Zgodnja Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. GO kr., za p.»l leta 2 gld. 40 kr, za «V te rt letal gld. ;)0 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXII. V Ljubljani 7. svečana 1879. List 6. MzgteM bogotjubnih otrok iz vsih časov kersanstva• II* 2. Sv. Lenart Portomavriški. Kteri radi opravljate prelepo pobožnost sv. križe-vega pota, gotovo poznate že tega svetnika, saj po imenu. Vse življenje je namreč kaj rad premišljeval terpljenje Gospodovo; tudi druge je opominjal k takemu premišljevanju in jih učil, kako naj spridoma molijo sv. križev pot. V ta namen je zložil kratke, pa priserčne in lahko umljive premišljevanja in molitve za vsako postajo. Po njegovem neumornem trudu se je ta lepa, z mnogimi odpustki obdarjena pobožnost na daleč okrog jela širiti. Še zdaj se po molitvenih knjigah naj raji nahaja njegov križev pot? mnogi priprosti pa ga znajo na pamet vsega po versti, če tudi ne znajo čerkice brati. Podal|šek njegovega imena „Portomavriški" je od rojstnega kraja. Rojen je bil v primorskem mestu Porto Maurizio (na zahodnji strani Genove) 1. IG <6. Pri sv. kerstu je dobil ime Pavel Hieronim; Lenart (Leonard) mu je samostansko ime. Njegovi starši so bili premožnega meščanskega stanu, j ako pobožni in bogabojeČi. Mater je zgubil sv. Lenart, ko je bil Še le dve leti star. Oče so bili posebno pobožni in so verlega sinka po materni smerti z vso očetovsko ljubeznijo odgojevali za nebesa. Še v poznejšem življenji se je večkrat Bogu s priserčno molitvijo zahvaljeval, da mu je bil dal tako dobrega očeta. Kadar jih je pred druzimi ljudmi kaj v misel jemal, je navadno še pristavil: „Ko bi me ne bili oče tako dobro odredili, kdo ve, kaj bi bil že jaz!" Zarad opravkov pa oče niso mogli zmiraj doma biti; priporočili so tedaj Pavlička njegovemu staremu očetu. Ta so bili častitljiv, zel6 pobožen in zanesljiv starček. Tako jih je vbogal vse, kakor očeta, in zato so ga tudi zelo radi imeli. Lenart ni bil kakor drugi otroci, da bi mu bile le prazne otročje igrače mar. Rad je ostajal doma in si je narejal oltarčke; vabil je še druge tovariše, da so imeli ž njim procesijo, da so skupaj opravljali pobožne molitve in prepevali svete pesmi; včasih jim je tudi kaj pridigoval, da so ga poslušali. Male šole je opravil v svojem domačem mestu in sicer z veliko pridnostjo; večkrat je bil ob koncu šolskega leta očitno pohvaljen in obdarovan. Oče zavoljo mnogoverstnih opravkov niso mogli dolgo časa sami ostati, zato je dobil Lenart drugo mater — mačeho. Navadno se otroci lake matere bojijo in le po ranjci pravi materi zdihujejo, nespremišljeni ljudje tudi radi zoper tako mater otroke šuntajo, kar pa je hud greh. Pri svetnikih je pa to drugač. Tudi mačeha je dobrega, vbogljivega dečka rada imela, kakor so ga imeli nekdaj prava mati; svetnik je sam povedal, da je deset let skerbela zanj in mu ves čas le ene ure ni ogrenila in skalila. Vsak človek ima kaj posebnega, kar ga naj bolj veseli, s čemur se naj raji pečd. Tako tudi naš Lenart. Njegova posebnost je bilo priserčno češenje in detinska ljubezen do Matere Božje. Oltarji, ki si jih je narejal za pobožne igrače, so morali biti vselej ozališani z Ma-rijno podobo. Vsak večer je molil s svojimi sv. rožni venec. Večkrat je bos šel z drugimi otroci iz mesta do neke cerkve Matere Božje, da so tam molili. Neki dan je slišal, da je strašanski potres neko laško mesto v velik strah pripravil. Precej je šel k oni Marijni cerkvi, je pokleknil pred podobo nebeške Kraljice in je dolgo dolgo priserčno molil, naj bi obvarovala domače mesto tolike nesreče. Tudi v druge cerkve je hodil s svojimi tovariši. In o takem romanji jim je tako detinsko lepo opisoval ljubezen Marijno, da so mnogi izmed njegovih verstni-kov ravno od njega se navzeli posebnega in preserčnega češenja do Matere Božje. S tem jih je v mnogih prilikah greha obvaroval in Marijno varstvo se je gosto-krat očitno pokazalo. Nekega dne gre s tovariši iz cerkve proti domu. Bil je takrat 10 let star. Grede ob morskem bregu vidijo ravno došlo barko. Prihod barke mlade vesele dečke vsikuar veseli; tudi naši blagi romarčki nekoliko po-stoje, kar pride hudoben človek sem od barke, začne se jim dobrikati in jim ponuja vabljivih darilic. Priprosti otroci hinavca ne poznajo in se začno prav po domače prijazno z njim pogovarjati. Hudobnež začne hudobne pohujšljive besede govoriti. Lenart to sliši in čuti hudoben namen spridenega človeka, kar berž po-miga drugim; urno zbežijo in tako jaderno teko, kolikor jih more)o noge nositi. Zapeljive«* to razkači; ves divji potegne svoj meč in hiti za otroci. Pa nobenega ne more dohiteti. Srečno se rešijo in vsi zasopljeni prisopihajo do mesta. Pervo, kar je potem Lenart storil, je bilo to, da je šel v cerkev se zahvalit za milostno rešerje iz tolike nevarnosti; potlej se je sezul in je šel bos do Marijne cerkve; tudi tam se je Materi Božji zahvalil; kajti Njeni priprošnji je pripisoval prejeto milost. Odsihdob je Se priserčniše častil in ljubil Marijo. Kolikorkrat je slišal uro biti, je obmolil češenamarijo. Za Marij ne praznike se je po več dni pobožno pripravljal. Imel je podobico presvete Device, ktero je zmiraj seboj nosil. Kadar se je pri mizi sedé učil, jo je pred-se " postavil, jo poljubil in prav priprosto je prosil „svojo Jjubo Mater", naj mu pomaga pri učenji, sej hoče njen služabnik biti. Za toliko ljubezen in čast ga je Marija tudi mnogo-vcrstno poplačcvala. Sam je v poznejših letih pripovedoval: „Kadar premišljujem vse milosti, ktere sem že prejel od naj svetejše Device, se sam sebi zdim, kakor bi bil velika romarska cerkev. V taki cerkvi je razobe-seno po vsih stenah polno tablic; na njih stoji v podobah ali pa z besedo povedano, v čem je Marija uslišala gorke prošnje romarjev; potlej je rečeno: ,.po milosti Marijni". Ravno tak se jaz zdim sam sebi; kar ves popisan z besedami: „po Marijni milosti". Moje zdravje na duhu in na sercu, moje mašništvo, moja meniška obleka, vse vse imam „po Marijni milosti"! Berite, o le berite! popisan sem, ves ves popisan, na duši in na telesu, zunaj in znotraj: „po Marijni milosti". Na tem le sercu je zapisano: „po Marijni milosti"; na tem le mojem jeziku najdete zapisano: „po Marijni milosti". Bodi zato raj tudi brez konca in kraja češčena moja premi-lostljiva dobrotnica; na veke "bom prepeval usmiljenje Marij no, in če se rešim, rešen bom le „po milosti svoje veličastne Kraljice Marije". Ko je bil Lenart nekako 12 lét star, je njegov stric, ki je bival v Rimu, slišal, kako je njegov stričnik bogoljubnega življenja, pa kako bistre glave. Pokliče ga tedaj k sebi in skerbi, da v Rimu izdela niže in više šole. Lenart je na moč lepo napredoval v učenostih in v čednostih. 21 lét star stopi v frančiškanski red. Postane izversten pridigar in dela čudovito veliko za zve-ličanje duš. Umeri je v visoki starosti, 751etni starček, in sv. Oče Pij IX so ga 1. 1867 prišteli svetnikom. Samo Bogu; bratje včlovečenega Boga postajamo, otroci Božji in dediči nebeškega veličastva itd., kakor nas oči keršanstvo. Djanje keršanskih resnic je božje, ker te resnice vodijo naravnost k Bogu. Posredoma terdne in žive vere, s ktero so enkrat sprejete, spremenč vsega človeka, in v njem zopet postavijo izvirni red, po kterem je telesnost pokorna duhu, počutki pameti, duh in pamet pa Bogu. Prevzetni postane ponižen, jezni pohleven, mesčni duhoven, posvetni nebešk. To so v pervih časih keršanstva sovražniki sami spoznali, bi djal, z rokami otipali. In kaj čudo? Zakaj, ker so v tih resnicah naj močnejši nagibi in naj izdatniši pomočki za čednost zoper pregreho, zato pregreho preženejo, in pripravijo čednost k djanju, k delavnosti. Tako izolikujejo vredne služabnike Najvikšemu. O, kako lepo! trikrat lepo! Pristavimo paše: da vredni služabniki Najvikšega so ob enem naj boljši služabniki za deržavo, naj pra-vičniši sodniki, naj pohlevniši gospodarji, na) pokorniši podložni, naj zvestejši zakonski, naj skerbniši starši, naj pobožniši otroci, naj veči človekoljubi: tako se iz te naj blagši verste olike zopet isliva predrag dobiček na deržavo, na deržavljane, na domače družbinstva, na vsa-cega posameznega človeka. Kolik mir in zadovoljnost, kolika tolažba in pokoj, kolika edinost in varnost bi gospodovala na zemlji; kako bi potem še le človek prav se veselil življenja, kako bi čutil radost svojega bitja, ako bi bili vsi ljudje dobro omikani v veri, dobri kristjani. Vidite tedaj, moji ljubi olikaši, kam naj meri Vaše prizadevanje, ako hočete biti res pošteni ljudoljubi, pri-jatli svojega naroda, česar se hvalite. Vi morate zopet postavljati, kar ste dozdaj podirali; Vi morate razodenje božje pred svetom terditi in dokazovati, razodete resnice pojasnovati, ljudstvo (ktero ste dozdaj pohujševali) v verskih in djanskih resnicah pravega kristjana dobro podučevati. (To tirja „ju* restitutionis", pravica in dolžnost povračevanja storjene škode.) (Dalje sledi.) Gospodom tuvnjahom. (Pisano pred več kot 70 leti.) (Dalje.) Vir keršanskih resnic je božji, ker izhajajo od Boga. Te resnice so visoko nad tistim krogom, v kte-rega so vtesnjene moči človeškega uma; v nebesih, pre-častitljivem sedežu neskončnega veličanstva, v naročji Božjem je njih studenec, in le Edinorojeni, ki ima v njem svoj sedež, jih je svetu naznanil; brez Njega bi naj učenejši ravno tako malo bil mogel do njih spoznanja priti, kakor kdo naj priprostejših Adamovih otrčk. Predmet teh resnic je božji; zakaj vse se čisto obračajo k B>>gu. R izkazujejo skrte lastnosti, skrivne sklepe in nezapopadljive dela Božje; s tim v nas budč zapojadek o neskončnem Bitju, kteri zapopadek, ktero spoznanje je brez vse primere bolj dopolnjeno in celot-niše, kakor pa uno, ki nam ga je zgolji pamet sama zmožna pridobiti. Ako pamet pravi: „Bog je", — razodenje pristavlja: „in v tem Bogu so tri v resnici med seboj razločne osebe". Ako pamet pravi: „Bog je svet vstvaril", — pristavlja razodenje: „in s svojo smertjo odrešil, in s svojo milostjo posvetil." Ako pamet pravi: „B >g ljubi ljudi", — pristavlja razodenje: „tako, daje tudi svojega edinorojenega Sina za nje daroval". Ako pamet pravi: „Bog je neskončno visi nad človekom", ras-odenje pristavlja: „pa ta neskončna visokost nekako sginja po naj natančnišem in osebnem zedinjenji človečnosti z božestvom v Jezusu Kristusu." S tem se bli- Advokati sv. Petra. Laški katoliški časniki pogosto prinašajo spise, v kterih se slavni pravdosredniki in juristi naznanjajo za „advokate sv. Petra". Tudi v enem amerikanskih listov smo te dni brali dopis iz Rima od 17. grudna 1878 o tej zadevi. Zato menimo marsikomu vstreči, ako pojasnimo to zadevo, in sicer zlasti po ravno omenjenem dopisu. Bilo je o škofovski 501etuici ranjcega Pija IX, blaženega spomina, ko so neki imenitni rimski advokati in juristi sprožili vse hvale vredno misel, da hočejo med seboj z enakomislečimi tovarši storiti zavezo, ktera naj ima namen: vselej poganjati se za pravice sv. Cerkve it svetega rimskega Stola z besedo in s pisanjem, odbijati pa zadevne napade in obrekovanja. Mesca majnika 1877 so ta svoj sklep in namen naznanili Piju, in sv. Oče so ga poterdili in pohvalili, pa še več, dovolili so tudi udom te družbe naslov „advokatov ali pravdosrednikov sv. Petra", blagoslovili početje in naznanili vošilo, naj bi družba pravdosrednikov sv. Petra ne cvetela in sadu rodila le samo v Rimu in po Italiji, temuč naj bi se njene stebla razrastla daleč iz domovine po vsem svetu in naj bi družba povsod katoliškim koristim delila varstvo in brambo. „Želim", so rekli Pij IX, „naj bi bili po vsem svetu pravdosredniki sv. Petra, zakaj po vsem svetu ima Cerkev svoje pravice, ki jih je treba braniti." Tako prijazno sprejetje in pohvala je može močno oserčilo. Vstanovili so določno družbo advokatov sv. Petra, predsednika pa so isvolili advokata grofa Kajetana Agnelli dei Malherbi. Sv. Stolu isročene pravila so bile odobrene od Pija IX, in posneje tudi od Leona XIII poterjene. Poslednji so k temu 5. mal. serp. 1878 rasglasili pismo (Breve), s kterim ude te družbe s obilno velikimi duhovnimi dobrotami obdarujejo. Po 1. 8 se sprejemljejo v to družbo advokati in pravosnanci; po želji tlavoih mčž pa so bile nedavno pravila tako nadopolnjene, da tudi duhovni v visokih službah in drugi za Cerkev in katoliške koristi zaslužni možie zamorejo po sprejemi diplome biti častni udje te družbe. Diužba tedaj ima že znatno število družnikov po Italijanskem, Francoskem, Španjskem, Angleškem, Nemškem, Avscrijanskem, po Belgiji in v Ameriki, ter se že spolnuje vošilo Pija IX, da naj se družba razširi po vsi zemlji. Da bi družba toliko zanesljivše svoj namen dosegala, želi njen odbor v Rimu, naj bi se visokočastiti gospodje šk< fi družbe vdeleževali, naj bi se advokati sv. Petra v svojih škofijah pri tehtnih zadevah v škofijskem sedežu zbirali, ter naj bi škofje o taki priliki predsedovali. Po mnogih škofijah se je kolegij pravdosrednikov sv. Petra že vstanovil, in škofje so sprejeli predsedstvo, tako Bourges, Barcelona, Neapol, Palerma, Milan, Bo-logna, Verona, Benedke, Modena i. dr. G g. advokati in Doctores juris (kakoršnih je nekaj tudi med duhovnimi), ki žele pristopiti k tej vse hvale vredni družbi, naj v pismu (v latinskem ali v nemškem jeziku) to željo naznanijo predsedniku: Illustrissimo Signore avvocato Gaetano Conte Agnelli dei Malherbi, a Roma. Via Princ. Amadeo 67. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Rečna loterija v korist hiralnici in dekliški ubožnici.) Že veliko blagih sere se je odperlo in roko podalo v pomoč ubogim neozdravljiv cem njihov prežalostni stan zlajševat in pa ubožnim sirotinskim deklicam dom preskerbovat, v k tereni naj bi nahajale nadomestilo za svoje prezgodaj umerle starše in se izre-dile za take okoiišine, da bi kdaj mogle same si kruh pošteno služiti. Vodstvo te loterije se že zdaj nadja dobrega vspčba, ko sta se Nju veličanstvi cesar in cesarica tako velikodušno in dobroserčeo vdeležila v prid te naprave. Opomnili smo že, da so presvitli cesar blagovolili darovati veliko porcelanasto omizje in veliko posodo za kinč z brončenim stojalom v vrednosti 400 gld., in da so k temu še za 100 gl. srečk vzeli; presvitla cesarica pa so blagovolili darovati 50 gl. za nakup kake reči za dobitefc. Razun teh cesarskih dobitkov je darovanih tudi že veliko druzih reči ne male cene za dobitke, n. pr.: „Sv. Vincencij Pavljanski", velika oljnata podoba z zlatim okvirom, vredna 200 gl. Mašna obleka iz sreberne tvarine (ročno delo), vredna 150 gl. Velika in dobra fisharmonika. Zlata ankernsta ura cilindrovka, vredna 60 gl. Sreberna mašina za kuhanje čaja, vredna 60 gld. Zlate in sreberne kinčave, po nekaj z dragimi kamni, tenki ročni in umetni izdelki, podobe in veliko druzib lepih in koristnih reči. Med poslednjimi je slasti dveletno dobro rejeno živinče, vredno 150 gl.; in drugo prelepo triletno konjske verste, vredno 200 gl. Skupna cena dosedaj darovanih dobitkov dosega kacih 2000 gl. Ako se ozremo na odjemo srečk, reč dobro napreduje; spečanih je že 400 verst (serij). Ker pa ima loterija 800 verst (serij) in vsaka versta s 125 srečkami mora dati 1 včliki in 3 manjši dobitke, torej je potreba 800 večih in 2400 manjših reči sa dobitke. Vsi prepotovani prijatli in dobrotniki omenjenih dveh dobrotnih naprav, kterih imena se bodo v kratkem hvaležno naznanile, se v novo in prav priljudno prosijo, naj gotovo ne odjeniajo od dosedanje gorečnosti v do-našanji dobitkov in sprejemanji srečk, da to prčetje svoj nacnen doseže, ter t: dve dobrotni napravi — dolgov rešeni — zamorete v korist rojakov delati. Konečno naj vodstvo še omeni, da pri priporoče-vanji za sprejetje neozdravljivih ali sirotnih deklic se bode pri druzih enacih okolišinbh nai pervo ozir imel na priporočila tistih oseb, srenj, fabrik in naprav, ktere so to dvojno vstanovo posebno podpirale. Iz Ljubljane. (Se nekoliko o 25letnici v Ternovem.) K sklepu naj pristavim še cerkveni preo*islik, ki je bil pred sv. mašo o polišest.h zjutraj. Petindvajsetletnica fajmoštrovanja preč. g. Fr. Karuna v Ternovem, 22. pros. 1879. MladenČi in device, sUri z mlajšimi naj hvalijo ime Gospodovo. (Pa. 148.) Preljubi in spoštovani prebivalci Ternovske fare! Danes obhajamo dan veselja, dan zahvale in dan prošnje, — zato naj po Vaših željah spregovorim ne-ktere besede o tej slovesnosti, da si jo bodete toliko globokeje v spomin in serce vtisnili — Vi in Vaši otroci, ki bodo to tudi še svojim poznim mlajšim pripovedovali. Vem, da Vašemu gosp. duhovnemu očetu skor nobena reč ni bolj neprijetna, kakor če se o njih kaj pohvalnega govori; pa ne morem pomagati: ker tako želite, nekaj moram povedati. Danes tedaj obhajate dan veselja; izmed več ko 3000 prebivalcev te duhovnije so menda skoraj vsi veseli, kolikor se jih že pameti zavč. Zakaj? Zato, ker danes je 25 let, odkar so Vaš preč. gosp. duhovni pastir postali fajmošter te fare, in 30 let je že, odkar so v pervo k Vam prišli. Zato je danes jubilej, 25Iet-nica, četert stoletja in več, odkar Vas kakor dober pastir svoje ovčice pasejo. Vi sami ste želeli ta dan obhajati, zato se ga veselite, veselite se ga priserčno! To pa prav po pravici. Ko so ranjki sv. Oče Pij IX pred več leti obhajali svojo 251etnico papeštva, se je veselil vesoljni katoliški svet. Kar pa so papež za vesoljni svet, to saj v nekem pomenu in v manjši meri je duhovni pastir svoji duhovniji. Veselite se tega dneva toliko bolj, ker pri slabotnem zdravji so Vaš gosp. oče vendar tol.ko časa, 38 let, v duhovskem pastirstvu in sicer: le nekaj let v Dobu in v Cerknici, in poslednjič naj več vsega časa, že 30 let pri Vas, 5 za duhovnega pomočnika in celih 25 let za župnika ali fajmoštra. Malokrat je kdo tako dolgo duhovni pastir v enem kraju; zato je to kaj posebnega. Lahko bi si bili dalje pomagati, pa botli so Vam darovati kakor svoje mlajši leta, tako tudi svoje poznejši dni. V natori je tako vravnano, da ima vsak letni čas svoje posebno veselje: spomlad svoje cvetlice in petje veselih tičic; poletje svoje upanja polne žita, drevje itd.; jesen svoj sad in žetev; sima vživanje pridelkov. Kar so v natori letni časi, to so v našem življenji štiri rasne starosti. Danes pii Vas je pa tako rekoč veselje vsih * Štirih letnih časov skopaj, ker vse se veseli jubileja Vašega duhovnega očeta: veselé se otročiči vasi kakor mlade cvetke; veselé se mladeoči in deklice kakor poletna čversta rast; veselé se možje in žene, veselé se ne manj stari, ki so s prečast. gosp. duhovnim očetom vsih 30 lét njih bivanja tukaj delili veselje in žalost, velikrat nosili težo dneva. Zato pa ste vsi dolžni Boga hvaliti, ki ste ta dan doživeli, po opominu psslmistovem: „Mladenči in device, stari z mlajšimi naj hvalijo ime Gospodovo!" 2. Današnji dan pa ni samo dan veselja, ampak ampak je tudi dan zahvale. Kakošne zahvale? Zahvale za prav velike dobrote, ki jih je Bog te leta delil prečast. gosp. jubilantu in Vam. Že v 10. šoli, pred kakimi 40 leti, so bili Vaš sedanji gospod iajmošter za smert boini, — jaz sam sem jih vidii skorej na smertni postelji, ko sem bil se kakor študent v stanovanji pri njih blagi ranjci materi, ki so pred nekaj leti tukaj v Ternovem umerli. In lejte! Bog jih je bil takrat rešil iz smertnega brezna. In za koga jih je bil Bog prihranil? Ravno za Vas, spoštovani verniki te duhovnije. Prestali so pa od tistega časa, bi djal, skorej vsako leto eno ali več prav hudih bolezen, pa po posebni previdnosti Božji veči del tako, da so z malim ialočkom skor neprenehoma vse svoje duhovske opravila in dolžnosti spolnovali. Ali ni to nezmérna dobrota Božja? Ali ne bomo po pravici danes klicali s psalmi-stom: „Mladenči in device, stari z mlajšimi naj hvalijo ime Gospodovo!" Pa ne le, da so v tolikih boleznih svoje dolžnosti spolnovali, pridige, keršanske nauke, otročje nauke, spovedovaoje, bolnike itd. opravljali, temuč so še tolike druge naprave Vam oskerbeli, s kterimi je Ternovska fsra tako rekoč iz sence, iz mrska kviško povzdignjena tako visoko, da je zdaj vredna sestrica druzih duhovnij v mestu in vsa srenja je s tem silo veliko pridobila v spoštovanji. Ali hočem razkladati nezmérne težave pri zidanji cerkve, ali pri napravljanji posameznih reči, oltarjev, zvonila, orgelj, križevega pota itd.? Cerkev z napravo in vsimi stroški stane do zdaj 73.784 gl. Odkod se je vse to vzelo pri veči del ubožnifari? Skor nobeden si ne vé razlagati, kako je bilo vse to mogoče! Dobrota B-<žja, lepe serca vernikov, domačih in iz celega mesta, pa gorečnost, stanovitnost in pohlevna previdnost gosp. duhovnega očeta je to doveršila. Ako na vse to pomislite, ali ne bodete zopet zaklicali: Hvaljen bodi večni, neskončno dobrotljivi Bog! Hvala neusušljiva našemu skerbnemu gospodu očetu! Bila bi tukaj prilika, Vam še pojasniti njih duhovne dobrote, ki so jih Vam skazovali, toda bilo bi odveč, ker zlasti tisti, ki se zvesto deržite domače cerkve, vse to sami prav dobro veste. Zato o tem ne bom govoril, pojasnim pa naj Vam v kratki priméri, da bodete vedili spodobno ceniti delo duhovskega stanú. V Egiptu in po druzih vročih deželah je sila grozno strupenih kič, ki pokončajo veliko ljudi. V Nilu, Gan-ges-u, Evfrat-u in po druzih velikih rekah pa živi strahotna pošast nekacega kušarjevega plemena, s podol-gato glavo, ostrimi sobmi, večkrat do 30 čevljev dolga, ki se imenuje krokodil, in ta pošast, ki lahko živi v v vodi in na suhem, veliko ljudi požrč; človeka namreč s dolgim repom mahne, z ostrimi zobmi zgrabi, pod vodo nese in pož^. — Ravno v Egiptu pa prebiva tudi ibis, tič šterkove velikosti; le-ta mori kače, in iše krokodilovo zalego, ktero ta pošast pusti v vročem pesku, celó po 30—40 jajc, da se od solnčne vročine izvalé. Ibis tedaj to zalego iše, izpija in povžija, in tako pošast končuje — še predno se je izlegla. Kolik dobrotnik tedaj je ta tič sa une kraje! Zato se pa tudi spo- štuje, kskor n. pr. pri nas lastovica, in še bolj; sleherni ljubi tega tiča, nihče ga ne preganja in ne mori. Vprašam pa vas, kaj je škoda, ktero stori kača ali krokodil, proti škodi, ktero dela greh, ki časne in večne kazni nakopuje ubogim ljudem! In kaj je korist tiče ibisa proti silo veliki in nezmerjeni koristi za čas in za večnost, ktera izbaja iz duhovskega stanu? Ali ne vidite, da vse djanje duhovnovo, pridiganje, keršan-ski nauki, spovedovanje in vse dušno pastirstvo le na to meri in gre, da bi se razdjala in zaterla zalega peklenskega krokodila in zapeljivih kič, namreč: greh. Ako Egipčani koristnega tiča ljubijo m spoštujejo, ali je pač preveč, če Kristus zapoveduje duhovne spoštovati, ko pravi: „Kdor vas spoštuje, mene spoštuje; kdor pa vas zaničuje, mene zaničuje." ... Trinog bi mogel biti, kdor bi duhovnu kaj žalega rekel ali storil, ali mu hvaležnost in spoštovanje odrekel... Iz vsega tega vidite, da je prav lepo od Vas, ko svojega duhovnega očeta spoštujete in jim zlasti za njih jubilej išete še posebno hvaležnost skazati. 3. Ne le dan veselja, dan zahvale, ampak tudi dan prošenj in vošil je danes. Kaj pa bomo prosili, kaj vošili? Kaj Vam živim, med kterimi je bilo v teh 25 letih rojenih 1763; poročenih 433 parov? Kaj mertvim? Umerlo jih je ravno ta čas 1546. Kaj preč. g. fajmo-Štru, ki so toliko za Vas delali? Vam vsim živim cele fare, ovčicam, ki jih je čes 3000, vošim jaz, da bi se Vam prav dobro godilo, da bi imeli vedno tako dobre, skerbne in zveste duhovne pastirje, kakor zdaj. Vošim Vam, da bi za tolike dela in dobrote svojega duhovnega očeta Vi jim prav veliko veselje delali in med drugim obilno hodili v cerkev, ki so Vam jo tako lepo in častitljivo zidali. Vošim, da bi vsi tako živeli, da bi se zveličali. Kaj bomo vošili mertvim, zlasti tem 1546, ki so v teh 25 letih zapustili to f*ro, vaše hiše in stanovanja in so se v večnost preselili? To je nad tretjino prebivalstva! Ni je morebiti hiše, da bi v teh letih ne bilo nobenega zmanjkalo. Spomnite se pa na marsiktere, ki so bili še pri duhovnem opravilu, ko je tukaj šotor stal z mnogimi mlaji in kinčem, kjer je zdaj cerkev; to ni tako davno, pa kje so zdaj mnogi takrat tukaj pričujoči? Umerli so višr pastir, ki so temeljni kamen blagoslovili, in mnogi i&med Vas. Pobrala jih je precej kolera, ki je v 30 letih trikrat razsajala; II. 1849, 1855 in 1866; pobrale so druge koze, legar, starost, marsiktere nagla in neprevidena smert. Vaš preč. g. jubilant se bodo zdaj-Ie vsih spominjali pri nekervavi daritvi; — oh vošimo tudi mi vsim skupaj večni mir in pokoj, večna luč naj jim sveti! In poslednjič kaj bote prosili in vošili danes preč. svojemu g. duh. očetu?... Gotovo boljši zdravje, kakor dozdaj in še dolgo življenje, da bi )ib imeli sredi med seboj kakor dobrega pastirja med poslušoimi ovčicami. Vošite jim Vi, vošimo vsi skupaj vse zaklade dušnih in telesnih darov in dobrot, vošimo, da bi nobene svojih ovčic ne zgubili, temuč z vsimi skupaj večno življenje dosegli. Bog daj; Jezus usliši! lx pastirskega lista Sekovskega kneza in škofa v prid darov za 8?. Očeta. (Konec.) Oziroma na velike potrebe sv. Očeta pišejo vikši pastir: Prevdarite najpred velike potrebe sv. Očeta. Kar tiče njih lastno osebnost, pravijo Leon XIII, kakor je rekel sv. Pavel: „Ako imamo vsakdanjo hrano in obleko, smo s tim zadovoljni" (Tim. 6, 8), in več ne potrebujemo. Toda papež niso oseba le sama za-se, temuč so škof Rimski, in pervostolnik ltalski, in patrijarb vse večerne zemlje, in po sami božji naredbi tudi papež vesoljne Cerkve celega sveta. In zato, ker so duhovni oče dve sto milijonov katoličanov, za kterih dahovne potrebe po Božji zapovedi skerbeti morajo, zato so potrebe sv. Očeta tako velike. 1. Kakor kralj ali cesar najprej potrebuje mini-aterstev in naj višjih središnjih gospósk, ki imsjo osker-bovati naj tehtniši opravila za vso deržavo, tsko tudi papež potrebujejo rimskih zborov (kongregacij). V teh ao duhovni raznih stdpenj, namreč ksrdinali, prelati, svétniki in vradniki, ter morajo sv. Očetu v vladanji Cerkve pomagati. Dokler v Rimu niso kloštrov begali, ao rasni redovi tje pošiljali mnoge svojih izverstnih redovnikov, in sv. Oče so naj pripravniši izmed njih za-mogli porabiti za nezmérne dela pri vladanji vesoljne Cerkve, in ni bilo treba zato posebnih stroškov. Odkar so te prav dobre in vendar cené delavne moči odpadle, ker so sovražniki Cerkve kloštre ograbili, morajo papež drugih delavnih moči postavljati in tudi plačevati. In akoravno so njih plače prav majhne, ako jih primčrjaš s svetnimi vradniki, je vendar za vse skupaj treba znamenitega zneska. 2. Sv. Oče morajo pri raznih vladah imeti svoje zastopnike, nuncije, delegate, ali pa morajo tudi pošiljati izrednih poslancev v vse dele sveta, da bi za blagor sv. Cerkve na krajih in mestih samih mogli z vspe-hom delati. Se'vé, da sv. Oče jim morajo dajati tudi potrebnih pomočkov za opravljanje službe. 3. Med škofi po Laškem jih je veliko število, kte-rim sovražljiva vlada vse škofijske prihodke uteguje in ¿e v škofovsko stanovanje jih ne pusti, ter morajo z velikimi stroški za-se in z& svoje duhovske vradnije in pisarne najemati tuje hiše. In zopet pride na sv. Očeta, da premnogim izmed njih morajo dajati naj potrebniše za vladanje njih škofij. 4. Poslednji čas je (laška) vlada celó žugala in žuganje mnogoterno že spolnila, ter duhovskih prihodkov in stanovanj tudi tistim duhovnom več ne dopusti, ktere omenjene škofje postavljajo v cerkvene službe. Kako velike in kako silne so zopet tudi tukaj potrebe, ktere naj bi sv. Oče odpravljali! 5. Prežalostno je, da je vlada pobrala tudi prihodke semeniš in bcgoslovnic, ter škofje ne vedó, od kod dobivati hrano za spodrast duhovstva in za prednike in učenike potrebne plače. Ako se bo dalje tako godilo, bo v nekterih letih nastopilo grozno pomanjkanje duhovnov. 6. K temu so mnihi in nune v naj hujšem pomanjkanji, odkar je vlada po prihodkih in veči del tudi po samostanih svojo sovražno roko stegnila. Kaj bi redovne osebe, zlasti nune, počele med svetom, ko je že po 20, 30, 50 lét in več, odkar bo mu slovo dale in več svojcev nimajo, ali pa le take, ki so tako ubožni, kakor one same? In kako so zmožne zidati nov klošter ali kapelo, ako potrebnega za vsakdanji živež nimajo? Kako bridko bi bilo za sv. Očeta, ako bi odsihdob tem izvoljenim udom duhovnega telesa Jezusa Kristusa saj naj pctrebnišega ne mogli več oskerbovati! 7. Tudi prav veliko pobožnih in dobrotnih napráv je po počenjanji sovražljive vlade prišlo v naj veči rev-šino; in ker ni le večni, ampak tudi časni blagor toliko revnih zastavljen na te naprave, bi bilo pač silno bridko, ako bi sv. Oče ne mogli druzega storiti, kakor le usmiljenja vredne v njih zapušenji gledati in se z njimi jokati. 8. Še bolj strašno je to, da so sovražniki v zmeraj veči jezi zoper Cerkev in zoper zveličanje neumerjočih duš šole v Rimu oropali katoliškega poduka v keršan-skem nauku in so jih popolnoma bresbožno vravnali. Goreči katoličani tam si vse prizadevajo, da bi takim brezbožnim nasproti napravljali dobrih katoliških šol; ali kaj zamorejo opraviti, ker se bogati deržavni pomočki obračajo za brezbožne šole, njih mali sasebni pomočki pa se imajo na vse strani deliti? Ali more biti kaj bridkejšega za sv. Očeta, kakor če morajo s praznimi rokami gledati, kako se dobri otroci keršanskih družin v Rimu izrejajo za sovražnike sv. Cerkve, da so ogoljufani sa svoje večno sveličanje in se vodijo v večno pogubljenje! (Konec sledi.) Iz pastirskega lista milgsp. Kerikega kneza tkofa. Vikši pastir precej v začetku napovedujejo, da ne eno samo nedeljo, kakor druge krati za post, ampak tri nedelje zaporedoma bi radi po svojih duhovnih govorili a svojimi ovčicami po vsih cerkvah, kajti imajo njim nekaj prav važnega pojasniti, to je, nauk o Kristusovi Cerkvi — bojevavni, terpeči in zmagovavni. 1. Na pervo pojasnujejo navidezno nasprotje, kako je bil Zveličar obetan kakor „Kralj miru" (Jes. 9) itd., pa je vendar sam rekel, da ni prišel miru prinest na zemljo, ampak razpor (Luk. 12) itd. Pa Sin Božji je prinesel pravi mir, „svoj mir" na zemljo, ne gnjilega miru, ki ga svet daje; zato je imel povsod vojsko, in to vojsko ima tudi njegova Cerkev zato, ker noče služiti gnjilemu miru, temveč takemu miru, ki ga svet ne more dati (Jan. 14, 17). Potem nadaljajo z naslednjimi besedami : Začnimo preiskavo b tem, da najprej premišljujemo življenje posamezoega človeka. Ni ga človeka, kateri ne bi imel se vojskovati zoper svojo hudo nagnjenje in zoper svoje strasti. O tej vojski govori veliki apostelj sv. Pavel, rekoč: „Jaz se bojujem, ne kakor da bi po vetru mahal; ampak tarem svoje telo, in ga devam v sužnost, da, ko druge učim, sam ne bom zaveržen." (I. Kor. 9, 26—27.) Kdor pa te vojske ne pozni ali kdor po izgledu sv. aposteljna ne ravna: ta uživa tisti gnjili mir, ki duše ne reši, ampak jo pogubi. Tudi vojska poneha, kadar se ena stranka drugi prostovoljno — ali, da bolje rečem, iz strahu in boječnosti — udi. Ravno tako neha skušnjava biti skušnjava, kadar človek v greh dovoli. Ali je pa človeku — grešniku — po tem bolje? Ali je njegova duša rešena? Prenehal je boj, nastopila pa je sužnost. Kolikokrat si želi človek tistih srečnih dni nazaj, ko ni še z grehom se bil sprijaznil, temveč zoper hude strasti se vojskoval in jih zmagoval. Naj le, postavim, pijanec v kakem treznem trenutku sebe in svoje zaoičljivo stanje resno premišljuje, spoznal bode, boljši bi za njega bilo, ako bi se bil koj v začetku slabi strasti ustavljal — ne bi bil v svojem obnašanji pod neumno žival se ponižal. Naj si vsi, ki grehu nečistosti služijo — bodi njih stan in njihovo ime katero koli — le enkrat prav živo pred oči stavijo vso sramoto, vse ponižanje in vso nesrečo, v katero jih je nečistost pogreznila, kmalo jim bode jasno: veliko boljše bi bilo, namesto mir z grehom akleniti, po nauku sv. Duha se ravnati, ki opominja: „Tvoja poželjivost bodi pod teboj, in ti zmaguj in vladaj nad njo." (I. Moz. 4, 7.) Mi vsi smo udje bojevavne cerkve. Vsak za se je poklican storiti, kar veleva sveti apostelj, rekoč: „Delaj kakor dober vojšak Kristusa Jezusa.... Zakaj tudi, kdor se bojuje za zmago, ne prejme krone, ako se ni vojskoval postavno." (II. Tim. 2, 3-6.) Upak tudi ob zunanjo poštenost prišla. Modri Salomo uči: „Kdor se š:be ne posluži, sovraži svojega sina; kdor sa pa ljubi, ga vedno strahu je." (Pregov. 13, 24.) Heli hudobije svojih sinov ni dovolj ostro kaznoval, zato je zadeta njega in sinova toliko grozna nesreča. Iu ako bi starejši iu predpostavljeni manje se bali perve vojske zoper nespodobnosti, ki jih zapazijo v svoji hiši, to je, ako bi resno prepovedali perve nerodnosti, ki se godé v družini, in se jim serčno zoperstavljali : ne bi jim bilo treba veliko težav-nejŠi v drugič vojskovati se^ in sramotno premaganim biti. Star pregovor pravi: Žel:š mirno živeti, pripravljaj se na boj. Tako mora tudi v keršanskih družinah biti. M»r le tam vlada, kjer je vse v lepem redu; tam nemajo več reda, kjer otroci in podložni za očetove in materne besede ne marajo. To pa se zgodi tam, kjer sami sebe brezvestno in brezskerbno zametujrjo tisti, ki imajo gospodovati, kjer molčijo tisti, katerih dolžnost je, zoper hudo v hi.i se bojevati; taka hiša ali družina ni več vojskovavni Kristusovi cerkvi podobna, katera brez strahu esnt in ternje iztrebi, da dober sad prostora najde in zoreti more. (Dalje sledi.) Razgled po »vetu. Iz Rima je nedavno ,,Gerroania" v Berlinu imela premišlika vreden dopis o kralju Humbertu. Ta nesrečni kralj, kakor se pripoveduje, se je bil v svojih britkostih obernil do nekega zaupljivega prijatla svojega (četa, čigar (prijatla) noga še nikoli ni v Rim stODiia. Ta je Humbertu naravnost in odkrito povedal: Uzetje Rima za glavno mesto je pervi vir vsega hudega in bilo je to grozna pol it is ka skaza. Oziroma na konštitucijo je bilo to prelom vstave, oziroma na mednarodno pravo — djanje divjaštva, oziroma na vero — hudobija. Svetovalec kraljev je edino mogoče otenje monarhije vidil v piemonški vojaški vladi, z izločenjem Neapoia in Romanije, in svetoval je, naj se zopet vetanovi cerkvena deržava pod papežem in nazaj da kraljestvo obeh Sicilij pod vlado piemonškega princa, vojvoda iz Aoste. Ali Humbert je menil, da v to se ne more podati in naložil je Depre-tis -u, naj sostavi ministerstvo. Eden vzrokov, da je bil omenjeni svet overžen, je bilo tudi kazanje na podobne napade, kakor je bil Passanantov. Kakočni možje so brezverci? Novojoršk list pravi, da le samo puhle glave so zmožne si zato kaj domišlje-vati, ker so brez vere. Sej brezverci se že nahajajo po kotih in potih kakor stergane cunje. Gothe sam pravi: „Nejevčra je lastina slabih, hodničnih, tesno-umnih ljudi." Izmed naj hodničniših — prava tuljeva glava je tudi tista, iz ktere je denar ali pa napuh pregnal vero. Brezverec je kakor slamnat mož v zelniku, ki je brez vsake vrednosti — samo, da straši. Cvet in sa ti zre ste molitve. Zahvale. Št 1. Za uslišanje v neki zdravilni reči bodi pre-serčna zahvala pred vsim Bogu darovavcu, in potlej N. lj. Gospej, sv. Jožefu, in sv. Frančišku Ks. Pripo-ročojem pa se še nadalje v bratovske molitve. Iz mesta. R. Št. 2. V prav nevarni bolezni (rekli so, da je rak) sem se živo priporočala N. li. G., opravljala 9dnevnico, in bilo mi je res čedalje bolje t~r sem v tej reči čisto ozdravela. Vedno češena bodi N. lj. Gospa presv. Jezusovega Serca! M. S. St. 3. Nedavno priporočeni trdovratni bolnik se je spreobernil in z Bogom spravil: hvala Bogu; češenje N. lj. G. za izdatne priprošnje! Priporočen bodi še dalje, da se čisto dopolni, kar je pričeto. St. 4. Neka družina prav priserčno zahvalo očitno naznanja N. lj. G. presv. Serca za skazano pomoč, posebno g. bratu za telesno zdravje. Spoštovani udje te bratovšine, priporočujte se Mariji, ker ona je mogočna pred Bogom. Z Vipavskega. R. Prošnje. Prav nadložno bolan otrok je priporočen v dobrotne bratovske molitve za zboljšanje, če je Božja volja. — Nevarno bolna žena je živo priporočena v molitev za ozdravljenje, ako je Božja volja. — Nekdo, bolan v nogah, se v bratovsko molitev N. lj. G. serčno pripo-n>čuje ; ako se ozdravi hoče zahvalo očitno naznaniti. — Zena lepo prosi bratovske molitve za jezovitesa in divjega moža, ki razsaja in preklinja kakor obseden, kadar se stogoti, in boji se še kake druge nesreče; naj bi mu N. lj. G. sprosila spreobernjenje. — Že čez 3 mesce bolna oseba se priporoča v molitev vsem udom bratovšine Nase preljube Gospe in častilcem vednega češenja najsvetejšega zakramenta s prošnjo, naj bi prečista Devica ji sprosila ljubo zdravje pri Bogu, ako je to k njenemu zveličanju. — Že dve leti za protinom bolna oseba )e slišala, da je drugim priporočenim bilo poma-gano: se priporoČuje z vso gorečnostjo torej tudi ona v bratovske molitve. — Že več časa bolna deklica, ki ji nobeno zdravilo ne pomaga, priporoča se v bratovsko molitev in priprošnjaro Pija IX, da bi ji sprosili telesno zdravje, ako je volja Božja. Ako bode uslišana, se zahvala naznani. ~ Udom bratovšine N. lj. G. presv. Serca se živo priporoča mladeneč na persih nevarno bolan. Ako bo prošnja uslišana, razglasilo se bo to po „Danici". Bratovske zadeve. Nameni in pripor oČevanj a pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec svečan 1879. I. Glavni nameni: Razsvitljenje in spreobernjenje najhujših nasprotnikov sv. Cerkve na Slovenskem. II. Posebni nameni: 9. Nedelja septuagezima. Evang. (Mat. 20) od delavcev v vinogradu. Sv. Apolonija. Priporoč.: Rešenje «v. Cerkve in njenih pravic. Bolni v glavi. Spreobernjenje razuzdanih ženskih. 10. Sv. Školastika dev., t proti l. 543. Priporoč.: Keršanske žene za pohlevnost. Goreča ljubezen za svete nauke, posebne pri mladini. Bolni in umirajoči. 11. Spomin Jezusove molitve v vertu Getsemanu ▼ predvečer njegove smerti. Sedem vstanovnikov reda služabnikov M. D. (servitov), poterjen od papeža Aleksandra II 1. 1255. Priporoč.: Dar molitve za duhovne in svetne. Odvernjenje pustnih razuzdanost. Zastaranih grešnikov spreobernjenje. 12. Sv. Evlalija, devica na Spanjskem, mučena o času cesarja Dioklecijana. Priporoč.: Obvarovanje nedolžnosti, zlasti pri skušani mladini. Zatrenje ostudnih za vés, znanj, ponoče vanja. Pomanjkanje terpeči. 13. Sv. Evstahija, rimska dev. iz rodú Scipijonov, učenka bv. Jeronima, — t v Betlehemu 1.419. Pripor.: Vsi v gnadi Božji za dar stanovitnosti. Preklinjavci za spreobernjenje. Vsi bolni na telesu in na duši. 14. Bég Jezusov v Egipt. Sv. Valentin, mašnik v Rimu, mučen 1. 270 zunaj mesta ob cesti: „Porta del Popolo". Priporoč.: Beg pred grehom. Očišenje R*ma od brezbožne gnjusobe. Neka svetna zadeva, da se oberne Cerkvi v korist. 15. Ss. Favstin in Jovita, brata mm., terp>nčena za vero v Brešiji na gornjem Laškem, potlej v Milanu, v Rimu in v Neapulu, poslednjič v Brešiji ob glavo djana proti 1. 122. Priporoč.: Dar žive in stanovitne vere, zlasti višim stanovom. Zatrenje ostudnega sovraštva in pretepov. Spreobernjenje verskih sovražnikov. 16. Nedelja Seksagezima. Evang.: Sejavec in seme (Luk. 8). Sv. Julijana l8letna devica, terpela smert za sv. vero v Nikomediji proti 1. 308. Priporoč.: Odvernjenje razuzdanega pustovanja, pijanosti, pretepov itd. Šolska mladina za aerčnost v dobrem. Odvernjenje kuge in druzih neznanih bolezen. 17. Ss. Donat in tovarši, mučeniki na Beneškem. Priporoč.: Duh prave spokornosti. Da bi se duh pravičnosti vernil na svet. Pretresenje neusmiljenih ljudi in krivičnikov. 18. Spomin terpljenja N. G. J. Kr. Sv. Simeon, sin Marije Kleofe, drugi škof v Jeruzalemu, križan 1. 107, star 120 lét. Priporoč.: Stanovitnost, zlasti starim ljudém. Dar poterpežljivosti. Veliko priporočenih zadév. Listek za raznoterosti. Zlati križ 8 krODO od Njih veličanstva so prem. knez in škof dr. Jan. Kr. Pogačar sami osebno izročili prečast. gosp. Fr. Karun-u, pripeljavši se v ta namen 28. u. m. v Ternovo. Katoliško društvo je 5. t. m. sklenilo, da za obletnico bode sv. Očetu Leonu XIII vošilo poslalo. Častai kan. in sem. vodja g. dr. A. Čebašek je podal osnovo o povzdigi katoliških prizadevanj, zlasti tudi od strani društva; govore bo imel vsako drugo sredo v prostorih katoliške družbe in nekoliko tudi pri tombolah. — Društvo namerja obhajati tudi lOletnico svojega obstoja. „Dionilija", bukvice v prid dušam v vicah, se dobivajo pri g. Jož. Jeriču. To bodi zopet naznanjeno, ker nekteri poprašujejo, kje da se dobivajo. — Pri njem ae tudi dobivajo lističi: „Pobožnost za me rt ve" (ponatis iz „Dan."), v kterih je razlagana bratovšina za duše v vicah. Cerkvene pesmi, mašne, Marij ne in Sv. Telesa, za mešan zbor. Vgiasbil P. H. Satner. — Po dovoljenji ^is. čast. knesoškofijstva namreč so na svitlo dane na- slednje pesmi: 1. Oče večni; 2. Pred Bogom; 3. Pred Bogom; 4. V ponižnosti; 5. V ponižnosti; 6. Oč« večni; 7. O Preblažena; 8. O Marija, uzor kreposti; 9. Žalostna Mati; 10. O Devica; 11. Jezus moje želje; 12. Dobri Pastir; 13. Jezus, sladko ime; 14. Križevpot; 15. Tan-tum ergo; 16. Tantum ergo. — Naročujejo se pri g. J. Krajcu ali pa pri skladatelju P. Hugolinu samem v Novomestu. Cena 50 sld. s poštnino vred. Y Terstn pri starem sv. Antonu je bil preteklo nedeljo vmesten novi župnik preč. g. Matija Dubro-vič. Bil je ob ili10 v obhodu spremljen v cerkev, napolnjeno z verniki. Preč. gosp. kapitelski dekan Fleišer je v mojsterskem govoru razl»žil dolžnosti dušnega pastirja, pot^m je novi goapod župnik imel slovesno sv mašo. (»Vig.") * Imenik Kerške škofije.*) Ta škofija je bila 1. 1071 postavljena, ktero vlada sedaj od I. 1858 milg. Valentin Wiery (v versti 56. škof), rojen 1813; korarjev ima 8, med kterimi sta prošt in stoini dekan infuiiraoa. V 25 dekanijah šteje ta škofija 532 tisuč katol ških prebivalcev, 268 duhovnij (14 je izpraznjenih), 86 ekspozitur, 47 namestnih in 104 prazne kaplann« in pastirske službe; medsvetnih dušnih pastirjev ima 339 in 17 redovnih, 34 penzijonistov, vseh duhovnov skupaj 464, med kterimi je 8 zlatomašnikov. B<>goslovcev je 17; umerlo je v preteklem letu 18 duhovnov. — V veliko podporo pri šolstvu in pastirstvu služijo samostani; benediktinarjev je v dveh samostanih 37 patrov in 1 kierik; vseh udov iz Jezusove družbe 79, med kterimi 15 očetov, 14 kle-rikov, 21 novincev (med njimi polovica duhovnov), in 29 bratov. V dveh samostanih kapucinskih je 11 patrov, 5 klerikov in 8 bratov; servitov (po redu sv. Avguština) je v dveh samostanih 8 patrov, in 3 bratje: usmiljenih bratov 13; tedaj vsih redovnikov skupaj 165. — Vsih redovnic stanuje po celi škofiji v 9 samostanih 116 iz raznih redov: sv. Uršule, sv. Elizabete, sv. Dominika, šolskih in usmiljenih sester. Katoliški časnikarji pred sv. Očetom. Omenili smo lansko leto, kako je milg. Al. Tripepi v Rimu sprožil prebiago misel, naj bi za obletnico sv. Očeta, 20. svečana 1879, priromalo v Rim toliko katoliških časnikarjev iz vesoljnega sveta, kolikor je največ mogoče. Skoraj vsi katoliški časnikarji na svetu so mu odgovorili in pohvalili njegovo vabilo, in tudi sošlo se j«h bo gotovo prav veliko število ter bodo omenjeni dan sprejeti od sv. Očeta. Vredništvo „Zg. Danice" se ne more osebno vdeležiti tega prelepega shoda; nadomestilo pa bode to v duhu. Poslali smo na prijazno povabilo živo priterdiio in o tisti priliki bodemo za sv. Očeta zbrune darove ali v R mu dati izročiti, ali pa jih b<»mo poslali papeževemu Nunciju na Dunaj ter po vsaki ceni prosili tudi blagoslova sv. Očeta za vse preblage darovalce. Knrentn dve zanšnici — pa še eno traven! Eno mu je pritisnil teržaški katoliški list .,Vigilanza", eno pa rimski liberalni časnik „Dovere". Pervi omenja katoličanom, da tri nedelje pred pustom — Septuagezima, Seksagezima in Kvinkvagezima — s svojimi tedni so čas pripravljanja na 40danski post. Ta čas je bil od nekdaj v Cerkvi svet čas. Cerkev v tem času veleva svojim služabnikom posebne molitve, razgrinja v svojih obredih znamnja pokore, odmakne „Ateluja', pobire cvetlice z oltarjev, predpisuje vijoličasto barvo. Ljudje tedaj, kteri norijo, divjajo, sploh „kurentujejo", so res prave brezumne in slepe „kure", sebi vsaktero škodo in namenu sv. Cerkve nasproti delajo. Zato se ni čuditi, da celo previdniši prostomišljaki zametujejo take neslane bedarije. *) P. n. gosp. doposlatelju „im." in „past. 11." naj serč-niši hvala! Vr. Drago klofuto torej je berlusgnil prismojenemu „Kurentu" liberalec v Rimu, ki pustne norije imenuje „bskanalije" (nesramno pogansko počenjanje) novošegne olike, tisočere smešnjsrije, razuzdane plese, pojedine, ki na nič spravljajo družine... Rim (tudi druge mesta) obleče obleko neumnosti, bedarije ..., kar je nevredno sa mesto... Po daljši pridigi zveršuje: „Z maškarami, s plesi, s zapravljanjem, z orgijami (pijančevanjem in razuzdanoatmi) se ne množi nravni občutek pri narodu, v blatu pregreh ne kalijo in ne rastejo nežne cvetlice duha!" — Odglas obeh zaušnic pa se daleč razlega, namreč: Spačeno ljudstvo vedno ostane sužnje ljudstvo! Zdaj mu pa še ti, čitatelj, eno pritisni in reci: „To ne bo nič, da bi jaz sam, ali tudi družina z menoj, bodil na plese, v komedije, se plazil po kerČmah in premoženje zapravljal! Tako pridemo kmali vsi na boben. Ne v Kurentove tempeljne, ampak v cerkev pred sv. Rešnje Telo pojdem o večerih se Bogu priporočevat, potem pa k počitku, da bodem naslednji dan vesel za-mogel svoje dolžnosti spolnovati do svojega Boga in do bližnjega." Poslednje novice. Obeta se, da pride ministerstvo, s kterim se bode spremenila tudi dosedanja vladna osoda in bi tlačeni dosegli več svobode. Ako bode to resnica, je ravno Bosna Avstriji drago luč prižgala. Misli se, da prav v kratkem dunajski vradni časnik prinese nove ministre. Vse tvarine, ki so bile 4. t. m. na dnevnem redu, so bile odložene za čas novega ministerstva. Bog daj, da bi bili novi mini8tri res v prid Cerkvi in narodom ! — Sv. Oče so boje češkim škofom svojo posebno všečnost naznanili sarad tega, ker so se za ubožne zatirane samostane tako serčno potegnili. — Na Francoskem gre vsa reč urno navzdol; za naučnega ministra katoliški Franciji obetajo juda Ferry-a. Mak-Mahon se je te dni predsedstvu republike odpovedal, ker ga ni bila volja naj poštenejših in zaslužnih m6ž z visokih vojaških služb preganjati, kakor je hotel Gambetta in njegovi pajdaši. Naslednik Grevy bo prekucuhom menda bolje postregel. Ta mož je rekel 1. 1848, da predsednika treba ni, ker je le mašina ministrov, ki mora vse podpisati, kar mu predložč; za tako podpisavko pa ni treba dajati celega milijona na leto, dobi se taka mašina sa par frankov. In lejte: ta Grevy je zdaj predsednik in tirja tisto plačo, kakor so jo imeli prešnji predsedniki ! Da ima tudi Gambetta globoke žepe, to je že davno znano. „Vertcc4- in „Tovariš". Naj boljše bi bilo pri uborni naši literaturi, če že vai moramo tako prijateljsko zajemati iz ene sklede, naj se a tako hrano napolnuje, da se bo smel vsak brez škode prisesti, mlad in prileten! Ker pa tega ni, in ker tudi sicer dozorela pamet zahteva marsičesa, kar je nedoraslim neumljivo in neprebavljivo: je neogibna potreba, da dajamo mladini posebej, mladi duši primčrno hrano. Saj tako povsod delajo. Nemci imajo „Jugend-Schriften", Francozi spise „pour les enfants", Angleži „for the cbildren" itd. Zraven druzih je na tem polji dozdaj posebno veliko storil g. Ivan Tomšič. Njegov „Vertec", ki je letos naatopil že IX. leto, je tako modro vredovan in obdelovan, da se sme z vsacim enake verste pri druzih narodih meriti. Očita se, da blagi prisatelj je nekaj časa „Verteca" preveč odpiral cvetlicam, ktere zlasti malim Slovencem še niso znane. Mislim pretežki jesik, pri nas nenavadne besede. (Kar nas tiče, se imamo v resnici pritožiti le čes eno samo pesmico, ki se je bila pred nekaj Časom — gotovo po nesreči — vanj vmusnila.) Ali če je bilo kaj tacega, je minulo; zdaj je beseda v „Vertecu" lahka, pa prav lepa. In kar je največ vredno, naša mladina je v tem „Vertecu" dobro zagrajena a varnim plotom, da ne prihaja vanj brezvčrska zvčr, in ne letajo po njem novošegni merčesi, kakor se pri ena-iih delih že drugod godi. Zato se je kar čuditi, da „Vertecu* naročnine manjka, da ima trud in mu še zraven zguba preti. Čudno, da ravno učitelji so še premerzli do njega, ko bi ga imeli naj bolj ljubiti in širiti med mladino, ki jo za branje zmožna. Otroci sami ne vedč, kaj bi si kupili, odgojitelji jim morajo preskerbeti. Kakor je slišati, so gg. duhovni mu naj bolj prijazni, zato jim bodi šo posebej priporočen, kteri ga še nimajo, da ne neha izhajati tako prijazni pa tako potrebni listič za mladino. Izhaja vsak 1. dan mesca; cena 1 gl. 30 kr. za pol leta. — Kakor „\7ertec" za mladino in otroke, tako je koristen „Učiteljski Tovarš" za gg. učitelje. In kakor g. Tomšič za mladino, tako se g. Močnik v pravem pomenu žertvuje za učiteljstvo. Cena za „Tovarša" na pol leta je 1 gl. 50 kr. Mšuhorshe spremembe. V Lavantinski škofiji: 0. g. Lorenc Bošnjak je bil od prečast. ordinarijata za rajhenburško faro imenovan, in se je to c. kr. namestniji v Gradcu postavno že tudi naznanilo. Med tem pa je omenjeni gospod prosil, naj se mu dotična kompetencija nazaj pošlje. In ker je sedanji č. gosp. župnik rajhenburški še do konca mesca svečana t. 1. v službi ostati privolil, je tudi č. g. Anton Rodoeek — že dekretiran provizor rajhenburški, na lastno prošnjo — provizure odvezan. — Č. g. Fr. Walter, je od prečast. kn. šk. ordinarijata imenovan župnik rajhenburške fare. IMobroini darovi. Za pogorelce v Nadanjeselu: Č. g. M. Sajč 2 gld. Za poŠkodvane s povodnijo na Notranjskem: Č. g. M. Saje 2 gl. — Iz Križ pri Teržiči po c. g. župnika 3 gld. Za spominek f župnika Aleša Jerala: R. 2 gl. — R. 1 gl. — Gosp. V. (ranjc. nekd. kapi.) 10 gl. Za sv. Očeta: G. D. B. 1 ces. cekin sv. Očetu za obletnico s prošnjo sv. blagoslova za-se in za družino. — Neki dobroten ud sv. Vincencija št. Jak. oddelka 3 gl. — Po g. P. U. 20 kr. — Neimenovan 5 gl. — I» Kranja po preč. gosp. dekanu Ant. Mežnarcu 15 gold. z vošilom: Naj Jim večni Gospod ohrani modrost in krepkost. Za afrikanski misijon: Z Gorjan 2 gl. 50 kr. — Z Dolenje vasi 2 gl. — Po g. k. P. U. 1 gl. — Č. g. M. Saje 1 gl. - Z Dobovca 2 gl. Za misijon v Laponiji: Iz Zaliloga po č. g. fajm. 1 gl. 20 kr. Za bratovšino Naše ljube Gospe: Po č. g. J. Boršt-narji 1 gl. Za sv. Detinstvo: Neimen. 1 gl. Za stradajoče v Kini in druzih jutr, deželah: G. Lor. Gaber 3 tol. = 6 gl. v sr. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in ulcžniki: Jožef Blaznikovl nasledniki v Ljubljani.