Leposloven in znaristvei\ list:
Izdajatelji:
Janko Kersnik, Fr. Leveč, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar.
J.ETO IV.
y JLJUBLJANI, 1. JULIJA l!
jŠtEV, 7.
Naprti
Tuji pevee.
<LŠwap6j nam pdsen milo, 3 Življenje strunam daj: Za kratek čas veselo
Popevko zaigraj! Otožno-sladkih citer glas Vsak rad posluša izmed nas.
„Igr&m naj in zapojem,
Zapojem vam — slovo? Pa če ne bo po godi,
K;lj morem jaz za to! Le kar src6 veleva mi, To pčsen razodeva mi.
„Globoko v duši moji Zaklčta pesen spi; A kaj bi šel je drdmit —
Naj spi na večne dni! Čemii bi objokaval se, Kaj vam izpovedoval se?
„Kdor rane smrtne nosi, Trpi naj sam jih nem! Kaj bi kalil veselje
Kažčč jih vsem ljudem ? V gomile hladne tihem dnti — Ni več veselja, ne jadu.
„O domovini svoji
Prerad bi vam zapel; Proslavljati svoj narod Na strunah bi začel: In spev spočet na dnu srca, Kako dončl bi do neba!
„Oj, ne vprašajte, gostje,
Kje nftrod moj živi, Kakö o domu pčsen
Vesela se glasi: Poglejte solzo tfl v očeh — T6 spev je o domačih tleh!1
In nehal je igrati, In nehal p6ti je; Prodal je citre Židu, Odšel po sveti je. Po sveti romal je naprej, Ni hotel peti več posl6j!
G o r 0 z d.
9 g fnl'3
Mrtva srea.
Povest.
Spisal dr. Ivan Tavčar.
Štirinajsto poglavje.
Ein gut es Volk — und Vater diese» Volkes, Das, dacht' ich, das muss göttlich sein! — „Don Carlos," IH, 10-
nez in škof Janez Evangelist je ravnokar prestopil prag cerkveni ter šel, obdan z mnogoštevilnim spremstvom, pred veliki oltar. Po cerkvi je natlačeno pobožnega ljudstva, a navzlic temu vlada sveta tibota po visokem prostoru. S kora samo pojemajo glasovi veličastnega speva: ,Ecce sacerdos magnus!' Povsod gorč med zelenjem in cvetjem sveče in svečice. Vmes pa plavajo oblaki vonječega kadila in dišava se razprostera okrog vitkih stebrov. Pri velikem oltarji plamtč posebno debele sveče in dim njihov se dviguje kvišku in kakor s tančico prepreza podobe in zlatnino oltarno. Pri barvanih oknih prihajajo solnčni žarki v božji hram in objemajo svetnike in arabeske, da se blesketajo in mnogovrstno izpreminjajo. Vladala je tista poezija, ki je tako bogato vpletena med obrede katoliške cerkve.
Bogomir Lesovej je slonel pri zidu in omamil ga je skoraj ves ta blesk, katerega je danes prvikrat opazoval. Posvetnjak je bil prišel v cerkev, ker je vedel, da bode prišla tudi Ana. Nekaj časa jo je iskal med množico v cerkvi, ali brezvspešno. Potem pa se je voljno prepustil vtisom bleščeče božje službe. Sam knez in škof je opravljal sveto mašo. Po dokončanem opravilu pa se je podal v zakristijo.
Tedaj je bilo, da je Bogomir Lesovej dvignil pogled proti visokemu oboku. Nad zakristijo pri širokem oknu, kjer je bil gospodi od-menjeni prostor, slonel je grof Anton ter premikal ustna v neprestani molitvi. Napravljal je križ za križem in se skesano trkal na prsi. Tik njega je stala ponosna in nedosegljiva grofica Lina v čarobni svoji krasoti. Mrzlo se je ozirala po množici pod sabo, in tedaj, ko je Bogomir dvignil obraz, srečala se je s pogledom njegovim. Niti črtica se jej ni izpremenila na zornem obrazu, ali vender se je Bogomiru dozdevalo, da je nekaj trenutkov na njega opiralo se njeno oko. Takoj
se je obrnil proti oltarju ter skušal misli prestaviti na drugo mesto. Obračal se je po cerkvi ter prešteval s trakovi in venci olepšane otročje glavice. Tudi bele peče je pričel šteti — ali konečno je vender zopet dospel s pogledom do širokega okna, kjer je kakor kip nepremično stala kontesa Lina. In zopet se mu je dozdevalo, da ga opazuje mrzlo njeno oko. Tako se mu je zgodilo dvakrat in trikrat! Konečno pa se mu vsilijo v spomin še Preširnovi verzi: „Trnčvo! kraj nesrečnega imena; Tam meni bilo je gorjč rojeno Iz dveh očes p reč istega plamena."
Postane mu pretesno v širnem hramu in pot mu oblije čelo. Prerije se med množico do izhoda ter stopi duševno prečudno utrujen na jasni dan, kjer je solnce obsevalo bele šatore, in kjer so zvonovi bučali izmed visokih lin. —
*
* *
Po dokončani birmi šel je knez in škof na Nižavo, da je gost pri Ernestu Malcu. SpremIjevala ga je dolga vrsta vozov, tako da se je prostorni dvorec v hipu prenapolnil. V dvorani sedejo k obedu, pri katerem je nadvladala duhovščina. Ženske so bile izključene; v tem je bil knez tako strog, da se niti domači gospe ni odkazal prostor pri mizi. Knez je navadno le malo časa ostajal pri obedih, med katerimi ni rad govoril veliko. Tudi danes je kmalu vstal ter odšel v svoje sobe. Gospode pa je prosil, naj še ostanejo, naj, če se jim ljubi, tudi kaj zapojo. Vse je radostno o toliki prijaznosti, se ve mirno radostno. Kopica mladih duhovnikov skoči v kot, in komaj so se dobro vrata za škofom zaprla, že pojö: „Preljubo veselje, oj kje si doma!"
Hišni gospodar sili družbo jesti in piti. Kjer se mu ponudi prilika, stiska roke, in kjer le more, naglasa z veliko navdušenostjo, kako je srečen, da ga je knez in škof tako visoko počastil. Knezova strežaj a donašata težke posode ter servirata z nekako ponosno galantnostjo jed in pijačo. Staremu Primožu Varnu pa se je stajalo srce, videč te strežaje v taki pridnosti. In ko mu jeden prinese starega vina, zasveti se mu oko. Priljudno natoči kupo, pograbi onega za rokav s srebrom obrobljeni, rekoč dobrovoljno:
„Pij no, in ne strezi vedno, hudika!"
Strežaj prime leno za kupo in s kislo-ošabnim obrazom posreblje nekaj kapljic. Mož je hotel s tem nekako zunanje pokazati notranje prepričanje svoje, da je pri taci h prilikah knezov lakaj morda mnogo več, nego župnik s pogorja! Po črni kavi, med katero so mladi duhovniki popevali: „V gaji zelenem na lipovi veji," počila je vest, da
26*
bode knez sedaj delil svoje avdijence. Govorica takoj utihne, in marsikomu se je videlo na lici, da mu vest ni prav po godu. Zapuste obed-nico in se preselijo na koridor. Kmalu se prikaže galonirani škofovi strežaj — in izreče prvo ime. Poklicani se pretrese, s kvadruliranim robcem si pogladi obraz, pogleda si malo pod noge — in odide za slugo. Mnogo jih pride na vrsto: potem pa se vračajo, ali potrti, ali pa radostni, kakor je knez ravno delil svojo milost, ali nemilost.
Naposled pride zopet sluga ter zanoslja: „Gospod Filip Tekstor!"
Le-ta urno pristopi. Pri strani ob zidu se je tiščal in nikdo ni hotel govoriti ž njim.
„Kaj hoče ta izprijeni dijak pri knezu!"
Skoraj glasno so se napravljale take in jednake opazke. Ali Filip odide s strežajem. Pri vstopu v visoko škofovo sobano se mu je nekoliko skrčila visoka oseba. Pri vhodu obstoji. Ker so bile pri oknih spuščene zavčse, vladal je skoraj mrak v prostoru. Knez je bil, kakor znano jako nervozen, za tega delj ni ljubil jasnih, solnčnih žarkov. —
Ravno vhodu nasproti je viselo na steni velikansko zrcalo. Ko se mu oko privadi mraka, opazi Filip, dvignivši pogled, ondu v steklu temno svoje obličje.
Knez, sedeč na mehkem stolu, obrne obraz proti njemu. Z belo roko, na kateri je tičal drag kamen, pa si je dal opraviti pri cvetji, ki je v dragoceni vazi stalo na mizi.
„Poklical sem Vas," izpregovori zveneče, „ker ste po grofu Antonu izrekli prošnjo, da bi smeli z mano govoriti. A sedaj bi rad vedel, kaj hočete Vi od mene?"
Ko se Filip z mesta ne gane, zgrbanči se čelo knezu in škofu. V veliki milosti mu je dodelil avdijenco, a sedaj neče skazati spodobnega počeščenja višjemu svojemu pastirju; sedaj tiči pri vratih, in niti koraka ne stori, da bi poljubil prstan na blagoslovljeni roki. V tem pa je bil škof Janez Evangelist jako občutljiv!
„Kaka je torej želja Vaša?" vpraša z nova ter nekako strastno prime za zlati križec, ki mu je visel čez prsi.
„Knežja milost!" odgovori oni mehko, „prišel sem k Vam prosit — miloščine in sedaj sem v stiski, kako bi besede uvrstil, da bi Vam, knez in škof milostivi, prijetno donele, in Vam ne utrudile visokega duha! Dana Vam je oblast, dane so Vam moči in pravice, in izročenih Vam je toliko talentov, da Vam bode težka odgovornost, če jih ne bo-dete obračali v prid!"
Knez vstane s sedeža svojega. Nekje pri oknu pa je bil prišel solnčni žarek v sobo ter mu obsijal prstan na roki, da švigajo iskre
ž njega. Ta govorica, ki je bila nenavadna za knežje uho, je pri tej priliki vender povikšala pozornost pri knezu.
„Vi ste dejali, da prosite miloščine," izpregovori dobrovoljno, „a reči moram, da Vaš govor ni tak, ki bi vzbujal usmiljenje in dobrot-Ijivost! Toda moje srce je mehko, in kjer sem videl v resnici potrebo, delil sem vedno s polno roko, ker je nam ravno dan poklic celiti rane in brisati solzč!"
„Lep in blag je ta poklic! Ali miloščine ne prosim zase, pač pa za trpina, ki nosi na telesu svojem toliko ran, da jih niti Job ni toliko imel v najhujši svoji nesreči; ki je prelil že toliko solza, da bi se napolnilo ž njimi jezero; za trpina, kije tako nesrečen, da se joče zemlja sama pod njim!"
„Kdo je to?" vpraša knez sočutno.
„Ta terpin" — in Filip v strasti pristopi, — „ta trpin, knežja milost, je ubogi narod, stanujoč in vzdihujoč po ubornih slovenskih kočah, narod, ki tava v duševni temoti od stoletja do stoletja, kakor bolnik, ki ne more niti živeti, niti umreti!"
Ko škof ničesar ne odgovori, nadaljuje Filip: „In Vi, knez in škof milostivi, vprašali bodete sedaj, čemu Vam vse to pripovedujem? Vprašali bodete: ali nisem v ljubezni služil stanu svojemu? Ali nisem delil dobrot svete vere z udanostjo in prepričanjem? Ali nisem pohajal bolnikov na revnih ležiščih ter jim vlival tolažbe v dušo, ko se jim je odperala večnost? Ali nisem vestno delil med ubožce, kar mi je ostajalo od mize, in ali nisem vsekdar učil ljubiti sovražnikov svojih ter jim odpuščati vsako krivdo? Blaga dela so to, in večno plačilo Vam izostalo ne bode! Dane pa so Vam še višje moči in pravice in izročeni so Vam talenti, a nekaj ste jih zakopali v zemljo, kjer leže brez prida in koristi. Kaj ste storili za narod trpeči? In če bi le-ta od najvišjega pastirja svojega zahteval račune, morali bi Vi, knez in škof milostivi, s krvjo obliti spoznati, da se opravičiti ne morete!"
„Ostre so besede Vaše!" odgovori knez, ne v srdu, ker je vse-kako občutil, da sveti ogenj, plapoleč v mladi duši, vsaj nekoliko opravičuje predrzne besede.
„Cul sem že o vas fantastih!" ponavlja knez, „a da ste tako ža-roviti, nisem menil! Toda svet ni takov, kakor se slika v dušah vaših! Višjih razmer zahtev še ne poznate, Filip Tekstor, če pa kaj časa živite, spoznali jih bodete tudi!"
„Višjih razmer zahteve," vzklikne Filip-, „kaj so li druzega, nego pregreha zgodovinskih časov. Niso jih poznali naši apostoli, niti učenci in nasledniki njihovi. Te višje razmere zahtevajo, da mora okosteneti
vsak ud naše družbe, da si mora zamoriti sama sebi duha, da mora potem nositi vedno mrtvo srce v sebi, mrtvo srce, če tudi cvete na okrog vzpomlad, pojo ptice pod nebom in se žari priroda v vsej svoji krasoti. Višje razmere so samo izgovor, in vsak, kdor se ne upa na pekoče solnce delapolnega življenja ter bi rad prespal trenutke bodočnosti v senci duševne lenobe, ima te razmere takoj pri roki in opravičuje ž njimi brezplodno postopanje svoje. Ali Vi, knez milosti vi, sklicevali se pri blagem Svojem srcu ne bodete nanje, in če se bode zbral narod okrog Vašega prestola, pomoči in rešitve proseč, tedaj mu ne bodete odgovorili: tiči v temi, v kateri si tičal do sedaj, ker višje razmere zahtevajo tako."
„Moj Bog, kaj mi govorite!"
„Vaša milost bodite milostivi in dovolite mi, da izgovorim. Le malo besed mi teži še dušo, in takoj hočem končati!"
„Govorite torej!"
„Stolica svetega Maksima, katera Vam je izročena v teh dnevih, dviguje se kakor siva skala iz minulih časov naroda našega. V njenem vznožji je trpel narod, in njegove usode so pluskale sedaj burno, sedaj rahlo ob njo. Na njej so sedeli možje, različne narodnosti, plemenitaži, ki so v mehkem življenji tratili čas in o katerih se sedaj še samo to ve, da so se rodili, in da so konečno v Gospodu zaspali."
„Ostro sodbo izrekate! A mladi svet je že tak!"
„Sodbo prepuščam drugim. Nikakor ne štejem Vašim knežjim prednikom v zlo, da niso bili drugačni. Kar je v življenji (o večnosti, knežja milost, ne govorim) najvišje, tega niso poznali!"
„In kaj je to?" vpraša škof radovedno.
„Ljubezen do materinega jezika! Kdor je ne pozna, stoji v življenji s prozo v srci, in svetišče najvišjih uzorov mu je za večno zaprto. Spoznanja grenke pijače mora piti, ne, da bi ga tolažila poezija, ki veje iz materinih sladkih glasov. Življenje mu je temna noč, po kateri razsaja vihar, in v kateri so se vesoljnega obnebja svetle zvezde zavile v goste megle. Življenje mu je, kakor starodaven gozd, v katerem so okamenčla drevesa, in okamenele veje na njih!"
Ko škof ničesar ne odgovori, nadaljuje: „Najlepši trenutek v življenji, visoki gospod, je pač tisti, ko se človek zave te poezije, s katero je obdana domačega jezika beseda vsaka, ko se človek zave, da mora ta jezik ljubiti nad vse. Dobro se ga še spominam tistega trenutka! Vsa se mi je pretresla duša, ali svet okrog mene se je hipno praznično preoblekel. Solnce mi je sijalo še jedenkrat tako svetlo pod visokim nebom in cvetoča vzpomlad na desni in levi se je vsipala še
jedenkrat tako žarovito materi zemlji iz srečnega osrčja. In tistega, ki je umiral na Golgati, prosim vsak dan, da bi tedaj, ko bodem s smrtnimi boji moral zapuščati to naše življenje, da bi tedaj zvenčli okrog mene domačega jezika glasovi, da bi mi tedaj napolnovali dušo tisti mogočni občutki prve ljubezni — do materinega jezika! Ali Vaši predniki," dostavi Filip z mrtvim glasom, „niso je poznali te ljubezni, in za tega delj se tudi nikdar niso zavedli tiste grozne bede in revščine, katera je od očetov časov trla rod, ki se je zbiral okrog staro-slavne stolice sv. Maksima!*
Nekaj časa je vladala tibota. Knez se zamisli.
„Morda je nekaj resnice v besedah Vaših!"
In po sobi prične hoditi. Pristopi k oknu ter dvigne zaveso, da prisije solnce v sobo. Pred njegovim pogledom se razprostira rumeno obsejana ravnina: zlato klasje se ziblje v pišu, zeleni travniki se širijo vmes, in štrleči vinogradi se vrste med zračnimi logi. V ozadji pa se dviga ponosno gorovje s kipečimi svojimi vrhovi, na katerih počiva skoraj večni sneg. Knez se zamisli v pokrajino.
„Krasna zemlja," pravi mehko, „in dozdeva se mi, da sem še včeraj tekal otrok okrog domače hiše. Tedaj tudi nisem poznal druzega jezika, nego tistega, ki ga je govorila rodna mi mati.a
„In vender," pristavi otožno, „koliko časa je preteklo od tedaj. To pa je resnica, poezija, ki veje iz materinega jezika, večno je resnična! To čuti človek najbolj tedaj, ko v sivi starosti zapušča življenje !"
Filip je bil med tem časom tudi pristopil k oknu.
„Da, knežja milost, lepa zemlja je zemlja slovenska. Ali, kar jo diči najbolj, to je rod, prebivajoč po njej. Dolgo časa je ležala nemštva skala nad njim, in da ni poginil pod njo, pričuje dokaj, koliko plodnih močij mora imeti v sebi mali a prečudni ta narod. Probudil se je zopet, a probudila ga je samo ljubezen do materinega jezika. Na vseh mestih se je razpočila in razmelinila nemštva skala, in studenci narodne ljubezni udarjajo na dan, kakor udarjajo po dolgem deževji hudourniki iz zelenih bregov. Za vse, kar ima, ima narod slovenski zahvalo dajati jeziku svojemu. Moč tega jezika ga je probudila iz smrtnega spanja. Ali sedaj, ko se je ravnokar'probudil, slaboten je še, opoteka se sem, opoteka se tja, in podstave nima, na katero bi se stalno oprl. Nima vodnika, nima pastirja in tako je naravno, da se moči drobe in da deluje vsaka glava in glavica po volji svoji! Ni ga stebra, da bi se okrog njega kristalizovalo narodno delo. Ali naj Vam še dlje govorim, knežja milost? Pri tacih razmerah dana je velika naloga knezu in škofu, se-
dečemu na stolici sv. Maksima. Moral bi zapustiti vzvišeno svoje mesto ter iti med narod. Prijeti bi moral za prapor, kakor vojnih čet zapo-vednik v najvišji nevarnosti, in biti prvi narodni vojnik, pravi narodni vojskovodja, katerega beseda bi se čula tudi v najoddaljenejšem mestu. Bil bi naroda pravi oče, in do neba bi ga povzdigoval rod hvaležni. Lepšega življenja, kakor bi ga imel takov knez in mož po volji božji, si misliti ne morem. In to je, kar sem Vam povedati hotel!"
Zopet se zamisli vladika. Konečno pa izpregovori zaspano :
„Kako pravi don Filip:
Ich Hess euch bis zum Ende reden — Anders, Begreif ich wohl, als sonst in Menschenköpfen, Malt sich in diesem Kopf die Welt — Na stežaj so mi odprta groba vrata in stolica svetega Maksima postane kmalu sirota. Kaj hočem jaz ? Morda poznejših kdo, morda! Z Bogom, mladi prijatelj !a
Knez pozvoni. Videti je bilo, da neče dlje govoriti. Strežaj stopi v sobo. Filip odide z globokim poklonom.
„Torej tudi mrtvo srce!" vzdihne sam pri sebi.--
Zunaj na koridoru so čakali gospodje. Nekateri so povpraševali Filipa, o čem je govoril s knezom in toliko časa. Ali v tistem hipu je stopil škof iz svoje sobe.
Vsi se globoko priklonijo.
„Opraviti želim kratko molitev v vaški kapeli, in želja moja je, da me spremite — tu se obrne knez k staremu župniku — Vi, gospod župnik Skala!«
Skala, vesel sreče svoje, naglo priskoči ter pritisne ustna svoja na bliščeči biser na knezovi roki. Janez Evangelist si pokrije glavo in odide v milosti vem razgovoru s Skalo. Za njim odide vsa družba.
Ko so bili odšli gospodje in je Filip sam ostal na hodniku, imel je priliko čuti ta-le razgovor v zapuščeni obednici.
„Pij še jedenkrat, Lovre!" čuje se hripavi glas domačega gospodarja, „pij še jedenkrat, raca pijana in veseli se z mano, da se je stvar tako dobro končala! To ti je starina, da je nimaš jednake v kletih svojih, dasi imaš vina obilo!"
Glas Ernesta Malca je oznanoval, da je mož pil nekaj čez mero.
„Le pijva ga!" oglasi se Lovre Sodar. Začuje se kup žvenket.
„Ali meniš, da se bodo res vsedali na limanice?u vpraša Lovre tleskaje z ustni.
„Boš videl! Kakor muhe na medeno satje, če je postaviš na solnce!" odgovori Ernest, kriče. „A sedaj morava za njimi, ti suknjarji so silno občutni. Še jedenkrat pijva!"
Zopet sta pila.
„A, da ostaneš mož beseda, Lovre!" — in culo se je, kako sta vstala tedaj ter se bližala izhodu. — „Mož beseda, kakor skala. Nekaj tisočakov se ti smiliti ne sme!"
„Moji tisočaki so tvoji, kakor rečem in basta!a bleketa Lovre. A kar si obljubil, moraš tudi ti izpolniti, saj veš!"
„Aha," pravi Malec, „zanesi se name. Mesec dnij ne bode preteklo, in lehko se boš ženil, hi! hi!"
„Meta bo moja!"
„Kakor sem rekel, tvoja!"
„In basta !"
Filipa so zapuščale moči. Grozne besede so ga opalile kakor blisk, naslanjal se je k steni in nekaj trenutkov slonel je v resnici skoraj brez zavesti. Poštenjaka stopita na hodnik.
„Ta bledi obraz," zajezi se Sodar, „morda je kaj slišal."
„Naj sliši," odgovori oni, „ta tako ne šteje. Ali hitiva, da jih doideva!"
Nerodno odlazita po stopnicah. Filipu se napravlja tema pred pogledom, in zavedel se je groznega položaja še le tedaj, ko sta bila ona dva že davno odšla. —
Petnajsto poglavje.
x	Krotka jc njo duia
kano golubova, A nje imo sladko
kano med cjclova. Al »ta ml to hasni
dobro najugodnjc, Kad nebo in zemlja razstavlja me od nje !
Stanko Vraz.
Filip Tekstor je sam ostal na hodniku. Ko so odšli gospodje, bilo mu je, kakor da se je probudil iz dolzega spanja. Živo čuti, da je sedaj dospel do razpotja v življenji svojem in odpre se mu bodočnost su-hotna in solzna! To je vedel, da tu ostati ne sme. Moral bi si izru-vati srce iz telesa svojega, ako bi moral gledati, kako bodeta brezsrčna starca zvrševala svoje naklepe!
I)o danes se je časih še vedno tolažil, da morda ti občutki, ki so mu živeli v srci, niso ljubezen. Ali da so samo ljubezen, kakor se ljubita brat in sestra! Zdaj je vedel, da ni tako, zdaj je vedel, da je to, kar mu je težilo že toliko časa dušo, boleča, brezupna ljubezen!
Oditi je hotel, oditi je moral! Prej pa nego je zapustil kraj, kjer mu je padlo v srce seme prve ljubezni, moral je še jedenkrat videti njo, katere podoba mu je tako jasno živela v duši. Poprej jo je videl, ko je hodila po vrtu. Gre tja. Med potjo si dela sklepe, kako jej bode govoril. Kakor iskra se mu utrne sedaj v trpečem duhu sladka misel, da jej mora govoriti o ljubezni svoji ter jej povedati vse. In takoj je trdno sklenil, da jej odkrije vse, kar je nosil toliko časa skrito v sebi, da bi svet ne brusil jezikov in ne metal na čisto njeno podobo umazane pozornosti svoje. To vse jej je hotel povedati, da se vsaj v srdu ne bode spominala njega, ki je kakor Ahasver napravljal se v dalnji svet!
Da, vse jej je hotel povedati! Ponosneje je stopal na to med gredicami, kjer se je žarilo cvetje pozne vzpomladi. In bilo mu je, kakor da so dišave tega cvetja napolnile tudi srce njegovo, tisto ubogo srce, kjer je poganjala na kamenitih tleh nesrečna ljubezen krvavo cvetoče vrhove svoje.
Urno stopa dalje. Poznal je vrt in dobro je vedel, kje bode dekle. V najdalnjejšem kotu je stalo nekoliko starih hrastov, velikanov z ob-rastenimi debli. Pod njimi v senci se je skrivala mala miza in klopi.
Tu sem je bila prišla Meta tisto popoludne. Nekaj časa je brala v knjigi. Ko je Filip prihajal, slonela je z glavo ob starem deblu, pri katerem je sedela. Knjigo je bila odložila tik sebe na mizo in lahno položila roko nanjo.
Tako v mislih je sedela in s pogledi sledila za oblaki, ki so pluli visoko po nebu ter se ravno tedaj žarili v zlatu zapadajočega solnca. Obrnivši oko od rumenih oblakov, vidi pred sabo Filipa Tekstorja. Ni ga še opazila, ko je bil pristopil. Po bledem obrazu se jej razširi svit sreče, ki pa takoj zopet izgine. Opazivši goreče poglede njegove, vedela je takoj, da mora napočiti ta trenutek! A sedaj, ko je napočil, se ga je ustrašila. Iz srca jej zakipi kri ter jej napolni mlado lice.
Nem je stal Filip pred njo. S srečo na obrazu [in s cvetjem v srci je bil prišel! Ali pri njenem pogledu se razpršijo vsi upi, sreča izgine in hipno se posuši cvetje. Prešine ga bliskoma grozna misel, kaj potem, če bi ga ona tudi ljubila. Bila bi to strašna pregreha, ako bi jo s prokletstvom svojim potegniti hotel s sabo v prepade temnega življenja! Nikdar ne! Globoko na prsi se mu povesi glava. Videč ga v tej revščini, topi se dekletu mehka duša in solze jej zalijejo oko.
„Meta!" izpregovori Filip, ko je utolažil boje notranje, „k tebi sem prišel!"
Ne upa se mu pogledati v obraz, da bi ne opazil solz, oko jej kalečih.
„Prišel sem ti povedat," nadaljuje zamolklo, „da moram še danes oditi, oditi daleč po svetu. Ker pa vem, da bodo metali kamenje za mano, očitali mi nehvaležnost ter obdali s črnimi sencami ime moje — zatorej sem prišel k tebi!"
Beseda mu zastane; kar jej je hotel povedati, vse je bil sedaj pozabil. Iskal je po kotih duše svoje, kjer se je bila ravnokar razcvetela mala in krasna vzpomlad — ali sedaj je bilo vse prazno in ostal je le črni pepel nekdanjih spominov.
Naposled sede k mizi, njej nasproti. Meti pa so se bile na licih še bolj razvile rudeče rože čistega devištva.
„In glej, Meta!" prične zopet ter si nasloni na mizo z rokama obraz, „naj svet misli, naj svet sodi, kakor mu drago! Ali ne hotel bi, da bi tudi ti imela o meni take spomine, da bi tudi ti sodila tako, kakor bode sodil svet! Ne hotel bi, da bi se tudi v tvojo dušo vtisnila črna moja podoba! Pa čemu ti pravim to, Bog moj, čemu?"
Filip umolkne in rahel vzdih mu pride iz srca.
Z vsemi močmi je iskal besede, le jedne besede; in Bog ve, da bi mu ne bila prišla le-ta beseda čez ustna — da se ga ni usmilila ona, zavoljo katere je boril silni boj s svojo dušo.
Dekletu se je milo storilo. Rahlo mu dene mehko, belo svojo ročico na glavo, rekoč: „Filip, poglej mi v obraz — in povej mi, da me ljubiš!"
In zarudela se je, kakor mladi rožni cvet vzpomladi.
Po njem pa se razburijo vsi občutki in pozabljen je svet okrog njega, pozabljen in vtopljen v večno temo, iz katere se mu svita le njena krasna podoba. Ona je v sramežljivosti svoji vstala. Tudi Filip vstane in vzklikne srečen: „Meta!"
Ležala mu je na prsih! In brez besedij, brez besedij pritiska k sebi glavico njeno!
Ali je bil to greh, da sta se revna črvfča v neskončni stvaritvi tako ljubila? Narava se ni zavila v temo in na nebu je še vedno rumenela zarja zahajajočega solnca! Nekje tam gori v razprostrtih vrhovih starih hrastov je sedel kos na veji ter pošiljal v hladni večer milobno svojo pesen. Ta pesen je donela po gaji in sladki njeni glasovi so prihajali tudi v prekipeči srci tu doli ter se družili ondu s harmonijami ljubezni, s harmonijami sreče.
Iz te sreče ju probude lahni koraki. Nepričakovano je bil prišel po peščenem potu knez Janez Evangelist. In sedaj je stal pred njima v vijoletnem svojem talarji in z zlatim križem na prsih. V roki pa je držal s srebrom kovano knjigo, brevir svoj. Knez je na deželi svoje molitve rad opravljal pod milim nebom. Za tega delj je bil tudi tisti dan
prišel na nižavski vrt in po peščenih stezah hodeč, prebiral sveto knjigo. Po obrazu se mu razširi nekak dobro voljen smehljaj.
„Tuje vir Vašemu navdušenju, Filip Tekstor. Cherchez la femme!" Ponosno se obrne, odpre knjigo ter počasi odide.
(Dalje prihodnjič.)
STOTSjlekako okoli leta I860, slišali so se ob Krki prvi glasovi, da živi jH^lC v Ce,J" s^eP župnik, ki ima papeževe blagoslove. Ko je po-■irrr.tTlJ p0t0vai v	začeli so o njega prihodu v vseh cerkvah zvo-
novi sami zvoniti. Po tem znamenji je spoznal papež, da je župnik svetnik in mu je podaril vse svoje apostolske moči in milosti, med drugimi tudi to, da sme dajati odvezo brez izpovedi. Dolenjce je ta novica silno razveselila in razburila. V Celje so jeli romati najprej posamezni, po tem pa cela krdela. L. 1867. se je osnovala pravilna pošta, s katero je šlo vsak teden dvanajst do petnajst grešnikov k slepemu župniku po odvezo. Vozil jih je navadno Prečinčan Jože. Nekateri so se izpovedali, kakor doma, drugi so povedali dve, tri besede, pa je bilo tudi dobro. Še druge je vprašal gospod sam, če so storili tri največje grehe, menda uboj, požig in krivo prisego. Mnogim pa je oprostil grehe in jim dovolil k obhajilu iti tudi brez izpovedi, ki je bila prav za prav res nepotrebna, kajti so mu bili po občem mnenji vsi grehi bolje znani, nego grešniku samemu. Romarji so mu dajali pridno za maše, kar jih je bolelo tem menj, ker so bile pri njem tako dober kup, po pet grošev in še ceneje. Nekdo mu je pomolil za jedno cel goldinar. Slepec pa je dejal: To je preveč zate, ki si tak revež. Drug romar pa ga je prosil, da bi vzel od njega, ker je siroten, dva groša. Župnik je zagrmel nanj: Lažeš, ti si skop, ne pa siroten! in tako se je zopet dokazalo, da so mu znane vse skrivnosti, da je vse vedoč. Pripovedovali so se o njem še mnogi drugi čudeži. Med njimi je bil gotovo največji in najbolj zanimljiv ta, da se je na tolikih krajih porodil. Gorenjim Podgorcem je pravil, da je Podgrajec, dolenjim, da Sentjoščan,
Bajke in povesti o Gorjancih.
Spisal Janez Trdina. 20. Zagovorniki.
(^Koncc.)
Poljancem, da Zakrakovec, srednjim Dolenjcem, da Šentruperčan i. t. d. Zupljan in bližnji rojak je bil skoraj vsakemu človeku. Na svet je prišel celo v Nacaretu in Jeruzalemu, navadno le v slovenskem, ali če je zapazil, da bo koga razveselil, pa tudi v turškem, tamo v dalnji obljubljeni deželi. Naši popotniki se niso mogli načuditi, da so govorili pobožni kmetje celjske okolice o njem tako zaničljivo. Nekateri so mu to povedali in ga vprašali, s čim se je ljudem zameril. On je povzdignil obraz proti nebu in vzdihnil: Kaj, ali ne veste, da vsakega, kogar Bog ljubi, svet sovraži in prezira? Dolenjce je ta dokaz po polnem zadovoljil in pomiril. Grede na prvi slovenski tabor v Ljutomer vozil sem se z Jožetom tudi jaz od Zidanega Mosta do Celja. Moji sopotniki so bili jako veseli ljudje, prepevali so skoraj same okrogle in niti njih pomenki niso kazali kesajočih se grešnikov. Pozneje sem pazil na tanko, kaki romarji najbolj rabijo to pošto. Z večine so bili lahkoživni mladiči in mladenke, pridružil pa se jim je rad tudi kak starec, čigar poštenje je bilo doma na slabem glasu. Povedal bom samo jeden vzgled, kake zrele ptice so se nahajale med roiuaricarai. Blizu Novega Mesta sem poznal lepo, ali preživo deklico, o kateri so vsi znanci govorili : Katrica je preveč fantovska, boste videli, da bo kmalu kaj izteknila. Cez nekoliko mesecev mi je zašepetal na uho nje sosed, da bo zibala. Nekaj dnij pozneje se je vedelo že po vsej občini, da si kuha skrivaj neko travo, da bi se iznebila neugodnih nasledkov greha svojega. Skoraj zvem, da je nevarno zbolela. V štirinajstih dneh je bila zopet na nogah, pa hajdi, z Jožetom v Celje! Tercijalke so na ves glas trobile, da gre zato tja, ker je je sram in strah, da bi se izpovedala domačemu gospodu svojega v nebo vpijočega hudodelstva. Razven te, pravili so mi ljudje še za pet drugih, da so zapravile zarod z juho neke trave, z vranjim kljunom ali z nekimi neznanimi jagodami, ki rastö na grajskih vrteh in se drevile potem v Celje, da jim ostrga slepi župnik kosmato vest Sčasoma se je jelo sploh trditi, da hodijo po celjsko odvezo večinoma taki, ki imajo na duši kak velik, grd greh, na priliko tatvino, ali kako hudo nečistost. Nekoliko ur od Novega Mesta so tri slabo-glasne vasi, v katerih je prejšnje čase vse mrgolelo kradljivcev, sleparjev in vlačug. Iz njih je šlo v Celje več romarjev, nego drugje iz treh velikih žup. V nekem dolenjskem okraji se zdi zakonskim deveta božja zapoved menda nepotrebna. Mož, ki pozna po stanu svojem prav dobro nravne razmere našega naroda, zatrdil mi je, da se nahaja izmed deset omoženih na Gorenjskem komaj jedna prešestnica, v tem okraji pa komaj jedna poštena. Tudi od tod so drli ljudje, zlasti babnice, kar kupoma v Celje. Marsikatera je vzela s sabo, da je v dalnjem kraji
ne bi bilo preveč strah, kakega dobrega prijatelja. Naša duhovščina se ve da ni verjela niti v svetost slepega župnika, niti v veljavnost odveze njegove. Svarila je župljane, naj ne tratijo časa in ne žalijo Boga s tem romanjem ter jih poučevala z resno besedo, da je prejemanje sv. obhajila brez resničnega kesanja in natančne izpovedi božji grabež in smrten greh. Ali ljudje si niso dali nič dopovedati, vleklo jih je v Celje, kakor da bi bili obsedeni. Med temi romarji je bilo tudi precej Podgorcev; naš znanec Kozoglav se je peljal dvakrat z Jožetom, dvakrat pa je korakal peš tja. Podgorci so vprašali slepega župnika, če zna zagovarjati škrate, in ko jim je to potrdil, so ga prosili, da bi šel ž njimi in jim pregnal iz Gorjancev Hudobca. Od konca je mož z glavo stresal in se branil, pozneje pa se je ž njimi pogodil in obljubil svojo pomoč. Priporočal jim je trdno vero, ker se brez nje peklenski duh ne da prepoditi. Ker je bilo te vere v Podgorji obilo, ni se moglo dvojiti o najpovoljnejšem vspehu. Ali neusmiljena usoda je poteptala tudi ta pot sladke upe rojakov naših in Hudobca rešila. Ako se Podgorec s kakim gospodom dobro seznani in bi mu rad ugodil, vpraša ga gotovo, če je rad polhe in mu jih prinese, ako to potrdi, polno malho, da jih je sit. Teh živalij je na Gorjancih dovolj. Dolenjcem se nič ne gnusijo, mnogi jih ljubijo bolj, nego vsako drugo divjačino. Tako je vprašal Kozoglav tudi slepega župnika. On mu je dejal, da je polhe prav v slast, če so dobro pripravljeni. Kozoglav mu da sedem jako rejenih, katere mu je ujel sosedov sin, razposajeni Murček, in se ponudi ob jednem sam za kuharja: bahaje se, da mu jih bolje od njega ne zna napraviti nobena kuharica. Polhi morajo biti na pol kuhani, na pol pečeni: taki so slastni, da pridejo lahko brez sramote na vsako grofovsko mizo. Slepi župnik vzprejme ponudbo s pogojem, naj skuha polhe skrivaj, ker bi mu se meščani gotovo rogali, ko bi za to jed zvedeli. Kozoglav se je dela lotil in je dovršil, kakor je bil trdno uver-jen, srečno in slavno. Župnik poje hlastno dva polha, da si je bil bolehen. Použil bi jih bil morda še več, da ni začutil hude slabosti, ki ga je prisilila, da je moral iti v posteljo. Cez osem dnij je umrl. Prestrašeni Kozoglav je šel precej, ko je to zvedel, k sosedovim in vprašal Murčka, če mu ni ujel namesto poštenih polhov morda kako strupeno podgano ali krtico. Fant mu se zabavljivo zagrohota: Prismoda, če se je kaj tacega pripetilo, kriv si ti, ne pa jaz. Hotel si dobiti na vsak način od mene polhov, za katere zdaj, kakor sam veš, ni pravi čas. Moral sem obljubiti, da ti bom izpolnil voljo, pa sem si pomagal, kakor sem vedel in znal. Kozoglav se prime za glavo in bridko zaječi. Od takrat je bil ves izpremenjen. Hodil je zamišljen sam zase, ogibal
se je vsake druščine in tudi najboljših prijateljev. Vest mu je očitala, da je smrt slepega župnika morda on zakrivil. Ranjki ga je hodil skoraj vsako noč strašit Proti jeseni je pustil svojo borno, zadolženo kočico in šel najprej na Hrvatsko, potem na Ogersko, od koder se ni več vrnil. Veliko let se ni zanj nič slišalo in vedelo. Lani so ga našli dolenjski fantje, ki so na Ogerskem delali doge, v Zakonu na Dravi. Bil je rudeč, debel in dobre volje. Videlo se je, da ga je duh slepega župnika moral izgrešiti, ali pa se je naveličal mu nagajati. V Zakonu se je oženil. Črna ali blagosrčna Madžarka mu je prinesla razven pridnih rok krčmarsko pravico, dve sto veder vina, in več stotin gotovine. Ker je stala krčma jako na priliki, zahajalo je vanjo zmerom dosti pivcev. Če so prišli k njemu rojaki, obveselil se jih je vselej tako, da jim je dal za 20 soldov več svinjine, nego drugim ljudem za 40. Niti vina jim ni mešal preveč z vodo, v litru če je je bilo četrt, ali pa še ne. Naši delavci so ga vprašali: Kdaj pride kaj domov ? Dejal je: Menda nikoli. Kranjska dežela je na oči raj proti blatni Madžariji, ali za vse drugo mi je bolje tukaj, nego doma. V Zakonu mi ostane vsaj nekai dobička, v Podgorji pa ne bi delal zase, nego za nikdar sito gospodo.
Brusničan Herbst šel je s prijateljem Šmejkalom v Šentjarnej na semenj. Pod Gorjanci tuja imena niso tako redka, kakor bi se lehko mislilo. Med iblajtarji in stražniki, ki so prežali pred 1. 1848. brez sreče in slave na tobakarje in turške hajduke, bilo je vedno dosti Čehov in nemških Pemakov. Prebivši službena leta, poselili so se nekateri v Podgorji in oženili. Njih otroci so bili že tako poslovenjeni, da trezni niso znali nič nemško. Naslednika tacih tujcev sta bila tudi revna in priprosta ali jako poštena brusniška srenjčana Herbst in Smej-kal. V Šentjarneji sta našla razven drugih znancev Šmejkalovega svaka Trpotca, ki je vozaril s čilima svojima hrvatskima konjičema blago, kakor je naneslo, kdaj v Krško, kdaj v Ljubljano. Pravil jima je svoje mične prigodbe in izkušnje pri bokalu izvrstne stare zelenike s tako živo zgovornostjo, da se ga nista mogla naslušati. Povedal jima je tudi to, da se je seznanil nedavno s slavnim menihom, ki živi zdaj sam zase na Dolenjskem. Njegova svetost je tako zasitila, da jo je zvedel sam rimski papež in mu dovolil, da sme zapustiti svoj samostan, iti, kamor ga je volja in prebivati, kjer koli sam zaželi. Dal mu je tudi še to dovoljenje, da stanuje ž njim slobodno mlada, precej brdka bäbnica, da bi imel priliko, bojevati se s skušnjavami in si z junaškimi zmagami prislužiti nebeški raj in večno izveličanje. Ker se je zdela Podgorcema ta povest nekoliko neverjetna, potolažil in uveril ja je Trpotec s to-le priliko. Bil je jako pobožen puščavnik. Vsak dan je
prišel k njemu angel in mu prinesel živež. Jedenkrat pa ga ni bilo ves dan nič k njemu. Drugo jutro se je zopet oglasil in puščavnik ga je vprašal, zakaj ga včeraj ni bilo. Angel je odgovoril, da je umrla v bližnji gostilnici natakarica, in da je poslal Bog po nje dušo vse angele in tudi njega. To žensko so imeli ljudje za veliko grešnico, ker je tako rada s pijanci in razuzdanci plesala in se kratkočasila. Nihče ni vedel, da prečuje v goreči molitvi cele noči in da nosi pod obleko na golem životu železen pas z ostrimi žeblji, ki so se jej na plesu in sploh, kadar se je ganila, globoko zadirali v meso in jej delali neznanske rane in bolečine. Puščavnik je vprašal angela: Koliko pa vas bo prišlo po mojo dušo? Angel veli: Jaz sam. Puščavnika premaga napuh, da reče osorno: Če jih ne bo več, pa ne potrebujem niti tebe, in tako se je pogubil. Ta prilika je Podgorca poučila, da se ne sme soditi nikoli po videzu in zdaj sta Trpotcu verjela. Kar sta čula v Šentjarneji, sta se ve da doma precej razglasila. Smon in tovariši njegovi so se smi-jali njijini lahkovernosti in zatrdili, daje sparjeni menih prej cigan, nego svetnik, ali to zabavljanje ju ni oplašilo. Iskreno in oduševljeno ozna-njevala sta njegovo resnično bogoslužnost in pravičnost in mu dobila mnogo častilcev in prijateljev, zlasti v Gaberji in po drugih gorskih vaseh tja do Karlovške ceste. Ti verniki so po polnem odobravali nji-jino misel, da treba poklicati svetega moža na pomoč proti Hudobcu. Herbst in Smejkal sta popotovala k njemu sama ter ga preponižno vprašala, če mu je podarjena moč premagati peklensko pošast, ki pustoši že toliko let Gorjance in obližje. Menih odgovori oblastno in jezno: Kaj dvojita? V moje blagoslove verjamejo boljši možje, nego sta vidva. Pogodivši se ž njima za plačilo, ki je bilo precej veliko, dal je napreči kočijo in se odpeljal v Gorjance. Voz je pustil v Preseki. Do Hude Peči, v kateri stoluje Hudobec, moral je peš korakati, kar ga je silno utrudilo in spehalo. Vzemši iz žepa stare bukve, stopil je pod skalovje in začel moliti. Hudobec pride gledat, kdo je in se zasmeje. Ko pa sliši glasno zagovarjanje, zagrmi srdito in zaničljivo: Kaj ti, lopov, hočeš me prepoditi? Čakaj, jaz bom Podgorcem povedal, koga so si najeli za boj z gospodarjem Kukove gore. Doma ti je smrdelo iskati	*
si službe in kruha, ker si vedel, da zahteva slovenska duhovščina od vsakega tovariša vero, red in poštenje in ne daje potuhe razuzdancem in samopašnim skruniteljem božjih vež in svetotajstev. Potepel si se po svetu in si našel na Kvakarskem samostan, prav za prav brlog po volji svoji. Živel si z brati tako, da ste več ur na okoli vse ljudstvo pohujšali. Ker se vam je zdelo med zidovi še premalo svobodno, razkropili ste se po obližji in se nastavili kar sami za župnike. Za svoje
uboge duhovne ovce imeli ste tako skrb, da ste jih najprej ostrigli, potem odrli, naposled pa jih do golih kosti oglodali. V Bimu se je to mesarstvo zvedelo, dobili ste ostri ukaz, da se morate nazaj v svoj samostan umakniti.' Ti pa poglavarjev nisi hotel poslušati. Z nagrab-ljenim denarjem si pribezljal v domovino svojo in se ustil, da se nikogar ne bojiš in boš delal, kar se ti bo zljubilo. S sabo si pripeljal negodnico ter se bahal, da ti nihče ne more braniti, ako te bo volja, ž njo do smrti živeti in se rogati svečani svoji obljubi, šesti božji zapovedi in naredbam katoliške cerkve. Kmalu si začutil, da se zbira nad tabo huda nevihta, trebalo je misliti, kako bi se odvrnila. V L j u b-ljani je vladala takrat peča. Ti si prišel, padel na kolena in poljubil rjavo roko, ki je devala to pečo na glavo. Ta gnjusna podlost te je rešila. Ker si se bal neprilik tudi od posvetnih oblastnikov, izdal si o volitvi svoj narod in njegove svete pravice in pljuval pred častitimi duhovniki, ki so ostali domovini zvesti ter so svojo dolžnost možato izpolnili. Vidiš, s takimi ciganskimi umetnostmi si se izkopal iz nevarnosti. Potem si se pasel slobodno po živinskih nagonih in strastih svoje spačene duše. Zabavljal si se doma kaj ugodno z butilijami, knjigami in ljubico. Tvoja knjižnica ni baš velika ali je zanimljiva, vsaj za take modrijane, kakor si ti. To spričujejo glasno že naslovi posameznih bukev: Die Frau als Mutter, Casanova, Galante Abentheuer i. t. d. Ob delavnikih nisi cerkve nikoli od znotraj videl. Ko si šel v nedeljo od božje službe, čakala te je pred vrati vselej tvoja priležnica, pa si jo zgrabil za podpazduho in vlekel ponosno domov, kakor kak grof svojo gospo. Gledali so te izkušeni, resni možje, pametne, pobožne žene, sramežljive device, nedolžni otroci! Takega pohujšanja ni učakala kranjska dežela več nego tri sto let, od takrat, ko je širil se po njej pred-pustni evangelij, katerega je izumel sladki moj bratec Martinček, gledaje zamaknen v sivkaste oči svoje Katrice. Njega si hvalil na ves glas proti svojim gosposkim in kmetiškim znancem in njegovim privržencem si se hotel tudi s tem prikupiti in približati, da te ljubica ni smela nikoli drugače imenovati nego: Mein Pastor! Duhovnike te škofije si o vsaki priliki zlobno in lažnjivo obrekoval in jih pital z „mračnjaki" in „nevedneži". Ker si tako oster sodnik drugim, moramo pogledati tudi v hram tvoje vednosti in učenosti. O počitnicah pomenkoval si se z dijaki in si jim potožil nasledek svoje požrešnosti z besedami: Hodie mihi male est, habeo duram sedem. Ta tvoja ultraklasična latinščina je fante tako udobrovoljila, da so skoraj od smeha popokali in se je gotovo še zdaj radostno spominajo. Večkrat si izustil avšasto mnenje, da so bili na Kranjskem jedini pametni popi zatičinski menihi
in da bi se jim precej pridružil, ko bi zopet vstali. Zatičinski gospodje so bili silni bogatini in zaradi tega veliki grešniki, ob jednem pa tudi slavni razumniki in učenjaki. S svojimi grehi in njih nasledki se niso nikoli ponašali in bahali. Takega bedaka, kakor si ti, ne bi bili hoteli vzprejeti niti za svinjarja, nikar za tovariša. Naštel sem ti zdaj nekoliko marog in grdob, ki so ljudem znane. Ako se ne pobereš precej ta hip od tod, pa bom razodel možem tvoje skrivne, še stokrat večje lopovščine, da ti bo kar kri zastala in se zledenila. O teh besedah udari Hudobec z nogo ob tla, da se je zazibal ves hrib. Ubežni menih se je tresel že prej kakor šiba, o tej škratovi pretnji pa je vrgel bukve od sebe in začel teči, kar so ga mogle noge nositi. Preklinjaje odšli so za njim prevarjeni Podgorci. Mislili so ga kazniti ali je bežal tako urno, da ga niso mogli doiti. V nekoliko urah ga je prinesla kočija zopet domov. Hudobčeva pridiga in prebiti strah sta ga tako poparila in poklapila, da celih štiri in dvajset ur ni mogel ne jesti ne piti. To izgubo je povrnil svojemu životu drugi dan z obrestmi vred. Iz dimnika se je ves ta dan neprenehoma kadilo in od rane zore do trdne noči se je slišalo iz njegove hiše na cesto žvenketanje kupic in rožljanje žlic, vilic, nožev in krožnikov.
Naša povest se približuje svojemu koncu, ki ni tako brezupen, neradosten in jalov, kakor bi se moglo pričakovati po tem, kar smo zvedeli. Pregovor trdi, da tudi slepa kura najde kdaj kako zrno. Šmo-nova dekla Anča, kateri je dal Bog težko kaj več nego pol talenta, rekla je gospodinji svoji: Ljudje hvalijo stare čase, kako je bilo na svetu dobro, dokler je stala še cerkev sv. Miklavža in ni bilo ne Hudobca, ne toče, ne drugih ujm in nadlog, ki nas zdaj zatirajo. Ko bi sezidali to cerkev z nova, izginil bi škrat in z njim vsa nesreča. Stroški ne bi bili veliki, ker bi vsak rad tlako delal in gospoda bi tudi lahko dobili, ki bi hodil na Gorjance maševat, če ne doma pa v samostanu ; saj bi se mu pot dobro plačal. V čudu pogleda gospodinja deklo in veli: Misliš? Ti, jaz tudi tako mislim. Ta pogovor je slišal Šmon in dejal: Če bi se tega lotili, dam jaz precej deset goldinarjev in še kaj druzega. Prava beseda vselej kaj zaleže. Se tisti večer so se pomenkovali po vsej vasi, kako bi bilo hasnovito in potrebno ponoviti čudodelno cerkev sv. Miklavža. Govorica se je širila dalje in dalje; predno je pretekel mesec, vnela je že vse Podgorje. Ob nedeljah se ljudje niso skoraj nič druzega menili nego to, kako se bo cerkev zidala in kake dobrote in blagoslove jim bo prinesla. Ta nakana je razveselila tudi Zumberčane onkraj gore. Prijatelju za voljo, ki je za to reč največ skrbel in trosil, spisal sem hrvatski opomin in prošnjo do njih, da bi
bogoslužno delo po svoji moči podpirali. V Podgorji so se začeli nabirati v ta namen dragovoljni darovi, ki so bili za grozno revni okraj dovolj'.veliki. Nekateri so dali ali obljubili denarja, drugi vina ali kakega druzega pridelka. Prva gorečnost je sčasoma ponehala in skoraj ugasnila, ali doseglo se je itak toliko, da se o srečnem vspehu ne more več dvo-jiti. Cerkev sv. Miklavža stoji že dozidana in pod streho, treba jej je zdaj še oltarja, zvonika in zvona. Po kaki prav dobri letini dala bo rada vsaka podgorska in marsikatera žumberška hiša, da se bodo mogle tudi te potrebe omisliti. Neskončno veselje in ginljiva pobožnost bosta vladala na Gorjancih, ko se bo vršilo v novi cerkvi prvo sveto opravilo. Vsi Podgorci imajo trdno vero, da bo tisti slavni dan konec dolgi in prežalostni dobi Hudobčevega kraljevanja in strahovanja.
Zemljepisne črtice-
Spisal E. Lah.
III. Radovljica.
red nami se razprostira primeroma velika ravnina, obdana krog in krog od gora, odprta le proti jugo-vzhodu. Veliko mejno go-I rovje, ki oklepa ravnino, je skoraj nikjer ne obdajo neposredno. Tesno se je dotikajo absolutno le 100—200 m visoki bolmi, večinoma močno zarasteni, sem pa tja tudi že goli — nekaka predgorja pravemu gorovju v ozadji in večjidel vštric ž njim. Časih se razprostira med zadnjim najvišjim gorovjem in med ravnino več tacih vrst predgorij, ki se, čim delj od ravnine, tem močneje tudi višajo. Ta prikazen, najbolje razvita v severo-zahodu ravnine, kjer nahajamo do Triglava pet vrst tacih predgorij, je tem zanimivejša, ker z narastajočo višino ob jednem jako pravilno gine vegetacija in raste golina.
Mejno'gorovje je med sabo zelo različno; na severo-vzhodu nahajaš pravilno planinsko pogorje; na severo-zahodu, če ne jemljemo že popisanih snežnikov v poštev, hribovje, in v manjši meri mejne robove velike planote; na jugo-zahodu večinoma mejne robove velikega planotja; na jugo-vzhodu ravnino. Tudi vegetacija pri posameznih gorstvih v jed-naki višini ni jednaka: pri severo-vzhodnem pogorji prevladujejo do 2000 m visoko sezajoči travniki: jnžno-zahodno planot je pokrivajo do
26*
vrha v. velikih kompleksih gozdi; pri severo-zahodnem hribovji menju-jejo precej pravilno travniki z gozdi.
Tudi nižava nam kaže mnogovrstno lice. Njene dimenzije niso nikjer tako neznatne, da bi ne zaslužila imena ravnine; tudi, kjer jo najožja, je še zmerom širša, nego bohinjska ali körenska dolina v svoji največji širjavi. Ravnina sama je zelo nepravilna, in je po nekaterih krajih ravnini komaj podobna. Dostikrat, posebno skoraj v vsej dolgosti njene zahodne polovice, dvigajo se v velikem številu mali bolmi. Gasili delajo tudi večinoma suhe grape vanjo precej globoke zareze ter jej dajo nekak planotin značaj. Pomenljive so mnogobrojne terase, v katere preide ob krajeli, ko se približuje strugi Save. Mnogovrstna in bogata vegetacija, ki se nahaja pri mejnem gorovji, ponavlja se v še večji meri pri ravnini sami. Posebno mikaven pogled jej pa dajo mnogoštevilni kraji, ki jo obrobljajo v dolgi črti posebno na periferiji severne polovice, tik ob vznožji sosednega hribovja.
V orografičnem zmislu pripada radovljiška okolica dvema različnima gorstvoma: Karavankam in Juliškim planinam. Natančno mejo med obema dela struga korenske Save od Most, do zjedinjenja z bohinjsko pri Radovljici, od tod dalje pa struga zjedinjene Save. Večja in oro-grafično zanimivejša je vzhodna, Karavankam pripadajoča polovica.
Karavanke popuste v radovljiški okolici po polnem značaj navadnega planinskega hribovja, ki so ga ohranile večinoma do konca korenske doline, in dobe značaj planinskega pogorja. Glavna proga, ki se vije v dolgosti več nego 10 km od severo-zahoda proti jugo-vzhodu, na meji med Kranjsko in Koroško, ima že takoj v začetku gorovit značaj in ga obdrži do konca: ostri robovi, strmi in goli vrhovi, plitve zareze Kakor navadno pri visokem planinskem gorovji, nahaja se tudi tu razven glavne proge več stranskih nižjih, ki so pa glede dolgosti večinoma ne-pomenljive. Le najnižja sprednja, ki se vleče od Most skoraj do Tržiča, je važnejša, ker ie skoraj še jedenkrat daljša, nego glavna proga. Od te jo ločijo globoke doline Završnice, Zeleniščice in Begunjščice. Jednako kakor z vnanjo obliko, stoji tudi z višino. Ta oddelek Karavank je razven kamniškega najvišji, sploh pa okrog 200 m višji nego dolinski. Srednja višina glavne proge znaša še nekoliko nad 2000 m. Glavna proga se začenja z dolgim skalovitim rebrom, z 2000 m visoko Belščico. Za njo sledi najvišja gora Karavank tostran Kokriškega prelaza, 2232 m visoki Stol: potem Zelenica, z 2200m in Begunjščica z 2040m. Visokost 20 km dolzega predgorja raste močno od zahoda proti vzhodu; v zahodu nadkriljuje s svojimi 700—900m komaj za par sto metrov gorenjsko ravnino; na vzhodu se pa končuje s 1450m visoko Dobrčo, ki
ima že po polnem obliko gore. Izmed sedel, katerih pa sploh ni dosti, je najvažnejše 1550m visoko ležeče sedlo med Golico in Belščico; najnižje, 1020 m visoko sedlo ob vzhodnjem konci Begunjščice.
Višine, ki obdajejo v kakih 15 km dolgi črti gorenjsko ravnino v severo-zahodu in sezajo v severu do Radovine, imajo večinoma značaj nizkega hribovja; le tu pa tam, posebno v zahodnem delu, nagibajo se k planotam. Visokostjo nepomenljiva in ne preseza nikjer 1100 m; sploh pa raste od vzhoda proti zahodu, torej čim močneje se oddaljuje od korenske in čim bolj se približava bohinjski Savi. Tudi posamezni prehodi so celo nevažni.
Ob južno-zahodnem konci obdaje radovljiško ravnino dobre tri ure dolgo vzhodno mejno robovje Jeloviške planote, katero ima jako jedno-ličen obraz. Greben je skoraj raven, le tu pa tam kak vrh, strani nestrme; zareze, kjer se sploh nahajajo, jako plitve. Srednja višina tega, akoravno najvišjega oddelka Jelovice ne znaša več nego 1300 m in sploh ne preseza nikjer 1400?».
Med popisanim gorovjem se razprostira do štirih ur dolga in povprek poldrugo uro široka radovljiška ravnina, ki prav za prav ni ravnina zase, ampak le severo-zahodni stranski del velike gorenjske ravnine. Ravnina se razprostira od severo-zahoda proti jugo-vzhodu, po dolgosti vštric s Karavankami, po širokosti vštric z Juliškim hribovjem. Nenaravno svojstvo bohinjske in nekoliko tudi korenske doline, obstoječe v tem, da sta v bližini visocih gora širše, opazujemo lahko tudi pri radovljiški ravnini; ravnina je namreč v severnem delu veliko širša, nego v južnem. Njeno padanje od severo-zahoda proti jugo-vzhodu in od severa proti jugu je še manjše, nego pri bohinjski ali pa korenski dolini. Od severne Breznice do južne Krope in od severo-zahodnih Gorij do južno-vzhodnega Podnarta še ne pade prav za 100 »i. Ime ravnine v pravem pomenu besede ne pripada nikakor vsej nižavi, ker prevladuje le v severnem delu. Tudi v zahodni in vzhodni polovici ni razdeljena prava ravnina v jednakem razmerji, ker jc v vzhodni polovici njeno površje skoraj še jedenkrat večje.
Sploh sta obe polovici med sabo zelo različni in sicer je zahodna, če tudi precej manjša, veliko mikavnejša, ker mnogovrstnejša, nego li vzhodna. V konci njenega severnega dela nahajamo krasno bledsko okolico, obdano krog in krog od večinoma nizkih holmov, ki sezajo v jugu še celo uro daleč, do zjedinjenja obeh Sav. Proti vzhodu je bledska kotlina odprta ter prehaja v primeroma veliko, toda precej jednolično, do korenske Save sezajočo ravan. Nizki bolmi, ki se dvigajo v njej, ne presezajo nikjer 650 m. Vse drugačno lice nam kaže južni, na des-
nem bregu zjedinjene Save ležeči del. Vštric s Savo se vije po sredi ravnine v dolgosti več nego dveh ur absolutno komaj 100 m visoko rebro. To rebro, prvotno hribovitega značaja, se, čim dalje proti jugu, tem močneje širi in preide celo v nekako planoto. V vsej tej progi ne seza noben vrh nad 550 m. Na obeh straneh tega nižjega pogorja se razprostirata dve glede širokosti neznatni ravnini: jedna na vzhodu ob Savi; druga, lipniška dolina, na zahodu ob Jelovici; obe se združita pri Podnartu, kjer se ob jednem konča omenjeno pogorje.
Veliko jednakomernejša je večja vzhodna, na levem bregu Save ležeča polovica. Ves severni del zavzima prostorna planjava, skoraj po polnem ravna, le v sredini se dviga par izoliranih, nizkih gričev. Več tacih, časih že med sabo zvezanih hribcev nahajamo v južnem delu, ki obstoji iz veliko malih, med sabo po primeroma globokih grapah ločenih ravnin. Tudi tu ne seza noben vrh nad 550m.
V geologičnem zmislu so zastopane vse tvorbe, razven najstarejše, kristali nične. Premogova tvorba, obstoječa večinoma iz apne-nikov različnih barv, nahaja se najbolje razvita v predgorji Karavank, sem pa tja v 700—800 m visocih skladih. Spodnja triasna tvorba je najbolje zastopana ob Begunjščici. Zgornjo triasno tvorbo nahamo v podobi sivega roženca posebno ob Belščici in Stolu. Najmočneje je tudi tu zastopana jurasna tvorba in sicer v podobi apnenikov in dolomitov. Pripada jej razven višjega dela glavne proge Karavank tudi skoraj vse višje mejno gorovje ob jugo-zahodu in severo-zahodu. Jurasni skladi imajo tu tudi bogate železne rudnike, posebno ob Begunjščici, Belščici in v sedlu med Zelenico in Srednjim vrhom. Krednata tvorba, sicer precej razširjena, vender ni nikjer velike pomembe. Zelo razširjena je tudi tercijarna tvorba; iz njenih skladov obstoje večinoma vsi hribje, oziroma planote, ki spremljajo Savo ob desnem bregu; tudi oni griči, ki se odločijo od Jelovice in obrobljajo radovljiško ravnino ob jugu, pripadajo njej. Dilu-vijalni dobi pripada vsa ravnina z izoliranimi holmi v svoji sredi, ne seza pa nikjer tudi v stranske doline. Alluvium nahajamo skoraj le trdo ob Savi med Radovljico in Podnartom.
Hidrografično pripada radovljiška okolica prirečju Save. Glavna reka je Sava, do Radovljice nezjedinjena, od Radovljice dalje zjedinjena. Značaj gorske reke izginja toliko močneje, kolikor bolj se razširja ravan; struga postaja globokojša in širša. Padanje, že prej precčj počasno, postane še počasneje: od Bohinjske Bele do Podnarta, torej v dolgosti več nego '20 km, pade Sava le za 67 m\ od bledskega savskega mostu do Podnarta za 51 m; od Radovljice do Podnarta za 34m. V radovljiški ravnini izpremenita Savi tudi svoj tek; bohinjska se zavije proti
vzhodu, korenska proti jugo-vzhodu in obdrži to črto tudi po zjedinjenju z bohinjsko. Dotokov ima Sava tu primeroma še menj, nego v Bohinji in Dolini; zato pa tem večje in daljše; le hitri tek in peščene struge jim pridevajo še značaj gorskih potokov. Največji dotok, pri svojem izlivu v korensko Savo pri Mostah že pravilna reka, je od Triglavovega predgorja prihajajoča Radovina; vanjo se izliva več manjših gorskih vodic. Od Jelovice prihaja Savi pri Podnartu tudi na desnem bregu le nekoliko krajša Lipnica. Skoraj nasproti ustju Radovine se izliva na levem bregu v korensko Savo od Zelenice sem Završnica. Od Begunjščice prihaja Savi tudi na levem bregu slabo uro pod Radovljico še daljši Begunjski potok. Manjše važnosti so drugi dotoki.
Izmed jezer pripada radovljiški okolici jedino bledsko, nad pol ure dolgo, in dobro četrt ure široko, nikjer veliko nad 30 m, po navadi pa le po 20 m globoko. Površje njegovo meri 32-23 ha. Razprostira se, kakor vsa ravnina sploh, od severo-zahoda proti jugo-vzhodu. Svojo vodo dobiva od severo-vzhoda in jo oddaja v jugo-zahodu bohinjski Savi.
Tudi slapov ne pogreša radovljiška okolica. Največji je oni, ki ga nareja Radovina dobro četrt ure nad svojim izlivom, blizu Bledske Dobrave. Slap sam v primeri s Peričnikom in Savico ni visok, zato pa zelo močan in širok in sploh najširši na Kranjskem. Od manjših slapov je omenljiv še oni, ki ga nahajamo v jugu pri Polžici, blizu Podnarta.
Krajev, večinoma ob periferiji, šteje popisano ozemlje 85, in sicer : 1 mesto, 1 trg in 83 vasij. Vsi skupaj imajo 3119 hiš in 14.580 prebivalcev; na vsak kraj pride torej le po 37 hiš in 172 ljudij. Po več nego 60 hiš ima le 8 krajev, namreč: Kropa 103, Begunje 95, Radovljica 92, Ljubno 82, Grad 80, Kamena Gorica 72, Spodnje Gorje 62 in Brezje 61. — Po več nego 300 ljudij ima tudi le 9 okrajev, namreč: Kropa 1110, Kamena Gorica 816, Begunje 736, Radovljica 664, Grad 457, Ljubno 444, Mlino 372, Spodnje Gorje 345 in Brezje 315. — Razven okrajnega glavarstva in sodišča v Radovljici razločujemo 12 občin: Bled, Gorje, Breznica, Begunje, Lesce, Radovljica, Lancevo, Predtrg, Mošnje, Kamena Gorica, Kropa in Ovsišče; in 14 fara z dekanijo v Begunjah. Prebivalstvo se živi večinoma od poljedelstva in živinoreje. Sicer so pa še lokalne pomembe: suknarstvo za posamezne vasi brez-niške in begunjske občine; fužinarstvo za Kropo in Kameno Gorico; lončarstvo za Ljubno; v novejšem času čipkarstvo za Gorje. Za elementarni pouk skrbe: štirirazrednica v Radovljici; dvorazrednici v Gorjah in Gradu: razven teh še 10 jednorazrednic.*)
* V letošnjem „Ljublj. Zvonu* na 278. str. goro Pri sani k popravi v Pri-sojnik (contrarium od O soj ni k), kar kaže leža obeh gor proti solucu.
Vinko.
Spisal Jos. Stare.
I.
|gre|jjko te sušca meseca vzpomladansko solnce izvabi iz mesta, videl kako se priroda počasi vzbuja iz dolzega zimskega spanja. • ' Trate so ravnokar vrgle raz sebe belo odejo, ali še nimajo bujnega zelenega krila, niti pisanih cvetlic, in kakor bi jih bilo sram pred teboj, ki si prezgodaj prišel, da se ž njimi veseliš mladega življenja. Tudi v gozdu nisi dobro došel; drevesa kažejo gola rebra in ti ne morejo dati hladne sence, niti ne napolnujejo zraka z ono kre-pilno dišavo, ki človeku tako dobro de; drobnih ptičic tudi še ni, da bi s svojim žvrgolenjem oživljale čarobno tihoto; oskubeno grmovje pa je podobno živim butaram, povezanim s trnjevim pasom, ki s skrajnim koncem seza do tal. Tu zagledaš trdo pod grmovjem skrito ponižno vijolico in če potrgaš nekoliko trnjeve mreže, nabral boš kmalu poln šopek nežnih cvetlic, veselo znamenje, da se priroda že pomlaja in da je ni zatrl zimski mraz.
Takih dišečih vijolic nahajaš tudi v življenji narodov. Prišel si v Trst. Tuji glasovi ti zvene na uho, neznane podobe se kažejo tvojim očem. Ali le malo potrgaj trnje, ki bi rado zadušilo' zdrave slovenske kali, in dovolj boš našel lepega domačega bilja. Pustiva gizdave palače ob morskem obrežji. Pojdiva v staro mesto. Ulice so ozke, da se človek komaj ogiblje človeku, a visoko nad teboj se sveti lisa modrega neba, kakor nad kako razpoko. Stopiva čez prag. Temno je. Le za menoj pojdi. Ce se ne motim, zdaj sva v četrtem nadstropji. Tu so vrata z vrezanim okencem; tu notri poglej, le-sem prisloni uho.
Takoj pri uhodu je kuhinja, a iz nje so na stežaj odprta vrata v precej prostorno sobo. Na malem odprtem ognjišči neti ogenj mlada žena, mudi se jej, premalo ima rok, premalo očij, da bi vse videla in vse opravila. Od ranega jutra do pozne noči ima zmerom polno dela, zdaj treba opravljati troje malih otročfčev, zdaj skrbeti za kuho. a komaj je posoda pospravljena, že se med drobnimi prsti suče šivanka. Tako poteka ura za uro in hitro mine dan. Ali pridna gospodinja se zarad tega še nikdar ni potožila, njeno srce je vedno veselo, čelo vsekdar vedro. Razpihala je ogenj, odgovorila nekoliko besed nežni hčerki, ki se ni genila od materinega krila ter v jedni sapi povpraševala za sto in sto stvarij, in že je zopet morala v sobo. Tu se je v zibelki prebudilo dete in na prvi krik je bila skrbna mati pri njem ter mu z
ljubeznivim svojim pogledom izvabila smeh na solzna očesca. Naš pogled pa je obtičal v drugem kotu sobe. Na lesenem naslanjači sedi suh mož visoke postave. Dolga črna suknja in beli kolar kažeta, da je duhovnik. Plešasto glavo mu obdaje venec redkih sivih las, a oči — oči so že davno ugasnile in pokrivajo jih mlahave trepalnice. Bil je nekdaj dušni pastir po božji volji, pravi oče poverjenih mu duš. Posvetnega blaga nikdar ni iskal, a še to malo, kar je imel, delil je rad s siromaki. Malo je bilo tacih delavcev v vinogradu Gospodovem. V tem ga potare huda bolezen, in ko je zopet okreval, ni več videl lepega božjega dne. Priprosta selska cerkev je bila vsa natlačena pobožnega ljudstva, iz najdalnjejših vasij so prišli, da bi še jedenkrat culi ljubljenega duhovnega očeta. Mlad duhovnik ga je za roko pripeljal pred oltar. Tu je slepi starček zadnjikrat povzdignil svoj glas, zadnjikrat oznanoval besedo božjo; in ko je od vernih ovčic jemal slovo, ni ga bilo očesa, da ga ne bi orosile solze iskrenega žalovanja.
Tako je častitljivi mož, udan v trdo usodo, na stare dni prišel k bratranki svoji ter v mali družbici mirno čakal, kdaj ga bode Gospod poklical k sebi. Radi so ga imeli. Nikomur ni bil na poti. Saj je bil dober, kakor sam nebeški poslanec, in če so se kdaj nad mladima zakonskima zbirali črni oblaki, on jih je s tolažilno besedo svojo vselej znal pregnati. Cez dan je bil pravo veselje otrokom, zlasti je mali Francek rad slonel na njegovem kolenu, poslušal ga in izpraševal, obetal mu, da se bode v šoli pridno učil in da bode tudi on kedaj „gospod". Ko so pa otroci zaspali in se je oče od dela ves truden povrnil domov, takrat so vsi trije sedli k mizi in ni je po vsem velikem mestu bilo srečnejše družbe. Skušeni strijc jima je dajal dobrih naukov, vzpodbujal ju, da nista izgubila srca v težavah vsakdanjega življenja, a naposled je dobro bratranko celo pregovoril, da je brata Vinka s Krasa pozvala v Trst in ga obdržala pri sebi, dokler ne bi izdelal vseh latinskih šol.
Ko je Vinko prišel v hišo, začelo se je novo življenje. Strijc je sicer izgubil vid, ali ostal je bistrega uma in domoljubno njegovo srce je še zmerom gorelo za narod slovenski, kakor takrat, ko je škof Ravnikar zahajal k njemu na kmete. Zdaj je imel, v kogar je mogel presajati, kar je sam lepega mislil in čutil, in z nova je oživel, ko je videl, da je za dobro seme našel tudi dobra tla. Otroci so se takoj sprijaznili z novim ujcem, ki se je v njihove igre bolje razumeval, nego stari strijc, in bili so zelo nejevoljni, ako ga dolgo ni bilo iz šole. Sestra in svak sta ga tudi bila vesela, saj je zmerom vedel kaj povedati, ali pa je vsem skupaj čital iz kake slovenske knjige ali iz „Novic", toda sitnosti jim ni prizadeval, skrbi pa tudi ne. Bil je priden in kmalu je
začel poučevati druge otroke, strijc pa je itak za vse sprosil božjega blagoslova. Hitro je potekalo leto za letom in le prezgodaj je Vinko dovršil osmo šolo.
Bil je vroč poleten dan. Bogata gospoda je jela odhajati na Goriško in Kranjsko, siromaški ljudje pa so tičali doma v tesnih svojih stanovališčih in trdo so zapirali veternice, da bi se ubranili pripekajočih solnčnih žarkov. Slepi strijc je mirilo sedel na svojem naslanjači, ali imel je danes malo besedij. Vročina je tudi njega prevzela; pa za to ne bi maral, saj je bil vajen hujših nadlog. Bil je zamišljen in videl si mu na obrazu, da je v nenavadnih skrbeh. Vinko je delal veliko preskušnjo. Da je ne bi naredil, tega se strijc ni bal; ali kaj potem ? Zvedenemu starčku se je že davno dozdevalo, da Vinko nima pravega veselja za duhovski stan, a siliti ga ni hotel, saj je dobro vedel, da ga ni nesrečnejšega človeka, nego duhovnik brez poklica. Ko bi bil še na svoji fari, rad bi ga podpiral, da bi si izvolil stan po volji svoji, ali v sedanjem tožnem stanji ima komaj, da preživi sam sebe. To je bilo, kar je težilo mehko srce plemenitega moža. V tem zagrmi strel od sv. Justa in zapeli so zvonovi po vseh cerkvah. Bilo je poludne. Strijc vstane, prekriža se in na glas moli angeljsko češčenje, mati in otroci pa so molili za njim. Ko so odmolili, poprime bratranka besedo, da pretrga neprijetno molčanje, in reče: „Danes pa Vinka dolgo ni."
„Saj ga tudi še ne bo. To ni, kar si bodi, odgovarjati za vseh osem šol. Nekdaj je bilo vse drugače. Nekdaj se je sploh lože živelo in tudi mladini je bilo bolje. Dan danes pa se dečki morajo ubijati in beliti si glavo s stvarmi, za kakeršne se nekdaj nihče niti zmenil ni. A zakaj vse to? Za ubogo skorjico kruha!"
„No, hvala Bogu, našemu Vinku ne bo sile. Tri leta v Gorico, zadnje leto zopet v Trst, a potem na faro, če ga ne bodo škof kar takoj pri sebi obdržali, ker je tako bistre glave. Na novo mašo, na to se pa res veselim. Takrat pojdemo vsi domov na Kras. Kaj ne, strijc, takrat boste še jedenkrat stopili na lečo, saj vas lehko kdo za roko gori pelje. Le škoda, da ranjke matere ni več; kako bi bili veseli V Strijc ni na to odgovoril ničesar. Zopet je umolknil, a temnemu njegovemu očesu se je ukradla debela solza. Dobra žena je ni videla. Vrnila se je v kuhinjo, da pogleda, kaj bo z obedom. Zdaj zaškripljejo vrata in Vinko stopi čez prag. Otroci so k;»r poskočili okoli njega, danes ga Še niso videli, a zadnje dni se kar nič ni utegnil ukvarjati ž njimi. Tu se v sobi oglasi strijc: „Vinko, kako je?"
„Dobro, z odliko," zavrne mu sinovec, stopi k starčku in mu hvaležno poljubi roko.
„Tako je prav. Saj sem vedel, da ne more biti drugače. Le priden bodi, ne pozabi na Boga, in Bog te ne bo zapustil."
Rekel bi človek, zdaj bo veselje v hiši, a bilo je ravno narobe. Strijc je čakal, kaj poreče sinovec, a ta se s svojimi naklepi ni upal na dan. Kadar se po leti bliža huda ura in se je solnce že skrilo za oblake, takrat je v prirodi vse tiho in mirno, kakor v gluhi noči. Noben listič se ne gane na drevesu in le sem ter tja pade kaka debela kaplja. Tako ti je bilo tudi v sobi pri starem, slepem strijci, ko se je imela odločiti Vinkova usoda. Zdaj je jeden izustil kako besedo, zdaj drugi, ali pravega pogovora le ni bilo med njimi. Otroci so kmalu uvideli, da si danes z ujcem ne bodo pomogli, in šli so rajši v kuhinjo k materi. Le-ta bi bila rada vprašala, kaj je bratu, da je tako žalosten, ali ni se upala. Mogoče, da mu je pri skušnji kaj izpodletelo, a tega le ne bi rada čula. Naj že bo, kar hoče, dobrega gotovo nič ni, mislila si je, in rajša je molčala. Tiho je pogrnila mizo, in ko je njen mož prišel od dela, postavila je nanjo zmeren obed. Po obedu se je očetu zopet mudilo od doma, strijc in Vinko pa sta še posedela za mizo.
„No, kaj si sklenil ? Kam pojdeš zdaj ?a povpraša strijc plašnega sinovca, ki je danes imel tako malo besedij.
„V Prago. Na vseučilišče."
„V Prago?" ponovi skrbni starček in se zopet malo zamisli, potem pa nadaljuje: „To je daleč, to je skoraj še jedenkrat tako daleč, kakor na Dunaj. A kaj boš tam?"
„Izučil bi se za profesorja."
„To bi že bilo. Ali kako boš prišel tja? Kako boš tain živel?"
„Peš pojdem. Čisto brez novcev tudi nisem; zadnje dve leti sem si dosti zaslužil; za prvi čas bo že, in s časom se bo tudi tam kaj našlo."
„Mogoče. Bog daj! Ali preveč ne smemo grešiti na božjo milost. Premalo je gotovega."
Vinku se je čelo zvedrilo. Da bode strijc tako malo ugovarjal, tega se ni nadejal. Odleglo mu je. Srce mu je zopet vzkipelo o plemenitih osnovah za bodočnost, in že jih je hotel razodeti domoljubnemu starčku, da bi ga spravil v dobro voljo. V tem se iz kuhinje začuje bridki jok. Sestra stopi na prag in milo toži:
„Vinko, Vinko! Ali nas boš res zapustil, za zmerom zapustil?"
Brat jo tolaži in jej dokazuje, da ločitev ni za zmerom; v treh, štirih letih pride lehko v Trst za profesorja in zopet bodo skupaj, in
še lepše jim bo, kakor doslej. Ali vse zastonj. V ženi govori srce, in nič ne opraviš z umnim dokazovanjem.
Začeli so se žalostni dnevi. Vsi so bili nekako potrti, veseli družinski pogovori so čisto pojenjali in celo otroci so bili bolj tihi. Vinko se je pripravljal na pot; treba je bilo marsikaj poskrbeti, tu se posloviti, tam se posvetovati ter si nabrati nekoliko priporočilnih pisem. Če je prišel domov, moral je vedno biti pri strijci, ki mu je imel še toliko in toliko povedati, in bolj ko se je bližala ura ločitve, več je izkušeni mož imel na srci. Ljubil je sinovca, katerega je celih osem let učil in odgajal. Ves čas je po malem presajal vanj krepke kali domoljubnega bilja, ki ga sam ni več mogel vzrediti. Duh njegov imel bi v Vinku dalje živeti. Ko bi vedel, da se mu bo ta želja izpolnila; da bo Vinko ostal dober kristjan in pošten Slovenec; potom ga rad izpusti, naj gre v svet, da se zveden in učen zopet povrne v domovino sebi in narodu svojemu na korist.	(Dalje prihodnjič.)
jSggnjakor je Akvileja v I. in II. stoletji po Kr. dosegla vrhunec svo-B j\xi jeSa vnanjega blišča, svojega obrta in trgovine, tako si je v naslednjih stoletjih utemeljila tudi svojo strategično važnost in bojno slavo. Prva prilika za to se je pokazala takrat, ko se je bil cesar Maximinus T h rax zagrozil, da hoče Rim razdejati, ker je namestu njega volil druge cesarje. Prestrašeni Rimljani začno v naglici misliti na obrambo talijanskih mej, da bi Maximinus ne mogel skozi nje prodreti. In pri tem je morala glavna naloga zapasti baš naši Akvi-leji, ker ona je odločevala usodo vse Italije.
Iz Rima sta prišla dva senatorja, da bi vse potrebno za obrambo uredila. Najpoprej je bilo potreba zanemarjene in poškodovane mestne zidove popraviti in prezidati, kakor smo videli že zgoraj. Potem so skrbeli za nakopičenje vsakovrstnega živeža, da bi pri bodočem obleganji ne pošla hrana, pa tudi da bi sovražniki ne mogli ničesar dobiti in bi bili od lakoti prisiljeni oditi. Zato so o l vseh stranij gonili živino in dovažali žito v mesto. Po vsej bližnji okolici so morali prebivalci svoje žito požeti, svoje travnike pokositi, sadje potrgati in potem
Akvileja.
Spisal Simon Rutar. IV.
se z vso svojo živino in vsem blagom v mesto preseliti. Pa tudi vse konje, vozove in ladje je zaplenila rimska vlada zase, da bi se Maximinus ne mogel tako hitro mestu približati. Iz jednakega uzroka so razdrli celo most čez Sočo pri Majnici in postavili stražnike po vseh potih, ki so vodile proti Akvileji.
Toda navzlic vsemu temu je prihrumel Maximinus v kratkem času pred Akvilejo (1. 238). Njegovo konjištvo je z nenavadno hitrostjo priletelo po vipavski dolini, ker se je nadejalo, da mesto nepripravljeno zasači, oplaši in hitro posede. Za njim pripelje Maximinus po istem potu svojo velikansko vojsko, sestavljeno iz devet legij, potem iz veteranov ter panonskih in traških pomočnikov. Vojska je nosila s seboj veliko število strojev, ki so bili potrebni za obleganje mesta in rušenje zidov. Tako je prišel Maximinus do Soče in mislil hitro dospeti v Akvilejo. Ali groza, most je bil razdrt in voda močno deroča, ker je bila letna gorkota raztopila sneg po bližnjih gorah in je torej Soča zelo narastla. Nekateri konjeniki, ki so hoteli reko preplavati, utonili so v deročih valovih. V sili je pomagala Maximinu njegova izumljivost. Zapazil je bil namreč, da so prebivalci o svojem begu v Akvilejo zapustili veliko praznih sodov, katerih niso mogli vzeti s seboj. Iz teh sklene Maximinus napraviti most nove vrste. V treh dneh je bilo potrebno število sodov zbranih, jeden z drugim zvezanih in preko reke položenih. Tako je prešla Maximinova vojska čez Sočo in jo udrla proti Akvileji.
Tja dospevši pošlje Maximinus najprej svojega glasnika, porojenega Akvilejčana, v mesto s pozivom, naj se dobro volj no preda, ker je cesarjeva vojska presilna, in z obeti, da bode Maximinus blago postopal s takim mestom. In res, nekaterim Akvilejčanom se je zdelo verjetno, kar je Maximinov glasnik govoril in začeli so misliti o radovoljni predaji. Ko sta pa to opazila iz Kima poslana senatorja, porabila sta vso svojo zgovornost, da bi Akvilejčane odvrnila od popustljivosti. Začela sta ljudstvu oznanjati, da je akvilejski zaščitnik bog Belen obečal mesto braniti in sovražnika uničiti. In zares nam zatrjuje Herodi jan, ki je vse to obleganje na tanko opisal (VIII, 4), da so Maximinovi vojaci videli, kako se je Belen v zraku bojeval za Akvilejčane, kakor se tako zatrjevanje tudi drugodi in pri drugih prilikah ponavlja. Ljudstvo je verovalo senatorjema, odbilo Maximinove ponudbe in se pripravilo na odločno obrambo. Pravijo, da so si celo akvilejske žene dale porezati svoje lase ter jih radovoljno prepustile vojakom, da so iz njih spletli tetiva za svoje loke. V spomin na to in iz hvaležnosti neki da je pozneje akvilejski senat sklenil sezidati hram „ostriženi Veneri".
Ko je Maximinus uvidel, da je mesto dobro pripravljeno za obrambo, ukazal je najprej vse polje okoli razdejati in opustošiti, po židovski navadi murbe in trte porezati ter akvilejska predmestja zažgati. Potem razdeli vojsko svojo na različne oddelke, odkaže vsakemu teli svoje posebno mesto za obleganje in naskakovanje, ki se je hitro pričelo z vsemi tedaj znanimi pripravami in zato pripeljanimi stroji. Zlasti je Maximinova vojska metala velike skale na mestno obzidje, da bi je s tem razrušila. Ali Akvilejčani so te skale dobro porabili in metali jih nazaj na lesene stolpe, v katerih so bili oblegalci skriti. Razven tega so pripravili Akvilejčani neko posebno zmes iz smole in žvepla, ki se ni dala z lahka ugasiti. To zmes so devali v lesene ponve z nenavadno dolgim ročajem in jo izlivali na vsakega sovražnika, ki se je hotel bližati mestnemu ozidju. Se ve, da je bilo na ta način mnogo Maximinovih vojakov poškodovanih po obrazu, rokah in nogah. IJelika vročina in opeklina jih je primorala, da so vse orožje in vso obleko pometali s sebe in iskali hladilnega leka ranam svojim v valovih bližnje Natise. Z ravno tisto zmesjo so namazali Akvilejčani iz mladik spletene pušice, zažgali jih in odpeli, da so letele v sovražnikov tabor ter se prilepile na njih stroje in jih zažgale.
Tako je bilo vse napadanje in naskakovanje Maximinovo brez-vspešno. Vojaki so trpeli veliko pomanjkanje živeža in začeli so oma-govati. Ali to je grozovitega Maximina le še bolj razkačilo, da je ukazal več načelnikov in vojakov v pričo vse vojske obglaviti. Ali sedaj se je polastilo Maximinovih vojakov obupanje. Trla jih je huda lakota, izgubili so vse upanje Akvilejo premagati; dalje v Italijo in dalje proti Rimu brez živeža, brez konj in ladij ni bilo mogoče prodreti, ker se je bila raznesla vest, da je vsa Italija za rimski senat in vse ljudstvo sklicano pod orožje proti mrženemu Maximin u. Vrhu tega se je zavoljo slabe vode in nezdravega podnebja izcimila še bolezen med vojaki, da so kar trumoma mrli. Telesni stražniki („praetorjanci") zbali so se, da ne bodo nikoli več videli domovine svoje, svojih žen in otrok v Al bi (blizu Rima) in so sklenili rajši ugonobiti krvoločnega nasilnika. In zares, pridrli so po noči v Maximinov šator in ubili njega in njegovega mladega, lepega sina Maxima, katerega je bil dal oče že oklicati za naslednika svojega.
Ko je ostala vojska to zaslišala, prestrašila se je, ali kmalu tudi pomirila, ker sedaj je bila rešena vsega trpljenja. Vojvode zaukažejo, naj vojaki odložijo svoje čelade, ščite in orožje in jih peljejo pred obzidje akvilejsko. Pred njimi so nosili na dolgih drogih nataknem glavi Maximina in sina njegovega. S početka so Akvilejčani mislili, da je
to le zvijača, in zahtevali naj se oblegalci poklonijo rimskim cesarjem. Ko je pa Maximinova vojska pred njih podobami padla na zemljo, spoznali so izpremembo in okrepčali svoje dosedanje sovražnike z jedjo in pijačo, ali v mesto jih niso hoteli pustiti. Na veliko začudenje oble-galcev, napravili so Akvilejčani na obzidji mesta svojega pravi trg ter prodajali v obilnosti ne le samo jestivo in pivo vsake vrste, nego tudi obleko, obutal, orožje in vse, kar se more najti v bogatem, z vsem preskrbljenem mestu, da bi se oblegalci sami prepričali, ka bi ne bili mogli mesta nikoli izstradati. — Obsedauje Akvileje je trajalo vsega vkupe dva in dvajset dnij.
Po tem v bojni zgodovini važnem obleganji ni se več pokazala vojniška pomemba Akvileje skozi jedno celo stoletje (ako nečemo omenjati, da se je, kakor nekateri pisatelji pričajo, porodil v Akvileji cesar Carus 282—284).
Ko sta se pa po smrti cesarja Konstantina Velikega začela njegova dva sinova med seboj vojskovati, pripetila se je (I. 340) odločilna bitka zopet blizu Akvileje, t. j. ob „emilijski cesti", ki je vodila iz Akvileje v Concordijo in dalje v Patavium. Vojska Kon-stantova je napravila vojski njegovega brata (Konstantina II.) zasedo, ubila nasprotnega cesarja in vrgla truplo njegovo v reko Aušo na goriško-beneški meji. Zmagoviti Constans koraka v Akvilejo in napravi ondu pogrebne svečanosti za ubitega brata svojega.
Drugo obsedanje je prebila Akvileja 1. 301, ko se je bil Ju lian us Odpadnik uprl pravemu cesarju Kons tan ti ju. Julianus je hotel poslati dve legiji, katerima ni po polnem zaupal, iz Srema v Galijo. Ali dospevši v Akvilejo odpovedo svojo pokorščino Julijanu in se vržejo na Konstantijevo stran. Jednakih mislij je bila tudi večina akvilejskih prebivalcev in tribun Nigrinus porabi ves svoj vpliv, da se je mesto očitno odreklo Julijanu. Dobro utrjena Akvileja se je pripravila hitro na obrambo proti vsakemu napadu ali obsedanju. Julianus pošlje sicer svojo vojsko pod zidove akvilejske, ali ta ni mogla nič opraviti ne z obetanjem, ne z žuganjem in še menj z burnimi naskoki. Treba se je bilo torej pripraviti za redno, dolgotrajno obsedanje.
Na reki Natisi, ki je tekla mimo Akvileje in oblivala mestno obzidje od vseh stranij, zbrali so veliko število ladij in zvezali po tri in tri vkupe. Na tako združenih ladjah postavili so velikanske lesene stolpe, ki so bili tako visoki, da so presezali višino mestnega obzidja. S temi stolpi so mogli oblegalci priti prav blizu zidov in streljati od zgoraj doli na branitelie in še celo v mesto. Ali tudi nasproti takim sredstvom pokazali so Akvilejčani hrabrost in neustrašenost. svojo ter so
junaško odbijali vse sovražnikove napade. Ta bi se bil moral brez uspeha umakniti, ko ne bi bil Julijanov vojskovodja oblegovanim verjetno dokazal, da je cesar Constantius že umrl in da je torej brez-vspešno vse bojevanje za stranko njegovo. Tedaj pa so Akvilejčani odprli svoja vrata, izročili Nigrina in še nekatere druge načelnike Julijami, kateri jih je dal kaznovati s smrtjo, vsem drugim pa je blago-dušno prizanesel in nesporazumljenje je bilo poravnano. Še le sedaj, ko se mu je bila podala tudi Akvileja, smatral je Julijan utrjeno svoje cesarstvo.
(Dalje prihodnjič.)
XT
Popotni spomini.
Spisala Lnjiza Pesjakova.
Cula sem, da milost vzprejme	Srečno in pomiloščeno Duša ta iz božjih rok, Imenujte mene zdaj:
Ki jej gledati On daje	Zrla sem čudes nebrojnih. Stvarstva čudoviti krog. Gledala na zemlji — raj!
I.
Odkrivala je podoba
Vzoruo-krasnih se jezčr, Kjer mi je ok6 ustavljal, Očardvnl ble.sk stotčr.
ajlepše poletno jutro se je smijalo zemlji, ko sem s preljubo mi tovarišico se peljala za rana z vlakom od Milana v Oomo. Prijazno se je razprostirala pred nama plodovita lombardska ravan s svojimi trsnimi brajdami, ki se vijo od murve do murve, s svojimi razsežnimi koruznimi polji in s čvrstimi travniki, v katere so napeljani nebrojni vodotoči. Monza je bila prva znamenitejša postaja in od todi se je odpirala Rrianza s neštetimi svojimi vilami, Brianza, pokrajina, katere konce poljubljata Adda in Saveso in ki se zožuje v poluotok, loččč komsko jezero od leškega jezera (Lago di Lecco).
Naglo sta minili dve uri do Coma, ki se vzdiguje med zelenimi gorami na južno-zapadnem konci jezera. Bolje še nego li kedaj prevzelo me je bilo ono nepopisno veselje, ki ga občutim vselej, kadar se pravi: pojdi po svetu! Saj je veljalo — oj, radosti! — seznaniti se z dolgo zaželenimi prirodinimi čudesi. Stopivši v Comu iz železničnega voza, hiteli sva nizdolu po hribci, kjer naji je takoj potisnil neki „condottore" v svoj omnibus. Sedeva na zadnja prostorca, govoreč, da bi se pred
nama lehko igrala operetta: „Deset deklic in nijeden mož." Dospevši do luke, ukrcavale so se na parobrod „Unione" različne mlade in stare deklice s svojimi kovčegi, košarami, psički, kletkami s ptiči i. t. d. Za našim omnibusom se je privažalo še mnogo druzih voz, skoraj so bili na „Unione" „uniti" ljudje vseh narodov in jaz sem presrečna sama v sebi vzkliknila: na konskem jezeru sem! Parni stroj je zabrliznil in odriniti smo že imeli od brega, ko prikorači na palubo elegantna dvojica. Gospa jako mlada, živahna in cvetoče lepa, gospod ne star, ampak bled in suh, vedno molčeč in neprestano kašljaje. „Povero!" sva si mislili, a „Poveretta!" tudi, in morebiti še bolj ona. Toda utegnili nisva udajati se dolzemu premišljevanju in pomilovanju, kajti vse, kar sta priroda in umeteljnost razstavljali pred najinimi očmi, bilo je tako omamljivo, da nama driigo ni bilo moči nego gledati in gledati.
Komsko jezero, kateremu je že Vergilij slavo pel, sluje za najlepše vseh jezer gorenje Italije. Raz vneta sem pritrdila obči sodbi, ali prenaglila sem se vender, kajti tekom najinega popotovanja sem zaradi te misli odpuščenja prosila necega druzega, še mnogo mnogo lepšega jezera. A vrnimo se h komskemu! Cisto zeleno mu zrcalo je obrobljeno blizu bregov z bogatimi naselji, lepimi vilami, krasnimi vrti in vinogradi. Za njimi se širijo kostanjeve in orehove šume, ki se po svetlo-zelenih svojih drevesih živo odlikujejo od zamolkle boje sosednih oljčnih gozdov. Gore družeč se goram in vzdigujoč se do znamenite višave dovršujejo prekrasno sliko. Pravijo, da popotovanje po komskem jezeru je podobno onemu po Renu, a da bregovi komski v lepoti še presezajo renske. Dozdevalo se je to tudi dragi mi spremljevalki, ki je ravno tačas stanovala na bregovih sloveče nemške reke. Razgovarjaje se o tem, snel je hipno neki gospod, ki je sedel nama nasproti, slamnik raz glavo in uljudno naji pozdravljajoč je veselo vzkliknil: ,,Oj, dami govorita nemško; ali je drzno upati, da bi smel razveseljevati se njiju družbe?" Tudi nama so bili tukaj po všeči znani glasovi in skoraj je bil gospod Emilij H. iz Erfurta — kakor sva čitali na poklonjeni vizitki — mlad, olikan in ljubezniv človek tretji v najini druščini.
Gorje! kako svetlo je bilo jezero, kako lepo vse okoli njega, in kako se je temnilo gori na obnebji! Dospeli smo jedva do Tremezzine, ki jo nazivajo vrt Lombardije, koso začele padati debele kaplje in sape vleči tako hladno, da sva se s svojo prtljago in z gospodom iz Erfurta preselili v kajuto. Od Cadenabbije do Bellaggija — eldorada komskega jezera — vozili smo se zatorej, žal! v zaprtem prostoru.
Ko je v Bellaggiji parobrod priplul do brega, lil je dež, kar je mogel in navzlic pozornosti, s katero je skrbel za naji gospod Emilij H ,
27
seznanili sva se vender z mokrim elementom. Na pristajališči velika zadrega: gneča ljudij, pregled popotnih listov, ploha, strele in grmenje. „Presto, presto Signori miei!" kričali so condottori, vsak vabeč prišlece v svoj omnibus. In res je nastopilo vsestransko „presto," sililo je vsacega pod streho. A nama je vender bilo še čakati, kajti v „grand hotel de Bellaggio1' sva bili priporočeni po svojem znanci, holandskem konzulu v Milanu, gospodu Sfc . . . ., ki je jeden delničarjev krasne te stavbe. Nekako nepotrpežljivi sva že bili, toda zdajci se je nizdolu pripeljal velik voz in v velikanskih pismenih se je bralo na njegovih stranicah „Grand Hotel de Bellaggio". Gospod Emilij H. je preskrbel, da sva midve najprvi stopili v kočijo, za nama on in potem drugi, ali predno je bilo vse urejeno, potegnila sta konja in zadnja v voz stopajoča dva Angleža, katerima „il tempo rubato" menda ni bilo navadno, ležala sta na tleh! Obče je bilo obžalovanje, a malo skritega smeha je menda vender bilo tudi vmes. No, zgodilo se njima ni nič hudega in slovesno in počasi sta se še gospoda uvrstila med druge popotnike.
Evo le grand hotel de Bellaggio, ki nam je odprl blesteče svoje prostore! Nikdar nisem videla take gostilne. Vilin dvor, resnično! Poslopje, stoječe na majhni višavi, ima pet. prizidij, v vsem nad tri sto elegantnih soban. Pri tleli je dvorana do dvorane v zabavo gostom. V jedni vse prirejeno za godbo, druga vabi k čitanju, razpolagajoč knjige in novine v najrazličnejših jezicih, v tretji je biljard in igralne mize, v četrti so razstavljene podobe, stereoskopi i. t. d. Vsaka teh dvoran drži na verando, od koder se pride doli k jezeru po terasah, obrastenih z velikanskimi olejandri. Monsieur le directeur, ki je po vladarsko stal sredi tolpe strežajev pri uhodu, vzprejemal je najuljudneje svoje goste; nama se je posebno globoko priklonil, ko sem mu izročila pisemce „de part de monsieur le consul St . . . Mignil je elegantnemu strežniku, ki naji je po marmornatih, v sredi z lepimi preprogami obloženih stopnicah, vedel v prvo nadstropje. Skoraj sva stanovali v najmičnejšem majhnem salonu, kjer je bilo od vrha do tal vse rožnato, belo in pozlačeno. Oj, in razgled na jezero! Huda ura jc ravno ostavila eldorado Bellaggio in „dobro došli" v njem nama izrekalo celo solnce, ki je pretrgalo oblake. Zamuditi nama ni bilo hipa, uživati divno lepoto slovečega kraja in zatorej sva hiteli spet doli, skozi dvorane na verando in po terasah mimo olejandrov k jezeru ter v čolnič. „Vila Melzi!" ukazala sem veslarju.
Predsednik nekdanji republiki italijanski, grof Melzi, poznejši vojvoda lodiški, zidal je na bregovji jezerskem to čaro-krasno stanovanje sredi najlepšega vrta. Najprej sva ogledali graščino. Prava zakladnica je vsaka sobana. Zidovi polni umotvorov „al fresco", reliefov in doprsij
iz rok Canove, Pandianija i. t. d. Tudi Michelangelo, iztesan po Canovi, stoji med njimi. Ali mi je povedati, da sem se ga ustrašila? Kako li je mogoče, da je takšen genij, takšen ljubljenec Boga bil — tako neznanega obraza? — Tudi levom Thonvaldsenovim sva se čudili, toda le površno, kajti vleklo naji je od mozajičnih tal graščine doli na dehteči vrt. Kako lepo je bilo tam, kako sva se radovali, da nama je bilo dano videti takšno krasoto! Ves svit južnega rastlinstva je sijal nama naproti. Hodili sva med čudovitimi magniolijami, katerih snežno-bele čaše omamljive vonjave izdihajo, med visocimi cedrami, kitajskimi smrekami, velikanskimi aloejami in kamelijinimi drevesi, na katerih se je izgubilo perje pod cvetjem. Ponosni lavor in cvetoča mirta sta delala povsodi goščave. Prijazni graščinski vrtmk nama je podaril magniolijina cveta in dve lavorjevi vejici odlomila sem si sama, živo spominajoč se pri tem početji — Preširna in necega druzega slovenskega pesnika. V mislih sem poklonila mrtvemu in živemu pevcu njima pristujoči pozdrav, ki sem si ga usvojila v navzočnosti Danteja in Beatrice! — — Dolgo nisem mogla odtrgati pogledov od rajsko-lepe te dvojice. Kako ljubo kaže Beatrica razvnetemu, za njo gredočeinu pesniku pot proti nebesom! Plemenit je izraz obeh obličij, življenja polni sta njiju postavi. Stvaril ja je mojster Comolli. Prelepo je tudi kolosalno doprsje — delo Canove — kažoče Josipino Bauharnais, njo, katero jc ljubil in katere nikdar pozabil ni Napoleon Veliki.
„Un temporale s'avvicina nuovamente," svaril naji je vrtnik. Prestrašeni sva se predramili iz svoje vnetosti in videli, da sc je res pod magniolijami, med tujinimi in cipresnimi goščavami jako mračilo in da je v vršičih ceder sumnivo šumelo. Nizdolu so zopet viseli oblači, jezero gnalo z nova visoke valove. „Da capo" za naji nastopilo je „presto", ki se je izpremenilo skoraj v „prestissimo" ; kajti začelo je grmeti in pol ure hoda sva še imeli do vilinega dvora. Nameravali sva peš iti nazaj in zatorej sva bili odpravili veslarja. Vedno je bilo bolj temno, vedno huje jc lil dež. In glej! pri izhodnih vrtnih vratih, kakor angelj, toda ne s plamenečim mečem, ampak z velicim dežnikom je stal — gospod Emilij H. iz Krfurta! Naproti je nama bil prišel, zvedevši, da sva se podali v vilo Melzi in iskal naji že po vsem vrtu. Preskrbel si je bil magniolijo in tiho vzdihuje poklonil jo moji spremljevalki. Kar se je dalo, hiteli smo proti Bellaggiju. Gospod Emilij H. je zagotavljal neprestano, kako se mu smiliva, kako žal mu je, da mu ni mogoče dati nama perotij, ki bi naji ponesle do rešilne luke!
Prisopihali smo naposled pod streho. Na suhem je bilo vrlo zanimivo gledati razburjeno jezero in boj podečih se oblakov. Ali treba
27*
je bilo misliti na toaleto. Ob uri smo obedovali v sijajno lepi „salle ä manger, convert a 5 francs". Jako fino kosilo: morske ribe, renski losos, divjina, neapolitansko sadje, sladoled i. t. d. Pri desertu so točili, komur je bilo ljubo, Marsalla in Lacrimae Christi.
(Dalje prihodnjič.)
Narodne stvari.
vi.
Narodna pesen.
Zapisana v celjski okolici.
Kdo bo dekle tebe troštav, Ko te bodcm jez zapustov? — Troštale me bojo tičice, Ki po luftu Utajo.
Eno pukšo bodem kupo, Vse te tičke bom postrelo, De te ne bojo troštale In moj'ga srca žalile.
Kdo bo dekle tebe troštav, Ko te bodem jez zapustov? — Troštale me bojo ribice, Ki po vodi plavajo.
Eno mrežo bom si kupo, Vse re ribce bom polovu, De ne bojo več troštale In moj'ga srca žalile.
Kdo bo dekle tebe troštav, Ko te bodem jez zapustov? — Troštala me bojo drevesa, Ki po svetu rastejo.
'no sekiro si bom kupo, Use drevje bom poseko, De te ne bode več troštalo In moj'ga srca žalilo.
Kdo bo dekle tebe troštav, Ko te bodcm jez zapustov? — Troštale me bojo rčžice, Ki po zemlji cvetejo.
Eno koso si bom kupo, Vse te rož'ce bom pokosu, De te ne bojo več troštale In moj'ga srca žalile.
Kdo bo dekle tebe troštav, Ko te bodcm jez zapustov? — Troštale me bojo zvezdice, Ki na nebu svetijo.
Prišli bojo tud' oblaki, Vse te zvezde ti pokrili, De te ne bojo več troštale In moj'ga srca žalile.
Kdo bo dekle tebe troštav, Ko te bodem jez zapustov? — Troštala me bo žemljica, Ker še bom po njej hodila.
V zemljo jamo bodcm skopo, Notar bodem te pokopö, De te ne bo več troštala In moj'ga srca žalila.
Kdo bo dekle tebe troštav, Ko te bodem jez zapustov? — Troštala me bo Marija S svojim sinam Jczusam.
vn.
Pripovedka od fanta, ki je z mačkami oral.*)
edenkrat je bil oče, ki je imel tri sine. Ko so nekoliko odrastli, dal jih je v šolo. Najmlajši pa ni hotel hoditi v šolo in je rekel onima dvema: „Vidva, ki sta neumna, le hodita v šolo, jaz bom pa doma za pečjo z mačkami oral, pa mi bo zmerom dobro." Naredil si je fleten plug in jarem, upregel je mačke in oral po peči. Onadva sta se mu pa smijala in v šolo hodila ter se prav dobro učila.
Pri tej hiši so imeli travnik, da, kadar so po dnevi mrvo v kupe spravili, po noči je je pa zmanjkalo. Jedenkrat je oče rekel najstarejšemu sinu, da more iti po noči mrvo stražit. Ti trije fantje so pa imeli mačeho. Je pa temu, ki je šel stražit, napravila v torbo namestu kruha gnile klade, namestu vina vode. Je pa nesel s seboj, ker ni po-rajtal. Ko pride na travnik, misli malo jesti in piti, pa najde namesto kruha gnilo klado, namestu vina vode, in trešči tja in gre domöv leč na parno. Zjutraj vstane, grč v hišo in oče ga vpraša: „Kako si stražil!" Pravi: „Le mačeha naj gre stražit; kakor mi je jesti dala, tako sem pa stražil." — Drugi večerje oče rekel srednjemu sinu travnik stražit; mačeha mu je pa spet tako napravila, kakor onemu: namestu kruha gnilo klado, namestu vina pa vode. On tudi ni nič doma pogledal, pride na travnik, misli malo jesti in piti, pa najde gnilo klado namestu kruha, vodo namestu vina, trešči tja in gre domov loč na parno. Zjutraj ga pride oče vprašat: „Kako si kaj stražil?" Pravi: „Naj le mačeha straži; kakor mi je dala jesti in piti, tako sem pa stražil."
Tretji večer pa reče oče najmlajšemu sinu iti na travnik stražit mrvo. Mačeha mu napravi v torbo gnilo klado namestu kruha, vode namestu vina; on je bil pa bolj prebrisan, je pa doma pogledal, kaj mu je v torbo dala mačeha, in ko najde gnilo klado namestu kruha, vodo namestu vina, trešči to v babo in reče: „Pojdi ti sama mrvo na travnik stražit, da boš jedla namestu kruha gnilo klado, vodo pa namestu vina pila." Potlej mu je pa napravila v torbo kruha, mesa in vina. On je svoje mačke v drugo torbo pobral in je šel na travnik mrvo stražit. Ko pride na travnik, leže na suho kopico mrve. Kmalu pride mesen-gast konj in reče fantu: „Ali smem malo jesti tukaj mrvo ?" Fant odgovori : „Le jej jo, saj je je dosti!" Pravi konj: „Moraš iti s tega kupa, drugače ne smem jesti." — „No, če je tako, bom pa šel na drug kup," reče
*) Prim, rusko pripovedko -Ivan Durak*, katero je v 4. in 5. št. letošnjega „Vrtca* priobčil prof. Fr. Hubad.	Ured.
fant. Ko se je konj najedel, rekel je: „Kaj ti bom dal zato, ker sem se najedel? Druzega ti nimam dati. kakor to mesengasto uzdo." Fant jo je vzel in shranil. — Čez nekaj časa je pa prišel drug srebern konj in je rekel fantu: „Ali smem jesti tukaj malo mrve ?" Fant mu je rekel, naj le je, kolikor hoče. Konj mu je rekel: „Moraš iti s tega kupa, drugače ne smem jesti." — „No, če je tako," reče fant, „bom pa šel na drug kup lčč." Ko se je najedel, je pa rekel konj: „Druzega ti nimam dati za plačilo, kakor to-le sreberno uzdo, pa jo dobro hrani." Fant je vzel uzdo in jo hranil. — Čez nekaj delj časa pa pride čisto zlat konj in reče fantu: „Ali smem tukaj mrvo jesti?" In fant mu reče: „Le jej jo, kolikor hočeš! Saj je imamo dosti." Konj je rekel: „Drugače je ne smem jesti, če greš s tega kupa." Fant je rekel: „Saj grem lehko!" Je pa šel na tretji kup leč. Ko se je najedel konj, rekel mu je: „Druzega ti nimam dati, kakor to zlato uzdo; kadar ti bo šlo trdo, spomni se mene in mojih bratov. Fant je vzel zlato uzdo, konj mu je pa izginil izpred očij. — Drugi dan pa, ko pride v hišo, vpraša ga oče precej: „Kaj si kaj na travniku?" Fant, pravi: „Nič druzega, kakor trije konji so prišli jest mrvo.8 Čez nekaj časa je bilo pa tam blizu kraljestvo dano na stavo, da, kdor bi z druzega nadstropja jezdoleteč ujel prstan, ki se mu bo spustil skozi okno, tisti bi dobil kraljestvo in kraljičino. Ko starejša dva fanta zvesta, začela sta tudi očeta prositi, naj bi vsakemu kupil konja: „Rova tudi midva poskusila svojo srečo.® Res je oče kupil vsakemu konja, mlajši je pa na p«či z mačkami oral in se jima je smijal in rekel: „Kako sta vidva neumna, če sta ravno v šolo hodila, ko gresta tja na stavo!" Ko onadva odideta, pobere ta svoje mačke, vzame mesengasto uzdo, gre tja na tisti travnik, jo potrese, in pride tisti me-sengasti konj in prinese za princa obleko ali opravo. Fant sleče navadno obleko in obleče obleko prinčevsko, katero mu je prinesel me-sengasti konj. Obleka je bila vsa z mesingom vezena. Fant sčde na konja in jezdi proti tisti graščini. Ko ga zagledajo, pozdravljajo ga kar od daleč in vsi hote, da bi bil najprej poskusil stavo. Pa je rekel: „Le drugi naj prej stavo poskusijo, ki so že delj časa tukaj; jaz sem pa nazadnje prišel, bom pa tudi nazadnje igral." Kraljičina ga je tudi od daleč videla in si je mislila: „Ko bi ta dobil stavo, potlej bi bila srečna." Vsi so stavo poskusili, pa nobeden ni ujel prstana. Prišla je vrsta na tega, ki je imel mesengastega konja; zaleti se okoli graščine in ko pride pod tisto okno, ko je prstan doli letel, kar seže z roko, pa je imel prstan na prstu. Radi bi bili govorili ž njim, pa je kar zletel in izginil in šel tja na tisti travnik; ročno sleče mesengasto obleko in obleče navadno, pobere tiste mačke, gre ročno domov za peč
z mačkami orat. Ko ona dva prideta domov, vpraša ju precej, kateri je stavo dobil. Rekla sta: „Neki tak hudič je prišel, ves je bil v mesengastem oblačilu, on je dobil prstan." Nobeden ni vedel, kdo je bil. Rekel je: „Saj sem vama prej pravil, da sta neumna, če gresta. Jaz doma z mačkami za pečjo orjem, pa mi je zmerom dobro."
Ko ni vedel kralj, kdo je dobil kraljestvo in kraljičino, razglasil je še jedenkrat, da, kdor bo pri graščini z najvišjega okna zlato jabolko dobil na konji jezdeč, njegovo bo kraljestvo in kraljičina. Ko ta dva zvesta, spet očeta prosita, naj bi smela iti srečo poskusit; morebiti da dobi kateri zlato jabolko. Oni pa, ki je na peči z mačkami oral, smijal se jima je in rekel: „Kako sta neumna; saj ne bosta ničesa dobila! Jaz bom pa doma z mačkami oral, pa mi bo zmerom dobro." Ko onadva odideta, pobere ta svoje mačke v torbo, vzame sreberno uzdo in gre na tisti travnik, potrese uzdo, pa pride tisti srebemi konj in prinese za princa obleke. Bila je vsa z zlatom vezena. On zajezdi konja in zdirja proti graščini. Od daleč ga že zagledajo in mu pozdrave dajejo. Vsi so hoteli, da bi on prvi poskusil srečo, pa je rekel: „Le drugi naj prej poskusijo, ki so delj časa že tukaj, potlej bom pa jaz.'4 Vsi so poskusili, nobeden ni dobil jabolka. Sedaj poskusi ta, pa je je prvikrat dobil. Nato ročno zleti, da niso vedeli kam, na tisti travnik, sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, pobere v torbo svoje mačke in ročno gre domov za peč z mačkami orat. Onadva prideta domov, bila sta pa žalostna; ta jima pa reče: „Saj sem vama prej povedal, da sta neumna, ko hodita. Jaz pa doma na peči z mačkami orjem, pa mi je zmerom dobro."
Kralj spet ni vedel, kdo je dobil kraljestvo, kdo je dobil prstan in jabolko; zopet je dal razglas, da, kdor bi imel takega konja, da bi na vrh graščine šel po stopnicah, na vrhu graščine bo pa lep venec, in ko gori pride, bo venec dobil, pa bo mogel s slemena jezdeč na tla skočiti: 011 bo dobil kraljestvo in kraljičino. Spet to zvesta onadva brata in prosita očeta, naj bi jima kupil prav živa konja. Res jima ja oče kupi, ta se jima pa smeje: „Kako sta neumna; jaz pa doma na peči z mačkami orjem, mi je pa zmerom dobro." Po tem sta onadva odšla, ta pa je pobral svoje mačke in je vzel tisto zlato uzdo in je šel na tisti travnik, potrese uzdo, in pride zlati konj in prinese za princa prinčevske obleke. On sleče navadno obleko in obleče prinčevsko ter zajezdi zlatega konja proti graščini. Kralj razglasi, če pride navadni princ, naj se rani, da ga bomo potlej poznali. Ko ga zagledajo, začeli so ga pozdravljati. Kraljičina je mislila: „Ko bi dobil venec ta-le, ki je tako zal. kakor solnce." Vsi so hoteli, naj bi prvi poskusil,
pa ni hotel, rekel je: „Le drugi naj prej, ki so prej prišli, jaz sem naj-zadnji." Vsi so poskusili, pa nobeden ni mogel gori. Naposled pa ta poskusi; bil je pa tako ročno gori. kakor bi mignil, in v trenutku je bil zopet na tleh, kakor blisk. Nikdo ga ni mogel raniti. Kraljičina je bila pa močno žalostna, ko ni vedela, kdo je bil. — Ko pride na travnik, ročno sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, konju sname uzdo, mačke pobere in gre naglo domov za peč z mačkami orat. Ko ona dva prideta domov, bila sta žalostna; ta jih vpraša: „Kako je bilo, ali sta kaj dobila?" Pa rečeta: „Takšen hudič je prišel, čisto je bil zlat. Ta je dobil venec, pa nobeden ni vedel, kam je izginil." Brat jima reče: „Saj sem povedal, da sta neumna, ko hodita tja. Jaz pa doma za pečjo z mačkami orjem in mi je zmerom dobro."
Sedaj je jedenkrat prstan, jabolko in venec pregledoval na peči. Ko je oče prišel v hišo, je pa videl, da ima njegov najmlajši sin tiste reči, ki so bile dane v stavo. Oče je precej šel kralju povedat, da ima njegov najmlajši sin prstan, zlato jabolko in venec. Kralj mu je rekel, naj pride k njemu. Oče gre domov, fantu pove, naj gre h kralju, fant pa reče: „Le pojdite kralju povedat: Kakor je njemu daleč od mene, tako je meni do njega." Oče gre kralju povedat, kaj je rekel sin. Ko mu pove sinov odgovor, zavzame se kralj in reče najlepšo kočijo napreči in s seboj vzame lepo prinčevsko obleko; ko pride do tiste hiše, bil je fant za pečjo in je z mačkami oral. Kralj vpraša očeta, kje je tisti fant, ki ima prstan, jabolko in venec. Oče pokaže za peč, in kralj reče: „Tako, ti imaš?" Fant pravi: „Mislim, da imam!" — in je pokazal tisti zlati prstan, zlato jabolko in zlati venec. Potlej ga je pa kralj oblekel v lepo prinčevsko obleko, katero je prinesel s seboj, in potlej mu je rekel: „Sedaj pojdeš pa z menoj!" Fant je rekel: „Že grem, toda drugače ne, da vzamem mačke s seboj. Maček ne pustim, dokler bom na svetu." Kralj mu reče, naj jih vzame. Pa je pobral mačke v torbo in vzel s seboj. Ko pridejo do graščine, pelje ga kralj gori. Kraljičina je bila pa prežalostna, ko je dobila tega buteljna. Fant je rekel: „Tukaj imate kar špičaste peči; kako bom pa na peči z mačkami oral?" Naglo so mu morali piano peč pozidati, da je potlej z mačkami po njej oral. Drugi so se mu pa smijali in ga imeli za norca.
Sosedni kralji so bili pa jezni nanj zato, ker je dobil kraljestvo in kraljičino, in so mu povedali, da bi se šel vojskovat. Toda rekel je: „Jaz že nikamer ne grem, bom doma za pečjo z mačkami oral in mi bo zmerom dobro." Sedaj je starejši kralj moral iti na vojsko; prav slabo mu je šlo, tako slabo, da je izgubil že dve deželi. Pisal je domov kraljičini, kako mu slabo gre, naj mu mladi kralj pride
pomagat. Ko je kraljičina mlademu kralju na peč nosila jest, rekla mu je: „Tukaj se ti s temi mačkami pečaš, očetu pa gre tako slabo, da so že dve deželi izgubili." Fant pravi: „Sedaj sem že jezen, tri dni mi ni treba jest nositi, zaklenil se bom v sobo." On vrata zatakne od znotraj, vzame tisto mesengasto uzdo, gre skozi okno doli in potlej na tisti travnik, potrese uzdo, pride mesengasti konj, prinese za princa opravo, kar je bilo treba, osedla se dobro in sede nanj in zdirjata kakor blisk. Prideta do vojske in začneta se s sovražnikom vojskovati. Tako jih je sekal, da je najedenkrat obe deželi dobil nazaj in še drugi dve pribojeval. Potlej gre na tisti travnik, sleče se in gre domöv za peč z mačkami orat. Ko odpre vrata, pride mu ročno kraljičina pravit, kako grč očetu dobro na vojski. „Ti se pa s temi mačkami tukaj pečaš. Oče so že izgubljeni dve deželi nazaj dobili in še dve drugi pridobili." On se je pa na tihem smijal. Sedaj je bil nekaj časa mir, pa kmalu so se zbrali drugi kralji in so temu kralju napovedali vojsko. Kralj sam je moral iti na vojsko; prav slabo mu je šlo, da je že tri dežele izgubil. Pisal je kraljičini domov, kako mu gre slabo, da je že tri dežele izgubil. Ko jedenkrat nese kraljičina mlademu kralju za peč jest, reče mu: „Glej, ti si kar doma s temi mačkami igraš, očetu pa gre na vojski tako slabo, da so že tri dežele izgubili." Pravi: „Sem že jezen, imam že dosti, ni mi treba štiri dni nič jest prinesti." Od znotraj zatakne vrata, vzame tisto sreberno uzdo, skoči skozi okno in gre na tisti travnik, potrese uzdo, pride tisti sreberni konj in prinese, kar je bilo za princa treba obleke. Sleče svojo navadno obleko, obleče prinčevsko, osedla konja in ga zajezdi. Tako ročno sta bila na vojski, kakor blisk, in se je začel s sovražnikom vojskovati, da je kmalu tiste tri dežele dobil nazaj in še tri druge pribojeval. Potlej je kar ročno z bojišča izginil, tako, da niso nič vedeli, kdaj. Ko pride spet na travnik, sleče se in ročno gre domöv za peč z mačkami orat. Ko odpahne vrata, naglo mu prinese kraljičina jest in je bila prav vesela in mu je rekla: „O, kako gre našemu očetu dobro! So že izgubljene tri dežele dobili nazaj, in še tri druge privojskovali." Fant se je pa na tihem smijal.
Potem je bil nekaj časa mir, pa spet so kralji novemu kralju napovedali vojsko; kajti vsak nov kralj si mora krono zaslužiti z vojsko, tako si jo mora tudi ta. Zbrali so se vsi sosedni kralji in so šli z vojsko nanj. Spet se je stari mogel iti vojskovat; z mladim ni bilo nič, kar na peči je z mačkami oral. Hudo se je bojeval, prav slabo mu je šlo, štiri dežele je že izgubil. Prišla je kraljičina k fantu, ki je na peči z mačkami oral, in mu je dejala: „Glej, ti se kar doma s temi mačkami pečaš, očetu grč pa tako slabo na vojski, da so že štiri de-
žele izgubili! A fant pravi: „Zdaj sem spet jezen nate, ni mi treba pet dnij prinesti jest." Od znotraj zatakne vrata, vzame zlato uzdo, skoči doli skozi okno in gre na tist travnik, potrese zlato uzdo, pride tisti zlati konj in prinese za kralja zlato obleko, orožja in kar je bilo za kralja potreba. Konja osedla in ga zajezdi; najedenkrat kakor blisk sta bila na vojski. Ko prideta do sovražnika, sta se tako hudo ž njim bojevala, da sta najedenkrat tiste izgubljene štiri dežele nazaj pridobila in še druge štiri pribojevala. Spet jim je hotel kar na tihem pobegniti z bojišča, pa stari kralj je rekel: „Moramo ga dobiti, kdo je; če ne, skusimo ga raniti.8 Vojaki naredijo kolobar, da bi ga bili zajeli v sredo, on jim je pa z roko mahal, naj bi mu prostor naredili, toda mu ga niso. Požene konja, da bi skočil čez kolobar, ali tedaj ga jeden vojakov udari z mečem po nogi, da ga je ranil. Stari kralj ročno priskoči in potegne z vratu robec, da princu obežejo rano, princ pa naglo konja zajezdi in izgineta vojakom in kralju izpred očij. Gre na tisti travnik, sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, pobere v torbo mačke svoje in grč domov za peč z mačkami orat. Ko je vojska minila, pridejo vsi kralji in večji gospodje na kosilo k temu kralju, da so mu voščili srečo in blagoslov. Brili so tudi vse sorte burke in jeden reče proti kralju: „Kje imate pa mladega kralja?" Stari je dejal: „Pustimo ga, naj z mačkami orje!a Vsi so začeli: „Naj k nam pride, da bo tukaj z mačkami oral, da se mu bomo smijali." Gre starejši kralj ponj, toda ni šel rad; komaj ga je spravil. Pripelje svoje mačke v sobo, kjer so bili kralji in večji gospodje, in jeden ga vpraša: „Ali je kaj huda ta žival?" Pravi: „Huda!" Potem jedno malo za rep stisne, pa je tako zamijavčala, da so se vsi zgenili. Potlej je začel orati ž njimi, se mu je pa jedna hlačnica gori zavila, in videli so kralji nogo obezano, ga. je pa vprašal starejši kralj: „Kaj si naredil ria nogi?" Oni odgovori: „Ta žival me je ugriznila." Kralj je pa poznal svoj robec, in drugi, da so ga na vojski ranili, potlej so ga na mizo posadili in spoznali za kralja. Sedaj jim je tudi povedal, kako se mu je godilo, da je dobil mesengastega, srebernega in zlatega konja. Vzel je svoje uzde in je šel na dvorišče, tukaj so ga že čakali vsi trije konji in so mu rekli: „Sedaj nam moreš vsem glave posekati!" On jim je pa dejal: „Kako vam bom glave sekal, ko ste mi storili toliko dobrega ?" Konji so dejali : „Ce nam ti glav ne posekaš, bomo pa mi tebe umorili." Potlej je vsakemu glavo odsekal in so se izprevrgli v tri kralje in so mu rekli: „Sedaj si nas rešil." Potem so šli, da ni vedel kam. Fant pa je ostal v graščini in je tukaj kraljeval do smrti.
V Motniku zapisal	Gašpar Križnik.
Čemu?
"'A&cmü zaničljivo me gledate vi, •^Češ: „srce mu je omrzelo?" — Res, v prsih se vmirila meni je kri, Sreč mi ledeno je, ne k operni; — Za čem pa naj bi kopernžlo ?
Za slavo? — Brez slave se lehko živi; Za zlatom? — Zlata me ni briga; Saj slava, saj zlat ti le dela skrbi, Da ti ne izgine, da se ne stopi . . . Srca — ne oveseli ga.
Dekleta ljubiti, po volji mi ni, Ljubezen rojeva trpljenje. V trpljenje pa nismo ustvarjeni mi; Le človek, ki išče trpljenja, trpi . . . Trpljenje ne bo mi življenje!
Čemu zaničujete torej me vi, Ččš: „srce mu jc omrzelo?* — Res, v prsih se vmirila meni jc kri, Srce mi ledeno jc, ne koperni; — Za čem pa naj bi kopernčlo?
F. G. P.
V Goro, dolino v sen zavij! Da v vigredi se tem čilejša Cvetoča pestro prebudi.
Sneg*.
Zameti moje tudi srce, Zameti prazne mi želje, Zameti nadc mi slepilne, Da v novo spet se ne vzbude!
F. G. P.
@\W3
Tujki.
o sem med tujci tujec sam sedčl, V' Le ti ljubö si mi prišla naproti; Srce slov6 mi dalo je praznoti, Ko nisem več med tujci sam sedel. Za ttf naj, krasna deva, hvala b6 ti, Saj nihče drug, ko ti me ni umel: Le ti ljubo si mi prišl;\ naproti, Ko sem med tujci tujec sam sedel.	F. G. P.
Vinska modrost.
Posnetke priobčuje J. Trdina.
(Dalje.)
8.	Vino je učeno. Človeka domisli kdaj takih rečij, o katerih mu se treznemu niti ne sanja. Pri bokalu znajo Slovenci hrvatsko, nemško, talijansko, pretresajo duhovito skrivnostne besede sv. pisma, ugibljejo težke matematične probleme. Tudi Noetu se je um čudno razjasnil in izbist.ril o prvem pridelku iz vinograda. Premišljujoč pota in načine, kako bi si olajšal in polepšal truda polno življenje svoje, izumel je črke in pisanje, ki je bilo do takrat ljudem povsem neznano. Vesel in oduševljen je hotel novo umetnost poskusiti in zapisati stavek: Meni se danes prav dobro godi. Mesto papirja je rabil cesto, mesto črnila cestni prah, mesto peresa svoje noge. Šel je naravnost štiri korake naprej, potem dva nekoliko v stran, nazaj pa zopet dva nekoliko na desno naprej, in slednjič štiri naravnost nazaj. Tako je narisal popolnem pravilno prvo črko svojega stavka, veliki M. Po nesreči pa je nastopil takrat zanj tisti usodni trenutek, da se je moral zrušiti. Leže na tleh ni mogel se ve da nič več pisati, tudi je kmalu potem zaspal in zasmrčal. Ko se je zopet iztreznil, izginile so mu črke iz glave, kakor bi jih nikoli ne bi poznal. Ali njegovo slavno izumenje ni ostalo brez sledu in spomina. Veliki M pišejo pijanci prav pridno po cestah še dan denašnji. Ta črka je torej med vsemi najstarejša in jedina, o kateri se ve čisto za gotovo, kdo jo je prvi izumel in zapisal.
9.	Kdaj in kako se je upijanil prvikrat človek, smo slišali. Zdaj moram še opisati, s kakim nasledkom so zaželele vina naše domače živali: pes, krava in konj.
Ču vaj se je v krčmi prav dobro gostil. Dobil je kruha, kostij in mesa, da mu je ostajalo. Jako čudno pa se mu je zdelo, zakaj mu gospodar, ki ga je tako rad imel, ni ponudil nikoli vina. Videl je vsak dan, kako v slast je pijo ljudje, pa je sodil po pravici, da ta pijača ne more biti ogabna. Česar mu niso privoščili domačini, poiskal si je sam. Šel je v odprto klet in jel srkati iz sklede, ki je stala pod pipo. Fi! vino je bilo kislo in zoperno, da ga je streslo. Dejal je: Prvi pot nisem dobro pogodil, ali kar so pustili pivci v kupicah, bo gotovo kaj boljšega. Če je dišalo ljudem, ne bo smrdelo niti psu. Pokusil je zaporedoma ostanek za ostankom, ali našel je v vseh kupicah tako kislico, kakor je bila v skledi. Čuvaj se zamisli in veli: V tej pijači mora biti
neka skrivnost. Sladka je gotovo, ker bi je drugače ljudje ne pili in ne hvalili. Vidi se, da je jaz ne znam prav srkati. Treba mi paziti, da umetnost zasledim. Jel je bistro gledati, kaj pivci delajo, in jih pridno posnemati. Pili so ga rajši popoludne nego dopoludne. Pokusil ga je tudi on popoludne: sladkosti ni našel v njem nobene. Največ jih je prihajalo v krčmo v nedeljo in druge praznike ali pa, kadar je bil v obližji kak semenj ali cerkven shod. Take dni ga je srknil vselej tudi Čuvaj ali mu se ni hotelo nič zboljšati. Kakor gostje je sedel večkrat za mizo pa si nataknil na uho gospodarjevo kapo, v gobec dejal kosec smodke, tolkel s šapo po mizi, raztezal se po klopi, naslanjal se na to in drugo stran ali vse te in še mnogo druge človeške navade mu niso pom ogle nič, čisto nič: vino je ostalo kislo in zoperno. Zapazil je, da ga pijč najbolj z veseljem, kadar jih je veliko društvo in se hrupno pomenkujejo, zmerjajo in prepevajo. Tudi on je povabil vse svoje tovariše iz obližja, pa jih posadil za mizo in začel ž njimi na vse grlo lajati in zavijati, ali vino gnusilo se jc vsej druščini, soglasno je izrekla sodbo, da taka čobodra ni za pse. čuvaj je hotel še jedenkrat poskusiti. Kadar so prišli pit fantje s svojimi dekleti, podirali so je tako hlastno, da jim je moral krčmar neprenehoma po drugo hoditi in bili so vsi tako srečni in veseli, da bi bili najrajši ves dan in vso noč tako skupaj ostali. Ni mogoče, da bi jih ugrel in oduševil kak cviček. Čuvaj je bil uverjen, da dobi vino slast, ako se pije z ljubico. Sel je po sosedovo Ködrico, milico svojo, pa sedel ž njo za mizo in jej začel nazdravljati. Zaman! Tudi ta poskušnja mu je izpodletela; niti pri Ködrici ni bilo vino ne za sled boljše nego druge krati. Dejal je: Ljudem se je zmešalo, da jim ljubi taka zelnica. Povzdignil je visoko sprednjo desno šapo in se svečano zaklel, da ne bo vina nikoli več pokusil in ga niti pogledal. Ali zgodovina nam je ohranila resnično poročilo, da Čuvaj ni ostal zvest prisegi svoji. Še tisti teden ga je zaželel in šel srkat pod pipo. Pokušaje ga, privadil mu se je bil, da ni mogel več prebiti brez njega. Vsak mesec ga je več popil, zdelo mu se je čim dalje boljše in slajše in predno je preteklo leto, čudil in smijal se je sam sebi, da je imenoval to žlahtno pijačo kislico in zelnico. Modri možje trdijo, da se ga nauči tudi človek pokušaje in polagoma piti, dokler postane s Čuvajem vred pijanec in izgubljenec.
10. Sivka je zagodrnjala na gospodinjo : Jaz ti dajem vsak dan pet majölik mleka, ti pa si tako nehvaležna, da mi nikoli ne prineseš druge pijače nego prazno vodo. Vina, ki ga sama tako rada čivkaš, zdi se ti škoda. Žena se zasmeje: Kdo pa je vedel, da hodi tudi tebi na misel. Da ne boš huda, grem ti prčcej ponj, Bog ti je blagoslovi!
Natočila jej ga je polno skledico in postavila v jasli. Krava pa se zadere: Ce ga nisem več vredna, odnesi še ta požirek! Vodo dobivam v keblü, tudi vina mi daj poln kebčJ ali pa nič. Gospodinja je zmajala z glavo, ali da ne bi Sivke razžalila, izpolni jej voljo. Krava se nagne in izprazni kebel. Nasledki so se kmalu pokazali. Jela je strašno brcati, rogoviliti in blazneti. Odtrgala se je od jasel in divjala na plan. Tamo je pobodla vsako živo in mrtvo stvar, potem pa se zvrnila v znak, pomolila jezik iz gobca in vse štiri noge od sebe in začela iz-bulivši zakrvavljene oči na vso moč grdo mukati, ruliti, tuliti in rigati. Ljudje in živali so pljuvali nanjo, gledaje tako nakazno grdobo. Takrat se je porodil pregovor: „Pijan kakor krava". Ali vsi ljudje niso imeli pravice, rogati se Sivki. Ona se je osramotila samo jeden-krat, pozneje ni vina nikoli več žaželela in prosila. O pijanci pa so trdili z dobrim razlogom modrijani vseh vekov in narodov: da se takrat izpreobrne, kadar se v jamo zvrne.
11. Vranec je bil razumen in iskren konj, ljubimec svojega gospodarja, ki mu je usipal rad najlepšega ovsa, kolikor ga je pozobat.i mogel. Na hrano se ni nikdar nič potožil, domislil pa se je, da dobiva premalo vina. Kadar je ostal doma, moral se je zadovoljiti s samo vodo. Na dolzem potu ali ob težkem delu mu je prinesel gospodar kdaj tudi merico vina, da si je komaj grlo zmočil. Vranca je to jezilo, začel mu je očitati skopost in nehvaležnost. Dejal je: Ljudje so tako veseli, kadar se ga nasrkajo! Tudi jaz bi bil rad vsaj jedenkrat v svojem življenji po polnem srečen. Prinesi mi ga toliko, da ga bom dosti imel, saj te ne bom nikoli več nadlegoval. Gospodar, dober mož, veli: Ker mi služiš zmerom zvesto in po volji, bilo bi zame prav grdo, da ti te male prošnje ne uslišim. Prinesel je polno vedro in je postavil predenj. Vranec je hlastno požre in se upijani. Kakor drugim pijancem, zmešalo se je tudi njemu. Zarezgetal je veselo: Zdaj vidim, da me imaš res rad, ali še veliko bolj očitno bi mi dokazal svojo ljubezen, da me vzameš k sebi na voz. Krasno bi bilo videti dva taka korenjaka, kakor sva midva, jednega poleg druzega. Pa tudi to bi mi neizrečeno dobro dčlo, da bi zavidali vsi tovariši moji sreči in slavi. Gospodar je ljubil šale in mu izpolnil tudi to željo. Z njegovo pomočjo se je skobacal k njemu na voz in dva čila in močna Belca sta zadrdrala ž njima na sprehod. Kmalu so ja začeli srečavati razni konji iz vasi, ki so peljali poljske pridelke domov. Vsi so se zgrozili, zagledavši Vranca na vozu in se jeli rogati: Fej te bodi, kaka gnusna crkovina! Velik bahač je bil mlinarjev Vranec. Gospodar ga je krmil bolje nego sebe, zdaj ga pa vleče na pogreb h konjedercu! Te besede
niso Vranca nič razžalile, še veselil se jih je in se režal zadovoljno: Znanci zabavljajo, ker so mi nevoščljivi. Voz dojde tudi Mesarjev Sarec njegov najboljši prijatelj. Tudi on si je mislil, da pelje gospodar crkne-nega Vranca h konjedercu in je začel bridko jokati in žalovati. Vranec se zagrohota in veli: Prismoda! le poglej da sem živ. Z gospodarjem se vozim za to, da pokažem sosednim kljusam, kako me ljubi in časti in da sem več vreden, nego vse one skupaj s tabo vred. Modri Šareč globoko vzdihne: Bog se usmili, da sem moral učakati tako sramoto. I)o zdaj so nas imeli ljudje za najbolj bistroumne živali na svetu. Dostikrat sem slišal, da smo pametnejši od marsikaterega človeka. Odšle pa vem, da jim bomo rabili za sramoten pregovor. Kadar bodo hoteli očitati komu kako prav veliko budalost in nezmiselnost, poreko brez dvojbe: Poglejte ga no, ta brglez je neumen kakor konj. — Prerokovanje prebrisanega Šarca se je izpolnilo.
(Dalje prihodnjič.)
Gospod Janez.
Novela. Spisal Janko Kersnik.
II.
jjfg|ot dnij je bilo že minilo, odkar je župnikov gost bival v farovži. iPSfl ® prvega je bilo skoraj videti, da ne ostane dolgo — župnikova ««^l: sestra je tako prerokovala, kajti dozdevalo se jej je, da se Peter dolgočasi — toda dan za dnevom je bilo bolje, in naposled je Urša ob priliki šepnila gospodu Janezu, da je Petru morda vender le po všeči tukaj v Grmu.
Le-t«i se je zadovoljno nasmehnil.
Prav istega dne pa je po večerji obrnil se Peter do prijatelja ter dejal obžaluje: „Čas poteka, ljubi moj; dva, tri dni morda še, potem pa moram zopet od tod."
„Kaj boš hodil? Dopust ti mine v treh tednih, torej čemu in po kaj drugam? Se ve da, dolgočasiš se tu!"
„Kaj še, Janez! O tem ni govora; da bi mi bilo moči le vedno tako mirno živeti, kakor tu pri Tebi!"
„Ah, le počakaj! Ko si boš uredil svoje stanovanje in svojo pisarno na Križi, ko boš oblasten gospod sodnik — kako mirno Ti bodo
tekle ure; še mari ti ne bode, da bi me zopet obiskal, če ne bom šiloma pri vel Te semkaj."
Župnik se je smijal in pripravljal desko in kamenee za šali, s katerim sta se sleherni večer zabavala.
„Ko bi Ti vedel, kako pusto in prazno je naše življenje, kako suho naše delovanje!"
„In oženil se boš morda vender!" šali se Janez ter se nasmehne.
Ko bi se bil v tem ozrl v svojega gosta, videl bi bil, kakov mračen, temen oblak mu je legel na čelo. Toda župnik je govoril to brez vsacega namena, in zato tudi ni bil pozoren.
„Prepozno, prepozno!" dejal je Peter s posiljenim smehom.
„Čudno, da še nisi mislil na to," oglasi se zopet Janez.
„A še bolj čudno, da me Ti spominaš tega," smeje se sedaj bolj na lahko oni.
„Zakaj? Jaz sem že davno mislil, da Te bom poročal — in sedaj bi bila prav prilika, ko sem tako blizu."
„Ne šali se, ljubi moj! Tudi meni velja, kakor Tebi: coelebs ma-nebis —"
„Bodemo videli!" deje župnik in prične igro.
A Peter je sedel zamišljen v stolu in zrl pred se.
„Kako sodiš Ti o — ljubezni?" vprašal je zdajci ter malo ponehal, predno je izgovoril zadnjo besedo.
Janeza je vprašanje nekoliko osupnilo, naslonil se je polagoma nazaj ob steno; a bistro oko svoje je uprl v prijatelja.
„O — ljubezni? Jaz Te ne umejem; kako misliš to?"
„Kaj je ljubezen?"
„Smešno vprašanje! Da bi Ti jo filozofično tolmačil--"
„Ne, ne! Jaz ne maram ni Tvoje morale, ni svetopisemskih razlaganj — povej mi, kako Ti sodiš ta čut po — svoje, iz svojega prepričanja, recimo iz svoje izkušnje!"
„Izkušnje?" nasmeje se župnik; „tiste naše gimnazijalske neumne zaljubljenosti vender ne boš imenoval izkušnje! A prepričanje? Vedi, jaz o tem vprašanji nikdar nisem premišljeval in baba — tudi to mi Iehko veruješ, da nisem bil nikdar v pravem pomenu besede zaljubljen. Sicer pa — ljubezen, ljubezen, spolna ljubezen! Jaz je ne morem drugače tolmačiti, nego z zgolj naravnega stališča, in kakor se lehko vina ogib-lješ, ako hočeš, tako se tudi ljubezni lehko umakneš, da imaš trdno voljo."
„Ah, Janez, Janez! In Ti si poet?"
Peter se je skoraj bridko nasmehnil.
„Je-li treba, da pozna poet vse strasti?"
Župnik se je še vedno smehljal, toda videti je bilo vender, da mu pogovor ni prav po volji. Tudi Peter je umolknil in pričela sta svojo igro.
Tudi ko sta se razšla k počitku, ni bilo več govora o prejšnjem predmetu.
Druzega dne je ukazal župnik upreči svojega konjiča ter se je odpeljal dve uri daleč obiskat starega znanca duhovnika. Peter ni hotel tja; toda ker se je župnik moral voziti skozi vas, v katere obližji je bila mala, a vender od tujcev dovolj obiskana kopel, sklenil je spremiti prijatelja do tja in ga ondu zopet počakati.
Krasno jutro je bilo, ko sta se vozila po gladki cesti mimo rosnih travnikov in med visokimi brajdami, po katerih je zorelo grozdje. Župnik je razkazoval prijatelju vasi in sela stoječa po bližnjih solnčnatih brdih in gradiče, katerih belo zidovje se je svetilo tu in tam po nizkih holmih izza gostega zelenja.
Kmalu sta bila na mestu, kjer je hotel z voza stopiti sodnik. Po kratkem dogovoru, kje in kedaj se zopet snideta, krenil je le-ta proti kopeli, a župnik se je peljal dalje.
Med tem, ko meri Peter prašno stransko cesto, imamo priliko, seznaniti čitatelje malo bolj z njegovo osobo, akopram nam ne preostaje več mnogo novega o njej.
Peter Vam je bil dovršil vseučiliške študije na Dunaji, a prepotoval med tem in tudi pozneje še jedno leto z bogato nemško rodbino, v kateri je služboval za domačega učitelja, velik del zahodne Evrope ter naposled stopil v državno službo, s prvega na Dunaji, potem pa je odšel v ožjo domovino svojo. Spretnemu delavcu posrečilo se mu je — se ve da nekoliko tudi po svojih vplivnih znanstvih na mero-dajnem mestu — v primerno kratkem času imenovanim biti sodnikom v Križi, v kateri okraj je spadala tudi župa prijatelja njegovega Janeza. Svoje novo službovanje je bil prav zdaj pričel, a ker se je ponudila prilika, porabil je kratek dopust, da ga prebije pri starem součenci in najožjem rojaku svojem.
Bil je danes izredno dobre volje in o sinočnem temnem oblaku ni bilo več sledu na njegovem čelu. Žvižgal je veselo pred se ter vihtil palico v roki, odzdravljvljal srečajočim kmetom in tako dospel kmalu na mali klanec, raz kateri se mu je odprl prijazen razgled v dolino in v njej tik pod klancem ležečo kopel.
Ako pravimo kopel, s tem ne nameravamo Bog vedi kaj. Nekoliko lepše zidanih hiš, kakor jih nahajamo v naših malih mestih,
28
to je bilo vse. A gorki vrelci, ki so tu prihajali na dan, bili so po trditvi zdravnikov izvrstni, in zato je prihajalo leto za letom več tujcev semkaj — največ bolnih, ki so si iskali zdravja, a ne zabave; pa časih se je prikazal tudi jeden ali drugi, ki je tu iskal le prilike, pobiti prosti svoj čas.
Peter je postal nekoliko časa vrhu klanca ter ogledaval vasico pod seboj.
Ropot voza ga opozori, da se obrne, a v tem trenutku ustavil je voznik — malo nenavadno upravljen gospod srednje starosti, oči-vidno mali graščak iz okolice, — svoje nizke, a čile konjiče poleg njega.
„Ah, gospod sodnik, kaj pa Vi tukaj?" klical je on z voza; „pri-sedite semkaj — saj ste nameneni v kopel?"
„Da, da, gospod Ivanič! Toda pojdiva rajši peš; tako blizu je v vas."
„Ne, ne, le prisedite! Peljati se morava; tu doli je mnogo gospode, in" — pri tem je graščak dlesknil zadovoljno z jezikom — „nekoliko lepih gospij. Peljati se morava, kakor se spodobi. Jaka!"
Pri tem se je obrnil k slugi, kateri je sedel v svoji nekoliko zamazani livreji za njim na vozu.
Jaka je skočil z voza ter pomagal sodniku na nekoliko neroden sedež poleg graščaka, in voz je zadrdral navzdol po klanci, na lahko visečem.
„Pa kako prihajate vender semkaj — in po kaj?" vpraša Ivanič v novič sodnika.
Le-ta mu razloži zgodovino svojega dopusta.
„Ah, v Grmu bivati — pri Janezu, pri gospodu Janezu?" deje zategneno graščak; „ljubezniv gospod je to, jako ljubezniv!" pristavi potem naglo.
„Ga li poznate?"
„Oh, da — a ne, ne! Sam ne vem, kako bi dejal — videla sva se menda jedenkrat ! Pa drugi vedo mnogo lepega o njem. Ah, glejte, glejte, tu se že gospe sprehajajo — jutranja promenada, jutranja promenada." Oziral se je med tem koketno po dveh ali treh šetalcih, med katerimi je bila v istini poštama gospa.
Ivanič je bil malo kratkoviden.
„Čestitam, čestitam, gospod Ivanič — toda tej se ne boste laskali," smeje se sodnik.
„Kdo ve — kdo ve? Le potrpite do obeda! To Vam bode zabava — pravijo, da je bogata Rusinja tu v kopeli, ali je Francozinja — jaz ne vem; toda bogata, silno bogata je!"
„In njej se boste žrtovali ves današnji dan?" šali se Peter.
„Kdo ve, kdo ve?"
Nategnil je pri tem vajeti konjičema, da sta privzdignila glavi in repa ter v naglem, iskrem diru zavila proti včliki gostilni, kjer je nameraval Ivanič ostati.
„Tu je tudi table d' hote; pridite semkaj opoludne — tu se vse vidi — zabavati se hočemo in — Rusinja pride tudi."
„Ste li že tako gotovi tega?" deje ironično sodnik.
„Ah, mi! Kdo ve, kdo ve? Mi imamo povsod stražnike svoje in ovaduhe. Torej na svidenje!"
Graščak je odšel v gostilno, Peter pa je krenil peš po vasi.
Pa tudi tu, akopram je bil v prvič v tem kraji, ni mu bilo name-nenjeno, da bi ostal sam in nepoznan, kakor si je skoraj želel. Zavil je koncem strmih in z debelim prahom pokritih ulic proti malemu parku — ako smemo primitiven vrtič tako imenovati — sredi katerega je stala jednonadstropna, lepo pobeljena hiša. Iznad strehe je vihrala belo-rudeča zastava, in po njej je sodil Peter, da je tu kopel in vrtič, kraj nje pa — park in sprehajališče. A komaj je tamo vstopil, že ga pozdravi ženski glas:
„Gospod sodnik! To je lepo, to je krasno, da pridete! Kdo bi bil mislil. Pa vedite, sanjalo se mi je prav danes o Vas — ah, pa sedaj ostanete — kaj ne — kje ste si izbrali stanovanje, morda blizu nas?" —
„Ne, ne, milostiva," prereza! je Vran gostobesedni gospe neskončno nit njenih vprašanj — samo danes bom tu, samo danes. Popoludne se že vrnem. A Vam dobro hasne kopel — izvrstno izgledate."
„Mislite? Pa samih nas vender ne boste pustili; tu je še gospa Mlakarjeva s hčerko svojo, gospa lekarjeva s Križa z malim sinkom — mnogo, mnogo znancev."
Peter je sklenil na vsak način iznebiti se te družbe, od katere si je obetal malo, malo zabave. Zgovorna znanka njegova je bila soproga postarnega adjunkta s Križa; premišljeval je, kako bi se najlepše izgovoril, a naposled je zinil nekaj o silnih opravilih ter obljubil, da se snide z drugimi pri table d'hote.
„Zakaj le nisem šel z Janezom?" dejal je sam v sebi, ko je hitel mimo kopeli proti bližnjemu gozdu. Bal se je, da sreča še kaj nadležnežev.
Po gozdu je bilo mnogo potov križem narejenih in na ovinkih so stale surovo tesane klopi in mize. Hodil in posedal je tam okoli, a tudi tu je bilo dolgčas, in sklenil je postaviti se vsem nevarnostim v bran in vrniti se v kopel.
Cul je za seboj veselo govorico in osupnen se je obrnil, ko je spoznal francoščino.
Dva gospoda in dve gospe so prihajali za njim; videli so se tujci.
Sodniku ni bilo mari do njih in šel je počasi dalje; oni so morali mimo njega.
Gospoda sta šla naprej ter radovedno pogledala v stran stopiv-Šega Vrana. Isto tako je storila prva gospa; a druga je vezala šopek poljskih cvetic, in zato ni bila pozorna na drugo. Tudi Peter je ni pogledal, nego korakal počasi navzdol. A stoprav ko je bila poleg njega, obrnil se je na pol v njo, in malomarno zopet v stran, a nekaj znanega mu je oči sililo nagloma zopet nazaj v lepi obraz tujke, in tudi ona se je ozrla vanj.
Čuden vtis je napravil ta vzajemni pogled na oba.
Sodnik se je stresel, kakor trepetlika v večernem pišu, in bled kakor novopobeljen zid je ustavil svoj korak. A takoj potem mu je šinila kri v lice in krog tesno stisnenih usten mu je legel izraz silnega zaničevanja in sovraštva.
Tujka pa ni ustavila koraka svojega; glas začudenja je komaj uteŠila in malo bleda v lice šla je urno za drugimi.
Na prvem ovinku se je ozrla na pol nazaj, kakor človek, ki se hoče uveriti, je li prav videl, ali ne. Prepričala se je, da je oči niso zmotile. Drugi izmed družbe tega prizora niso opazili.
Doli na robu gozda je bilo čuti že njihovo veselo govorjenje, ko je Peter stal še na starem mestu in upiral se ob debelo gabrovo deblo kraj pota.
„To srečanje, to srečanje!" šepetal je in stiskal bel robec v rokah, a časih obrisal si pot s čela.
„Zakaj nisem šel z Janezom? Pa kaj — kaj sedaj, kaj sedaj? Ne ne, videti je ne maram več, hajdimo strani, le strani, da je ne vidim več!"
Napotil se je proti vasi.
(Dalje prihodnjič.)
Jan Ernst Smolef. t
Od vseh tistih Slovanov, ki so v srednjem veku delali nemškim cesarjem tako napotje in toliko preglavice ter so zasedali tudi srce denašnje Nemčije — ohranili so do denašnjega dne svoj jezik in svojo narodnost
le še Kašubi ob vzhodnjem morji in Srbi, kateri se imenujejo po deželici, ž njimi naseljeni, Lužičani in spadajo pod dve upravni ozemlji nemškega cesarstva, pod kraljevino sasko in prusko. Da so se prej ob jednem s sorodnimi rodovi leškega plemena razširjali daleč na zahod, da so nekdaj bivali „an der Saale hellem Strande," o tem spričuje ne samo zgodovina, ampak govore tudi krajevna imena. No napredujoča in zmagovalna germa-nizacija posrkala je vsa bolj izpostavljena plemena ter stisnila nekdaj mnogoštevilni rod v denašnje ozke meje okrog mest Budišina (Bautzen) in Hot-jcbuža (Kotbus). Že je nad sto let, odkar jim Nemci pri vsaki priliki pro-rokujejo naglo smrt ter željno pričakujejo njih pogina; še nedavno je L. Freytag v časopisu „Magazin für die Literatur des Auslandes" pisal: „Kin Volkssplitter, welcher . . . der unaufhaltsamen Germanisierung binnen Kurzem unterliegen muss." No Srbi nečejo izpolniti Nemcem te vroče želje, ampak vedno in vedno dajajo od sebe znamenja narodnega življenja in odgovarjajo: IIišče Serbstwo njezhubjene!
Pri zadnji štet.vi našteli so gorenjih (okoli Budišina) in dolenjih Srbov (okrog Hotjcbuža) 165.000 duš. Ce pogledamo prejšnje štetve in cenitve, vidimo, da so ostali precej na tisti stopinji. L. 1830. jih jc Pietraševski res cenil na 200.000 duš, ali dvanajst let kesnejc cenil jih je Šafank samo na 142.000, 1 18G2. Kolb na 159.000, 1. 1875. Kasprovič na 150.000 in istega leta Budilovič na 13G.000 duš. Vidimo torej, da so jih našteli še več, nego se je dalo pričakovati. Kako to torej, da germanizacija ne napreduje? Ker se je v poslednjih petdesetih letih začelo mnogo delati za narodovo prerojenje, za vzbujo narodne zavesti! Scrbske No winy same imajo 2000 naročnikov; in sploh sc za narodno prosveto nikjer ne stori toliko, kakor v Lužičanih. Oni ne hrepene po kakih naučnih slovnikih, po znanstvenih delih, katera naj bi bila epohalna, ker dobro poznajo svoje moči in dobro vedo gospodariti z narodnim denarjem; z besedo: Lužičani mislijo trezno in se ne udajajo mamljivim sanjam. In ako vprašaš, kako se jc zgodilo, da je ta narod, kateremu je Nemec že napravil nagrobni kamen, tako rekoč od smrti vstal in dobil novo veselje k življenju, ako vprašaš, kdo mu je vdihnil v otrplo telo novo dušo ter ga vzbudil iz globoke letargije; — poreče ti okrog Budišina vsak Srb: ta rešenik je — Jan Ernst S moler!
Zgodovina življenja njegova je ob jednem kulturna zgodovina srbskega naroda v novi dobi! Ker ravno zdaj prihaja iz Lužice tožna vest, da je umrl ta.voditelj naroda srbskega, kateri užaljen prebridko plače na gomili očeta svojega, namenil sem se, podati Slovencem nekaj črtic o tem slavnem moži, katerega so so Nemci ne menj bali, kakor so ga spoštovali. Morda bodo tisti, ki obupno prepuščajo Slovence na periferiji nemškemu
Molohu, Češ, zastonj vsak napor, morda bodo spoznali, da pravo rodoljubje, prava delavnost tudi dela čudeže, in da niso še n. pr. koroški Slovenci izgubljeni, kakor misli več odličnih rodoljubov.
Vodnik naš pri tem poslu je Adolf Parczewski. Ta Poljak je velik prijatelj lužiškim Srbom in srbski tako dobro zna, da celo v tem jeziku piše, kakor se vidi iz nekaterih njegovih sestavkov v „Časopisu Macicy Srbskejc*. V „Ktosych" popisal je 1. 1881. življenje Smolerjevo in lani je dal ponatisniti svoj spis v posebno brošurico, katera slove: „Jan Ernest Smoler. Ustep z historyi narodowego odrodzenia gornych Lužvc. Napisal A. J. Parczewski; War s za wa 1883." Ta knjižica je pisana z navdušenjem, čvrsto in živo in — kar je še največje vrednosti — po polnem je zanesljiva.
Smoler pomeni slovenski Smol&r, ruski se je pisal Smoljar, nemški pa Schmaler; kajti v Lužičanih je (bila?) navada, dajati nemško lice ne samč krajevnim, ampak tudi osebnim imenom. Porodil se je 3. marcija 1. 1816. v Luči (Merzdorf) blizu Male Spreve: oče je bil vaški učitelj in kantor v evangcljski cerkvi, mati pa priprosta Srbka; doma se je vedno govorilo srbski. Z Luca se preseli oče Jan Karel v Laz (Löhs), vas blizu Velike Spreve. od koder pošlje štirinajstletnega sina na gimnazijo v Budišin. Srbska mladež je bila tam precej mnogobrojna in je vedno držala se pravila: svoji k svojim. Ali to je bilo bolj v tistem smeru, kakor se sploh rojaki radi shajajo, kot sinovi jedne dežele, ne ozirajoč se na narodnost in narod. Ta mladina se ni brigala za materin jezik in ga je pozabljala; Smoler, ki je prej doma vedno srbski govoril, je to težko prenašal in hudo mu je delo to zanemarjanje svojega jezika. Petnajst let star sklene nagovoriti tovariše, naj se dvakrat v tednu vadijo v srbskem branji in pisanji; dobivši za to dovoljenje od rektorja, zbere okrog sebe nekaj kolegov in, ker pomočkov drugih skoraj ni bilo, prebira ž njimi sveto pismo in se uči gramatiki. To društvece je trajalo do 1. 1836., ko odide Smoler na vratislavsko univerzo poslušat protest antovsko teologijo: rad bi šel v Lip-sijo, ali pruskim podanikom, kakor Smolerju je bilo to prepovedano, češ, da se na lipski univerzi širijo demokratična načela in presvobodomiselni nauki. V starem piastovskem mestu je prebil Smoler najlepša leta. Kmalu se pridruži poljskim študentom, od katerih se je navadil poljski. V Vra-tislavi ustanovi lužiško društvo na provincijalni in ne na narodni podstavi, kakor je sploh bila tedaj navada. Pet Srbov in sedem Nemcev takoj pristopi. Kar na prvem zborovanji bere razpravo o gorenje-lužiških narodnih pesnih, kajti še dijak v Budišinu je zbiral že narodne stvari. Ob jednem je pridno dopisoval iz Vratislave budišinskim gimnazijalcem in budil in naduševal jih za narodni jezik; in vedno lepše se je razvijala narodna zavest med
srbskimi (lijaki. Smolef je vzbudil tedaj med drugim Karola Aiigusta Možaka (Mosig), ki je pozneje preložil Šafarikove „Starožitnosti slovanske" na nemški jezik, in Friderika Imiša, sedaj pastorja v Hodziju (Göda), kateri je za Srbe toliko storil, da so mu Nemci nadeli naslov: „der wendische Papst". Kmalu se na vzpodbudo Smolefjevo ustanovi: Societas sla v i ca b u d i s s i n e n s i s., ki obstaja še dan danes. Razven imenovanih so bili kasneje v tem društvu med drugimi ti znamenitejši možje: Domaška, Kristijan Bohuwjer Pful, pisatelj srbskega slovarja, in Karol Avgust Jenč, srbski historik. Kmalu potem so postala dijaška srbska društva v Pragi, v budišinskem katoliškem in evangeljskem seminaru, v Lubiji. Vedno stala so v mejah legalnosti in redu in budila ljubezen za materinski jezik. — Da ni bilo mladostnega Smolefja, spala bi bila srbska mladina posle kakor prej spanje lenega in to tem več, ker so se starejši rodoljubi, kakor Handrij Lubjenski, v svojem pesimizmu mladim navdušencem le posmeho-vali in se od njih odvračali.
Smolef je postajal zmerom bolj znan, ne samo med samimi Srbi, ampak tudi med drugimi Slovani. Slovanska vzajemnost se je počela tedaj širiti; glavni nositelji te ideje, Šafafik, Kollar, Štur so se zanimali posebno tudi za Lužičane. Štur jih je 1. 1839. sam obiskal; njegovi rojaci, Slovaki v Požunu, so pričakovali, da jim bo naznanil smrt „poslednjega Lužičana," in niso bili malo iznenadejani, ko jim je list njegov prinesel kaj vse druzega. — Ko je bil v Vratislavi, seznani se Smolef z glasovitim fizijologom češkim, Janom Purkvne, kateri počne njega in nekoliko mladih Poljakov učiti češki ter ga naposled vzame k sebi v hišo za učitelja svojima dvema sinoma in za knjižničarja. Spoznavši dva "sorodna jezika, češki in poljski, katera sta lužiškemu najbolj sorodna, poprime se Smolef misli, popraviti in ustanoviti lužiški alfabet, ki je bil tedaj jako nestalen in drugačen pri katolikih, drugačen pri protestantih. Že Handrij Zejlef je hotel abecedo uravnati, ali ni se mu posrečilo. Smolef je vzprejel za podstavo latinsko pisavo in rabeč diakritična znamenja je pregnal iz lužiškega alfabeta tisto pisavo, ki stavi za jeden glas po dve, tri, štiri črke. Največ si je izposodil pri Cehih; če ti niso imeli potrebnih znamenj, zatekel se je k Poljakom. Njegov projekt so vzprejeli takoj študentje vratislavski in kmalu potem tudi Societas slavica budissinensis; s tem, da se je mladina te abecede poprijela, zagotovila jej je bodočnost.
L. 1840. dokonča Smolef teologijo, ali ker je tedaj bilo mnogo kandidatov, ne dobi mesta in zato misli iti za domačega učitelja na gorenje Silezko. Toda predsednik učenemu društvu v Zhorjelci, baron Stillfried, kateremu je Smolef že prej prelagal češke listine, predlaga mu, naj se posveti slavistiki; kajti pruska vlada je namerjala ustanoviti na svojih
univerzah stoliee za slovanske jezike. Ob jednem mu obljubi štipendijo na tri leta; Smoler vzprejme ponudbo ter ostane na univerzi vratislavski, kamor je bila pruska vlada poklicala Čelakovskega. O počitnicah je zahajal na slovanske kraje, da bi se jezikov učil na mestu; bil je v Varšavi in Pragi, kamor ga je 1. 1842. Čelakovski vzel s seboj.
Pisateljsko delovanje počne 1. 1841. s knjižico „Maly S s erb, aby Sserskie a Njemske Rosmlowenja," ki je imela čisto praktičen namen. Ali že v teh pogovorih, piščč v srbskem jeziku, pokazal se je čvrstega zagovornika naroda svojega. Drugi del pridejanega slovarčka, nemško-srbski slovnik, izdal je na novo 1. 1843. izdatno pomnoženega. Ob jednem s temi deli, ozirajočimi se na praktične potrebe, izd& 1. 1841. najznamenitejše delo svoje: „Pj esnički hornych a delny ch Lužyskich Serbow." Prvi zvezek, obsezajoč 331 narodnih pesnij z gorenje Lužicc, nosi tudi nemški naslov: „Volkslieder der Wenden in der Ober- und Nieder-Lausitz." Poleg Smolerja stoji na naslovnem listu tiskan tudi Leop. Haupt, kateri je ritmično preložil srbske pesni. O razmerah Smo-lerjevih k temu človeku najdeš natančnejših podatkov v omenjeni knjigi Parczewskega str. 32. Drugi zvezek te zbirke narodnih pesnij ima nekoliko predrugačen naslov: „Proznicki Serskego luduwe görej-nych a dolojnych Lužycach" in obseza obsega 200 narodnih pesnij iz dolenje Lužice. Ta izdava je jako skrbna; posebno zanimive so tudi pridejane melodije. V novejšem času so Smolerjevo zbirko dopolnili Henryk Jordan, Ernst Muka in Mihal Hčrnik. V drugem zvezku, v „dodatku8, priobčil je Smoler mnogo zanimivih etnografskih posebnostij, pregovorov, narodnih običajev in navad, babjeverstva in vraž. Konec knjige je geogra-fično-statististični opis obeh Lužic in karta teh deželic, kjer se posebno na etnografične meje jemlje ozir. Ta knjiga je vzbudila veliko senzacijo; iz nje so zajemali drugi Slovani in tudi Neslovani, po največ vesti in znanje o pozabljenem srbskem narodu.	—j.
(Konec prihodnjič.)
<m>
Slovenski glasnik.
Štefan Subic f. Dne 9. junija je umrl na svojem domu v Poljanah pri Škofji Loki znani podobar Štefan Šubic, čegar nmeteljniška dela se nahajajo v obilnem številu po vsej slovenski domovini. Pokojni se je izučil pri nekdaj slovečem po-dobarji Janezu Groharji v Železnikih. Prišedši domöv, začel je sam mojstro-vati. Kmalu jc imel mnogo dela in na vse strani Kranjske je pošiljal svoje oltarje in slike. Jedno izmed prvih njegovih večjih del je orjaški veliki oltar v domači
poljanski cerkvi, za katero je izumil tudi zadnje svoje delo, novi tabernakelj, ki se ima v kratkem postaviti. — Štefan Šubic, porojen dne 22. grudna 1820. v Hotov-ljah h. št. 4 v poljanski župniji nad Loko, je stare umeteljniškc rodbine; že njegov oče Pavel je bil podobar; mlajši brat in prejšnji sodelavecumršega, Janez Šubic, je dan danes podobar v Škofji Loki; sinovi pokojnega pa so se tudi vsi poprijeli deloma kiparstva, deloma slikarstva. Izmed petih sinov omenjamo na prvem mestu naših dveh slovečih akademičnih slikarjev Janeza in Jurija Šubica, izmed katerih živi prvi na Dunaji, drugi v Parizu; sin Valentin pa je naslednik očetov v kiparstvu; on ostane na domu in hoče nadaljevati umeteljnost, ki je bila že toliko let, pri hiši. — UmrŠi Štefan Šubic je bil izreden talent in čuditi se moramo možu, ki je brez širše izobraženosti ustvarjal taka dela. Ako še omenjamo, da je bil skozi in skozi poštenjak v vsakem oziru in vedno narodnega mišljenja, uver-jeni smo, da mu ostane hvaležen spomin med Slovenci. Bodi mu žemljica lahka!
Slovenske knjige. Mlekarstvo. Spisal Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske in kmetijski potovalni učitelj za Kranjsko. V berilo je vtisnenih 50 podob. Založila in izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani 1884, mala 8, GO str. Cena 10 kr. Ta prav po domače in korenito pisana knjižica ima namen, kmetovalce in živinorejce naše poučevati v umnem mlekarstvu ter tako narodu našemu odpreti nov, dozdaj žal! le še preveč zanemarjeni vir občnega narodnega blagostanja. Knjigi želimo, da bi so udomačila med našim priprostim narodom ter rodila mnogo sadu! — Osnovana pravi la za obrtne zadruge, — zadružno bolniške blagajnice, — zadružne raz-sodiške odbore in za pomočniške zbore. To uradnem nemškem tekstu izdala in založila trgovinska in obrtna zbornica za Kranjsko; natisnila Klein in Kovač v Ljubljani 1884, mala 8, 4G str. — Po § 114. obrtnega zakona z dne 15. marcija 1883. leta ustanavljajo se tudi po slovenskih deželah raznovrstne novo obrtne zadruge. Omenjeni obrtni zakon sicer določuje, kakšna morajo biti pravila takim zadrugam, vender se večkrat pripeti, da v pravoslovji in uradovanji malo izurjeni obrtniki v osnovnih pravilih, katera vl&gajo pri obrtnih oblastvih v potrjenje, ne pogodč vselej vseh bistvenih zakonitih določil, in da jim za tega delj ali pa tudi zaradi nejasnega in netočnega stilizovanja obrtno oblastvo vloženih pravil neče potrditi. Da bi obrtnikom prihranilo trud in večkrat tudi nepotrebne stroške, in na drugi strdni pospešilo snovanje obrtnih zadrug ter v njih notranji organizem uvelo potrebno jednakomernost in istoličnost. izdalo je ministerstvo vzgledna ali uzorna osnovna pravila obrtnim zadrugam v nemškem jeziku Kranjska trgovinska in obrtna zbornica je z novčno pomočjo visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko ta vzgledna osnovna pravila izdala v slovenskem jeziku. Kjerkoli tedaj po Slovenskem naši obrtniki snujejo obrtne zadruge, svetujemo jim, naj si pravila narčjajo v slovenskem jeziku po teh uradnih „Osnovnih pravilih" ter naj se zänja obračajo do trgovinske in obrtne zbornice ljubljanske, katera jim s knjižico gotovo vselej rada in točno postreže. — Roparsko življenje. Povest. Prosto poslovenil J. H. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani 1884, mala 8, 86 str. Cena 20 kr. — Večkrat smo na tem mestu že opominjali naše pisatelje, ki za priprosti narod .prosto" predelujejo ali Slovenijo pripovedne knjige, naj vender ne pišejo tako mršavega jezika; naj bodo izbirični v spisih, katere neukemu narodu našemu in mladini njegovi podajajo v duševno hrano, ter toliko vestni in pošteni, da bi nam vselej povedali izvirnik, katerega prelagajo na slovenski jezik. Večkrat nam je bila pod peresom že ostra, zaslužena graja, a opustili smo jo, ker nismo hoteli
strašiti pisateljev začetnikov, nadejoči se, da bodo znali čitati med vrstami, in ker nas tudi ni bila volja jemati veselje našim, že itak maloštevilnim založnikom. A zadnje čase je v naši priprostemu narodu namenjeni pripovedni knjigi tako silno prevladalo šušmarstvo, da bi bilo greli še dalje molčati. Ako se ozreš za petdeset let in več nazaj ter vidiš, v kaki izborili slovenščini so tedaj našemu kmetu in mladini naši povesti pripovedovali Ziegler, Burger in drugi Metelkovci, in ako s temi res „domačimi" in „priprostimi" ljubeznivimi spisi primerjaš duševne nest vore nekaterih novejših pripovedovalcev, mora te obiti zona in nejevoljen so vprašaš, je li to književen napredek, ali književno barbarstvo. A vse hibe in napake, kolikor si jih moreš misliti na knjigi, priprostemu narodu namenjeni, nosi združene na sebi zgoraj navedeno „Roparsko življenje". — Snov je povesti vzeta iz razbojniškega življenja— madjarskih betjarov! Mirko, sin zapuščene vdove, uživi se tako v romantizem madjarskih betjarov, da o prvi priliki na pol po sili, na pol radovoljno postane sam hudodelec, spreten tat, pogumen ropar in brezvesten morilec. Slučajno se čez mnogo let. po noči priplazi krast v samotno hišo, kjer v tihi sobi najde spečo staro, belolaso Ženo — mater svojo. Ta prizor mu tako pretrese vest. da se sam ovadi sodišču. „Po jednoletnom Szegedinskem zaporu, v katerem sc jc vzorno (!) obnašal, bile so mu vrata ječe odprta pod tem pogojem, da svoje skušnje med betjari porabi v blagor deržave in deržavljanov" (str. 84). Prejšnji konjski tat, ropar in morilec se prelevi v „višjega pand ura" ter pomaga uničiti bivše svoje prijatelje in tovariše razbojnike. — Vprašam: koga naj ta madjarska roparska druhal zanima in zabavlja; komu naj blaži in povzdiguje src6? Kaj naj se iz te knjige, polne madjarskih psovk in betjarske kletvine, nauči narod naš ali mladina naša? Pač, naučiti se more, kako se spretno konji kradejo ter popotniki napadajo in pobijajo. Na 29. str. se bralcu n. pr. razlaga prava betjarska morala o konjski kraji: „Bog vedi, jih jc li oni gospodar kupil ali ne (konje namreč), sam jih ni naredil, in enega ali ga ima ali ne, je jedno. Konji so dar božji, kdor ga flovi, tega pa je." — Ako nam naši pripovedovalci ne morejo podajati boljših knjig, nego so od konca do kraja nič vredni zdelki kužnih književnih tovaren dunajskih in berolinskih literarnih najemnikov, bolje, da nikdar ust ne odprö in nikdar v črnilo ne pomočijo peresa. Koliko v resnici lepih, prav klasičnih knjig, namenjenih priprostim ljudem in nežni mladini, ima nemška literatura; kakšen neizmeren zaklad nahajaš v slovanskih, posebno v srbskih narodnih pripovedkah! Zakaj nam pripovedovalci naši takih spisov ne „predelujejo" in ne „Slovenijo?" Toda nekateri pisatelji brez estetičnega ukusa menijo, da za Slovence je dobra vsaka nemška smet, ki se s pisanim naslovnim listom po naših knjigarnah in železniških postajah prodaja za droben denar! — O formalnem delu rečene knjige samö nekoliko besed. Da je pisatelj začetnik, kaže nam takoj prva stran, kajti o 1 o čilih nima prav nobenega pojma; zlasti nesrečni semikolon (;) dela mu strašno preglavico ter mu nadomestuje časih vejico, časih dvopičje, časih stoji tudi tam, kjer je odveč vsako ločilo n. pr. bralec bo vedel; kake misli je Janičeva gospa. — bili so v resnici; prava podoba Robinzona. — zmotili so se nad sodnikom ker ga doma nij, zakaj; on je svojega krušnega očeta ljubil nad vse. — pa jih je še hujša osoda zadela; beraška palica itd. itd. Tudi v slovniškem in leksikalnem oziru je knjiga mršava in nič vredna. Pisatelj piše n. pr. med roparj/m; — z otroci; — sjat; — zatoraj; — deržali otrokom odgojitelja; — hotfa; — Jat vender bi ga raji drugje imela; — kar je pa je; — mcst/ce; — ny'ma nikakega bogastva; — z volčjem psom; — jeli naj gre k županu? — Mirko, jeli ti tu? — je-li (sie fiengen an)
so plat zvona biti (k temu vsakemu našemu kmetu tako domačemu reklu pristavlja pisatelj nemško frazo „Sturm läuten!!*); — dostikrat; — zgn/erfel; — od zad je bil ugrabljen, k tlam veržen, zvezan; — vjet; — a kmalo so se »maknili v dobro «red/enih verstah; — stala sva jaz in poveljnik sd te dobra; — prerdarjal je kolika pot jim še predstoji; a volk in lisica pa sta šla na svoj lov; — biti obkoljen, brez da hi se zamoglo kam; — ker, ko se je zmračilo, pozabil je Mirko. itd. itd. Te hibe samö na par straneh! Tudi zvedamo, da se roparski poveljnik v ljudskih pripovedkah (nota bene: slovenskih!) imenuje Raube r-hauptman, da se našemu žganju pravi šnops, da se ogerski roparji zovejo Betyarew ali pa gavnarji. Toda dovolj! „Ljubljanski Zvon" v svojih književnih poročilih gotovo ni prestrog; nekateri kritiki naši mu celö očitajo, da je še premalo rigorozen in v pisavi prekonservativen. V obče se ravnamo po patri-jotičnem načelu, katero je neki da izrekel Rački: Vsaka knjiga, o kateri se more trditi, ka je bolje, da je izšla, nego li da bi je ne bilo na svetlo, zmatrati se mora za dobro. Žal nam je, da o „Roparskem življenji" tega nikakor ne moremo trditi. Noznanemu g. pisatelju, izbirajočemu snovi svojim povestim, v bodoče želimo več estetičnega ukusa; pred vsem mu pa priporočamo slovnico slovensko. Konečno tudi obžalujemo, da je tako solidna Blaznikova tiskarna kupila „mačka v žaklji" ter med ljudi poslala knjigo, ki je zaradi svoje vsebine in fcaradi svoje oblike satnö graje vredna. — Zbranih spisov Jurčičevih III. zvezek, obsezajoč njegove pripovedne spise iz 1. 1865., izide prve dni meseca julija.
Pogled na cerkveno književnost slovensko 1. 1883. (Dalje.) 13. Sim. Zupan, katehet v Loki .Krščanski nauk za prvi in drugi razred*. Z dovoljenjem v. č. knezoškofijstva. V Ljubljani 1883. Lastna založba. Prodaja katoliška bukvama Natisnil R. Milic. 8®, 47 str. v lehko umevnem jeziku; pa 14. „Cerkveni obredi". Za ljudske šole sostavil Simon Zupan, katehet. Z dovoljenjem v. č. knezoškofijstva. V Ljubljani 1883. Lastna založba. Prodaja katoliška bukvama. Natisnil Rud. Milic. 8°. 55 strani j.
15. „Izgledi bo gol j ubn i h otrok iz vseh časov kr ščan st v a." III. del. Spisal in založil Anton Kržič, katehet. V Ljubljani. Tisk J. Blaznikovih naslednikov 1883. 8°. 172 str. „Longum iter per praecepta, breve per ex cm p la," si je utegnil misliti marljivi g. A. Kržič, in zato je mladini dal v roko že 3. knjižico, ki jej ima po lepih vzgledih blažiti srce Res vse hvale in podpore vredno od vseh prijateljev mladine. Ako bi se še „davila* delila pridnim šolarjem, ni treba boljših, kakor je to delo, pa nekaj knjižic iz Krištofa Šmida poslovenjenih, ki so pri J. Krajci prišle na svetlo tudi lansko leto.
16 Šolska knjiga nabožna je tudi „Liturgika", spisal Anton Lesar. Založil Bamberg. Ta primerno spopolnuje okostje, ki v Zupanovih -Cerkvenih obredih" zadostuje, a na nižjih srednjih srednjih šolah se že mora obširneje predavati.
17. .Slovenski Gospodar* je toplo priporočal molitveno knjigo: „Venec pobožnih molitev in svetih pesni". Za četrti natis priredil L. Herg, kanonik. 8°, 720 str. Ta knjiga posebno ustreza Slovencem — pevcem.
Ako se ozremo na molitvene knjige, ki služijo zgolj pobožnosti in svetemu premišljevanju, moram reči, da je 1. 1883. bogoljubnim Slovencem podalo dovolj te dušne hrane; naj bi jo ljudje le pridno uživali v oblaženje svojih src. Navedimo jih po založnikih, ki že od nekdaj skrbč za ta oddelek, pa knjige tudi krasno zališajo, da jih je res lepo videti: v platnenih in usnjatih hrbtih, popolno usnjata, šagreno raznobarvno usnje, z marmoriranimi ali zlatimi obrezami, z dra-
goeenimi oklepi i. t. d. kakor si kdo poželi. Opozoriti se sm6, da se posvetne knjige slovenske dozdaj s takimi k raso vozi ne morejo ponašati, kakor molitvene. Za božična, novoletna darila se take krasnovezane nabožne knjige priporočujejo starišem, odgojiteljem in drugim. S posebno dragocenimi, res umetniško izdelanimi krasovezi se odlikuje, kakor smo se sami prepričali, „Katoliška bukvama", potem pa tudi J. Giontini, H. Ničman, M. Gerber in drugi.
Pri J. Giontiniji se dobivajo naslednji, lani natisneni molitveniki:
18.	.Mali duhovni zaklad", ali molitve pri sv. maši in o drugih priložnostih. Tretji natis Sestavljen iz drugih od visokočastitega ljubljanskega knezo-škofijstva dovoljenih molitev. Priredil P. Hrizogon Majar. Tretji natis. V Ljubljani 1883. 8°. 359 str. Nevezane 24 kr.
19.	„Šopek2 lepih mašnih in drugih molitvic za pridne šolarčke. Peti natis. V Ljubljani 1883. 70 str. 8°. Nevezane 4 kr.
20.	rSv. Ana8, ali molitvene bukvice v češčenje svete matere Ane, obse-zajoče: njeno življenje in vse navadne pobožnosti. Sestavil P. Hrizogon Majar, mašnik iz reda sv. Frančiška. Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega kne^o-škofijstva. V Ljubljani 1883, 8°, 316 str. Nevezane 30 kr. Knjiga, kaj dobro sestavljena po marljivem pisatelji o. Majarji, sme se slovenskim Anam in Ankam zelö priporočati.
V	M. Gerberjcvi zalogi so prišle na svetlo: 21. „Naša ljuba Gospa p res ve te g a Srca." Podučivne in molitvene bukve v čast Matere Božje. Iz nemškega posnel Ivan Volčič, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega škofijstva. Drugi natis. V Ljubljani 1883. Prodaja založnik M. Gerber, mal. 8°, 471 str.
22.	„Ključ nebeški h v rat,3 Jutranje, večerne in mašne molitve z več drugimi navadnimi molitvami in pobožnimi opravili. Spisal J. R- (kakor se je reklo: dr. Jos. Rogač +.) Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega škofijstva. Osmega natisa. V Ljubljani 1883. 388 str. mal 8°.
V	katoliški bukvami se dobivajo :
23.	„L u r š k i m a j n i k in molitveni k." Sestavil Franjo Marešič. Z dovoljenjem visokočastitega ljubljanskega knezoškofijstva. Ljubljana. Samozaložba. Tisek Blaznikovih naslednikov. 1833. Str. VI -{- 363 v 16\ V jezikovnem in tva-rinskem obziru hvalevredno delo; le to utegne razprodajo nekoliko omejiti, ker je isti pisatelj poprej izdal isto tvarino v drugi obliki kot „Lurška Mati Božja", katero naj bi pač vsak izobraženec slovenski s premislekom prečital, morda bi se i njemu tako zgodilo, kakor nekdaj Henriku Lasserju.
24.	„Svete molitve z odpustki", molitvenik za pobožne katoliške kristijane. Sostavil Josip Erker, stolni kapelan. V Ljubljani 1883. Založila kato-toliška bukvama. Tiskala katoliška tiskarna. 8°. 456 str. Cona 1 gld. in više po razmeri vezanja. Kompetentna kritika se je v „Slovenci" in „Duhovnem Pastirji" št. 1. o tem novem molitveniku jako povoljno izrazila. Naše mnenje je, da bi ta knjiga utegnila bolj ugajati vernikom, ki so že večji korak storili v bogoljubnih vajah, navadnemu kristijanu pa bolj n. pr. od Mohorjeve družbe izdana Fr^Kosar-jeva „N e b e š k a hrana", ki je morda jzmetLnajvzglednoj 5ih, če ne najboljši molitvenik slovenski, kolikor so jo ozirati na splošnost vernikov brez razlike sta-
_ „ ■ w—'	' ■■■ii ■ - ■............... ""	" ' " 1	......
rosti, spola različnih bratovščin i. t. d. ; kajti „Hrana" ima prednost v primerni tvarini za prejemanje sv. zakramentov, sv. molitve z odpustki, drugi pa glede tega ustrezajo lc bolj pobožnim dušam. Sicer pa vsak vernik dobi tu v raznih razmerah
obilno lepih, tolažbepolnih molitev, ki so vse z odpustki obdarovane. — Oblika tej knjigi je zel6 pripravna, papir krasen, tisk jako lep in primeren, čelnati podobi tako vabljivi, da vse dela čast pisatelju, katoliški bukvami in tiskarni.
Pri molitvenikih naj omenim tudi knjige, ki spada v bogoslovno zgodovinsko slovstvo, namreč:
25.	„Sveta Gora pri Gorici". Zgodovina te božje poti. Spisal Anton Červ, mašnik na Sv. Gori. Z dovolitvijo preč. kn.-nadškofijskega ordinariata goriškega. V Gorici 1883. Natisnila tiskarna Hilarijanska. Založil L. Rutar. 1883, 8°. 183 stranij. Zvezana pa je v jeden zv. vkupno z manjšima brošuricama:
26.	„Sveta Gora pri Goric i". Nekaj zgodovinskih črtic o tej božji poti s poukom o romanji in razkazom svetogorskih odpustkov. Sestavil A. Č. Z dovolitvijo preč. kn. nadšk. ord. gor. V Gorici 1883. Natisnila . . (kakor zgoraj); založilo vodstvo svetogorsko. 8°, 28 str.
27.	„D e v e t d n e v n i c a" k časti milostne Matere Božje na Sveti Gori pri Gorici in druge molitve. Sestavil i. t. d. kakor pri dragi. 8°, 39 str.
Pohvalno kritiko je objavil v „Zvonu" 1883 str. 732 prof. S. Rutar. Od svoje strani moramo le čestitati g. pisatelju na tako uzornem delu. Vsaka božja pot na Slovenskem (katera še nima) naj bi si oskrbela jednako poučno-nabožno knjigo in tako bi si tudi romarji omišljali najlepši spominek — ki je za dotične cerkve res acre pcrennius.	(Konec prihodnjič.)
Janez Božič j. Slovenski pisatelj Janez Božič je dne 22. (?)maja umrl v Kortah na Koroškem. Janez Božič je bil porojen dn6 15. oktobra 1829. leta v Lescah na Gorenjskem, v latinske šole je hodil v Ljubljani, kjer je nekoliko let prebil tudi v Alojzijevišči. Dr. J. Zl. Pogačar, tedaj vodja Alojzijcvišču, nagovarjal je bistrega dijaka, da je začel pisati v Navratilovega „Vcdcža" in v Pogačarjev „Cerkveni k i s t" (zdanjo „Zg. Danico"). Leta 1851. dne 30. julija je bil posvečen za duhovnika- in služil je potem za kaplana v Krašnji; od ondot odide za gimnazijalnega suplenta v hrvatsko Reko in iz Reke gre na Dunaj, da bi se izuril v klasičnih jezikih ter prebil preskušnjo za gimnazijalnega učitelja. Toda ker je oglušel, popusti , jezikoslovje in se loti politike. Božič je bival na Dunaji v začetku šestdesetih let, ' ko se je v Avstriji pričelo ustavno življenje. Pridno je z_Dunaja pošiljal „Novicam" uvodne članke in politične dopise. Ko 1. 1865. Emšpieler osnuje svojega „Slovenca," pokliče mu za urednika v Celovec Božiča. Zaradi članka, katerega je zoper tedanjega kranjskega dež. šolskega nadzornika kanonika Jurija Zavašnika, znanega učiteljskega samodržca in Slovencem neprijatelja, priobčil pod naslovom „Sawaschnigg — dvakrat Jurij!" bil je Božič obsojen na več tednov v zapor. Ko 1. 1867. preneha izhajati „Slovenec", odide Božič spet v dušno pastirstvo in zadnja leta je pozabljen in bolchen pasel duše v mali gorski vasi Körte (Trögern), ki na kranjsko-koroški meji med kranjskim Storžičem^ ih koroškim Obirjem leži 993»» (3138') nad morjem. Poleg mnozih političnih člankov in dopisov je spisal še te knjige: L. 1853. je poslovenil sloviti angleški H. Sto\ve-in roman „Stric T o m aže v a k oča ali življenje zamorcev v Zjedinjenih državah severne Amerike;" 1.1854. je izdal v Ljubljani „Vodilo grešnikov" in 1. 1862. je v Janežičcvem „Cvetji" taršeno preložil na slovenski jezik Platonovega „Kri ton a in Apologijo". Pokojnik je bil ljubezniv, vesel, pošten, omikan mož. Bog mu daj večni mir in sveta nebesa!
Akademija v ljubljanskem Alojzijevišči. Gojenci knezoškofovega zavoda „Collegium Aloysianum" so dnč 9. junija na čast visokorodnemu gospodu deželnemu predsedniku Andreju baronu Winklerju priredili akademijo, katero omenjamo za
tega delj, ker nam je napravila izreden in v Ljubljani nenavaden užitek. Vrhu lepega petja in dovršene glasbe, vrhu zanimivih govorov in deklamacij v slovenskem, nemškem, grškem, latinskem, hrvatskem, češkem, francoskem in italijanskem jeziku smo čuli namreč tudi govor v pristni, prekrasni stari slovenščini. Sedmošolec Ivan Oštir je evangelijsko priliko lljrrur.iiu CT.IHT» govoril tako spretno, pravilno in razločno, da se mu nismo mogli prečuditi. Vprašali smo, odkod ta nenavadna spretnost in zvedeli smo, da se vsi gojenci (nad 40) poleg petja, glasbe in raznovrstnih starih in modernih jezikov iz svoje pridnosti vsak teden po dve uri uče tudi stare slovenščino, katero jim tolmači prof. Andrej Kragelj. Vemo sicer, da Alojzijevišče nima namena vzgajati samih filologov, vender so hvale vredni mladeniči, ki se iz svoje pridnosti vadijo v divnem jeziku naših praočetov, na podlagi katerega se jim bode lehko priučiti kateremu koli si bodi slovanskemu jeziku in kateri je jedina prava znanstvena podstava novi slovenščini. Vsa akademija pa je na povabljene goste naredila ta vtis, da bi gojenci ne mogli biti izročeni boljšemu vodstvu od sedanjega, ki se tako lepo ravna po Horacijevih besedah, napisanih v akademijski dvorani: Omne tulit punctum, qui miscuit utile dulei!
Franciscus Zanini. Gosp. J. Ž. priobčuje v poslednjem G. zv. „Zvonovem" str. 368. „Litanije Napoleonove za Illyrskc Dcshelc", ter se mu dozdeva neverjetno, da bi jih bil zložil svoje dni duhovnik „Zanin." — Pogledal sem v tukajšnje župnijske matice in našel ime: „F ran eise us Zanini m/p Coop." od 1. 1771. do 1823. podpisovano. Služboval je torej nad 51 let v košanski fari! Kupil si je tukaj svojo hišo in četrt zemljišča; na starost ga je po noči v postelji sopuh od strele nekaj omamil, ter se je potem blizu 80 let star v Trst preložil. Hišo njegovo je pozneje kupil od njegove rodbine neki kapelan Božič iz Idrije, in od tega rodbine jo je kupila fara za stanovanje gg. kapelanoma. — To mi je vedel 84 let star mož povedati o kapelanu „Zaninu"; ime njegovo je izgovarjal: „Zanin", a ne „Canini"; o litanijah Napoleonovih pa mi pozabljivi starček in ravno tako neka njegova vrstnica, katero sem o tem izpraševal, nista vedela ničesa povedati. Zdi pa se mi trditev Blaža Čcliharja zelo verjetna, da je litanije prav ta „Franciscus Zanini" — se ve, da še le po Napoleonovem padci, bil zložil, ker ne le po polnem v njegovo dobo spadajo, ampak si tudi Celihar tega tujega imena ne bi bil mogel na celem izmisliti. Da bi bile litanije na preganeni poli od Zaninove roke pisane, lehko bi primeril pisavo z ono v maticah, in o njej kaj več določil. Če g. priobčevalca ta stvar kaj bolj zanima, dopošlje naj mi rokopis v razsodbo
V Košani.	Matija Torkar,
župnik.
Srbski „Javor" prinaša v dobrem prevodu Jurčičevo povest „Lepa Vida".
Geschichte der slavischen Literaturen von A. N. Pypin und V. D. Spasovič. Tega monumental nega dela je prišel na svetlo drugi zvezek II. knjige, ki obseza književno zgodovino češko, slovaško in lužiško-srbsko, tako da so v doslč izdanih dveh knjigah obdelane vse slovanske književnosti, razven veliko-ruske, katera pride v III. knjigi na vrsto. Z novega obračamo pozornost vseh omikanih Slovencev na to imenitno knjigo. I. knjiga stoji 6 gld.; I. zvezek II. knjige 6 gld. in II. zvezek II. knjige tudi 6 gld.; vsi do zdaj izdani zvezki tedaj 18 gld. Knjiga se prodaja po vseh naših večjih knjigarnah.
Hrvatska književnost se je v zadnjem četrtletji zopet pomnožila za nekoliko lepih plodov. Na prvem mestu nam je omeniti dveh novih časopisov. Od 1. aprila t. 1. izhaja v Zagrebu po trikrat na mesec „Obrtnik", glasilo trgovinsko-
obrtniškega zbora zagrebškega. Že naslov nam kaže. da je to zgolj strokoven list. ki se v uvodnih člankih, v dopisih in v manjših poročilih peča z vsem, kar se tiče obrta in trgovine na Hrvatskem.' Posebno se ozira na male obrtnike ter je zato prav popularno pisan. Drugi kaj koristni list je zabavno-poučni mesečnik „Ne v en14 ki izhaja v Baji na Ogerskem ter je zlasti namenjen ogerskim Hrvatom v Bački, katere zarad neugodnih politiških razmer le slabo greje duševno solnce, ki tako lepo sije na hrvatskem nebu takraj Drave. — Kako ljudje radi sežejo po leposlovnem čitanju, priča nam „Književno c v i e č e" prerano umršega pesnika Vukeliča, kajti že se je napravil novi natis, ki se tudi dobro prodaja. Stari bo-senski frančiškan in znani pesnik O. Martin Nedič je izdal v Pečuhu veliko epsko pesen „Poraz baša, a zave den je ni za m a u 13 o s n i" v šestih spevih, katero je že pred mnogo leti spisal, pa je zarad pomanjkanja novcev do letos ni mogel na svetlo dati. Pesen opeva resnično dogodbe in je torej tudi za poznavanje novejših bosenskih zgodeb jako zanimiva V Dubrovniku je izdal Matija Ban novo žalostno igro „J a n H u š", in ravno tam so prišle na svetlo „Narodne humoristične gatalicc i varalic e", ki jih je po Dalmaciji, Črni Gori in Hercegovini nabral. V. vit. Vrčevič. Gotovo preimenitno narodno blago, kakerš-nega je Vrčevič že mnogo priobčil. V Zagrebu je prišel na svetlo 2. zvezek zad-njič oglašenih „slovanskih narodnih p r i p o v c d e k", ki jih izdaja V. Marik; Fabkovič pa jc izdal „P u č k e prič c" za odraslu mladež. prav zanimivo knjižico za vsacega, kdor se rad peča z narodnimi stvarmi. Od „hrvatske biblijo-teke" so prišli trije novi zvezki na svetlo; v 17. zvezku jc tiskana nova izvirna pripovedka „G r i 1 o v i c a" od mladega, a neimenovanega pisatelja, ki jc gradivo vzel iz zgodovine Pcrasta in Boke v XVII. veku; 18. zvezek je prinesel „Zanim-1 j i v e p r i p o v i e d k e S a c h e r - M a s o c h a;" za 19. zvezek pa jc prof. Vita-novič iz novejše hrvatske literature izbral najlepše „r o m a n c e i balade" ter jim napisal primeren predgovor. — „Oblici g r a d i t e 1 j s t v a u starom v i e k u i g 1 a v n a n a č e 1 a g r a d j e v n e 1 j e p o t e" zove se prelepa knjiga, ki jo krasi 111 podob Več o tej knjigi in o društvu umeteljnosti v Zagrebu povedali bomo drugo pot. Prav zanimiva je tudi „Spomenica hrvatskega družtva v Zagrebu", v kateri č i tamo, kaj je to društvo v desetih letih svojega obstanka storilo za poznavanje domače zemlje in prirode. Tudi o tem društvu prinesli bomo obširnejše poročilo. Ljud. Rossi je v posebni knjižici ocenil življenje in delovanje ranjcega akademika Dr. J. C. S c h 1 o s s e r a - K 1 c k o v s k e g a, ki si je pridobil velikih zaslug za poznavanje hrvatske flore. V Dubrovniku je V. Ada-movič priobčil zgodovinsko razpravo „O potresih grada Dubrovnika" zlasti o velikem potresu leta 1667., ki je „stare hrvatske Atene" tako razdejal, da se niso več povzdignile do nekdanje slave svoje. Dobro je došla ta knjižica zdaj, ko so hudi potresi ravnokar na tolikih krajih zopet pokazali grozno svojo moč in se ljudje bolj zanimajo za te čudne prikazni. — V Zagrebu je A. Rušnov izdal „P u Č k i pravnik i 1 i p r a v n i č k i k a t c k i z a m", t. j. zbirko najpotrebnejših zakonov in pravnih ustanov, ki jih človek v vsakdanjem življenji mora poznavati. Druga poučna knjiga se zove „Domača perad" (perutnina), katero je ravnatelj gospodarskega učilišča v Križevcih namenil učencem tega zavoda, ali jo je tako uredil, da bode vsakemu gospodarju in vsaki gospodinji dobro došla. Od šolskih knjig so prišle na svetlo: „Ped agog i j a" III. dio: posebno oblikoslovje od Ba-sarička; „Geometrijsko o b 1 i k o s 1 o v j e" za mladež pučkih učiona od Ma-rika: „Počela g e o m e t r i j e" od P. Nenina; in „B i b 1 i j s k a p o v j e s t n i c a
za izraelsku m 1 a d e ž" od Dra. Jacobija. Poslednja knjižica je zato zanimiva, ker nam priča, da se tudi judje v svojih šolah po Hrvatskem morajo posluževati hrvatskega jezika. — Naš rojak gosp. Vil h ar, ki je pred kratkim izdal prelepo zbirko svojih skladeb, uglasbil je ravnokar za četvero moških glasov „hrvatsko himno" od Preradoviča. Čujemo, da isti skladatelj zlaga novo hrvatsko opero, za katero mu je besede spisal znani hrvatski pisatelj E. Tomič. — Matica Hrvatska je ravnokar razposlala knjige za društveno leto 1883. in sicer: 1. M asp er o. Poviest iztočnih naroda (Občne zgodovine I. zvezek), 2. „Novovjeki izumi", knjiga II. 8. „Žena u kuči i u družtvu" od dra. Lorkoviča, 4. „Iz mladih dana" pesme dra. Markoviča, 5. „Gosp od j a Sabina", izvirni roman od J. Sisolskega, 6. „Grof Ivan", igrokaz u pet čina od MažuraniČa, 7. „Šenoa": Sabrane pripo-viesti. I. zvezak. Pri tej priliki nam je omeniti, da je rHrv. Matica," nagradila in kupila nekoliko prav dobrih rokopisov za prihodnje leto. — Akademija znanosti in umetnosti izdala je dve knjigi svojega „Rada". LX1X. knjiga ima dve razpravi: Vukatinovič: Opis ruža okolice zagrebačke, in dr. Gorjanovič: Fosilni sisari Hrvatske, Slavonije i Dalmacije. Vsebina LXX. knjige pa je ta-le: .Junije Palmotič" od A. Paviča (svršetak); „Nov prilog za istoriju akcentuacije hrvatske ili srpske* od dra. T. Maretiča (nastavak); „Nutarnje stanje Hrvatske prijc XII. stolječa" od dra. Fr. Račkoga; „Dobrušta" od N. Dučiča; „Prievodi Ranjinc Dinka" od dra. Fr. M&ixnera.
„Von Pol zu Pol." Brehmers Revue für das geistige Leben aller Nationen. Nemški literat Arthur Brehmer v Trstu je začel meseca aprila izdavati časopis. kateremu je namen, v izvirnih nemških in iz raznovrstnih romanskih in slovanskih literatur na nemški jezik preloženih leposlovnih in poučnih spisih podajati bralcem verno sliko vseobčnega mednarodnega književnega napredka. Časopis izhaja po trikrat na mesec v zvezkih, po dve tiskani poli obsežnih, ter stoji vse leto 12 gld., četrt leta 3 gld.; posamezni zvezki se oddajejo po 35 kr. Tisk je posebno ličen in razločen in vsa vnanja oblika časopisu prav prijetna. A kakor vidimo iz prvih sedmih zvezkov, ki so dozdaj prišli na svetlo, tudi vsebina je prezanimiva in vse hvale vredna. Posebno je omeniti, da vsak zvezek daje zase celoto in da se spisi ne trgajo in ne nadaljujejo iz zvezka v zvezek. Tu imaš polno mičnih pesnij, razprav in novel iz nemške, češke, poljske, ruske, bolgarske, hrvatske, italijanske, Španjske, francoske, rumunske in madjarske književnosti. Iz slovenščine so ponemčene tri pesni, med temi Gregorčičeva „Človeka nikar!- in posebno lepo Jenkova „Slovenska zgodovina". S kratka, časopis je vreden vsega priporočila in opozarjamo ndnj tiste slovenske rodbine, ki si naročajo nemške knjige. Mnogo lepega in poučnega najde vsak v tem časopisu, in kar je največ vredno, brez vse politične primesi, katera se zadnja leta tako šopiri po tistih nemških leposlovnih listih, ki so razširjeni tudi po naših pokrajinah.
„Ljubljanski Zvon"
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji: celo leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamični zvezki se oddajejo po 40 kr.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč.
Uredništvo in upravništvo v Novih ulicah 5.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.