uto lxix. št. tn L)n*l]ana, sreda S* a^gasta loj* Cena Dia £ ^^M ^^k ieaaHP ^H aaaaaaaaa aaaaaaaal aaal aaV aaaaaaan aaaaaaa aaa* aaa ^aV aaam. aaaaaal aaal aaas aaw aaaaaaaas aaam 1 aaal aaal aaaaaaaaV aaaaaaaaa aaaaaaaal aaaaaaaaa aaaaaaaal aaaaaaaaal ^B am. aaaV aaaal aaaV II JI EaH ^^^ 11 v am ^^ III' aaaal III II aaaal aaaal aaaal aaaal aaaal aaaal iznaja roa& Jan popotane, izvzesnsi aeaeije m prasni*«. — inaerso ao 00 peat vrat S Din 2, do 100 vrst S Dm *-50> od IOO do 800 vrst S Uto 3. eeCJi lnasratl peUt •rraia Dtn U Popust po dogovora, inseratn) davek posebej. — >Sk>vensld Narode rei^a mesečno v Jugoslaviji Din 12*. ea inozemstvo Din 25- Rokopisi se as vračajo. UREDNIŠTVO IN OPBAVNMTVO UUBUANA, a\nafljeva attea fttev. &, Telefon: 31-22. 31-2S. Sl-24. S1-2S tn Sl-26 Podružnica: MARIBOR Strossmayerjevs 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon WL 26. — CELJ&: celjsko uredništvo: strossmaverjeva ulica l, telefon se 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru loi_ Postna nranllnlca v LJubljani St. 10-351. Komunistična ofenziva na Balkana; Preprečen irmilTMIII ©d polnoči dalje so z Grčijo prekinjene vse zveze — Meja ]e hermetično zaprta — Po oficielnih poročilih so komunisti poskušali izvesti državni udar« kar pa je vlada še pravočasno preprečila Atene, §. avgusta. AA. Ker je vlada ugotovila, da je po vsej državi razpredeno resno organizirano komuni' stično gibanje, ki grozi povzročiti prelivanje hrvi, \e s popolnim odobravanjem Nj. Vel. kralja, razglasila izred-no stanje in nagli sod* Javm nost je sprejela sklep vlade zelo ugodno. Po vsej državi vladata popoln red in mir. Poslanska zbornica je raz-puščena* Dan novih volitev te ni določen Beograd, 5. avgusta, z. Od polnoči dalje so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze z Grčijo in sicer po odredbi grške vlade. O do- " Grški kralj Jurij godkih, ki so se odigrali ponoči v Grčiji, obstoja samo kratka offcielna vest grške vladef hi je prispela brzojavno in ki pravi, da je vlada s pristankom kralja proglasila obsedno stanje v Grčiji. Po vsej deželi vlada red in mir. Parlament je razpu-ščenf rok novih volitev pa ie ni določen. Ofieielna brzojavka pravi dalje, da je prebivalstvo mirno sprejelo te ukrepe vlade, ki je bila k temu prisiljena, ker je stala nasproti resno organiziranemu komunističnemu gibanju, ki je grozilo spruvHm državo v državljansko vojno. Nadaljnje vesti o teh do&odkih še niso prispele* Položaj v Španiji V zadnjih 24 urah se položaj ni bistveno spremenil Pariz 3. avgusta, z. Po semkaj prispelih vesteh se polož.;j v Španiji v zadn>ih 24 urah ni mnogo spremenil. Sicer poroč-ita obe stranki o zmagah tn o zasedbi strate-gično važnih torik. Zdi se pa, da £re sjatio za večje ali manjše kretanje čet, ne d« bi bilo prišlo do kakih večjih in odločilnih borb. Oržavl janska vojna se vodi .sedaj predvsem med posameznimi radijsk:mi po_ stajsflH. Verjetno pa je. de se oba nasprotnika pripravljata na odločilni udarec. Poraz upornikov pri Badajozu Badajoz, 5 avgu.-ta A A. (Havas) V vsej pokrajini Badajoz vlada popoln mir. Kolona, kj je krenila iz Badajoza. jo imela pri San OUale v pokrajini Huelvi hoj z uporniki. Med bojem je vladna kolona dohila ojače-njp. uporniki so bili poraženi. nO upornikov iz vnst civilnih gardistov Ss je vladnim četam vdalo. Nemško in italijansko brodovje v španskih vodah Gibraltar, 5. avgusta. AA. {Havas) An- glc \i begrunci iz Tankerja pravijo, da je j v tamošnjem pristanišnu sedaj 9 Italijan- 1 skih letal. I nemška vodna letala, nemška i križarka »Deutschland« in nemški ružilec 1 ^Luchs«. Begunci pa ne trde, da bi bila ta letala in vojne ladje v službi šefov upornikov generala Franca. Francoski prostovoljci za Španijo Pariz, 5. avg-tista. AA. (Štefani) .Na španskem poslaništvu v Parizu in v organizacijah ljudske fronte so zaceli zbirati francoske prostovoljce. Po drugi strani pa sprejema odbor za mednarodno rdečo pomoč zdravnike in bolničarje, ki se prijavljajo kot prostovoljci za Španijo. Se vedno nova letala Pariz, 5. avgusta. AA. (Havas) Današnji »Matin« objavlja tole brzojavko iz Ra-hata: Včeraj je prispelo na letališče v Te-tuan 12 letal, deloma nemških, deloma italijanskih. Proti večeru je šest velikih tro-motornh letal letelo vzdolž obale španskega Maroka med Larasom in Tetuanom. Bogat plen v škofijskem dvorcu Badajoz, 5. avgusta. AA. (Havas) V tukajšnjem škofijskem dvorcu so napravili hišno preiskavo. Pri tej priliki so zaplenili denarja, dragocenosti, vrednostnih papirjev itd. v skupni vrednosti 10 milijonov peset. Prevoz upornikov Iz Maroka Transporte bodo čuvala italijanska in nemška vojna letala Tanger, 5. avgusta A A (Hava^) Včeraj je v Ceuti vladala ve> dan največja živahnost. U'ire so bile polne občinstva Wak hip so prihajale redne in domače čete iz Tetuana, Lara^a. Sesa^uer.a in drugih krajev španske. 2a Maroka. Prav tako so prihajali transporti materiala V pristanku *o tri ladje polne vojakov. Zda i nakladajo v vsej naglici vojni material Očitno je, da bodo okušali uporniki vnovič prepeljati vetje silo čez gil ral-tarfcko ožino Na letališču v Tetuaaiu je Jest italijanskih m tri nemška motorna letala. Aest drugih letal je pripravljenih na odhod Letala bodo varovala prevoz uporniških čet čez ožino pred vladnimi pomorskimi silami. NemSka križarka >Deutschland« in rusilee »Luchs« sta odpluli snoči \i Ceu-te prot: Cadizu. Člani španske desničarske organizacije >španskih falange v Ceuti so ei nataknili na rokave trakove s kljukastim križem. Dali so jim jih ofK"'~; nomfike križanke »Deutechland« Anglija sprejela francoski predlog London, 5. avgusta. AA. (Reuter* V uradnih krogih izjavljajo, da je angleSka vlada *e izročila odgovor na francosko noto, ki predlaga, naj M prlmdete države ne posegale v tpanske dogodke. Odgovor je izročila tukajšnjemu francoskemu poslaništvu. Angleška, vlada pozdravlja francosko pobudo In pravi, da soglaša s francoskim predlnir«mi. Francoski parlament dela Pariz. 5. avgusta, z. Fnaoicosloa zbornica je včeraj rešvla z. avgusta AA. Ves včerajšnji dan so bile Ilidie m Sarajevo in vsi kraji tamošnje okolire v posebnem razpoloženju in navdušenju, ker so zvedela, da bo pri pred prihodom Nj. Vel. kraliire se je prod dvorcem zbrala velika množica iz Sarajeva tn Ilidž in veliko število kmetovalcev v živopisnih narodnih no.^ah. Množice so takoj napravile 3 km dolej špalir ki je vodil od izvira do Ilidž Okrog 4 poi>oldne -h> prispele vr. Sarajeva ucjiedne osebnosti, med njimi prometni minister dr. Spalio, pomočnik bana RaAkovil, namestnik jM>velin'ka armade general Tomi^, župana Ilidž, Sarajeva in mnoge druge ugledne osebnosti. V spalirju fo bile razvrščane tudi Šifri kmečke cele Sokolov in Sokolić. Množice so nestrpno zrle v sm^r, odkoder *se je imela pripelje tj kraljica ter «0 sprejele krrjiiico z navdušenimi ovacijami. Ko je kraljica stopila iz svojega avtomobila. )«. pristopil k Nj. Vel. prometni minister dr. Spaho< naka-r jj je predstavil ostale uglodne oriobnoesri. Mfvl |*>zHravljanjern in pr*Mis*av-lianjem so množice neprestano vzklikale svoji kraljin m ii prirejale navdušene ovacije. Po pozdravu z uglednimi o^eino4ini ^e je kraljica napotila če-z tera>o v dvorec. Tu jo je na stopnišču *prpj?! upravnik kopališča in Nj. Vel. kraljici v imenu soproge bana izročil lep sop cvetja. Nato «> pristopile h kraljici tri deklice in ji tak 1^0 izr^v čile cvetje. Množice so neprestano pozdrav ljwTle kraliico in ji nenehoma prirejale ovacije. Nj. \ el. kraljica se je nato napotila v svoje apartmane. Množice se Se vedno niso ho*ele raziti in so nadaljevale s svo-irni ma-nitestacijamu Okrog Še*%i^ se je Nj. Vel. kraljica Marija |ojavila na balkonu in pri--rčno od/ilravl jala zbranim množicam. Sok■ »-H so pri tej priliki defilirali pred dvorce^n. Sokolom se ie pridnižila tudi množVa. ki j« ! nenehoma pozdravljala kraljico in vzklikali Nj. Vel. kralju Petni. kralif*rsk^mu dorrwi ha • Jugoslaviji. Jadranski vlaki iz češkoslovaške Pospešeni izletniški vlaki iz CSR na naž Jadran Beograd, o. avgusta *A. O koncu preteklega m^seoa se je vršla na Sušaku konferenca zA&topniiiov naših, čeakoslovailuh in mad/arskiih železnic, češkoslovaškega društva »Ced^tk« JTjgosl nenske^ društva »•Putnik«, zastopnik<»v Jadranske. Dubro va-čke in Zetske plovtbe. poglavarstva mosta Sušđ«ka in banskili uprav savske, primorske tn #ersK^ banovine Konferenei je predsedoval generalni ravnatelj državnčh /ele/nic inž. Dtinuitrije Naumović, ki je dal ta Histe natslednje informacije o delu in rezultatih tega sestanka: Na konferenci 90 ražpna*vljiah o prevosu češkoslovaških izletnikov na naš Jairan. Ker ie bilo že prej v naontu. da b-^do iz-letrtiški vteki iz Prage vozirf s«irno ob »f>_ in sicer v ča^u od 1?*. jnnijia do 9m avgust«, so sedi] sataatt, da bo po določenem čiflsu \v>zi| iz Pra-ge izletniški vlak le še 22.-23. avgusta. 2°-30- avgusta in 5.-6. septembra r>o sedlan.-».m \oarnem redu z <-d_ hodrrn iz Prage 22. in *9. avgusta ter j>-septembra ob 12 40 in ptisjodon na Su^atk 25, m 30. avgusta rer fS. septembra ob 8.36 oziroma v Split ob 1310. V nadaljnji mjpsssj s>o na konferenci načeh tu\li vpra.vanj;'. *Jn bi biio um-Vno da^n mo/no^ čeA"k»wlovaKrkkn »zletni'kotn, da priden) rta Jadnan še prn.l k<»pa1r#«» sezono oairoma pred mesecetn junj fin. Skc-ovli so da pnidejo spomJadi 1. 1997 v pro-meil izlctni-ški vlaJci 17. in 24. aprila ter L, 8. in 15. it*a))c\ z odHurid^in n. Ptrao.1 ob 12.40 in prihodom nu Susaik 18. tn ž*, tupiv la ter 9. in lb maj« ob °..VS in v Spiat ob 14.41. Po novem voznem redu za d«r>bo 1°37-3S, ki stopi v veljavo v noči m« il 21-in 22. mojetn 1937, so v načrtu viaki po temle voznem retlu: OdJiod iz I^rage na J*ubrovniki ob (.10 z ladjo, pni-h^d a- Spl*ft ob 13 50, odhod iz Sp&tn z vlakom ob 14.30. pmhod v ZaUrcsb ob (l.žti* na Sušak z vlakom ob 18.37, v Zs#reb OJft. odhod iz Zagreba ob 1.10 prihod v P-m«c«o ob lh.4^. Seveda vozni re»d za oWv> leta l^GC^JS še ni dokončen, ker >je Se odvisen od mednarodne konference za potniške vVaike, vendar boe nove vojažnl<*e in druge naprave. V Gorici je pregledal motorizirano divizijo, Icf se je. baš vračala z manevrov. V poMftdjnjio treh te(in:h je pri?pe£o v gorjako pokrajino več polkov v^jaStva, ki 30 jih razmestllj po vojašnicah na Ledinah pri Idriji, v Cer-knem in drugod. V obmejnih krajih odpad^ sedaj po tjsoč vojakov na 500 prebivalcev. Italijanski pridržki i glede Dardanel Ankara, 5. avgusta AA. Včeraj f.e je bil sestal odbor za morske ožine, da izvede prvi člen konvencije v Motreuxu. S tem Členom so priz^nali Turčiji pravico, da sme konvencijo začeti izvajati s 15. aagaSSSSS. Zastopnik Italije generalni konzul Affaaal je v imenu svoje vlade izjavil formalne pridržke glede konvencije, ki jo ni podpirala. Zahteval je, naj «e njegova izjava zabeleži v zapisnik. Seji je predsedoval zastopnik Francije. Odbor je sklenil, da se raziđe s 15. avgustom. Izgredi v Alžiru Paril, 5- avgusta AA. Agencija Hava* poroča iz Alžira, da so se v Mostaganemn »popadli na ulici pristaši glavne delavske zveze m delavci svobodnih sindikatov. Prt tem je bil krajevni vodja svobodnih sindikatov hudo ranjen. Ko je bil red vzp<»stavljen, sta «e oba delavska tanora zopet spopadla. Naposled so začeli z obeh strani streljati z revolverji. En delavec je bil ubit, več pa ranjenih. Policija je zahtevala pomoč vojske, ki je kmalu nato vzpostavila red in zasedla ulico, v kateri so se odigrali krvavi dogodku Uspeh notranjega posojila v Franciji Paril. 5. avgusta w. Finančni minister AutM ie sporočil rK>vinarjem, da so do- Islei podp»i«sali notranjega posojHa »a 2.3 malijaVde framkov. Na vtladod afczanu osna. eujje^o ta reml'flta slede na č^& poletnih počrtme za zelo mjoden. Finančno nrnim-sitps»tvo za »eid-aj ne rrmli na »to, da r* za kijuoilo nok podpisovan ia, iz čeaar ae da akieneti. da do^edaruiefla reznltiaita podpisi ne amaitr^jo za zadostnecja. Zivkovic v Bosni Beograd. ">. avgusta p Prf-d«e4lnik JNS Peter 2-ivkovič je danes f>dpotoval v Banjo Koviljaćo in od tam v Bosno. Gradbeni minister na inspekciji v Sloveniji Ljubno, 5. avguota AA. Po večdevneni oclpočUtku si je gradbeni minister dr. Marko Kozulj ogledal javna dela. ki se vrže na področju dravske banovine. Minister je najprej obiskal bana dr. Natlačena in se informiral o izvajanju in napredku javnih del. Nato je izvršil inspekcijo v tehničnem oddelku banske uprave, kjer ga je aarejH načelnik tega oddelka inž. Skaberne. Minister «i je ogledal dela na cesti Ljuhljaia-Kranj. Ril je zadovoljen z njimi in je dal potrebna navodila za pospešitev teh del. Iz Ljubljane ]> minister krenil v Kamnik, kjer m je ogledal obrtno razstavo, ki mu je zelo ugajala. Mirifeter bo prebil n^kaj dni v dravski banovini, nato se bo pa vmti v Beograd. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE Curih, 5. avgusta. Beograd 7, Paria 20.205, London 15.3825, New York 306.75, Bruselj 51.675, Milan 24.20, Amsterdam 206.20, Berlin 123.30, Dunaj 57, Praga 12.67, Varšava 57.60, Bukarešta U*. Strgn 2 »SLOVENSKI NAROD«, treda, 5. avgusta 1996. Stev. 177 Kakžne bi bile posledice stavke pekov ? Stavka U me po^ralln revolaelie v prehrani l|uM|aa- sitega prebivalstva Ljubljana, 5. avgusta. Zadnje fltir je te resno v razpravi stavka pekov in nekateri Enaki kaaejo, da najbrž na ko prišlo do mirnega sporazuma med pekovskimi pomočniki in mojstri. — Združenje pekovskln mojstrov je imelo včeraj popoldne sestanek. Na njem so mojstri razpravljali o zahtevah, ki so is-rasene v osnutku kolektivne pogodbe. Moj« stri ne žele, da bi javnost zvedela pred začetkom pogajanj, kakšno stališče so zavzeli na včerajšnjem sestanku. Novinarjev niso pripustili na sestanek, zato lahko le poročamo o razpoloženju samem, ki vlada med prizadetimi glede na pretečo stavko. Naglasiti je treba, da so pekovski pomočniki v splošnem zelo veliki optimisti ter pričakujejo, da do stavke ne bo prišlo, češ, da se mojstri v splošnem ne bodo upirali njihovim zahtevam. Toda zagovorniki sklenitve kolektivne pogodbe med mojstri nimajo večine, m čeprav so njihovi obrati največji, vendar nimajo dovolj avtoritete, da bi vplivali na svoje tovariše. Med mojstri vlada v sploSnem prepričanje, da bi pomočniki 8 stavko v Ljubljani ne dosegli, kar pričakujejo. V Ljubljani so drugačne razmere kakor v Zagrebu, kjer so peki izvojevali zmago. Konzum kruha v Ljubljani je mnogo manjši in naši meščani niso posebno navezani na pekovsko pecivo. V mnogih gospodinjstvih pečejo doma kruh in tudi mnoge gostilne so založene z domačim kruhom. Zato mojstri ne nameravajo sprejeti kratkomalo vseh zahtev pomočniške organizacije. Z osnutkom kolektivne pogsdbe mnogi niso zadovoljni, zlasti v določilih o mezdah in kategorijah pekarn. Manjša podjetja si še žele četrto kategorijo; osnutek kolektivne pogodbe deli mezde v tri kategorije, pekarne pa samo v dve. In baš tu je največja nevarnost, da ne bo prišlo do mirnega sporazuma med mojstri in pomočniki. ' Kakšne posledice bi imela v resnici stavka pekov v Ljubljani? Nedvomno si tudi večina pekovskih mojstrov ne želi stavke in bi se rajši sporazumela s pomočniki, kakor da bi njihova podjetja trpela zaradi stavke. Res je pa tudi, da ljuMjanaks pekarne niso teko velike, da bi stavka pekov pomenila revolucijo v prehrani meščanov; zato tudi mojstri računajo, da bi jim stavka ne mogla posebno škodovati, slasti, ker mislijo, da bi pomočniki dolgo ne vsdr-žali. Ljubljana v resnici se konzumira mnogo pekovskega kruha, kar se poena najbolje v tem, da je konzum kruha največji, ko je zaposlenih največ sezonskih delavcev. Glavna hrana stavbnih delavcev je kruh in če bi bil kdo prizadet zaradi stavke, bi bili predvsem ti delavci. Meščani bi pekli sami kruh ali bi ga pa kupovali v okoliških gostilnah, kjer peko »kmečki« kruh. Zato pomočniki lahko računajo na uspeh stavke le, če bodo lahko vzdržali delj časa. Potemtakem bi lahko sodili, da bo stavka trajala delj Časa. Kljub temu pa smemo upati, da se bodo podjetniki in pomočniki sporazumeli in da bodo uvidevnejši mojstri dosegli soglasje med onimi, ki pravijo, da bi mogli zapreti pekarne, ako bi bile sprejete zahteve pomočnikov. Pozabiti pa tudi ne smemo, da se mojstri ne morejo v marsičem sporazumeti. Tako si n. pr. nekateri že dolgo prizadevajo, da bi se kruh prodajal samo v pekovskih prodajalnah in ne tudi v špecerijskih trgovinah. Ko so prosili za intervencijo oblasti, so jim upravičeno odgovorili, naj pekarne ne dajejo v prodajo kruha trgovinam, pa ga ne bodo prodajale. Tudi glede raznašanja kruha po hišah vsa podjetja ne soglašajo. V splošnem se pa strinjajo, da je pekarn v Ljubljani preveč in da bi bilo treba omejiti podeljevanje obrtnih pravic za pekarne za več let. Nedvomno občutijo zlasti manjši pekovski obrati posledice krize ter trpe zaradi čedalje ostrejše konkurence. Zato tudi ni Čuda, če se je ta aH oni manjši podjetnik oprijel konkurenčnih metod, ki jih lahko konkurenti imenujejo za nelojalno konkurenco. In po vsem tem lahko razumemo tudi borbo pomočnikov za izboljšanje svojega socialnega poolžaja, saj so tudi oni morali precej žrtvovati zaradi konkurenčne borbe podjetij. Tihotapci s kokainom Izmišljeno razbojniitvo — Soda in apno namestil kokaina Ljubljana, 5- avgusrta. Javna tajnost je, dn pri nas zadnja leta zelo uspevajo tihotapci. Dobro nese tihotapstvo s tobalcom, blagom, vžigalmrki, saharinom iM. Največ pa nese tihotapstvo s kok?awom, za katerega je tudi v Ljubljani mnogo iojteresentajv, saj je znano, da pri rwis tudi koikannistov ne manjka. Večji del iz Avstrije vtihotapi jeneg a kokaina pa gre uz tok naših v roke "tihotapcev iz Italije. Tam je povpraševanje po kokainu baje zek> veliko rn največ se da zaslužiti z »izvozom« tegia mamila v Italijo. TO NE MOJ, TO BERNIK! Zaradli drzne prevare s kokainom so prišli pre>d maki sena* mesarski pomočnik Kircher Jusrtan iz Dom zaL posestnikov sin Tič Miha, sodar Peterca Franc iz Mengša, mizar Zupane Maks in mehanik Cefrar Stanko. Temu očita obtožnica tudi, da je ukradesl podjatju Medic in Zanki v Domžalah 13 avtomobtiskih peres. Prav zagonetno je še, kako so prišli osumljenci do kokaina. Kircher je izpovedal, da se je odpeljal s šoferjem Žlebni-kom n* Jesenice v spremstvu Tiča in Ce-Ttirja. Vedel je, cia je prinesel neka avsinij-6 ki žeJezničarr večjo količino kokaona za mesarja 1-va.na. Borndka z Jesenic- Berndka pa ni bilo, zato je sam s Tičem in Cenar-jem »prevzel« firtjejdenico s kokainom, ki je bdla vredna 18.000 Din. Na razprava na nihče od obtožencev mogel pojasniti, zakaj Benniika ni bilo in zakaj so sami prevzeli kokain. TUshi avstrijski železničar je pozneje prevzemnike ob tožil ( da so ga prav za prav oropali. ZagrozMi so mu s samokresom in z nožem in ga pnaiv pošteno pretepli ter mu s sć3o odvzeli kokain. Po iajavah nekaterih prič se je izkazalo, da si je avstrijska železničar razbojndštvo izmislil. Tudi obtožnica ne očita roparskega napada, temveč navadno taitviaio. Tihotapska trojica je torej dobila stekle, nico kokaina, katerega je zakopala nekje v pesek in ga pozneje spravila v denar kot pravi kokain. A^ratnijslGi železničar ni bil vešč slovenščine. Tekel je le: »To ne moj, to Bernik!« Hotel je reći, da kokain ni njegov, temveč Benndkov. Tihotapci bi ne sedeli na zatožni klopi, 6e bi M v steklenici res kokadn- Prodali bi ga, kakor so morda prodali že pred tem kdo ve koliko tega strupa prekupčevalcem in kokaind-stom, V steklenica je pa bila navadna jedrima soda, za katero so dobili oflooii 6000 I>m. KUPCI, KI 90 BILI PMVARJENI Prvi kupec »kolcama* je bal obtoženi »odar Petero«, ka je dal Tiču as steklenico z jedilno sodo takoj na način 3000 Dan. Peterca je izjavil sodnikom, da je bil prepričan, da je v steklenici pravi kokaau. Prodal ga je naprej nekemu OSbasku Ivanu ter Hebatu Danilu. Cibasek je kokain preizkusil, kakor je trdil Peterca, ter ugotovil, da je pravd. Sele pozneje je ugotovit da je v staklenici jedilna soda. Morda je bilo v ustju steklenice res nekaj pravega kokaina, da bi {Mreiakusevsici takoj ne odkrili prevare. Tič se je Peteroi predstavil za posestnika in mu rekel, da prevsame vso odgovornost xa to, da je kokain pravi. Če bi se izkazalo, da no v steklenici kokain, je dejal TK, bo on povrnil denar* Obtoženi Zupane je pri prodaji fingkal pravega taatn&a boksava. Kopom se je predatvvil bo« ssn nekega Mariborčane, ki je lastarifc dragocene steklenice a kokainom, in ima od ocaas naročata, naj ashata proda sa 13.000 Dfa. »ŠVERCAN« ŠPIRIT. Razen prevare s kokainom sita Karoher in Peterca zagrešila tudi drzno slepaoajo v Tomačevem. Peterca je prišel k Antonu Ložarju s ponarejenim naaooilom za Sparit, katerega mu je dal Kircher. Odnesel je na ta način 20 1 špirita. Kircher se je sagovargal, da je vedel da je bil ta špirit »švercan« te* se ga je zaradi tega polastil s ponarejeno naxoeB&uoo. Peterca je biti pa v stiski in je izkoristil priliko za zaslužek. Eden izmed obtožencev je pa spoznal, da ae da narediti keeft tudi z lahkovernimi prekupčevalci s kokainom in je nekemu Pavovcu v Lahovdrh prodal žavo apno za kokain. Dob« je zanj 950 Din. OVADBA IZ JETNISNICE Mehanik Cerer je prazna*, da je ukradel iz lope na vtrtu tovarne Medic v Domžaiah 13 avtomobilskih peres, ki so pa bila stara in neuporabna in jih je nato svn nesel nazaj v lopo. Ta njegov greh ne bi prišel na dan, če ga ne bi ovadH Kircher, ki je pisal iz jetndSnioe državnemu tožilstvu, da je Cerar tat teh peres in mora tudi Cerar sedeti. Podjetje Medic ni vložilo ovadbe in le Kircherjeva Škodoželjnost je spravila tudi Cerarja na zatožno kftop. Nepojasnjeno je ostalo po zaslišanju vseh obtožencev, zakaj ni prišel Berndk po »kokain« in kako je bilo mogoče, da so g& obtoženci prevzeli ter ga vnovčiM, ne tli bi obračunaju z Bernikom, čeprav so vedela, da je kokain njegov. 1- septembra bo zaslišan še Besrnak. Razprava je bila dotlej preložena. Iz Zagorja — Pomočniške preizkušnje. y nedaljo so se vršile v Sokolskem domu pomočniške preizkušnje pod predsedstvom tukajšnjega učitelja g. Kolenca Lojseta. Vajenci so bili iz raznih strok 10 po številu in so preizkušnjo vsi izredno dobro prestali. — Pomanjkanje rede. Na hribčku v Zagorju in Toplicah primanjkuje zadnje Čase vode, zato se prizadeti upravičeno razburjajo, da ne bodo po nepotrebnem piaeevaH vodarine, ker jim voda manjka po osle dneve. Preračunano je, da prida povprečno na osebo po 260 litrov vode. zato bi za vse btto vode dovolj. Brezvestneži pa puščajo pipe odprte neprenehoma, aaradi tega pa trpijo hišni posestniki, bivajoči na višjih legah. Ob eina, ki pobira vodarino, naj zadevo uredi, da ne bo razburjanja med prizadetimi hišnimi posestniki. Iz Celja 7—c Nesreč« v tovarni. Ko je našel 90-let-ni. v tovarni podpetnikov v Radečah zaposleni delavec Rudolf Mesar t soboto ob 1630 odpadke m, tovarne, je padal tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju. Zdravi ae v celjski boaalaalei. —c Sadje ab driami eesti Vofnik-Jran-kolovo bodo prodali na javni drsitt v ponedeljek 17. t. m-, na progi Celje—Locica pa v torek 16- t. m. Pojasnila o drsAi se dobijo v uradnih arah pri tehničnem razdelku sreskega naeeftstva v Olju. —c Nad 4800 belaikev je sprejela letos celjska bolnišnica, dotam Jih ja sprejeta lani v istem razdobju 4196. v ladnjfšn easu je velik naval bolnikov na boinianjoo, zlasti na kirnrfkl oddelek. V botapniri se zdravi zdaj Mteu 300 bolnikov. PKtLDŽNOSTNO — Pijem v spfofnem samo pritošnoetno In to te konjak. — Kmj pa imenuje* prtloinoetno? — redar pijem konjak. Sejmski in tržni dan v L|nnl|ani LJubljana, 5. avgusta. Dandanes pae ni tako fthratuio ob se] niskih dnevih V Ljubljani, kakor je bilo prej* šnje »zlato lase«, ko 00 bili sejmski dnevi prav za prav praznični ter so bile trgovine, pa tudi gostilne poln« kmetov. Povsod je cvetela kupčija, mesto je Osivelo na ulicah in v lokalih. Zdaj pa komaj kdo ve, da je sejem. Živinski sejmi ao navadno slabo obiskani, živine ni mnogo aa prodaj, pa tudi kupcev ni mnogo. Naši kmetje so skušali posnemati Hrvate, ki nastopajo na sejmih sloano ter prodajajo ti vino po enotnih cenah. Toda sGospodafaka tlogac doslej pri nas še ni imela posebnega uspeha. Mnogi kmetje ao odklonili to organizacijo, eeš da si lahko pomagajo brez nje v svojih organizacijah. Zato na naših živinskih sejmih ni posebne spremembe v cenah. Govejo živino prodajajo v splošnem kakor so jo prodajali doeo prostorov. Zasedeni so bili skoraj vsi pro&ori. Nekoliko slabše zaseden j« pa skoraj vselej kmečki eadni trg, ker le redki kmetje proda jajo ffadje na drobno. Branjevci ne smejo vec prodajati sadja na prostoru, kjer ?a prodajajo kmetje. Določili so jim druge prostore, ki pa n*eo najboljši. Prodajalke tožijo, da je slaba kupčija, ker so bili kupci navajeni na prejšnje prostore in ker jih na novih prostorih marsikdo niti ne opazi. Cene^ v splošnem niso spremenjene. Med uvoženim sadjem prodajajo že »prave« češplje, ki &o pri nas zrele žele septembra, in sicer po 5 Din kg. Med socivjem je na prodaj največ etročjega fižola. Prodajajo pa že tudi zluseeni letošnji fižol po 3 Din liter, torej prav tako poceni kakor starega. Perutninski trg je bil tudi dan«^ slabše zaseden kakor običajno tržne dni poleti, v soboto ro dosegla jajca najvaejo ceno v tej sezoni, najlepša so prodajali po dinarju komad. Danes so bila malo cenejša ter so prodajali najlepša 15 komadov za 10 Din. ^Lovska strelska tekma v Mariboru Maribor, 4. avgusta. V okviru MariroTekega, tedna bo v nedeljo, 9. t m. od 7. do 18. na strelišču v Radvanju lovska strelska tekma Lovskega društva v Mariboru. Streljalo se ho s kroglo in zrnjem. Celotno tekmovanje je razdeljeno v Bledeče kategorije: Prvenstvo ju-niorjev, prvenstvo senaorjov lovski pazniki, mojstrsko prvenstvo Lrorcvkeg* društva Maribor in prvenstvo IAvskesra društva Maribor v streljanju na jrUnaste jrolobe. Prvi od članov Lovskega društva r Mariboru v predzadnji kategoriji prejme prehodni pokal mariborskega mestnega načetotva. Pokal je sedaj v posesti mariborskega mojstrskega strelca g. Roberta Vukmaniča. Zmagovalci in najboljši strelci v posameznih kategorijah bodo prejeli diplome m lepa častna darila. V streljanju na glinaste golobe za prvenstvo Lovskega društva v Mariboru se bodo olani domačega Tx>vekega društva po vrstnem redu uspeha kvalificirali z* rabimo tekmo za letošnjo bsikansi-ado. Letošnja strelska tekma Lovskega društva Maribor zasluži zaradi tega tem večjo pozornost ne le s strani namh lovcev in strelcev temvee s strani naše najširše javnosti sploh. Potek strelske tekme obeta postati ze*o zanimiv in napet, ker se je v zadnjem času pojavilo več izbornih strelcev, ki se bodo skušali polastiti naših najlepših lovsko-strelskih trofej in naslovov. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo isti dan ob 21. v lovski sobi pri »Orluc. Nastrelitev pušk in vežba na vse tarče je dovoljena v soboto. 8. avgusta od 15. dalje do mraka, na dan tekme pa le tedaj, če bodo posamezne tarče proste. Postelje za man] premožne Ljubljana, 5. avgusta. Tujako-prometni svet ljubljanskega mestnega poglavarstva ima že dolga leta na razpolago več postelj za večje skupine ali tudi manj premožne posameznike, ki jih zanese pot v Ljubljano. V mesto prihajajo zlasti aedaj v počitniškem času razne eks-kurzljske skupine z dežele ali iz notranjosti države. Na pragu pa ao tudi razne večje prireditve. Postelje tujsko-prometnega sveta so bile deloma postavljene v areni Narodnega doma, deloma v sentpetrski vojašnici, dokler se ni tja vselila banovinska zaloga Šolskih knjig;, deloma, pa po raznih šolah. Ker ta raztresenoat v upravnem pogledu ni bila praktična pa tudi gospodarsko ni prinašala tistih koristi, ki bi jih lahko, je tujako-prometni svet zdaj vse te postelje zbral in jih postavil samo po mestnih hišah. Tako je sedaj pripravljenih 32 postelj aa ženske v poslopju Mestne ženske risiliM gimnazije na Bieiwedaovi cesti, 40 postelj zrn moške pa v drugi mestni šoli na Oojno*4 cesti. Vas postelje so železne, prav Mene, z blazinami a morsko travo. Poteg teta ima tujstoo-prometni svet na razpolago še 106 slamnjač, Id pa pridejo v poštev samo ob večjem navalu. Vsaka skupina, a tudi posameznik, ki pride v Ljubljano, pa se ne more poslužiti hotela, lahko v Ljubljani na teh posteljah prav udobno prenočuje In sicer za malenkostno denarno odškodnino. Tega prenoče-vanja se, kakor rečeno, že od nekdaj pridno posruzojejo masti šolarske skupine z dežele in Še v večji meri skupine, ki pridejo Iz južnih krajev drsava. Pa tudi ino-■omel ▼ skupinah ae eeeto tglaaijo pri tuj-ato-prometnem svetu In so s prenočevanjem, tako glede na ceno, kakor na udobnost m čistočo zadovoljni. Cena aa prenočevanje ae ravna po pomenil, ki ga dru- štvo ali izlet ima za nase gospodarstvo aH kulturo in po imovinskih razmerah preno-čevntoev. v nobenem primeru pa ne pre-sese vsote, ki Ja ne bi amogal človek srednjega stanu. TUjako-prometni svet posoja iz svoje zaloga Doatalje tudi na deželo ali počitniškim kolonijam, seva fe proti poroštvu srn morebitne poškodbe in proti skromni odškodnini. Tako je letos posodil 20 postelj • vsemi pripadajočimi potrebščinami jadralni sskeiU Aerokiuba za breemotorno le* talako šolo na Blokah, nekaj postelj pa raznim počitniških kolonijam. SOKOL Cettskl er*i|« ss Vtta Vič. 5. avgusta. l>*e leti fc» minuk>. odkar je vnJici aokol-*ki gledallftlci oder ob priliki proslav* srebrnega jubileja vprizoril na prostem Jurčičevega in Levstikovega »Tugomerja.«. ki je dosegel popoln u*peh. 8nplawta f«mlba in kritika je bila. da po pokazali viski pokol-ski igralci višek dramske umetnosti in bi g to predstavo lahko nastopili toidi v ljubljanskem Narodnem gledališču. Občinstvo je sprejelo prvo predstavo na prostem z velikim odobravanjem in z Željo, da bi *e slične predstave vršile vsako leto v poletni »ezooi vnaj dvakrat, Zal, da te želj*1 lansko leto nismo mofrli izpolniti, zato pa bodo letos na£i sokolski ijrralei pokazali v soboto 15. in v nedeljo lfi. avgusta vse svoje igralske zmotnosti z uprizoritvijo Kref-tovih »C>1 jakih grofov*, ki so do*efrli povsod volik nspeh. Vičani so se z ljubeznijo oprijeli tega le-pega dramskejra dela m prepričani smo, ds bo predstava dosegla, kakor so doslej ve»» predstave vi^kecra Sokola, popoln uspeti. Rezijo dramo ]e prevzel na£ marljivi In požrtvovalni rp*i?^r br. Pta.ne Sever, ki jo tudi zrežiral jubilejno predstavo »Tugomer« Pri predstavi bodo sodelovali n*£i najboljši fcrralci in icralke. ki ve^er za večerom pridno študirajo svoje vloge in se pripravljajo za nastop. Opozarjamo sokolsko članstvo in prijatelje snšagi Pokola na ta izreden kulturni užitek in jih vabimo, da v rsJakesi Usišsl posetijo obe predstavi. Vstopnico bo«io v prihodnjih dneh na ra7.po]n*ro v trerovimi br. Jeločnflka v Rožni dolini m v Sokolskem domu na Vicu. Pokažimo r veliko udeležbo, da cenimo požrtvovalno delo viških Sokolov za telesni m kuK-urni napredek na Sega naroda. Sokolska prireditev v šmartnem pri Litiji Sokolsko društvo v šmartnem pri L»;iji priredi v nedeljo 9. t. m. ob 15.30 redni letni telovadni nastop na svojem letnem le-lovadišču. Nastopijo asi oddelki. Po telovadbi bo narodna veselica. Bratska društva in prijatelje sokolstva vljudno vabimo, da poselijo našo prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za graditev lastnega doraa- Ob tej prilijd *e društvo bratsko zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem, ki so z velikodušnimi darovi pripomogli, da ima Itljub težkim časom, razen cementa, žel?z>a ra strežne opeke ie ves gradbeni matrial. Zato dobro uspel. Na predvečer v soboto se je vršil v Sokolske in domu boks, ki ga Zagorjani že dolgo niso videli, v takem obsegu pa sploh še ne. Prijavljenih je bilo 6 boksarjev ri Ljubljane. Maribora in Celja. Kot prvi par sta nastopila domačin Ivč-ek za SK Slovan Ljubljana in Kadunc za SK Jugoslavija Celje. Zmagal je domačin Ivček, ki lahko upa na tem polju sporta še na lepo kariero. Pri drugem paru je bila borba neodločena med Balonom od SK Slovana, iz Ljubljane in Štrukljem od PsK Maribor. Pokazala sta res lep boks. Kot zadnji par sta nastopila državni prvak Ipa-vec od PSK Maribor in lanski državni pTvak Heller od SK Slovana iz Ljubljane. Zmagal je Heller. Za doda-tek sta nastopila še Heller in štrukelj. V nedeljo ob & so nastopili atleti v pete-roboju. Zmagal je Tkalčič od Olimpa iz Celja, drugo mesto je dosegel Smrdel od Maratona iz Maril>ora, tretji pa je bil Skok od Sokola z Vranskega* Ob 9. je nastopilo 9 tekačev na 4000 m. zmagal je Kotnik od Dirije iz Ljubljane . Za tem se je pričela štafeta po Zagorju. Za prvo mesto je bil razpisan dTagocen poka4, ki ga je poklon1! tukajšnji zdravnik g. dr. Tomo Zamik, ki je prevzel tudi pokroviteljstvo nad prireditvijo. Pokal preide v trajno last klubu, ki trikrat zaporedoma smatra, ali pa 5krat v presledkih* Tokrat »i ga je priborila štafeta od SK Litije. Štafeta od SK Zacorja je prišla v cHj kot druga. V dvom ni So-kolgkega doma so tekmovali v tabie-teni-su, kot imagovaiec na tem polju js bil Med-vešče k od Hermesa iz Ljubljane. Na sokolskem telovadišcu so se pa pomerili odbojkarji. Tekmovalo se je vsled pičlega 5asa po izloeilnem sistemu. Kot prvi so nastopili tekmovalci od SK Litije in SK Zagorje. Zmagalo je Zagorje z rezultatom 2 : 1. Nato je nastopil Sokol III iz I Ljubljane in Sokol ta Vranskega. Zmagala js Ljubljana z rezultatom 2 : 0. V finalu so premagali Ljubijaačaai ZaforjaAS t tesul tatom I i (k Pri popoldanskem sporeda so nastopili nogometaši. Rsserva SK Zagorja je zmagala nad rezerve Amaterja u Trb> velj i rezultatom 2 t 0. Nato je moetvo Hermesa n Ljubljans premagalo moitvt) SK Zagorja t rezultatom 6 : 0. Gostje to pokazali tek) lepo igro. pri kateri so do macini gotov© mnogo pridobili. Tako je bil iapolnjea spc»rsd uportaeg-i dna, ki je pokazal agilnost SK ZatfOfpi. čeprav niso pokazali dom um ni onih u»p< bor, ki smo jih bili doslej vajeni. UfsmV) oa i»o drugo leto bolje, da bo ostal doma vsaj dragoceni pokal, ki je sodaj romal v Liti;o SK Zagorju predseduje Is od njegove aSZZaoVitVe apilnl g. LavoSlav Mrnuh, tr povpc r Toplicah pri Zagorju, kateremu greilo predvnem imhigS ta delavnost klu ha K L-ietn iskreno fesi H lastil aBe/«strico KOLRDAR Danes: Sreda, 5. avgusta katohCaru: Marija E>evica Snežna. DANAŠNJE PRIREDITVE M no Matica: Zaprto Kino Ideal: Man polkovnik (Shirlev Temple) Kino Sloga: Casino de Pariš Kino In ion: 2iaprto Kino Šiška: Noe ljubezni DK2TJTLNE I^EKARJSTE Danes: Mr. BakarCtić, Sv. Jakoba trg ». Ramor. Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta. Iz Kamnika — Katran in dopisnik »Slovenskega doma«. Dopisniku »Slovenskega doma* nika<-kor ne more iti v glavo, da si je nas list dovolil ugovarjati nadvse modremu donu-sleku sedanje občinske uprave, ki nam |8 sredino mesta polila s smrdljivim lesnim katranom, V svojem ugovoru navaja, da so se slični poizkusi drugod prav dobro obnesli, da je duh katrana mnogo prijetnejši od prahu, da je polivanje ulic s katranom mnogo cenejše In boljše, kot pa škropljenje z vodo in da je Iz teh razlogov pac" smola, če je ravno novoimenovana občinska uprava prišla na to idejo. — Prednje trditve lahko izhajajo iz nepoučerjosti. Da pa skuša dopisnik braniti občinske može z izjavo nekega letovisčarja, ki je rekel: »E Boga mi — ljubši mi je duh katrana, kot pa duh ženinega parfuma doma v sobi«, tega pa pri najboljši volji ne moremo razumeti. — Ce namreč dotični le-toviftčar (ki je zrasel najbrže na dopisnikovem vrtu). svoje žene in duha njenega parfuma ne more trpeti, ni to za nas noben argument, da lesni katran ne smrdi. Dopisnik očividno nima niti pojma o tem, kaj je katran in da imamo več vrst katrana Tekočina, s katero so občinski možje potili mesto, je namreč katranova voda. ki bna isti efekt, kot navadna voda le. da nekaterim grozno smrdi, pristašem občinske uprave pa, ki imajo ^ek> utrjene nosove, diši kakor kadilo. — Res je, da so že tudi drugod delali poizkuse s katranom, toda s prernogovtm katranom, ne pa z vodo lesnega katrana. Poizkusi so se vršiti izven mest, kajti lepo bi pogledale gospodinje, če bi nosili na čevljih črno lepljivo maso v stanovanja. Kolikor nam je znano, se ti poizkusi tudi drugod niso obnesli in če bi se. bi danes prav gotovo imeli vse ceste v Sloveniji katranizirane, saj je katran po zatrdilu dopisnika ^FHovenskega doma« cenejši od vode. — Poučno predavanje o značaju bojnih strupov, njihovi uporabi in kako se od njih branimo, bomo slišali v nedeljo 9. t. m. ob 11. dopoldne v Mestnem parku. Predaval bo zdravnik regrutne komisije. Vsakemu priporočamo, da se tega predavanja udeleži In spozna način In sredstva modernega bojevanja in kako se pred sovražnimi na-p&dd iz zraka in strupenimi plini najbolje zavarujemo. — Mestna klavnica prodana. Občinska uprava je sklenila, da proda mestno klavnico g. Antonu Knafliču, ki je zanjo ponudil visoko vsoto 40.000 Din. V roku dveh let mora občina sezidati novo klavnico, za katero pa Še m določeno mesto. Ta sklep občinske uprave je zelo umesten, saj sedanja klavnica že davno ne odgovarja krajevnim potrebam, higienskim pa še daleko manj. — Orientacijska tabla Kamnika. Tujsko prometno društvo nam ie postavlVo nasproti ulice, ki vodi h kolodvoru Kamnik -mesto, lično orientacijsko tablo Kanonika in okolice ter Kamniških planin. Tabla je izdelana v oljnatih barvah na pločevini Je zelo pregledna, ima pa seveda tudi svoje nedostatke. Predvsem pri Kamniku samem niso poudarjene najlepše izletne točke in zaznamovana pota. Tudi turistovske poti v hribih niso popolne. Tako n. pr. manjka glavna turistovska pot iz Kokrškega sedla na Grintavec in odcep isto na Skuto. Pri nekaterih vrhovih ni zaznamovana visina. kar tujce prav gotovo zanima itd. - Te nedostatke se bo dalo z malenkostnimi stroški odpraviti. — Tatvine na kopallfceu. Na mestno kopališče prihajajo cesto sumljivi kopalci, katerim ni toliko do kopanja, kakor do tuje lastnine. Ob'čajno se vrinejo v skupne kabin«*, kjer obrnejp svojim sokopalcem vse 2epe in kar najdejo od vrednosti, pre z njimi. Nekoliko tak*h nepridipravov je policija že prijela in izkazalo se je, da m to otroci, ki si z ukradenim denarjem kupujejo sadje in razne sladkarije po stojnicah. Umesten je sklep, da se strogo pazi na to. da se takih sumljivih otrok ne pušča več v kopališče. Kopalcem pa priporočamo, da denarnice in vrednostne predmete pusti jo pri blagajni — Odličen gost. V torek popokine je obiskal Kamnk minister za gradbe g. dr. Kožuh, ki si je ogledal obrtno razstavo. Z vel:kim zanim?"nila ogromno večino 286 glasov, kar 6o sprejeli zborovale! i navdušenim odobravanjem. Prutra Usta učitelja iz Kragujevea Piagiše Mihajlo v ioa j*» dobila 44 g/laeov. tretja lista učitelja i« Koprivnice Pudete pa f?fi. Tako f»o bili ievoljeni v novo upravO JVU Ivan L>imnik TodOf Pimirrijevič,. £tje pan Kr.mjČevič. Svetlela* Go|kovie\ Milen-ko La^ič. ga. Mara Krs'onovie. .Tefta K'lje-vič. Trubi? in Stanoj*-»vič\ v nadzorni odbor Piapot.in Is**l. B. Pavli 6 Mihajlo Stanoje-viČ in Viktorija PW. V finančni odbor Jo-vanovič rimifar. lVt«>r Kos"? in Dušan Kremi? Z dnige h>tr je pris*1' v cen*rTlno upravo njfn nosilec Dra^isa Mihajlovič. ker pa jp že bil član glavnega odbora je odstn-pil mesto svojemu namestniku Danilu Mila rov ion. — Anketa o kmečkih d^-ltovlh. PoT>čali sm ?.e. da nimeravj pVjede sV^ mini tr-stvO sklicali kofifeveeoe lalntetee -antli za družnih usMnov in bank o osnutku zakoni o razorožitvi kmetov. V zveti s tem sklicuje Narodna h-ink* predkoško in Tas-manijo. več določb državnega sveta, obja ve banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz »Službenih No-vHH — Razid drtiStva. NVetttS streljačka dru /ina v l^egun;-^ pri Lescah se Je po soglas nem sklepu občnega zbora prostovoljno razšla — Avtomobilizem In kolesarstvo v naši državi. Predlanskim je imela Jugoslavija BSM osebnih avtomobilov in avtobusov ter 2754 tovornih avtomobilov. Če primerjamo glede avtomobilizma našo državo s Češkoslovaško, ki ima enako število prebivalcev, viidimo, da ima Češkoslovaška desetkrat več avtomobilov. Največ avtomobilov ima savska banovina, za njo je pa takoj dravska, ki je imela predlanskim 1530 avtomobilov in 146 avtobusov. Motociklov je bilo predlanskim v Ju odigravajo sdaj na Hribarjevem nabrežju pred ograjo in na nji komični prisori. Ker so že dospela do plank in ne marajo nazaj, plezajo Čez ocrajo zdaj ženeke, zdaj moški, dočim skačejo športniki Čez ograjo vsak hip. Nabreiie, ki je itak namenjeno samo pefccem. je brea potrebe docela zaprto in naj bi se tam dovolil tudi med gradnjo podaljftanega poslopja vaaj ozek prehod —lj Neva mesarska stojnica na trga. Ta-korekoč preko noči je zrasla na mesarskem trgu nova stojnVa. čije lastnik je mesarski mojster Frailre Ocvirk. Postavil jo je na mestu stare, manjše stojnice, kakrSne Imajo domala vsi mesarji, nova pa i« velika in obsežnejša tako da popolnoma zastira pogled na vrsto ostalih stojnic. Med mesarji je vzbudila postavitev nove barake splosuo nejevoljo. Dovoljenje za postavitev nove stojnice Francetu Ocvirku priča, da je načrt splošne regulacije mesarskega trga najbrže padel v vodo. —d j Na Celovški cesti je promet najirvah-nejži, nio bi morala biti tudi najbolje oskrbovana. Po ufei £re zlasti najživahnejši av-tomobiteki promet, ki zahteva gladko oskr-hovano cestišče, dočim so zdaj tam *ame kopanje. Cesta od rem*ze pa do St. Vida je vea razruvana. Kakor čujemo pa bodo zdaj razpisana tudi dela na iem delu# ceste v skrajšanem roku, ne oziraje se na razne obveznosti, ki jih ima do poprave ceste Ma-loželeznikka družba. Licitacija za odsek Ljubljana—št. Vid to razpisana v kratkem in bo cesta urejena, to s-e pravi zbetonirana, najbrže že do pomladi. —lj Ni pravi. PoHcijski agent je včeraj izsledi! na Cankarjevem nabrežju mlajie-ga neznanca, ki je malo -popreje prodajali v neki gostilni novo srajco. Neznanec je imel obvezano glavo in detektiv je mislil, da je zasačil £r;berjevega pajdaša, vlomilca v blagajniške prostore bolnice. Na policiji se je p«a rzkazalo, da miso na-v en&k ega N a roda *. —lj Kopalne obleke razprodaja po lastni ceni Miloš Karnčnik, S ari trg. —lj Vpisovanje v znano enoletno privatno trgovsko šolo >CB*U8TOTOV UČNI ZAVOD< Ljubljana, Domobranska 15 (Trgovski tečajh je že pričelo. Šolnina 120 Din. Zahtevajte brezplačne nove ilustrirane prospekte! —I j Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere al nabavite pri strokovnjaka i Fr p Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9. Ljubljana Ii Novega mirta — foeralaiea društva Sofe ? Neveni me* sta sprejme 15. t. m. goste društva >Istra-Tret-Ubricac is Karlovca« ki aesmpijjo ssvo. jim programom. Društvo sprejme goste zjutraj aa kotodvoru. ob ». je skupna sv. masa za padle irtve. Gosti si ogledajo našo dolenjsko metropolo. Oh a uri popoldne tekma balinarjev in ftatb vrtna prireditev v gostilni »Dalmacija«. Na programu so re<-i-taoije, pevske točke, prizori, kupleti in l*» vrstni jasa društva Hrvatski dom ii Kar lovca, ki eodeluje iz naklonjenosti. Vabimo cenjeno občinstvo, da se nam pridruži v delu aa naao neosvobOjeno zemljo. Na svidenje! Iz Kranja __ K radosti ia bratstva I Vse narodno občinstvo Gorenjske opozarjamo na sokolsko revijo »K radosti in tratsivuU, ki jo izvaja sokolska lupa K ran i prihodnjo nedeljo oa prostem v StraiiSču. Revija, ki ji je besedilo naptaal It. Spicar, je že lani dosegla velik uspeh na Jesenicah in se tudi letos v popolnoma novi zasedbi ekfbno pripravlja. Režijo itna br. Rojina. telovadbo vodi župni prednjak br. Rakar petje br. Koben-tar, pri vsej priredrtvi pa sodeluje marljiva godba Kranjskega glasbenega društva- Pri-četek bo točno ob 15. uri. konec pa gotovo najpozneje ob 18. uri. Iz Maribora — Tujski premet v juliju izkazuje zelo zadovoljivo bilanco. Naše mesto je obiskalo 2636 tujcev, med njimi 1039 inozem-ccv. Največ je priSlo v Maribor Oehov, sledijo Avstriijcri, Nemci. Italijani. Madžari itd- __ Ne obešajte se na vozove! Včer.ij se je na VojaSniskem trgu obesil na dirjajoči voz 9_letni Stanko Kosi. p« je tako nesrečno padel, da si >c zlomil levo roko. — Po stopnicah padel in se ubil. V ponedeljek zvečer se je nekoliko vinjeni 57-letnii upokojeni orožnik Janko Viosek i« Bohove vračjil iz gostilne. Po temnih stopnicah je padel m si razbil lobanjo- Poema* do van ca so prepeljal v marib-^rsko bolnico, kjer pa je kmalu izdihnil. — Drevo ubilo očeta šestih otrok. V Vurbergu je 30-letni viničar Franc Vez^k podiral drevje- Zla usoda je hotela, da je visoko drevo p3dk> na Vez jaka in ga popolnoma zmečkalo. Z zkvnljeno hrbtenico in strtim prsnim košem so nesrečneže prepeljali v martbonssko bolnico, kjer pa je bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna in je Vez-jak kmalu po prevozu podlegel poškodbam. Nesrečnež zapušča ženo in 6 malh h otrok. — Žile si je prereza! 36-letni delavec Ivan Prsof iz Orehove vasi, ko je z ostrim nožem delal trske. Hudo ranjenega Praofa so prepeljali v tukajšnjo bolnico, kjer so mu zzil s tovornim avtomobilom prori Mariboru- Na omenjenem križišču ni opazil strmega obcestnega eafhi in avtomobi-1 j*5 stjrmoglavil v več metro\' globoki prepad ter treščili v drevo in pa izruvol, kar je bila sreča za liudn na avtomobilu. Vozilo se je prevrnilo in pokopalo 7 oseb. Štiri so biJe lažje ranjene, 48-letna de'avka Marijo Mohor kova iz Ma.renborga pa je zadobila zelo hude notranje poškodbe in so jo prepeljali v mariborsko bolnico- — Spel v goreči postelji. V ponedeljek opolnoči je hotelir g. Josrip Povodrvifk iz Jurčičeve ulice obvestil mar'borake mmtr ce, da v njegovi podstrešni sobi gori. V toj sobi je spwl LVletni vajenec Franc še-tina, kri je pozabil ugasnili svečo pri povelj« in zaspal. Dušeč dim je mlademičo zbudil in opazil je. da lezi v goreči posute. Iji. KIncal je na pomoč rn do-maoi so prepreči;1!! ka-tastrofb še predno so dospeli gasilci. % — Odpuščen iz službe in pobegnil. Na polieiu>i se je zglasrd tovarniški delavec Ivam Maček od Sv. Petra in prijavci, da že tri tedne pogreša svojega 17-letnega sina Ivana, ki ga je neki pekovski mojsteT sz Maribora napodil iz službe- Mladenič je v obupu neznanokam odšel in oče se boji, da se mu je kaj hudega rgodiJo- — Saharin. • - Orožmiki so Ufam Selnice aretirali zkjglasnegn tiherapoa Antona Ju-rančiča in naSli pri njem 36 ikaehic saharina Tihotapec je v zvezi z avstrijskimi tovariši. — Otroci aasfali šege, Paaiirji so v fm amtmlmt poaoiooe po*H aamta* žagi Juriji Prmtovnuka pri Sv. Matfana na Po borju zakurili ogenj in iskra so zaaetilc poker aa legi. ki ja do Ui aogorem. .ško* de je 30.000 dinarjev- — t bit robije am I i vlita je Imtaefe otroka. Pred velikim senatom v Mariboru se je včeraj zagovarjala 3S.letna poljede!-ka Gizeki Sa.botvnova iu Doltnje Lendave ker je v skledi vode utopil* svojega t »ne. sočnega smčUoa. Obeoionka je zaradi očetovstva tožila nekega advokate v Čakovcu, pri katerem je služita. Ker je pravdo •izgubila, je obupala i umočila Ustno dete. Siabolinova je zločin prizivala Bila je ob sojena na 4 leta robije. Na razpravi je povedalo, de. je mrtvega sinčka zakopalo pod pod v drvsrniči. kjor je komisija res našla 7 kosti, ostalo pa ao poeHe podgane. It Trbovcl) — Pogreb Albina Odlaska, V ponedeljek popoldne se je pomikal po trboveljski dolini m nt vaški sprevod, kakr.Vnih je bilo v Trbovljah doslej le malo. Ogromne množice prebivalstva vseh slojev in stanov Ao spremile tragično preminulega Albina CM^ka. ki je pred dnevi v Savi utonil, k tečnemu počitku. Ker je bil pokojni trgovski pomočnik v tukajšnjem delavskem kouzumu. so vsi trgovci ob testf, ko je korakal mrtvaški sprevod proti pokopališču, zaprb trgovine. Pred krsto so korakali d°lav*kt pevci, god-h*.- članstvo planinskega društvi »Prijaviti prirode«, katerega agilni član je bil pokoj-nik. nato pa sodelavcj nosili nešteto vencev, s katerimi so prerani grob nesrečne ga mladeniča dobesedno zasuti. Iz Savinj-ske doline sta prišla vsa skrušena osivela oče in mati. ki sta z ostalimi brati Ln sestrami pokojnega Albina, neutolažljivo plakala za bridko izgubo najmlajšega sina Ob odprtem grobu se je z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika v imenu >Prijate-lj »v pri rode c g. Majdič, nato pa j* zemlja za vedno zakrila zemske oataake pokojnika, katerega pogreb je pričal, k;iko je ti] pri-ljubljen pri vseh, ki so ga poznali. — Nedeljske nogometne tekme. V nedeljo je bila odigrana zadnja pokalna tekma za jokal DNSP med lukaisnj.ma SK Amaterjem in DASKoaz. Ob 14. so nastopili juniorji. ki so napravili rezultat 2;o za i^K Am«ter. Nato sta nastopili rezervi obeh imenovanih klubov. Rezerva Amaterja je bila ojačena s tremi igralci prve garniture, a PX&K z dvema igralcema prve garniture. Reserva Amaterja je gladko in prepričevalno zmagala s 5;l. Zatem sta nastopih prvi garnituri obeh klubov in se s čet rt urno zamudo predstavili ss. g. šjcetlju. Igra je valovila iz polja v polje in je bila precej ostra na obeh straneh. Prvi polčas je končal neodločeno z 0:0. V drugem polčasu se je ponovila ista igra brez posebno napetih momentov ter končala z 1:0 za DASKa. Rezervni obrambni trio se namreč pri Amaterju ni obnesel v prvi garnituri, in le halfovi liniji se je zahvaliti, da Amaler ni doživel se večjega poraza. Napad Amaterja je bil oocela raztrgan in se je zlasti opazilo, da KoritnLk absolutno ne spada v napad. Obramba DiASKa je bila odlična, posebno je dominiral Vodo-pivec, a v napadu Kos, ki Ia zelo talentiran igralec. Rezultat 1:0 za I>ASKa je realen po igri sod^č. Publike ni bilo posebno mnogo, to pa zaradi lepega vremena, ki ga prebivalstvo, zlasti mladina izkoristi za felote v planinsko naravo. Sodnik je bil v splošnem dober. — V>em klubom v Trbovljah priporočamo, da šoloobvezne dece absohit-no ne puščajo na igrišča, ker ne delajo le največji nered in hrup pri tekmah, marveč na igrišča tudi vobče ne spadajo. — Po končani tekmi je predsednik o. o. LNP Tr-bovlja z lepim nagovorom Čestital mlademu, agilnemu I>A5*Ku k zasluženi zmagi ter mu izročil krasen pokal. S to zmago se je DASK plasiral za nadaljnje tekmovanje za pokal MSP pri LNP, k čemur mu tudi ml č>wti-tamo. Kupujte domače blago! MALI OGLASI oeaeda 0.50 para, davea Dir a—. oaosaa i Utn, oavea a uan pammmj •a pismene adgovore glede maJia agmaoo Je crebe prttotlt) snamato — Popustov aa maJe agmaa oa priznamo RAzno KLIŠEJE L N :: 'S W E T B A r-' V S l SV.PF1RA N/S^IP '1 71 JAJCA prima gveta zajamčena, zatoj 720 kom- 950 Din franko kolodvor pošilja G. I>reehsler, Tu-zla__________________________3154 LAHKA LETNA OBLAČILA burol kesa, lister in damske športne hlače v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri Pre-«ker|a Sv Petra cesta 14. 6. K Po 7 Din liter, točimo dalmatinsko vino v novootvor-.jeni gostilni na Vidovdanaki , ceatl Ig. 2153 | M) par eatlaaje ižuriranje vezenje zaves, perila, monogramov gumbnic Velika zaloga perja a 6.75 Din. »Jnlljana«. Goaposvetaka 12. SSS »Ita^dkrnaii«, Zagreb Diikljaninova 1. Narodna . tiskarna I LJUBLJANA / KNAPUSTA /5 > / 12 VBdrjJB T84 š / TISKAROU § aL ona m *^^kss*^ TBI ■■ i Makulaturni papir proda -uproTa ^Slovenskega Naa?OelaM9 'uMIaita fCuaflleva uBea Itanr. % *Mmm*eW*m*+š*+H* Petek, 7. avfrnsta 12; Iz Delibeaovih to3otov (ploafte — 12.45: Poročila, vreme. __ 13: čas, spored. obvestila. — 13.15: Slovenske narodne pesmi (na ploščah). — 14: Vreme, borza. — 19: č\iis, vreme, poročila, spored, obvestila __ 19.30: Nac ura. — 19-50 Tri slavne pevke (plošče). — 20.10: Ženska um- Stroč niče in žifta (ga. Marinka Ratajeva). *i030; \rečer klasične godbe in besede. Dvogovori iz Shakespearejevih dram, izvajata g-Milan Skrt«m$ek in gdč. Majda SkrbinJek, čt. rkopljanskega gl. 1. Othelio, II. Maeboth, vmes igra radijski orkeeter. — 22; Ca«, vreme, poročila, spored. __ 22.30; Angleške pio^če- Sina« »SLOVBN8K1 NAROD«, Stav. »7/ V pričakovanju poseta angleškega kralja Tajna in si]a] kraljevega potovanja — Jahta, s katero namerava kralj Edvard Vin. potovati po Jadranskem morja, je last lady Toni Kralj Edvard Mil. v admiralski uniformi Ljubljana, 5. avgasta. Razumljivi zanimanje vlaHa tiiHi v naši državi xa bližajoče se potovanje air:lesketa kralja, v Dalmacijo. Ze včeraj sran poročali. kako navdušeno se pripravlja Dubrovnik na »prejem visokega ffoata* Včeraj dopoldne s<* je spustilo rm totali58e v Konavlja.h amrl«*>sko frimotiornn letalo, b knlrrim je prispelo vpč usrlednih Ancr!rž«vv V.istanili go w v hotelu »ImperiaN. V Dubrovnik prispe angleški kralj Edvard VIII z luksuzno jaht© »Nahleen*. Lncoenito pod imenom vojvoda Lancaster Z lepotami aait Dalmacije sta sesnanila vladarja največje države na svotu njego? brat vojvoda Kentski in rojvodtnja Mar, na. Pot ,->ttj se je krni j odločil posetiti Dalmacijo in si Ogledati njene lepote. Potoval ho ineoi:ni zunanji z,nak. da potuje z jahto »Nahleen« vlndar amrlr^Kecra imperija, ho^ta rivr križa rk i. ki bosta jahto Spremljali. Na svojem potovanju bo pa an-flefcki kralj opravljal državne posle in ne bo potreboval dorra namestnika Stalna zveza z Londonom Politično življenje je v Angliji zdaj zelo fivahno. Zato ni čuda. da mora kralj podpisovati mnosro aktov. Poseben urad bo skrbel, da bo kralj de bi val med svojim po tova njem akte hitro v po^p-'s. To delo bo do opravljali kraljevi jrlasniki. slovita Bete, ki nosi na ovratnikih znak srebrnega p*a. <"*lani te četp bodo imeli na razpolago najhitrejša tehnična sredstva, da bodo lah ko ftim prej dose^rii kralja na njejrovi jaht! Najbrv bodo potovali 7 letalom do Pariza. B brzovlakom do r.rindisja. kjer bo haz.-i ) anrle^;kee na Malto v ponedeljek 10. avgnsla, Če n*a dobi nobenih navodil. Ne ve pa še, kje ;.p bo vkrcal vladar. Po zadnjih informacijah se bo kraljeva jahta zasidrala pri Malti m čakala tam navodil iz Londona-. Po vesteh ki pa še nis^ potrjene, bo angleški vladar najprej posetil Kotor, potem pa Du brovnik Sirijo se tudi vesti, da se pripelj** an-rfe^ki vladar do naše dalmatinske oba-1«* s posel nin' v1akom in da bi se šele v Dahn*elji vkrcal na svojo jahto. Tsti list poroči po 7.adniih informacijah oa odpo+u-je ?n dela ovinke. Lastnica jahte je lady Yonl Govori se, da namerava ladv Voul prodati jahto »Nahle^n«. čim se krajj Edvard V7TT. vrne s po4ova-nja po Jadranskem in Sredozemskem morju. Jahta je prevo*;la doslej že okrojr S-VKOOH morskih milj in njena bogata lastnica je videla, vos kraje, po katerih je hrepenelo njeno tree. Zdaj je baje edina njena želja ribariti in vzgajati dirkalne konje. Jahta >Nahleen« je veljal* 278.000 funtov šteriingov ali v na*em denarju 70,000.000 Din. Mož ladv Yonl sir David je a mrl pred Isti kot najbogatejši An-giea, živel je na kot najsJcromnejai Škot Njegovo premoženje so oeniH na 20,000.000 funtov gterhngov ali v naeem denarju pet milijard. David Yonl je zapustil Anglijo leta 1*75 kot I71eten dejček in se napotil v Indijo. Zaposlen je bil pri trgovski tvrd k i svojega »trica, kjer je siti Žil težke tisočak*. 2.iv#4 j« pa zelo« kromno Njegova soproga je živela skoraj vedno v Londonn in na francoski rivieri Po moževi smrti je plačala od podedovanega premoženja pet milijonov funtov šterlinpov davkov. Njena heerka je stara zdaj 33 let, otnožena še ni m podedo-> vala bo voe to ogromno premoŽenje. Rihard Levosrćni je Ml tudi v Dalmaciji Znani angleški zgodovinar Ora-ve* piše; Priznati moram, da zavidam našemu kraljm, da bo prežtveJ sw»j oddih na vožnji ob dalmatinski obaJi. S svojimi malimi pristaniški in čarobnimi zalivi, kjer sem se z navdušenjem kopal, je Dubrovnik najlepše mestece na svetu. Kralj Edvard VTTT. ne bo prvi ang-letški vladar, ki je posetil te krajo. Na kršni oba K Dahnaoije je doživel nofcoo brodolom "Rihard Le**o*r&ni in rešiiU so ga menihi iz bližnjega samostana. Kralj je takrat svojim rediteljem obljubil zgraditi cerkvico. Če se srečno vrne v Angfijo. Svojo obljubo je izpolnil in proti pričakovanju menihov jim je zgradil katedrak> v Dubrovniku. 5tal je neka-j stoletij pozneje potre« uničil to mogočno katedralo. fPo za.NovostihMt). Nagla diagnoza Slavni francoski z.dravnik Portal je predpisal strogo dijeto bolniku, ki je mislil, da se mu je približala zadnja ura. Bolnik, velik prijatelj dobre kapljice in dobrih jedi. se je upiral, končno je pa popustil na vsej črti. Drugi dan je prišel zdravnik k njemu in presenetila ga je bolnikova zidana volja, vse premalo skrita pod krinko mučenika. Prijel ga je za desnico, potipal žilo in zaklicali — Kaj vam nisem prepovedal mehko kuhanih jajc? Zakaj me niste ubogali? — Kaj. — je zajecljal prestrašeni bolnik. — kako ste pa to spoznali? Saj vendar žila ne zna govoriti? — In vendar je vas izdala, — je odgovoril zdravnik. — V jajcih so beljakovine in fosfor, ki dražijo želodčne stene in posledice se kažejo v utripanju srca. Zasačeni bolnik je skesano obljubil, da se bo poboljšal in zadovoljil s kašo. Zdravnik je vzel nato klobuk in odšel. Velik mož ste, — mu je dejal na pragu asistent, — samo vi ste mogli spoznati po utripanju srca. da se vaš bolnik ni držal dijete. — £ema neumna. — je odgovoril zdravnik, saj je imel še rumenjak na srajci. -------- —an—■——------- Bele in črne sestre Za-tnoike so dobile pisateljico, ki si je nadela nalogo preobraziti zamorske žene v njihovem neokusnem oblaftenju in lišpanjn sploh. Zanimivo bi bilo videti, koliko uspeha bo imela ta pisateljica pri ženskah na tako nizki kulturni stopnji, kajti 6> pogledamo danes žene. ki pripadajo včasih naj-kulturnejšim narodom, bomo našli pri njih še marsikaj, kar nas bo spominjalo, na barbarske narode: predrta ušeea, iz katerih W-jip velikanski uhani, živo pobarvane us*tni-ce in nohti, zlasti pa visoke pe«te. nad katerimi bi se moral danes zgroziti vsak kulturen in nekulturen človek. Uhani v ušesih, rdečilo na ustnicah in nohtih je sicer še vedno nekaj barbarskega, toda prenesti se da. ker ni Škodljivo zdravju kakor visoke pete. Visoke pete so nekaj nee^tetiene2:a in skrajno nenaravnega. Če bi rent^eniziirali stoječo nogo v čevlju x visoko peto. bi videli kako zmaličeno leže v čevlju kosti, mišice in žile. Ženska, ki stalno no*i Čevlje z visokimi petami, ima pokvarjeno no^ro 00 kolena do členka in vse stopalo. Saj ne moremo zanikati, da včasih noga ni lepa v čevlju z visoko peto, posebno če jo pogledamo v profilu. Toda če jo pogledamo od zadaj, ko ženska hodi aH od strani, če se je peta obrnila zaradi slabo oblikovane noge nazaj, tedaj vidimo šele. kako s>labo oblikovane noge ima- jo nekatere ženske m kako to žali eotefaki dni. Pa če bi ženske vsaj vedole, kdaj lahfco nosijo čevlje z visokimi petami. Zjutraj J3» vidimo na trgu. ko pridejo kupovat zelenjavo s košarami v rokah in oblečene v dolg* svilene obleke s kratkimi no^avic-ami in vetikaa»kimi pet-ami. Kratke nogavice se smejo nositi *aino v čevljih z nizkimi petami. Pol visoka peta se prenese samo na sandalih. Prav visoka peta hi »e t»plob morala odpraviti, če ne drugače v«aj na oe*ti. Nekatere ženske mislijo, da so večje v *ii-&okih petah. Tudi to ni res. Oko kaj hfrtro ugotovi, kaj je pristnega in kaj ne. Torej, ce bo zamorska pisateljica doriro opravila svoje delo rpi svojih črnih sestrah, bi morda kazalo povabitn jo še k nam reformirat naše lepotičonje in našo obutev. Newton alkimist V Londonu so prodajali oni dan na javni dražbi zapuščino lorda Limingtona, ki jo imel v uvojih zbirkah v«ieino Newtonovih pisem in rokopisov. Rokopisi Netrtonovih znanstvenih del so postali Ista 1872 last cambridske univerze, lord Limington je pa imel os**Kn*» dokumente in dopj^^ slavnega učenjaka. Pretežno večino Newtonove zapuščine je kupil američki zbiralec Osrriel Wal- les, drugo pa angleški muzej. Dražba i« vrgla v našem denarju okrog tri milijon«. Najzanimivejši del Ne^tonovega arhiva so rasprave o alkimiji z neštetimi pripombami samega Newt«na. Iz kataloga je rarvdno. da je nartie.il \puton o alkimiji ftiSO (W> h*»=^'1 To dokazuje, da se je New*on £ivo zanimal za idejo izpreminjanja kovine v fi-slo zlato in da je napravil na polju alkimij* mnogo poFkuaov. Zdaj ni v«č dvoma*, da je toda Ne^vton zapadel hrasti takratn** dobe m da ei je vneto prizadeval odkriti kamen modrijanov, eliksir živi je« ja itd. Bil je prepričan, da «0 alkimija, a**trooom 1 ja, magična teologija m druge h«nn«tiAie v*»-de važni problemi, čijih ređfctev je p* prikrival Rvoii okofiri. Samo najožjim rini* teljem je včasih povedal kaj o nppotiin svojih raziskavanH. Ni pa JzkljueVno, da «to ?a bas ti poizknM dovedli do presenetljivih odkriftj, od katerih je strmel ^ss takratni znanstvemi svot. ŠKOTSKA — PomitlL. vao noč nisem upal — Zskaj pa ne? — Hotelir mi je snoči dejal, da mi ne bo treba plačati prenočrrrne. Če najdem v hotela le eno stenico. .Vo, pa sem \**o 1—10 iskal stenice Nagradna križaljka Jadranske straže Krajevni odbor Jadranak* straže v Ljubljani razpisuje 30 nagrad za pravilne rešitve nagradne križanke JS v korist mladinskega sklada Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. 1. nagrada: brezplačna vožnja Ljubljana—Split—Korčula in nazaj s šestdnevno brezplačno oskrbo v hotelu »Sava« v Splitu in *Bon Reposc na Korčuli, 2. nagrada rrezplacna vožnja z avtobusom Ljubljana— Sušak in nazaj s tridnevno brezplačno oskrbo v hotelu ^KontinentaU na Sušaku, 3. nagrada: štiridnevna brezplačna oskrba v hotelu >Miramar< ali >Therapia< v Crikvenici, 4. nagrada: brezplačna vožnja z letalom Ljubljana—Sušak in nazaj, 5.—10. nagrada: brezplačna vožnja z avtobusom Ljubljana— Sušak in nazaj, 11.—18. nagrada: slika >£u- var Jadrana« v okviru, 19.—94. nagrada: knjiga »Nafte morje*, 26.—30. nagrada: hnnz. plačno štirinajstdnevno letovanje na morjo z brezplačno vožnjo iz LjuNjan* in nazav Na- frade 2&—30 m> namenjene aamo Podrnlad-arjem JS- Navodjio: Narisi primerno v*tiko križaljko po tejb» sliki in na Številke nalepi kolke JS tako, da pomenijo besede vodoravno: 1 soglasnik. 2—4 otok aa gomjAnt Jadranu. b—9 mssto v Ma»lmartjj v rtad- posesati. 10- -12 otok na pornjom Jadranu, 13—19 oenaka xa člana JS, 3r>—23 kr», na oSoku Pelješac, 2jt^°J6 kraj na gornjem Jadranu. 27—29 cok na gornjem Jadranu, 90—3R kraj na aor. n|em Jadrana, TU :« kmi na gornjem Jadranu, 39—41 otok južno SpCta, 42—."tO mesto v dravski banovini; navp&no: 1—40 prid^^rn^ oznaka za elana JS. A A A A A A A A A A BBBDEGIIJJ JJKKKLLNNN OOPRRRRRRS SSSTTUVVZ2 Nagrado morejo dobiti samo pravilne rešitve čJlanov JS ali Podmladka JS. kri ao poravnali članarino do julija 1936. fcrehanie nagrad se vrši 17. avgusta 19Afi ob 18. uri v pisarni kraj. odbora JS v Ljubljani. Rešitve je poslati kraj. odboru JS v LfaMjani, Tvnševa 1. do 18. ure 17. avgusta 1«V>. Kolki JS in otrazei se dobe pri vseh ogTankih JS in po trafikah po 15 Din za serijo. Člani in prijatelji JS! Izkoristite to redko priliko. Za samih 15 EMn brez dragih stroškov in malo sreče moiete potovati brezplačno na oddih v Spiit, KorčuHo, Crikvenico in na Sušak z avtobusom in letalom ali dobiti drugo lepo nagrado. Jadranska irtraža, krajevni odbor Ljubljana. Andre Thetiriet? 55 Nevarna lepotica Roman Jakobove noči niso bile naiogo bol še. r*o vsakdanjih posetih baronice Lieb-lingove ob navzočnosti zopernih gostov, fci iih je srečaval Dri mi, je moral ob povratku domov potlačiti svoj gnev in kar tresel se je od strahu, da bi mati in sestra ne opazili, kai se dogaia z njim. Rad bi bil videl, da bi se obe odpeViali domov, obenem se je pa bal njunega odhoda, ker je vedel, da bi ga postavilo to pred strašno odločitev, ko bi ostal sam s Terezijo. Potem bi nastal ali Krožen škandal ali pa bi moral opuštati svotje posete pri baronici Liebhnxovi. Nekega popoldne ob koncu februarja, ko ie drhtečega srca pozvonil v ulici la Paix, se )e razveselil, karti Mania je bita sama v salonu. Sedela je pri klavirju m igrala čardaš. Na sebi «e imela kazak iz rdečkastega krepona s Stokimi rokavi, zlate lase ie imela počesane na čelo m zada i spletene v kito. Tako ie bila še mikavnejSa, Se zapefcrvejSa. — No torej, — je dejala srneie in napol obrmena k Jakobu. — Danes boste menda zadovoljni. Vsi' moj prijatelji so v Morite Carlu in pred obedom nikogar ne pričakujem. Jakob >e bil ves srečen, skočil b k nji in jo prijel za gola ramena, hoteč poljubiti jo. Toda njen strogi pogted ga je zadrZal. — Pomirite se. Dovolim vam ostati samo pod pogo?em, če boste mirno sedeli pri meni ... Ce boste pridni, vam zaigram :n zapojem. kar boste želeli. Jakob je ubogal in Mania ie sedla h klavirju. Bila je izredno dobre voiie ni zape!a mu ie Schumannova »Dva gre-nadirja«. potem pa nekaj otožnih, nežnih maloruskih narodnih pesmi. Med prepevanjem je večkrat obmolknila in ga osrečila z žarecim pogledom. — No, ali ni to tepo? Zatopila se ie v glasbo šn naenkrat se je razvnela. Pri tem )i ie padel glavnik z glave in bujni kodri so se ji razUM čez ramena. Jakob se ni mogel več premagovati, sklonil se je k nji in jel poljub-ljaiti njene zlate lase. Manii je to očivid-no laskalo, za hip te nepremično obsedela, potem >e pa nagnila glavo, kakor da se hoče ogniti niegovim strastnim ustnicam. —Pustite moie lase, — je delala ko- koketno, in poberite mi glavnik. Vstala je. vzela glavnik iz Jakobove roke in si popravila lase. Lepo srfe mi skuštraJn lase. Spraviti jih moram v red. predno pride baronica Pepperjeva. — Kau? — >e vzkhkml Jakob presenečeno. — Baronica pride k vam?... Vi ste me pa tolažiHi. da nikogar ne pri^ čakujete. — Slabo ste me razumeli. Povabita sem na obed baronico in doktorja Jacob-sena. — Hm, — ?e zamrmral. — vedno ie kdo pri vas... Raje bi sptoh ne hodil več k vam, sai se itak samo dolgočasim tn. Lahno je skomignila z rameni in ga potolažila s svojim očarljivim pogledom. — Vefck otrok ste. Same sitnosti imam z vami. Jutri popoldne sem prosta. Ce bo lepo vreme, me počakajte pri Ferrat-skem rtiču, pri ribniku. Tja pridem ob dveh m do večera ostaneva v Saint-Jeanu. kier bova lahko skupaj večerjala. Obmolknil je. Ime Saint-Jean je obudilo v njem spomin na tisto popoldne, ko je bil tam s Terezijo. Sram ga je postalo pri mish". da se bo na rstem kraju zabaval z Manio. — Kai. — je vzkliknila Mania, vi omahujete? Ta čas je pa prišel sluga povedait. da čaka zunaj baronica Pepper. — Hitro se odk>či»te, — mu ie zaše-petaSa. — AH nai pridem jutri na Ferrat-ski rtič ah ne? — Pridite, — ie pritrdil takoj. — Pridite jutri k ribniku. Stisnil B i p roko. pozdravil baronico m odšel. XIII Med potjo v ulico la Paix se ie Jakob ozrl v nebo kjer so se baš prižigale zvezde. Jasno nebo je pričalo da bo drugi m dan lepo vreme. Potem je razmišljal kako bi se drugi dan popoldne izmuznil od doma. Vedel je že vnaprej, da bo naSetel na ovire. Mati in Kristina hočeta odpotovati ob koncu tedna in neprijetno bi iima bilo. če bi odšel tik pred njunim odhodom. Jasno mu k bilo, da se bo moral izdajati za slabega sina aH pa opustil sestanek, po katerem ie tako vroče hrepenel. In kakor >e že navada, je ljubezen premagala čut dolžnosti. Jakob ie sktenil narti pretvezo, da bi se mogel izmuzniti in oditi na sestanek z Manio. Na Lechautrovo pomoč se n; mogel več zanašali. Stari s'ikar je bil potegni! s Terezijo in iasno Je bik>, da bi mu ne hotel pomagati pri novi slepariji. Sicer pa njegova pomoč itak ni bila nujna. NaiveČ. kar bi lahko storil. IB brto to, da bi zastopal Jakoba Dri treh damah in bil v njegovi odsotnosti rfrihov kavarir. Uredil ie to dokai spretno, da bi mu Lechautre nehote storil ve h k o uslugo. Zjutraj ie vzšlo solnoe na kristalno jasnem nebu. Ob pogledu na jasno nebo je Jakob začutil v sebi še bolj vroče hrepenenje in ponavljal si ie. da mora biti popoldne za vsako oeno na razpolago samo. njemu. Lechautre mu ie obljubil priti k nrim na zajtrk. Ob desetih je prišel ves nasmejan z rožo v gumb-nici m z velikim šopkom vrtnic in na-geljčkov v roki. — Dobro jutro, gospa Moretova! — je pozdravil dobro starko in ti poljubil roko. — Dobro jutro. Terezija, dobro jutro, tourtous. kakor praviio tu ... Po*t iz pristanišča me ie vodila čez trg. zsfto vam prinašam to pomladno cvetje ... O. kako krasen dan bo danes! Nebo ;e tako sinje, da človek kar ne more odvrniti pogleda od njega... Fant. tak dan je kot ustvarjen za tvoi akvarel. kad ne? — Tudi jaz sem mislil davi na to. — je odgovoril Jakob, opriiemajoč se želi-no bilke, ki mu io je pomoW dobrodušni prijatelj. — ?al ne morem rzko-ristjti tega krasnesa dne. Utaeftje Joarp Zupana*. — Za >Narodao tlakarnoc Fran Trunim — Za vpra*o te In—latnl dal Bata Oton CasftrteC. — VM ▼ TJnlUjaai