teöüfflw io apmatttuo:
Maribor, Koroško ulice. 5.
.STRAŽA“
isfeaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z «redni&votn se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopokL
Telefon At. 113.
BaFOünina listo:
Celo leto..................12	h
Pol leta....................6	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 109.	Maribor, dne 15. septembra 1911.	Letnik III.
K razgovorom v Gradcu.
Vprašanje o delamožnosti (Štajerskega! deželnega zbora je sedaj zopet akttuelno. Kakor smo poročajii, je imel Slovenski Mub dne 12. t. m. sejo, v kateri je zavzel stališče napram akciji namestnika Claryja, ki bi rad omogočil kratko zasedanje. Sklepi Slovenskega kluba so strogo zaupni in tajni, tako da ne moremo izreči svoje skl'Jbe. Vemo pa, da se jih je naznanilo Clary ju in je Clary stopil v zvezo z drugimi strankami. Kot neodvisnemu glasilu nam mora biti dovoljeno, da v tem važnem trenutku povemo svoje mnenje, ker se zavedamo, da ne govorimo', brezpomembno kot posameznik, ampak v imenu tisoeev naših pristašev.
V deželni hiši) imamo sedaj obstrukcijo. Obstrukcija je najskrajnejše in najnevarnejše orožje, ki se ga rabi še le v najhuj’ši stijski. Tudi poslanci S. K. Z. so pograbili po tem orožju Še le potem, ko so (videli, da jih smatrajo Nemci, ali vsaj nemško-nacio-nalna večina, za ljudi druge, manjvredne vrste, ko so spoznali, da nočejo ti ljudje ničesar slišjati o naših gospodarskih in narodnih težnjah in prošnjah. Odločni in možati nastop poslancev je odobraval ves Spodnji Stajer, Navdušeno in viharno so pritrjevali volilci, ko so prišli poslanci poročat o boju ,v Gradcu in soglasno so jim izrekali zaupnice. Čeprav je obstrukcija težak boj, ki zahteva mnogokrat žrtve, vendar je pošiteno slovensko ljuüstvo glašno odobravalo taktiko svojih poslancev in povedalo, da se ne straši nobenih žrtev, ker se gre za pravične njegove zahteve. 'Obstrukcija pa ni sama sebi namen, ampak je samo sredstvo v dosego gotovih ciljev. Je orožje, ki se ga Stranka posluži v težkih in odločilnih časih, toda ne 'da bi nanj prisegala, ali ga vzela v zakup brez odpovedi. Vstrajati pri obstrukciji za vsako ceno in videti v njej vtelesenje svoje volje in želje, bi, bilo škodljivo, da ne rečemo bedasto. Stoven;ski poslanci se tega brezdvomno zavedajo in bodo potem tud uredili svoje korake.
JP ODLISTEK. Stari Kovačin.
L
Stari Kovačin je bil beden mož na celem doK gern potu življenjskega romanja, kolikor sem mogel od njega samega poizvedeti.
Včasih je čepel doma po cele dneve itn se ni zmenil za ves svet. V svoji sobi je bil, kjer je krpal čelvlje ali obleko, kakor je že naniešto; ,ali p(a je sedel pred hišo na solncu in opravljal isto delo, ne meneč se za mimoidoče.
Nekoč sem ga jaz dobil tako. Pozdravil sem ga, a ni mi odgovoril, niti glave ni dvignil.
;„pobro srečo, Bog daj, oče!:“' isem nato skoraj zavpil.
On je pogledal pokoncu, a čisto v nasprotno stran, češ, oldkod je prišlel neki glas? Končno me je dlobil njegov pogled; stal sem mirno v primerni dalji od njega, a gledal me je samo par trenutkov in spet začel delo, ne da bi kaj rekel.
Pristopil sem k njemu: wOöe!“
Zdaj, konečno mi je res dal opgovor:
;„iBog daj! Se mi je zdelo, da nekaj slišim, pa nisem’’mogel vedeti, kaj maj bo to. Pogledal sem, pa kaj, ko je vSd že tako slab kot sduh in pa veliko eflabši.“
JKaj pa delate?“ sem mu zarjul na ,uh!o.
JStard ropotijo Šivam. Par Škrpetov moram zanikati, pa ene hlače —“
i„!Ste vseh del mojster, oče
„Hebe: In pa vseh uboštev gospodar.“
THi se je spomnil, da ga sapa nadleguje. Ta njegova sapa, zvesta spremljevalka starih ljudi, pa je imela to navado, da ga je nadlegovala le tedaj,
Od prvega pričetka že skušajo Nemci in nemškutarji naslikati Slovence, v prvi vrsti seveda poslance, kot narodne Škodljivce, kot one, ki povzročajo slovenskemu ljudstvu nova, neopravičljiva bremena. Ljudstvo sicer ve, da je to zlobnost in sleparija, ker je vsem znano, da so obstrukcijo izsilili' Nemci s svoja pristranostjo in krivičnostjo, toda pričetki obstrukcije so že nekoliko v ozadju. Vzroki obstrukcije so pri večini volilcev gotovo že nekoliko obledeli, živahna navdušenost, s katero so pozdravljali boj v Gradcu, je brezdvomno nekoliko trpela, zato bi bilo dobro in taktično pravilno, zapet prisiliti Nemce, da pokažejo svojo barvo.
Gospodarske razmere našega kmeta in obrtnika so v sedanjem času zelo težajvne. Razne okoliščine na svetovnem trgu in m(noge nezgode doma so dovedle široke plasti ljudstva do. skrajnosti. Nižji sloji kmalu ne bodo vedeli, kako in s čim živeti. Največja varčnost jih skoro ne bo mtvgla obvarovati bede. V takih1 težkih Časih, ko povsod prevladuje nezadovoljnost, je izdajalsko delo nemškutarjev in liberalcev o-lajšano. Hujskanje in obrekovanje najde sprejemljiva tla. Sicer so državnozborske volitve sijajno dokazale, da se naše ljudstvo v boju za velikimi vzori ne da slepiti in, motiti od malenkosti, vendar je treba, 'da se mu s primerno taktiko vliva novo zaupanje In se mu podžiga; mogoče že nekoliko ohladelo navdušenje. Govoriti hočemo v primeri. Ce bi naši poslanci pod pogojem, da se upošteva številne naše gospodarske zahteve, kakor so ceste, regulacije, vinogradništvp it'd, šli' )v deželno hišo in opustili svoje opozicionelno stališče, bi bili Nemci postavljeni pred aut-a|ut. Ne mislimo,' da bi se naj obstrukcijo opustilo in vrglo med staro šaro, toda napravi se lahko prefeledek, obstrukcijo se brez obveznosti na 'desno in levo za kratek čs|s lahko pusti in suspenso. Na ta način« hi bili Nemci še enkrat primorani pokazati' svojo voljnost za pravično in pošteno delo. Postavljeni bi bili pred alternativo : ali primerno upoštevanje Spodnjega Stajer j a, ali delanezmožno)3tt 'deželnega zbora. Da bo
kadar ga je kdo videl, drugače ne. Kadar je bil sam doma, sta si Mia najboljši prijatelja, djrug drugega sta pustila na miru. Zato je bil v naglici pozabil-na njo, ko sem ga jaz pozdravil, a je potem krepkeje zasopel in siqer tako, kot je bila njegova navada, da je žvižgal iskozi ustnice.
^Višega uboštva gospodar“!, je rekel in zasopel in zažvižgal, „(Ti ne veš —“
Bil je pripravljen potožiti in razodeti Vse reve in naldtoge, toda nisem hotel tega, izvedel bi bil rad kaj drugega.
(„ßlilCite, oče! Kje pa ste se naučili vsa ta 'dela?“
„Povsod in nikjer. Nekaj tu, nekaj tam, drugo pa sam. Kaj meniš: črevljar sem, krojač, zidar in godec po vrhu. Tildi za kmeta bi bil, pa nimam — grunta; bajta j|e pa bajta, zlato seta ostal dninar. A hej, kje so tisti Časi! Vse sem znal in vse naredil. Pa močan sem bil in marsikateri krajcajr sem zaslužil, čeravno me je moja Kaltra nazaj devala, češi, kaj boš Ti, saj ne zmoreš (veliko1-“
b,/Ni Vas imela rada?“
„Kaj Še! Pa vedel sem, da bo tako. Pri poroki sva bila in nato je bila vohcet in kaj misliš: jaz sem bil žajlosten. Viedel sem: nič dobrega ne pomeni to. In res, za teden dni sva se sprla in od tistega Časa me ne more trpeti. Vedno mi je bila naSprotna. ge hčer je našjuntala zoper mene; edino hčer, Id je e-din otrok moj. In Zdaj, kio se je hči omožila, sta obe zagospodarili gad mladim in govrajži me Še on huje kot vsi, in otroci njegovi se mji spakujejo.“'
'Tlako mi je pripovedoval, a ne z glasom glušca, le tupatam je pretrgal govor z žviž|ga(njemu da je tembolj poglobil svojo nadložnost.
,„i'Saj ni tako hudo, oče, kakor si jemljete k srcu. Samo mislite si, da Vas sovražijo in sebi delate težke ure.“'
„Je res, je! Dia bi tako ne bilo! Ne more me videti in jed mi zavida. Katmor grem, povsod sem mu
efekt 'še očividnejši in krepkejši, naj se izloči iz naših zahtev vsa narodnostna vprašanja in naj se stavi samo aktuelne gospodarske zahteve. S tem bomo odbili nasprotnikom vsaklo ost za njihovo trditev, da smo mi narodni nestrpneži in prisilili jih bomb, da bodo zopet dokazali svoje sovraštvo napram slovenskemu življu. S tako taktiko bomo najložje zopet postavili na laž trditve naših nemških, nemškutajjrskih in drugih nasprotnikov, ki slikajo razmere tako, kot da bi vse zmede povzročili mi s svojimi najrdchhmi postulati. Pokazalo se bo zopet, kako brezmejna je hinavščina, Če se trdi, da bi Nemci radi živeli z nami v miru in da nimajo ničesar proti našemu gospodarskemu okrepljen ju. Na ta način bomo zopet najlažje razkrinkali naše nasprotnike do golega in pred vsem svetom izpričali, da nam je boj vsiljen, da smo v samoobrambi, 'da je pravica na naši strani.
Važnost občinskih tajnikov in občinskih volitev.
Važnost občinskih tajnikov se v naših krajih vse premalo upošteva, Marsikaterikrat je občinski tajnik bolj važna oseba v občini kot župan sam. On vodi občinske posle, sestavlja razne volilne imenike, liste za porotnike, rešuje vloge raznih uradov in ima navadno velik vpliv na javno mnenje v posameznih občinah. Mnogo županov se ravna po mišljenju tajnikov, ker so zadovoljni, da tajnika sploh dobijo.
Splošno se opaža, da primanjkuje slovenskih občinskih tajnikov, ki bi bili v pomoč našim županom. Poglejmo si samo okolico Maribora! Koliko občin je, Čegar župani in občinski odbori bi bili gotovo na strani Slovencev, ce bi ne imeli posilinemških občinskih tajnikov. Smelo lahko trdimo, da je to dejstvo pripomoglo pri zadnjih zanimivih volitvah v okrajni zastop mariborski meŠeansko-posilinemški stranki do zmage, Ce hočemo naše občine iztrgati narodnim nasprotnikom iz rok, moramo skrbeti za n a r a Š Ö a j slovenskih občinskih tajnikov. Zadevo bo treba prijeti z vso resnobo. Mi Slovenci imamo mnogo delaželjnih ljudi, ki pa so brez stalnega kruha. Vse bi se rado danes posvetilo zadružništvu, vse dr-
na poti. Hej, da bi bil tako mlad,, kakor sem bil, in da bi ne bil moj zet, pokazati bi mu hotel. Skoda, da sem nanj zapisal posestvo;, žal mi je. Ali bi se ne dalo kaj spremeniti?“
i„<Ne, očka, spremeniti še sedaj ne da nič več. K gr je zapisano pri gosposki, to drži, kar pa ni zapisano, ne velja nič.“
Ni mi bilo treba vpiti, razumel je vseen|o. mTako? Seveda,, Ti veš, učen si. Tožil bi ga, ker grdo dela z mano, a no miaram mu delati sitao-sti. Baljta je pa njegova in kar je zraven —“
Se pogledal me ni, vzel je svojo ropotijo in palico in brez pozdrava odšel v bajto. Stal sem še par par trenutkov na mestu in gledal za njim. Nisem mogel razumeti starca, zakaj čudno fee mi je zdelo, star Človek, tik groba in zloben, čemjn? Ker vedel sem: ne to_ in ne ono, kar mi je pripovedoval, ni bilo res. Bilo je vse izmišljeno, ali morda namišljeno, ker se se dobe ljudje, ki si ne morejo misliti slučajja, 'da bi tasta ne sovražil in napravijo, sovraštvu sami z neumnimi govoricami, brez vsake podlage, kar onega še bolj potrjuje v svojem namišljenem sklepu.
(Dalje prih.)
Saljivke.
Brez prijatelja.
Blagajnik: „Dobiti morate koga, 'da mi Vas predstavi, preden Vam morem izplačati ta ček. Ali imate kaj prijateljev v tem mestecu ?“
IMjec: „Ne enega! Davčni kolektor sem!“
Malo pozno.
Oma: -„Vašo snubitev bi Še sprejela, toda Čula sem, da Vam je Vaša pokojna žena prepovedala vzeti drugo, ko oh,a; umre?“
On: „,Res je; ampak sedaj ji pokažem, da sem končno jaz gospodar v svoji hiši.“'
vi v pisarne v mesto. Zakaj ne bi v pisariji izv e zbali i ljudje opravljali posel občinskih tajnikov ? Občine ene župnije bi lahko imele skuppo enega tajnika, ki bi uradoval vsak dan v tednu v drugi župniji. Mnogi slovenski župan bi bil gotovo hvaležen za to uredbo.	.
Uprizoril bi se pa naj tudi poseben tečaj za občinske tajnike. Naši fantje, ki se zanimajo za vse javno življenje, bi se gotovo radi udeležili takih tečajev, kot se radi udeležujejo zadružnih in socialnih kurzov.
Dan za dnevom se vrše po našem Spodnjem Spodnjem Štajerskem občinske volitve. V drugih de-žela.h se mnogokje vrše le volitve skoro istočasno, Tam je tudi lažje imeti v evidenci vse volilne priprave. Pri nas je to drugače. Marsikatero občino bi dobili našinci v roke, pa ne gre, ker zvedo za volitve še-le par dni poprej. Naši lokalni voditelji in posamezna politična društva naj vodijo seznam, kedaj so se v posameznih občinah vršile volitve. Po toči zvoniti je prepozno. Prepozno tudi se jeziti čez nepravilno sestavljeni volilni imenik potem, ko je že minul rok za reklamacije. Ce bodo naši krajevni voditelji imeli strogo v evidenci, kedaj se v posameznih občinah vrše volitve, bo delo mnogo lažje in zmaga sigurne jša.
Na občinske volitve mlonamo obračati posebno pozornost že radi okrajnih zasitopov. Le eno občino bi naj še bili Slovenci v mariborskem okraju imeli v posesti, pa bi pri zadnjih volitvah prodrla slovenlska lista.
Pri občinskih volitvah odločujejo prevelikojkrat lokalne razmere. Tu so ločene v ^podnje“ in zgornje“, zopet drugod' se prepirajte dve vasi za prvenstvo v občini, zopet drugod obvlajda kak magnat Občino in komandira volitve, kakor rajvno njemu prija, Te napake se naj skušajo odpraviti. Njaši vjolil'ci naj bodo povsod edini; lokalne razprtije ali osebne mahinacije proč, pa ho v marsikateri občini župan oval Slovenec. Po občinah) naj imajo Rajši vodilni možje vedno dober pregled v naših vrsftah. Brez jasnega načrta in preštetih volilcev upati na zmago ni prajva pot doi cilja,
Plred volitvami razburjati duhöjve z dopisi' v listih' tudi večkrat ni primerno. Edino tam je najvdu-Ševanje volilcev po časnikih na mestu, kjer so duhovi ločeni in je strankarstvo dobro razvito. Drugod pa naj bode deviza: tiho, a vstrajno delo!
Sedaj ko smo zmagali na Spodnjem Štajerskem pri volitvah! v deželni in državni zbor, ko koraka slrrjensiko ljudstvo od ene zmage do druge, skrbimo 'še za to, da si priborijo naše zmagujoče vrste tudi občine. 'Samo poslanci niso vsemogočni, ravno občinski zasitopi imajo velik vpliv na gospodarski, narodni in kulturni naš razvoj.
Občinski zastopi sestavljajo krajne Šolske svete, konkurenčne odbore, volijo okrajni zastop, posredno po istem okrajni 'šolski svet itd. Vse to je velikega pomena in važnosti. Porabimo to važnost občinsMh zastopov In delujmo energično na to, da zaldobe slovenski kmetje v vseh občinah Spodnjega Stajerja odločilno besedo.
Ako bomo imeli dovolj dobroizvježbanih občinskih tajnikov, bomo lažje zmagovali tudi pri naših občinskih volitvah) in napravili bomo korak' naprej v naši ožji politični organizaciji. Zlat» naj naše besede padejo na rodovitna tla!
Gospodarski paberki.
NemČijavkonku renči z Anglijo.
Zadnji čais je angleško čašopisje obširno obravnavajo gospodarsko konkurenco Nemčije z Anglijo. Zanimivo je čuti te glasove, ki se končajo skoraj visi z nenavadnim refrenom, da bo Anglija p,a železnem, zlasti pa na jeklenem polju podlegla Nemčiji'.
„.{Standard“ pravi: Dajmo položaj trezni) premo-triti! Iz prvega mesta, ki smo ga zavzemali v železni in jekleni produkciji, smo zlezli na tretje, kar je bilo morda nerazumljivo. Nemčija je večja in ima za 20 milijonov več prebivalcev, istotako Zedinjene države, ki imajo celo 50 milijonov (več prebivalcev. A vendar ne more niti velikost, niti bogastvo dežele, in niti število prebivalstva, nuditi zadosten vzrok, da bi bila Anglija tepenaj od drujgih držav.
(„[Times" alarmira slično,
(„jMorninigjpost“ pa pravi, da je 'Anjglija, tozadevno že premagana, V daljši razpravi omenjaj za Anglijo naravnost obupno Statistiko.
Na drugem mestu pa devlje „/Standard" nemško robo v nič., Nerazumljivo se mu zdi, da nazadnjaška industrijska uprava Nemčije s svojimi, proti angleškim, nešolanimi delavci dela konkurenco vsee/tramsko napredni Angliji. Kot glavni "4zrok vsp ošine konkurence Nemčije navaja preveliko popustljivost angleške vlade napram inozeracem.
rt
4’	*
Zvišanje tobačnih cen.
(„Times“ je v eni zadnjih številk prav jasno povedala, da ni pričakovati [kakega zboljšaj) ja neugodnih razmer, ki obvladujejo tobačno; trgovino. Vsled deficita amerikajnsfce žetve se bo tobaik zndtno podražil. 25% povišanje pri boljših kvalitetah traja naprej. Zvišanje tobačnih cen, znaš'a telkbm zadnjih dveh ali treh let n&d 100;%. Zadnje oficielno poročilo o ameriškem tobačnem pridelku pravi, da je obdelana zemlja v primeri z Umskim letom 339':j5(I)0 akirov, ali več kot za 31% manjša. Sfamo v dveh distriktili je cjstalo polje njeizp.remenjeno. Mnoga ise govori o možnosti ne-' kake odlšfibfdnine za visoke cene, surovine potom zvišanja cen pri prodaji na drobno, 'Neka. merodajna, o-sebnost v tobačni branši ije izjavila, da imajo vse (večje, družbe V, zfalogi še sjurhvin za dva do tri leta. Glede vtpliva zvišanja tobačnih cen na konzumente se dosledno molči.
Mladeniški shod psi Sv.Križu nad Spod. Dravogradom.
Dne 8. septembra je priredila slov. krščanskosocialna zveza za Koroško pri Sv, Križu mladeniški shod za fante ob k.oroško-štajerski meji. iOkoli 400 mladeničev je prišlo iz vseh krajev na shod; Korošci so pozdravljali drage Štajerske brate, ki imajo že sijajno mladeniško organizacijo. Cerkveni govor je i-mel č. g. Ivan K o g e 1 n i k , župnik na Radišah pri Celovcu. Po sv. maši, katero je daroval č, g. prof. dr. Holinjec, se je vršil pod lipo shod, ki je bil mnogobrojno obiskan. Predsedoval je predsednik koroške kršč. soc. zveze, dr. Rožič. Crneški župnik Josip Rozman je prisrčno pozdravil mladeniče , omenil, da je romarsko cerkev pri Sv. Križu blagoslovil nepozabni naš knezoškof Anton Martin Slomšek. Nato
Hoče monopol.
Buček: jTjvoja žena, kaikbr vse druge ženske, hoče menda zadnjo besedo.“
Mucek: „pa — tudi. prvo, in vse, kar jih je še vmes.“
Zvit.
A.	: „Zakaj pa hodite & svojo ženo vedno taka na .vse zgodaj na izprehod?“
B.	: „Ker so še tedaj pra'dhjalniiš|ke izložbe zar
prte.“
Času primerno zavarovanje,
Agent: „Ali se ne. bi hoteli zavarovali proti zrakoplovcem, ki utegnejo plasti iz zraka na V(as?“'
Varnejše,
.„Vedno hodite med železnipjklmi tračnicami — ali se ne bojite?“
„Ne, tu si vsaj pred avtomobili varen!“ Vendar nekaj.
Gospod: |„Ne, te dame ne bi rad vzel za ženo vkljub njenemu denarju; ponarejene latste ima, kakor je videti tudi ponarejeno zobovje, in pa še/ velik — nos.“
'Ženitni posredovalec (tiho);: „(Ta je pa vendar pristen! “
1 h—i
Nazadnje jvendajrle povedal.
„(Mr. Billsen in njegova žena sta napravila sedaj svoje ženitno potovanje v avtombbilu.“
„■Kje sta pa preživela svpje medene tedne?"
(„{Bil je Čisto nov avto. Nevestin oče ga je 'daroval ženinu k poroki."
„.{Kje pa sta preživela .dvoje medene tedne?"
„/Billsen je sam vozil. NčrtiČil se je."
„[Toda, kje pa sta preživela; svoje medene tedne ?"
i,,Vozila sta 60 milj na uro/*
,„ITpda, kje pa sta li preživela svoje medene tedne ?“
„(Billsen je krmgril voz z eno roko, z drugo je objemal Mrs. Billsen.“
.„{Toda, tristo Črnih, povej vendar, kje sta preživela svoje medene tedne?“
„V bolnici.“
Obzirna.
Gospodinja (prestavljajoči se nolvi kuharici): JPotem Vam moram še pripomniti, da tupatam samfa kuham — to Vam je vendar prav,?“
Kuharica): „jMOni že — ampak moj ženin ne more vsega jesti!“
Svetoval mu je.
Čedna reč se pripoveduje o nekem gledališkem igralcu, k’i je predstavljal na odru mogočno; patetično ulogo.
Napravljen je bil čudovito,- da je bil videti sestradan do kože in kosti, omahujoč na robu -Smrti za gladom, hliptajoČ in, oslabel vsled shujšfanja.
Vendar je imel na svfojem prstancu bliščeč de-manten prstan, in zbadljiva galerijh. ga je radi tega osmešila neki večer.
V mučnem trenutku je junak zamomljal iv smrtni težavi proti galeriji:
„Za božjo voljo! Ce se to izjalovi, kaj naj storim?“
Odgovor je prifrčal nepričakovana z vrha sedežev:
„Zastavite svoj prstan!"
Prizor je bil izkažem.
Male zlobno is ti.
„[Jaz ne vem, od koga imia naš Pavelček napake. Od mene gotovo ne."
„Seveda ne, moja draga! Ker Ti jih imaš Še vedno."
je govoril v jako poljudnih besedah g, dr, Holinjec o mladeniški in dekliški organizaciji ter povdarjal koristi, ki jih nudi organizacija. Dr. Val. Rožič je govoril o pomenu dobrega berila, agitiral za dobre liste, posebno za „Mir“, ter povdarjal nalogo Jugoslovanov, kot zvestih državljanov v Avstriji, Govornikoma so zborovalci burno pritrjevali. Kopčno se je še župnik Rozman zahvalil za obilno udeležbo. S trikratnimi „Živio“-klici na papeža in cesarja se je zaključil sijajni shod, ki je gotovo položil temelj za našo organizacijo ob koroško-štajerski meji. Se nekaj je treba omeniti. Nastopil je kot govornik tudi mladenič z Remšnika na Pohorju, ter v vznesenih besedah navduševal koroške in štajerske tovariše za organizacijo.
Temelj je položen. V kratkem se ustanovi ob koroško-štajerski meji vec izobraževalnih društev, Hvla vsem, ki so pripomogli, da se je zborovanje tako sijajno obneslo.
Politični pregled.
Demisija vojnega ministra Schönaicha*
Cesajr je imenoval za naslednika vojnega ministra barona Schönaicha sedanjega kurnega poveljnika, generala viteza Auffenberga. Njegovo imenovanje bo (publicirano še le dne 16. t. m. Novi vojjni minister pride že v soboto iz Sarajeva nat Dunaj, in prevzame svoje posle že .prihodnji teden.
Nadomestne volitve.
Za češki deželni zbor sta bili v, pondeljek dve nadomestni valitvi. ,V Dječinu je bpl izvoljen radikalni obrtniški kandidat Siegel s 1186 glasovi. Izmed .4000 volilcev jih je samo 124i9 volilo. 5(2 listkov je bilo neveljavnih', 11 pa razkropljenih. V mestnem o-kraju Litomerice-Ljovnsice je bil izvoljen nemški radikalec dr. Perko z 891 glasovi. iTrnkaj je glasovalo 907 volilcev izmed 2i5!9i5.
Železničarsko gibanje.
Iz Dunaja poročajo:
Vlada žuga z militarizacijo železnic, če bi prišlo do železničarske stavke. Pozivnice zJa rezervlne častnike in vojake so že spisatne. Vlada računa, da bit imela pa razpolago železnijšjki in brzojavni polk v vojnem stanju, za železniška službo (spd,sobno pionirsko moštvo, železničarje, ki so rezervisti ali nadomestni rezervisti, uradnike iz centrale in stavkokaze.
Češko.
O položaju na Češkem sta konferirala na Dunaju cesarski namestnik knez Tihim in pa ministrski predsednik baron .Gautsch. Konferenca je trajala dve uri. Ministrski predsednik baron Gautsch bo poročal cesarju o ugodnem stanju spravnih pogajanj v Pragi.
Iz Hrvaškega*
Vsa politična javnost je uverjen,aj, da so banski dnevi idr. Tomašiča šteti; seveda se mnlogo domneva o njegovem nasledniku, ter se pri tem navlajajn razna imena*. Neka vest se tudi glasi, da sle za enkrat imenuje le locum tenens, ki naj sanira nezdrave razmere (v upnjavi in sodstvu.
Obziren.
Sodnik:	„In koliko ste vi našli v blagajni tr-
govčevi ?“
Vlomilec (vzravnaviši se); ^Gospod sodnik, pustimo to — nočem možu škoditi! “
Pripravljen za strese.
Mike Dečko:	„Rajši proč od tistega) telefona,
dedec! Nevihta se bliža in strela utegne udariti po žici."
John Debeluhar: JO, še občutil ne bi Jake malenkosti. Vprašati mislim starega Medveda za roko njegove hčerke.“
Preljuba ž e n k la.
Sodnik: „(Zakaj pa niste tega ! takoj pbvedali, da niste bili na mestu dejanja ; niti naivzoči, matrveč da ste sedeli v gostilnici, ko se je to zgodilo? Opror ščeni ste!“
Žena (oproščenega): jTfako? V gostilnici da si bil, Ti pijanec? Prosim, gospod sodnik, torej ga halite dvakrat zapreti!“
Dobro mu je povedal.
'Oče:	„Pritožujete se čez mojega dečka, da je
neotesanec. Vem to dobro, ali prepričan sem, da, je znotraj docela drugačen. Je to trd oreh z dobrim jedrom!;“
Učitelj: „pripuščam. Toda svetujem Vam, Ha bi ga večkrat naklestili, kajti drugače nihče o torn dobrem jedru ne izve.“
Zelo prijetno.
Priča: „Pekla mi je, da sem osel; nato sem jo klofutnil. Zagrebla se mi j,e z nohti v obličje, in jaz sem ji odtrgal kito, Nato mi je Jvrglal na glavo lonec z vrelim rižem in potem —“
Sodnik: JLe dalje! In potem?"
Priča: „Da, potem smo. začeli samo 'docela običajen pretep."
Anglflftlri gosti na Dunaja.
Dunajski župap dr. Neumayer je povabil londonskega lordmajorja in londonski občinski svet, da pride obiskat našo stolico Dunaj. Povabljenci so se odzvali v;/bilu. Nja Dunaju so jih z vsem sijajem sprejeli. Včeraj so imeli angleški gosti v rotovžu slavnostni banket, katerega so se udeležili poleg župana in angleškega poslanika še ministri Stiirgjkh, Za-leski, Hoghenjburger, Meyer in Wickenburg. Župan je nazdravil gostom z željo, da bodijo medsebojni od-nošaji med obema državama tudi nadalje neizpreme-njeno prijateljski. Zahvalil se mju je lordmajor. K banketu, katerega se je udeležilo 56 oseb, so se pripeljali angleški gostje v svbjih slikovitih historičnih nošajh. Nazdravil je pri tem slavnostnem banketu dunajski župan tudi angleškemu. kralju in avstrijskemu cesarju.
Bosna in Hercegovina.
Novo glasilo zedinjenih bosenskih mohamedan-cev „Zeman“ piše v Svoji 2. Številki:
„Naš: politični program izključuje taflco dualizem kakor tudi trializem. Mi srnjo v svojem programu popolnoma jasno povedali, da je naš politični ideal'avtonomija Bosne in Hercegovine, pa bodi državnopravna zveza z atsrstno-ogrsko monarhijo kakoršjnalkjoli. Avtonomija Bosne in Hercegovine izključuje Jako njuno zedinjenje s Hrvaško in Slavonijo, kakor tudi njuno pripojenje Ogrski.“
S,!araje;vski „Hrvatski Djnevnik“' se s to izjavo bavi na uvodnem mestu ter pravi, da ga ista ni presenetila ali razburila, k’er ve, kajko misli o (tem od gotove strani nahujskano ljudstvo, ne pa tudi inteligenca. Upai, da bo razvoj 'Čajšiaj spremenil označene mohamedanske nazore, kakor je tekom zjaldnjih 30 let tudi marsikatere druge. Želi, naj bi tai sporna točka ne povzročila razpada hrvaiŠko-;mohpme)danske sloge.
Poljsko-rusinski sporazum v Galiciji.
Med voditelji Poljakov in Rusinov se vrše pogajanja, ki imajo namen, doseči sporazum med obe-* ma narodnostima. Poljski cesarski namestnik dr. Bo-brzynski se jako trudi, da bi imela pogajanja pozitiven uspeh.
Špansko.
Naid Bilbaom, kjer je izbruhnila generalna Stavka, je Španska vlada proglasila obsedno stanje. Ves promet je ustavljen. Železničarji sp poskusili razstreliti z dinamitom železniške naprave. Žene in otroci stavkujočih' se mečejo pred lokomotive, dla bi onemogočili tako promet. Rudniški delavci so z dinamitom razstrelili most baskiške železnice.
, Turčija.
Mladoturški listi poročajo:	Reakcionarni ele-
menti, ki jih zastopata bivjši odposlanec v Stockholmu Send pašla in bivši tajnik Jildiza Izzet paša, bodo imeli v Parizu kongres, kjer se bodo posvetovali š sredstvih, s katerimi bi pobijali mladoturški odbor in o načinu, kako, bi osvobodili bivšega sultana. Abdul Hamida.
Busija.
PrebiviaJcem samairske gubernije preti zaradi slabe letine lakota. V Gračevki je nedavno prišlo zaradi tegia med vaiščani in orožniki 'do krvavih bojev. Na uporne kmete je orožnišitvo oddajo več strelov. Kmetje so zbežali, a na bojišču je ostalo devet mrtvjh in več ranjenih1. Bajonet in kroglja to je ruski recept za lačne želodce.
Italijani v Tripolisu.
„Tanin“ objavlja pismo Sadik bega, tripolitan-skega poslanika, ki se pritožuje, da se ni Abdul Hamid in da se tudi sedanja vlada ne zanima za Tripolis. Veliki vezir Haki-paŠa je uradno priznal „Banco Romano“, ki ima v, Tripolisu 12 podružnic. Italijani imajo zato tripoliČansko trgovino popolnoma v, svojih rokah. Domači trgovci so propadli. Italijanska banka je pričela nakupovati tudi zemljo in je zdaj že njena last zemlje vredna nad 100 tisoč funtov, „leni Gar zetta“ poroča, da so v Tripolisu, Zjebeligarbiju in Bengasiju pričeli bojkotirati Italijane.
Francosko.
O bodoči francosko-nemški vojni piše oficiozni francoski vojaški list „Da France 'Militaire“ sledeče zanimivosti:
(Nemčija je v mlarofšjkem sporu osamljena, kar je popolnima primerno njeni pohlepnosti' in nenadfit-ljivosti, dočim Francijo, katere potrpežljivosti in lojalnosti se čudi ves svet in ki je povsod priljubljena, podpira Anglija in Rusija. Fr^coska vojska in mornarica sta popolnoma enaki nemški vojski in mornarici. Francoske rezerve so boljše in Številnejše, nego nemške rezerve. Vsled tega bi imela Fra/ncija za slučaj vojne 0,000.000, Nemčija pai samo 4,500.000 vojakov. Franciji bi prišla na pomoč Anglija s Štirimi ar-maidnimi kori, ki so jako 'dobro oboroženi in organizirani na' japonski način. Temu bi se pridružilo Še afrišklo francosko vojaštvo, ki bi se lahko poklicalo v Evfropo, kajti angleško-francoska pogodbai se nanaša na celo Sredozemsko morje. Na vzhodu Evfrope Čaka ogromna vojna pomoč Rusije, ki bi prišla na pomoč Franciji, če bi jo Nemčija prisilila do vojne. lT|u'di oboroževanje Belgije in Holandske je v interesu Francije. Pomlorska moč Anglije in Francoske je nepremagljiva. Francoske vojake se ne sme pustiti domov, kajti Francija ne sme nikdar pozabiti, da postopa Nemčija vedno brutalno in iznenada.
V	provinci Še vedno revoltirajo zairadi draginje živil. V Brestu so zborovali delavci v arzenalu ter so hoteli prirediti nato demonstracijski obhod po mestu. Policija in oražništivfc» pa jih je razgnalo. Kljub temu so razbili demonstranti mnogo šip na trgovinah. Tudi v Roubaiixu je prišlo’ do enakih velikih izgredov.
Vstaja v Mehiki.
V	Mehiki se zopet pojavljajo nezadovoljstva. V nedeljo se je vršilo veliko zborovanje pristašev generala Reyesa, na katerem :še je zahtevjalo, naj se preloži volitev predsednika. Zborovanje so pa pristaši Madeira razbili. Prišlo je do krvavih spoptađov, pri katerih je bilo devet oseb ubitih, dvajset pa težko ranjenih. Pristaši Madeira so ostali (v, večini. General Reyes je odložil najvišje poveljniš^vo v armadi, da ima bolj proste roke pri svoji kandidaturi za predsednika..
Maroko.
Dunajska „(Allgemeine Zeitung“ poroča od bojda dpbro informirane strani, da; je pjoljožaj v maro-čanskem vprašanju zelo kritičen, vsled česar izgleda vsa stvar zelo pesimistično. Položaj je sledeč: V Parizu se Splošno trdi, da bi politična moč Francije postala popolnoma iluzorična, ako bi Francija le količkaj ugodila zahtevam Nemčije. Ugoditev nemških za-htdv bi povzročila, da bi Nemčija nemoteno posegala v politično sfero Maroka in s tem takorekoč uničila Francijo.
Glasom izjav merodajnih političnih krogov bo sklenil pariški ministrski svet k'ot odgovor na nemško vlado noto, da se z ozirom na stališče Nemčije morajo odkloniti vse nemške zahteve. Preko tega principa ne bo napravila Francija nik'akšnih koncesij.
*
*
Francoski ministrski svet, M se je vršil glede odgovora na nemško, noto, je ta odjgovor že sestavil, in je deloma ugodil zahtevam Nemčije, druge zahteve pa, zlasti gospodarske koncesije, pa odklonil. Odgovor je sestavljen v dvajsetih Člankih.. Tri točke ' so posebno važne: 4. Francoska si pridržfuje v Maroku popolno politično svobodo. 2. Francoska priznava vsem velesilam v Maroku enakopravnost. 3. Francoska garantira tem velesilam to enakopravnost na gospodarskem polju. Ker so bile važne nemške zahteve odklonjene, se bodo pogajanja zopet v kratkem nadaljevala.
* *
*
Pri ministrskem svetu dne 121 t. m. je dobil vojni minister brzojavko mehiškega vrhovnega poveljnika, da so Kabili napadli španske Čete; vnela se je krvava bitka. V 12urnem boju je bil polk' pehote popolnoma uničen.
Sladkorna draginja.
Londonska „Financial Times“ prinaša zelo interesanten Članek o pomanjkanju sladkorja. Omenjeno glasilo piše : Nov moment je pripomogel k draginji živil. Sladkorne cene so se dvignile in vse kaže, da se bodo razmere v tem oziru v, najkrajšem času še daleko poslabšale. Cene morajo tako še precej višje, da jih bo konzument občutil kot pravo težo; vendar pa se mora pomisliti, da se rabi sladkor pri veliki množini živil, vsled Česar so konzumenti to multiplikacijo itak že okusili. — Po poda4kih, ki jih imamo, bo pomanjkanje sladkorja nastopilo še-le na jesen. Ta prikazen je neposredna posledica naloženih doklad na kontinentalni sladkor; sicer je pa imel ta akt za posledico živahnejše obdelovanje sladkorne trstike v Indiji, na otoku Maurieius in v drugih tropičnih pokrajinah. Dviganje cen, ki stoji neposredno pred nami, je povzročeno po povečanju konzuma sladkorne pese in po konvenciji, ki zavira povečati nasade sladkorne pese. Letošnji pridelek sladkorne pese stoji pod normalom, dasiravno so se prve cenitve glasile dokaj optimistično, in sicer Še pred par meseci. Mogoče srečamo celo visoke cene, ki smo jih doživeli v jeseni 1. 1910,
Tekom zadnjih dveh mesecev se je pokazalo, da so polja sladkorne pese zelo trpela vsled vročine, posebno v Nemčiji, Takoj so se začele dvigati cene, in danes so daleko višje, kakor maksimalne lansko leto, Skoda vsled prevelike vročine je bila zlasti v di-striktih okrog Devina (Magdeburg) velika. Vendar je gotovo, da bo skupni pridelek, Nemčije jako slab. V Franciji in na Ogrskem je položaj nekoliko boljši. Glasom računov znaša letos v Nemčiji deficit 800.000 ton, tako, da letošnji pridelek ne bo znašal niti dve tretjini od lanskega. V deželah, ki spadajo k konvenciji, znaša škoda približno 1 milijon ton. — Na drugi strani se pa mora računati, da so vidni kosi sladkorja letos v Evropi nekoliko večji kot lani. Cenijo se na 1,037,000 ton proti 1,006.000 tön lanskega leta, torej za malenkost več. Nasprotno pa je s kubanskim in ameriškim blagom, ki stoji močno pod normalom (200.000 ton manj nego lansko leto}, Ako se računa s temi dejstvi in če se pomisli, da bo znašal nemški izvoz 600.000 ton manj kot navadno, potem gotovo ne moremo pričakovati nič prijetnega. Ali je Amerika v stanu, napraviti ravnotežje? Tega se ne ve. Tozadevne inlormacije so si zelo nasprotujoče, vendar pa se računa s tem, da Amerika v najhujšem slučaju krije Izgine potrebe. ________
Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne liste Straža in Slov, Gosp.
Raznoterosti.
Duhovniške vesti. C. g. dr. Matija Slavič je i-menovan suplentom na bogoslovnici in učnim prefektom v dijaškem semenišču, C, g. Martin Petelinšek meščanskim katehetom, Anton Tkavc kaplanom in I-van Bogovič korvikarjem pri stolnici v Mariboru. K Sv. Magdaleni v Mariboru pride č. g. Franc Šegula. C, g. novomašnik Fr, Osterc je nastavljen kot kapelan pri Sv. Martinu na Pohorju. — Novomašnik č. g. F. Paulič je nastavljen kot II. kaplan na Laškem. — Dr. Anton Jehart iz Petrovč pride za nemškega pridigarja v Celje; na njegovo mesto prilde Čast. g. kaplan 'Janez DoberŠek iz Vojnika.
Poročil se je dne (3. t. m. v Splitu Član Hrva-škoislovenškega kluba, dalmatinski poslaneo dr. Se-sardič z gdč. Lenko Vuletič,
Osebna vest. Svoječasno smo poročali, da je postal Č. g. I. Smoley poštar v Novem Hradci v A-meriki. Radi tega se je po nekod sklepalo, da se je č. g. Smoley odpovedal duhovniški službi. To je napačno. C. g. Smoley je še vedno župnik na češki župniji v Novem Hradci in kot tak poštam. Nadomešča ga pa kot poštni asistent Ceh g. PeleŠka.
Pogreb kardinala Puizyne. Dne 12. t. m. predpoldne se je vršil v Krakovem pogreb umrlega kardinala knezoškofa dr,. Puzyne. Mašo zadušnico je o-prayil lvovski nadškof Bilczewski v navzočnosti škofa Simona iz Rima, grško-katoliškega nadškofa grofa Szeptickega, več Škofov in številne duhovščine. Cesarja je zastopal višji komornik grof Gudenus, nadalje so se udeležili pogrebnih ceremonij minister za uk in bogočastje grof Stiirgkh, minister vitez Z|aleski, namestnik, deželni maršal, bivši ministri Bilinski, Abrajiamowicz in Jedrzejewiz, več državnih in dežel-11iL poslancev, načelniki oblastnij itd. Po dovršeni službi božji so spustili krsto v podzemsko grobnico v stolnici.
Nemški nacionalci med sabo. Pohlepnost nemških nacionalcev po državnozborskih mandatih je že znaina, a še vsak danj večja. Kjer je na razpolago kak mandat, tam rasejo kandidati kot gobe po dežju. Kmalu bomo prišli že tako dajteč, da bo vsak nemški „purgar“ čutil v sebi zmožnosti za poslančevanje in se bo čutil užaljenega, če se oči njegpviih' somešča-njoiv n|e bodo obrnile na njega. Tjak lovj zp mandat se je vzdignil tudi sedaj v Gradcu za mandat, katerega je odložil Wajstian. Komaj je vstaja prva zora po 20. juniju, že so prišli nacionalni snubači. Najprvo se je prišel ponujat dol iz Češkega znani kričavi nacionale^ pl. Stran,sky; köj za njim jo je primrahai iz Ni-žje-Av&triJsjkega) veliki gromovnik dr. Weidenhoffer, kateremu je dal celo „Deutscher Volksverein“ svoj blagoslov, in sedaj vstaja tretji jun|a(k v Gradcu sar mem v osebi dr. Gargitterja, (katerega so 'dne 12. t. m. na nekem shodu proglasili za kandidata in je kandidaturo sprejel. Stranskega so odklonili kar na všeh straneh, med Weidenbofierjem in. GJfrgitterjem bi pa znalo priti do veselega bojnega plesa. Vojni krik bo zdramil bržčas še kakega nacionalcai in mogoče bo socialdemokrat „der lachende Dritte.“
Kako se brani sodnija v Mariboru slovenščine! Nestrpnosti v toliki meri nasproti slovenščini Še nismo zapazili nikjer, kakor pri c, kr. sodniji v Mariboru. Niti na željo strank nočejo izdati slovenskih pozivov za pričanje. Poslancu dr. Verstovšeku in drugim dopošiljajo že cel ta mesec od okrajne in okrožne sodnije pozive v nemškem jeziku, katerih g. poslar-nec nikdar ne sprejme. Ko mu jih s silo dostavijo, jih -ne pogleda, temveč jih pošlje vedno na justično ministrstvo; dasi je večkrat javil, da ne sprejme več od uradov nemških listin, mu jih' le vedno dostavljajo. Radovedni smo, kaj bo ukrenilo justično ministrstvo v tej zadevi. Značilno je tako postopanje za u-rad, kjer se išče pravica. No, mi Slovenci pač lahko zaupamo takim uradom! Ce si upajo nastopati tako celo proti poslancu ti uradniki nemškega Vplksrata,, si lahko mislimo, kako delajo z drugimi ljudmi, ki zahtevajo enakopravnost jezika, Ubogo slovensko ljudstvo !
Odredbe za obvladanje jesenskega tovornega prometa. Vsako leto v jeseni se stavijo na železniško upravo glede transportov večje zahteve, ki dopuste kljub vsem od železniške uprave Item povodom čjesto z velikimi stroški zvezanim odredbam in pripravam gladki razvoj tovornega prometa le tej daj, če podpira tudi občinstvo, ki odpošilja blago, v svojem dobro razumljivem lastnem interesu jkar najkrepkejše, prizadevanje državu o-'železniške uprave, ki merijo na brezhibni razvoj jesenskega prometa. Visak ppsaimez-nj odpošiljatelj je v stanu, da pripomore k dosegi zar željenega cilja: s čim možnejšim upoštevanjem sledenj1	koristi ne le skupnosti, ampak v prvi vr-
sti tudi samemu sebi. (JL Sredstvom, ki so v tem oziri1 odpošiljat el jem na razpolago, spadajo:. 1. Takojšnje dobivanje, oziroma odpošiljaoiie takih surovin in proizvodov, katere se more že sedaj .nabaviti, event, preložitev nenujnih transportov na zimski Čas. 2. Cim možno dajlekosežna uporaba brzojavnega, zlasti pa telefoničnega objavljenja dospelega blaga, 3. Pri-11	^kladari j a takoj po pripravi Voz. 4. Pričetek
skladanja kakor hitro mogoče. iSj. Izkoriščanje zgodnjih jutranjih in večernih nr za skladanje, oziroma nakladanje. 6. Pravočasno in, na najpotrebnejše omejeno naročanje voz. 7. Cim možno izkorSSčajnje nar kladne teže in prostornine pripravljenih voz. 8. Zelo hitro odvažanje dospelega in v skladiščih, shranjene-
ga blaga. 9. Preklio morebitnih prepoiv^fh glede dovažanja blaga od septembra do dddpidbra. PoSiebno pa se mora oppaoriti na to, da se more na pripravo voz s posebno nakladno težo ali proistornino le po možnosti ozirati in da je tudi radi hitrega prevažanja v obojestrai^sjKem sporazumljenju o okoliščinah priporočljivo, da se raibi me|sto pokritih odprto vozove. V ostalem se pa opozarja na vseh postajah' nabite in v z^ostnem Številu med interesente razdeljene letake o jesenskem prometu 1911.
Resnične besede. Kakor smo v zadnji Številki poročali, je prešla „Untersteirische VloikEfceitung“ v roke nemških nacionaldev, ki se zbirajo ofkl’og War stiana. V sredo dne 13. t. m. je izšla zadnja številka pod dosedanjim vodstvom. Na uvodnem mestu prinaša slovo urednika Prangnerja od cenjenih čitateljev. To poslovilno pismo je v marsičem: zanimivo. Kar se tiče stavkov, naslovljenih na na|Šo adreso, zlasti na naslov slovenske duhovščine, ne bomo odgovarjali, ker menimo, da je pravilno, da se držimo gesla: De mor-tuis nil nisi bene. Bolj zanimiv kot ta odstavek je pasus, ki se glasi (citiramo ga, v nemščini): .Unverantwortlicherweise h'at nun das Pre'ßkomitee, ohne sich vorher mit der Redaktion oder anderen Personen außerhalb derselben zu beraten, sich zu dem gewiß höchst unüberlegten und bedauerlichen Schritt verleiten lassen, unser christliches Blatt an die frei-' heitliche Partei zu verkaufen. Welche Sbhmach!!!! “ (Tiskovni komite se je na nedöpuisten način, ne bi se poprej pjosvetoVal z uredništvom ali s kako osebo izven komiteja, dal zapeljajti k gjotoV« izelo nepremišljenemu in obžalovanja vrednemu koraku, da je prodal naš krŠČtatafclki list svobodomiselni st nauki. Kakšna sramota!!) Nočemo pridjati nobenega komentarja, ampak opozarjamo samo na naslovni besedi.
Točnost pa taka. „IS log a“, ta najnepotrebnejši list na Slovenskem, ki vzgaja samoj hinavščino in zahrbtnost, lahko reflektira tudi na rekord glede točnosti poročevalstva. V številki od 15. septembra prinaša poziv za volitev v pridofcjninsko komisijo za davčni okraj Celje-Vransko, To je prav lepo in hvalevredno. Nerodno je samo to, da se je volitev vršila že dne 13. in 14. septembr a. Tjudi poziv, naj se vpošlje glasovnice in legitimacije najpozneje do dne 13. septembra v. Celje pri takih razmerah ne more priti do veljave. KaJkorŠna politika, takšna žurnalistika: Alles unter dem Rund.
Cesar bo v najkrajšem času, najbrže v začetku meseca oktobra, odpotoval v Gödöllö, kjer bš ostal več tednov. Z)iravniki pravijo, da vpliva gödöllö&ko podnebje jako ugodno na zdravstveno stanje našega cesarja.
Sprememba v predsedništvu deželnega sodišča. Dosedanji predsednik deželnega sodišča v Gradcu, Anton Kless, je na lastno prošnjo upokisjen. Služboval je več kot 41 'let. Njegovim naslednikom je imenovala predsednik okrožnega sodišča v Ljubnem, dvorni svetnik dr. pl. IvicJtich.
Znižanje tarifov za prevažanje krme in stelje. Z ozirom na pomanjkanje krme in stelje vsled letošnje suše bo zelo težavno rediti živino. Zato je želez-, niško ministrstvo v sporazumu z ostalimi udeleženimi ministrstvi sklenilo, da zniža tarife za prevažanje krme in stelje za 50 odstotkov na v'seh državnih železniških progah in na onih lokalnih železnicah, ki jih obratuje flržava. Ta odredba stopi takoj v moč in bo v veljavi do konca leta 1912,
Za „Slov. Stražo“ sta nabral at večie število obrabljenih znamk gdč. Helena Imperl iz Razbora pri Loki in gospod Štefan Schmirmaul iz Maribora. Lepa hvala! Posnemajte l
Škandaloznim nepravilnostim pri ljudskem štetju v Trstu so prišli na sled vsled pritožbe Slovencev. Dognalo se je, da je bilq| mnogo števnih pol uničenih, nekaj je izgubljenih, drugih zopet ne morejo najti. Dosti oseb so že zaslišali,
Drava — posušena. Iz Innichena poroČaijo: Drava, ki ima svoj izvor nedaleč od toblaškega polja, se je pred kratkim popolnoma posušila, tako, da je dravska struga ;db prvega pritoka popolnoma izsušena.
Nova knjiga. Ravnokar je izšla pova knjiga: Katoliška etika, katero je spisal Ö, g. prof. dr, Gregorij Pečjak. Namenjena je v prvi vrsti za VII. razred slovenskih gimnazij, a dobrodošla bode vsem izobraženim krogom, posebno ČČ. gg. duhovniki jo bodo s koristjo za propovedi in katekeze rabili. Dobila se bode tudi v naši tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Jezuiti in pozitivizem. Jezuit Laberthamiere je izjavil, da je našel pisma, ki jih, je pišal Aug. Comte, ustanovitelj pozitivizma, posameznim članom jezuitske družbe. Comte je predlagal, naj se tudi jezuiti odločijo za pozitivizem. 'Jezuiti pa so odposlali patra Aubilona, ki je odločno izjavil, da so Jezuiti revni redovniki, ki stoje izven vsake politike in da so vsaki Čas pripravljeni, tudi z mučenffštvom potrditi vero v Boga, čigar ime je Comteju popolnoma „neznano.“ Zanimivo računsko, kurioziteta prinaša neko tehniško glalsilo, Bakor sledi:
12.345.679	krat	1x9	=	111,111.111
12.345	679	„	2x9	=	222 222.222
12.345.679	„	3x9	=	333 333.333
12,345.579	„	4x9	=	444,444.444
12	345 679	.	5x9	=	555,555.555
12.345.679	-	6x9	=	666,666 666
12 345.679	„	7x9	=	777,777 777
12 345.679	„	8x9	=	888,888.888
12.345	679	„	9x9	=	999,999.999
Po izletu mladeničev v Petrovce,
Minil je 10. september. Trume neštetih gostov so se razšle, odpeljali so se Orli n,a* svoje domove po Kranjskem in Štajerskem, toži se nam po nepozabnih, lepih urah, ki smo jih preživeli pri zborovanju, na telovadišču, na veselici. Sijaj in blesfk tega dneva ostane nam neizbrisen.
Pa ne smemo se samo naslajati ob spominu na ta dan. Saj prireditev je imela namen, da razširi in poglobi 'Orlovo misel na Štajerskem. Navdušenost, ki je odmevala ta dan po vsem Štajerskem, nešteti gostje in oidposftanci vseh naših društev, mnogobrojni brzojavi, vse to nam je priča, da smo dosegli svoj namen, da smo vzbudili in pomnožili zanimanje za našega Orla.
Železo je treba kovati, dokler je vroče. Torej sedaj na delo! Podzveza je ustanovljena, mora tudi delovati! Slišimo, da se začetkom oktobra skliče prvo sejo podzveze. K tej seji naj pošljejo razun okrožij svoje 'zastopnike tudi vsi tisti kraji, ki si v bližnji bodočnosti mislijo ustanoviti Orla, zlasti mesta in trgi. Podzveza naj vzame takoj v) pretres načrt za nameravana dva tečaja, tehnično-organizatorična, ki bi se imela vršiti letošnjo jesensko-zimsjkp sezono. Tečaja n!aj poskrbita odsekom zmožnih voditeljev.
Pa tudi v Savinjski dolini,, zlasti v Žalcu in Petrovčah je treba izrabiti globoki, dobrodejni vtis in, navdušenje, ki ga je zbudila naša prireditev. Surb-vost in verska brezbrižnost se vedno bolj širi med našq moško mlaiciino, zlasti v bližini Celja in Žalca. Našo Šolsko mladino se v sokolskem naraščaju sistematično vzgaja k sovraštvu do vsega, kar je verskega. Sveta' dolžnbst naših organizatorjev je, da temu delovanju stavijo nasproti močen jez v krepki in strumni organizaciji Orla. Noben odsek naj ne bodi brez naraŠjSaja!
Dobro bi bilo, če bi imeli Orla v Žalcu! Maš tak trg nudi najbolj ugodna tlaj za to organizacijo. Isto bi bilo reči o Braslovčah in o Vranskem.
Pa; ne samo na naše fante, tudi na njihove sta-riše je treba obrniti pozornost. lOtrlova organizacija stane denar. In nag fant si ne more vsega potrebnega za Okla omisliti iz svojega. Potrebuje velikodušnih podpornikov. Naši možje in nage žene, ki so videle in slišfale o petrovški slavnosti, se ne bodo branile, pritrgati si par vinarjev za Olrla, ako se sedaj obrnemo do njih za podporo. Saj se gre za lep, plemenit namen.
Naj bo zadosti dobrih nasvetov! Želimo štajerskemu Orlu, naši bojni organizaciji, svežega, bojevitega duha, neustrašene, odločne volje in zmago nad narodnim in verskim nasprotnikom! Na zdar !
Štajersko.
Mariborske novice.
Poroka. V nedeljo dne 10. i. m. so častiti gosp. dekan Simon Gaiberc podelili pri sv. Magdaleni v Mariboru c. in kr. naredniku Mihaelu Visočniku, posestniškemu sinu na Pohorju, in pa gospodični Elizabeti Wreßnig, posestniški hčerki v Mariboru, zakrament sv. zakona. Nova poročenca sta mnoga leta pela na koru pri sv. Magdaleni, za kar jih je gosp. Alojzij Uranjek, magdalenski organist, med drugim počastil tudi z dvema prekrasnima pesmicama pri poroki. Da sta oba poročenca splošno pri vsem ljudstvu zelo priljubljena, dokazuje to, da se je ob času poroke zbralo v cerkvi veliko število ljudi; navzoč je bil tudi vodja vojaškega sodišča v Mariboru, gospod Karol Ritter, kateremu je Visočnik dodeljen, in ju je v .cerkvi v pričo vseh ljudi prišrčno pozdravil in jima čestital. Kot priči sta bila navzoča: za ženina gospod Paul Vernik, posestnik v Spodnji HoČi, za nevesto gospod Peter WreiBnig, posestnik in krčmar v Maribbru.
Kurzi za slovenščino. Naš toli sovražen materin jezik je našel med našimi Nemici gotove „prijatelje“, ki so za tekoče šolsko leto 1911—1942 ustanovili posebne kurze za slovenščino. Kurzi so prirejeni za učence od 4. šolskega leta naprej in za učenke za zadnja 3 Šolska leta. Proučeval bk> neki Julius Pe-schke (!), ki je bojda „jtahrbefähigt für slowenische Sprache.“ Kakšen namen ima ta izredna ,„j|jubezen“ do našjega milega jezika, je več ali manj že vsem znano.
Podružnica „Slovenske Straže“ v Mariboru bo prirejala v času od druge polovice meseca septembra do konca meseca junija redno vsak ponedeljek družabne večere. Pr|vi' družabni vječeft* se vrši v ponedeljek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni gospoda Kirbiša „Sandwirt“ v Viktringhofovi ulici. 'Člani, podpbrniki podružnice, njih obitelji gostje dobrodošli! Agitirajte za mnogoštevilno udeležbo!
Naš Orel se krepko razvija v upravičen strah naših rodnih’ in verskih sovražnikov. Zadnje leto je delal neumorno; zadnji Čas so bili javni nastopi malodane vsak teden na dnevnem redu. Kamor so prišli naši fantje Orli, povsod šb vzbudili navdušenje. Seme, ki so ga sejali, je ponekod vzklilo, ponekod pa je že obrodilo sadove. Poletje je minulo in ž njim čas izletov in, javnih nastopov. Prišla bo zima, najjpri-pravnejša doba za notranje delo. Teden za tednom se bodo vrstila predavanja, tudi telovadba ne bo prenehala, in tako bojde zrastel naš Orel umstveno in te-
lesna Bratje Širom slovenske domovine bodo delali isto in tako bdie orlovska organizacija zrastla v mogočno, nepremagljivo armado.
Slovenci, zlasti slovenski stariši, zavedajte se, da so sedaj važni dnevi, v katerih bo vaša volja odločila otrokovo srečo. Mati, ki ne ljubi svojega otroka, ga bo vpisala v mučilnico, kjer mu bodo ubijali v glavo neumljivo nemščino in zatrli vsak domoroden Čut. Prav se godi onim slovenskim starišem, ki v svoji zaslepljenosti; dajo svojega otroka v nemški» šolo, da potem zaničuje njih sferne, materin jezik in vero! 'Mariborski Slovenci, naše geslo je in bodi:	Obroka
v slovensko Šblo! V mladini je bodočnost!
Nemška občinska hranilnica.. Prijatelj lista nam piše: Pred nekaj časom ste poročali, da nemška občinska hranilnica ni dala nič za Sulferajp. in Südmarko iz volila povodom 601etnice vladanja našega cesarja. Pomota je gotovo nastala vsled tiega, ker je v občinskem svetu dr. Orosel interpeliral župana samo zaradi svot, ki so se podelile res dobrodelnim društvom, kakor: društvu za varstvo otrok, gledališčnemu društvu, mariborskemu muzeju, mestnemu olepševalnemu društvu, obrtnemu društvu in nemškemu rokodelskemu društvu. Zaradi podpore Südmarki in Sulferajuu pa ni njjč omeriil. Podporo 50.000 K so sledeče razdelili: 10.000 K društvu za varstvo otrok, za nemške otroke, 5000 K gledališčnemu društvu za popravo v gledališču, 100 K nemškemu muzejskemu društv,u, 1000 K mestnemu olepševalnemu društvu, 500 K olepševalnemu društvu za magdalensko predmestje, 500 K rešilni postaji vi Mariboru, 500 K podružnici Südmarke v Mariboru, 500 K podružnici Sulferajna v Mariboru, 500 K mariborskemu obrtnemu društvu in 500 K nemškemu rokodelskemu društvu. Vrhu tega je dovolila za Roseggerjevo zbirko 2000 K iz čistega dobička, Ker je v tej posojilnici mnogo slovenskega denarja, smo zopet enkrat mi sami dali na razpolago sredstva, s katerimi se nas hoče ugonobiti.
Celjske novice.
Celjskim Nemcem je strajh pred našimi vrlimi Orli tako zlezel v kosti, da se Še do danes niso mogli pomiriti. Presneto trda jim že mora presti, da se branijo na vse kriplje orlovskega pohoda čez naše mesto. Pa tuSi naši liberalci so jim kO;t zvesiti oprode stalno trdno na strani in so nazadnje naše vrle fante hoteli Še napadati. Toda, kdo Ise pa zmeni za take ljudi, kot so celjski liberalci?!
Tajinstven molk. Drugače jako gostobesedni in jezični celjski liberalci molčijo kakor grob glede znane. afere liberalnega generala Alojzija. Gospodje naj brže mislijo, da smo mi že c.elo stvajr pozabili. Toda motijo se. Sicer bi mi te stvari ne pogrevali; toda ker se liberalci zaletavajo s svojimi strupenimi jeziki v najše poštene može, katerim nimajo niti najmanjše stvari očitati, jim moramo včašihj osvežiti oslabeli spomin. Kaj ne, doktor, sedaj naj lastnem telesu čutite, kakio prijetno je, če se pred javnostjo pribije kako dejstvo, ki slave, ki' se je nafbirala okoli vas, nič kaj ne poveča. In povemo, da ne bodemo prej odnehali, dokler ne bode pisalo liberalno časopisje v drugačnemu tonu. Zakaj, bi si morali mi vse pustiti dopasti, nupram političnim nasprotnikom naj bi pa igrali kavalirje.
Ptujske novice,
Liberalno delo. Povsem preplašeni so poročali nemški listi b ustanovitvi Orla v Ptuju.; Sami priznavajo, da je Orel velikega pomena. Nemci' pišejo, da Sokol ne vzbuja tiste bojazni v njihovih vrstah. Med vrstami se to razume tako: Sokoli či se radi bratijo, kakor njih politični očetje, z Nemci, a Orli imajo glede narodnosti čiste namene, jasne vzore. V Ptuju je cel regiment slogaŠko-liberaLnihj doktorj v, a žalostno zadosti, da še nobeden od teh vzor-rotlolju-bov ni prišel do tega, da bi za slovensko mladino o-snoval močno organizacijo, ki bi zajezila vpliv štar jerčijanstva in šnopsarije. No, ti gospodje pač živijo v slogašiki dobri veri, da Če se pridno kasira denar, ki ga jim nosijo potrpežljivi klijentje, je to že — veliko narodno delo.
Spor med našimi ptujskimi Nemci in njih po-silinemškimi brajtci zavzema vedno bolj resno lice. Ako bi ne imel pek Ornig slučajno mestne hranilnice za sabo, ki s svojim denarjem zamaši marsikateremu fronderju opozicionalna usta, je gotovo, da bi slava
O.rnigove družbe splavala po Dravi. Ce bi namreč 'Olrnig odpovedal posojilo tistim, ki bi se mu sicer radi spuntali, nastala bi cela vrsta hudih konkurzov. Sli' bi razni trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki rakom žvižgalt. Le tislta skrajna frakcija nemške opozicije, ki Še ne stoji financielno tako slabo, tista drži bolj močno za ofenzivno orožje. Zanimiv boj med obema nemškima strankama bo prišel tekom časa vsaj do tega zaključka, da bo Ornigu odklenkalo. Tedaj bo lahko pek 'Ornig s svojim „Štajercem" vskliknil: „O mein lieber Augustin ..."
Ljutomerske novice.
Poročil se je v Ljutomeru gospod Janko Dijak, tržanski sin, z gospodično Tiliko Rajhovo, hčerko o-krajjnega načelnika na Moti. Obilo sreče !
Se ena poroka. Dne 12. t. m. se je poročila tu gospodična Klara Thurn, hčerka našega župana, z gospodom dr. Faschiingom, c. kr. okrajnim komisarjem v Ljutomeru.
/
Veselica. Na male maše 'dato se je vršila v Rar dincih pod patrofmanco gg. Voglerjev velika ljudska veselica z raznovrstnimi zabavami. Udeležba je bila Velikanska, ker je imela prireditejv internacionalen značaj. Cisti dobiček pripada blaje ubogim Šolarjem — pa katerim? Jedni pravijo, da kapelskim in tinskim (na O.grskem). Menda se tudi n*a nemJŠki šul-feragn ne bo pozabilo. Bomo videli. Čudno je le to, da so bili v Ljutomeru nabiti samo nemJŠki lepaki, kateri so izvabili' tudi marsikaterega zaspanega narod-njakal (!) tja v Radinee. Ce ste p'a dom«, alj p» v o-kolici priredi kako narodno slavlje, pa naši rajši doma sede. Kje je njaša narodna zavednbst in narodni ponos ?
Na Podgradju so kočarju Slani (Joka) neznani uzmoviči že pred tremi tedni ukradli iz hleva le|po kravo s telico vred v Vrednosti blizu 500 K. Do danes še tatu niso na sledu. Posestnik je tembolj pomilovanja; vreden, ker ste je prežiVil le s kravico. Usmilite se, blagi sovfajščani in sosedje, nesrečne družine !
Smrtna kosa. Mrtvega so našli ,'dne 7. t. m. v jutro Krkovičevega mlinarja Janeza Donaja, doma. na Polenščaku. Zlaidela gja je srčha kap.
Drugi kraji.
Studenci pri Mariboru. Slovenski stariši! Zippet je napočil ŠOlski čas; okoli vas bodo hodili zapeljivci, ki vam bodo hoteli iztrgati vaßto deco; besno bodo agitirali za Schulverein neposredno, posredno pa za Šiidmarko. Bodite Čuječi! Vašim otrokom se bodo ponujale šolske knjige in drugo. Odvrnite krepko to ponudbo, saj vam je znan naš slovtenski Šolski odbor, kjer tudi dobite isto. Dal Bog, da kmalu dobimo svojo Šolo, ki bi jo že zdavnaj lah|kto imeli, ko bi gospodje pri vladi vedeli, kaj da so postave! Tbda o tepi molčimo! Saj smo že vsi skusili doslednost avstrijsko postavodaje. Tolažimo se z mislijo, da se tudi druglod našim bratom godi slično, če ne hujše. Narodnostni boj je res hud, toda treba je vstrajnosti. Slmjenska Šola nam bo vzgojila nov bojni naraščaj, in naše delo bo lažje! Vstrajajmo 'do konca!
Mozirje. .„jZakaj“ je v 'Mozirju tajkb malo „klerikalcev“? „Zlato, ker ne vedo, kaj da so, ali tele ali krava“, tako se je izrazila pred kratkim neka oseba, ki živi od kruha pristašu Slovenske kmečke zveze. Kako dolgo bomlo Še v svpjo lastno skledo pljuvali?
Žalec. Žalski mešetar in hmeljski prekupec pri delu. Neki žalski mešetar in hmeljski prekupec, če-gar imena danes še ne imenujemo, si sk.uša priboriti glede trdosrčnosti, sebičnosti in brezobzirnosti v zadevi predprodaje, oziroma predkupa hmelja prJo krono. Brez ozira na letošnjo slabo hmeljsko letino in bedno stanje v Savinjski dolini je naređeni mešetar in predkupec začel tožiti hmeljarje na izročitev hmelja, akoravno se vsled suše in izvanredno slabe letine ni pridelalo toliko hmelja. Nastop navedenega me-šetarja povzroča veliko razburjenje v Savinjski dolini. Obrnili bodemo našo pozornost na nadaljnje postopanje navedenega predkupca in mešetarja in ako treba, bodemo svoječasno in ob pravem času javno navedli njegovo ime in delovanje, da se bodo domači in tuji hmeljarski krogi in hmeljarske tvrdke dobro seznanile z navedeno osebo.
Gornjlgrad. Volitve v okrajni zastop gornjegrajski se vršijo dne 22. t. m. za veleposestvo, dne 23. t. m. v trgih in dne 27. septembra v kmečkih občinah".
Vojnik. Letos meseca, avgusta so. v našem trgu zborovali nemški „jFeuerwehristi“1 ter imeli tam svoj „.Gautag.“ Na tem shodu je bil sprejet sledeči sklep: ^Feuerwehr-Verbände imit slowenische f Kbinmanđo-sprache sind ausgeschlossen.“ Ko bi ti „Feuerwehr-isti“ res bili pristni Nemci,t bodi jim!, Tbda to nulo, marveč slovenska kri, lci zaslepljena pomaga (tujstvu, da se pri nas širi in jajČi, domaćinstvo pa zapostavlja in tlači. Imamo namreč sami tudi na Štajerskem Zvezo požarnih bramb s slovensko komando in sicer s sedežem v Žalcu. Pri njej so; požarne (braimbe: Žalec, Dol, Sv. Jurij pod Taborom, Loka, Sv. Jurij ob južni železnici itd. Vkljub temu (snujejo sedaj v sosedni Novicerkvi rodom slovenski ljudje nemško požarno bramtfo z nemško komando, z nemškim naslovom in grbom: „Freiwillige 'Feuerwehr in Neukir-ehefn.bei Cilli.“! Obžalujemo lepo Novocerkev, da se daje od zvečinoma nedavno prijvar/drainih tujcev, ki še lastnega gpezda nimajo, zapeljevati v tako narodno sramoto. Tudi tukaj iste potrjuje: šltajerčijanec in liberalec kmalu, naroden izdajalec. Da bi vas pamet srečala in narodni pojnos!
Velenje. Napovedan shod pod milim nebom je prepovedan. Poslanec dr. Verstovšek je bil v Gradcu pri natmestniji in v Slovenjgradeu pri okrajnemu glavarstvu, da je oblaist opozoril na izzivajoče prireditve nemškutarjev v Velenju. Od sirani oblasti se je vse ukrenilo, da zabrani žandarmerija vsak skupni nastop posilinemcev, vsako hajlanje pp trgu, vse zastave itd. Nemškutarji bodo morali lepo zaprti popivati svoje pivo v gostilniških prostorih Rakovih. Vse ljudstvo je ogorčeno radi prepo(v|edi shoda. Ce žandarmerija in županstvo ne bodo v kali zadušili vsakega izzivanja, je krivda oblasti, če pride do neprijetnih spopadov. Županstvo mora storiti svojo dolžnost!
Šoštanj. Dne 12. t. m. je umrl v Družmirju narodni župan; šoštanjske okolice, g. Jos, Košan. N. v m.! p.! — Po Ravnah in Plešivcu je zbolelo več ljudi za grižo, nekaj jih je tudi že umrlo, Ljudje pripisu-
jejo bolezen vživanju sadja, katero je vsled dolgotrajne suše sparjeno.
Kranjsko.
Ljubljana. Nadomestna deželnozborska volitev. Deželna vlada razglaša: Nova volitev deželnozbor-skega poslanca iz volilnega razreda mest in trgov v volilnem okraju mesta ljubljanskega namesto odstopi všega pojslanda gospoda Ivama Kkieza se bode vršila dne 31. oktobra 19*11.
Primorsko.
Gorica. Slovenska trgovinska obrt v Gorici ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti. Pred leti, ko je bila naša trgovina tako-le v povojih, so zaslužni možje na shodih in ob drugih prilikah ter v lokalnem časopisju delali na to, da vzbude v goriškem mestu v življenje slovensko trgovino in obrt, ter jo podprejo in dovedejo do razvoja in procvita. Takratna prizar devanja so obrodila za takratne čase dobre, da ne rečemo, naravnost krasne vspehe, V kratkem Času so vzrastle v goriškem mestu slovenske trgovine poglavitnih branž v taki meri in v takem obsegu, da so nas Lahi opravičeno zavidali. Kupujoče občinstv(o, kakor prizadete trgovske kroge, je bila prevzela zavest o veliki važnosti gospodarske samostojnosti. Toda zadnji čas je nastala stagnacija, da ne rečemo, nekako nazadovanje, ker kdor’ ne napreduje, ta nazaduje. Javna tajnost je, da se mora nebroj naših trgovcev in obrtnikov boriti z velikimi iinancijelnimi težkočami, da se nekateri bore s konkurzom in da o novih slovenskih podjetjih za nove branže ni ne duha ne sluha, dasi so dani predpogoji za življenje. Zia življenje pravimo, kajti med našim trgovskim in obrtniškim svetom je ponekod razširjeno napačno pojmovanje o možnosti rentabilitete. So ljudje, ki vam večinoma brez lastnega denarja, torej na, dolg, ustanove kako trgovino, a že sanjajo, kako bi kar čez noč postali pravi bogatini. Razvijajo vam neprimerni luksus in pri vsaki „procesiji“ morajo biti zraven. Potem pa razočarani kritikujejo kupujoče slovensko občinstvo, češ, da jih ne podpira dovolj po znanem geslu „Svoji k svojim“. To ubogo geslo! Kolikokrat se je že zlorabljalo in kolikokrat po nepotrebnem citiralo. Slovenski trgovec naj bi najprej štedil in trezno računal ter gospodaril. Občinstvo bi imelo potem do njega več zaupanja in bi ga po svoji moči podpiralo. Trgovec, ki poseda pozno v noč v kavarni pri hazardnih igrah, ne vzbuja v občinstvu prepričanja, da je v njegovi trgovini vse v redu. Časi, ko se je trgovina in obrt sama „delala“, in ko so pečeni piščanci letali ^ usta, so minuli. Kakor vsi drugi stanovi, tako zamore tudi obrtniški in trgovski stan prospevati in zmagovati v konkurenci samo pri trdem, premišljenem in treznem delu.
Blagoslovljen j e nove avstrijske ladje „Franc Jožef I.“
V soboto dne 9. t. m. dopoldne se je vršila v (Tržiču na Goriškem redka »slavnost Paroptovna družba |,)Au;stro-AmerikaJna“, ki ima svojo La|djede!n>30 v Tržiču, je zgradila velik kolos, trgovski pairnik, kateremu je dala ime „Cesar Franc 'Jože! I.“ (Toi boza osebni promet največja avstrijska ladij a.
Zjgrajena je po najmodernejši tehniki in z vsem komiortom in ko se bo izročila prometni, bo zavzemala gotovo najodličnejše mesto med plavajočimi morskimi JilŠami.
Zabeležiti je vredno, da je pri delu' tega parnika pomagalo na stotine scenskih delavcev, mehanikov, kovačev, mizarjev, težakov itd., in da je marsikateri tisočak ostal med Slovi inskim delavstvom na Goriškem.
Za splav tega morskega velikana je vladalo veliko zanimanje in ni Čuda, da se jo mijnulo soboto zbrala !v Tržiču leto 15.000 glav broječa množica, ki je z rotoei, s klobuki mahaje in z živio-klici pozdravljala novega morskega velikana.
Že v jutranjih urah' so jele ! prihajati rvelike množice ljudstva iz najrazličnejših strani dežele. Že mnogo pred 9. uro dopoldne je množica zasejdla vse prostore nkblr ladijedelnice in v ladjedelnici. Zia odlično gospodo sto bile napravljeno velike tribune, v ospredju novega parnika je bil postavljen krasen par vilijon zia nadvOjvodinjo Marijo, Jožefo, ki je’ kumovala pri krstu. ,Ob levi strani pajrnika je bil postavljen šotor z altarjem, katerega je zasedel prevzvišeni kne-zonajdšlkof dr. Seide j z m/nogjmi cerkvenimi dostojanstveniki. Na) visokem odru je svirala vojaŠJka godba pešpolka Štev. *97 iz Trsta,- okoli novega pjarnika pa se je zbirala najodličfnejša gospoda, zaštopnik ^ojne mornarice admiral grof Kohen, zalstopnjki trgovinskega ministrstva, vojaštva, političnih oblasti itd.
'Oh' 9. uri dopoldne so naznanili sitreli s torpe-dovke, 'da se bliža parnik s, kumico. (Kmalu nato je prišla v zato določeni pavilijon naldvojvodinja Marija Jožefa, prijazno se smehljaje in Ipozdravljalje na desno in levo v spremstvu namestjniškega podpredsednika Henrika grofa Attemsa. Godba je zasvirala cesarsko himno in množica se je odkrivala.
Potem ko so bili nadvojvodinji predstavljeni zastopniki družbe „Aiustro- Amerikah a“, inženirji, M Slo vodili zgradbo parnika, je naš prevzvišetni knežonad-
škof blagoslovil pfarnik, nakar so ogovorili nadvojvo-dinjo ravnatelj in, solastnik ladijedelnice Kalibt vitez Coisulich in drugi,
Nadvojvodinja je odgovorila v italijanščini a par stavki, nakar je pritisnila na električno gumnico, in ,steklenica šampanjca, ki jo visela ob strani parnika, se je razletela. Nadvoj|vodinja je tedaj izpregel vorila: „jin tako te krstim! z velikodušnim dovoljenjem Njeg. Veličanstva z imenom nam najpriljubljenejšiim in častitljivim „jCesar Franc Jožei I.“ Splavaj v morje in blagoslov božji te spremljaj in te varuj na vseh-tvojih potovanjih.“
Ta trenotek je bil Veličasten. Vfce vezi, ki so držale morskega velikana na vzvišenem tramovju, so popustile in majestetično se je jel pomikati parnik po tramovju nizdoli v morsko gladinlo in se zagnal par sto metrov v odprto morje. Množicja je zaorila» navdušeni živio, godba je zaigrala in robci in klobuki so mahali v pozdrav morskemu velikanu.
Zatem se je vršil blagoslov temelju novemu vojnemu parniku, ki jse bo zgradil istotfam, nakar so se jele množice razhajati. Ker je bil skoraj že poldan, so> tržišfki 'krčmarji imeli polne roke dela. Gostje so pa tuintam prajvili o ne prav dobri postrežbi.
Zastopnike listov pa je družba „Anstro-Ameri-kana“ povabila na banket ini jih je vi ta namen odpeljal mal parnik na odprto morje, kjer so ste, ukrcali na velik’ parnik „Frafncesca.“1 Oib penečem se šampanjcu. so se vrstile na parniku i napitnice v slovenskem, hrvajškem, laškem in nemškem jeziku in parnik je plul po istrskem obrežju ter priplul v Trst ob 5. uri popoldne.
Narodno gospodarstvo.
Srbski izvoz živine v Italijo se je zadnja leta dvignil za celih 30% in bi se bil Še bolj, da ni ravno ob največjem prometu lani v Srbiji izbruhnila živinska, kuga. Leta 1906. je Šlo srbske živine preko Soluna le 1643 kosov, leta 1910 pa že 34 tisoč 38 kosov, od tega samo v Italijo 29,767 kosov, in sicer za tako dobro cepo, da nam bo Italija tudi od sedaj naprej prevzela velik del srbske živine, ki se je prej skoro izključno izvažala le v Avstro-O grško.
Sladkanje vinskega mošta in vinske drozge. Glasom novega vinskega zakona z dne 12. aprila 1907,, drž. zak. Štev, 210., odnosno glasom ministrske odredbe z dne 27, novembra 1907, drž. zak. št. 256., je vlagati prošnje za dodavanje sladkorja moštu ali drozgi na glavarstvo potom pristojnega županstva ali tudi naravnost na glavarstvo od pričetka trgatve do 30, novembra. Tozadevne koleka proste prošnje naj bodo kolikor mogoče kratke ter naj se ne vlagajo neposredno pred trgatvijo, marveč vsaj 8 dni prej. Ce prošnjik želi, da se mu rešitev prošnje naravnost od glavarstva po pošti in ne potom županstva dostavi, naj to izrecno v prošnji navede, V vsaki prošnji je treba navesti kraj pridelovanja, vzrok sladkanja, približno množino za sladkanje namenjenega mošta ter množino za to potrebnega sladkorja v kilogramih. Do
15.	decembra je pa zopet treba sporočiti, Če in koliko se je sladkalo, Ker bo imel letošnji mošt dovolj sladkorja, naj se doda sladkor, in sicer 1—4%, le v skrajni potrebi, to je Če nastopi v zadnjem času dolgotrajno deževno vreme, in le pobije toča, ker z nepotrebnim sladkanjem se prihrani nekaj stroškov ter se izogne raznim ljudskim predsodkom in morebitnim sitnostim, kajti kdor nenaznapjeno svoj mošt sladka, ali Če takega potem kot „naravni mošt“ ali „naravno vino“ prodaja, zapade občutni kazni.
Piv« v, letu 1910. Po ravnokar izdani svetovni statistiki o produkciji piva so zvarili piva v Avstro-Ogrski 23 milijonov hektolitrov (leta 1909 22 milijonov hektolitrov),; pi(Vovaren je bilo 1267 (leta 1909 1289); davek o!d piva je znesel 90 milijdnov kron (leta 1909 85 milijonov kron). — Na Nemškem je bilo pivov,aren 13.186, zvarilo se je piva 64 milijonoSv hektolitrov, davek je zneslel 182 milijonov kron. —; V, Veliki Britaniji je bilo 4398 pivovaren, piva se je zvarilo 156 milijonov hektolitrov. — V AmeriM, Avjstraliji itd. je bilo pivovaren 2090, piva sje je zvarilo 107 milijonov hektolitrov. — V Belgiji je pivovaren 3349, piva 16 milijonov hektolitrov. — V Franciji je pivovjaren 3263, piva je bilo 15 milijonov hektolitrov. — V, Rusiji je 320 pivotvaren, piva 9 milijonov hektolitrov. — Na Danskem je bilo 344 pivoV&ren, piva poltretji milijon hektolitrov. — N;a Nizozemskem je bilo 462 pivovaren, piva 2 milijona hektolitra. — V Italiji' je bilo 93 pivovaren, piva pol milijona hektolitra. — Na vsem svetu je bito letfa 1910 29'.298 pivjovaren! in piva se je zvarilo 302 milijonov hektolitrov. Število pivovaren se je od prejšnjega leta zmanjšalo, a produkcija piva je znatno narasla.
Tržni položaj. Poročila glede letine so po ve-čem Še vedno neugodna. Ne m Č i j a* je imela zadnji čas sicer še precej dežja, tako, da se je krompir še nekoliko popravil. Krma pa se ne more več popraviti. Žitni pridelki so bili na borzi precej dragi. Rž, oves in pšenica so bili v ceni izdatno poskočili. Zadnje dni pa je cena nekoliko padla. — Na Ruskem je posta! položaj resen. Poročila o letini so vedno bolj neugodna. Ruski mlini pokupujejo kolikor morejo pšenice, kar pa preostane, gre vse v kraje, kjer je pomanjkanje. Sicer niso vsa poročila o letini še tako jasna, da bi se mogel dobiti večji pregled, ker je letina po raznih krajih Rusije različna. Gotovo pa se zdi, da bo letos izvoz iz Rusije zelo omejen. — Na F ranco-s kem se je zopet pojavila huda vročina. Toplomer je kazal 35 do 37 stopinj Celzija. Ker je zemlja silno su-
ha, ne morejo pričeti s pripravami za jesensko setev. Dež bi sedaj več Škodoval, (nego koristil. Edino-le travnikom bi še nekoliko koristil. V nekaterih pokrajinah so morali pretrgati mlatev, ker je zrnje presuho in se lomi. Pač pa so poročila edina v tem, da je kakovost zrnja izvrstna. — Na A n g 1 e š k e m so cene v zadnjem času zelo poskočile, le turšica je v, ceni nekoliko padla. — Amerika je glede cene, Živil tudi napeta. Sicer je pa splošni položaj trga tak, da je upati nekoliko izboljšanja, ker je Špekulacija nalašč raztrosila nepovoljna poročila, da bi cene poskočile. — Na Ogrskem izkazuje poročilo poljedelskega ministrstva novo statistiko glede letine, po kateri bi pridelek rži in ovsa nazadoval, dočim bi se povečal pridelek turšice in krompirja. Pšenice bo 48 milijonov 100.000 g, rži 12,800,000 g, ovsa 13,100,000 g, turšice 33,300.000 g in krompirja 30,610.000 g.
Pođraženje piva. Med plzenskimi pivovarnar-ji in češkimi gostilničarji se je začela konferenca zar radi nameravanega povišanja cene pivu. Gostilničarji so ostro nastopili proti temu zvišanju cene, Pivo-varnarji so zagotovili gostilničarje, da je zvišanje cene piva šele v štadiju predpogajanj in da do takega zvišanja morda ne pride.
Bosanska živinoreja. Nedavno je v očigled mesni draginji nek dunajski občinski svetnik sprožil misel, da bi se avstrijska dobava mesa v bodoče oprla pred vsem na Bosno, kjer naj bi se storilo vse za po-vzdigo živinoreje. Pred vsem bi se moralo odločno nastopiti proti madžarskemu vplivu, ki je kriv, da je živinoreja v Bosni v zadnjih 15, letih silno nazadovala — vsaj po Številu — kar je bilo seveda v korist ogrski živinoreji. Leta 1895, se je naštelo v Bosni 240 tisoč 192 posestnikov živine z 1,416,394 kosi, leta 1910 pa je imelo 254.788 posestnikov le 1,308.753 kosov živine; Število posestnikov je torej narastlo za 14.596, Število živine pa padlo za 107,641 glav. Bosanska vlada bo sicer imela nekaj prav, ko to neveselo gospodarsko dejstvo tolmači s tem, da se je pa zato pleme izboljšalo, a splošno pa navedene Številke pač ne kažejo povzdige živinorejske panoge v Bosni.
Žitna špekulacija. Dočim žitne cene na svetovnem trgu polagoma upadajo, ugafpjajo žitni Špeku-lantje v Budimpešti divjo gonjo za podraževanje žita in moke. Letošnja letina sic.er ni bila najlepšai, vm-pak vendar ne tako slaba, da bi nedostajalo kruha. Žetev v Ameriki in Kanadi je izpadla zelo bogato in tudi' v Argentiniji je posejane s pšenico 19t milijonov hektarov zemlje in cene pridelek na 8 milijonov in pol tone. Evropa je pridelala žita za lastno pora/bo do velike noči, <n tedaj bo argentinska, avstralska in indijska pšenica že zjdavnaj pod štreno. Vsled tega so žitni trgi v Evropi zelo mirni in Šjpekulantje nimafio tam ,,’dela.“ Le pri rias je stvar drugačna. Naša država je od svetovnega trga odločenal z višokim ca>-rinskim zidom, ki varuje naše žitne špekulante pred tujo konkurenco. In zato so žitne cene pri nas od sile visoke. Na budimpeštanski borzi, kjer đe sklepajo terminske žitne kupčije, se je zbrala skupina horzi-jancev, ki Špekulirajo na visoke žitne cene. Pri tem si pomnjgajo z nečednim manevrom, da slikajo jesensko letino kar najbolj Črnlo. Zategadelj so cene, dasi je žito ravnokar požeto in pospravljeno, tako visoke, da ga morajo vzlic visokim carinam dovažati tuji trgovci. Zanimivo je, da je ponudba zmirom manjša, četudi cene rjasto. Žitni trgovci in agrarci računajo očividno Še na višje cene, še na lepši profit, in zato ne prodajajo Svojih' žitnih zalog. Da razmere na budimpeštanski borzi niso brez učinka na avstrijski žitni trg, je na 'dlani. Žitne cene v minulem tednu so bile silno visoke: pšenica je stala K 11.05 do 12.60, rž K 9.75 'do 10.10, ječmen K 11.—, tuiiščica K 9.15, oves K 10.10.
Slovenski stariši, vpišite svoje otroke v slovenske šole!
Razgled po svetu.
Hofrichter ne privoli v ločitev zafktonia. Z Dunaja javljajo: Pred nekoliko Časa se je razširila neka vest, dia je sloproga nadporočnika Hofrichterja prosila za ločitev zakona. Hofrichter je v začetku v to privolil, ali vsled njegovih neprestanih konfliktov med njim in upravo vojajške kaznilnice je postal Hof-richter silno nervozen in sedaj ga nikakor ne morejo pregovoriti, da dovoli v ločitev zakona. Zaman so ga jetniškai uprava in nekateri njegovi znanci na to nagovarjali.
Požari. V Sangerbergu pri 'Marijinih varih na Češkem je izbruhnil včeraj velik požar, ki je uničil 40 hiš- Nad sto rodlbih je brez strehe. Mesto samo ima 291 hiš in 1947 prebivalcev. Skoda je samo 'do polovice krita s zavarovalnino. — Iz Komornai poročajo, da je iv kraju Guta požar uničil 25 hiš in gospodarskih poslopij ter vse pridelke. Pred pa(r dnevi je tam zgorelo 17 hiš. — Mesto Paks na Ogrskem je v plamenu. — Požar lesnih skladišč v Antwerpenu, se je 'posrečilo omejiti. 7 oseb je bilo ranjenih, zgorelo je 9 hiš.
Lamanški rokav preplaval. Francoskemu plavalcu Burgessu se je v sredo posrečilo, preplavati morski rokav med Francijo in Anglijo. Pridobil je torej 6000 K vredni zlati bokal, ki je bil razpiisan kot nagrada za tekmo. Burgers je Šel v torek 10 mi-
nut pred enajsto y Doveru v morje in je prišel v sredo ob pol enajstih pri rtu Grisnez na Francoskem na suho. Plaval je torej 23 ur in 40 minut, dočim je kapitan Webb leta 1878. potreboval za to turo 21 ur in 44 minut. Burgess je imel velike težave, ker je bil 12 ur v gosti megli.
Etna bljuje. Na sicilijanskem vulkanu Etni so se pri vaseh Montnero in Monterosso Soprano odprle nove špranje, iz katerih se dviga gost dim, pomešan z žarečimi iskrami, dočim teče po klancu lava. Gozdo.vi občin Lingua glossa in Castiglione so v nevarnosti. Podzemeljski sunki se ponavljajo. Ulice v Kataniji so pokrite s pepelom.
Smrt v Orlovskih vrstafh. Prvi, ki ga| je vzela nemila smrt iz orlovskih vrst, je brat Ä. Plahuta, predsednik! Orla v Batujah-Selu na Goriškem. Pretečeni teden je revež padel z drevesa in si zlomil hrbet. V pondeljek dne 11. t. mi. je izdihnil tv gonški bolnici. Pogreb je bil v sredo dne 13. t. m. Pokojni je bil vobče zelo priljubljen in vnet za katoliško st/var. To je torej prva žrtev, ki jo je ugraj-Jila nemila jsjmrt iz orlovskih vrst. Počivaj v miru, dragi brat!
Do sedaj še nepozpalna slika Napplebnova. Pri pregledovanju in urejevanju zbirke starih papirjev in dokumentov v muzeju Maidstone so našli do sedaj Še nepoznajno sliko Napoleonovo. Slika, ki je jako dobra risba s svinčnikom, predstavlja {Napoleona v, mrtvaški postelji v Longwoodu. Napravil jo je par ur po Napoleonovi smrti znameniti kapitan Marryat, ki je bit takrat kot kapitan ladije i„peaver“i na samotnem skalnem otoku. Sliko je napravil nav izrecen, poziv guvernerja Hudson Lowe. Pod sliko, ki je, kakor že omenjeno, jako dobra, (stoji napis: Skica Nia|polec|na Bdnaparte, ko leži na vojaški postelji, ki jo je imel Austerlitzom. Slikal Marryat, kapitan aJtgleŠke mor-garice, 14 ur po njegovi smrti, na zahteVo Hudson Lowe, ki je bil takrat angleški guverner na iai(oikiu Sv. Helene. Majnik 1821.
Lakota na Ruskem. Iz samarske gubernije ob Volgi prihajajo vznemirljive vesti, o grozeči lakoti. Zaradi slabe letine primanjkuje prebivalstvu po oddaljenejših vaseh že sedaj vsakdanji živež in so ljucL je že več dni brez hrane. Pojavlja se v veliki meri lačna mrzlica.
Mandžurska železnica. Ruska vlada je sedaj definitivno odstopila Japonski Mandžursko železnico od Port Arturja do postaje KvangČengtse za 80,903 tisoč 600 rubljev, kakor se je bila zarezala v mirovni pogodbi v Portsmouthu po končani ruskp-japonski vojni.
Angležinja ponesrečila. V tirolskih Alpah pri Bolcanu se je ponesrečila angleška učiteljica Williams. Padla je v, Jenesiensko brezno, kjer so jo Še-le po dolgem iskanju našli mrtvo.
Milijonar na smrt obsojen. Angleški milijonar Henrik Olay Beattie v Chesterfieldu je bil obsojen na smrt zaradi umora svoje žene.
Statistika odvetnikov in odvetniških kandidatov. Iz neke Statistike justičnega ministrstva, tičoče se števila advokatov v letu 1910 posnamemo sledeče: 'Odvetniška zbornica v Gradcu Šteje 179 članov, od katerih jih biva 80 v Gradcu (naraščaj 2). Odvetniška zbornica v Celovcu ima 33 članjov, 18 jih biva v mestu (naraščaj 1). Kranjski odvetniški zbornici pripadaj 42 Odvetnikov, 29 jih stianuje v Ljubljani (naraščaj 2). OidfvetniŠkih kandidatov je bilo koncem leta 1910 — 145 (Štajerska 87, Kodcplka 20 in Kranjska 38.)
Kako človek postane milijonar? Neki newyor-ški list je vprašal r:*zne amejrikajnske večkratne mi-lijardarje, kako človek naglo in gotovo postane milijonar. Prvi je odgovoril Charles Rouss, ki ima nad 100 milijonov:	„Premoženje je odvisno le od osebe.
Cim večje je kupčijskb polje, tem bogatejša je žetev. Delo, rhŠtendst, varčnost in točnost, vse to so sigurne podlage bogastva. Kupuj in prodajaj hitro in zadovolji se z mailim dobičkom.“ — Milijard,ar Collins Hountington pravi: '„[Nikdar ne sme človek drugim povedali svojih misli in načrtov. Pred vsem pa treba, da je Človek uljuđen z vsemi,! s katerimi /stoji v zvezi. Visak posel treba najprej od vseh strlani dobro pregledati, potem p‘a naglo in krepijo izpeljati. Tol je sredstvo za vspeh.*“ — Bogataš Russel pravi: „Da se doseže vspeh, mora. biti Človek pošten;, delaven, in pred vsem pa [neizmerno varčen, kar mu mora biti najvišje načelo.“ — Bogataš D. ö.. Willis,/ ki premore 400 milijonov, pravi: „lOsem ur spati, 12 ur delati, ostanek dneva pa porabiti za ‘dUšeVIna zabavo in počitek. Plačati vse menice in dolgove pred dospelostjo. Od zasluženih 'dolarjev vedno 'dajki na stran vsaj po enega: to je prava p|ot do bpgjast|va.“ r- Kralj jekla, Carnegie, ka pravi: „|T»ajnost botajstva leži trdno v 5 temeljnih1 načelih: točnost, nagla izvršlba, hladnokrvnost, varčnost in v neomajnem načelu: nikdar se ne prenagliti.“ — Torej poskhsimo!
/Govoreči časniki. Za čitanje najenostavnejše kitajske knjige je treba, 'da Človek pozna najmanj tri tisoč različnih pisem; vsled tega je smatrati šina nebeškega kraljestva, ki zna Čitati in pisati, po vsej pravici in zaslugi zal učenega Človeka. Tlako je razumljivo, da iso „King Pao“ in drugi listi pristopni le tem izobražencem. Za veliko množino tistih, ki ne znajo Čdtati, so prirejene v Pekingu čitalnice, v katerih eden teh „pismoukov,“ glasno Čitaj Časopis in razlaga mnogoštevilnim poslušalcem njegovo vsebino. Te čitalnice nas spominjajo, tako poroča italijanski časopis ,„(Attualita“, na evangeljske molilnicje. Kitajskemu zgledu sledi Evropa ž razvitejšimi tehničnimi pripomočki. Budimpešta se ponaša, da je uresničila
Bellamyjeve sanje o telefonskem časopisu. Tlelefon Hirgianda ima nad 200 urednikov, ki gja zvezani s,
10.000	naročniki. Vsak dan bere od osmih zjutraj do desetih zvečer osem glasov besedo za besedjo tiste članke, ki jih je izbral glavni urednik, telegrame iz inozemstva, lokalne vesti, paSrlajmentarna poročila, politične govore, notice o borzi, trgovske vesti in sod-nijska poročila — kratkomalo vse stvari, ki jih navar dno prinaša vsak dnevnik.
Dijaki kot natakarji. Iz Budimpešte poročajo: Začetkom poletja so v nekem restavrantu v Keszthe-lyju ob Blatnem jezeru angažirali dijake kot natakarje. Zdaj, bo je sezija končana, poroča o njihovem delovanju ,JNeues Pester Journal“ : Bilo je petnajst dijakov nastavljenih kot natakarji. Vsak je dobil 300 kron honorarja. Nekega dne je bil v restavrantu grof Ernst Ztiojhy, kateremu je stregel neki tehnik. Grof mu je dal 20 K napitnine, ga vprašal po njegovih njegovih razmerah ter mu obljubil {službo v Budimpešti. Mladi mož, ki mora vzdrževati svoje, stariše, brate in sestre, je bil s tem rešen velike skrbi. Tudi drugi gostje so bogato obdarovali te dijake-natakarje. Večina njih je dobila dragocene spomine, posetjno še ženske so bile zelo radodarne.
„Nobene vojne,: ali dinamit!“ Iz Bruselja poročajo o značilni dogodbi. Neki neznanec je napisal z velikimi rudečimi črkami iz barvjla minija na nemški in .rancoski konzulat besede: „/Nobene vojne, ali dinamit!“ Vsi poskusi odstraniti napis so ostali do-sedaj brezvspešni. Tudi storilca niso mogli dobiti. Zunanji minister je izrazil objema poslanikoma svoje obžalovanje.
Splošen štrajk mornarjev na 'Anjgjejškem je po cenitvah povzročil nad četrt milijarde izgube.
Deset zapovedi proti in pri požaru: 1. Z ognjem in lučjo ravnaj previdno. 2. Svetilko napolni in uredi vedno po 'dnevi. 3. Pred pečjo, na peči in za pečjo ne nakladaj ne drv, ne 'drugih gorljivih reči. 4. V podstrešju, v kleteh, na stopnicah ali hodnikih pa sveti samo s svetilko. 5. Pljuvalnike napolni samo s peskam. 6. Tleče užigalic.e ali smojMne koščeke vrzi vedno le, v peč. 7. V hiši imej vedno vodo. 8. Na umivalniku v spalnici imej (vedno pripravljeno luč, uži-galice in obleko, da si v eni minuti priprajvljen za odhod. 9. Ključe shranjuj vedno le na določenem kraju. 10. V naprej m!oraš vedeti, kaj ti je v slučaju požara pred vsem treba storiti in si zapomni kot pravilo: Domače zbuditi! Otroke in bolnike iz hiše! Takoj ogenj naznaniti in poskusiti sam pogasiti! Denar, dragocenosti in trgovske knjige spraviti na varno! Ce ne moreš več na stopnice, zberi svojce pri najbolj dosltopnem oknu na ulico, izprazni okno in mirno čakaj na pomoč!'
Samo papirnati denar v Bavarski. Že od dne
1.	t. m. prihaja) na Bavarskem v promet samo papirnati denar. Kovani denar zadržujejo v bankah. Prebivalstvo donaša to okolnost v zvezo z eventuelnimi •vojnimi zapletaji, ki bi utegnili nastati Nemčiji radi Maroka.
Kitajska uvede evropski kolejdar. Petrograjska ..Rosija“ javlja iz Pekinga, da je kitajsko ministrstvo sprejelo predlog finančnega mijnistra, da se uvede v kitajskem cesarstvu evropsko računanje časa. Vlada je odredila, da prične novo računanje že z dnem 1. januarja 1912.
Listnica uredništva.
Petrovče. Brez podpisa v koš.
flVzenJe do zavglvsnja hrane, kolcanje
In klejast okus kažejo na preobložen želodec. Zdravniške preizkušnje v ces. kralj, dunajski splošni bolnici so pokazali, da V2 kozarca naravne Franc Jotef-ove grenčice že čez nekaj ur izprazni vsebino želodca brez bolečin in istočasno izboljša tek.
Največja nevarnost avtomobilne vožnje
ni ravno tako zelo možnost poškodovanja, kakor bsš prehlajenje. Zlasti dame so izpostavljene tej nevarnosti. Brez škatljice pristaih Fayevih mineralnih pastil (sodenskih) naj ne gredo na avtomobil. Pastile so izvrstno sredstvo proti škodljivemu vplivu nezdravega zraka in praha. Škatljica stane samo K 1.25. Ponaredbe je treba odločno savrniti. Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th-Guntzert, c. kr,, dvorni 'dobavitelj Dunaj IV-1,, Grosse Neugasse 17.
C8----------------------------------
Cerkveni In sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
fl\ A RIB O R, Kasinogasse štev. 2*
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
:: :: Cene nizke!
ek
Postrežba točna I
zke! JL
mialff se sprejme na sta-novanje pri gimn. profesorju v bližini učiteljišča in gimnazije, Volksgartenstrasse 10.1. Maribor.	151
Sprejme se takoj
najemnik
v P lev ni. Biti mora oženjen rokodelec, ki razume tudi vrtnarstvo in je zmožen nekoliko tudi nemščine. Zemljišča je okoli 8 oralov, biša obstoji iz 6 sob, kuhinje, 3 kletij. Pri hiši je nov marof in dobra pitna voda. Poleti mora najemnik proti plačilu oddajati v bližnji grad mleko in sočivje. Ba-roninja Beck, znalec.	150
se sprejme na hrano hfIJCBN in stanovanje pri g.
prof. Koprivniku, Badlgasse št. 15 v Mariboru.	148
Sukno
asras^s \
manufakturno	j
Cpošilja najceneje
Jugoslav««*8
pošiljal« j
r, stmne&i \
v Celju. 1
Vzorci zastonj. j
Delavnica za popravila

Dobro! Po ceni!
Točna postrežba!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki eenl.
Tail na obroke! Iliustr. senik zastani OraMOfone od 20 do 200 K. Niklas ta rcmont.-ura K 3'60 Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska ura Budiljka, nikl&sta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstva —
Nasi. Dietinger
Theod. Feiireibacli
urar In očalar 447 iaribor, emposka ailo* 26.
zlatnino In srebre.
T— 18- _
4’-~
t{f~
2,—
3’~
upravništvu „Straže“
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Ža potovalno sezono
x
X
X
%
%
%
X
X
X
X
X
X
Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni kovčeki iz govejega usnja in bogato
zalogo usnjatih galanterijskih Stvari kakor oprav za konje, jahalne potrebščine itd. priporoča
Ul Rudolf Novak, Maribor jjjj
jermenar in sedlar — Grajski trg. *$>
IH Samo lastno izdelovanje. : ||
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Trgovina špecerijskega blaga
Zahtevajte list Straža!

Veletrgovina s špecerijskim blago«
^ in z deželnimi pridelki	o
Anton Holme: Celje
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri r Vam audi domača zgorej imenovana vijS«-
se takoj lepo stano-vanje tik cerkve, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, kleti itd., najbolj pripravno za kakega penzijonista. Naslov pri
140
_	, Jcovor,
tujcih, ker
trgovina v vsakem emu bogato in zelo povejmo zalogo z vodno svežim blagom, tako, da zamore
vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam eesj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o Ć0-mur se lahko vsakdo sam prepriča, če tuü z najmanjšim poizkusom.
Velečastithn gosp iodom duhovnikom ponudim voščene sreče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena saBespve kaljtvosti, ter opozarjam slavno občinstvo aa nakup istflt, kakor tudi ostalega špecerijskega bkga ter deželnih in drugih pridelkov.
Ia. Zabukovgjki premog ponudim po K 210 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor : Žita,, fižola, orehov itd., ter rabljene solnata in druge vrafie, petrolejske in oljnate sode. r Pismena naročil» se izvršujejo z obratno pošto. 479
IMR
SSI THIERJtY A BALSAM
N ARJA!
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifolijsko mazilo
Vr
zanesljivo in nagotovejšega učinka v. pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet- rS’ jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Allein achter Balsam
jus i«r S^idltng*l'&ßcthelct«cs
JITTwrry ra Pregrada
kri Ua»t-S«»»rhrai>c.
fijte samo Tolstovršho slatino.
Jforoö se v Tolstem vrhu, Oiilfanj, Korono.

Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
IStraža-Toplice.
Akratotherme^86° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne šobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvn kopališča.
Sanatorij „Mirni Dom“
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, ■
tudi nevarne slučaje, histerične, bolne na sren, želodcu, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
^ Or. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota. Mnogo denarja
prihrani, kdor si nabavi sukno in modno biago od tvrdke
Milica Tomec,
tovarna sukna. Humpolec, Češko.
Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled.
MIliiF1
i© WM Si Ml
Krojaški mojster d Celju
$y©i =====
salon za gospode,
hi se nahaja u novi posojilnici hiši na Ringu.
/lUlan Hočevar Celje I
Zaloga pražene kave „Au Mikado“. d|3I03fli f®oSI©wBsIK
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove. :-: :-:
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje.	771
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Goriško ^iđe koncem leta
a«“ Naročila za oglase "•«
sprejema in daje pojasnila anOIIČIli Oddelek tvrdke
Pisarna-Universal-agenture
M. MULLEY, v Ljubljani, Sodna ulica 4.
raglstrovana zadruga z neomejeno zaveze
Stolna ulica št. S (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
hranilne vloge
»e «prejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti B mesečni odpovedi po 41/*. Obresti ae pripisujejo b kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so i*otao hranilne položnice »a razpolago (šok konto 07 078). Rentni davek plača posojilnica sam*.
posoftSa se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/t°/o, na vknjižbo sploh po 5°/,, na vknjižbo in poroštvo po 54/,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izpesojuje na sastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih ta-vodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kros. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka pW» le kolek*.
Uradne ur«
•o vsako sredo in četrtek od 9. do IS. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, iwaeasJE prašnike. — V uradnih urah se sprojaaaa ia isplaćuje denar.
Prasnila s« daj«jo
, . »prejemajo vsak delavnik < dopoldne ia od i.—§

Urit
«iw
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse St. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih cevi, stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kautnatih cevi, motla-kerske ploSče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Iz poletne sezije
je preostalo mnogo blaga, kakor vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke, posebno mnogo sandal in prngega je jako mnogo po zelo znižani ceni na prodaj.
Obenem si dovoljujem slavno občinstvo opozorit, na svojo bogato zalogo najrazličnejših obuval najnovejše fazone.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Strašek, Celle.
Zaloga in Izdelovalnica čevljev.
Ul
Prevzamem vsa delt dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižJHi cenah.
Mihael Dobravc * Celje
Gospodska utica 5.
m e
*i i*
*5 oš
na
^ A.
g
d «g
cd

©
o cd e
.E H e S
t_
ä ca
ca g t- .S* C3 *
O
a
s
rZj	rt £
«■% rt .2	™
© S3 -+->

> « ca e fe CL
ÄJ3 o-
©
oj 00 s
lisM
° s
s
rt © a« ©
£ 03 ‘""»rCt fiQ
MU°>
S ’S
Mam -*-* :2. oo
’S3 r?jt;
Za >■
® rt ©
-js|j
On
COps
t §’5»
•§ s s
corfl N
H N P
i »I '..m ja
as a
C- © N
iš * g
■*i
n^fl
SII
'i“ ” 'S
•1.9» 2 ►
“g“»
sl5
JSl
Idi
•■g M
•«i ©
n 2 ~ j* td "'5 g
a*si"jai
ca S *
os =
2 S « 3
M ®
.5 >s
m S
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno!
Goričar & Leskovšek
Celje : Graška ulica štev. 7.
(Goričar S
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. «***♦* Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
Edina Utaj« iitra^tia stakiapska tpgavina
448 n« südholct in nm derosi»©
Franc Strupi i Celje
iraška aeata
mftamča, po smjmžjlh cenah svoj® bogat® xai«g® steklene im poreelussaste posode, svetilk, ©gledal, vsakovrstnih šip im okvirjev ist podobe.
PwinNrijo waeis «teharskih dni pri om^k^mk in gudv« stonrKMBh*
*#**•»« «**♦*•♦ Pfitl<s©lldminjkn im fto&atjo
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
pranlo Bureš MB®as
Tegethofova cesta št. 39.
Prva južno-štajerska kamnoseška družba o Celju. ________________
•j?
Žaga, brusi In straže s strojnim obratom.:: Zavod za žrh.:: Izvršuje nagrobne spomenike in osa monumentalna in stavil “ bena dela iz tu- in inozemskega materijala. “ ss Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljenih nopjhnrh spomenikov.:: Najnižje cene. :: Hulantni ss ss plačilni pogoji. :: Haračila se izvršujejo točno, ss ss Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavi»: Kamnoseška družba :: Celje.
TJÜDSKA1TRANILNICA
m POSOJILNICA V CELJU 5
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vloge po 47,°/. brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, nekdaj bi se obrestovale prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestaje od dne vložitve do dne vzdiga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se dfjejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od S. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima št 8. Ža brzojav, zadortuje naslov: Ljudska o	posojilnica Celje.
posojuje
M zemljišča po 5°/« do	z amortizacijo ali brez nje, na
zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit ped ugodnimi pogoji. Konvertite vkpjižene dolgove pri dragih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjHbo dah» bteiptažno, stranka {dača le ko teke.
m
BflRFRT fllFHF. ž%a*?«arRa srs^l
I1UUUII 1 11 Hillu V C@ljU = žpujB,bPiiijBDBCkakoF tudi kOltJUK •
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.