domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. tikaja kot priloga .SLOVKSCO' treier nak prri in tre()i četrtek t neteča, Ako je ta dan pratnik. itide .DOMOIJVB• dan popy. (ena mu ,e HO kr. ta cela leto. — Spin mi dovm naj ie polivajo ureitnUtvu .DOMOLJI/BA-, Ljubljana, v leate-ntdkih uUeak it. 9. Saroinin* m mierati pa opracmitvu .DOMOLJUBA" Vodnikove ulice II. 2. - Natnanila «« viprejemajo in plainjejo po dogovoru. ftter. *2. V Ljubljani, IS. janunrija 1894. I, rt al k VII. Občili /bor katol. polit, društva. 9. febr vr*il se je redni občni /bor katoliškega |»oIit društva v Ljubljani. Na zborovanje Je prišlo nad 70 udov ; a svojo pričujočnostjo počastil je zbor tudi blag gosp. deželni glavar Oton Iletela, izmed državnih in deželnih poslancev bili so na zboru gosp.: klun. 1'feifer, PovSe, Drago*, Ogorelec, «lr. Papež. 1'akil, Stegnar, in žitnik. Zborovanje je pričel društveni predsednik kanonik Klun ter v svojem nagovoru pojusnoval, kako ro konservativni «lo\en*ki poslanci v državnem zboru ravnali se pri nastopu nove vlade; razložil je. zakaj -trebujemo podpore od države. Mnogo let ae že govori in pite, da bo treba oauSiti ljubljansko močvirje, podpore bomo potrebovali za napravo vodovodov v Suhi Krajini, na Notranjskem, na belokranjskem, za uravnavo hudournikov po Gorenjskem in Vipavskem. Takih troskov dežela ne zmore sama, zato potrebuje pomoči od države. Gled* Aole želimo Slovenci latinake tole v Kranju, nekaj takih ftol a slovenskim učnim jezikom t Celju in Gorici, ljudskih «ol za Slovence v Tratu in Gorici. Ako Slovencem nova vlada v tem ožini kaj pomaga, potem ni vzroka, da bi ji nasprotovali. Ako pa vidimo, da vlada za nas nima ne srca in ne rok, da bi nam kaj dala, tedaj pa bodo tudi državni poalanci vedeli, da take vlade ne morejo podpirati. Navzoči člani so pritrdili tem pojasnilom in poslanec gosp. Stegnar je v njih imenu naznanil, da udje katol. polit, druttva odobravajo delovanje konaerv. slovenskih državnih poslancev ter da jim izražajo avoje zaupanje. Nato je poročal tajnik druitva dr. V. Gregorič o društvenem delovanju I. 1893. V lepem in natančnem poročilu pojasnil je tajnik, kako je drultvo v preteklem letu delovalo, spominjal ae je vztasti katoliškega shoda, ki ae je vrti! v Novem Meetu in katerega sad je aovo katol polit druttvo za Dolenjsko, ki ae ima v kratkem ustanoviti. Omenil je, da je druttvo odpoalalo konservativnim državnim poalancem posebno pismo, v katerem je povedalo avoje miali o novi vladi in njenem razmerju do naa Slovencev. Končal je tajnik z željo, naj bi katol. polit, drufttvo a pomočjo blagih Slovencev prav krepko najiredovalo ter a svojim delovanjem tudi kaj pripomoglo Slovencem v duševno in gmotno korist. blagajnik gosp. Ivan Peterca je poročal, da ima druAtvo premoženja okoli 800 gld. Ker pa Se ni vplačana vsa letnina za I. 1893, prosi blagajnik ude, naj bi točno plučevali avoje doneske. Pri volitvi so bili v odbor izvoženi gg.: Anton Belec, dr. V. (iregortč, Andr. Kalan, Karol Klun, dr. Jan. Ev. Krek, dr. Fr. Papež, Iv. Peterca, Fr. PovAe, Lud. Ravnikar, dr. Ivan ftuAtertič; namestnika: dr. J. Janežu1-, in Fr. Peterca. — Ti ao pa izvolili za predsednika kanonika Klun-a, za podpredsednika Fr. PovAe-ta in Lud. Itavnikarja. za tajnika dr. V. Gregoriča in za blagajnika Ivana Peterco. Predsednik se po dovršenih volitvah zahvali udom. du so prišli na zbor, vapodbuja člane, naj marljivo delajo, da se druAtvo razširja med ljudstvom ter tom lepSe izpolnuje avoje važne dolžnosti. Vsak naj na avojem mestu v ta namen porabi avoje moči in Bog bo blagoslovil naie skupno delo. Cerkev in šola. . Samostan tv. Vincencija in njega okolica. Ii Aawike. m Jse. Znano j«, da je slovenski kmet uknželjen io radoveden. Neismerno ga veaeli. ako izvd kaj novega, posebno pa Ae o Ameriki. Kako se zanima zanjo. In kaj bi se ne' Morda ima udi sorodnike lam, itčoče srečo, če ne pa vsaj rojake. Jat sem se namenil apisad par vrahc in sicer o zavodu sv. Vincenrija. V iVnsilvaniji, v deželi »združenih se vero - ameri-kanskih državi leti na jugu nte-(eca »I*atrob« jeden najznamenitejših benediktinskih samostanov Sv. Vincencij imenovan Samostan je *e jako mlad in posebno Slovencem A« popolnoma neznan ša pred ."»Umi leti je po-krivnl gozd prostor, kjer se sedaj dviguje veliko samo-atansko poslopje. Sezidal ga je leta IM* prečasl gosp nadopal Konifsc Vunmcr. rodom Nemec, Iz prva m bil njegov namen tukaj zidati, ampak dve un hoda proti jugu, na mestu »Kičberg« imenovanem Ker se inu pa kraj ni zdel ugoden, postavil ga je na sedanje mesto. Kes, izvrsten uku* je imel mož, kajti leptega razgleda po okolici ne najde«, kot je la. Samostan leži na malem nO--ho m visokem griču. Zidan je v podobi četverokotmka. V sredi sta dva dvoru, katera loči mala cerkev. A leta 189*2 so pričeli zidati na jutni strani novo cerkev, ki bo mnogo večja. Imela hode dva atolpa I)odelana bode, če pojde delo srečno izpod rok. I. 1896. Ker pomanjkuje tukaj dobrega zidalnega kamenja, zidano je razun podstave vse iz opeke. Na ogleh samostana pa krasijo poslopje ftesteri stranski stolpi, tako da je c«l samostan podoben mali trdnjavi. Poslopje se je Jelo zidati najprej na severni strani in potem se je prisidovalo leto za lelom dalje proti jugu Kavno letos bo dovrAeno poslopje »dijaftka gimnazija«, kjer bodo dijaki odločeni za samostan in navsdni gimnazijci ločeni imeli svojo učilnico; dosedaj so bili namreč obojni dijaki v enem poslopju. Zraven pričete cerkve ali bolje med cerkvijo in samostanom postavili so letos novo poslopje, knjižnico, ker v samostanu nimajo dosti prostora za vae knjige — Oglejmo si malo najbližjo samostansko okolico. Ob bokn hriba je velik sadni vrt za dnhovne. kjer se lahko okrepčajo s svežim zrakom in igrajo. Nižje je velik hlev. v katerem se živi precejAnjo število rogatega in konjskega plemena. Vsega skupaj je nad 200 glav. PreAičev tudi ne manjka. Njim je odločen poseben vrt Na sapadni strani pa je opekarnica, katera dela sproti opeko za zidavo, dalje mlin na paro in pivovarna To je na samostanskem hribu. Ako pa obrneft pogled v daljavo, odpre sc ti valovito gričevje, ki se kakor morsko valovje vzdiguje in znifnje. Svet »e ni popolnoma obdelan, ampak precejšnji del tega kraja pokriva Ae hrastov les. Kamcnito bi moralo biti srce opazovalca, ako bi se ne vzradovalo pri pogledu na nasproten mu griček, ko ugleda tu in tam malo a lično izdelano hiAico evropejskega izseljenca skrito v zelenje, izza katerega se vidi samo mala streha. A le lepAi pogled odpira se tojcu proti severu na mlado mestece l-atrob. Kakor se govori, ni bilo pred fiO leti tukaj dru/ega. kot mala bajta evropskega izse Ijenca. In sedaj, kedo bi se ne čudil. razkrilo se je mesto tako. da ima že krog 5000 du», ki so večina protestantje in tidje blagostanje prebivalcev pospeftuje posebno glavna proga med (''ikago in Novim Jorkgm. Ni moči povedati, koliko samega premoga prevleči: vlak po tej cesti' Vsa Pensilvanija je namreč tnko bogata na premogu, da kopa* lahko, kjer ti drago, povsodi zadene* na premog Dobre pol ure hoda proti jugu sloji samostan usmiljenih sester. Tako smo si površno ogledali okolico, kateru je res krasna; a «e kra«nej*a bi bila, ko bi vsaj tu ali lani krasila hribček bela cerkvica, kukor n. pr na Slovenskem Kdo bi se sedaj ustavljal redovnikom, ki te z vso prijsznosljo vabijo v nolranjost poslopja, da si ga tudi od znotraj ogleda« Malo ne. da se nisem zgubil, ko seiu prvič hodil po dolgdi mostov tih Kes je Io poslopje veliko. Dosedaj nisi mislil, da je to poslopje tako obAirno. a ko pridcA pod streho ni ne konca in kraja dolgih hodnikov in stopnic. Na jutni strani so večinoma zunanji bogoslovct m dijaki vitjih Aol, katerih je pa zelo malo. Dalje pridejo dijaika stanovanja, obednice in učilnice. Na spodnji strani je velika kuhinja za dijake in seminanste. To je južna in del severne atram. Na vzhodni so |>a duhovni in bratje. PriMi smo do cerkve. Hi«a božja je majhna in ima odpirati • • Praga, li ima« dobro arce. Jutri ukatem, da pridejo revni starčki. potrebne vdove, nbofp eirote in drugi reveti, lebi pa dam mo*njo denarjev, dn jih med nje razd^L Ali ti je vleč?« »n da da, dragi o te,« dejula je (iizlenn z veselim glasom, (ako da je vojvoda res zadovoljen odlel. III. Bilo je drugo ju(ro. (iizlena je ravnokar delila da* rove. obilne darove med uboge. Njeno ljubezen poplačal je maraikak bvaletm nasm« hljaj ubozib in marsikako dobro ieljo izrekle ao blede ustnice obdarovancev. Koliko grenkih aolz je peč blaga vojvodinja obrisala ono jutro v odeh mater ki so videle svoje otroke nasitenc in obdarovane? Okusila je (iizlena, kako sludko je dobro dejanje, pa to veselje vendar ni bilo pri njej tisto Kajti mmlilaje, naj Ii ostane jedna vrata revetev brez to-latbe, le jedna boleti oa brca leka? Ne dolgo potem stala je pred svojim starim otetom in ga prosila, da bi smela na botjo pot k Materi bo^ji tolalnici, katere milostne podoba je bila v oltarju blitnje opaujske cerkve Vojvoda je sicer ugovarjal, ker »e je bal, da bi se ne izgubila, v temnem gozdu. Ko mu je pa (Iizlena povedala, da ne misli iti same, ampak da vzame Se kako spremljevalko seboj, dovolil je vojvoda. Komaj je dohajala spremljevalka svojo kneginjo, ki ja urnih nog hitela proti blitnjemu gozdu. Ko ste dospeli v mnogo obiskovano svetiftče Marijino, pokleknili sta obe pred milostno podobo in se zatopili v molitev. Cez nekaj čaaa pa (iizlena vstane, veli evoji spremljevalki, naj jo počaka v cerkvi, sama pa biti na prosto. Urno bili po gozdni poti proti robu gozda in glej! Tam stoji znana ji koča io pred njo se solnči -- gobovi bolnik, e katerim je bila zadnjič govorila. Na njegovem obrazu bera se luga in Gizlena ei akoraj ne upa ogovorili ga Kaj naj pač navede kot vzrok svojega obiska? OjaA ee in stopi k njemu Tedaj pa alili mrmranje: »In vedno zopet te sanje, ki me zasledujejo! Ta blaga (iizlena !• — »Niao ne sanje,« reče (iizlena. »Hotela sem (e obiskali Misel na tvojo zapuatenosl, na Ivoje bolečine, mi ne dft miru Ali vidi* kedaj kacega tloveka?« • Včasih tujem lovske rogove, lajanje psov, peke'anje konjakih kopit; med drevesi vidim lovce, ki zasledujejo ubozega jelena. potem pa je zopet vse tiho. Vtaaih pa tudi od daleč opazim kmete in drvarje, ki hite v mesto Potem pa prinese ludi opat blitnje cerkve o botitu, Veliki noči in na Veliko (iospojnico sv. obhajilo. Moji dnevi veselja so redki, pa so lepi.s Nekoliko tasa molti (iizlena. potem pa reče: «lmal li «e mater?« . • Ko bi tivela, gotovo me ne bi bila zupuaMa. An ne veste, da se materinska ljubezen ničesa ne ustroj •• • Moja mati mi je umrla v zgodnji mladosti, njo on pa nadomestujc zdaj stari o te ki me ravno tako ljubi, kakor najboljfta mali. Ali ti je Uog dal bratov in sester m • Le dva brala sem imel, pa ta dva sta me zapustila v moji bolezni«. • Nesnimneta! Sestra gotovo kaj tacega ne bi bila atorila. Ker pa ti nima« sestre, naj li bodein jaz sestra*. Iznenaden pogledal je bolnik svojo dobrotnico, ia «am sebi ni verjel, jeli je prav sliftal, zalo pravi Glzlt na dalje: • Povedala sem li te, da sem silno bogata. Lahko bi ti dala zlata, pa to te ne more osrečiti. Zato li ps hotem dati svoje srce Pogosto te bodem obiskovala, in govorila bodeva o lepi preteklosti, katero si bil ti vlival (iovjrila bodeva tudi o prihodnosti, ker Bog pusti do zadnjega dne v dufti nesretnikovi velik zaklad, upanje namret. Ali li je po volji tako?« • Kaj bi mi ne bilo prav, ali to je nemogoče Vi postanete kmalu kraljica in potem vas pa jaz gotovo nikdar več ne vidim in to bi bilo meni *e hujAe. ta spomin na pretekle lepe dnia. sJaz sicer zdaj grem. ker stari oče pričakuje me tetko, pa povrnem se zopet, to ti obljubim. Povej mi pa vendar se tvoje ime«. • Ko sem bil Ae med tivimi in zdravimi, rekli so mi Itogers, odgovori gobovi. •Z Bogom, torej Hoger«, naglo rete knegtnja in inu poda roko, katero Itoger naglo poljubi. Hitrih nog oddalji se (iizlena. IV. Velika dvorana v gradu vojvoda (ierharta se je ravnokar spraznila Le (iizlena ostala je s svojim starim očetom »uma v sobi. Ko ao se poizgubili glasovi po hodniku stopejočih mot, poklekne (iizlena pred starega očeta in naaloni zlatolaso glavico v naročje dobrega starčka. »Draga hči, kako skrivnost mi hoče* razodeti?« • Milostni gospod«, vprafta (iizlena bolj tiho, »ako bi se s princem Ferdinandom omotila. tedaj bi jaz nu mogla ostati pri vas«. • Ne, ne«, reče zamolklo vojvoda, »nova dcteln, nove razmere bi se U odprle ... Le jaz ostanem talosten in v samoti v tem starem gradu. Pa ti, (iizlena, bode* srečna, kajti princ te ljubi . . .« On« stresne i glavo in vpraSa dalje: »Ko bi ga pa jat ne ljubila, bi me Ii vi ailili, vzeti ga za moža ?« •Tebe siliti? Misli« li Gialenu. da bi jaz to poskuail. Ako li Ferdinand več ne dopoda, damo mu besedo nazaj in mi smo prosti. Ce bi moralo biti, dali bi mu tudi mest in dežel, da bi le tebe ne ailili.« .Vi ste dobri, predobri, oče. Kaj pa n. pr., ko bi jaz stopila v kak samostan? Bi mi li vi dovolili?. >l)a le najde* v samostanu svojo srečo, gotovo bi ti ne branil«, reče vojvoda nekuko žaloatno. • In ko bi hotela |>os(ati usmiljenka in bi tla v bolnišnico, da oskrbujem gobove, kakor je to storila grofinja av. Klizabeta po smrti svojega moža. Bi mi vi tudi v to dovolili ?• Obličje starega vojvoda postalo je bolj belo nego sivi njegovi lasje in njegova brada. .To bi se reklo posnemati vzgled velike svetnice,, reče na to Gcrhart lahno in solze mu silijo v oči. .Jaz bi ti ne branil. Neizrečeno sem tc ljubil, pa vedel sem, da te boin moral jedenkrat zgubiti. Naj bo v imenu Božjem. Vendar pa mi povej Gizlena. kuj namerava* storiti?« MUtda vojvodmja *<• je vzravnala kviftku in nekako svečano govorila je naslednje besede: »Milostni gospod! Hoteli ste me v zakon dati Ferdinandu, pa visoke goro bi naju ločile. Hoteli ste me pustiti tudi v samostan, kjer sestram ne ostane druzega nego Bog.— Oče. s princem aragonakim so ne morem omožili, ker ga ne ljubim. Tudi v samostan ne morem vstopili, ker ne morem reči Bogu. da njega samega ljubim. Imam pa ljubezen v srcu, ki obsega največje nesrečneže med nesrečnimi. V trpečih Hobratih v dim trpeče obličje svojega Izveličarja. Moje srce vleče me k nesrečnikom, ki nimajo ni očeta, ni matere, ne bratov, ne sester, ne družine, ne domovine, ki so obsojeni v počasno amrt. Ti nesrečniki so gobovi. Jaz vem. dragi o£e, da vi svoje vitežke besede, katere ste mi dali, ne boste oporekli, in zato vas prosim, da bi mi dali denar, katerega ste mi hoteli aati kol doto, dajte mi zeleni gozd pri opatiji Marije Tolažnice, potem bom sezidala tam bolnišnico in jo odprla za uboge gobove, katerim hočem potem biti muli, sestra in VBe. Gotovo bom dobila tudi pobožnih sester, ki bodo radovoljno z menoj opravljale delo krftčanskega usmiljenja«. Ko je Gizlena prenehala, stal je vojvoda Oerhart kakor potrt in ni se mogel odločiti. Nemirno suče se njegovo oko in pri tem zagleda na nasprotni steni križ iz oljkinega lesa, ki ga je prinesel seboj iz svete dežele. Spomin onih dnij, ko je na klic: Bog hoče! vzel križ in se podal na križarsko vojno, zapuativSi doma ženo, otroke in drugo rodovino. Zdelo se mu je, kakor da alisi zopet klic: Bog hoče in sicer iz ust Gizleninih. Stari vojvoda akloni se k vnukinji, ki je zopet klečala pred njim, poljubi jo na čelo, vzdigne jo in reče: •Stori Gizlena, kar ai aklenila«. Kakor ljubeči angelj biva Gizlena pri svojih gobovih kateri so akoro pozabili avoje bolečine. Kajti nje pogled •« umiri bolno arce marsikaterega gobovega, njene mile besede pa hladč hudo bolezen kakor olje. Vedno je med njimi, ali v velikih svetlih dvoranah, kjer ležč gobovi na mehkih posteljah ali pa v senci viaocih dreves, kjer se ubogi ljudje sprehajajo in veael6 gorkega aolnca. Njen poseben ljubljenec pa je Boger, gotovo zato, ker je Gizlena najprej pri njem videla stratne rane. Ona sama ga vodi na vrt, ona sama postilja mu postelj, ona sama mu daje jedi. Boger pa časti svojo dobrotnico kakor svetnico in njegovo oko jo vedno apremlja. — Zal, da je oko kmalu ugasnilo, kajti bolezen prišla je do srca in dokončala je Rogerju neizmerno trpljenje. Gizlena zrahljala mu je tudi mrtvaško posteljo ter ga v solzah in molitvi spremila do groba. Tam pa je vsadila križ na novi grob, v znamenje, da tukaj počiva junak, ki je s Križanim trpel mnogo na svetu, a se sedaj z Vstalim raduje mnogo v nebesih. Potem pa je Gizlena junakinja hitela zopet nazaj v svoje veselje, med svoje bolnike I — Blagor ji I Kako lahka jej bo smrt tako bogati v dobrih del ih 1 Tako je Gizlena iz ljubezni do gobovih v nemar pustila kraljevo krono, vse veselje sveta in je vse svoje življenje posvetila krščanskemu usmiljenju. Pač veliko junatlvo! Podoba iz življenja. (Dafce.) 2. Kožni venec ga jo r e 6 i I. Znano vam je, da bc je 1. 1848. po Italiji jel Širiti upor proti Avstriji. Vrhovni vojaški poveljnik v Lom-bardijl, slavni general Kadecki, vedel je dobro, da se bližajo važni dogodki. Nabral je tedaj sedemdeset tisoč vojakov iz raznih dežel mogočne Avstrije ter ae pripravljal na hudo vojsko z vročekrvnimi Italijani. In ni se * zmotil stari in izkušeni general, kajti že 18. marca istega leta bruhnil je upor v Milanu. Kadecki ae jc tedaj moral umakniti s svojimi četami iz upornega mesta, a čuvši, da jo ustaja splošna po vsej Italiji, pomaknil Be je do mesta Verono ter ondi pričakoval sovražnika. »Bilo je dan pred bitko pri Sv. Luciji«, tako mi je jel pripovedovati nekega dne star doslužen vojak. »Nai oddelek je bil po mnogih praskah poslan v tabor, naj utrdi obkope. Toda predrzni in premeteni Sardinci ao nas pri tem delu ovirali na vse mogoče načine. Kajti mož za možem so so plazili do tabora ter izza gostega grmovja opazovali na vse naše kretanjc. Kakor hitro se je pa kdo izmed našinccv novedoma približal za streljaj, zvrnil se je takoj od smrtonosne sardinske krogle zadot na tla. A kadarkoli smo jih 61i potem zasledovat, izginili so nam kot kafra, ne sledu ne tiru ni bilo za njimi. Naš poveljnik sklenil jo konec storiti temu vednemu zavratnemu napadanju Sardincev; odbral jo torej nekoliko m6ž in med temi sem bil tudi jaz. Tem je zaukazal, do neke določene daljavo ae priplaziti ter paziti na vsak sovražnikov migljaj, vendar tako, da njih samih ne ovoha sovražnik. Streljati dovolil nam je le tedaj, ako smo ai v svesti, da cilja ne zgrelimo. Kar najatrožje pa nam je prepovedal atati, kaditi ali kak lum delati. je vedno le na gobovega, katerega je danes videla v gozdu! Zakaj pač ni ta ubožec že blizu groba, da bi mu ne bilo treba toliko trpeti! In ona mu je danes kalila njegov sladki mir. Skoruj čuti. da ji to vest očita. Med tem pa stopi tudi vojvoda tierhart v kapelico. Ni ga opazila liizlena in Šele ko ji na ramo položi roko. ozre se nagloma. •Kaj ti je, draga, da si tako otožna ?«, nagovorijo vojvoda »Kaj se ti je pripetilo neljubega?« . »Kič hudega, oče«, odgovori Gizlena. .ampak to sem sedaj premišljevala, zakaj je poleg bogatinov tudi toliko revežev na svetu. Hi mi li mogel to razložiti ?« »llu«, deje na to vojvoda. «lo mora« pa že vprašati naSega učenega kaplana, on ti bo povedal. Sicer pa jaz mislim, da so bogati zato nasvetu, da podpirajo reveže « •Saj res«, reče vojvodinjs »Ksko sladko mora biti pač to delo. uboge podpirati.« »Draga, ti imaš dobro srce. Jutri ukažem, da pridejo revni starčki, potrebne vdove, uboge sirote in drugi reveži. Tebi pa dam mošnjo denarjev, da jih med nje razdeli«. Ali ti je vleč?« »0 da, da, dragi oče,« dejala je (iizlena z veselim glasom, tako da je vojvoda res zadovoljen odftel. III. Bilo je drugo jutro. Gizlena je ravnokar delila darove, obilne darove med uboge. Njeno ljubezen poplačal je m&rsikak hvaležen nasmchljaj ubozih in marsikako dobro željo izrekle so blede ustnice obdarovancev. Koliko grenkih solz je pač blaga vojvodlnja obrisala ono jutro v očeh mater, ki so videle svoje otroke nasitenc in obdarovane! Okusila je (iizlena, kako sladko je dobro dejanje, pa to veselje vendar ni bilo pri njej čisto. Kajti mislila ge, naj li ostane j e d n a vrsta revežev brez tolažbe, le jed na bolečina brez leka? Ne dolgo potem stala je pred svojim starim očetom in ga prosila, da bi smela na božjo pot k Materi božji tolažnici, katere milostna podoba je bila v oltarju bližnje opatijske cerkve. Vojvoda je sicer ugovarjal, ker se je bal, da bi se ne izgubila, v temnem gozdu. Ko mu je pa (iizlena povedala, da ne misli iti sama, ampak da vzame Se kako spremljevalko seboj, dovolil je vojvoda. Komaj je dohajala spremljevalka svojo kneginjo, ki je urnih nog hitela proti bližnjemu gozdu. Ko ste dospeli v mnogo obiskovano svetišče Marijino, pokleknili sle obe pred milostno podobo in se zatopili v molitev. Cez nekaj časa pa Gizlena vstane, veli svoji spremljevalki, naj jo počaka v cerkvi, sama pa hiti na prosto. Urno hiti po gozdni poti proti robu gozda in glej! Tam stoji znana ji koča in pred njo se solnči -- gobovi bolnik, a ksterim je bila zadnjič govorila. Na njegovem obrazu bere se tuga in Gizlena si skoraj ne upa ogovoriti ga Kaj naj paC navede kot vzrok svojega obiska? Ojači se in stopi k njemu Tedaj pa eliti mrmranje: »In vedno zopet te sanje, ki me zasledujejo! Ta blaga Gizlena!« - »Niso ne sanje,« reče (iizlena. »Hotela sem te obiskali. Misel na tvojo zapuščeno*!. na tvoje bolečine, mi ne dft miru Ali vidil kedaj ka.ega človeka?« »Včasih čujem lovske rogove, lajanje psov, peketanje konjskih kopit; med drevesi vidim lovce, ki zasledujejo ubozega jelena, potem pa je zopet vse tiho. Včasih pa tudi od daleč opazim kmete in drvarje, kt hit* v mesto. 1'otern pa prinese tudi opat bližnje cerkve o bdiiču. Veliki noči in na Veliko liospojnico sv obhajilo. Moji dnevi vesela so redki, pa so lepi.« Nekoliko Časa molči liizlena. potem pa reče: »Ima* li Se mater?« • Ko bi živela, gotovo me ne bi bila zupuatila. Ali ne veste, da se materinska ljubezen ničesa ne ustrali V« »Moja mati nuje umrla v zgodnji mladosti, njo mi pa nadomestuje zdaj stari oče ki me ravno tako ljubi, kakor najboljša mati. Ah ti je Bog dal bratov in sester ?« • Le dva brala sem imel, pa ta dva sta me zapustila v moji bolezni«. • Nesramneža! Sestra gotovo kaj taeega ne bi bila storila Ker pa ti nimaš sestre, naj ti bodem jaz sestra*. Jznenaden pogledal je bolnik avojo dobrotnieo, in sam sebi ni verjel, jeli je prav slišal, zato pravi Gizlena dalje : •Povedala sem ti že, da sem silno bogata. Lahko bi ti dala zlata, pa to te ne more osrečiti. Zato ti pa hočem dati svoje srce. Pogosto te bodem obiskovala, in govorila bodeva o lepi preteklosti, katero si bil ti vžival. Govorila bodeva tudi o prihodnosti, ker Hog pusti do zadnjega dne v duši nesrečnikovi velik zaklad, upanje namreč. Ali ti je po volji tako?« • Kaj bi mi ne bilo prav, ali to je nemogoče. Vi postanete kmalu kraljica in potem vas pa jaz gotovo nikdar več ne vidim in to bi bilo meni Se hujAe, ta spomin na pretekle lepe dni«. »Jaz sicer zdaj grem, ker stari oče pričakuje me ležko, pa povrnem se zopet, lo ti obljubim. Povej mi pa vendar Se tvoje ime«. • Ko sem bil &e med živimi in zdravimi, rekli ao mi Boger«, odgovori gobovi. •Z Bogom, torej Hoger«, naglo reče kneginja in mu poda roko, katero Boger naglo poljubi. Hitrih nog oddalji se (iizlena. IV. Velika dvorana v gradu vojvoda (ierharta se je ravnokar spraznila Le (iizlena ostala je s svojim slarim očetom sumu v sobi. Ko so se poizgubili glasovi po hodniku stopajočih mož, poklekne (iizlena pred starega očeta in nasloni zlatolaso glavico v naročje dobrega starčka. -n&i »Draga hči, kako skrivnost mi hoče« razodeti?« »Milostni gospod«, vpraša Gizlena bolj Uho, »ako bi se s princem Ferdinandom omožila. tedaj bi jaz ne mogla ostali pri vas«. •Ne, ne«, reče zamolklo vojvoda, »nova dežela, nove razmere bi se ti odprle ... Le jaz ostanem žalosten tn v samoti v tem starem gradu. Pa li, (iizlena, bodeš srečna, kajti princ te ljubi .... Ona stresne i glavo in vprašs dalje: »Ko bi ga pa jas ne ljubila, bi me li vi silili, vzeli ga za moža ?« »Tebe ailili? Mislil li CislenM, da bi jaa to poskusil. Ako ti Ferdinand več ne dopada, damo mu besedo nazaj in mi smo prosti. Ce bi moralo biti, dali bi mu tudi mest in dežel, ds bi le tebe ne silili.« »Vi ste dobri, predobri, oče. Kaj pa n. pr., ko bi jas stopila v kak samostan? Bi mi li vi dovolili?« • Da le najde* v samostanu svojo srečo, gotovo bi ti ne branil«, reče vojvoda nckuko žalostno. •In ko bi hotela (»ostati usmiljenka in bi šla v bolnišnico, ds oskrbujem gobove, kakor je to storila grofinja sv. Klizabetu po smrti svojega možu. Bi mi vi tudi v to dovolili ?« Obličje starega vojvoda postalo je bolj belo nego sivi njegovi lasje in njegova brada. »To bi se reklo posnemati vzgled velike svetnice.« reče na to Gcrhart lahno in solze mu silijo v oči. »Jaz bi ti ne branil. Neizrečeno sem tc ljubil, pa vedel sem, da le boin moral jedcnkrat zgubiti. Naj bo v imenu Božjem. Vendar pa mi povej Gizlena, kaj nameravaš storili?« Mlada vojvodinja se je vzravnala kvišku in nekako svečano govorila je naslednje besede: »Milostni gospod! Hoteli ste me v zakon dati Ferdinandu, pa visoke goro bi naju ločile. Hoteli ste me pustiti tudi v samostan, kjer sestram ne oslune druzega nego Bog. — Oče, s princem anigonskim se ne morem omožiti, ker ga ne ljubim. Tudi v samostan ne morem vstopiti, ker ne morem reči Bogu. da njega samega ljubim. Imam pa ljubezen v srcu, ki obsega največje nesrečneže med nesrečnimi. V trpečih sobratih v dim Irpeče obličje svojega Izveličarja. Moje srce vleče me k nesrečnikom, ki nimajo ni očeta, ni matere, ne bratov, ne sester, ne družine, ne domovine, ki so obsojeni v počasno smrt. Ti nesrečniki so gobovi. Jaz vem, dragi oče, da vi svoje vitežke besede, katere ste mi dali, ne boste oporekli, in zato vas prosim, da bi mi dali denar, katerega ste mi hoteli aati kot doto, dajte mi zeleni gozd pri opatiji Marije Tolažnice, potem bom sezidala lam bolnišnico in jo odprla za uboge gobove, katerim hočem potem biti mati, sestra in vse. Golovo bom dobila tudi pobožnih sester, ki bodo radovoljno z menoj opravljale delo krščanskega usmiljenja«. Ko je Gizlena prenehala, »tal je vojvoda Gerhart kakor potrt in ni se mogel odločiti. Nemirno suče se njegovo oko in pri tem zagleda na nasprotni steni križ iz oljkinega lesa, ki ga je prinesel seboj iz svete dežele. Spomin onih dnij, ko je na klic: Hog hoče! vzel križ in se podal na križarsko vojno, zapuativši doma ženo, otroke in drugo rodovino. Zdelo se mu je, kakor da sliši zopet klic: Bog hoče in sicer iz ust Gizleninih. Stari vojvoda skloni se k vnukinji, ki je zopet klečala pred njim, poljubi jo na čelo, vzdignejo in reče: •Stori Gizlena, kar si sklenila«. Kakor ljubeči angelj biva Gizlena pri svojih gobovih kateri so skoro pozabili svoje bolečine. Kajti nje pogled *e umiri bolno srce marsikaterega gobovega, njene mile besede pa hlade hudo bolezen kakor olje. Vodno je med njimi, ali v velikih svetlih dvoranah, kjer ležč gobovi na mehkih posteljah ali pa v senci visocih dreves, kjer se ubogi ljudje sprehajajo in veselč gorkega solnca. Njen poseben ljubljencc pa je Roger, gotovo zato, ker je Gizlena nsjprej pri njem videla strašne rane. Ona sama ga vodi na vrt, ona aama postilja mu postelj, ona sama mu dnje jedi. Roger pa časti svojo dobrotnico kakor svetnico in njegovo oko jo vedno spremlja. — Zal, da je oko kmalu ugasnilo, kajti bolezen prišla je do srca in dokončala je Rogerju neizmerno trpljenje. Gizlena zrahljala mu je tudi mrtvaško posteljo ter ga v solzah in molitvi spremila do groba. Tam pa je vsadila križ na novi grob, v znamenje, da tukaj počiva junak, ki je a Križanim trpel mnogo na svetu, a se sedaj z Vstalim raduje mnogo v nebesih. Potem pu je Gizlena junakinja hitela aopct nazaj v svoje veselje, med svoje bolnike I — Blagor ji! Kako lahka jej bo smrt tako bogati v dobrih delih! Tako je (Jizlena iz ljubezni do gobovih v nemar pustila kraljevo krono, vse veselje sveta in je vse svoje življenje posvetila krščanskemu usmiljenju. Pač veliko junaštvo! Podobe iz življenja (Dalje.) 2. Rožni venec ga je rešil. Znano vam je, da se je 1. 1848. po Italiji jei širiti upor proti Avstriji. Vrhovni vojaški poveljnik v Lom-bardiji, slavni general Radecki, vedel je dobro, da so bližajo važni dogodki. Nabral jo tedaj sedemdeset tisoč vojakov iz raznih dežel mogočne Avstrijo ter se pripravljal na hudo vojsko z vročekrvnimi Italijani. In ni se zmotil stari in izkušeni general, kajti že 18. marca istega leta bruhnil je upor v Milanu. Radecki se je tedaj moral umakniti s svojimi četami iz upornega mesta, a čuvši, da jo ustaja splošna po vsej Italiji, pomaknil se je do mesta Verono ter ondi pričakoval sovražnika. »Bilo je dan pred bitko pri Sv. Luciji«, tako mi je jel pripovedovati nekega dne star doslužen vojak. »Naš oddelek je bil po mnogih praskah poslan v tabor, naj utrdi obkope. Toda predrzni in premeteni Sardinci so naa pri tem delu ovirali na vse mogoče načine. Kajti mož za možem so se plazili do tabora ter izza gostega grmovja opazovali na vso naše kretanje. Kakor hitro se jo pa kdo izmed našincev nevedoma približal za streljaj, zvrnil se je takoj od smrtonosno sardinske krogle zadot na tla. A kadarkoli smo jih šli potem zasledovat, izginili so nam kot kafra, no sledu ne tiru ni bilo za njimi. Naš poveljnik sklenil je konec storiti temu vednemu zavratnemu napadanju Sardincev; odbral je torej nekoliko mdž in med temi som bil tudi jaz. Tem je zaukazal, do neke določene daljave se priplaziti ter paziti na vsak sovražnikov migljaj, vendar tako, da njih samih ne ovoha sovražnik. Streljati dovolil nam je le tedaj, ako amo si v svesti, da cilja ne zgrelimo. Kar najstrožje pa nam je prepovedal atati, kaditi ali kak ium delati. »» Drugo jutro na vse zgodaj odpravili smo a« po •vojen, poslu vuk n« drug') stran Jaz so priplazim do nekega potoka; zaradi prevelike suše je bilo le malo vod« v strugi. 8plaaun s« tedaj vanjo in po njej tihotapim dalj«. Milo je U> jako mučno delo: moral a. m so plaziti po vaeh štirih s tožko pulko in brešnom na plečih Za paaom imol sem vtaknjeo nabit aamokroa in daljno-vid, katerega mi j« v U namen posodil moj poročnik. Kositer na čuUrua napolnjena z žganjem in »korjica trdega komisa v topu a|>olnjcvala hU mojo zalog,. živeža. Tako ae priplazim do nekega košatega dreveaa. Veličastno ae je vzdigalo izza pritlikavega grmovja in prav dobro wm od tod videl po vsej ravnim, tudi sovražnika aem zagledal. Z bajonetom si izkopljem zase dovolj proitorno jsino. a nad njo naredim nekako atrebo iz d račja, protja iu mihega linija. Skozi luknje aem opazoval na vai- strani, ne da In me mogel kdo opaziti Za četrt ure s« vzdignem izza svojega akrivališča ter si- plazim dalje po strugi: naveličal sem se tako na kupu čepeti Kakih petdeset korakov pred seboj zagledam ozko stezo; vodila jo po precej opuslošenem polji. Velikanske gradu prsti, globoko v zemljo zarezane brazde in podrtine dveh pogorelih hiš »lajale ao polju jako ialostno in pusto lice. Po nesreči pa je pot vodila v Htran proti potoku, kjer aem se plazil jaz Radi t« ira bi ne bilo nič čudnega, ako bi me v trenutku podrla kaka ivovraina kroglja na tla, da ne bi se več |s>hral. Da bi se otresel te misli, obrnil sem avojo pozornost na marljivo mravljo, ki je nedaleč od mene vlekla z veliko težavo breme, večje nego je ona sama. čudil aem m> malemu hrošču, ki jo na lubju drevesa razprostiral *\oja krila, boleč jiopeti »e v sinji zrak in po|>r:tvd selil tu pa lam v avojom obliiju kako cvetko, katero je deroča \oila potoka pretila aelioj vzeti. Topovi so ie zamolklo pokali pri av Luciji, tudi pokanju pušek jc čulo moje ubo in granate so a«; raz aipavalc na vseh straneh okoli mene; toda vae to ni moglo odvrnili tni>jih niislij na te malenkostne atvarice. A m< d leui nisem pozabil na svojo nalogo, kajti pazil sem vestno ua vse strani. Pretekla je ura. pretekli sla dve, tu- da bi se mi kaj izvanrednega pripetilo. Minilo ju zopet pol ure, kar se mi zazdi, da sem zagledal moško roko, katera je pa takoj izginila. Prepričan aem bil, da je sovražnik ie v moji bli iuu, vendar aeiem po daljnovid za pas iu sedaj sem razločno videl aovr&žnika Uko blizu, da sem se kar vsled natornega nagiba sklonil nazaj Oni me Se ni videl. Sedol jo na tleh, z levico ai je podpiral glavo ter kopal s precej ostrim kosom lesa po zemlji Kakega daljnogleda niaem videl pri njem Itil je Sarvlinec; mlad. lep človek, golobrad, črne lase jc imel na kratko priatrižene; obličje njegovo jo kuzalo poštenega človeka. Daaitudi ga jo krila vojaška suknja, vendar je bilo spoznati takoj, da je ain kmcUluh aUrišev Zamišljen je bil, najbrie je mulil na svojce doma. Zares atoido ae mi j0, ko aem pomislil, da mu moram porinili amrtonoano krogljo varce. Za nokaj čaaa poloiim daljnovid na tla, pokleknem na desno koleno, auamem puško a ploč, namerim ter čakam, da ae oni pokaže. Smrtonosno krogljo hotol aem mu |**nati ravno v arce, da bi ga Uko brez vsoh na daljnih muk spravd na oni svet. Nekoliko potem vzdigne Sardtnec avojo glavo ter gleda s svojimi bistrimi očmi »lolgo časa okoli, da bi kaj zapazil. Ko nič sumljivi-ga no zagleda, privleče usnjato moinjioo iz žepa. poloii jo iui kolena ter jo odvežr. I/, nje privleče neko stvar, katere pa nurru mofel razločiti. Uadoveden, kaj bi bilo, poloii m puško na kolono ter j »ogledam skozi daljnogled. Sardine« držal je v desnici r o i n i venec pokleknil na obe koloni ter naredil pobožno a\eU kril. Sedaj bi ga prav lahk<> ustrelil. Pograbil sem tedaj puško, da spolnim povelinikov ukaz. Neka nevidna moč pa me zadrži, da no sprožim. Videl sem ga s sklonjeno glavo in proti nebu obrnjenimi očmi. Nj»-gove ustnice so ae premikale molil je, med tem, ko so njegovi prati prebirali jagode na molku. Kaj sem čutil v svojem srcu, ne da ae dopovedati. Kot kristijan zaališal sem v sebi glas, ki mi j« rvkel. •Tvoj »obrat je, tiu um>*>ri ga!« in kri ae mi je jeU hitreje pretakati po žilah. Zdelo s«' mi je, da padajo Ua> steči žarki na njegovo glavo asa da ga olnUje neka nebeška svetloba. Mudil sem ai, (Ugledam neko vzvišeno prikazen pred seboj; roka tlil omahne in puška mi pade na tla. Ko je oni pobožno odmolivši i/giml ini izfired očij, zapustil sem tudi |a* svoje skrivališč« ter jel zopet tihotapili nazaj proti taboril k svojcem Kar mi pnžviž-gate dve kroglji mimo mojih ušeo, hitro hp obrnem, ali nikakor ne morem zajd k<«l »U prifrčali lirvzdvombeno je ludi meni molitev oiirya n-šila življenje Ko sem Klal jmi noči na straži, premišljal sem. sem h storil prav, da aem prizanesel sovražniku svoje domovine, in različne misli so mi rojile po glavi. I>a bi umiril U notranji glas. aklerul m m domovino za to odškodovali. Trinajst dnij pozneje, 85. julija i»tega 1. U padel aem težko ranjen v ljuti bilki pri Kustoci. Prelil som za domovino avojo kri, in menim, da sein jo dovolj odškodoval«, tako je končal vojak svojo pri-povest ter je str pristavil: »Za mojo izvanredno hrabrost podelili so mi tole srebrno svetinjo!« 3 H o g o kleten pijanec kaznovan. I'rctočeno leto je obrodilo po Notranjskem veliko češpelj m sliv. Tega Loijega daru jc bilo [»o nekaterih krajih toliko, da ga ni bilo kam spraviti, in jo tu in Um kar gnjil neporabljen. Seveda so skuhali tudi veliko slivovca. Pametni ljudje gn prodajajo in dobe zanj lop denar, tudi ga pijejo za potrebo in zdravje. A ne manjka se tudi nespametnih pijancev, kateri ai z njim kvarijo in ubijajo dušo in telo. Pijanca navadno ni sram ljudi in ne strah Itoga; večkrat počenja noumnosti, pohujšuje ljudi in zaničuje samega Boi:a Toda kazen božja je hudobiji za petami. Priča temu jc aledeča žalostna prigodba. V nelu vasi ao je prod božičnimi prazniki zalival mlad človek z žganjem m prešerno jel zaničevati avets in božjo rwči; oponašal je s kozarcem žganja mašnika, kakor da bi so obhajal. Pametni fantje ao pijanca spravili iz krčme, peljali ga domu in položili na posteljo. A vrtal je in zanetil si ogenj na ognjišču. Vlegel se je ali veled pijanosti padel na ognjišču na ogenj, vnela se jo obleka na njem in hudo se je opekel. 8 silo je raztrgal goreča oblačila raz sebe in pol nag pritekel k sosedu klicat na pomoč. Zdaj so v velikih bolečinah pokori in premišljuje, da boljša je zmeznost in treznost, kot požrešnost in pijanost, in da se z božjimi rečmi ni norčevati. Naj bo v svarilo drugim. 4 Lakomnost se sama kaznuje. V meslu M. živela je vdova. Recimo ji Dolinka. Za prvim moiem ni prelakata dosti solz. dasi ji je zapustil hiio v dve nadstropji in pa mnogo obleke S to ni vedela storiti druzega, ko v njo zopet vloviti kac-ega mola. V bližnjem trgu K. pa je imel dimnikar Vodopivcc svojo hiSo, Iri nadstropja visoko. Bil je ravno vdovec in «i je iskal gospodinje. Na tega moža vrgla je Dolinka nekoč svoje oči in dopadel ji je £e bolj pa ji je dopadla njegova hiša in mislila si je: čc tega vzamem za moža imam potem celo dve hi*i. Njen znanec, pek Mlinar, ki je bil Vodopivčev prijatelj, zvedel je za lo ljubezen in Mel si je v čast. Dolinko in Vodopivra »praviti v zakonski jarem. Zalo je začel med obema posredovati In čez nekaj tednov vriila se je slovesna zaroka, h kateri je prišel dimnikar tako ličen in umit. kakor bi ga bil iz skatljiee vzel. Kmalu na lo začele so se delati priprave za svatbo. Pek Mlinar storil je, kar je bilo v njegovi moči, Dolinka si je dala napravili lepo obleko za poroko, a Vodopivec je nekje v dimniku staknil pljučnico in se je moral uleči. Med tem je bil ie novi par oklican in po tretjem oklicu napravili so mestni godci svojemu nekdanjemu sodrugu Vodopfvcn tndl podoknieo. Toda lemu ni hotelo biti boljte in zdravnik se je bal za življenje bolnikovo ter prepovedal poroko. Pač je bila Dolinka žalostna, pa ne toliko zaradi ženina, ampak ker bi utegnila zgubiti trinad-•tropno hifto. Prosila je zdravnika naj stori kar more. Zato je vpratala Mlinarja, ali bi se ženilna pogodba ne mogla koj narediti. Ta je pritrdil in notar napravil ja pogodbo glusečo se, da po smrti jednega obe bili dobi dragi. Pndodal je pa notar le opombo: »Ta pogodba dobi svojo veljavo s cerkveno poroko imenovane dvojica Dolinke in Vodopivca.s Dan poroko je napočil. Vae je bilo pripravljeno, dvorana za ples, jedi cele kupe, pijače pa polne sode. Toda zdravnik je dejal, da poroka v cerkvi ni mogoča, kajti bolniku je le le par ur odmerjenih. Vsa iz aebe pripravi slednjič Dolinka Vodopivca k t6mu, da ee koj adaj poročila. PoAljejo torej po župnika, ki jn ob bolniški in smrtni postelji Vodopivčevi poroči. Tako sta bila Dolinka in Vodopivec mož in žena. Koj nato podajo se nevesta in svatje k bogato obloženim mizam. Veselo so se tu gostili, jedli io pili, napivali nevesti, ženina so pa kar pozabili. Bavno so jedli purana, ko pride poročilo, daj* Vodopivec umrl. Nevesta se je jokala, kakor bi se hotela utopiti v solzah. Mislila pa ai je: Oh kako je to sitno, da morem delali te ceremonije. — Drugo jutro, ko so zvonovi avonili mrliču, obiskala je Dolinka novo tnnadstropno bilo in ljudi, ki doslej niso najemnine plačali, je podila iz hile. Ko ja pa pnlla domu, čakal jo je že pek Mlinar. Mislila je, da jo hoče snubiti in že se je hotela sramožljivo branili. Toda pek povzame beaedo in pravi: »Vi veste, Dolinka, da imam jaz rad, da je vae lepo v redu. In zato pridem tudi jaz že koj danes k Vam. — Val mož blsgega spomina me je pred 21 leti prosil, naj mu posodim denarjev. Jaz sem ustregel rad njegovi želji in tekom let narastel je kapital a obrestmi vred na več ko 25.000 goldinarjev, katerih VaS rajni mož ni poplačal. Jaz vem, da bole Vi spomin rajnega toliko čaatili, da poplačate njegove dolgove z lepa, sicer bi moral svoj denar iskati po drugem potu. Toda tega jaz na bom storil. Glejte. Dolinka, te Vali bili ste obe med brati komaj 20.000 vredni. Toda jaa Vas nočem spraviti v nove sitnosti in sem prav zadovoljen, če mi prepustile Vali Inši in jaz vam dam tole dolžno pismo*. Tako je govoril in dolžno pismo bilo je tudi tu. Dolinka bi bila kmalu iz kože uSla, če bi bila mogla nazaj vanjo in celo skozi okno bi bila skočila, če bi se ne ubila. Vse njeno tarnanje ni nič pomagalo. Zdaj j* bila v resnici žalostna, ni se ji* bilo treba siliti. Toda sodišče je spoznalo, da je bil Vodopivec Mlinarju ree toliko dolžan in ker se Dolinka ni vdala z lepa, izročila je gosposka Mlinarju obe hiSi, lakomna Dolinka pa je ostala na cedilu ter rada ali nerada premišljevala, da prevelika lakomnost ni nič prida. — Gospodarske in obrtnijske stvari. I*re*imovanje mlade itvine. Mnogi posest niki oskrbujejo mlado živino silno elabo Krmijo dobro vole in molzne krave; mlada goved dobi pa eamo slamo, katera ima kaj malo redilnih anovij. 8lamo je treba razrezati in zmešati 8 senom. Taka mešanica se pač že sme pokladati. Tudi kaj otrobi, nekoliko eoli, repe itd. no bode mladi živini škodovalo. Ravno pitati ee mlada živina ne sme; stradati pa tudi no sme, sicer ne bodo imel živinorejec nikoli veeelja ž njo. Dobro sredstvo proti perečemu ognfu ali rudeMci pri preiiHh. Pereči ogenj je že marsikateremu kmetu naredil pri prešičih znatno škodo. Na stotine prešidev pogine radi te bolezni. Pereči ogenj ee pokaže najrajši v svinjakih, v katerih zastaja nesnaga. Kot aredatvo preti tej bolezni priporoča nek nemški kmetijski list karbolno kislino, ki se dobi v vsak. le-kami pa tudi v boljših predajalnieah. Kjer so pokaže pereči ogenj, naj se razheli n. pr. lopata, ali kaka druga železna plošča Ns razbeljeno železo se vlije v dobro zaprtem svinjaku za kako pol žlico karlx>ln« kisline, prršiči morajo ostati v svinjaku. Kmalu je svinjak poln duha karbolne kislino Črez kake 2 uri se sme svinjak prezračiti. Kedar je bolezen v svinjaku, se sme tako kaditi na dan dvakrat Dobro je tudi pri zdravih pre-ličih tako delati vsaj vsakih 14 dni! da so bolezen ne prikrade. Kdor ne more dobiti karbolne kisline, naj v/jim karholineja, ki se rnhi za mazanje plotov, voz itd. Nek posestnik dela že 12 let tako in te nikoli ni bilo bolezni v njegovem svinjaku. Naj poskušajo tudi slovenski kmetje s tem priproetim in cenim sredstvom' Sol. V zadnji štev. »Domoljuba« je bilo brati, da bodo odslej zamogli dobivati živinorejci živinsko sol po znižani ceni namnč po 5 kr. jeden kilogram. Da so se živinorejci tolikanj potegovali za živinsko sol, jo uzrok ta, da je sol za zdravje živine jako potrebna. Kakor jc sol potrebna za človeka, prav tako za živino Mi solimo jedila, da so okusnejša in da jih lažje prt--bavljamo; živini pa moramo soliti klajo, da jo želodec lažje prehavlja in da ostane živina krepka in zdrava. Učeni možje so preiskali, da je v želodčnem s^ku, ki meči in kuha živež, tudi dosti soli v podobi solne kisline. Ako te manjka, pravimo, da želodec ne prehavlja ali da imamo pokvarjen želodec. Pokvarili bi ai ga bili pa že mnogo jmj, .v k o hi m- uživali osoljene hrane. Jednako se godi pri živini. Mnogokrat sadne živina hirati, da sami ne vemo zakaj. |fzn>k je največkrat pomanjkanje soli. Ako dobiva goved sob, pogostokrat lažjo prebavi kaj slabo hrano. Sedaj, ko se pouuja prilika dobiti živinske soli po primerni ceni, naj se oglasi vsak živinorejec pri svojem župauu za sol! Ites, da bode treba »Uti nekatere krajcarje, a živina bode bolj zdrava in krepka. V mrnlih kleteh je treba krompir po zimi dobro pokriti s slamo, da ne zmrzne Ako je pa krompir že zmrznil, ga deni, predno se odtaja, v mrzlo vodo, kedar se pa v vodi odtaja, ga deni kuhati in krompirju se prav nič poznalo ne bode, da je zmrznil. Kar ga pa takoj pokuhati ne moreš, ga hram na mrzlem kraju, da se odtajati ne more ter ga polagoma pohabi, kakor je bilo povedano. Ja kranjske dr Me so v prvih desetih mescih lanskega leta poslali več kakor 300.000 jajec v druge deželo Na AnglcAkom morajo kupiti vsako leto več kot za 40 milijonov gold. jajec otl druzih krajev. Cena »ena n« Dunaji. Kvintal detelje 4 gl. 60 kr do 5 gl. 60 kr, aenožetnega sena 4 gl. 80 kr., otavo 4 gl 00 kr., alame 2 gl. 10 do 2 gl. 76 kr 1* naiega cesarstva ao lansko leto do oktobra odpeljali čez 6 milijonov kvintalov ječmena. Vaega dru- zega žita pa komaj za IV, milijona kvinUlov. Ječmen se toraj najlažje prodaja v tuje dežele. Na Dunaji je imelo dne 8 januvarja žito le te cene: 1 hI. p*en.<-e 7 gld 60 kr., 1 hI rži 6 gl. 80 kr, 1 hI. ječmena 7 gl. »> kr., 1 hI. ovsa 7 gl. 16 kr Domači svetovalec. 1. Kdaj nam pride t Iv luska sol? G Ii v T.. živinska sol se začne del ti meseca februarja in potem zaporedoma v osmih obrokih po sklepu komisije z dne 2H. decembra I. I. in jo bodo dobile obline v Suhi Krajini, Bali Krajini ter v Bohinju te tekom februarija toliko, kolikor je rnde za eno leto. Potem sled* oni kraji, kateri so imeli letos alabo letino, tekom poletja pa do oktobra jo dobe po vrati val drugi okraji. Ob enem je dolična komisija preskrbela, da ae bodo razdelile slovenske podučne pole vsem občinam in tudi c. kr. finančni uradi dobe nalogo iti občinam na roko v tem oziru. Opozarjamo pa posebno, da tekom meseca januarija predloži vsaka občina ali županstvo prav gotovo izkaz in zahteva tisto množino soli, kolikor jo gre za dolično občino. Kateri župan zamudi obrok (do konca januarija) zgubi pravico do dobave soli za svojo občino 2. Katera tavarorainiai je najboijia f P«? gotpodoV po ilttrli. Vae avstrijske zavarovalnice ao od leta I *H0 pod državno kontrolo, tedaj po zakouu zanesljive. I tujih in ogrskih zavarovalnih družb načelom« ne moremo pri-l>oročati. l/brrile si lorej n.-i vsak na«'in avstrijsko domačo zavarovalnico. — Najbolje pa bo, ako bi jježel« dm-pravila deželno zavarovalnico, ker laka bi bila najcenejša in najbolj zunesljivu. — Predno se zavaruje*, vprašaj vselej pametnega človeka za pojasnilo, da te kuk ugent ne oslepari. 3. Kje me dobi itonojilo jkmI ugotiniml /x>-yojif Gosp. Ani. Č. v T. Pri vzajemnem podpornem društvu v Ljubljani, na Kongresnem trgu v nunskem poslopju se dobivajo posojila pod jako ugodnimi pogoji. — Obrnite »e na imenovano društvo, ki Vam bo vse potrebno pojasnilo. 4. Kaj je vsrok, da krave ne moi sejo po teletu'/ Gotp. A. na H. Najboljše storite, če poprašate živinozdravnika. ker krava je gotovo bolna, sicer pa vam svetujemo, da krmite (štupate na rezanico) na dan po par kil ržene moke, katera ima blagodejni učinek na mlečnost. 6. Kako »e opomore naturno slabotnemu Hnu, da »e ojači 'f Mnogim gg. na Dolenjcem is Notranjskim. Takemu vinu se pomore, ako se pometa z močnim (n- pr. italijanakim belim viooin), katero ima valiko moči (alkohola) v eebi. Razne (laterski slovanski poslauci — Atrajkajo.i Kakor poročajo listi, zapustili so slovanski deželni poslanci v prvi seji zbornico, ko jo zbor pozdravil vladni zastopnik Klluschegg, v drugi seji ao pa vsi izostali. Časniki pojasnjujejo, da jc temu postopanju dalo povod nezaupanje, katero imajo slovanski poslanci do vladnega zastopnika. Nam pa se poroča, da ni to poglavitni vzrok. Stvar, za katero se gre, je ta Ie: V isternkem deželnem zboru je poslovni jezik izklj učljivo italijanski, dočim sta slovenski in hrvatski jezik v Istri tudi deželna jezika. Ako pa v zbornici stavijo alovanski poslanci predloge v slovanskem jeziku ali govore v materinem jeziku, deželni glavar prezira tako predloge in govore, ki se zato tudi ne uvrste v delolnozborski zapisnik. — To so seveda krivične razmere, katere mora obsojati vsakdo, ki ima le količkaj čuta za pravicoljubjo in to jc (udi glavni vzrok, zakaj da ne slovanski poslanci odtegujejo zbornici, v kateri niti deželni jeziki nimajo pravice. (tarlj je dne 5. t. m v Hraftab pri Postojni posestnik io pn zadnji dopolodni volitvi izvoljeni deželni poslanec f. Jurij Kraigher sa legarjem. — Naj v miru počiva! (C. kr kaetijaka družba v Ljabljani) poslala je letoe so pet t mladeniča v siramieo v A na i h e I pri Hocau ni Tirolikim, in aicer jednega ia Hovt, I g n. H I a d n i k a, ki j« dovrtil kmetijsko iolo oa Grmu a prav dobrim vspehom in jednega mladeniča s Črnega vrba nad Idrijo. (Viajeaie podporne druMve ) Z novim letom pričel jc avoje delovanje drugi odaek pri »vzajemnem ]K>d-pornem druitvu« v Ljubljani. Oglasilo ao jc tudi v ta odaek ie mnogo deležnikov. Ker eo ao pa nekateri oglasili ie po novem letu in povprašujejo, ali jih bodo druitvo ie vsprejelo, naznanjamo njim in drugim v odgovor, da eo novi člani vsprejemajo tudi ie po novem letu, in aicer toliko časa, dokler ee po listih ne naznani, kedaj da ee preneha a vsprejemanjem novih udov. Prijatelje vzajemnega podpornega druitva na to opozarjamo ter jih proeimo, naj nabirajo člane druitvu, ki je že sedaj mnogim zdatno pomagalo v potrebi ter druge napotilo, da si z majhnimi todonskimi prihranili pridobe nekaj imetja za čas sile in starosti. — Omenjamo ie, da jc to druitvo vzlasti primerno in ugodno za rokodelce in delavce, ki imajo tedenski zaslužek, od katerega ai, ne da bi mnogo čutili, lahko prihranijo 60 kr. za vpla čevanje deiela pri druitvu. Zahvaljujemo poeebno vae one prijatelje druitva, kateri v avojem kraju nabirajo člano ter druitvu skupno in z manjiimi troiki poiiljajo tedenake prispevke. V pojasnilo ie' dostavimo, da ni treba vsak teden poeebej poiiljati, kor eo to lahko stori vsak mesec ali vsako četrtletje, seveda tako, da ee ne zamudijo določeni tedenski obroki. (Nev lovski aakoa.) Kmalu ae bodo poavetovali poslanci v deželnem zboru o novem lovskem zakonu. Od vseh etranij deželo eo prihajale pogoatne pritožbe novice. o sedanjem lovskem zakonu, ki je vgoden jedino lovoem, krivičen pa kmetom. Lovci akrbč jedino, da zarede prav veliko divjačine, ki dela velikansko ikodo pri drcvcscih in pri poljskih pridelkih. Škode pa lovci kmetu povrniti nočejo. H tožbo tudi zemljifični posestnik nič doseči nc more, ker jc lovski zakon tako zvito acstavljen, da so lovcu nikakor nc moro priti do živega. Naj bi toroj poslanci, kot zastopniki naroda oziraje se na ite-vilne pritožbe kmetakega ljudstva naredili tak lovski zakon, ki bode vgoden za kmeta! Saj so dolžni pred vsem gledati na varstvo in oikodbo zemljiških posestnikov, katerim sc godi ftkoda po lovu in divjačini Koristi kmetijstva so vendar veliko važnej&i Aego lova! (Iz Žaienbrrga) ee nam poroča: Dnč 30. decembra m. I. zgorela je 141etna Frančiška Lavrič z Reber, tare žužembreike. S svojim lOletnim bratom je Ala grabit listje. Ker jc bilo mrzlo, sta zakurila Tu ee vname deklici obleka in jo naenkrat vsa v ognju. Ko brat ne more ognja |>ogaaiti in vidi sestro vso v plamenu, teče domu po mater. A predno pride ta z drugimi ljudmi, ki ao sliiali klicanje na pomoč in videli dim, na mesto, bila je dekle le mrtva Žalosten sklep leta! To je že drugi slučaj smrti v ognju v pol lota, ker avgusta meseca je na enak način na paii zgorela 91etna deklica iz Stavče vaai tudi iz žužembreike fare. Ker sem le pri nesrečah, naj omenim ie eno, ki kale, kako tudi pri igrači človek ni varen livljenja. — Preteče ni advont je 171etni pastir na aolnčni rebri pod Toplo rebro pasel koze. Za kratek čas je valil sneg po strmem bregu. Nekaj časa mu gre vae po ereči. Ko pa zopet napravi veliko sneleno kolo, ki je bilo gotovo več stotov težko, stopi pred njega, hoteč ga zabrniti ali pa ustaviti. Ali njegovo moči so preslabe. Sneg ga podere na tla in se zvali nanj e toliko ailo, da je v par trenotkih izdihnil evojo d uso. Sicer je io nekoliko j očal in klical na pomoč, a ko so ljudje priili do njega, bil je le mrtev. — Božični prazniki so bili primeroma prav gorki; na novega leta dan sem videl otroko boso lotati po trati, ker bilo je posebno v zatilju prav pomladansko vreme. A drugi dan pa je potegnila burja, prinesla nam snega in napravila tak mraz. da vse škriplje. (8 .Štajerskega ) To dni je izicl imenik duhovščine lavantinsko škofije za leto 1894. V njem beremo, da je bila ikofija ustanovljena 1. 1228. od Eberbarda II., nadškofa v Solnogradu. Sedanji vladika, mil. goepod dr. Mihael napotnik, ao 54. ikof. Veeh duhovaikov je 473; najstarejši so bili poevečeni I. 1881. Zlatomiainikov je 12, vseh lupnij 210, oerkvl in kapel 650 in prebivalcev 403.607. V celi škofiji je 8 molkih in 13, boljo 14 ženskih (čč. se. Irančiikanke niso imenovane) samostanov. Naznanjene so tudi dekanije, v katerih bodo letoe mil. knezoikof debli zakrament sv. birme, namreč v deka-nijah: Hraslovče, Celje, Maribor na lovem Dravskem bregu in Šmarje. — V frančiškanski kapeli v Mariboru se bode obhajala od 22.-24. t. m. slovesna tridnevnica v čast p. Leopold, iz Oajik, novega blaicnika i/. franči »kanskega rtnla. Dni 25. t m. pa so vrti kakor vsako ilovoanost v čast Marijo. Matere milosti; .... janu varija 1747. jo bila namreč čudodelna Marijina H v cerkvi oo. mimoritov v Mariboru prvič izpostavljena v očitno čokčonje, IVi l.«j priložnosti omenjam, kar jo t,, gotovo marsikomu bralcu »Domoljuba« znano, .la sedaj stavijo oo. frančiikani Mariji, Materi milost, na časi novo cerkev ir. milodamv pobožnih krislijanov. \ U namen «• je ustanovila v frančiškanskem aamoirtanii posebna družita za zidanje novo cerkve. Udje t.- družbe darujejo na leto vsaj MO kr.; zalo pa se vdclehijejo obilnih duhovnih dobrol, ker se vsak dan za druMve-nike služita dve sv. maši. Pristopajte verni častilci Ma rijini v obilnem številu tej družbi in p. .mahajte gradili veličastno hišo božjo v čast brezmadežne Kraljice' — V Uraden, kjer imajo že dve gimnaziji, dobijo bržčas ite tretjo; natn Slovencem |»a »e nili prepotrebnih slovenskih paralelk ne dovolijo! — Od meseca suftca do hfttopada sprejema se v deželni viaorejaki šoli v Mariboru in na traovniei v llorlu prt Ptuju dvanajat vi ničarjev v jiodtik; delo, katero še opravljajo, se jim plačuje. — Žalostne s., razmere pri sv. Petru blizu llad-gone. Akoravno obiskujejo tamošnjo šolo samo slovenski otroci, vendar bojda dva učitelja. jeden pa celo gotovo ni zmožen slovenščine. — Dni 28, decembra je umrl v Pragi v bolnišnici ir Jožef Kreucnslold, učitelj v Ljutomeru Kajni je bil pesnik, nadarjen pisatelj mladinskih spisov in vzorcu domoljub. V Lokarjih pri St. Juriju ob južni železnici se je žnloslno ponrarcčil na sv večer 17letni mladenič Ani £vič«j Ko je z železom nabijal samokres, se la sproži in mu zažene železo s silno modjo v čelo. V grortiih bolečinah je kmalu umrl. Mladina, bodi vendar previdna' ('. g. Kcidij Trček, rojen 1«. ae|Hotnbra 1841 v Metliki, benediktinec in župnik pri sv. Juriju ob Pesnici je umri dne i. m. — Župnijo v Skalah je dobil vIč. g Jožef Tonibah, knezo-školijaki duhovni avetovalee. nadžupmk in dekan v Ho-gatcu; župnijo sv KuperUi v Slov. goricah pa č g. Ivan Pajllcr, kajtelan v Ljutomeru. (Novirr s korolkejja 1 /. novim letom je začel v Celovcu izhajati nov nemški katoliški dnevnik »Kiirntncr Zeilung« v novi Škofovi tiskarni društva sv. Jožefa — V ccloviko bolnišnice mi poklicali pruteatantske dijako-niae (redovnioe) iz Ik-rolina. Katolikih rodovnic av sramujejo ali pa boj«- in celovški brezverci zato kličejo v deželo pmiostantke i/. Nemima! Daleč smo prišli! — Zloglasni nemški sachulverein« razteza svoje tace vedno po alovenakih šolah. Zadnjič jc pomolil slov. Hi v (iloltaaniei nekaj svojih judeževih groiev! — Celovški dijaki so plesali zadnjič na korist »Hiidmarke.« Naple-aali ao (H» gld 8 tem .drobižem« nas pa še ne bodo pozobali! - Novo poalavc ifcutute) dobi wloviko rm^TT - M,"'J°n *» dwml.ra TOeacca v Dobriivaai prvi pa v Skočidolu. - Prvo Slov. pevsko dniltvo na Kor »tiorotan« v Smil.olu nad Plihorkom prnspeva. - r>n* 10. t. m. se jo zbral ludi komiki deželni zbor, ...I ka terega ae p« nam koroškim Slovencem ni ničesar na- dejali, ker v njom vladajo brezobzirni nemški iberalci. Dne 12 jo govoril g. Km-pioler o spomeniku, katerega so vsled pritiska celovškega okrajnega glavarja posla Vili deželnemu predsedniku oh preloženi htitnbertki cest. LoterUMKo aaro«>W«t. Daaaj. 13 januarija: 40. 44. M. BI. 89. r.5, 30 14 V, M. 6« Urader 1». januarija H 47. Llar, •'» januarja b. 44 <». Trat. janB»n,a: ^ PrUHMMja etevnaa „UUMUUUBA" izlile da« I. februarja 1894 ivelar._ Tržne cene v Ljubljani dne 1.1. janovarija. Pi«m-a ai. st. 1U». Jotaeo . Ovsa. Ajda. I'raac. Ima . krompir, , LoH. bkil Urah. fižol, Masla P- bak ipoh ivti fc-1 »; U' •i — fi _ •i Hi H _ f> 80 . . .1 4< - * IS — IS — » - krt — SHI ♦iS M Sp«ta |-»>oja«, ker . •»aro. j uaals, „ Jajoa, jodao . Mlako. uur . . . liovoj« BfM, k|(T reki«« . Sviajako . Kofcrwnuvo . . i'ikM*c .... ■iolob . . . . Heoo 100 ksr . 3Imm . . Lirva trda. 4 kak. nitr . aa-hk* . •rl \z U4 90 — A - 10 i: S4 t« M I— »M i _ M> ■ _ 17 i a 1,7 1 1 87 1 7 r «0 Vv Xj * v ?^ ' v r tno za narajanj« krvi, raztegljive foa-(ariio apaaoa aoll, ki so v u « 1«7 4 »0 Osrednja raipoh lalnira aa privimija: na Doaaja, Ia-karna ,.anr Baraakerzlckelt" JULIJA UEBBAB VT-Ja, Itabaa Kalsaratraaa« 7Ia Pi»4aj«)o aa M I s lekain.čarji V Ljubljani J. Kiobda. Otk PlŠteb. (JlaM pl Trnk6 t . v Hrerah A Ituj.j.rrt na Hotodj*i» (Umundj: K Muller, v Celovrti P. Ilauser. I*. Birubaebsr J. Ko-m»tt»r. A fcfftr v Notemme»m: A. pl Pladovlr*; v Si. Vidu: A. tt»K'b»l. na Trblrn . A. Bir«l. v Trst«; K Zanetit A 8ut-tina U. Hiamlrtt«, J. 8»ra»all«, K v. Lautsoburg. P Prendiui, M Kavaaml v Heljski . K. Scbolz. dr K. Kumpf, v (Vnomljl: J. Bkaick ; v Vebkovro: J Jobsi , v W,lfebtrgo: J Hath. Vmianilo otvor)eiija filljale trgovine / moko in priporočilo. P. n. I'»oj.im ni javljati ctnjenim svojim dosedanjim naro<"it«ljeio. zlasti prt '-»nt, duhovičini In stanovnikom vrhnlUtim in it okolh-*, da sem otvoril v četrtek dne II. Jaauvarlja 11. trgovino s moko na Vrhniki, v Golobovi hiši. Priporočam t* ob t»i priliki vsem v obila naročila, tagotav. Ijajoi- uljndno poatrelbo z dobrini l>l»«om. poitano vago in nitko o«no. Večja naročila nprejamara ln ItvrkBjem kot doalaj I nadalj« ▼ Iajabljani, Kriiavniikl trg itav. L 1 Valaafiiilovaajcai Ivan Fajdiga. Preselitev trgovine v Kamniku. Pre£aal dttliovtciru in al. občinstvo javljam, da aom •<• preselil v tvaji lutii Mi tik fini cirtvi itav. 15 v Kiaiiku, v prafaastji aa iataj Ia bodem tu »tvoril aa novaf^ lata daa prodajalnico špecerijskega blaga iu knpiijo s vinom in im)«m. Pripuro/am a« prav u(judno v obilo nakupovaajr ragotavljajoč uljudnn poatrelbo a svetim in dobrim Magom po motno nitki rani- Vele«poltovanj«jn Anton Svetic, 10« 3 - S trgovec. U^ Pri alatem drl. jabolka. J. PSERHOFER zs;.C"' lokurnnr nit Dntanjvi, I., NlngerstniHiic IfJ. Kri £lMtllia<« krogUloc, mrt; aalvoraalas krogljlo« iaiabovan« ao alaro-tnano tdravllno aradalvo. — ron kr., g aatoja g gld. 30 kr. i zavoji 3 gld. 35 kr., 4 aavoji gld. 40 kr , 6 tavojtv t, gld. <0 kr . 10 tavojav U gld. ŽO kr. (Mvnj nego jrdrn aavoj aa n« moi« odpoalatjj — Prosi ss, da so aahtavajo isrsoao Iterhaferja kri ti»tilnr krog- Ifire Ia gl*d« na to, da ima vtak» »kulljo* na pokiovu na navodilu ta rabo aUgsei imenski p«4al J. Pasrhofsr in si<«r v JUT rud«6l ^JH barvi. 90 12 4 Balzam aa osebljla« J. Paerholarja 1 lonček tO kr., • fiankovano poailjatrijo 6fi kr. — Trpotdav sok, proti kaUru, hnpavo»n. kr ••vitemu kailjn itd, 1 steklenica 50 kr. — AaasriAka mata aa protin, 1 gld. SO kr. — Pralsk proti potaujm n6g, ikatljica 60 kr., i (rankovano poiibatvtjo 75 kr — Balzam aa ffftio, I flakon 40 kr. s frank, poillj. 65 kr. — Zdravilna sasaoa (Pratks kapljioa), pr«U apiijonema ielodou, slabej prtbavljivoati itd. 1 stekl. 22 kr. — Aaflsftkl Andaanl balsam 1 steklenica 60 kr. - Fljakarskl pralsk. proti kaijju itd. 1 Uatlja BB kr., a frtnkovano poiiljatvijo 00 kr. — Tannoohlnln-pomada J. Pssrbofarja, najbolje arsdatvo ta pospehvanja rasti las, 1 tkat|ji<* S gld — Ualvsrsalni oblik, prof. 81 • u d a I ■ a , sredstvo primerno ranam, oteklinam Itd 1 l->n6»k 60 kr., s frank poiiljat. "5 kr. — Untvsrsalna 6iatllna sel A. W. Bollrloh-a. Doniana tdrav.lo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld. Kaien tukaj omenjenih izdelkov ima is vh« v avatrij«kib iasopiaib naznanjene ta- in inotemake farmac«vli&ne apedjaliteM in a« vsi predmeti, ki bi jib ne bilo v zalogi, na taktevanje točno in po oeni preakrbd — Af Poftiljatv« po polti zviM se najhitreje proti predpoiiljatvi tneeka, ve^jspatudi proti poVMtja. — Oe se denar oapr«J polljs (msjboljls po poltaej nakaanlol), Je poltalna dosti ni 11 a, meče prt podiljatvah s povzetjem. Zgoraj uaanuvanti aperljaliteia dobivajo a« (udi v Z^abljanl pri O. Pieoeli-Jm r Zaloga h zavod za izvršitev M za ..pri rudo^m križu', Viljema Wkari!a II., Viltirtun 1, Dunaj, It, Fniritiiitmii 28 pnporti« (1 li«* t««3 M: Gorko zimsko obleko za duhovnike kol: lUvala.k .laik« .utaj., ovratalk. J^P1*"*® dahoTn.Hk« *ukaj*. Utovalk* > rokavi. tlnaek* hU6o ^r tlTv^ko^ti.. kotah* » ,,oiov^n m,,M.»P>-rsbo *lm*k* teplo«. »lsask* rokavto* itd Ud 100 h-» IJtiirpKii« opmo ti»l»!.tt>?> P" cerkvenih predpmih izrrteao Mrata. kolarj«. napr.nlo*. vaakovreta* dohovnlAk« 6*pl**. - Faramaat* pr*»krUij* p» najnreni li»r*«l* m t »i«« 1* k«l|i*|t irptinoja bll|( ■ »• ttntm itd*l*n*; m«|*|*|*<* •x**i* ** n*t*t UUar JUT Pl*fujf tt tadi otroke. - Blag* po meri Jr aa mpolar*. - Onlkl la norel *a sahteio brciplalao. tu Kupit« «1 ovrff «|>eoliiUt«tet Od mnorl. *dr.vn.tkih .HnM prekucne .o priporoča.. „•!*.*• taaaa u.tna roda 60 kr 1 »Id . 1 fld Pnnnnua «•» ^ N*jb»l)«< «wd»teo proti u»tn.m m *>ba..n mu .ssa« opva ax-.....<-<* ar.a.titea itkea patt., V, kr. najbolj* in a.j oppova ren,j»e tobno lutilo. ODDOV z*kel>at.k 3« kr.. naredi »b« mtto bele. VV iak*a pU-k* I »Id.. ■ katero v*ak .am lahko oppova pluml.uj* oUe »ob*. Podpovo zeljiično milo kr proU r«m kntaia bol.M.m . ... 6o tr , trajno angUtku milo • trajno Poppov Vijolični toap ,1J0hh ratl.loih b*r**h in »**lih j*k« motaih vonjavah. dranajotoncagld 1 «». rodbinsko tr&nap&rentno milo m.f* milo u»r*toa bate. koma t 3' kr . d»ah*j»U>nca * |14 liairikl pariaa (Id. «. modei parfum 4*B*r*k* ail* «0 kr . fino, lepo d*«-"« milo ta Mraka patra gld t.M oajtioljU nal.ajaj-.ea a* obratna pudra. taa«r*k* t**l*t»* *«da fld 1 JO. ohrani rretlo.t » " »a rvvloat polti. Tt sperijalitrlc prrka«a)o po finoati. lepi voajan. kakor. »U m obliki vm podoba* ndalk«. _ Poppova Coologina Extrait ^SH&^t^ 60 10-1J (Nora orhid'j«ka vonjaia) 76 kr , l»jfin»>U franeo.ka bala, Poppova Voloutino-pudra brn »v.r.ca. - l..br pnine, — rr da bi barvala Poppova Eau de Otiinino UmM"0" •p. najfln*/*e milo* rr»U od KO do Al. aajAoej*« rODDOVG r»rfum.k* vrite od 60 kr do gld »60. 0*1« r f nrjt« poinade m roimeti.pie* od 10 kr Jo 1 fld. Slovel* toaleta* apeeljalltele dr J. O. Poppa, a ia kr arair. u> kr. grlkega dvornega talafateh*. na Dunaju. m—to. Bof nergatu* 2, prudajajo: V Ljubljani. O fVeuli lek . W M«y*r. lek . J Svoboda, Uk. U pl Tmk6rxy, Uk.. J. Greli. Uk . Ed. Mabr. Crf. K Kannrr. V Petrtli«. I. S Benedikt; * ^reonlji i Blabk. i , r Idriji J Warto, Ukar; r Kamniku: J. M«Wnik Uk.; r Ko-lerju: J. Braan*. Uk ; r Krar.ju K Sarnik. Uk.; r Krtkem: Fr. BAmrhea, Uk.; r Litiji: J Bene*. Uk.: r Metliki. Fr Warha Uk.; r Novemmeata: F. Haika. Uk , r Poatojim: Fr. Ba< earuh, Uk , * Radovljici A RobUk, Uk., r Skofjiloki: J. Zenatti. Uk , v Trtb-njem: J Rupre. hI, Uk.; v Vipan : A. GuImIiso, Uk. ia vn lakarM, drifuerije la parfumenj« * Avitro-Oferikt. Viamajo n^) aa la dr. Poppa Isdalki. Objava. Previdnost! 1 62»! 24- 1 Sla.lna kava. katoro iriUluje tvr lka Frana Katlir. iui-rja I io naslednikov v Sladlau-lhjnaju, ima pred drugimi iz-1 delki merodajoo-prednoat, ima prar kari podoben oku« in it torej najbolje »adomeatlloia idrarju ik dljiro oaradnokavo Jat lorej moreni vsakomu priporo&Ui popolnom* akutni in tdravl Katkrelnerjev ud. ltk in opetoralno i/javljam da **m zaradi teh prednoitij dal gospodu Francu Kalhrr-in*Hu prarico. pod mojim imenom »voj slad, kavo v celih zrnih I prodajati, tatorej nrma nobena dmga firma Jedlne pravice poilulevatl *e mojega imena. S. Kneipp, kat. Iupnik. Tud, kbt dodatek k navsdal kavi m> Kathrem.rj. vil "" ' ker ima ivojttva,! Knpiptia sUdni kavi odkazuje prvo metlo, katerih dosedanji »urosaU nikogar nimajo. I \ trmi te le bele originalne ranlkc b L* ti 4 Viemile le bele originalne tavilkc i }._„{_ • podobo go«p. Km ippa ia i imenom liailirClIlOr i Odgovorni aradaik: L Itaka Ttika .KataUlka Tlakaraa."