razumnih ln poštenih krščanskih mo2, združenih v Slovenski ljudski stranki. »Naš kmet je poštenjak in ne mara uničevati drugega stana, nego samo zahteva zase iste pravice, kakor jih imajo drugi,« lepo razlaga »Domovina«. Resnično, naš kmet noče uničiti nikogar. Zakaj pa ste ga hoteli uničiti vi žerjavovci — njegovi »najboljši prijatelji« pred volitvami — ko ste bili v vladi? Zakaj ste poštenemu našemu kmetu nalagali vedno in vedno večje davke, dali mu niste pa ničesar in zakaj niste pošteno upravljali ljudskega denarja v gotovih svojih bankah? Zaman je vaše hinavsko prizadevanje za kmetske glasove, kajti pošteni voiivci bodo zaupali tudi občinsko gospodarstvo le poštenim in zavednim krščanskim možem. »Naše ljudstvo ima kljub veliki po«, vrženosti klerikalizmu vendar le precej zdrave nazore o življenju,« priznava »Domovina«. — Ali vidite, ljudje božji, kako lepo pišejo žerjavovci o našem narodu. —< pred občinskimi volitvami. Ko bodo minule in bodo liberalci dobili za svojo hinavščino pošteno po grbi, pa bomo klerikalci v očeh žerjavovcev zopet »nevedna masa«, »duševno zaostali ljudje«, »backi« in še bogvekaj. — Poznamo vas, žerjavovce, le prilizujte se, ničesar ne bo-dete opravili! »Mnogo manj grdega političnega pre-kljanja hi bilo, ako bi bile vse stranke poštene«, modruje »Domovina«. Tako je, zato pa poglejte najprej vase, spravite se z Bogom, brez katerega ni poštenosti in popravite škodo, ki ste jo storili s svojim protiljudskim delom slovenskemu narodu. Šele potem bodete imeli pravico, da govorite našemu ljudstvu in o — poštenih strankah. »Rečemo lahko, da je SDS, ko jc bila v vladi, več storila za kmetski stan, kakor radičevsko-radikalska vlada,« se šopiri »Domovina«. — Prazna baharija. Pokažite le eno stvar, ki ste jo napravili za kmeta, ko ste bili v vladi. Radičevci res niso storili v resnični obči blagor ljudstva ničesar, vi žerjavovci pa še manj. V tem smislu ste storili vi »več« — hudega namreč. »Cilj vsake stranke bo moral biti blagostanje vsega naroda«, poudarja žerjavovski tednik. — Pravilno in tako tudi dela SLS. Vi pa, kadar ste bili pri vladnih jaslih, ste poznali le par svojih izvoljencev in svoj — žep, zato tudi sedaj pred volitvami vašim lepim besedam o »blagostanju vsega naroda« noben pameten človek ne bo — nasedel. »Težka vest voditeljom SLS ni dala priti mod svoje podeželske pristaše, katere bi sicer morda skušali tolažiti z uveljavljenimi malenkostnimi davčnimi olajšavami,« si izmišlja žerjavovski tednik. Davčne olajšave torej priznavate, v ostalem pa nikar ne farbajtel Dokler so bili naši poslanci v Belgradu, niso mogli biti istočasno med volivci. Zdaj pa gredo med nje in ljudstvo jih z navdušenjem sprejema in jim je hvaležno za velike gospodarske uspehe, ki so Jih dosegli v tako kratkem času. Kai pa morete vi žerjavovci pokazati, saj ste bili v vladi skoraj vsa povojna leta? Pridite med narod ln pojasnite mu svoje žalostne »uspehe« davčnega vijaka ln bati-naStva, če al upate! »Anglež glasuje pri volitvah tako, kakor mu veleva lastna pamet v danem trenutku in v danih okolnostih,« poučuje »Kmetski list«. Le verjemite, da tudi pristaši SLS ne volijo nič drugače. — Je pa v protesta n t o v s k i Angliji marsikaj,^ česar pri nas, spoštovanje odločujočih državnih faktorjev napram Cerkvi je tam gotovo večje, nego v naši državi. V protestantovski An- ?;liji je n. pr. izključen kinematografski ilm, ki bi kakorkoli žalil katoliško cerkev in kar je z njo v zvezi, pri nas predstavljajo kinematografi najgorostasnejše zgodovinske laži o papežih, duhovnikih in redovnikih. Na Angleškem misijonarji svobodno izvršujejo katoliško propagando, pri nas lažnjivo razkriče liberalci ustanovitev potrebne katoliške župnije v južnih krajih kot sovražnost proti Srbom in pravoslavju. In kancelparagraf! Le pojdite ž njim v angleški parlament, vsi od najpobožnejšega do najzagrizenejšega liberalnega poslanca vam bodo pokazali vrata, da ne boste vedeli, kdaj se znajdete na londonski ulici. Zakaj? Zato ker Je Izobraženim Angležom tudi svoboda vseh cerkva in ver sveta stvar. Angleži se brigajo za dobro državno gospodarstvo, pri nas pa se šteje kot višek vsega »napredka« farški boj, ki je resnično boj proti veri in Cerkvi, zato pa so Angleži bogati, pri nas pa je revščina doma. Tudi Anglija, na katero se samostojneži sklicujejo, je torej jasen dokaz, da hodi poleg žerjavovske tudi puelievska politika — kriva pota v škodo veri, narodu in državi. »V Sloveniji se je odločila SLS, da se bo pridružila gosposki skupini, to je za velekapital in pa za banke« si izmišlja »Kmetski list«. Od prve do zadnje besede grda laž, na katrn glasilo samostojnežev lahko vzame patent. >:Dokler je dr. Korošec zastopal tisti program, na katerega so ga izvolili slovenski kmetje, ni bilo niti avdijencc, niti kosila.« zabavlja samostojno glasilo ministra na razpoloženju. — Motite se, kajti vsa povojna leta jasno kažejo, da program SLS ni na prodaj. Pri vas je drugače: najprej sto bili žerjavovci, potem samostojneži avtonomisti, nato samostojneži centralisti, nekoliko potem republikanci, nato znova monartiisti, radičevci in bogzna še kaj. Prvič ste prisegali na >samokmetsko«, drugič na »kmetskoobrtniško«, tretjič na »kmetsko delavsko« stranko. En teden ste napadali škofa in duhovnike, drugi teden Ste škofa hvalili. Tretji teden ste škofa zopet napadali, volili neke duhovnike v vodstvo svoje stranke ter jih celo hoteli napraviti za poslance, obenem pa ste pritrjevali in pritrjujete svojemu vrhovnemu poveljniku, ki pravi, da je vera farovška bera in da se tudi brez »popa« pride v nebesa.— Tako torej zastopate vi, samostojneži »vestno in dosledno« svoj »program«. Kaj pa SLS? Nismo zatajili programa slovenskega ljudstva in ga ne bomo nikdar. »S kancelparagrafom bo vera samo pridobila na svojem trdnem položaju in či-stostk, še vedno pridiguje žerjavovski tednik. Vi žerjavovci bodete torej nekaznovano lahko blatili po svojih društvih in časo-isih vero, Cerkev in duhovnike, ki se ne odo mogli braniti in še drzno pišete, da d Župani, občinski odborniki in drugi, ki se zanimate za občinske volitve, naročite »Zakon o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji«. Stane 5 Din. Naroča se pri naslovu: Tajništvo SLS, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni, Pred škofijo, Ljubljana. Pri naročilu posameznih izvodov priložite za poštnino 50 para. d Cerkveno odlikovanje. Za častnega konzjstorialnega svetnika je imenovan gospod' Stanko Premrl, vodja stolnega kora, ravnatelj Orglarske šole, profesor glasbenega konservatorija v Ljubljani in naš odlični komponist. K zaslužnemu odlikovanju naše iskrene častitke. d Umeščen je bil včeraj dne 13. junija 1927, na župnijo Zgornji Tuhinj gosp. Janez Burnrk, doslej kaplan v Št. Ru-pertu pri Mokronoga. d Orlovski tečaj gg. duhovnike se bo vršil v Ljubljani od 4. do 6. julija. Natančen spored bo objavljen v junijevi številki Orlovskega odbornika. Čas za prijave je do 25. junija. Prosimo, da se gospodje čimpreje prijavijo, da moremo vse potrebno pripraviti. d Oblastni šolski odbor za ljubljansko oblast je sestavljen takole: predsednik veliki župan dr. Fran Vodopivec, podpredsednik dr. Karel Capuder, člani: oblastni šolski nadzornik E- Gangl, oblastni sanitetni referent dr. Ernes* Mayer, načelnik gradbene sekcije v Ljubljani inž. Avrelij Kobal, ravn. moškega učiteljišča v Ljubljani Anton Dokler, ravn. I. mestne deško meščanske šole Maks Hočevar, predstojnik davčne administracije v Ljubljani dr. Karel Novotny, okrajni šolski nadzornik Miroslav Pretnar, upravitelj manjšinske šole v Ljubljani Julij Slapšak, upraviteljica IV. dekliške osnovne šole v Ljubljani Marija Sadar-Kleinmayr, obl. odbornik dr. Mila-vec za Ljubljano, posestnik, župan in obl. poslanec Josip Nemanič za Črnomelj, odvetnik dr. Dominik Žvokelj za Kamnik, katehet Julij Lazič za Kastav, dekan in obl. poslanec Anton Skubic za Kočevje, posestnik in oblastni poslanec Anton Um-nik za Kranj, posestnik in oblastni poslanec Fran Kobal za Krško, župnik Valentin Sitar za Litijo, rudar in oblastni poslanec Filip Križnik za Laško, dekan Valentin Zabret za Ljubljansko okolico, posestnik in lesni trgovec Jakob Maček za Logatec, odvetnik in oblastni poslanec dr. Ivo Češnik za Novo mesto ter posestnik in oblastni poslanec Jakob Jan za Radovljico. d Nadzorstvo nad občinami je konono-veljavno prešlo od državne uprave na ljubljansko samoupravo. Sedaj je torej tudi konec liberalnega preganjanja ljudskih županov in občinskih odborov. bo kancelparagraf pospeševal »čistost vere«? Ali postane voda bolj čista, ako mečeš vanjo umazano blato in ni nikogar, dn bi ga odstranil? _ Res žalostna in nad vse grda je vloga izdajalcev slovenskega naro-ga m njegove vere. d V Bohinjski Bistrici vprizori ljub. ljanski Ljudski oder v nedeljo 19. t. m. po! poldne ljudsko igro »Vaški lopov«. Cenje-no občinstvo opozarjamo, naj ne zamudi prilike in si predstavo ogleda. d t Leopold Turšič. V Krškem ob Savi je umrl tamošnji župnik, bivši vojni kurat Leopold Turšič. V vojni si je bil nakopal jetiko. Turšič se je udejetvoval tudi kot pl-satelj in pesnik. Baje bo neka založba y kratkem izdala njegove pesmi. d Belgrajski katoličani so zelo poir. tvovalni. Sedaj so zbrali že 45.000 Din za zvonove, 20.000 Din za uboge otroke in 20.000 Din za zastavo mladinskega društva. Poleg tega imajo pa še posebno zbirko za orgle. Zastavo je 29. maja blagoslo-vil sam nuncij sv. očeta msgr. Pel le-g r i n e 11 i. d Proti kulturnemu boju so se izjavili oelo nemški socialisti. Na zadnjem svojem zboru so odklonili resolucijo, ki prepove* dtije politično sodelovanje s katoliškim centrumom. To je znamenje, da so nemški socialisti precej boljši kot naši, ki stoje pod vplivom žerjavovcev. d Krvava proccsija. V Dugopolju na Hrvatskem so se med procesijo kmetje sprli. Izvlekli so nože in ee začeli klati, nekateri pa so kamenje metali v svoje nasprotnike. En kmet je dobil težke poškotN be na glavi, enemu so razparali trebuh, več drugih pa je dobilo manjše poškodbe in rane. Lepa procesija. d Malarija. V severni Dalmaciji je začela razgrajati malarija. Cele vasi so obolele. Zdravniške pomoči je malo, ker revno ljudstvo nima denarja, da bi plačalo. d Trideset kmetov na zatožni klopi. 30 kmetov je bilo pred sarajevskim sodiščem obsojenih radi tega, ker so leta 1921, razbili in podrli hišo neki vdovi, kateri j6 komisija za agrarno reformo dala dotično zemljišče in ga vzela nekemu kmetu, za katerega so se obtoženi borili. d Jezero suše. Ministrski svet jo odobril 15 milijonov dinarjev na račun reparacij za Črno goro. Večina te vsote se porabila za izsuševanje skaderskega jezera, ki naj se izpremeni v plodno polje, da bo Črna gora preskrbljena s hrano. d Težka nesreča. Strašna nesreča je zadela ugledno Jurešovo hišo v Borecih pri Ljutomeru. Proti navadi je zapregel oče ter se odpeljal z vnukoma v gorice v Globokem v Medžimurju. Zdrav in dobre volje se je odpeljal 74 letni AL Jureš z otrokoma v gorice. Petletni Vinko je 6cdel na podu voza, voznik s štiriletnim Tončkom v naročju pa na deski, položeni čez garice. V strmem klancu so se konji naenkrat splašili, zavore so odpovedale in voz je bliskovito zdrčal po strmini. Ker je voznik držal z eno roko otroka, ni mogel zaustaviti splašenih konj. Vinko in Tonček sta zletela z drvečega voza drug za drugim nepoškodovana, na Jureša pa sc je prekucnil voz ter ga ubil. Vendar pa ga je duhovnik, ki so ga ljudje, ki so pritekli z goric, priklicali, izprevidel, preden je umrl, sveto spoved pa Je bil opravil prejšnji v domači cerkvi. Rajni je bil daleč dan v aomaui nujni ju un uaicu na- okrog znan radi svojega razuma, krasnega značaja in globoke pobožnosti. Bil je celo življenje naročnik krščanskih listov in zvest pristaš SLS. Kako je bil priljubljen, je jasno pričal lep pogreb. d Težka železniška nesreča. Na litijski postaji je stopil na vlak, ki prihaja od četrt na 4. uro v Ljubljano, 21 letni čev-] jarf.ki pomočnik Miroslav Tišlar, doma iz Prežgauja pri Litiji. Tišlar je bil zelo utrujen, vendar pa se ni mogel vsesti v kupe, ker je bil prenapolnjen. Obstal je na stopnišču vagona, se naslonil za ograjo in za trenutek zadremal. V tem hipu je vlak potegnil naprej. Močen sunek je vrgel Tišlarja pod vlak, ki mu jo takoj odrezal nogo uod desnim kolenom. d Orožna smrt v plamenu. Na Poljskem v Kunovu se je vnela neka hiša, v kateri so prenočevali vojaki. 7 vojakov jc zgorelo s poslopjem vred. d Strela je ubila v ponedeljek, dne 13. t. m. v Gor. Logatcu Ivanko Čuk, 23 letno dekle iz Kale št. 25. Ubogim staršem naše globoko sožalje. d Tat perila pod ključem Ženi trgovca Alojziji Hribernik je bilo včeraj v Vod-matu iz zaklenjene sobe ukradenega raznega perila za okoli 3600 Din. Dva stražni-I ' sta na kolesih izsledila na cesti blizu 'lomačevega tatu, ki je nesel vse ukradeno perilo na hrbtu. Je to 31 let star brezposelni delavec Anton Sever z Jožice, ki je pred kratkim p-lšel iz Italije in je bil že radi tatvine predkaznovan. d Čast komur čast! Neka družina v Ra-vensbergu na Bavarskem, ki šteje 18 članov, očeta, mater in 16 otrok, je po deželnem poglavarju poslala v Rim sv. očetu svojo sko. Zadaj pa je napisala mati naslednje vrstice: »Ljubi »v, oče! S svojimi 16 otroki poklekneva z očetom k nogam Vaše svetosti ter Vas prosiva apostolskega blagoslova, da bi jih mogla vzgojiti za dobre sinove in hčere sv. Cerkve. Za Vašo svetost bomo mnogo molili.« Sveti očo je ganjen gledal sliko ter rekel: Ta dobra družin« v resnici zasluži par vrstic od papeža. Sv. očo se je vsedel ter napisal pod sliko: »Najiskrenejše čestitam, voščim obilo sreče in zahvaljujoč se za Vaše molitve z Vami vred molim za čim večjo srečo cvetočo krščanske družico L.... ter j>odelju-jem vsem posebno pa najmlajšim iz vsega srca apostolski blagoslov.« To je bilo veselja v družini, ko so prejeli to sliko, ki jo branijo kot posebno dragocenost v hiši. d Socialni demokratje in Orjuna v bratskem objemu. V tožbi poslanca Žebota Proti »Jutru«, oziroma dr. Reismanu, so nastopali v bratskem objemu orjunci in socialni demokrati. Pri obravnavi dne 7. junija so bili socialisti okinčani s svojimi znaki, a orjunaš Plomberger z orjunaškim znakom, čestitamo zvezi med Orjuno in socialisti! d Zavarovanja proti dežju. To zavarovanje so vpeljali že v Nemčiji in sedaj še v Avstriji. Tega zavarovanja 'm poehižufejo zlasti razna društva, ki trpe škodo, &> dež prepreči kake prireditve in s tem trpe veliko škodo. d Petrolej gori. Iz Bukarešte poročajo: Schichtov način pranja 4 Namočiti v e k st r aktu za i gPf Izprati s Schichtotfim N. TERPENTINOVIM MILOM. «Hbh& ' : -rMi- Pojavil se je strahovit požar v romunskem petrolejskem studencu Morena, ki pripada družbi Steana. Ta studenec je dajal dnevno 100 vagonov petroleja. Požar je zavzel ogromen obseg. Goreti so začeli tudi drugi v bližini se nahajajoči studenci. Ob priliki tega požara je našlo smrt 17 oseb. d Mehikanski Neron. Zvezna vlada državice Guanajoata v Mehiki je zvedela, da se pripravlja neki par na poroko po katoliškem obredu. Policija je aretirala dva duhovnika, ženina in nevesto ter notarja in jih dala na cesti ustreliti. Obenem je dala izpostaviti njihova trupla v opozorilo, da je prej>ovedano obhajati poroko po katoliškem obredu. d Kosovo polje. Iz Prištine poročajo, da so začeli kopati temelje za novo katoliško cerkev, ki bo posvečena sv. Antonu. To bo na slavnem Kosovem polju sredi Balkana prva katoliška cerkev. d Nova podzemeljska jama v Sloveniji. V bližini Ponove vasi nedaleč od Grosupljega so raziskali neko že iz turških časov znano jamo. Našli so nove zelo lepe predele s kapniki in figurami. d V 15. dneh okoli sveta. Iz Newyorka prihaja vest, da nameravata ameriška leta i ca Lington Wells in Wade koncem junija pričeti polet okoli sveta v aeroplanu. Letalca računata, da bosta priletela v 15 dneh okoli sveta. Lansko leto je Wells dosegel rekord, ko je letel okoli sveta v aeroplanu in potoval z železnico in avtomobilom. Pot je napravil v 28 dneh. Wade je eden od tistih treh letalcev, ki so leta 1924. napravili polet okoli sveta v aeroplanu. d Kaj bi radi boljševiki. Izvršilni odbor komunistične stranke je izdal na zatirane narode vsega sveta proglas, v katerem naznanja, da je pričela Anglija pravo imperialistično križarsko vojno proti Rusiji. V manifestu se nadalje poudarja, da se Italija naglo oborožuje in pripravlja na vojno. Manifest se zaključuje s pozivom na prole-tarijat, naj protestira proti vojni in naj pripravlja svetovno revolucijo. Komunistična stranka poziva vse, naj z vso močjo podpirajo rdečo armado. Proti temu manifestu je'glavni odbor fašistovske stranke izdal drug proglas, v katerem ogorčeno zavrača bogBeViške trditve glede Italije in trdi, da Je največja nevarnost za svetovni mir ravno boljševiška propaganda. d Bombo so nastavili razbojniki na železniško progo pri Gjevgjeliji v južni Srbi- fi. Bomba Je eksplodirala, pokvarila »troj in raztrgala progo, tako, da je bil več dni promet prekinjen. d Kačji pik ga je umoril. V Hercegovini je 15 letni otrok zaspal na paši. Pičila ga je kača in otrok je v največjih mukah umrl. d Najstarejši človek na svetu. V Carigradu živi pristaniški delavec Zaro Agha, ki ima sedaj 154 let. On pravi o sebi: Doživel sem toliko starost zato, ker nikoli v svojem življenju nisem pil alkohola in sem zmerno živel. Ta starec se je 11 krat oženi!, imel 28 otrok in bojeval se je v štirih vojnah. d Strašen razbojnik. Na Hrvatskem sedaj preiskujejo zločine razbojnika Prpiča Malega. Je to majhen 23 letni mladenič, ki pa je bil strah in trepet vse okolice kjerkoli se je pojavil. Poveljeval je razbojniški bandi. Doslej je priznal 16 umorov, razboj-stev in tatvin. d Sebe in ženo ubil. Lovro Heim 77-letni starec v Osijeku je zaklal svojo 74-letno ženo. Trikrat jo je zabodel z nožem v prsa. Potem se je obesil. Vzroka nihče ne ve, ker sta oba imela vsega dovolj. d Čez morje so začeli letati po zraku. Že zadnjič smo poročali, da je neki Ame-rikanec Lindberg letel s svojim aeropla-nom nepretrgoma iz Newyorka v Pariz. Takoj par dni na to pa je letel njegov tovariš Chamberlin iz Newyorka v Berlin. Tudi ta je srečno preletel morje, le ko je bil že v Nemčiji mu je zmanjkalo bencina in se je moral pri Kottsburgu spustiti na tla. d Kredit za vodne zadruge. Vlada je odobrila pravilnik za vodne zadruge, ki določa v ta namen 600 milijonov kredita. d Oče obstrelil sina. V torek proti večeru se je odigral pri Sv. Jakobu v Slov. goricah krvav slučaj med očetom in sinom. 78 letni prevžitkar Lorbar se je večkrat prepiral s svojim 47 letnim sinom Francem, ki je oženjen in ima otroke na svojem lastnem posestvu. V prepiru je pograbil stari Lorber za revolver in ga nastavil sinu na prsa. Naenkrat je razljuteni starec potegnil petelina in krogla je zadela sina v prsa pri srcu. Zadeti se je zgrudil v mlakužo krvi in na srečo je bila zdravniška pomoč še primeroma kmalu na mestu žaloigre. Zdravnik je Franca obvezal in mu ustavil kri. V sredo zjutraj ob sedmih je bil poklican k Sv. Jakobu mariborski rešilni oddelek, ki je nevarno obstreljenega prepe- Tabor na Lfmbarski gori pri Moravčah. Vsej bližnji in daljni okolici naznanjamo, da bo v nedeljo, 19. junija na Limbarski gori pri Moravčah velik ljudski tabor, in sicer ob 11. uri dop. Govorijo poslanci in drugi. Vabimo vse k obilni udeležbi. Ijal v mariborsko splošno bolnico. Kljub zelo nevarni rani je upanje, da ob od očeta obstreljeni sin okreval. d Tetaji duhovnih vaj za tretje četrtletje 1927 v Domu duh. vaj.: za duhovnike: od 4.-8. julija; od 4.-8. avgusta; od 19. do 23. septembra. — Za abiturijente: od 10.—14. julija. — Za inteligonte: od 11. do 15. avgusta. — Za akademike: od 4.-8. septembra. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konca zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Kdor bi priglašen ne mogel priti, se mora pravočasno odglaeiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. — Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega 9. d Dolenjcem. »Slovenski akademski oktet« v Ljubljani priredi na praznik 18. junija ob 3 pop. po prihodu vlaka v kat. prosvetnem domu v Št. Vidu pri Stični pevski koncert najmodernejših in narodnih pesmi. V nadi, da Vam pokažemo lepoto slovenske glasbe — Vas iskreno vabimo. d Razstavo kanarčkov »Harcerjev« priredi na sejmišču ob priliki letošnjega velesejma društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani. Razstavljeni bodo ptiči pevci lastne vzgoje. Kanarčka so prinesli v početku 16. stoletja v Evropo, kjer se je kmalu prikupil ljudem s svojim prijetnim petjem. Kanarčka ni baš težko hraniti. Gledati je v prvi vrsti na to, da ima udobno kletko in v njej čistočo. Najbolj mu prija ne popolnoma suha, mirna soba s primerno toploto. Kanarčki harcerji so pa še celo občutljivi, nečist zrak, prah, dim ali prepih mu povzroči hripavost. Sveža mrzla voda učinkuje na nežni ustroj glasilke in dihalnih organov tal«) slabo, da težko oboli na dihalih. Voda naj ostane torej, posebno v zimskem času, vsaj eno do dve uri v sobi, predno se vloži v kletko. Premrzla voda povzroča tudi želodčne in črevesne bolezni. Prvi pogoj, da so ptiči zdravi, je pravilno krmljenje. V prodajalnah dobiš navadno že pripravljeno krmo, mešanico raznih semen pod imenom »krma za kanarčke«. Sladkosnednežu pa izredno ugaja sladkorček, dateljček, suh ali v mle-ku namočen prepečenec, ne brani se pa tudi trdo kuhanega jajčka. Konoplja je zelo redilna, zato je priporočljiva le za suhe in vsed bolezni oslabele rekonvaleecente. Zdr„ m pevcem pa ni pokladati konoplje, 6 ki povzroča hripavost in odebelenje. Kanarčki vseh vrst radi jed° zeleno kresnico, kurja črevca in liste salate. Mokra, pre-pogostokrat dana zelenjava povzroča grižo, nasprotno pa leči tudi zaprtje. Hruške, jabolka so tudi zdrava hrana. Drobee sepe (Caea sepia), ki jo kupiš v drogeriji ali lekarni, naj kanarčku nikdar ne manjka. Kanarček živi navadno 10—12 let, ucafc« pa pri primerni hrani pri dobri postrežbi tudi dvajset let. d Smrtna kosa. V Višnji gori je sla dne 30. maja po boljše plačilo k Majmški kraljici in Bogu vrla Orlica gdčna Roza-lija Morel, hčerka-edinka g. Morela, železniškega uradnika. Težko preizkušeni rodbini naj bo Bog tolažnik — kakor upamo, je Rozaliji že plačnik. Pokojnica je bila vneta Orlica in dika na odru in pevskem odseku. d Za pogorelce v Starem trgu ob Kolpi so do sedaj darovali: Ljubljanski oblastni odbotr 5000 Din, Jurij Šterk, trgovec iz Vinice 2000 Din; dr. Fran Kulovec, min. n. r. 1000 Din; Jožef Rogelj, župnik v Nem. Loki, 2 dolarja; farna zbirka Dragatuš 230 Din; Hranilnica in posojilnica v Dragatu-šu 100 Din; Jožef Vrbinc, učitelj v Toplicah, 100 Din; župni urad, Velesovo, 200 Din; Egon Bayr, Ljubi jati«, Sv. Flori jan 300 Din. Vsem darovalcem kličemo vsi prizadeti: Bog plačaj tisočerol Druge pa vljudno prosimo: Posnemajte jihl — Prizadeti. d Živela srečal Opozarjamo cenj. naročnike na današnji številki priloženi prospekt zelo srečne tvrdke Drag, R. Kola-kovič v Beogradu, ki priporoča srečke državne razredne loterije. d Pri zaprtju, motenju prebave, zgagi, kipenju, glavobolu, splošnem slabopočutju, naj se zaužije zjutraj na težče naravna »Franz Josef«-grenčica, Po izkušnjah, ki so jih dobili na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josei«-voda izredno dobro-dejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah. d Pomnite: Pralni prašek »Ženska hvala« razkraja nesnago. •k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete<, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. Vojaške zadeve. Vprašanje. Rojen sem 1907. leta. Oče je umrl, starejši brat roj. 1904 služi polni rok, mla jši pa je rojen 1. 1919. Ali bom služil skrajšan rok? M. M. Odgovor. Ne. Tretji bo šele služil skrajšan rok, če boste tudi vi potrjen in odslužil polni rok. Vprašanje. Moj mož mora služIti skrajšan rok. Davka plačujem 26 Din. Ali bi mogel doseči oprostitev. P. F. Odgovor. Ne. Pravico do oprostitve bi le imel, če bi plačeval le 20 Din ali manj davka na leto. Odgovor na vprašanje g. H. M. Gospod L., ki je bil pri petem naboru potrjen, nima pravice do skrajšanega roka, ker nista dva njegova brata neposredno pred njim sužila polnega roka. Vprašanje. Rojen sem leta 1908. in bi šel rad že letos na nabor, da prej zadostim vojaški dolžnosti. Kam se mi je obrnitil A. Z. * Odogovor. Za predčasni vstop v voja ško službo so je prijaviti komandantu vq! jaškega okrožja ob času nabora ali p0 naboru do vpoklica rekrutov. Q PO 5VETU 20 oficirjev in uradnikov ustreljenih Ruska sovjetska vlada ne pozna do svojih nasprotnikov nobene obzirnosti in usmiljenja. Dne 9. junija je posebno sodišče ob. sodilo na smrt 20 oseb, ki so jih obdolžili z inozemstvom in monarhisti, ki hočejo na Ruskem odpraviti sovjetski režim in zopel poklicati carja na prestol. Med na smrt ob-sojenimi, ki so jih takoj usmrtili, je vei! generalov in visokih uradnikov bivše carske vlade. Vsi smatrajo, da pomenijo tQ ostre obsodbe nekak odgovor Rusijo na sovražno stališče, ki so ga napram njej za. vzele Anglija in druge države. Rusi ogorčeni na Poljsko radi ainora varšavskega poslanika, čoprav je ruskega poslanika v Varšavi umoril nek ruski m» narhist, se ruski vladni krogi zelo ostrfl izražajo o poljski vladi, ki da je preslabo varovala ruskega poslanika. Poljska vlada odklanja vsako odgovornost za umor, ker ruski poslanik sploh ni Obveščal policije, če je kam potoval. Sicer je pa dala moiilca takoj zapreti in bo kaznovan. Zborovanje sveta Društva narodov. Svet (odbor) Društva narodov se jc sesta/ v Ženevi, da uredi več važnih zadev. Med drugimi bo na dnevnem redu tudi naš spol z Albanijo. Albanski poslanik Cena beg nofe iz Belgrada. Vsled prekinjenja diplomatskih zvez med našo državo in Albani jo je bil naii poslanik takoj odpoklicrn iz Albanije, nakar je bi! tudi albanski poslanik v Belgradu pozvan, da odide domov. Ta pa se nfl pokorava povelju svoje vlade in je ostal šo vedno v Belgradu. Pravijo, da se ne strinja s politiko albanskega predsednika Ahmeda Zoga, ki je spravil Albanijo v italijansko odvisnost in pričakuje državnega prevrata v Albaniji. V tem slučaju bi bil on naslednik Ahmeda Zoguja. Italijanski fašisti napadli frantoskl vlak. Na francosko-italijanski meji so italijanski fašisti streljali na francoske železničarje nekega tovornega vlaka. Francozi zahtevajo strogo kazen za napadalce. Švica proti Rusiji. Švicarski zvezni svet je sklenil ostro nastopati proti komunističnim organizacijam. Obenem je sklenil) da z Rusijo ne mara imeti nobenih zvez. Prtprldajte sa ^^^^ lZ|l€lK0V o trpežnosti iz prve kranjske vrvarne --1". ' ~ ...UUjUUV . . . ..---- IVHn n. HDHMI£ LJUBLJANA, S*. Petra cesla it. 3* In pri podružnicah v Mariboru, Vetrlnjska 20 in v Kamniku, Šutna V Inserat: »Na prodaj je zložljiva poste-lja stare dame, ki izgleda kakor miza, kadar se vkup zloži.« fitg* 8* »DOMOLJUBU Iflgfc gtran 881^., 511 PO DOMOVINI! |6 LITIJA. V nedeljo, 26. junija, se vrte za našo občino volitve v občinski odbor. Vložene 60 to pot tri liste in sicer': prva lista SLS » sedanjim županom na želu; druga lista, ki so ji nadeli ime gospod ar-sko-socijalna in tretja lista, ki nosi ponosno ime nepolitična gospodarska lista. Ni namen tega dopisa, da bi hvalili kandidate prve liste, ki je lista naše stranke, ker že imena bodočih »Minskih odbornikov garantirajo, da bo občinsko gospodarstvo v najspretnejšiih rokah. Saj vidimo, kaj so v zadnjih (i IHih, ko je imela naša stranka v občinskem odboru trdno večino, za našo občino ln občinarje koristnega storili. — Omenjamo le razne betonske mostove, reaervarje, posipanje občinskih potov, zgradbo nove občinske eeete iz Cerovca na Jablan-Ske Laze, podpora živinoreje, kanalizacije po vseh vaseh itd. In vse to se je storilo, ne da bi se ob-finarje z davčnimi doldadami preobremenjevalo, ko je znano dejstvo, da so v litijski občini občinske doklade kar najmanjše v nagem okraju. V tem duhu dela in napredka v korist občine in občinarje v bo bodoči občinski odbor započeto teiko gospodarsko delo nadaljeval. Urugo listo »o vložili pristaši samostojne demokratske stranke, ki je pa lo pot eaml ne Ui mogli splaviti skupaj, pa so se zvezali z našimi delavci, bivšimi komunisti in socijalisti, tako da so s težko mujo kandidatno listo spopolnili. Nosilec liste je Fr. K unstiler star. Napaka te liste je tudi v tem, da je na četrtem mestu že njegov sin g. Tinko Kunstler. Delavci so menda že pozabili, kako je svoj ča« Orjuna nastopala proti njim. No, pa bo menda naše delavca do 26. junija le pamet srečala, da ne bodo volili svojih najhujših sovražnikov, samostojnih demokratov. Tretjo listo so postavili, da na ta način ujamejo nekaj kmotsJdh glasov nafti samostojni demokratje, ki so si za to delo najeli nekaj premalo zavednih mož. Ujeli so marsikaterega našega dobrega somišljenika, ki mu je pa danes že žal, da se je na lej listi podpisal in mnogi javno izjavljajo, da bodo volili v prvo Skrinjico. Da ne bodo v kalnem ribarili s to listo, izjavljamo, da je ta listu le v pumoč samostojni demokratski stranki, ki jo je prav za prav napravila. Zato bodo vsi tisti naši Jvesti somišljeniki, ki so se podpisali pod pritiskom «!i pa vsled raznih zvijač, katerih so se pri nabiranju podpisov naši nasprotniki posluževali, glasovali za listo SLS, ki je prva. KAMNIK. NaŽa skrinjica je tretja pri občinskih volitvah ' nedeljo. Vsi vrzite kroglice v to skrinjico! Naj n« bo našega somišljenika, ki bi ostal doma, ali vrgel kroglico v kako drugo skrinjico! Vsak lak pomaga demokratom zopet do moči v občinskem gospodarstvu. In kaj so demokratje storili za občane, saj veste vsi! Ali Vam je treba praviti o Slavonski banki in o Mestni hranilnici v Kamniku? Kriišani, ali že imate lepo vozno cesto, ki so vam obljubili demokratje že pri vsakih volitvah, pa 90 Pozneje pozabili nanjo, ker so morali skrbeti za drugo nepotrebne stvari? Perovčani, ali že imate krvavo potrebni vodovod, ki je bil vedno sladko vabilo demokratov pred volil vam i? Poslanci SLS 150 v oblastni skupščini načeli to za vas velevažno vprašanje. Delavci, ali so vam demokratje omogočil pomnoženo delo na smodišnici? Ali ni morala priti vlada SLS, da je vsaj mal ovam pomagala v boju za delo. Ali vas bo mar Blaž Rems reševal ln vam vodil občinsko gosipodarstvo? Kaj je do-zdaj atoril za vas, čeprav je bil dr. Karbov zaveznik v občinskem odboru? Ali boste volili gg. Škofa in Hratarja? Berite zadnjega Domoljuba o tem! Zato ne verjemite nikomur drugemu, ko SLS, ki je že pokazala neštetokrat, da je edina naša prava Bastoppita in vsi vrzite v 3. ishittnjico, M je skrinjica SLS, stranke slovenskega delavnega ljud-sival Ne demokratje, ne gospodarski blok, ne Blaž Rems ne bodo rešili zavoženega mestnega gospodarstva, ampak edino SLS, ki ima zaupanje vseh delovnih slojev 1 VRHNIKA. (Redka slovesnost.) V nedeljo dne 22. maja t. 1. se je v naši župni cerkvi sv. Pavla vršila lepa slovesnost. Naš organist in skladatelj g. Anton Grum Jo obhajal s svojo soprogo Gizelo srebrno poroko. Na predvečer so mu cerkveni pevci priredili podoknico. Istočasno so obhajali njegovi starši gg. Anton in Margareta Grum z Malega Lipoglava na Dolenjskem, in starši njegove žene gg. Josip in Ivana Weiss iz Ljubljane svojo zlato poroko. Poročno slovesnost ki se je vršila po odpeti maši ob U, Je s krasnim nagovorom oipravil veleč, gospod dekan Jan. Kete. — Temu redkemu slavlju pristavljamo še, da je srebrni jubilant pravkar obhajal tudi petdesetletnico svojega rojstva. — Vsem štirim zlato P'ročencem želimo dočakati še demantno, srebrno-poroSencema pa zlato poroko in jim kličemo iz srca: Bog Vas živi in ohranil ZAPLANA. • Pri nas smo na pokopališču poetavlli skromen apomenik padlim vojakom. Dne 26. junija po deseti sv. maši bomo Sipomenik blagoslovili. K tej slovesnosti uljudno vabimo naše sosede. 8R0MLJE. Na Binko&no nedeljo smo tukaj spremili k zadnjem počitku uglednega gospodarja, očeta številne družine Mihaela Kroželj iz Oklukove gore. Bil je ugleden mož in večletni občinski odbornik. Naj mu bo zemlja lahka ln sveti naj mu večna luč. — Bližajo se tudi v naši občini občinske vo-lilve. Pristaši naše »Slabostojne« porabljajo za svojo agitacijo to, da ob vsaki priliki blatijo našo častilo duhovščino. Se vidi kako verni kristjani da eo, ki kristjanstvo za klobukom nosijo. Nekaj veselega se nam pa vseeno obeta pri >Slabostojnlh< v Sromljah. Po volitvah bomo namreč imeli kar tri »Slabostojne« župane. Sromljani pa praivimo, da tisto drevo, iz katerega se bi za »Slabostojne« naredil županski stolček, še ni zasajeno. Mi Sromljani držimo kakor smo dosedaj tudi v bodoče skupaj. Ogromna večina bo na naši strani in zmaga nam je zagotovljena, ker je naša Slovenska ljudska stranka edina, ki hoče in dela za pomoč našemu slovenskemu ljudstvu, — Srornljan kmet. JEŽICA PRI LJUBLJANI. V nedeljo dne 19. t. m. ob 8 zvečer se bo vršil v tukajšnji župni cerkvi cerkveni koncert, katerega priredi domači cerkveni pevski zbor. Spored obsega v celoti 14 točk t. J. 10 pevskih in 4 orgelske ki Jih bo izvajal g. Arnič iz ljubljanskega glasbenega konservatorija, gevski »bor pa bo vodij do- mači pevovodja ln organist A. Maaovnik. Pesm^j ki |lh bodo nafti pevci zapeli so povečini deid naših domačih skladateljev gg. Premrl«, Kirw,v«^ Mava, Železnika in drugih. Koncert pa bo popot' noma nov dogodek za nažo Jezico. Vsled tega vs» najvljudneje vabimo. ST. PETER PRI NOVEM MESTU. Na binkoštni ponedeljek je imela naša Trški gora pomenljiv dan. Kmetsko ljudstvo iz novo* meške okolice je praznovalo ondi svoj prvi »Kmetski dan«, Dasi je bilo vreme prejšnji dan skrajna neugodno, pa tudi v ponedeljek zjutraj 5e zelo nezanesljivo, se je vendar nabralo do 2000 udeležencev. Na taboru so najprej govorili zastopniki kmetskega ljudstva, in sicer vsi brez izjeme tako, lepo, da se ljudje niso mogli načuditi, odkod ta spretnost pri navadnih kmetsldh fantih in možeh. Skrivnost teh uspehov je plod organizacije, r kateri so imeli zlasti kot bivši Orli svojo šolo. Daljša govore sta imela narodna poslanca profesor S u S -nik dn dr. Kulovec. Splošno pozorno«! Js vzbujal iz domačih in okoli&tnskih pevcev in pevk sestavljeni pevski zbor ki je pod vodstvom domačega g. nadučitelja med odmori prepeval ljubka pesmi. — Naša romarska cerkev na Trški gori j« bila za binkoštne praznike od zunaj vsa prenov« ljena. — V nedeljo 26. t. m. bo poročal pri naa poslanec dr. Kulovec o delu naših poslancev v Belgradu in sedanjem političnem položaja Shod se bo vršil v Domu po prvi maši. — Prihodnjo nedeljo 19. t, m. bomo imeli v nagem prosvetnem društvu predavanje tako zanimivo, kakor ga doslej še ai bilo v našem Domu. Kdo bo govoril, za danee še ne izdamo. Povemo le toliko, da nek zelo od-, ličen govornik iz Ljubljane in sicer o svojih vtisih dobljenih v Ameriki, kjer se je gospod lansko leto mudil. Tega predavanja naj ja nihče ne zamudi. VAČE V nedeljo, 19. junija, po prvi sv. maši ge vrtf pred cerkvijo na trgu političen shod SLS, na katerem bo poročal župan in oblastni poslane« g> Hinko Lebinger iz Litije o delu naših poslancev v Belgradu in Ljubljani, kakor tudi o predstoje-čih občinskih volitvah, ki se vršijo v nedeljo, dne 26. junija, kjer ima naša stranka na Vačah prvo skrinjico. Vabimo naše somišljenike iz občin Vače, Kandrte, eoeesJte Roviše, občine Konj in tiča, da se shoda zanesljivo udeleže. 8ENTJURIJ POD KUM0M. (Razno) Dramatski odsek našega Prosv. društva je tu binkoStni ponedeljek s predstavo petdejank® »Lov? ski tat« prav častno zaključil letošnjo sezono. V tej sezoni smo videli na našem odru še naslednje Igre: Stari ln mladi, Anarhist, Sc-apinove zvijače, Smrt Marije Device, Satan, Nocoj je en lep večer b) Sokratov god. Za razvedrilo smo torej dovolj poskrbeli. Zelo bi pa tudi želeli, da poskrbi droStvo za primerna poučna predavanja, ki Jih ljudrtvp rado poseča. To je pokazalo predavanje g„ 9ot upravitelja Petra Potočnika o »v. Tereziji od D«i teta Jezusa in predavanje gdč. učiteljice Dragic« Rostoharjeve na materinski dan. — Dvorana v Kat. domu se je znatno razširila ter smo nabavili nove kulise, za kar imata največ zaslug sedlarski pomočnik g. Maks Kralj ter predsednik druStva g. Hinko Medved mlajši, ki sta vsa dela izvršila brezplačno. — Letos smo imeli Šentjurci menda najstarejšo birmanko v litijski dekanlji. Bila je to vdo va orožn. stražm. ga. Marija Brinovčeva, ki je M Vnebohod prejela v Zagorju sv. birmo v 89. leti) svoje starosti. — Naši šolarji precej bolehajo fi« oSjrfcah. ifato b« tudi trpi roden Šolski pouk f)ne 21. avgusta bomo volili nov občinski odboff. gazimo, da bomo res volili može, ki bodo nesebično delali za blagor občanov in ne earno za svojo korist. — S 1. majem smo dobili novega pismonofio f. Slavka Medveda. Ce bo vodno točen kot jo sedaj, bo to le njemu v čast, nam pa V zadovoljstvo, kar je tudi nekaj vredno. — Šentjur ima zvezo z Radečami in z Zagorjem. Ali na ob© strani je Uko slab« pot ozir. cesta, da je H- Ni čuda, da pravi šentjurski pregovor: k nam za konja, aH pa v pekel za —a. Nujno prosimo radeški oestai odbor, da obrne tudi na naša pota in ceste svoje skrbne o«. Saj pesek in kamenje nas povsod pozdravljata in ee ponujata, da jih spravite na ceste. NAKLO. Preteklo nedeljo je obhajal na Brezjah v krogu domačih svojo mašniško desetletnioo naš rojak, g. oblastni poslanec Toma sin Matej. Naklanci mu želimo sto sreč za drugo desetletje njegovega duhovitega delovanja. Ob isti svečanosti Se je poročil 8 gdč. Francko Jane njegov brat Franc Tomazin, ki Je navdušen in dober društveni pevec, čestitamo! — Tudi noža župna cerkev napreduj«. Za binkošti Je dobila nove krasne predoltarne svetUJkie. Zdaj se nam obeta mrtvaški zvon kot spomin na rajne larane, ki so padli t svetovni vojni. — Gospodarska kriza začenja vedno bolj oči to kazati svoje roge tudi pri na«. V nedeljo, 19. junija, ob štirih popoldne se bo v Naklem prodajala prva hi8a z vrtom 18, Pač znak propadajočega kmečkega stanu I — Sosedni občani ti rja jo našo občino za svoj delež na najemnini od naklan-ekega lova. Priznamo, da imajo po lovskem zakonu to pravico. Ali pa tudi kako korist? Nasprotno — celo škodo 1 Pa plačujejo za to toliko večje obiSIn-8ke doklade! Naaadnje izgleda vsa stvar kakor Otročje šikaniranje in nepotrebno plsarenje. — 0bčinskt volitve se pri nas vrše šele koncem ok-lobra. Samostojneži eo si že postavili za svojega Voditelja načelnika podbreškega gasilnega društva. M! so pripravljamo na tihem! ZAGORJE OB SAVI. Za občinske volitve, ki se vrče dne 26. t. m, je postavila SLS dve listi: kmetsko-obrtao Ifoto in listo delnvske zveze. Nosilec kmetsko obrtne liste je g. Hrastelj iz Sela, drugi kandidatje so tudi sami kmetje in obrtniki — posestniki. Ta lista ima peto skrinjico. Kmetje, zlasti mi se udeležimo vsi volitev in pridobivajmo še neodločneže za svojo listo! Kmetski stan je hrbtenica slovenskega naroda, a v zagorski občini do sedaj nikoli ni Imel odločujoče besede, ker je gospodarila v občini Io liberaina gospoda. Liberalci tudi za te volitve ne kandidirajo nobenega kmeta; socijalisti in komu-nisli pa seveda tudi ne. Zato bomo imeli mi kmetje samo toliko zagovornikov v zagorski občini, koBkor jih 1)0 izvoljenih na 5. listi. Kdor od kmetov posestnikov 20. junija ne gre volit, ali pa kdor ne voli v peto skrinjico, ta izdaja koristi kmetskega stanu. Volivnj shod SLS se bo vršil, dne 19. junija ob 7 v Zadružnem domu. Binkoštni teden je bil nesrečen za zagorsko dolino; na Lokah se je ubil pri avtomobilski nesreči g. Ivan Taufer rudniški strojevodja. Na cesti pod Robavsom se je avtomobil ognil kolesarju in je vsled preozke ceste za vozil preveč na rob, ld se je podsul, avto pa se je prevrnil na pol metra nižji travnik. Šofer je padel samo v nezavest in ni bil nič ranjen, g. Taufer pa je bil na mestu mrlev. — V Kotredežu je strela udarila v hišo g. Franca Bebar in nevarno osmodila ženo in 41etno hčerko. Hčerka je tretji dan umrla, žena pa je v bolnici. 5J ŠKOFJA LOKA. Pomembna obletnica. Škofja Loka, to staro, prijazno mestece na Gorenjskem, slavi letos velepomenvbno obletnico — 900 letnico, odkar je zaidobila deSka Šola svoje lastno poslopje. Proslava se vrSi v nedeljo, 20. junija ob 9 na telovadišču deške Sole. Šolsko upraviteljstvo je pretekle dni razposlalo nekaj pismenih vabil Hrom naše domovine živečim biv&im učencem; vabljeni so pa tudi seveda prav vsi in naj jim velja to obvestilo kot prijazno vabilo k temu redkemu slavlju. Mnogi bodo porabili to priliko, da se po dolgem času sesta-«eJo s svojimi enakoletnlmi Šolskimi tovariši in na prijeten način obnove stare spomine na detin-eka leta. Kdor se namerava udeležiti skupnega obeda, naj to kratko Javi upraviteljstvu deške šole vsaj do 24 junija. LESE. Stojimo pred občinrfdml volitvami. Naftn SLS es dobro zaveda važnosti vsakih volitev, tudi občinskih. V sporazumu s svojimi volivci Je sestavila kandidatno listo, katero je že vložila. Na njej so imena mož, ki so prvič dobri gospodarji, drugič pa zavedni katoličani ter najzavednejši in izraziti pristaši naše stranke. Izbrani so izmed dobrih najboljši, kar nekateri nasprotniki sami priznavajo. KAL PRI ŠT. JANŽU. Običajna cerkvena slovesnost sv. Antona Pad. nt Kalu pri St. Janžu se vrši letos v nedeljo dne 19. junija. Častilci sv. Antona Pad. vljudno vabljeni. SV. KRIŽ PRI LITIJI. Od nas se malokdaj kaj sliši pa tudi mi napovedujemo. Okrepila se Je požarna bramba pod vodstvom prejšnjega g. naduStelja Maksa Kova-člča, ki je pa žal odšel od nas v Šmartno. Sedaj se bližajo občinske volitve. Pripravljamo so in imamo tri liste, vse tri SLS. Volivni boj je zanesel nekaj prepira med nas, a po volitvah si bomo segli zopet v roke ln skupno delali. Voli naj pa vsak po svoji pameti in previdnosti, saj može,ki kandidirajo itak vsi poznamo. Vsi na volišče s trdnim sklepom, da prepira ne sme biti nikoli več med nami, ZGORNJI PREKER PRI MORAVČAH. (Smrtna kosa.) Dne 1. t. m. je umrla tukaj Neža Koci v Visoki starosti 91 let Od njenih otrok žive šo trije sinovi in ena hči, in sicer je en sin v Ameriki, dva pa v rodni vasi in sta oba zvesta naročnika Domoljuba. OSELICA Zmagoslavja nad občinskimi volitvami v domovini« noče biti ne konca ne kraja. V prvem dopisu se dopisnik zaganja v gg. poslanca Brodarja in Uršiča češ, da sta imela polna usta obljub, storila pa da nisti ničesar. To je navadna laž. Nato se dopisnik moško pohvali, da je g. Žerjav leta 1925. izposloval podpore za poplavljeno© v znesku 500 tisoč Din. Gospodje, tu pa prosim malo pojasnila. Kdo je pa prejel to ogromno vsoto? Naša občina gotovo ne. Malokdo je bil tako srečen, da bi bil sploh dobil. Le vprašajte vas Podgoro, kjer je Sora leta 1925. odnesla dva mostova lani zopet dva, pa nobene podpore ni. Ce pa druge občin© ln okraji dobijo podporo, to pa nas nič ne briga. »Domovina« prinese vse na dan, kar je resnično in kar ni, nekaj pa vendar trdovratno zamol-Čuje. Tega namreč ne pove, da se odlični vodja liberalne garde nahaja v preiskavi proti členu 14 in 15 zakona o volivnih imenikih, Kdor ve kaj predpisujeta ta dva člena, lahko takoj ve, kako so se vršile volitve oziroma vollvne priprave. V drugem dopjau se J« nekdo spotmiii kroBnJarskl koš. Temu pa svetujem, da naj ie mira pusti kro&Jarskl koš, da ne bo pri novih ^ lltvah pmv ta koS pohosal demokrate in jih ^^ sel tja, kamor spadajo, namreč v staro šaro. "" JARŠE PRI DOMŽALAH. Priprava na občinske volitve. V naši občini je vložena za volitve ludi la£j to zaslugo sebL Ali spoznanje prihaja. Več vasi so se kar dojela obrnile proč 0(1 samostojnega mogotca ter se odločile za moža župana, ki se bo prizadeval ustreči potrebam cele občine. Splošna ielja je, da bodi sedež županstva v aredlžfiu občine in ne kot dosilej na kraju občine, kjer je dohod zlasti ob deževju in v zimi skrajno risb, P« ne v goetdlni. Možje, čas je, da se za vedno otresemo samo-jlojnega gospodstva ter se po zgledu drugih občin lesno oklenemo svojih poslancev, ki se v oblastnih akupčinah potegujejo za naši koristi. Na pot iz Krasinca skozi Cerkvišče na črnomaljsko cesto smo dolgo čakali ali zaman. 8o-le naš vrli domačin oblastni poslanec Nemaniž je C vzel vse potrebno, da dobimo to potrebno pot. to se Je zavzel tudi za nanovo razrahljano gin-jjčki most ter da dobijo Dobravice ln Krivogla-vice boljša pota. Možje, pokažimo, da znamo ceniti prizadevanja svojih poslancev oblastne okupSčine, p« volimo župana iz svoje srede. Zato vraimo vsi 26. t. m. kroglico v drugo skrinjico. ŠTABI TRG PRI LOŽU. (Občinske volitve.) V nedeljo 10. julija t. 1. bomo v občini Stari trg imeli volitve za nov občinski odbor. Kakšen bo? Kakšni možje bodo zastopali naše interese in gospodarili z občinskim premoženjem? Tak bo odbor in taki gospodarji, kakršne bomo izvolili I Voliti i>a ne bomo mogli kogar bd kdo hotel — ker eo ilo 10. t. ro. morale biti pri okrajnem glavarju v Log»icn vložene kandidatne liste. Kogar ni na vloženih listah, ne more biti izvoljen. Kdo pa je vložil kandidatne liste? Vsak volivec jo imel to pravico. Ker pa vsak ne spravi za to potrebnih 50 podpisom skupaj, sta vložili svoji listi le dve stranki: 1. dan Slovenske ljudska stranka, zadnji dan pa Jugo6lov. demokratska stranka, če ne bi imeli organiziranih stranic, bi jih za volitve morali napraviti ali pa dobro plačati od vlade nastavljenega gerenta. Zakaj pa ni samo ena stranka? Zalo ker nimamo vsi istih interesov in ene same glave! Kolikor glav, toliko mislil Zato smo se ljudje, ki mislimo, da je gospodarski in političen program Slov. ljudske stranke še najbolj pošten, pravičen in za nas koristen, oprijeli te stranke, drugi pa drugih strank. V splošnem smo v SLS sbranj iz Vseh slojev in strok, samo bogatih in uradnikov je malo, ker mislijo, da jim je program demokratske stranke bolj koristen. Čudno je, da se tudi nekateri delavci te stranke drže, dasi je njihova najhujša nasprotnica, ker zastopa koristi kapitala nasproti delavcem. Ali se boje vzlic tajnemu glasovanju, ali so tako nezavedni? Po pameti bi tudi delavci morali iskati otpore v ljudski Stranki! Vendar — kakor st bodo postlali, tako •xxlo ležali! Po slabi tovariši ji rada glava boli. Slovenski ljudski stranki ni bilo težko najti 60 podpisov. Poštenih in sposobnih mož in fantov w obč. odbor imamo med somišljeniki vsaj lOkrat 60- Ker pa imamo 25 vasi različne velikosti, ni bilo khko sestaviti listo, ki bi bila vsem pravična. Zato 8®o se dosti posvetovali, upoštevali vse upravičene interese in poslali oblasti v potrdilo kandidatno listo, ki skuša biti vsestransko pravična. Če 1)1 kateri ne bili izvoljeni, bo neaastopane vasi v občinskem odboru zastopal izvoljeni odbornik sosednje vasi. Dosedaj je imela občina 17 SLS (od odbornikov. Upati smemo, če se potrudimo, da ■»'lo volflci res šli volit in bodo naši somišljeniki Mili SLS, na 19 n 20 odbornikov. Vasi, ki žele, d« jih bo občinski odbor upošteval se morajo tudi v<>litvah pokazati, da jim nI vseeno, kdo in 0 gospodari v, občini. Čim .več bo imela SLS odbornikov, lažje bo delala za pravične koristi cele ; občine in posameznih vasi. Zato se bomo morali boriti za vsak posamezen glas. Iz strahu ali nezavednosti ne sme SLS izgubiti nobenega glasu i Tudi žene in dekleta, ki jim dozdaj v naši državi nI dano voliti morajo pomagati pri agitaciji! Za nikogar ni vseeno kdo bo gospodaril v občini; vsi se moramo potruditi, da bo naš kraj ohranil slari sloves zvestobe d onačel in stranke vernega in delovnega ljudstva! VRHNIKA. Za 7. avgust so razpisane za našo občino občinske volitve. Kakor kaže bo boj srdit. Ni čuda. Je nekaj brezdelnih, po občinskem gospodarstvu pohlepnih ljudi, ki bodo na vse mogoče načine skušali prevariti volivce; zlasti z lepo donečimi gospodarskimi naslovi. Vrhniška samostojna kmetijska stranka je namreč, prišla med našim ljudstvom ob vsak ugled. Zatorej hočejo svojo staro z grehi omadeževano suknjo sleči, da bi lažje lovili kmet- j sk« ljudstvo. Po vaseh so že začeli vsiljevati neko i gospodarsko stranko. Toda kmetsko ljudstvo dobro | ve, da so to prikrite limanice; zato bo ostalo zvesto ! SLS, ki ji ni treba izpreminjati imena, in bo šlo pod njeno vskdar zmagujočo zastavo v boj za vrhniško občino. Po katoliškem svetu. Bivši admiral — novomašnik. Admiral Malcor, ki je poveljeval še pred tremi leti neki francoski jjomorski diviziji in nato zamenjal admiralsko uniformo z redovniško obleko »belih očetov«, je daroval pred kratkim v Toulonu prvo sv. mašo. Redki slovesnosti so prisostvovali poleg drugih dostojanstvenikov tudi mnogi njegovi nekdanji vojaški tovariši. Državni poslanci — svetniki. Za francoske revolucije je dalo življenje za sv. vero tudi deset poslancev-duhov-nikov. Preteklo jesen jim je bila v Rimu priznana čast svetnikov. Denar nekdanje papeške države. Novčanice nekdanje papeške države so imele mnogokrat zelo zanimive vtiske. Denar pod Inocencijem XII. je vseboval svetopisemski napis »Da se vam bo dalo.« — Za Benedikta XII. se čita na novcih lepo geslo »Tolažba revežem«. — Denar Klemena IX. ima na eni strani vprašanje: »Kdo je revež?,« na drugi strani pa odgovor: »Skopuh«. Na drugi novčanici istega papeža čitamo pomenljive besede: »Ne zbirajte si zakladov.« — Dobrotljivi in pobožni Ino-cencij XI. je dal kovati denar z napisom: »Vse' knr imam, dam Tebi.« -- Tudi papež Klemen XIII. je izbral za svoj denar svetopisemski izrek: »Ne pozabite revežev«. — Današnji »moderni« svet čita na novč-nicah vse drugačne napise. Beda ameriških študentov. Študiranje na vseučiliščih ni samo pri nas, temveč po vsem svetu z velikim trudom zvezana stvar. Manjka vsakdanjega kruha, nedostaja obleke. Na katoliški ameriški univerzi v Marquette si omogoča 80 odstotkov dijakov študiranje s tem, da poleg učenja opravljajo razna dela. Zaposleni so kot cestni delavci, raznašalci kruha, pomivalci jedilnih posod, da, celo kot gro» bokopL Kakšne pridige ljubijo amerikanski dijaki? Kot odgovor na neko okrožnico, so študenti v Santa Clara v Kaliforniji izrazili sledeče želje: a) pridige naj kažejo stara resnice v novi luči, b) naj ne vsebujejo samo temnih (groznih), temveč tudi svetle strani vere, c) vzbujajo naj ljubezen do posmrtnega življenja in naj uče pripravljati se aa nebesa, č) obravnavajo naj zlasti ono versko tvarino, katero se redkeje sliši, d) pobijajo naj z vso odločnostjo napake modernega časa. Cenzura gledaliških iger in filmov v Ameriki. V Njujorku so izdelali načrt zakona 6 državni cenzuri gledaliških iger ln kinematografskih predstav. Posebni komisiji bodo morale biti predložene vse igre in vsi filmi. Ne bo se smelo predstavljati nič nenaravnega, nedostojnega in bogokletnega. Prepovedano bo vse, kar bi količkaj nagibalo k nemoralnosti in k hudodelskim dejanjem. — Pri nas smo v tem oziru še precej daleč zadaj. Vojna in preganjanje kristjanov na Kitajskem. V meščanski vojni, ki se vrši ta čas nfl Kitajskem zelo trpe tudi tamošnje misijonske postaje. Bilo je že več misijonarjev umorjenih, mnogo misijonskih poslopij in cerkva oropan ih in požganih. Poveljniki posameznih armad sicer na videz zabranju-jejo tako početje, vendar delajo podivjani vojaki, pri katerih je tudi mnogo ruskih boljševiških dijakov brez kazni kar hočejo, Nebrzdanim tolpam je na potu vse, kar je verskega, zato napadajo lastnino raznih ver in cerkva, celo paganske temple. Škof Simon Tsu, apostolski vikar v Haimenu, Kitajec, ki je bil nedavno od sv. očeta v Rimu posvečen v škofa, pravi da je napadov na katoliške in druge krščanske misi-jone kriv — boljševizem. NAZNANILA n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali Številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. Opozarjamo na proslavo desetletnice majske deklaracije, ki jo priredi na praznik sv. Režnjega Telesa ob 5 popoldne orliški krožek v kamniškem domu. Na sporedu so: deklamacije treh deklic, govor p. dr. Romana Tominca, petje, godba, tuji telovadni nastopi med njimi prelepa: Tri dobe slovenske zemlje In dramatski prizor »Združena Slovenija«. Posebno okoličane vabimo k tej proslavi, ki bo edina te vrste v Kammiku! Ne bo prav nikomur žal, če pride! Vodico. V nedeljo 19- t m. se vrši prosky» 151etnice orlovskega odseka v Vodicah. Ob 1 sprejem gostov. Ob 2 v cerkvi govor o sv. Alojziju. Govori vseuč. profesor dr. Rožman. Nato peto B> tanije Ob 4 javna telovadba: 1. Proste vaje fl rajalni pohod članov. 2. Proste vaje naraSSajfii & mladcev. 3. Nastop Orlic. 4. Orodna telovadba. 5. Kkupinske vaje. 6. Stafetat tek. Med te govor. Po telovadbi proste z*te0,« se je zasmejal Mihael, »to je samo igrača, težje bo premagati divje vode in jim uravnati tek. Toda tudi to hočem izvršiti.« Njegov obraz je dobil ponosen izraz, vitka, žilnata postava se je vzravnala fevesta si svoje zmagovite moči. Mihael je bil tedaj v svojem delu. Dokazati je bolel, da je velikan. In ker je vedel, da je dobro, če ve za njegove načrte Alban kot župan, zato ga je uvedel v svoje načrte. »Glej,« je rekel, »po vsem gorovju, od vrha do vznožja, bom zgradil globok prekop, ki bo sprejemal vse studence. To bo velikansko delo. Hudournike, ki pustošijo našo vas, bom s tem prekopom prisilil k urejenemu teku in uporabil njihove sile. Vasi bodo dajali vodo, namakali bodo vso dolino, da bo vzcvetela kakor vrt. Poleg tega pa mi bodo gonili stroje velike elektrarne, ki bo preskrbovala našo vas in vso dolino z elektriko. Pomisli: tak velikanski padec I ta električna sila bo tako močna, da bo prevažala tovore, gnala kolesa — električno Železnico bom zidal, Alban. Neizmerne množine peska, kamenja in lesa, ki ga imamo, bomo s to železnico lahko in naglo spravili v svet.« »0 Bo£ — meni se vrti v glavi,« je zaklical Al-jfen, »ti si pravi čarovniki Odkod Imaš te drzne misli?« Mihael se je smehljal. »Mogoče ml jih Je navdahnil moj patrOn. Misli ml gorijo kot ogenj v glavi ln nimam prej miru, dokler ne izvršim svojih načrtov. Zdi se mi, kot da je položil Bog v moje roke usodo te občine. Zato bi rad vse srečno ln dobro izpeljal. he> ponvisM, kakšna mogočna radost osrečiti vso vasi ivso vas, ki jo ljubim, ki je moj dom. Moj dom naj pvete kot vrt, njeni prebivalci morajo biti srečni 1 Ali mi boš pomagal pri tem, Alban?« Albanu je tolklo srce v prsih. »Saj skoraj ne morem verjeti,« je zaklical. »Sv. Mihael bo vzcvetel — bo srečen? Mihael — tebi ln tvojemu delu pripadam M. dušo in telesom.« Pogledala sta si v oči ln si krepko Stisnila roke —< tako je bila zveza zapečatena. —- Začetkom jeseni je bil Mihael s svojim merjenjem In vrtanjem tako daleč, da je lahko predložil svoje načrte vladi. V različnih merodajnih časopisih je slikal stisko Sv. Mihaela in povdarjal, da je ureditev hudournikov neobhodno potrebna. Brez te je Sv. Mi-iael izgubljen. Pomoč ogroženi občini je označil kot festno zadevo, kot narodno in socialno dolžnost. Naredil je tudi vlogo na vlado in posebno občin-fiko odposlanstvo jo je neslo v prestolico. Ta vloga je l?ila glasen klic na pomoč, ki ne bi smel ostati ne-.fisUšan. Obstoj več sto ljudi je bil ogrožen, cela vas 46 bJta v nevarnosti, da jo naravne sile zrušijo in unl-«$k> zato W morala vlada priskočiti na pomoč. — Edino razvedrilo je našel Mihael v tem delu ln skrbfjSem času v župnišču, kl mu e znova postal dom. Gospa Barbara je sijala od sreče, imela zopet pri sebi Mihaela. Imenovala ga je le vedno svo-^ >Uubega fanta«, četudi je bil fe dav^o vcčji ko 5E Prebolela je že, da ni postal duhovnik. »Tudi tako je prav,« se je tolažila. »Pravi mož je, Mihael « župnik e ves oživel in se pomlad i v občevanju z Mihaelom. Cisto nov svet ja zanesel Mihael v to ttho^ oddaljeno župnišče - vtefesil je delo^ b 1 je junak dela. — Župnik in Barbara pa sta obdajala s tako veliko ljubeznijo in skrbnostjo, da je bil ves ginjen. Tako srečen je bil, tako veseli Tihi čar te mirne hiše 0drtl(. roko, mad prijatelj, jj boste v deli, da "J |tpremenil vaš npž , zlato uro,« je dejal fe. rovnik pri predstavi »Sedaj bom uro spi spremenil v nož.t _ ,)j| treba, sem z njo tadovo. ljen.< Rad bi videl. >jt. nezek, zakaj pa tako stm. šansko vpiješ?< — >ve* oče, učiteljica ml je ^ kla, če bom kričal, prišel ogromen orjak, | rogom na čelu in straS. nlmt očmi. Ze pol m kričim, pa ga nI, Jaz H ga pa rad videl.« Dopolnilo. Sodnik: »To. rej, najprvo ste obkladaj tega moža z vsemi mogočimi psovkami, potem ste mu pa še dve klofuti priložili. Ali ni to malo preveč?« — »Veete, spod sodnik, moi ne s dobro.« Evropejci tega ne bi naredili. Na Japonskem ie propadla velika tvrdki Suzuki. Zgubila je svote, ki si iih mi niti pred. stavljati ne moremo, m tisoče milijonov dinarjev, 8 to tvrdko vred je propadlo veliko bank, ki w ji dajale dc-nar. in kaj se je sedaj zgodilo? Da bi banke rešili pred konS-ni m polomom, so sklenili njih ravnatelji, da bodo vse prodali, vse svoj« premoženje, svoje MS« in palače. Rajš; so revni, samo da banke, kl jih vodijo, ne trpijo. Kaj Iv kega je pa v Evropi rti nemogoče. Slapovi. Navadno remo v knjigah, da j« največji slap na zemlji Niagara v Ameriki. Ima tri milijone konjskih «11 Vse vodne sile JugOM; vije jih imajo ob navadni mnoHni vode 8 milijone in pol. Je pa v Južri Afriki slap Viktorija, M ima 36 milj. konjskih si v Južni Ameriki pa slaO Igmssu, ki jih ima 81 milijonov. Največja flv«J ie k«' Južnem in Ledene« južnem « morju. Doseže dolžino » melrov, »predaj e 1» do 7 metrov visok Sedaj pa to izmeri In boš videl. Sredstvo prod ^ V Afriki je republik« £ berija. Njeni si vdrgnejo fejenj ge in prepodijo s te® duhom vse strupene ka» Severna Amerik® .JU Izredno veliko vodntt sil. Strokovnjaki«^, računili, da jih je v Zedln jenih drfavU okoli 200 milijonov, katerih bi jih f • » Ionov brez koč lahko takoj stili. 8 60 milijo«1 bi J lahko gonili vse fcaSeriBh"*-' Heh z«a smeh. Iz sodnega protokola. »Na pripombo obtoženca, ki trdi, da je bil pijan, sc sodišče ni moglo ozirati in sicer zato, ker ni bil pijan tako, kakor to predpisuje za-* * * Angleški lord North je bil sovražnik godbe. Kralj Jurij se je trudil, da bi ga pripravil do tega, da bi vsaj enkrat prisostvoval koncertu. Ko je to dosegel, mu je rekel: »Ne razumem vas, vaš oče je pa tak ljubitelj glasbe, da pri nobenem koncertu iie manjka.« »Že res, Veličanstvo,« je odvrnil lord, »jaz bi tudi tako storil, ako bi bil tako gluh kot je on.« »Vaša hčerka vam pa že precej pomaga pri gospodinjstvu.« — »Kaj pa še. Ta me bo še do obupa pripravila. Prav za nobeno domačo rabo ni. Morala se bo omožiti.« Veseli boste 7p-- in vedno se boste dobro počutili, ako z redno niasažo, drgnjenjem in umivaujem s Feller-jevim pravim biagodišečim Elsafluidom prebudile v vseh delih telesa cirkulacijo krvi, osvežite mišice in celo telo in se storite s tem odpornega in sposobnega za delo. Že od Časa naših dedov pokazuje se Elsafluid pri zunanji in notranji uporabi kot zanesljivo, bolečino olajšujoče domače sredstvo in ko-sinetikum. To potrjujejo mnoge zahvalniee. Pravi Elsafluid je močnejši In boljšega delovanja kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odflrovarja.lpflb prodajalnah izrecno »Felicrjev« pravi Elsafluid, v polzkusnih steklentfiicah po 6-- Din, v dvojnatih ste-oi' r« !>° 9'- Din. ali specijalnih stektenloah po Din. Po poŠti pride tem oencJSe, čim vofi U naroči naenkrat; z zavojnlno in poStnino vred stane: t Poizkus, ali 6 dvoj. ali 2 speoijalni stekl. 61'- Din ?J " ..18 „ .. 6 ., .. 153*— 34 .. .. flfi zsr- Naročiio nasloviti razločno takole: KCGEN V. PELIjER, lekarna v Stnblcl DonJI. Elsa' trg br. lt, Hrvatska. J NajpopoIncJS1 ST0EWER šivalni stroji u Hvlli«, krojače hi ecvlfaiio ter " TMk dom. Pr«de< ti nabavite lartJnoif pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selcnburg. Ul. «/'• &w*plaS«a pouk. Kapelnik godbi, ki je med korakanjem slabo igrala: »Ne vem, kaj je to, kadar stojite gre, kadar greste pa ne gre.« » * » Ni častihlepen. Obtoženec (pred obravnavo svojemu zagovrniku): »Ali bi so ne dalo tako napraviti, da bi dobil malo več zgube časti, pa malo manj zaporne kazni?« Mimogrede. Starši: »Vaša snubitev, gospod llojc, nam je v veliko čast. Toda nekaj časa boste že še morali potrpeti, ker je trenotno naša hčerka drugje zaročena.« * * * Nenavadna ura. ;>Ti, ali že veš, da je najin prijatelj France danes zjutraj ob petih umrl?« — »Ne, ne vem. Ampak meni bi se ob takem času kaj takega ne moglo pripetiti. Jaz namreč ob petih zjutraj še spim.« * * * Pri vedeževalki. »Tu v kartah vidim žensko, ki se vašemu možu obeša za rokav ter mu vedno sledi za petami...« — »Ni mogoče, moj mož je vendar zračni letalec!« Prijatelj godbe. »Prosim vas, pridite jutri zvečer k nam na večerjo. Ob osmih prične godba, a ob desetih bo večerja.« — »Hvala, pridem. Točno ob desetih bom prišel.« Mož brez sovražnika. Ko je Novarez, vojvoda Valencije, ležal na smrtni postelji? mu je duhovnik prigovarjal, naj vsem sovražnikom odpusti. »Nimam nobenih sovražnikov,« je odvrnil vojvoda. — »Toda, eksoelenca, v vašem stanu...« — »Ne, v resnici nimam nobenih sovražnikov, kajti vse sem dal postreliti.« posestva Jerice Rosina v Pudobu pri Starem trgu pri Ložu se vrši dne 22. junija 1927. Potom dražbe bo prodano: Glavno poslopje v Pudobu z mlinom in hlevom, kompletna žaga na vodno silo in druga k glavnemu poslopju pripadajoča gospodarska poslopja, kakor: pisarna na lesnem skladišču, hiša za lesno skladišče, dalje k temu posestvu pripadajočih sto parcel, nahaja-jočih se v katastr. občinah: Pudob, Igavas, Nadlesk (travniki, njive, gozdovi). Posestvo se bo prodajalo najprvo po parcelah in potem skupno po vložkih. Ako bi za skupno ceno celega vložka ne bilo nobenega reflektanta. tedaj šele obvelja zdražba posameznih parcel. Da pa se bodo mogli dražbe udeležiti tudi dotičniki, ki ne razpolagajo z zadostno gotovino, jim bo Vzajemna posojilnica na idan (dražbe dala »a razpolago potrebno gotovino v obliki posojila, ako se ji bo nudila zadostna varnost. Ta posojila bodo ob-vezanci lahko odplačevali Vzajemni posojilnici v polletnih obrokih- Drugi pogoji dražbe so razvidni pri okrajnem sodišču v Ložu. Pri vstopu aa ameriška tla. Neki izseljenec je moral kakor vsak drugi, izpolniti listino, katero mu je izseljeniški uradnik predložil. Prvo vprašanje se je glasilo: »Rojen:...« Po daljšem premisleku je dotični zapisal v rubriko: »da«. » * * Tudi dobrodelnost »Gospod baron, zelo sem hvaležna.« — »Zakaj pa?« ~ »Ker ste mojega moža zadnjič obstrelili na lovu na zadnjo plat. Zdaj namreč ne more tako dolgo v gostilni sedeti.« * * * Čas. »Obtoženec, kako je to, da se fo sosedov prašič naenkrat znašel v vašem hlevu? Ali mi morete to pojasniti?« — »O, seveda vam lahko, le nekoliko časa mi pustite.« — »Tega boste imeli dovolj: Sest mesecev.« Ste rekli, da so ta jajca sveža, ce. garantirali ste, da so sveža, pa sem p: šoanca dobila v enem.« Zrna. Porabite mlada leta, fantje moji in dekleta! Da boš znal gospodariti, moraš se oborožiti: krepko voljo, bister um in s podjetnostjo pogum. * Kedor se z Bogom skTe