GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE h.fubf jatta, pe-teh, 5£. aprilu 1&50 LETO XI., ŠT. 84 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIH Železarski KOMBINAT ZENICA naše največje industrijsko gradbišče Z velikimi koraki se zadnja leta j na periferiji Zenice lastno apnenico razvija naša črna metalurgija. Od nje- j z dnevno zmogljivostjo 10 ton apna ßega razvoja sta v veliki meri odvisna j in lastno opekarno, ki bo letos izde-grariitev socializma v naši državi in 1 naša neodvisnost. 2e lani je proizvodnja naše črne metalurgije presegla dvakratni predvojni obseg. Pravi razmah našega železarstva pa se je začel šele lani, ko smo se pri gradnji novih velikih metalurških obratov oprli na b.stne tile» M a Dan republike je začel obratovati prvi doma izdelani plavž bodočega železarskega kombinata v ; zgradilo dve novi veliki delavsko--S'sku, kjer bo v kratkem dograjen še . uslužbenski restavraciji za svoje de-drugi plavž. Na Jesenicah smo zgradili ! lovstvo. Montažne dele za ta poslopja veliko valjarno debele pločevine, ki je ’; so pripravili že med zimo. lala dva milijona kosov opeke. Med gradbeno seziio bo podjetje »Konstruktor« zaposlilo več tisoč gradbenih delavcev, za katere bo v kratkem postavilo 22 montažnih stanovanjskih hiš, vsako za okrog 150 delavcev, opremljenih z umivalnicami, kopalnicami in tuši. Razen tega pa bo Polnjenje Siemens-Martinove peči izmed največ jih valjarn te vrste • Evropi. V Guštanju je že zgrajena v a velika kovačnica, gradijo pa tudi . o jeklarno in valjamo. Tudi v že- ■ j mi Smederevo, kjer so lani povi- :'.i novo ždtonsko Siemens-Marti- > peč, gradijo sedaj novo livarno. Po obsegu in velikosti posameznih r r.ov pa so najpomembnejše grad--r.e investicije v zeniški železarni, i bo na- največji metalurški komod Zgradili pa ga bomo z lastnimi = ami. Že L 1948 so zgradili prvi del sl;kanske nove jeklarne št. 3, lani pa ■i.-iigt del. Ta orjaški objekt v železni •rukcij». ki obsega 15.000 kv. n: s šine. je dolg skoraj 300 m in visok kakiti šestnadstropna hiša. Ze ..med v adnjo mbgdčfie žf:Tezr.e" Ifbttšffinčcije v novi jektarni zgradili prve ve-e Siemens-Martinove peči. Tretja onska peč je začela obratovati lani a Dan republike in že so začeli ara-- ti temelje in ostale naprave za če-n. še večjo peč za 100 ton šarže, ki >o ji bosta letos pridružili še peta o-noska in šesta 60tonska peč. Vse ■ sprave nove velikanske jeklarne iz-r’i.jfmii doma po najsodobnejših načelih in izkušnjah. Letos bo Zenica največje industrijsko gradbišče v naši državi, kajti v -rm if : -i planirane nove velikanske •• d: .-p za nadaljnji razvoj zeni--- h metalurškega kombinata. Repu-- > gradbeno podjetje »Konstrukte je med zimo temeljito pripra-za novo gradbeno sezijo. Med pčia dela, ki jih bo treba izvršiti v- etos, gre dovršitev novega jeklarja obrata z gradnjo dvorane za ge-•orske peci in dvfirane za glofcin- ■ e peči, nadalje gradnja nove kovačnice. nove valjarne, velike koksar- >< prvega velikega plavža z vsemi Katranskimi objekti. Razen tega mora zradbeno podjetje »Konstruktor« do-vv:i{{ 780 družinskih stanovanj in do konca leta zgraditi se 2GO nadaljnjih družinskih stanovanj. Za potrebe lernte gradbene sezije sr» lani zgradili M predorov In 16 mostov na 10 km dolgi progi Ko je biia zgra. Samac- -Sarajevo “ha povezati nttnilt Breza z vomnatootimi žel ianje ozkotirne, podjetje st. ' mladinska proga astala nujna poko železarno in »insko progo po •i namesto dose-e. Železniško gradbeno je že lani zgradile prvi del te proge od postaje Pođlugovi do Srez.e. Za zgraditev razmeroma kratkega drugega deia proge od Breze do '• areša pa je tr ha premagati velikanske ovire. Ta del proge ie treba zgraditi skozi ozke soteske, ki postavljajo graditelje pred velike naloge. Na trssi. ki je dolga komaj 10 km. je treba zgraditi 20 predorov, 15 mostov in viaduktov. Minerji le pol leta tekmujejo pri gradnji predorov. V počastitev volitev so prebili predor št. 4. Nedavno pa so v počastitev rineva železničarjev prevzeli nove velike obveznosti. V teni tekmovanju ki se ga udeležuje 39 brigad. so nekatere brigade dosegie že 300ods:ot.no izpolnitev dnevnih norm. Mineri: in ostali graditelji proge so trdno odločeni premagati vse ovire. Dokazati hočejo, da je mogoče tudi skozi najtežavnejši teren zgraditi nor-malnotimo železniško progo. Gradbeno podjetje št. 1, ki je za uspehe v lanskem drugem polletju prejelo zvezno prehodne, zastavo kot najboljše železniško gradbeno podjetje v državi, je ponosno na kolektiv graditeljev prežge Breza—-V ares, ki je n; jboliši kolektiv tega velikega p.xlj~fja, .ki grad-; tudi druge industrijske proge v Bosni. kakor tudi proge. Sarajevo— Pleče. Nova kovačnica, ki bo rtajveeja v naši državi, mora biti dovršena do konca letošnjega leta. Ogrodje iz železne konstrukcije so montirali že lani. V tej kovačnici bodo letos postavili razen številnih drugih strojev tudi dve orjaški hidravlični stiskalnici, eno za pritisk IfcOO ton, drugo pa za pritisk 3500 ton. Na prvi bodo izdelovali kovane strojne dele do 14 ton teže, na drugi pa strojne dele do 70 ton, kakor so ’gredi. za največje vodne turbine, veiika ročična vretena za ladijske Dieselove motorje in ladijske parne stroje itd. V tej dvorani bodo postavili tudi velika parna kladiva, s pomočjo katerih bodo izdeloval» razne kovsuve-jteie . za .lokomotive, in vagone. V sestavu kovačnice bo tudi valjarna bandaž za kolesa kolo-motiv in vagonov’. Nova velikanska kovačnica bo imela letno proizvodno zmogljivost nad 10.000 kovanih strojnih delov. Do gorica leta mora biti zgrajen tudi prvi plavž v Zenici. To bo orjaška naprava s 4 in polkrat večjo plavž v Sisku. Dnevno bo zeniški plavž dajal 700 . ton surovega železa. Betonski temelji plavža se že vidijo onstran reke Bosne. Toda ta plavž kmalu ne bo več stal onstran reke., ker gradijo reki Bosni novo strugo v dolžini 900 m, s katero bodo presekali veliki sedanji lok reke. staro strugo bodo pa potem zasuli. Od plavža ci<» nove jeklarne bodo žareče železo v tekočem stanju takoj prepeljali po 490 metrov dolgi viseči progi, po kateri bo tekel velik mostni žerjav. V bližini plavža bo stala tudi velika koksarna, ki bo dala ves potreben koks za železarno. Naposled bodo letos zgradili še novo težko valjarno, za katero bornu izdelali doma že vse potrebne stroje. Prav te dni so v tovarni težkih orodnih strojev »Ivo Lola Ribar« v Želez-' niku vlili velikansko 35 ton težko stojalo valjčnega ogrodja za zeniško valjarno. Železarski kombinat Zenica, ki bo po svojem obsegu in po velikosti objektov še prekašal naše doslej na.i-večje podjetje težke industrije v Železniku, bomo zgradili iz lastnih sil brez tuje pomoči. To bo hkrati največje delo naših domačih strokovnjakov: inženirjev in tehnikov zveznega podjetja za gradbene projekte »Jugo-projekt«, ki so izdelali in še izdelujejo j še vse potrebne gradbene projekte, in pa strokovnjakov metalurgov in strojnikov, ki so izdelali vse načrte za tehnološki proces, za nove stroje in za vso ostalo opremo. Kombinat Zenica bo zgovoren dokaz velike ustvarjalne sile delavskega razreda in tehnične inteligence nove socialistične Jugoslavije. Sklicanje Ljudske skupščine FLRJ Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je izdal ukaz o sklicanju Ljudske skupščine FLRJ, ki je bila izvoljena na volitvah 26. marca 1950. Zasedanje bo 24. aprila 1950 v Beogradu. John Rogge — častni doktor beograjske univerze Za častnega doktorja pravnih ved je Sil na beograjski univerzi promoviran g. John Rogge, podpredsednik progresivne stranke ZDA in podpredsednik komiteja pristašev miru ZDA. Slavnostne promocije so se med drugim udeležili predsednik Društva pravnikov FLRJ Vladimir Simič, predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksander Belič, javni tožilec FLRJ dr. Josip Krnjevič, pomočnik zveznega ministra za zunanje zadeve dr. Jože Vilfan, mnogi profesorji beograjske univerze, predstavniki kulturnih organizacij in tudi znani angleški javni delavec Conny Zilliacus, ki je prišel na ! obisk v našo državo. Rektor 'beograjske univerze dr. Stevan Jakovljevič je povedal, da je skupščina rednih in izrednih profesorjev beograjske univerze na svoji seji 3. aprila soglasno sprejela predlog sveta pravne fakultete, da podeli beograjska univerza Johnu Roggeu, odvetniku iz New Yorka. naslov častnega doktorja p »ravnih ved. Reška rafinerija tudi letos visoko presega planske naloge Čeprav začetek velikih investicijskih del v rafineriji nafte na Reki deloma ovira proizvodni proces, se proizvodnja v tej naši največji rafineriji tudi letos lepo razvija. Letošnja planska naloga je za 28*/» večja od lanske, navzlic temu je delovni kolektiv rafinerije izpolnil operativni plan za prvo četrtletje s 117.7V«. TA RO LIT »41 vi Mek gradbeni material Naša industrija gradbenega materiala zaznamuje v zadnjem času precejšen napredek v proizvodnji lahkega gradbenega materiala, ki ima velike prednosti nasproti opeki in betonu, predvsem kot toplotni in .akustični izolator. Ze pred vojno so v mnogih državah v Evropi izdeloval; heraklitne plošče, ki so izdelane iz lesne volne in magnezijevega sulfata kot vezilnega sredstva. Tudi jx> vojni smo začeli izdelovati heraklitne plošče; vendar se proizvodnja ni’mogla razviti, ker ne pridobivamo v zadostnih količinah magnezijevega sulfata, ki je razen tega razmeroma drag. Zato je šlo prizadevanje naših strokovnjakov za tem, najti drugo vezivno sredstvo. Poizkusi s cementom kot vezivnim sredstvom se niso obnesli. Naposled je strokovnjakom biroja za zmogljivostjo kakor jo asa nrrvi po 'Speševanje stavbarstva LR Srbije r&zi vr&uvv V vrsto predmetov, ki jih izvažamo in prejemamo zanje dragocene devize, spadajo tudi iz vrb pletene košare za perilo. Že Sansko jesen so hrvatska 11» srbska izvozna podjetja prvič začela pošiljati takšne kUšare v Združene države Amerike, kjer je to naše izvozno blago doseglo za nas zelo ugodne cene. Izvoz pletenih, košar je izven zveznega izvoznega piana, z dobljenimi valutami pa do 70 odstotkov razpolaga tista republika, ki pošlje blago. Možnost izvoza pletenih košar imamo tudi v Sloveniji. Z izvozom pietenih košar bomo lahko omogočili nabavo najraznovrst-nejšega blaga za široko potrošnjo, raznih instalacijskih in sanitarnih naprav ter najraznovrstnej.ših strojev, med drugimi tudi stroje, ki jih potrebujejo zadruge. Zd »-užene države Amerike uvažajo velike količine košar spletenih iz vrbovih šib. Poljska prejema za prodane košare tudi do 300.000 dolarjev letno. Za to vsoto lahko kupi do 8000 ton sladkorja ali 4000 ton masti ali celo opremo za precej veliko 'tovarno. Košare, ki so jih lani izvozila hrvatska in srbska podjetja, so bile izdelane znatno boljše, kakor na primer portugalske in poljske, niso pa bile po velikosti enake, kar je občutno vplivalo na njihove» prodajno ceno v Ameriki. Košare je treba izdelovati na kopitu, da se bo njihova kvaliteta še izboljšala. V Sloveniji imamo precej predelov, kjer rastejo vrbe. Ob Gradaščici in Malem grabnu okolici Iga. ob bregovih Save, okoli Brežic, Rečice, Šmartnega ob Paki, ob Hudinji, pri Dol. Lendavi in Notranjih goricah, okoli Kotoribe in še marsikje drugod bodo naše žene letos lahko narezale obilo vrbovih šib. V Podsmreki pri Višnji gori in ob Pšati pri Kamniku urejajo nove nasade vrb. Razen vrbovih šib pridejo za izvoz v poštev tudi beli vrbovi listi in lubje, kar se da uporabiti v zdravilne namene. Članice Antifašistične fronte žena iz Sevnice so že sporočile, da bodo» v jeseni organizirale pletarski tečaj. Kakor pred vsemi akcijami, je tudi sedaj predno bodo šle žene rezati vrbove šibe. potrebno, da se povežejo s str*>-kovnjaki na krajevnih iu okrajnih ljudskih odborih, ki jim bodo dali praktična navodila za rezanje, beljenje, oziroma za sušenje iubju in listov, pa tudi kdo in kje bodo prevzemali vrbove šibe. Za kilogram nabranih zelenili šib, bodo žene dobile po 9 din, za kilogram suhih pa tudi 35 do 38 dinarjev. Pletarska šola v Ljubljani in glavni odbor združenja slepih za Slovenijo sta pripravljena nuditi ženam, ki bodo rezale vrbove šibe v okolici Ljubljane, vso strokovno pomoč in orodje, ki ga bodo jjotrebovaie. Pletarska šola v Marmonlovi ulici pričakuje pomoč žena pri beljenju vrbovih šib že v začetku maja. Dobro pripravljena bo tudi ta akcija le še bolj povečala našo kupno moč v inozemstvu in pripomogla k še hitrejši graditvi socializma — k ekonomski neodvisnosti naše države. vendar uspelo najti razmeroma enostaven tehnološki postopek za proizvodnjo lahkih' gradbenih plošč iz lesne volne. Tako smo dobili nov gradbeni material, tako imenovani »tarolit«, ki celo nadkriljtije prejšnje heraklitne plošče, čeprav je proizvodni postopek cenejši. Izkazalo se je, da je mogoče J,esno volno vezati in oblikovati v plošče z običajnim portlandskim cementom, če se iz lesne volne z razmeroma enostavnim postopkom izločijo nekatere organske osnovi. Nove tarolitne plošče bodo velikega pomena za nadaljnji razvoj montažnega načina gradenj, ker se lahko uporabljajo tako za stene v nosilni konstrukciji, kakor tudi za gradnjo toplih podov, ki omogočajo hkrati veliko akustično izolacijo. Nove tarolitne plošče se lahko režejo po potrebi in dobro drže omet ali druge prevleke. Lesno volno za izdelavo teh plošč je mogoče izdelovati iz vseh vrst odpadkov lesa. Da se čimprej razvije proizvodnja teh tarolitnih plošč, že gradijo v Beogradu ln Novem Sadu prvi dve tovarni za proizvodnjo teh plošč. Naši strokovnjaki pa so dosegli nove uspehe tudi še na področju izdelovanja lahkega gradbenega materiala. Z rastočo predelavo oljnih škriijcev za pridobivanje nafte je nastalo vprašanje, kako bi lahko izkoristili odpadke te nove industrije — žlindro, ki ostane po končanem procesu pečenja škriijcev oziroma po izločitvi mineralnega olja, katrana in drugih sestavin. Ob naslonitvi na . inozemsko literaturo in lastne izkušnje so domači strokovnjaki preizkusili možnosti izkoriščanja žlindre v gradbene svrhe. K molu se je izkazalo, da je zmlela žlindra, pomešana z vodo, boljše in cenejše vezivno sredstvo, kakor apno. Tako bomo lahko vso žlindro, ki ostane našim obratom za predelovanje oljnih škriijcev, uporabili v stavbarstvu. Velike pa st» tudi možnosti za pridobivanje lahkega gradbenega materiala iz jxnroznega vulkanskega tufa. Imamo velika nahajališča takega vulkanskega tufa v okolici Vranja in Viadičiaega Hana v jugovzhodni Srbiji. Vulkanski tuf ima to posebno lastnost, da je razmeroma trden material in za polovico lažji od kamna. Ce tak vulkanski tuf zdrobimo in pomešamo s cementom, dobimo trden beton, ki je neprimerno lažji od običajnega betona in ima še to prednost, da je mnogo boljši toplotni izolator, kakor običajni beton. Zato borno v kratkem začeli pridobivati vulkanski tuf kot surovino za gradbeni material ter izdelovati gradbene plošče iz tega materiala. V Litostroju so presegli četrtletni plan za 9 °lo Delovni kolektiv Titovih zavodov Litostroj v Ljubljani je letos z utrditvijo brigadnega sistema dela dosegel nove pomembne uspehe. Plan prvega četrtletja je presegel po količini za 9".'>. V januarju so delavci Litostroja izpolnili plan s 103V», v februarju s 108*/» iu v marcu s 11 ir»'.. Sedaj» dela v Litostroju okrog 100 proizvodnih brigad, nadaljnje proizvodne brigade pa se listfanavijajo. Znamo se je od začetka ieša feboljš&ia tudi deloma discipline. V januarju je hllo %&!t ne-lipuavščenck šaestankov, v februarju 2&S e mapgi BS Z zgraditvijo novih tovarniških dvoran in delavnic se je podjetje Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu razvilo v eno izmed največjih podjetij težke industrije v naši državi, ki izdeluje lokomotive, parne valje, bagre in druge stroje- Delovni kolektiv tega podjetja je zgradil največ je železne konstrukcije tovarniških objektov v Zenici, Železniku, Strnišču, Guštanju, Štorah, Sisku, Smederevu in Boru. Zveza novinarjev Jugoslavije je izstopila iz mednarodne novinarske organizacije Na plenarnem zafedanju Zveze no-' vinarjev Jugoslavije, ki je bilo v sredo v Zagrebu, so predstavniki vseh republiških novinarskih organizacij soglasno sklenili, da Zveza novinarjev Jugoslavije izstopi iz mednarodne novinarske organizacije. Mednarodna novinarska organizacija je že davno poteptala vsa načela, katerim bi morala služiti, proti Zvezi novinarjev Jugoslavije se je obnašala sovražno ter je že davno z njo pretrgala vse zveze. Vse to je Zveza novinarjev Jugoslavije v svojem odprtem pismu .razložila novinarskim zvezam vsega sveta. V tem pismu je navedeno, da sekretariat mednarodne novinarske organizacije, ki deluje v Pragi, že dolgo vodi tako politiko, ki ima namen, da bi se mednarodna novinarska organizacija spremenila v orodje zunanje politike Sovjetske zveze. Ta namen je sekretariat uveljavil in dokazal v svojem ravnanju do Zveze novinarjev Jugoslavije. Na nobeno njeno pismo Tie odgovarja, rre pošilja- ji svojih poročil in ko je izvršilni odbor mednarodne novinarske organizacije zasedal v Pragi, je bilo predstavnikom jugoslovanskih novinarjev onemogočeno, da bi se tega zasedanja udeležili. Ponovil se je primer, da naši delegati o-d češkoslovaške vlade niso dobili potnega dovoljenja, a ko je naša zveza novinarjev pooblastila svojega člana, ki je zaposlen v Pragi, tudi njemu niso pustili priti v zborovalno dvorano. Na ta način je sekretariat mednarodne novinarske organizacije dokazal vso svojo sovražnost do Jugoslavije in njenih novinarjev. V odprtem pismu je naglašeno, da bo Zveza novinarjev Jugoslavije tudi nadalje ostala zvesta načelom, po katerih je bila ustanovljena mednarodna Sarajevo je praznovalo obletnico svoje osvoboditve Za proslavo pete obletnice osvoboditve Sarajeva je bila v sredo zvečer v sarajevskem gledališču slavnostna akademije, katere so se udeležili predstavniki CK KP Bosne in Hercegovine, vlade LR Bosne in Hercegovine ter odposlanci vojske in množičnih organizacij. V Sarajevu so odprli tudi veliko razstavo lokalnega gospodarstva, ki jo je organiziral sarajevski mestni odbor. Ljudska fronta in množične organizacije pa so priredile spominska zborovanja. novinarska organizacija. Jugoslovanski novinarji se bodo tudi v bodoče borili za demokratično mednarodno sodelovanje ter za enakopravnost med narodi in državami. Ta boj pa ni mogoč v okvirju sedanje mednarodne novinarske organizacije, ker je njeno vodstvo poteptalo in zavrglo načela demokratičnega mednarodnega sodelovanja. MIROSLAV KRLEŽA: 0 BOJU NAŠIH NARODOV SKOZI STOLETJA V slovenskem prevodu je izšla zbirka novel »Hrvatski bog Mars«, eno najboljših del hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže, ki ga Slovenci najbolje poznamo po njegovih dramah, najbolj po Gospodi Glembajevih. Krleža je največ napisal v času med dvema vojnama, da pa živo spremlja tudi današnji razvoj naših književnosti, dokazuje med drugim njegov nastop v diskusiji na Drugem kongresu književnikov Jugoslavije, ki je bil konec lanskega leta v Zagrebu. Na zadnji strani prinašamo v prevodu glavne misli iz Krleževega govora na kongresu. Zgledna ekonomija Jeseniških železarjev Jeseniški industrijski revir je v po, gledu preskrbe maščob, mesa, mleka in zelenjave v veliki meri odvisen od dovoza iz okolice. Na jeseniški trg pa prihaja trenutno tako malo vrtnin, da komaj zadostujejo za restavracije in menze. Težkoče preskrbe vsega prebivalstva z zelenjavo poskuša odpraviti tovarniška ekonomija, ki se čedalje bolj širi na skrajnem zahodnem koncu mesta. Ekonomija je lani presegla svoj delovni plan, četudi je imela velike težave zaradi nestalnosti delovne sile. V zadnjem času je bila na ekonomiji zgrajena in urejena dolga vrsta novih toplih gred. Obdelana površina pa še je razširila tudi na bližnje doslej še neobdelano ozemlje. Pred kratkim je jeseniška železarna prevzela tudi zemljo okrajne ekonomije, tako da ima letos razširjena ekonomija jeseniške železarne zelo mnogo možnosti in ji bo gotovo uspelo preskrbovali večino prebivalstva tudi z zelenjavo in zgodnjo vrtnino. Na ekonomiji je že nekaj mesecev pod streho veliko zidano pitališče, ki bo lahko sprejelo okoli 200 prašičev in lepo število konj ter krav. Pitališče in hlevi bodo urejeni sodobno in higijensko. Ce bi delavci gradbenega oddelka jeseniške železarne nekoliko bolje izkoristili svoj osemurni delavni čas, bi bilo pitališče lahko že davno izročeno svojemu namenu. Letos bqdo na <^ncwgjji zredili &er obdelali vše novo pridobljene površ ne. Za to jamci predvsem brigadni s stem dela, ki se je tudi na tej ekon' miji dobro obnesel. V Hrastniku bo začela obratovati nova velika komora za žvepleno kislin V kemični tovarni v Hrastniku s lani pred koncem leta začeli gradi novo M iii «-Packard») vo komoro za prt izvodnjo žveplene kisline, ki je sed; dograjena in bo v kratkem začel obratovati. Nova naprava je 15 m v soka in Ima mečno železno ogrodji ki nosi svinčeni plašč komore. 2elezn konstrukcijo so postavili že sredi na; hujše zime. Z novo komoro se bo pr« cej povečala proizvodnja žveplene k: sline v hrastniški tovarni, kjer so lr tos razen tega začeli izdelovati cinko' klorid in kromov galun ter čisto Glau berjevo sol. Sedaj gradijo nove ob jekte, med drugim poseben oddelek z proizvodnjo barijevega sulfida. Napoved za soboto: Se nadalje sončno vreme z meglo in slano v jutranjih urah. Temperatura ponoči —2°C cez dan se bo dvignila .na 20“C. Napoved za nedeljo: Pretežno sonč-bo z demo oblačnostjo. Temperatur ra brez bistvene spremembe. 'Pred volitvami v coni B V hujskanju proti volitvam Mam kominformovci uspešno tekmujejo z najbolj šovinistično reakcijo Koper, 6. apr. (Tanjug) V protijugoslovanski gonji, ki se je pred volitvami v okrajne ljudske odbore cone B razbohotila v Trstu, se je v istem vozu s tržaškimi fašisti in reakcionarji znašla tudi Vidaiijeva skupina inform-birojcev. Vidalijevci so ne le zavzeli isto stališče z demokrščansko Iredentistično reakcijo glede na volitve v ceni B, temveč so v sramotenju ljudske obiasti v jugoslovanski coni prekosili celo znanega iredentista senatorja Orlanda. Cono B so razglasili za »narodno ječo«. Pobudo iz Rima za organiziranje kampanje proti volitvam v jugoslovanski coni je centralni komite Vidalijeve frakcije sprejel tudi kot svojo glavno nalogo in da ne bi zaostal za katero koli italijansko šovinistično skupino, je poslal prebivalstvu jugoslovanske cone razglas, v katerem ga poziva, naj ne gre na volitve in naj glasovnice trga ali nepravilno izpolnjuje, da bi bilo število veljavnih glasov čim manjše. Podobna navodila pošiljajo prebivalstvu cone B dnevno tudi klerofašistične organizacije v Trstu, ki si prizadevajo, da bi z volivno abstinenco ali s čim manjšim številom veljavnih glasovnic dokazale »italijanski značaj« cone B in zmanjšale pomen in demokratičnost volitev. Vidalijevski glavni odbor Enotnih sindikatov je objavil pred 6 dnevi manifest, v katerem poziva delavce v jugoslovanski coni, naj ne gredo na volitve in organizirajo borbo proti »izdajalskim sindikatom v jugoslovanski coni«. Razglase s tako prevratnimi pozivi niso desedaj pošiljale niti najbolj reakcionarne stranke v Trstu. Organ infonnbirojcev v Trstu »Uni-tä« je tudi v takih lažeh skušal prekositi svoje tovariše iz »Messaggera Veneta«. Izmislil si je, da baje zaradi bojkotiranja velivne sestanke v coni B sklicujejo takoj po nogometni tekmi ali prireditvi, na kateri se zbira mnogo ljudi, da bi tako »titovske govornike poslušalo vsaj nekoliko ljudi«. Informbirojski časopis »Unitä« ne le prepisuje in dobesedno objavlja izmišljena poročila o »iztrebljanju Italijanov v coni B«, ki jih tržaški reakcionarni tisk dobiva od tako imenovanega istrskega komiteja nacionalne osvoboditve, temveč jih redno dopolnjuje tudi z .lastnimi izmišljotinami. V številki z dne 26. marca je »Unitä« prinesla poročilo »istrskega komiteja«, ki je izmišljeno od začetka do konca in govori o »napadih na Italijane« v coni B, »Unitä« se ni mogla ubraniti, da ne bi vso bajko povečala in število »napadenih« zvišala ter pretakala grenke solze nad »usodo svojih Avstrijske stranke onemogočajo izvolitev Slovencev za vaške sodnike Celovec, 6. apr. (Tanjug) Zaradi šovinistične politike avstrijskih strank je v slovenskih občinah Koroške onemogočena izvolitev Slovencev za vaške sodnike. Voditelji avstrijskih strank so ukazali svojim občinskim svetovalcem, da morajo to z vsemi sredstvi preprečiti. V Bilčovsu, kjer je enotna lista slovenskih delavcev in kmetov najmočnejša v občini, so se kandidati socialistične in narodne stranke združili in za vaškega sodnika izvolili člana socialistične stranke, slovenski kandidat Janko Ogriz pa je bil izvoljen za namestnika. Na isti način so Slovenci izgubili tudi mesta vaških sodnikov v Logi vesi, Selah, St. Jakobu, Beli in Svetni vesi. Ze na prvih sejah občinskih odborov se je pokazalo, zakaj so avstrijske stranke tako vztrajno delale, da bi preprečile izvolitev Slovencev za vaške sodnike. Na seji občinskega odbora v Libeličah je novi socialistični župan zahteval, naj se odobri večji kredit za šovinistično proslavo 10. oktobra, dan sramotne prevare s plebiscitom, ter dokazal, da je glavna naloga novo izvoljenih občinskih odborov, da nadaljujejo protislovensko gonjo, namesto da bi reševali potrebe in vprašanja občine. Ker pa so v občinskem odboru v Libeličah Slovenci zelo močni, je bila zahteva za odobritev kredita zavrnjena. V Angliji se bodo živila zopet podražila Še en laburistični poslanec izvoljen London, 6. apr. (AFP) Pri včerajšnjih naknadnih parlamentarnih volitvah v Neepsendu je bil izvoljen kandidat laburistične stranke Frank Sos-kice, ki je dobil 22.080 glasov. Kandidat konservativne stranke polkovnik Hunt je dobil -8365, kandidat' komunistične stranice pa 729 glasov. Naknadne volitve v Neepsendu so bile zaradi estavke laburističnega poslanca Morrisona. Udeležba volivcev je bila splošno manjša kot na volitvah februarja, ko je dobil kandidat laburistične stranke 30.517 glasov, konservativni kandidat pa 11.517. Laburistična stranka bo imela po teh volitvah Presaditev dela aorte z mrtvega na živega človeka Detroit, 6. apr. (Reuter) Kirurgom v bolnišnici v Detroitu se je posrečilo presaditi 15 cm glavne srčne arterije z umrle osebe na nekega bolnika, starega 57 let. Operacija je uspela, ne vedo pa, ali se ne bedo pozneje pojavile kake komplikacije. ZDA nočejo izročiti pobeglih češkoslovaških letalcev Praga, 6. apr. (Reuter) Vlada ZDA Je zavrnila noto češkoslovaške vlade za izročitev 8 letalcev, ki so 24. marca s tremi češkoslovaškimi potniškimi letali ušli v Zahodno Nemčijo. V letalih je bilo 85 eseb, od katerih se je večina vrnila na Češkoslovaško. v Spodnjem domu 4 glasove večine. Minister za prehrano Webb je napovedal v parlamentu zvišanje cen nekaterih živilskih predmetov. Surovo maslo se bo podražilo za 4, slanina pa za 2 penija za funt. Tudi nekatera druga živila se bodo podražila. Hkrati so napovedali tudi neznatno zvišanje podpor za stare in onemogle, da bi vsaj nekoliko ublažili vest o zvišanju cen živil. 70 žrtev ladijske nesreče Porto, 6. apr. (AFP) Včeraj se je na reki Duero potopila portugalska potniška ladja »Fcz de Suza«, ki je nasedla na podvodne čeri. Ladja je bila samo 25 m od obale ter je spremenila običajno smer, da bi se izognila ribiškim mrežam. Pri nesreči je po netočnih podatkih izgubilo življenje nad 70 oseb, 10 pa so jih rešili. To je največji brodolom, ki se je v zadnjih 50 letih pripetil na reki Duero. nesrečnih bratov v jugoslovanski coni«. »Istrski komite« je n. pr. pretekli mesec šestkrat objavil, da v »jugoslovanski coni oblasti celo pred volitvami silijo kmete za vstop v delovne zadruge«, in da je »taka politika v nasprotju z načeli svobode«. »Unitä« je temu poročilu prilepila informbirojsko cvetko, da so »kmečke obdelovalne zadruge v jugoslovanski coni sredstvo za surovo izkoriščanje kmetov«. Skupaj s časopisom »Messaggero Veneto« je »Unitä« napadla tudi prostovoljne delovne brigade v jugoslovanski coni, ki s povečanim predvolivnim tekmovanjem in poletom v obnovi in graditvi svojega kraja odgovarjajo na obrekovanje iz Trsta. V nedeljo 2. aprila so imele italijanske iredentistične stranke v Trstu zborovanje svojih pristašev, večinoma članov fašističnega italijanskega socialnega gibanja. Na tem zborovanju so sprejeli »protestno resolucijo« proti volitvam v organe ljudske oblasti v coni B in ponovno postavili zahtevo za priključitev cone B in celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. Vidalijevi informbirojci so se tudi v tem hoteli pokazati enakovredne iredentistom in reakciji, pa so za 16. april, prav na dan volitev v coni B, sklicali v Trstu zborovanje svojih pristašev z geslom »Zborovanje pristašev miru«. Teda, kakor izhaja iz same zamisli informbirojcev, to zborovanje »pristašev miru«, na katero so povabljeni tudi delegati Svetovnega komiteja pristašev miru, ne bo ni-kaka akcija za mir, temveč bo po svoji protijugoslovanski naravi in programu podobno iredentistični demonstraciji, ki je bila preteklo nedeljo. Na tem zborovanju bo Vidaiijeva druščina, kakor so že napovedali, protestirala proti »terorju v jugoslovanski .-oni«. V tem smislu so informbirojci že začeli po Trstu zbirati podpise za »resolucijo proti jugoslovanskim oblastem v coni B«, ki jo nameravajo poslati Organizaciji Združenih naredov. Vittorio Viđali poleg tega upa, da bo s svojim zborovanjem, ki bo prav na dan volitev in v neposredni bližini cone B., pred tržaško in svetovno javnostjo omajal zaupanje v volitve za ljudsko oblast v coni B ter vplival na potek volitev in razpoloženje volivcev. Poplave v Ekvadorju Quioto, 6. apr. (Reuter) Ekvadorska reka Temevamba se je razlila in poplavila Cuenco, tretje največje mesto v Ekvadorju. Nenadna poplava je porušila 10 mostov v mestu. Za število žrtev še ne vedo. To je v Ekvadorju že druga poplava večjega obsega v zadnjih dveh tednih. V prvi poplavi je reka Chanchan prestopila bregove in uničila železniško progo ter glavno cesto, ki vodi proti mestu Quitu, kjer so nastale zaradi tega težave pri preskrbi. Vprašanje okupacijskih čet pred avstrijskim parlamentom Dunaj, 6. apr. (Tanjug) Na seji zveznega sveta parlamenta je komunistični poslanec Fiala zahteval v imenu KP Avstrije, naj se od okupacijskih oblasti zahteva takojšnja umaknitev čet iz Avstrije. Pri tej priložnosti je povedal, da je bilo lani okupacijskim oblastem izplačano na račun okupacijskih stroškov 315 milijonov šilingov. Od tega zneska je odpadlo na zahodne velesile 247 milijonov, na Sovjetsko zvezo pa 68 milijonov šilingov. Predlog komunističnega .poslanca je bil zavrnjen z večino glasov narodne in socialistične stranke. 43 konzulatov bo odprla Zahodna Nemčija Düsseldorf, 5. apr. (AFP) Državni svetnik in vodja urada za organizacijo konzularne službe Zahodne Nemčije dr. Hass je izjavil na tiskovni konferenci, da bodo v letu 1950-51 odprli 43 konzularnih predstavništev v tujini. Prvi konzulati bodo ustanovljeni v ZDA, Veliki Britaniji in Franciji ter bodo imeli stopnjo generalnih konzulatov. Konec leta bodo odprli konzulate v državah Beneluksa, na Danskem, v Norveški, Italiji, Grčiji, Turčiji, Kanadi in Avstraliji. Hass je dodal, da bodo odprli generalne konzulate tudi v tistih državah, kjer so bila pred vojno nemška veleposlaništva ali pa poslaništva. Evidenca šepa, drobnjakarstvo pa zavira Izdelavo setvenih planov V ptujskem okraju se kmetje dobro zavedajo važnosti in pomena planske setve. Povsod, kjer jih krajevni ljudski odbori niso pravočasno obvestili o tem, kaj in koliko naj posejejo, so prihajali sami spraševat predsednika, tajnika ali adminisrtatorja. V tem se zrcali pred vsem njihova skrb za obvezno oddajo ki jo hočejo izpolniti po najboljši volji. Zelja po umetnih gnojilih, ki jih na žalost ni dovolj, in tožbe o pomanjkanju gnoja so izraz skrbi za čim boljši pridelek. Tako je pomladanska setev pri naših kmetih že prav tesno povezana z odkupom, kar je nedvomno velik korak naprej v dviganju njihove politične zavednosti. Evidenca o spomladanski setvi na splošno zelo šepa. Prav gotovo bi se dala izboljšati na la način, da bi otroci, ki obiskujejo šolo, poročali učiteljem o napredovanju setve za prejšnji dan. Skoraj vsako gospodarstvo ima V Vojvodini bodo gojili letos nove industrijske rastline Razen industrijskim rastlinam, ki so jih že dosiej gojili, posvečajo letos v Vojvodini skrb tudi novim industrijskim rastlinam, ki pridejo v poštev za izvoz. Tako bodo v večjem obsegu pridelovali zgodnji paradižnik, zgodnjo papriko, piment, gorčico, kumin in koriander, ki je izvrsten nadomestek za poper. Koriander so v Banatu in Bački že doslej pridelovali, vendar v manjših množinah. Ker pa je zanj veliko povpraševanje tako v naši državi kakor v inozemstvu, bodo površine posejane s koriandrom zelo povečali. Koriander je odlična paša za čebele, njegovo seme pa se uporablja v industriji. V nekaj vrstah Rim,, 5. apr. Italijanski parlament je sprejel danes brez kakršnih koli sprememb proračunske predloge za gospodarska ministrstva. S tem je bilo končano spomladansko zasedanje parlamenta, ki se bo znova sestal sredi prihodnjega meseca. Bukarešta, 6. apr. V Targovišču so aretirali 18 oseb, ki so bile zaposlene v topilnicah. Obtožene so zaradi poneverbe, sabotaže in finančnih nered-nosti. Agencija France Presse poroča, da bo v kratkem obravnava proti 14 drugim osebam, ki so bile aretirane z isto obtožbo. Uveden je nadalje postopek proti trem visokim uradnikom generalne direkcije ministrstva za metalurgijo. Madrid, 6. apr. (AFP) Pri Villa Lani se je zgodila železniška nesreča, ki je zahtevala nad 20 človeških žrtev. Okrog 70 oseb je bilo ranjenih. Ekspresni vlak Madrid—Gion (pokrajina Gviedo) je na ostrem ovinku skočil s tira, na kar je več vagonov zgrmelo v prepad ob nasipu. Vlak je bil poln turistov. Rim, 5. apr. V neki mestni bolnišnici je umrlo 11 novorojenčkov za da-vico. Epidemija davice se je sedaj razširila tudi na vse ostale bolnišnice. Praga, 6. apr. Včeraj je bil v Pragi podpisan enoletni sporazum o zamenjavi blaga med Češkoslovaško in Indijo. Češkoslovaška bo uvažala juto in njene izdelke, železno rudo, šelak,, li-skun, usnje, kavo in začimbe, izvažala pa bo lake, stroje, steklo, tekstilije, kemikalije, papir in keramiko. Djakarta, g. apr. Uradni predstavnik indonezijske vlade je sporočil, da ima policija popolno nadzorstvo nad javnimi poslopji v Makasaru na otoku Celebes, kjer so skušali pripadniki bivših inozemskih kolonialnih čet izvesti državni udar. Lgndon, 6. apr. Republikanec John Foster Dulles je imenovan za Acheso-novega svetovalca o splošnih problemih zunanje politike in posebnih akcijah, ki bi jih morala začeti vlada. Moskva, 6. apr. Ustanovljeno je novo ministrstvo za bombaž, ki bo prevzelo del poslov kmetijskega ministrstva. Za bombažnega ministra je bil imenovan Jusupov. šoloobveznega otroka. Tako bi prišel okrajni ljudski odbor do še kar dobre dnevne evidence, ki se je danes večina krajevnih ljudskih odborov brani z izgovorom, češ to ni mogoče. Ne oziraje se na pomanjkljivo evidenco sodijo na okraju, da je odslej posejanih: na privatnem sektorju okrog 40%, na zadružnem 44% in na državnem 68%. Mnogo višji je ta odstotek pri krompirju. Tega je okrog 70% že v zemlji. Planiranje spomladanske setve zaostaja za dogodki. Nekateri krajevni ljudski odbori, kakor Hajdina, Slovenja vas in drugi se spuščajo v drobnjakarstvo ter planirajo vsak ar orne zemlje tudi majhnim kmetom, ki spa-padajo v skupino od 0 do 2 ha. Zato ni čudno, da je komaj 16 krajevnih ljudskih odborov poslalo izdelan plan na okraj in da so samo kmetje 12 odborov doslej prejeli odločbe o planski setvi. Pravočasno in dobro so izdelali setvene plane Pavlovci, Gajevci, Slatina, Sela in nekateri drugi. Prikrite in ogrožene površine so problem tudi v ptujskem okraju, samo da se krajevni ljudski odbori premalo bore za odkrivanje in obdelavo teh površin. Glavni razlog za to je v majhni delavnosti krajevnih setvenih aktivov, ki so ponekod samo na papirju, pa tudi množične organizacije ne pomagajo v tej borbi tako, kakor bi bilo treba. Ogrožene površine so se povečale od 50 ha pred tednom dni na 114.34 ha. Najti jih je na ekonomijah kmetijskih zadrug v Narapljah, Vurbergu, Cirkulanah in Leskovcu, na privatnem sektorju pa so to večinoma posestva pod sekvestrom. V Pleterjah je kar 22 ha takšne zemlje, v Marjeti na Dravskem polju 25 ha, v Trnovski vasi 8 ha, itd. Krajevni ljudski odbori in kmetijske zadruge se morajo nemudoma pobrigati za to zemljo, da ne bi ostala neobdelana. Preveč po brezbrižnosti diši, če dobi človek na vprašanje, ali bo vsa zemlja obdelana, stereotipni odgovor: Se' vedno smo vse obdelali, pa bomo tudi letos. Ravno to ni res. V krajevnem ljudskem odboru Slovenja vas vedo prav vsi, da Marija Pulko iz Zlatoličja že lani ni obdelala pol hektarja in da ga tudi letos ne misli obdelati. Kljub temu ni doslej nihče ničesar storil, da bi ta zemlja bila res obdelana. In koliko je takšnih primerov v' okraju? S semeni je v glavnem v redu. pač pa primanjkuje ponekod semenskega krompirja. Mnogo so krivi kmetje sami. Za primer vzemimo samo kmeta pete skupine Konrada Cebeka in Marjeto Potočnik iz Slovenje vasi. Lani sia posadila 0.90 oziroma 1.60 ha krompirja, po planu pa bi bila morala imeti 2.90 oziroma 3.20 krompirišč. Jasno je, da je bii predpis obvezne oddaje, ki se je ravnal po setvenem planu, zanju previsok in da je šel pri njima v živo. Ta primer dovolj zgovorno dokazuje, da je plan tudi za kmeta zelo resna zadeva in da se mu mora maščevati, če se do skrajnosti ne potrudi za njegovo izpolnitev. V nekaterih krajevnih ljudskih odborih ptujskega okraja je zelo pereče preoranje jesenskih posevkov, ki so jih uničile miši ponekod do 40%. To se je zgodilo tudi zaradi slabe pomoči okraja pri zatiranju te golazni. Poročila o miših je dobil okraj že jeseni, pa tudi na spomlad. Krajevni ljudski odbori so zahtevali strupa, okraj ga pa ni hotel dati, dokler niso kmetie zbrali potrebnega žita. Tako so čakali drug na drugega in zamudili preprečiti nujno škodo.' V Slovenji vasi in tudi drugje sestavljajo sedaj posebne komisije, ki naj ugotove, ali je treba te ali one jesenske posevke preorati ali ne. Kjer bo treba preorati, bo moral krajevni ljudski odbor organizirati pomoč pri delu, kajti že za spomladansko setev je marsikje deiovne sile premalo. Na to naj se krajevni ljudski odbori pripravijo, da ne bo prepozno. 10.000 frontovcev je sodelovalo pri kontroli setve v beograjski oblasti V nedeljo 2. aprila so v vseh okrajih beograjske oblasti kontrolirali posejane površine V kontroli je sodelovalo okrog 10.000 članov Ljudske fronte. Kontrola je pokazala, da je v večini okrajev posejano več, kakor pa je to izkazovala doslej uradna evidenca. V ramskem ekraju na primer je bilo ugotovljeno, da je v privatnem sektorju posejanih 6215 ha, evidenca pa je izkazovala vsega 3590 ha. Frontovci iz Črnomlja kodo opravili 70.000 delovnih v. Predvolivno obveznost, da bodo do dneva volitev dogradile železobetonski most čez Dobiičico, so frontne organizacije v Črnomlju izpolnile 3 dni pred rokom. Sedaj po volitvah pa se vneto pripravljajo frontovci iz Črnomlja, da bodo tlakovali cesto od novega mostu do železniške postaje. Ta cesta je v mestu edina prometna žila, po kateri teče poleg estfriega -močnega prometa tudi ves promet rudnika Kanižarica in tovarne »Belsad«. Tako je cesta stalno v slabem stanju, kar povzroča v deževnem vremenu blato, v suhem vremenu pa veliko prahu. Dolgoletna želja prebivalcev Črnomlja, da bi izboljšali cesto, se bo sedaj izpolnila. Cesta bo tlakovana z granit- Žeiezničarji se pripravljajo za svoj praznik Vse sindikalne podružnice železni ških ustanov so v počastitev »Tedna železničarjev« napovedale medsebojna tekmovanja v čiščenju notranjih in zu nanjih prostorov, predvsem onih, ki so namenjeni potnikom, a to so čakalnice za matere in otroke, čakalnice za potnike, restavracije, peroni in vrtovi okrog postaje. Olepšali bodo vse postajne zgradbe in njihovo okolico, da bodo nudili -slehernemu potniku prijazen, domač in kulturni vtis. Železničarji z ljubljanskega glavne ga kolodvora bodo s svojim delom dokazali nezlomljivo voljo delovnega kolektiva — praznovali bodo 15. april z novimi zmagami. Njihovo delo že danes kaže lepe rezultate. Pri tem pa jim bodo pomagali tudi člani množičnih organizacij. V istrskem okrožju bodo letos elektrificirali 52 vasi Gospodarski plan istrskega okrožja za letošnje leto določa za elektrifikacijo naslednje: Za gospodarski in kultum; dvig prebivalstva bodo v obeh okrajih elektrificirali 52 vasi in naselij. Zato se bodo zvišale investicije za elektrifikacijo v primeri z letom 1949 za 552 %. Med letošnjimi gospodarskimi nalogami bo elektrifikacija največ prispevala h gospodarskemu in kulturnemu dvigu istrskih vasi. Spričo naglega razvoja zadružništva in povečane mehanizacije ter strojne obdelave zemlje in predelave pridelkov bo elektrifikacija močno pospešila gospodarski razvoj istrskih vasi. Zadruž- ni domovi, ki jih grade po vseh večjih vaseh istrskega okrožja, kmečke hiše in gospodarska poslopja bodo dobila zdravo in potrebno razsvetljavo. Kulturno prosvetno delo, ki je v kmečkih predelih vezano na večerne ure, bo šlo v še večjo širino in bo zajelo sleherno vas. Sole bodo pridobile, ker bo vsakdanji pouk poživljen tudi z radijskimi oddajami. Po radiju bo omogočeno, da bodo Istrani imeli širši pogled v svoj domači in tuji svet. Ze lani si je ljudska oblast močno prizadevala za elektrifikacijo istrskega okrožja, pri čemer so porabili nad 90 km žice. Električno luč so dobile vasi Marezige, -Babiči, Krnuinci, Sabadini, Rokavci Rojce, Maranzini, Brežane, Skrgati, Braetiči in več malih zaselkov okoli omenjenih vasi. Pri elektrifikaciji je mnogo prostovoljnega dela opravila mladina. V obeh okrajih so postavili več tmasforma-torskih postaj, izkopal; na sto in sto jam, postavili stotine drogov in opravili na tisoče prostovoljnih delovnih ur. — Ko so istrski kmetje letos zvedeli, da bo v vsem okrožju elektrificiranih še nadaljnjih 52 vasi in zaselkov, so takoj obljubili pomoč pri delu, mladinci pa so si že napovedali tekmovanje v prostovoljnem delu, ki ga bodo opravili pri elektrifikaciji istrskih vasi. Zgradili bodo več vodov, tako za sektor Babiči—Pomjan—Šmarje, Šmarje—Puče, Šmarje—Krkavče za priključek vasem Krkavče, Mavro in Sv. Peter. Transformatorske postaje bodo nadalje v Pomjanu, v Pučah, Kortah, X Maliji, piri Sv. Luciji, y vasi Kavaliči, za bujski okraj pa v Segetu, Bujah, Mim; in drugod. Ne samo pas ob morju, kjer so mesta, tudi hriboviti deli Istre bodo imeli poslej luč, 'ki bo svetila Istranom v gospodarski in kulturni napredek. Letošnji gospodarski načrt določa tudi velika dela za izgraditev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Obalna mesta imajo zastarelo in nehigienično vodovodno omrežje, v vaseh pa je preskrba z vodo še bolj pereča. Letos bo urejen vodovod v Kopru, nove vodovode pa bodo gradili v dolini Mirne, v Skocijanu, Ce-legi in drugod. V načrtu je graditev velikega števila vodnjakov na podeželju. Za obnovo vodnjakov je v letošnjem proračunu določenih 20 milijonov dinarjev. Povečali bodo vodni rezervoar v Rižani in zgradili nov rezervoar nad Marezigami, ki bo dajal bližnj; okolici dovolj zdrave pitne vode. V bujskem okraju so s pitno vodo preskrbljeni samo v Bujah, Brtonigli, v Novem gradu in Umagu. Letos bodo uredili rezervoar v Buzetu, odkoder dobivajo mesta v bujskem okraju pitno vodo. Z novirrp vodnjak; pa bo tudi podeželje že letos bolje oskrbljeno s pitno vodo. Prav tako kakor vodovodno omrežje, je v vsem istrskem okrožju slaba kanalizacija. V Piranu delavski del mesta sploh ni imel kanalizacije. 2e lani so v Kopru, Izoli in predvsem v Piranu močno zboljšali kanalizacijsko mrežo, letos pa delo nadaljujejo in zlasti Koprčani v predvolivnem tekmovanju pridno sodelujejo pri kanalizaciji, nimi kockami. Dodeljeni so že nr=-rial, krediti in strokovna delovna : Vso ostalo gradnjo, katera se pred ;■ deva na približno 70.000 ur. pa b opravile množične organizacije ostali prebivalci s prostovoljnim c lom. Pri delih bodo pomagali tu :; --jaki tukajšnje garnizije, ki so obvezali s prostovoljnim delom 1 : polovico gradbenih del Ute ad kanalizaciji * Ko®r« Pogozdovanje goličav v črnogorskem primorju Crnogorsko primorje ima velik. , ličav in z nizkim grmičevjem porasle zemlje. V teh krajih povzročajo hudourniki veliko škode gospodarstvu, zlasti prometu. Na drugi strani pa s . ti predeli zelo primerni za gojitev raznega subtropskega in eksotičnega drevja. Lani so posadili okoli 13.000 sadik evkaliptusa, ki se lepo razvija. Z njim so doslej pogozdili okolico Uicinja in nekaj predelov v Baru in Budvi. Evkaliptus raste zelo naglo tudi na močvirni zemlji. Njegov les lesna industrija z uspehom uporablja. Sedaj so začeli saditi še arizonsko cipreso, ki raste tudi v višjih nadmorskih legah. Poleg lipe in akacije, ki dajeta čebelam dobro pašo, bodo letos sadili tudi druga drevesa, ki cvetejo še kasneje kakor prej imenovana, da bodo tako pospeševali razvoj čebelarstva. Uspešni napori lesnih delavcev v Logatcu Lesno industrijski obrat v Logatcu je prejel lani za uspehe pri izpolnjevanju planskih nalog prehodno zastavico. Letos, ko je v začetku leta primanjkovalo surovin, je organiziral delovni kolektiv tega obrata brigado, ki je šla v gozd in pripravila potrebne surovine. Tako so v februarju izpolnili ne samo mesečni plan, temveč nadomestili tudi vse tisto, kar so zamudili v januarju. V marcu je delovni kolektiv tega podjetja stopnjeval svoje najsore v čast volitev. Pri tem so dosegli lepe uspehe. Razglasili so 19 udarnikov, enega novatorja in enega racionaliza-torja. Prostovoljnega dela v čast volitev se je udeležilo 97% vseh delavcev, ki so opravili 534 ur v vrednosti 7735 din. Ta znesek so poklonili okrajnemu komiteju KPS za Ljubljano-oko-lico. Razen tega je opravil delavni kolektiv 752 udarniških ur. Uspešno delo kmetijske zadruge v Starem trgu pri Ložu V Starem trgu pri Ložu deluje ena izmed najmočnejših ln najuspešnejših kmetijskih zadrug v postonjskem okraju. Te dni je imela občni zbor, na katerem se je iz poročil pokazalo, da je bil lanski promet zelo živahen. Kmetijska zadruga ima v svoji režiji tudi mesnico, ki je bila posebno uspešna pri odkupovanju kož. Nujno pa potrebuje hladilnico, kajti meso dovažajo in 35 km oddaljene Postojne in to v precej pomakljivih higijenskih okoliščinah. Zadruga ima tudi zvočni kino. Najuspešnejši pa je bil njen lesni odsek, saj je izdatno presegel letni plan. Hranilni odsek ima 203 vlagateljev, ki so vložili 232.000 din vlog. Število vseh zadružnikov je 299. Za gospodarsko okrepitev zadruge so najeli 2,800.000 din obratnega in invesUr gtiftbega kredita, < T. aprila 1950 / B.TEV. m '/ SEOVENSKI P O K 0 0 E V A. L E C Bfr. 8 Zadružnih lahko na ohišnici IL Po zatonu In vzornih pravilih se za ohišnico pušča do 1 ha obdelovalne zemlje, pri čemer je treba upoštevati kakovost in položaj zemlje ter število družinskih članov. Toda tudi v tem se pojavljajo sektašenje in napake. Skoraj povsod se namreč postavlja kot zakon, da ni mogoče niti pri slabem zemljišču in pri družinah, ki štejejo dvanajst, petnajst in še več članov pustiti zadružniku več kakor 1 ha zemlje. Tako stališče’ je prestrogo in nepravilno. Ohišnico je treba vedno določiti po konkretnih razmerah. Nadalje se mnoga zadružna in krajevna vodstva prizadevajo, da bi predpisala in strogo določila zadružnikom, kaj smejo na ohišnici pridelovati. To pa ni mogoče, tega ne smejo delati. Zaželjeno je sicer res, da zadružnik na ohišnici ne seje tistih kultur, ki jih zadruga seje na zadružnem posestvu. Nepravilno pa je. siliti ga, da bi sejal samo vrtnine, deteljo ali nekaj podobnega. Zadružnik zaradi obdelovanja svoje ohišnice ne sme zanemarjati dela na ’skupnih njivah in poljih, posebno pri gojitvi in spravljanju najvažnejših pridelkov, sam pa naj seje tisto, kar mu najbolj ustreza, kar najbolj potrebuje. Ce bo zadruga pravilno politično delala in če bo jamčila zadružnikom, da jim bo preskrbela najvažnejše pridelke, se bodo zadružniki kmalu naučili, kaj je zanje najbolje, da posesejo na ohišnicah. Nepravilno delajo tovariši, ki govorijo zadružnikom-, da bodo dcbiii manj pridelkov iz zadružne proizvodne. če posejejo na ohišnici koruzo. Zadružnik mora dobiti iz zadružne proizvodnje toliko, kolikor mu pripada po vloženem delu. ne glede na to, kaj in koliko je pridelal na ohišnici. Uprava zadruge mora skrbeti, da delo crganizira tako, da bodo zadružniki sv'je ohišnice obdelali ob jutrih ali •. - cerih, ko niso zaposleni na zadružnem posestvu. Napake se delajo tudi pri pomoči v rbdelovanju ohišnice. Namesto da bi že zgodaj spomladi preoralj ohišnice, sp to oranje odlaša do poslednjega ali pa se zadružnike prepušča samim seli. da delajo, kakor vedo in znajo. To v d: do tega. da ponekod zadružniki plačujejo zasebnim kmetom velike vsote za oranje ali pa da ostane rrššnica sploh nepreorana. Tak odnos do obdelave ohišnice slabi zadrugo in jo niti organizacijsko niti gospodarsko ne krepi. Posebno vprašanje v zvezi z ohišnl-' • so vinogradi in sadovnjaki, katerih površina ne sme biti večja kakor seje, kar hoče Kakšne delovne načrte ima za letos naša mladina Pri letošnjih zveznih delovnih akcijah Ljudske mladine Jugoslavije na gradbiščih Beograda in pri avtomobilih cesti ne bo udeleženih toliko čla-:v mladinskih organizacij, kakor jih ; bilo lani. Na gradbišča Beograda riđe v treh zmenjavah samo okoli 000, na avtomobilsko cesto pa okoli .000 mladincev. To je zaradi tega, er bo udeležba mladine pri delovnih kcijah letos posvečena predvsem napam, ki jih imajo posamezne repu-ike. Največ mladine bo sodelovalo i raznih delovnih akcijah v svoji ožji domovini. Okrajnim in krajevnim ljudskim odborom bodo mladinske de-ovne brigade pomagale pri raznih vojih delovnih akcijah, predvsem pri -.••graditvi zadružnih domov, pri po-zdovanju, pri delu na cestah ter na raznih stavbiščih. Fri zvezni in republiških delovnih «kcijah bo letos sodelovalo 99.590 članov mladinskih organizacij. Vaške mladinske organizacije bodo v razne deine brigade vključile 69.509 svojih lanov, organizacije srednješolske in ' oiverzitetne mladine pa okoli 21.009 lanov. Na gradiščih Novega Beograda to delalo 45 mladinskih brigad, ki bodo imele nad "009 brigadnitov. Te brigade bodo začele delati 15. t. m. 10 arov. Pri določanju velikosti vinograda in sadovnjaka so ponekod zelo malenkostni, ko določajo število dreves ali trsov (čeprav imamo tudi številne primere, ko so zadružnikom pustili mnogo večje površine, kar je Prav tako nepravilno). Pri tem gredo te reči včasih tako daleč, da se vpišejo kot zadružna drevesa, ki stojijo ob. ograjah ali na dvorišču zadružnikov. Vse to je nepotrebno in od takih majhnih stvari ni, treba delati prepira v skupnosti že ob začetku njenega organiziranja. Ni važno, ali bc na ohišnici nekaj več ali nekaj manj češpelj ali trsov. Zaželeno je celo, ds zadružnik, čim mu je odmerjena ohiš-nica, posadi ob poti ali ob ograji še kakšno sadno drevo. Ce bo dobro gospodaril, bo tako pomagal skupnosti, če pa ne bo, potem mu bo še tisto, kar mu je ostalo, kmalu propadlo. Vse to pomeni, da ne smemo ob vstopu v zadrugo bitj malenkostni tako glede števila dreves in kakor glede površine ohišnice, temveč to vprašanje vedno reševati po razmerah. To nadalje pomeni, da je treba omogočiti zadružniku poznejšo obnovo in zasaditev novega sadovnjaka ali vinogradov in da sadi ob mejah svoje ohišnice nova sadna drevesa. Tedi v litijskem okolišu je uekaj ogrožene zemlje Okrajni ljudski odbor Ljubljana -okolica je sklical v Litijo zastopnike vseh okoliških krajevnih odborov na konferenco, na kateri so razpravljali o setvenemu planu. Udeležili so se je zastopniki iz 11 krajevnih odborov, le Vače niso bile zastopane. Večina odborov je razdelila setvene plane na množičnih zborih kmetovalcev. V Litiji so sklicali celo dva taka sestanka, in sicer v Gradcu in v St. Juriju. Površina orne zemlje, kakor jo ima zapisano okraj, se ne ujema s podatki na litijskem krajevnem odboru. Razlika znaša več desetin hektarjev, čeprav so litijski kmetje letos povečali površine orne zemlje. Oves je že posejan, tudi precej krompirja je že v zemlji. Letos bodo oljnim rastlinam posvetili več pozornosti kakor v prejšnjih letih. V našem kraju uspevajo bolj sončnice kakor bučnice. Kmetijska zadruga v Litiji je že začela sklepati zadevne pogodbe. Zastopniki iz raznih krajev našega okoliša so nato obrazložili izkušnje in težave s svojih področij. Med najboljšimi kraji, ki so dobro porazdelili setveni plan so Kresnice. Polšnik je bil med vojno izseljen, tem se čutijo gospodarske težave še danes. Primanjkuje živine, zato tudi nimajo dovolj gnoja. Računajo, da bo nekaj ha ogrožene zemlje, ker nimajo dovolj delovne sile za obdelovanje. V Stangi bodo neobdelano zemljo oddali tistim, ki jo bodo lahko obdelali. V nekaterih krajih primanjkuje semenskega krompirja. Na konferenci so jim sporočili, da je za vse interesente semenskega krompirja dovolj na razpolago, in sicer ga dobe v zamenjavo za koruzo ali pa proti vrnitvi v jeseni. Splošna tendenca setvenega plana je, naj bi pri nas letos posadili okrog 15t/i> orne zemlje s krompirjem. Nekateri kmetje pa izjavljajo, da je to preveč, ker bi bilo potem premalo za ostale kulture. V nekaterih odborih primanjkuje detelj-nega, pesnega in korenjevega semenja. Nekaterim kmetom primanjkuje vprežne živine, ti kmetje pa bodo dobili vprego od sosedov. Pet let dela Vinarske zadiruge Vinarska zadruga v Mariboru je v nedeljo praznovala petletnico svojega dela in imela hkrati občni zbor. Udeležilo se ga je nad 1000 članov. Z gradnjo novih cistern ter razširitvijo kletnih prostorov, je lahko vinarska zadruga v preteklih letih zelo razmahnila svoje delo ter povečala svojo zmogljivost za 284 odstotkov. S posebno pozornost skrbi za vinski pridelek, ki ga daje na razpolago državi, predvsem za izvoz, delno pa tudi za notranjo potrošnjo. Prav delo naših vinarskih zadrug in državnih podjetij je pripomoglo, da smo v zadnjih letih dosegli na svetovnem tržišču velik uspeh in da je dobro negovano sloven- sko vino prodrlo na vsa svetovna tržišča, celo v prekomorskih državah. Vinarska zadruga v Mariboru je prejela posebno denarno nagrado ministrstva za trgovino in preskrbo FLRJ za brezhibno negovano in odposlano izvozno vino. Njen delovni kolektiv je presegel za 264 odstotkov obveznosti prostovoljnega dela, razen tega pa je opravil nad 800 ur dela v gozdarstvu. Zadružniki so se na občnem zboru zavezali, da bodo še bolj poostrili disciplino, zlasti pri odkupu, prav tako pa bodo posvetili vso skrb večjemu hektarskemu donosu in skrbeli, da bo vsak košček zemlje skrbno obdelan. A. O. izvoz našega vina si čim dilje bolj utira pol v kušnja našega vina v Londonu Na sliki po- DMJVME VESTI KOLEDAR Petek, 7. aprila: Eadi^oi. Sobota, 8. a-prila: Alb ort, Viljenica. SPOMINSKI DNEVI 7. IV. ISIS. — Ustanovljena češka univerza v Pragi. . . 7. IV. 28*8. — Slovenski realei v Ljiib-1'nni so si ustanovili dijaško društvo Slogo«. 7. IV. 1943. — Začetek procesa_ proti 37 koroškim. Slovencem. 13 koroških Slovencev Jo bilo obsojenih na smrt, 21 7>a v ječo od 2 6o 20 let 7. IV. 19-W. — Napad koroških partizanov na nemško vojsko. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Tromostje. Trz Franceta Prešerna 5. • Razstava slikersKih del Maksima Kavčiča. Mihe Maleša, Marija Preglja je odprta v Moderni galeriji dnevno od 9 d») 19. 800-n Planinsko društvo Postojna obvešča vso planince, da bo Vojkova koča na NVunosu v dneh 15. in 16. aprila zasedena zaradi Skupščine oblastne PZ za gor iško oblast. 827-n Strup proti podganam in mišim F-csfin ra*to dobite v vseh drogerijah — poslovalnicah Mestnega magazina Tekstil, Ljubljana. 815-n Sekcija zdravnikov v ambulantno po-liklinieni službi priredi drevi ob 19 v predavalnici interne klinike sestanek, na katerem bo predaval tov docent dr. Lenče o temi: Sulfamidi v praksi. — Sekcija vabi na predavanje vse zdravnike. predvsem pa zdravnike v ambulantno po-liklinični službi 82*2-n GLEDALIŠČE OPERA Petek. 7. apr. ob 20: Verdi »Trubadur«. Zaključena predstava za Sindikat Univerze. Sobota. S. apr. ob 20: Lindpaintnsr: Danina. Balet Zaključena predstava za sindikate. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 8. aor. ob 20: Svete! »Višnjani« Izven. Nedelja, 9. apr. oh 10 doP.: Mi h a! kov »Ve-sele sanje«. Zaključena oredstava za pionirje. ob 15: Smetana »Prodana nevesta«. — Izven. ob 20: Zabavno gledališče. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Ponedeljek, 30. aprila: Hella Vnolijoki »Žene na Niskavuorijn«. — Zveze z vlaki ugodne. 821-n DRAMA Sobota, 8. apr. ob 19.30: Shakespeare: Krali Lear. Zaključena predstava za sindikate Nedelja. 9. aprila r,h 14.30: Kraigher; Školjka. Izven. . ob 30: Cainka-T »Hlapci«. Zaključena oredstava. KIKO U1DRL.1ANA ONION, amer Tlim »Sirot» iz Lovro oda». Srbski mesečnik št. 24. Predstave ol> 10.15. 18.15 in 20.15. MOSKVA: ital. film »Tatovi koles-. Pionir 7. Predstave: 16.15. 18.1a.. 20.1». SLOGA: nem. film »Korona*. Fizault. in šport 15. Predstave: 18.1S.M.15. 20. ». TRIGLAV: amer. barvni film »Ali- B-iha in 43 razbojnikov . Obzorn. 41. - Predstavi ob 17.30 in 19.30 uri -SISKA- avstr film »Srce mora molčati- Bos. mes- 20 Predstava ob 5".un-LITOSTRO.l: francoski film »Boi za rtrrv'n* srbski mesečnik 25. MARIBOR PARTIZAN; Indijanski him »Tatovi koles«. Mesečnik JA 12 - UDARNIK: ameriški barvni film N -nepozabna pesem«. OhzorniK 41. CELJE METROPOL: *ovj. barvni Tlim »Troj., srečanj«. Crnog. mes. 4. — do-“-nemški film »Afera Blum«. Pred rodnim sodiščem. — , KAMNIK: ameriški film »Jane Ayre«. JESENICE MESTNI: jugoslovanski film »Zgodba o tovarni«. Kurentovanje. KRANJ STORŽIČ: francoski film »Matična Inka». Hrvaški Dtojfled »■ _ SVOBODA: češki film »Dekle z Le-ck?dm* \ Gohnrji. _ VRKXTKA: avstrijski Mm »Kvartet s.-brammc-l . IVzdrav z mej». PTUJ: ameriški film »Zgubljeni dnevi'« Film. novosti 200, GLAVNO ŽREBANJE se je že pričelo! Trajalo bo ves april Ali že imaš sre čko III. razreda? KAMO SPORED ZA SOBOTO Poročila ob 6.15, 7.09. 12.3«. 15.00. 19.00. 22.00 in 23.39 — 6,00 Budnica.. 6.05 Ju-t, |j.uja telovadba» 0.50 Veseli z vlaki. 7.10—8.00 Jutranji koncert. 12.00 Opoldanski koncert 13.40 Slovenske umetne in narodne pesmi. 13.00—13.15 Mladinska oddaja: Ljudska tehnika. 13.39 Igra Mali ansambl Radia Ljubljana. 14.«W) Igla Zabavni orkester Radia Ljubljana: ipojo Jelka, Zore in zbor. 14.30 Kulturni pregled: Ob kongresu »bo venski h zgodo- vinarjev v Celju. 14.40 Duete slovenskih skladateljev: pojeta s o orani st k a Štefka Odar in mezzosopranistka Sonja Draksler. pri klavirju Pavel šivic. 15.10 Glasben« medigra. 15.15—15.30 Fizkulturni pregled 18.00 Mladinske klavirske skladbe izvaja pianistka Silva Hrašovec. 18.10 Oddaja za pionirje: Nekaj o naši narodni pesmi. 18.30 Tgra Zabavni orkester Radia Zagreb fPrenos iz Zagreba). 19.15 H&hek večerni koncert 20.00 Tedenski zunamje-politični pregled. • 20.15, Glasbena, medigra. 20.20 Hrvatska narodna glasba (Prenos iz Zagreba). 20.50 Veseli večer: Leteči krožniki., tudi nad ce.no B. 22.15 Za ples in razvedrilo. 23.35 Zaključek oddaje. OBVESTILA NAJDENA DVOKOLESA Okrajni Ljudski odbor Ljubljana okolica, poverjeništvo za notranje zadere«. Rv. Petra o. 1 -III. obvešča o najdbi dvokoles, katerih lastniki so neznani, d* se ti javijo v roku F dni na tuk. poverjeništvu s potrebnimi izkazi o lastništvo. ker bodo navedena kolesa in ogrodja v nasprotnem primeru izročena NI. — Moško kolo št. okvirja 2467.58, zeleno; moško kolo znamke Biamchi. črno; moško kolo št. okvirja 2058, e. vi d. S-2—13773, sive barve; moško kolo sive barve brez štev.*. miC'ko kolo' rdeče barve brez št.: moško kolo št. okvirja 1312742. Črno: n«o-&kr> kolo št. okvirja 18654. Črno: moško kolo znamke Junior brez št., črno; moško kolo št. okvirja 271237, rdeč okvir; Zaključek kongresa slovenskih zgodovinarjev Sesti kongres slovenskih zgodovinar-jev-znanstvenikov je z referati docenta dr. Grafenauerja ter profesorjev Mlakarja, Jarca, Baša in Blaznika zaključil svoje delo v Laškem, zgodovinskem mestecu, ki ima svojo zgodovino že iz keltskih in rimskih časov. Posebno živahno diskusijo je med zgodovinarji izzval referat dr. Boga Grafenauerja, ki je govoril o problemih in nalogah agrarne zgodovine, o nalogah agrarne tehnike ter nakazal pota, ki bi slovenske zgodovinarje mogla pripeljati do uspešnih raziskavanj. Ena teh poti je delo na terenih, kakor so to poskusili že mariborski zgodovinarji, ki so s svojimi terenskimi etnografskimi ekipami pod vodstvom strokovnjakov prof. Teplyja in Baša dosegli zlasti v zadnjem letu presenetljive uspehe. Razprava ob Grafenauerjevem poročilu pa je pokazala tudi potrebo tesnejšega sodelovanja etnografov in zgodovinarjev; posebno pa so naši zgodovinarji opozarjali na sestavo prepotrebnega zgodovinsko - gospodarskega leksikona, za katerega naj bi znanstveniki najprej obdelaii poglavja iz zgodovine kmetijske tehnike. Kongres so slovenski zgodovnarji zaključili s ekskurzijo po zgodovinskih krajih, kjer so se vozili po poteh slavnega Ilije Gregoriča, voditelja prvih kmečkih uporov iz leta 1573 in so si v Podsredi ogledali tudi pranger-sra-motilni kamen. Nadalje so si ogledali najstarejšo slovensko apoteko v Olimju, znamenite cerkve Svete gore, Sv. Emo in Sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah. Dalje časa pa so se ustavili v Kumrovcu, v rojstnem kraju maršala Tita, kjer so se prav prisrčno poslovili od Monsignora Rittiga, od splitskega arheologa Abraniča ter od zastopnika zgodovinarjev Bosne in Hercegovine tovariša Slepčeviča. Šmarski domačin profesor dr. Strmšek je spotoma razlagal zgodovino obiskanih krajev, umetnostni zgodovinar dr. France Sijanec pa je izletnikom tolmačil arhitektonske in slikovne značilnosti oglodanih cerkva. V. S. Pripravimo se za teden cestnega prometa s tekmovanjem V zvezi s tednom cestnega prometa od 23. do 30. t. m, napoveduje, poverjeništvo za lokalni promet krškega okraja tekmovanje vsem okrajnim poverjeništvom v ljubljanski oblasti. — Med drugim obsega to tekmovanje pritegnitev prostovoljne delovne sile. Konjska revija v Turnišču V nedeljo 2. aprila }e republiška kobilama v Turnišču položila javiu obračun svojega še niti triletnega dela. Pred odhodom najboljših konj na dirke v Beograd in v inozemstvo je bil pregled plemenskih živali s tremi enovprežnimi in dvema dvovprežnima dirkama. bro organiziralo. Spored »e je hititj odvijal, tako da m bilo čakanja med posameznimi točkami, ker so vrne* prikazovali zdaj plemenske kobile z žrebeti, zdaj žrebce itd. Tudi dirke so bile organizirane tako, da je vsaka za sebe nudila sliko lepe borbe in »top-njavala napetost gledalcev. Kobilarna ima krasne konje, tods glede na paloge, ki naj jih izpolni kot edino gojišče kasačev v Jugoslaviji, bi se morala številčno pomnožiti s prvovrstnim materialom, ki je še na razpolago v ostalih kobilarnah, ker se bo sicer izgubil, kar bi bila neprecenljiva škoda. Revija konj, kj jo je priredila kobilama, naj bi postala tradicionalna prireditev, ki bi bila obenem vsakoletni začetek dirkalne sezone. TakšnG revijo naj bi napravile tudi kobilarne kmečkih zadrug ljutomerskega okraja, kjer je središče reje jugoslovanskih kasačev. Z malo izpopolnjenim sporedom bi revija še «■ večji meri dosegla svoj smoter. Ustanova, kakršna je kobilarna v Turnišču, bi morala prikazati tudi splošno uporabnost kasača, ki je sicer rejcem dobro znana in se zaradj tega vedno bolj širi ne parno pri nas v Sloveniji, temveč tud-l v Vojvodini. Zato naj bi ga pokazali zapre-ženega v plugu, v težko naloženem vozu in pod jezdecem. S tem bi poleg statističnih dokazov, ki naj bi jih obdelali skupaj s kmetijsko znanstvenim zavodom, enkrat za vselej ovrgli prazna razglabljanja namišljenih strokovnjakov. ki menijo, da je naš kasač samo za dirke, ne pa tudi za kmečka in druga dela uporaben konj. Tehnično vodstvo je prireditev do- V enovprežni vožnjj za triletne konje na 1800 m dolgi progi je nastopilo 7 konj. Zmagala je kobila »Velka« z vozačem Pečnikom v času 1:44,5 minute pred kobilo »Anči« z vozačem Kučero. in žrebcem »Anojem« z voza» čem Dežmanom. V enovprežni vožnji za štiriletne konje na 2000 m je nastopilo 5 konj. Ta dirka je bila posebno zanimiva, ker je tekmoval tudi favorit za letošnji jugoslovanski derby, žrebec »Animo«. Prva je prišla na cilj kobila »Jelša« z vozačem Tkaeevom v času 1:40 pred žrebcem »Animom« z vozačem Kučero in kobilo »Rožico« z vozačem Pečnikom. Tretja dirka je bila za štiriletne in starejše konje na 2200 m. Nastopilo je 6 konj. Najboljši čas dneva je dosegla kobila »Vidojka« z vozačem Kučero 1:30.1 pred žrebcem »Alkarjem« z vozačem Dečmanom in kobilo »Vilo« z vozačem Gerdakom. V dvovprežnl vožnji za triletne ln starejše konje na 2400 m so nastopili 4 pari. V zanimivi in ostri borbi sta zmagala »Vi dojka-Alikar« z vozačem Gerdakom pred »Jelico-Rožieo« z vozačem Pečnikom in »Divjakom-Finjet-ko« z vozačem Tkačevcm. Kot vmesna točka je bila tudi dvo-vprežna vožnja kmečkih ton L D M. etošiko kolo št, .okviri'1 *94077, temno rdeč. znamke Eixe; moško kolo, temno sivo brez št.; moško kolo št. okvirja 102080, črno zmur.ke Stayer: žensko kolo št. okvirja 722180, črno, znamke Presto; otroško kolo št. okvirja 39743, _ zeleno; moško kolo št. okvirja 75245 ,erno. — Iz višine Poverjeništva za notranje zadeve. Ljubljana okolica. 1252-1 SKLEPANJE POGODB ZA CEMENT Generalna direkcija zvezne industrije cementa, Beograd, brzojavi Cement, telefon 26—899 — 25S03, poziva vse koristnike cementa in proizvodov iz cementa, anorganskih in organskih vlaken iz zvezno in republiške proizvodnje na sklepanje pogodb za II.-, III. in IV. četrtletje 1950 in to: za reprodukcijo za II., Ill in IV. četrtletje v času o-d 27. marca do 20. aprila 1959. Za investicije za II. četrtletje v času od 1. do 20. aptriia. a za III. in IV, četrtletje najpozneje do zaključno 15. maja. Minimalne količine so: za cement 17 ton, za normalno tira e postaje, 15 ton za ozkotirne postaje; pri pokrivnem materialu 2.00U odnosno 1.700 tm2 in pri ceveh Okoli 1.100 tm2. Opozarjamo koristnike, da količine izpod minima-inih v smislu odstavka IX. naredbo o sklepanju pogodb za 1950 (Sl. list 109-49) izročijo Servisom, ker jih ta direkcija ne more sprejeti v pogodbo. Koristniki .so «»iproseni, do pogodbe sklenejo čimprej, da bi se mogle nemoteno izvajati. Pogodbe se sklepajo v prostorih direkcije v Beogradu. Jovanova ulica 35-1, vsak dan od 7. do 12. ure. PRESKRBA DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC APRIL uličnim poverjenikom MLO Ljubljana. Narodna banka FLRJ, podružnica GDI, bo delila živilske nakaznice za mesec april spredaj navedenim v petek, 7. apr. od 16 do 18. — Narodna banka FLRJ. podružnica 601. Ljubljana mesto. 1245-1 DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC APRIL 1950 na področju OLO Ljubijana-okolica Narodna banka FLRJ -podružnica 610. Ljubljana. Miklošičeva c. 10 bo delila živilske nakaznice za mesec april 1950 podjetjem in ustanovam lokalnega pomena, v ponedeljek dne 10. aprila 1950 cd 8. do 11.30 ure. Istega dne se bodo delile živilske nakaznice tudi zamudnikom zveznega in republiškega pomena. NOVA SANATORIJSKA MENZA MLO, Poverjeništvo ža zdravstvo, sporoča, da je bila dne 4. aprila. 1950 odprta v Čopovi (bivši Prešernovi) ulici v okviru dnevnega sanatorija z« TBC sa-natorijska menza z namenom, dvigniti in zboljšata prehrano za te bolnike tako v kalorijskem kakor zdravstvenem pogledu. — Refiektanti naj se zglase v spredaj imenovani ulici pri bivšem »Košaku . kie-r dobe vsa pojasnila v upravi in kjer oddajo tudi nakazila, kj jih naj dvignejo pri svojih zdravnikih-ftizeoln-gih v svojih področnih zdravstvenih ust-movah. — Hrana bo celodnevna. — Prednost imajo bolniki, ki se hranijo po menzah raz-nih ustanov in podjetij, nato tisti, ki se hranijo doma in imajo otroke ter bolniki, ki čakajo’ na kakršno koli zdravljenje v zdraviliščih ali bolnišnicah — vendar zaenkrat le tisti, ki imajo resnejša tbc-obolenja 1250-1 DELITEV HRANE NA MD NAKAZNICE OLO poverjeništvo za trgovino in preskrbo Ljubljana okolica obvešča upravičence do MD nakaznic (zn doječe matere). da si živila zagotovljene preskrbe lahko nabavijo: iz KLO Škofljica. Lavrica. Pijava gorica v PZ Škofljica. iz KLO Horjul. Zaklano v Liu-i. mag. Horjul. iz KLO Dobrova, Kozarje. Glince v PZ Dobrova. iz KLO Medvode, Pirniče. Medno v Ljud. mag. Medvode. iz KLO Šmartno Gameljne. Skaručna. Tacen v Ljnd mag. Gameljne. iz KLO Vrhnika. BI. Brezovica. Drenov grič. Podlipa. St. Vrhnika Verd. Zaplana v Lind. tna-g. Vrhnika 4 iz KLO Borovnica, Rakitna v PZ Borovnica. iz KLO Polhov Gradec. Buta ujeva. Črni vrh.* Dvor v PZ Polhov Gradec, iz KLO Črnuče. Podgorica v l’Z Črnuče, iz KLO Dobrunje, Bizovik. Janče v PZ Dobrunje, iz KLO Brezovica, Notr. gorice, Podpeč. Log, Preserje v Ljud. mag. Brezovica, iz KLO Ig. Golo. Tomišelj v Ljud-mag Ig, iz KLO Dol. Logatec. Gor. Logatec, Rovte. Vrb 3 kraljev v Ljud. mag- Dol. iz KLO Dol—Baričevo. Dolsko v Ljud. mag. Dol, iz KLO Litija, Hutič. Vače Kresnice, FUbče. Vel. Kostrevniea, 7,gor. Jablan, a, Sava, Vel. Štsnga, Polšnik. Tirna. Prežganje in Šmartno ori Litiji v Ljud. mag. Litija^ št. 5. Potrošniki naj Se poslovalnic, ki so zgoraj nevedene držijo, ker jim to tam nakazana pripadajoča količina živil Ist-očasno obveščamo tudi trg. mrežo, da se sladkor na MD nakainico za mesec marec izdaja izključno samo do It). IV. 1950. ter takoj po tem roku javite na upravo preskrbe OLO izdano količino NOVO MESTNO TRGOVSKO PODJETJE S 1. 4 1950 se je ustanovilo novo Mestno trgovsko podjetje »Živila« v Mariboru, ki se bavi z prodajo mesa, kruha, mleka,. mlečnih proizvodov in vodstvom Pionirskih restavracij. Uprava se nahaja v Gosposki ul- št. 19 II. nadstropje telefon št. 3174 nad »veleblagovnico« »Metrop«, obračunski odd. pa na Glavnem trgu št. 16/1. nadstr. Bančna veza: Komunalna banka Maribor št. 64-7-70-200-9 1256-1 MAM OGLASI ENOSTANOVANJSKO HIŠICO z vrtom v Beogradu zamenjam za podobno v katerem koli večjem mestu Slovenije. Vidmar, Jesenice, Gosposvetska 48. 1842-8 OKRAJNI ODBOR ZVEZE VVI Celje, Razlagova ulica 13 — kupi takoj menjalnik za poltovorni avtomobil znamke Citroen, tipa 1938, stroj na šest valjev, 36 ks. Ponudbe na gornji naslov. 1844-6 DNE 5. aprila ob pol 20 je bilo izpred brivnice na Poljanski cesti 1 odpeljano žensko kolo znamke Presto, temnordeče barve,, tov. štev. 145855, ’ evidenčna tablica 5619. Baje ga je odpeljal mlajši moški v vinjenem stanju, oblečen v trenchot plašč. Javiti proti nagradi NM v Ljubljani. 1840-14 DNE 5. aorila sem pozabil pri trafiki na Krekovem trgu listnico z večjo vsoto denarja in vsemi dokumenti, glaseči se nä ime: Saksida Adalbert. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne proti nagradi na naslov: Poljanska cesta 60. 1845-14 ENODRUŽINSKO VILO z vrtom v Kranju zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Vila« na podružnico SP Kranj. 1843-8 VZETA mi ie bila denarnica v gostilni Derganc. Oseba, po opisu znana, naj mi vrne vsaj polovico denarja, da bom imela za nakup živil. Naslov v oglasnem oddelku SP. 1847-14 TOVARIŠICA, ki se je 5. aprila v modnem salonu Teršan prilastila rjavo torbico z dokumenti in denarjem, se poziva, da vrne na isti naslov, sicer bo zasledovana potom organov Nar. milice. 1841-14 Po daljši, težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi oče LEOPOLD SLEMIC, policijski uradnik v pokoju. Pogreb pokojnika bo v petek ob pol 16 z Zal. — Žalujoči: Angela, žena; Siavi, Dragi. Janez, Peter, otroci. 12oa-I V neizmerni žaiosti javljamo vsem znancem in prijateljem, da je nenaono na tragičen način preminula 6. aprila naša skrbna žena, hčerka, sestra in teta FRANJA KLANJŠEK, učiteljica in šolska upraviteljica na šoli Kopanj pri Grosupljem. Pogreb bo v soboto 8. aprila ob 15.30 na Kopanju. — Žalujoči mož in sorodstvo. — Velika Račna. 6. aprila 1950. 12G2-I Okrajni odbor sindikata prosvetnih delavcev Grosuplje sporoča, da te nenadoma preminula tovarišica FRANJA KLANJŠEK, učiteljica na Kopanju. — Žalujoči družini izrekamo naše sožalje. 1260-1 Po kratki bolezni nas te za vedno zapustil naš ljubljeni soprog. oče. rinri oče, brat in tast ROBERT DIENTE, knijgovodia pri DOZ v Ljubljani. — Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v soboto 8. aprila ob 14 30 iz kapelice sv. Nikolaja. — Žalujočo žena Ana. hči Martina, sin Robert. brat Alojzij, zet Franci, vnuk Bojan in ostalo sorodstvo. . 1261-1 Direkcija Državnega zavarovalnega zavoda v Liubliani sporoča, da je umrl njen dolgoletni zlesti uslužbenec tovariš ROBERT DIFNTL, knjigovodja. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu Sindikalna podružnica pri Državnem zavarovalnem zavodu v Liub’iapi javlja žalostno vest. da je neprič*»tov-no umri njen zvesti č!*n tovariš RORFRT DIENTE, knjigovodja. Dobrega tovariša in sode'avca bomo ohranili v trajnem spominu. ZAHVALE UMRLI Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš oče FRANC POLANC, po domače Turk. Pogreb bo 8. aprila ob 17. Žalujoča družina Polanc. — Lesce, dne 6. aprila 1950. 1250-1 Sporočamo žalostno vest. da ie v starosti 77 let umrl naš drasi mož. skrbni oče. stari oče JOŽE GANTAR, orožniški narednik v pokoju in vojni invalid. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 8. aprila ob 16 z Zal. iz kapelice sv. Frančiška. — Globoko žalujoči: žena Katarina, sin Julii, Penca poroč. Zagradnik, zet Franci in vnuki. 1258-1 Dotrnela ie naša dobra teta MARA LIPOVEC. Pogreb pokojnice bo v soboto 8. aprla ob pol 16 iz kapelice sv. Jožefa na Zalah. — Žalujoči: Vida Marušič in ostalo sorodstvo, 1259-1 Zahvaljujemo se vsem. ki ste spremili na zadnji noti našo nepozabno FRANCKO PRETNAR. Posebno se zahvaljujemo darovalcem vencev. AFZ, KP. fantom in dekletom, stanovanjskim tovarišicam in tovarišem, pionirjem in Dionirkam ter govorniku za noslovilne besede. — Zaluioči družini Pretnar in Hasimovič, — Nomenj. 3. apriia 1950. Zahvaljujemo se vsem ki so našega dragega moža in očeta JOSIPA MOLJKA, železniškega uradnika, spremili na njegovi zadnii poti. Fosebna zahvala za zdravniško pomoč, sindikalni podružnici železničarjev Zalog in njenim tovarišem, pevskemu društ«m »Tine Ro-zanc«, tov. šefu postaje Zalog za poslovilni govor, darovalcem vencev in vsem. ki so z nami sočustvovali. — Za-luioča žena Marija 'in hčerka Mira. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so sočustvoval z nama ob smrti naijpega nenadomestljivega sinka MATTAZKA in nama z dejanii pietete laišali težko slovo. — Žalujoča Zina jp Matiia Golob. — Kranj. 4. aprila 1950. 2136-T Ob bridki izgubi naše mamice TVfrE RESMAN iz Radovliice izrekam bodo preizkušeni mož s sinom in hčerko »opio zahvalo vsem. ki so nas tolažbi in nam pomagali v času piene bolezpi. izrazili sočustvovanje, obsu7! nien prera-ni grob s cvetjem, vsem. ki «n jo spremili na zadnii poti. radovljiškemu pe»r-skemti _društyu za žalostipke in gasjl-sk» čotj Gorie za častno spremstvo. Zahvaljujemo c«, vsem sosedom in znancem za tolažilno besede ob izenbi naše dobre mame. d p, ro,--> 1 c rm evetia. i"_seniški kovinarski godbi. ter vsem. If*- s*f- i° spremili na nipp» zadnü poti. Vmdiäar Janez s hčerkami in zeti. Oh težki izpuhi ne Čpotj T10T1CV70 Vvnp^a TT!073 in OPpfa TTT? A.TV.T<'* A 71 T*3 A\ nsniskren^*3 ^ 77- Tvjorlpii« 7!»hvali>rip- rnn vsem. ki so olrreriM rrie^v zadirii dom s cvetiem ter pa spremi'i na zadnji poti. Posebna zahvala =os°dnm za njihovo pomoč v bolezpi ip czppti. — Zalpioča žepa Marija, hčerka Mb'»a in zet Nace Smuk. • 1249-1 VRFMFVSICO POROCTTO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 7. aprila: Od severne Afrike do Skandinavije se razteza področje visn-keo-a zračnega pritiska, lri ustvari» sta-hilizsrijo lepers »-TornraH p, kontinentu z»hoffne in vzhodno Evropo nn 5e nadalje obvladujejo deževna podmčja. Danes ie v Sloveniji po dolinah megla, in v višjih predelih Jasno s slamo. 5t3f. 4 SLOVENSKI POROČEVALEC / štev. *4 j r. kprieä 195o -------------I---------:... ...., - .-U.., ... Miroslav Krleža: O boju naših narodov skozi stoletja Stvar je v tem: če se hočemo pravilno orientirati v prostoru in v času naše književne stvarnosti, to se pravi, če hočemo položaj naše današnje književne stvarnosti natanko določiti v prostoru in v kraju mednarodnih odnosov, ni treba, da bi meje naše književne problematike potegnili po mejah zadnjih treh let našega književnega razvoja. Kongres književnikov leta 1946 v Beogradu je bil v zgodovini naše književne kulture prvi zgodovinski kongres južnoslovanskih književnikov ä travers des siecles1 *, mi pa, kakor se spominjamo, nismo na tem kongresu spregovorili niti besede o naši književni in kulturni problematiki. Zveza z mrtvimi rodovi naših pesnikov, arhitektov, umetnikov, ideologov in politikov ni in ne sme biti samo stvar sentimentalnega spominjanja, ker ne gre za ginljive spomine nad grobovi, temveč za tragična pričevanja o naši politični in slovstveni preteklosti, ki je vsa potekala v duhu Titovega lanskoletnega silvestrskega izreka: »Težko nam je, toda kdaj nam je bilo lahko?ii Vsi se zavedamo tega, tovariši, da nam je danes težko, toda prav tako je neizpodbitna zgodovinska resnica, da nam je bilo v preteklosti vedno enako težko ter da je edini stvarni pomen politike naše Partije v tem, da načrtno premagamo vse te mnogoštevilne in raznovrstne težave in da ukrenemo vse, kar je v človekovih močeh, da se prebijemo tja, kjer nam ne bo vec težko. O naših zgodovinskih težavah nam nič na svetu ne govori bolj prepričljivo kakor zgodovina naše književnosti in naše umetnosti. »Naše slovstvo se je porajalo v bitkah skozi stoletja, prav za prav ni nič drugega kot vrsta nepretrganih bitk.« Naše slovstvo se je rodilo na pokopališču mnogoštevilnih civilizacij, nastajalo je na zgodovinskih cestah, pod vislicami in pod topovi in sekirami — beneškimi, carigrajskimi, turškimi, bizantinskimi, dunajskimi, budimskim!, lateranskimi in karolinškimi, pa je preživelo vse te prikazni, in naša socialistična književnost se že več ko trideset let prav tako poraja ped vislicami in topovi, v vrtincu vojsk in revolucij. Kakšna je dialektična definicija Južnoslovanske republikanske socialistične formule? FLRJ je revolucionaren fait accompli3 4, ki je nastal na osnovi negacije krimskega imperialističnega gesia fifty-fifty3, in ta južnoslovanska socialistična zveza s celo vrsto svojih moralno-političnih in kulturnih elementov že zdaj kaže razvoj naših prihodnjih stoletij. Ce je tako leterja 10:4. . Iz drugega kola sta na sporedu se dve srečanji: Podrinje ; Metalac in Spartak : Miličnik. Prvenstvo armade v erossu stiki, bizantologiji, atomisiiki, da smo imeli na tisoče umetnikov, graditeljev, arhitektov, kiparjev, slikarjev, ideologov, manihejsko univerzo, da smo bili refugium hereticorum totius mundi13, da smo imeli plastično slikarstvo pred Cimsbuo in Bucnisegnom, da imamo narodno književnost že pet sto let, da smo za latinsko in grško cerkev dali več mučenikov, kakor je Italija imela prebivalcev skupaj s Carigradom, da smo se bojevali v nepretrgani zaporednosti od 14. do 20. stoletja, da smo bili neposredni razlog za razkol med Rimom in Bizancem, da smo tudi v tej vojni postavili socializem na milijon sedem sto tisoč mrtvih glav itd. — tedaj govorimo »plaidoyer pro domo«13 in to pomeni, da smo nacionalisti in imperialistični vohuni. Eden izmed »inženirjev človeške duše« (Polevoj v Pravdi) je napisal o žrtvah budimpeštanskega procesa, da te »Titove kreature stoje pred sodiščem razgaljene v svoji moralni gnusobi kakor srednjeveške čarovnice«, fz marksistične perspektive, sto let po Manifestu, srednjeveške čarovnice torej šteje pred sedišči inkvizicije »razgaljene v svoji moralni gnusobi« in niso bile žrtve zverinskega pravnega ubijanja, temveč Titove kreature — in to se Imenuje marksistična logika, o kateri ne moreš podvomiti brez nevarnosti ža življenje, kajti ti dobrohotni kritiki in »inženirji človeške duše« postavljajo vislice in obešajo gestapovce in vohune samo zato, da bi kot inženirji smrti pojasnili našim dušam, kako smo se izrodili kot nared, obsojen na smrt zaradi svoje prirojene protirevolucionarnosti. O enem ni mogoče nič dvomiti: okoli naše hiše se spet vzdigujejo vislice. Z vislicami nam grozijo cele legije inženirjev duše, in v takih okoliščinah pišemo knjige in ustvarjamo svojo socialistično književnost. Ustvarjamo jo v FLRJ na osnovi revolucionarnega fait accomplija, na osnGvi socialistične graditve in naše prve petletke, in nedvomno je dolžnost našega slovstva, pa niti ne dolžnost, temveč lepa priložnost, da se navdihne, da spremlja ta revolucionarni ritem našega spreminjanja, kjer v najkrajšem časovnem razdobju načrtno premagujemo stoletja. Toda te možnosti za navdih niso edine in ni treba, da bi bile. Ena izmed številnih nalog našega slovstva bi bila, da z vso pozornostjo izgrajuje našo kulturno zavest, postavljeno na naši bogati preteklosti. Da pojasni našo današnjo stvarnost v fcominformističinn odnosih s številnimi analogijami iz naše pretekiosti, in da tej preteklosti podeli globoki simbolični pomen, kot ga nosi ta v sebi kot naša stoletna tradicija proletarskih narodov, ki se skozi stoletja bojujejo za svoje kulturno in družbeno csvobo-jenje. Naša književnost v svojih najboljših izrazih nikoli ni bila ne šovinistična ne nacionalistična, kolikor pa se je take retorike vendarle vtihotapilo v naše književne teme 19. stoletja, je dolžnost naše kritike, da te retorike depolitizira in da nas reši balasta reakcionarnih predsodkov, ki se po sili vztrajnosti še zmerom oglašajo. Potrebno je, da se otresemo krivih perspektiv naše malomeščanske estetike in znanosti, a prav tako je potrebno, da se otresemo shematizirane !e.ve kominforinisiične fraze, ki je književno mero »partijskosti« tako sifno pomanjšala, da z njo ni mogoče izmeriti niti milimetra ždanovskega pojava, veliko manj pa še celoten obseg našega monumentalnega pojava v vrtincu stoletja. Na te histerične negacije, ckoli nas moramo odgovoriti z dostojanstvom svoje socialistične samozavesti, postavljene tudi na izkušnji stoletij naše kulturne preteklosti. 13 pribežališče krivovercev vsega sveta. 13 zagovor v lastno korist. V Skopilu je bilo pred dnevi prvenstvo Jugoslovanske armade v erossu, na katerem je sodelovalo 11 garnizij, skupaj 130 tekmovalcev. Prvo mesto je bsvojil lanski prvak garnizija Splita z 10.859 točkami pred Sarajevom 10.783. Gardo 10.606. Ljubljano. Nišem. Novim Sadom. Beogradom. Zemunom. Skopljem in KNOJ. V teku na 4.000 m ie zmagala garnizija Splita, na 8.000 m pa Sarajevo Cross v Šempetru na Krasu Železničar v Šempetru na Krasu je te dnj izvedel svoj letošnj cross. Za tekmovanje se je prijavilo 399 udeležencev. medtem ko so se mladinke odzvale v zelo majhnem številu. Med pionirji so zmagali Bele. Frank. Sardinškova in Valenčičeva. — Med mladinci sta bila najboljša Margon in Žitko, med člani Cančula. Var: in Hribar ter članica Jurgecova. Cross za prvenstvo novomeškega okraja Pred dnevi je bilo v St. Petru na Dolenjskem prvenstvo novomeškega okraja v erossu. katerega so se udeležili v največjem številu novomeški fiz^u-ltur-niki. Skupaj je nastopilo 54 udeležencev Xa tekmovanju, ki jo prav dobro uspelo. je bilo opaziti, da so se nekate: udeleženci na prireditev prav dobro pri pravili, saj so dobro izbrano progo pretekli brez večjih težav. Med mladinkami sta bili najboljši J*, ničeva in Erjavce\*a. med Članicami Jordanova. med mladinci Klančar in Mihel, čič. med člani pa Gionar in Glavač. Smučarske tekme MLR in Elektrogospodarstva V Krnici ie bilo te dni sindikalno smučarsko tekmovanje glavnih direkcij MIR in Elektre. Sodelovala so moštva iz tekstilne, kovinske, živilske in kemične direkcije. V veleslalomu je na 800 m dolgi progi zmagal inž. Savo Janežič (E) v času 53,3 sekunde' pred Jurjevčičem (Tekstilna) in Jarcem (Kovinska). V slalomu (400 m) je bil najboljši Ma-sterl (E), ki je prevozil v času 2:04.9 minute pred Jarcem in dr. Škapinom (oba Kovinska). Tekmovalci so prevozili progo dvakrat. V teku na 6 km je zmagal Zupan 30:05 pred Master-lom in Škapinom. V moštvenem tekmovanju je zasedla prvo mesto Elektra ?9 točk pred Kovinsko 20. Tekstilno 8. Živilsko 4 in Kemično direkcijo 2 točki. Smučarske tekme na Ratitovcu Telovadno društvo Ločan iz Škofje Loke je te dni izvedlo na Ratitovcu tekme za društveno prvenstvo. Nastopilo je 42 tekmovalcev, med njimi kol gostje tudi smučarji iz Železnikov in Ljubljane. Proga za smuk je bila dolga 1.500 m z višinsko razliko 300 m in je bila speljana z vrha Ratitovca (1.666 m) proti cilju na planini Pečani. Slalom proga je tekla skozi 23 vratič z vi šinsko razliko 130 m in so jo člani prevozili dvakrat, mladinci pa enkrat. V smuku je med člani zmagal Hafner v času 41.7. med mladinci Benedik 38.2. med članicami pa Bevkova 1:25.2. — V slalomu je med člani .privozil prvi na cilj Gašperšič v času 1:39.9 pred Hafnerjem in Jazbecem NOGOMETNO PRVENSTVO LJUBLJANSKE OBLASTI V nedeljo. 2. aprila, se je začelo prvenstvo v nogometu za ljubljansko oblast. V I. kolu so vsi domačini izgubili po dve točki, razen Ljubelja (Tržič), ki je delil točki s Prešernom (Lesce). — Rezultati I kola so naslednji: Slaviia : Kovinar 3:4 Ljubelj : Prešeren 3:3 Krka : Bratstvo 2:7 Svoboda : Kamnik 2:3. Za II. kolo v nedeljo. 9 t. m. je razpored naslednji: Kovinar : Kamnik ob 15 (službujoči Kovinar). Ločan : Svoboda ob 15 (Marguš Silvo). Bratstvo : Razlag ob 15 (Slana Janez). Prešeren : Krk2 oh 15 (določi Prešeren). Slavija : Ljubelj ob 14 (Flerin Milan). — Tekme Se igrajo v kraju orvoimenovanega društva. Ljudska tehnika Fotoamaterji v Hrastniku Živahno fotoamatersko delovanje v Zasavju ima svoj koren v hrastniškem fotoklubu. Ta povezuje v svoje okrilje fotoamaterske skupine v Zagorju. Savi. Zidanem mostu, krožek v papirnici Radeče. krožek na vasi v Dolu in še številne druge krožke. V klubu iu v vseh skupinah in krožkih so dobro obiskani foto amaterski tečaji. V Hrastniku imajo tudi kinoamaterski tečaj. V Zagorju zbirajo slike za dokumentarno razstavo: Zgodovina Zagorja. Fotoamaterji v papirnici Radeče pa občutno nomagajo podjetju pri proizvodnji kakovostnega surovega fotogTaskega papirja. Pred volitvami Je fotoamaterski klub v Hrastniku je napovedal tekmovanje vsem društvom iu klubom v okraju V okviru tega tekmovanja so naredili krastniški fotoamaterji tri izlete na vas. odprli dokumentarno razstavo v čast volitev in začeli z izdelavo poučnega kratkega filma: »Od posnetka do povečave-DO scenariju Vikto-rja Malovrha. Začeli so tudi z zbiranjem slik za veliko razstavo, ki bo v mesecu maju. Dobro deluje kinoamaterski krožek, ki ima vsako sredo predstavo s kulturnimi in poučnimi ozkimi filmi. Tako so na primer za časa planiškega tedna vrteli film o skakalnih prireditvah v Planici. Sami so si izdelali razvijalno napravo, s kntero lahko razvijajo do 30 metrov negativ- RAZPORED NOGOMETNIH TEKEM II. KOLA LJUBLJANSKEGA L RAZREDA za nedeljo. 9. aprila 195#: igrišče Triglava: ob 6.30 Litostroj Miličnik, ob 10.15 Elektrozveza : Železničar II. (službujoči Franc Kranjc); igrišče Odreda: ob 10.15 Slovan : VTF ob 14.45 Zadrugar: Papirnicar Sobota 8. t. m. ob 16 Grafičar : Odred II- (Belič) : igrišče Krima: ob 14.15 Krim II. Triglav. Pasite na plazove! Od gorske reševalne službe sme pre-jeli naslednje opozorilo: Nov sneg, Id je zapadel na ledeno in zmrznjeno pod lago, predstavlja veliko nevarnost plazov. Zato naj bodo obiskovalci gora, smučarji in posamezne naveze pazJ.im na visokogorskih turah. Nevarnost pla zov bo trajala tri do pet dni po razjasnitvi. ŠAH V Ptuju se je začel zvezni turnir prvokategornikov Pred dnevi se je v Ptuju pričel eder od treh zveznih turnirjev igralcev I kategorije. Udeleženci so izžrebali poslednje, številke: 1. 2agar Nikola (Seka). 2. Cisar Stefan (Ljubljana), ?. Moierovič Milivoje (Beograd). 4. Ce-balo Zvonko (Zagreb), 5. Filipčič Branko (Zagreb). 6. dr. Nemec Janez (Maribor). 7. Meštrović Fran s (Sarajevo). 8. Bayer Josio (Zagreb). 9. Jurišič Nikola (Beograd). 10. Mažu ran Roman (Zagreb). 11. Kovačevi-’ Božo (Zagreb). 12. prof. Muzlovič Janez (Jesenice). 13. Rosandič Zvonimir (Zagreb). 14. Kukovec Ivan 'Maribor). 15. inž. Sikošek Boris O •• liana). Zivanov Miodrag in Loger Vek slav sta udeležbo odpovedala, dre v pričakujejo še Komaronj Jožeta 'Bače j) in Jorgoviča Milutina (Vrtan! Turnirski vodja ie mojstrski kančki?’ Levačič Stefan. M. K. Drobne šahovske novice Turnir drugokategprnikpv v Celju. -Stanje po 8. kolu je: Srooljunorič 5 in - ' ti).. Gabrovec» Z. 5 (D, Mirtič 5- -; Volk 4 in pol Fajs 1 (2) Sivce 'i 'V Virk. Vrhovec, prof Grišer •» iu r-Lorbek 2. Sma.idek no) III. kategornik Stojan Jeretiu je v ral simultanko v internatu Železnika r~- -industrijske šole v Mariboru. Dobi' ; 12 remiziral 7 in izgubil i partijo izpolnjujejo svoje naloge ney:a ali obraeljivega filma. Mirko tjre* sak. ki hrastniski fotoklub uspešno * že od vsega začetka, je začel s : kusi nove tehnike izdelave povečav i: kakor kaže. bodo ti poizkusi uspeli. ■’ izdelavi kakovostnih umetniških in <; -kumentarnih slik pa hrasmiške foto • -te.rje ovira pomanjpanje dobrega d -čevalneffa papirja. Težavno delo fotoamaterjev v Škofji Loki V Škofji Loki ie bil začetek leta ' okviru tehnike ustanovljen tudi krožek fotoamaterjev. Tečajniki so se najnr' dodobra seznanili s teoretičnim delom pouka ko pa so hoteli preiti na pral: tično - delo. so se pojavile težave. I Okrajni odbor tehnike v Kranju je tečajnikom sicer cbljubii potreben material. toda filmov ni bilo. Sele pred dnevi je bilo vodstvo krožka obveščeno. da dobi 170 cm filmsikega traku kar so pa naknadno zmanjšali na poi metra ali 8 posnetkov. Vabila na razne tečaje in okrožnice, naj se člani pripravijo na izohe. zadevajo v prazno. Nujno ie torej v bodoče nuditi fotoamaterskim krožkom vse možnosti in dejansko pomoč za dosego določenega smotra. Uic-Jt. uredniški udboi Ldsu*°fm urednik Lene Kranjc Uredništvo in uprava Ljubljana Knafljeva ulica 4 nitim, sv -do 53-25, teleion uprave ra ljubljanske naročnike 38-%. ra naročnike izven Ljubljane 38-32. ielelon oglasnega oddeiU štev. 38-%. Tekoči račun pri Narodni banki Ljubljana 6-90601-1 Tiskarna »Slovenskega poročevaVa. v Ljubljani -Poštnina plačana v gotovini. - Četrtletna naročnina 135 din oolletna 270 din. celoletne 540 din - »rioven = k, noročevalec. izhaja ^sak daw razen ob nedeljah m praznikih Ilustracije Mikulaša Aleša ES JAMI »In zakaj ga poslušata?« je dejal soprogi z glasom, ki je bil sicer vidno mirnejši, toda kljub temu očitajoč. Gospodični je biio hudo za starega služabnika, da je za svojo dobro voljo žel tako ostro vračilo, vendar se ni mogla ubraniti nasmeha, ko je giedala starca, kako se js stisnil v dve gube in se med pokloni podviza! ven. Sele na hodniku je prišel do sape, se ustavil m zamomlja!: »Da, tako delajo z mano ko s kakim kmetom?« in je dopolnil misel. »To vam je pa bil Njegova Milost rajni stari gospod Lobkoviški drugega kova! Jaz da sem zajec, da imam babje srce? Jaz?! Trideset let sem siuži! Njegovo Milost starega gospoda. Trideset let, pa nikoli, niti enkrat nisem slišal kaj takega. Uboga gospa, zdaj jih bo pa še ona slišala, da me je poslušala! In kolikokrat se je raztovarjal z mano Njegova Milost rajni stari gospod Lobkoviški, in on je bil vendar nekaj več « »Kaj vama je pa spet natrobil ta kurji strah,« je vprašal plemič, ko je bil Peter odšel. »Mislim, da samo resnico,« je mirno odgovorila soproga. »Govcri! e c nemirih v Stidži in Tlumačovu. In eni sel Ktita go.o.u ud, n: prinese: nič veselega,« fe zaskrbljeno pristavila z vprašanjem v glasu. »Pa tudi nič žalostnega: pretepi z logarji, divja jaga. Torej vsakdanje zadeve, pa še tega zelo malo.« To je pristavil s čudnim nasmeškom. »Maio,!« sta vzkliknili mati in hči, obe zavzeto. »Da človeka jezi, sicer dovolj, pa spet ne toliko, da bi zato lahko poklical vojsko.« »Vojsko! Za božjo voljo, kaj mislite, da bi utegnila teči kri?« je živo vzkliknila gospa baronica. »Tudi v Oujezdu je bila vojska in kaj ste dosegli?« »Hm, tam so še mirovali, tam ni bilo puntarjev; taki puntarji pa bi mi bili potrebni —« »Puntarje bi radi imeli!« »To bi bil sijajen argumentum in testimonium — toda kaj si delata skrbi zaradi tega — pustita me samö —a »Ze, toda mi smo tu!« je dejala gospodična, ki je zgrabila ugodno priložnost. »Ej, Marija, kakor da bi bila Petrova hči, ti junakinja —« »Mene ni strah, le tako žalostno je tu,a je odsekano odvrnila. »In negotovo,« je dodala mati, hoteč s tem podpreti hčer. »Preveč se bojita. Kar počno, je vse skupaj sama kmečka bedarija. Norci! Mislijo, da so pravdo že dobili, če imajo advokata na Dunaju!« »Pa če bi se zares dvignili?« »Potem jih nekaj pobesimo pa bo mir,« je odsekano in mrzlo odvrnil Lamminger. Te besede so ubile vsakršen razgovor. Njegova soproga je zatajila vzdih in se ozrla v hčer. Ta je s pobešeno glavo strmela v tla. Sreča, da se jr ta trenutek oglasil zvonec, ki je naznanjal čas večerje. »Pojdimo!« je mirno dejai gospod Albenreuthski. Soproga je molče stopala ob njegovi strani, misleč na njegove zadnje besede. Za starši je šla gospodična. Toliko da je niso polile solze in da ni cepetnila z nožico. Očeta ne ukloniš! Na Prago ni upati. Zato pa jo čaka neskončna vrsta neskončnih, dolgočasnih večerov, ki jih bo kakor vse dosedanje in kakor tudi nocojšnjega prebila v neveseli, redkobesedni družbi strogega očeta. Nasprotno pričakovanju pa ji je vsaj nocoj šlo po sreči. Lamminger, ki je ves zamišljen pri večerji komajda spregovoril kakšno besedo, je takoj, ko so končali, vstal od mize in odšel v pisarno. Naročil je soprogi, naj ga nič ne čakata, da ima mnogo nujnega dela in da se bo dolgo zasedel v pisarni. Tam je že sedel eden izmed njegovih uradnikov in vneto pisaril. Lamminger, ki se mu je postavil za hrbet, mu je gledal čez rame na papir in bral. Potem se je zravnal in dejal: »Doslej je dobro. Ne pozabi na nobeno reč, na divjo jago, na upiranje, na nepokorščino, na predrzne besede! Vse je treba predstaviti živo, lahko tudi s temnejšimi barvami, ker kar napišeš, je vedno slabotnejše, kot to, kakor je bilo v resnici. Za tistega, ki reči ni videl, je treba, kakor pravim, popisati vse zelo živo, saj razumeš, in tistega Justa ne pozabi, kakšen pravdar je in kakšen strgan dohtar, kako spodkopava vsak red in pravilo, skratka, kakö nevaren človek je to, kako še nevarnejši pa da je tisti Kozina s svojim drznim govorjenjem, s katerim vse podpihuje in ščuva na punt.« »To že imam, Vaša Milost.« »In tisto o lipi tudi?« »Da, Vaša Milost.« »In to, kar so danes prinesli iz Kuta —« »Tega pa še ne —« »Torej to. In potem lhotske in tlumačovske glavaoe tudi daš na protokol. Cim vse dokončaš, pridi koj z vsem k meni Mi boš stvar prebral. Danes moramo zadevo končati, jutri navsezgodaj se odpravi Schneider s tem pismom v Prago. Si poslal po oskrbnika?« »Kakor ste ukazali, Vaša Milost.« »Dobro.« Lamminger je pustil pisarja, ki je sestavlja! ostro obtožnico proti Chodom, ter odšel v svojo sobano. Stopii je po sobi dvakrat gor in dol, potem pa se je ustavil, kakor da posluša. V gradu je bila tišina, zunaj kjer je že nastala črna noč, pa je požvižgaval samo mrazeč veter. Lamminger je zapri vrata in stopil k steni, kjer Je blizu kota vtaknil v komaj vidno ključavnico ključ. Iz stene so izskočila vratca, kakor da jih je vrgla vzmet, in v votlini za njimi se Je pokazalo nekaj predalov; iz enega izmed njih je vzel plemič dva mošnjiča, polna zlatov. Potem je spet naglo vrata zaprl, sedel za mizo in se lotil pisanja. V tem je že nekdo potrkal na vrata.