GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna	.	.	K
poluletna	.	.	„	2'—
četrtletna	.	.	„	1*—
Posamezna št.	„	0‘10
Št. 40.
V Ljubljani, dne 2. septembra 1910.
Leto V.
Kodanjski kongres.
Na mednarodnem kongresu v Ivodanju na Danskem so se zbrali soc. demokrati celega sveta skupaj, da se posvetujejo o napredku in gibanju soc. demokracije. Prišli so zastopniki iz Avstrije, Italije, Švice, Francoske, Nemčije, Anglije in iz drugih držav, celo iz Amerike; da preštejejo svoje vrste, svoje postopanje urede in določijo smer in enotna pota svojega političnega in gospodarskega dela. Socialna demokracija je brez dvoma silno narastla in pomenja moč, s katero mora človeška družba računati. Samo v Nemčiji ima 722.830 plačujočih članov in najmanj 22.000 uradnikov, ki ves ta aparat upravljajo. Toda ta obroč je začel pokati, enotnost v stranki zginja in organizacija leze narazen.
Na eni strani so privrženci Marksa, ki delajo na to, da se sedanje družabne razmere s silo in revolucijo raztrgajo; na drugi strani so pa takozvani revizijonisti, ki pripadajo zmerni stranki in ki hočejo doseči zboljšanje razmer delavstva ne potom prevrata, amapk potom zakonov, potom posta-vodaje, potom reforme. Prvi so vedno v opoziciji proti vsaki vladi, glasujejo vedno proti proračunu in se navdušujejo za republikansko obliko držav. Drugi pa sodelujejo z drugimi strankami za reformo delavskih razmer in tudi glasujejo za proračun in vlado, tako da so večkrat v vladni večini.
Med njimi se pojavlja vedno prepir. Ta prepir je v Nemčiji, Italiji, Belgiji, Angliji, in ta prepir bo igral tudi veliko ulogo na kodanjskem kongresu. Temu prepiru se je pridružil še zadnji čas narodnostni spor, ki divja med Nemci in Čehi v Avstriji. Čehi hočejo imeti svojo samostalno politično in strokovno organizacijo, katero jim bo pa kodanjski kongres odrekel. Čehi bodo iz tega posledice izvajali in tako bo šla enotna organizacija rakom žvižgat. »Proletarci vseh dežela, združite se!« so lepe sanje socialne demokracije, a ostale so sanje.
Socialna demokracija boleha in hira, ker stoji na brezverskem temelju in bo tudi na tem shirala. Iz tega izvirajo vsi oni notranji prepiri in razdori, ki bodo socialno de-
mokracijo prej ali slej razbili. Kako socialni demokratje krščanstvo malo vpoštevajo in kako brezverska misel med socialistično mladino rase, kaže sledeče dejstvo.
Albin Langer je vprašal v Monakovem v nekem kurzu po najznamenitejših osebah v svetovni zgodovini. In kakšen odgovor je dobil: 25 se jih je izreklo za Marksa, 24 za Lassala, 19 za Bebla, 16 za Engelsa, drugi zopet za Napoleona; eden sam se je izrekel za Kristusa! To so sadovi socialistične vzgoje! Eno ostane pribito: Kapitalizem na papirju se lahko ubija, a v človeškem srcu ga more ubiti samo krščanska misel. In te med socialno demokracijo ni!
Tobačno delavstvo.
\ J
Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudi! pravi slovenski pesnik. Tako smo rekli tudi mi iz tobačne tovarne in smo jo udarili k morju na Trsat. V Rožni dolini so nas pozdravljali tovariši in tovarišice iz okenj delavskih hiš in nam želeli »srečan put«. Hitro jo je puhal vlak črez krašlca tla in nas postavil v Reki zopet na cesto. V pol uri smo že bili na Trsatu, kjer smo nekoliko pomolili pri Materi božji in smo se podali k počitku. V nedeljo zjutraj je imel g. Franc Kerhne govor, v katerem nam je govoril, kako je vsa organizacija brezuspešna, ako jo ne preveva krščanska misel. Krščanski misli so postale vodene, Liberalizem jih je okužil; treba je onega krščanstva, katero je nosil v svojem srcu sv. Frančišek Asiški, sv. Elizabeta Turinška. Kristus je svet preobrazil; takrat ni bilo nobenih delavskih organizacij, Hidi ni bilo programov. Ena sama resnica: Kristus je za nas umrl, je vlila ljudstvu nov duh, novega življenja. Organizacija delavstva potrebuje silno veliko žrtev, truda, dela in tega nam bo vlila samo ona resnica: Kateri je za nas umrl. Po sveti maši smo si ogledali stare razvaline gradu Frankopanov, in uživali krasen razgled čez kvarnerski zaliv. Potem so šli nekateri s parnikom v Abacijo, drugi pa smo si najeli svoj parnik in smo napravili mal izlet po
morju. Vozili smo se mimo Abacije, Voloske, Lovrane in smo se vrnili mimo ruskih vojnih ladij zopet v reško pristanišče. Na ladiji je bilo zelo živahno in veselo. Nekateri so občudovali morsko obal in morje, drugi pa smo prepevali ono staro slovensko pesem: »Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo, — Oj le naprej, oj le naprej, dokler je vetra kej!« Popoldan smo si ogledali mesto, o katerem pa ni dosti povedati. Zanimivo je le to, da ima mesto na zunaj popolnoma laško lice, a razumejo vsi hrvaško. Potujčeno mesto. Ja, denar, denar, za to človek vse proda, svojo vero, svojo čast, svojo materno govorico! Žalostno, ali resnično. Govori se pa vse povprek, mažarsko, laško, hrvaško, nemško kakor v Babilonu. Hitro nam je minil čas in treba je bilo zopet odriniti proti Ljubljani. Gotovo bo ostal ta izlet vsem v prijetnem spominu. Lepo hvalo vsem, ki so ta izlet aranžirali, posebno pa očetom frančiškanom na Trsatu, gosp. posl. Gostinčarju, ki nam je izposloval vlak in južni železnici, ki nam je dala na razpolago čedne vozove !
V pokoj šo šli sledeči člani »Podpornega društva tobačnih delavcev«: Čemažar Ivan, Bahar Valentin in Epich Marija.
J. S. z.
Sava. V nedeljo dopoludne je imela savsko-jeseniška skupina v »Delavskem domu« društveni shod, na katerega so došli skoro vsi člani savsko-jeseniške skupine. Strokovno društvo na Savi in skupina na Javorniku sta bila zastopana po svojih predsednikih tov. Korošcu in tov. Glaviču. Shod je otvoril in spretno vodil predsednik savske skupine tov. Veber, poročal je na shodu načelnik J. S. Z., dr. Ivan Zajec.
Dr. Zajec ob splošnem zanimanju zborovalcev razpravlja o vprašanju epidemije azijatske kolere, ki ravnokar razburja avstrijske mase. Kolera preti našim krajem iz krajev, ki so politično, gospodarsko in kulturno silno zanemarjeni, namreč iz južne Italije in iz Rusije preko naše sosede Ogrske. Vendar se nam ni bati kolere, ker obla-
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Ali se bodete mar protivili ukazu mogočne cesarice?« ga vpraša slepica. »Kakor zna bogato plačati, ako smo pokorni njenemu povelju, nas lahko tudi vse uniči, ako se jej upiramo. Sicer pa nikar ne skrbite! I.e pri slovesni obljubi, da bo Agripina sama s svojimi gospemi poslušala, je privolila. Seve da pri tem niso mislile, da bodo pustili mene doma. Sicer sem jaz spremljala njeno petje s citro; pa bralka cesaričina, Epiharita, mi je naznanila, da je Agripine volja taka, da njena egipčanska sužnja, v godbi jako izurjena Trimalka, prevzame to delo.«
»Gorje,« kliče Avel, »gorje! Zgubljena je zame nevesta! Ponos je zapregel njeno srce, in kdo ve, ako ni res, kar mi je pravil zapravljivi pijanec Navtil v Lokustini krčmi? Odgovori mi, Lepida! Ali se je res pogovarjala Aricija sinoči z nekim tujcem? Ali je res vzela darila od njega?«
»Kako ste vendar silni, Avel!« reče slepica. »Vi me skoro plašite in delate skrb. Res je, kar so vam povedali; toda le oprav-
ljiv jezik more kaj takega napačno razlagati.«
Mladeniču stoje v očeh solze žalosti in jeze. »Rešiti jo moram iz onih krogov!« naglo vzklikne. »Zdrava, Lepida! Moli zame in za Aricijo! Ali ti jo pripeljem nazaj ali ne boš čula več od mene.«
V viharnem nemiru zbeži iz hiše. Komaj stopi čez prag, naleti na Aleksandra.
»No, vendar sem te našel, moj mladi prijatelj!« reče starček. »Od rane jutranje ure že te iščem. Spoznal sem Aricijo, tvojo nevesto; sama nedolžnost jo je; gotovo je njeno srce zelo pripravno za sveto seme krščanske vere. Pa zastran tebe je, zaradi tebe samega nimam miru. Poklicana je na dvor mogočne Agripine; deva je privolila vsa vesela; mislila je na-te, nadejaje se bogatega plačila. Jaz poznam to gospo bolje, poznam jo do dna srca. Eno trenotje velikosrčna, kakor je bila kedaj katera Rimljanka v starem času, žrtvuje prvemu trenotju življenje in nedolžnost stoterih, ako velja nasiti kako ničevno slast ali obvarovati lastno varnost na vrhuncu moči, ki je večkrat v nevarnosti. Ti bi imel odvrniti Aricijo nevarne stopinje, to je bil moj namen, in zato sem prišel k tebi na vse zgodaj. V sili bi jo pri-
krili pri neki krščanski družini zunaj Rima — in to bi se bilo gotovo naglo zgodilo — da bi se pozabilo na priprosto pevko.«
»Sedaj je prepozno,« strastno odvrne Avel. »Aricija je že šla; brž so se je polastili. A skušal bom, da ji bom blizu,« reče na to. »Saj veš, častiti oče, da je Romul, načelnik cesarjevi straži, skriven spoznavalec naše vere in moj dober prijatelj. Pri poslednji službi božji, ki smo jo praznovali v tihem poslopju, mi je zagotavljal, da bi mi rad storil, kaj dobrega. Sedaj hočem skusiti njegovo obljubo; hitel bom k njemu na tihem, naj me privede blizo do nje, kjer biva Aricija. Z Bogom, Aleksandros, blagoslovi me! Kdo ve, ako se še kdaj vidimo na zemlji?«
»Da je vendar celo najrazumnejša mladost tako brž podložna strasti!« govori sam pred seboj. »Njegova vroča kri bi ga znala po nedolžnem spraviti v nesrečo in obenem nežno deklico, ki si je hitro pridobila moje srce. Tudi jaz grem, da skusim priti k Ro-mulu iin zadržujem mladeniča od nepremišljenega ravnanja.	(Dalje.)
sti so vse preskrbele, da ostanejo iz Ogrskega zaneseni slučaji osamljeni. Nevarnejša je pa ena dx*uga kolera, ki je izbruhnila na dan v državnem zboru in s epolotila one stranke v državnem zboru, ki nosi ime socialna demokracija. Kolera razpora in razdora je ime tej najnovejši socialno-demo-kraški morilki. Znano je namreč, da je med češkimi in nemškimi socialisti nastal raz-por radi glasovanja v državnem zboru o podpori češkim šolam na Dunaju. Tu se je jasno izkazalo, da nemški socialisti praktično ne izvajajo svojega programa o narodnostni avtonomiji. Ti so glasovali kot en mož proti podpori češkim šolam in se postavili na stališče nemških šovinistov-. Za nas je to dejstvo poučljivo. Pokazalo se je, da socialno,demokraška stranka ni organizem, ki hi bil imuniziran napram dnevnim vprašanjem, kakor je na primer narodnostno vprašanje. Pa še več se je izkazalo, da nemški socialisti vselej in povsod hočejo imeti komando in s svojim terorizmom zatirati vse nenemške socialistične frakcije. Seveda si češki socialisti tega ne dopuste dopasti in so se postavili v bran. Češki soc.-dem. poslanec Nemec pravi: Nemški sodrugi dokazujejo vsak dan, da se jim ne sme nikjer ničesar verjeti. Sklenejo z nami narodnostni program, čigar temelj naj bi bila narodnostna avtonomija. In če mi spravimo svoje organizacije na tem temelju v red, pravijo, da tega niso tako mislili. Nemški sodrugi so navajeni imeti za pravo samo to, kar je njim po volji in kar služi njihovim potrebam!
Tudi za slovensko delavstvo je važen ta spor in so važni znaki, vsled katerih se je začel ta spor. Nikdar ne bi smelo naše delavstvo zlezti pod komando nemških dunajskih Adlerjev in drugov, če hoče svobodno uravnavati svoje potrebe. Zato je in ostane za slovensko delavstvo edina primerna organizacija Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Da bi izbrisali socialisti vtis, ki ga napravlja v javnosti ta razpor, prirejajo shode proti draginji in rohnč proti vsem mogočim krivcem draginje, le ne proti resničnim krivcem. Znano je, da so bile slabe letine in da so to nečuveno izrabili razni špekulanti in oderuhi.
Dokaz: 1. aprila 1910. je veljal 1 kg moke 45 h, žemlja je tehtala 30 gramov. 20. junija je veljal 1 kg moke 30—35 h, žemlja je tehtala zopet 30 gramov. Plačali pa smo žemljo ravno tako 4 vinarje.
1 kg moke da 1260 gramov kruha, ali 42 žemelj, ki vržejo peku 1 K 68 h, torej je zaslužil pek pri 1 kg moke, za katero je plačal 30—35 h, eno krono 3 3 —3 8 h. Vsakdo pa ve, da kmet ne prodaja ne moke, ne žemelj, marveč žito, in naš kmet še žita ne in vendar bodo trdili in trdijo, da je draginje vzrok kmet. Špekulanti in oderuhi so, ki delajo draginjo, pod katero trpi naš kmet ravno tako kot delavec. Zato pa, kmet in delavec, skupno v boj proti povzročitelju draginje! Glede draginje mesa pride govornik do sličnih zaključkov. Kocem govora se dr. Zajec popeča še z zelenimi nasprotniki delavstva:	narodnimi	socialisti in liberal-
nimi učitelji. Narodni delavci ne zaslužijo resne besede, ker ne vedo ali so delavci ali frakarji; liberalni učitelji pa naj vedo, da ne bodo oni odločevali, kaka bodi šola delavske mladine. Očetje in matere so gospodarji vzgojo svojih otrok in slovenski očetje in matere so neštevilnokrat dejansko pokazali. da hočejo samo eno vzgojo — krščan-sko!
K sklepu poživlja govornik k živahnemu delu za združevanje v J. S. Z. Zborovalci so govorniku gromovito odobravali. — Weber razkrinka .socialno-demokraške laži, Čebulj pa zavrne socialistične napade na strokovno društvo. Nato je bil shod zaključen.
Prometna zveza.
Blagoslovitev nove zastave »Prometne zveze«. Dne 18. avgusta se je blagoslovila v Jcdlesee krasna zastava naše »Zveze«. Botr-ca zastavi je hči bivšega železniškega ministra gdčna. Irma pl. Wittck. Zastava je krasna in zelo dragocena. Dolga jo 180 cm in široka 120 cm. Na eni strani je iz težkega srebra železničarsko kolo s perutmi in krono. Gori je napis »Verkehrsbund«, spodaj pa »Jedlesse«. Na sprednji strani pa je genij z bakljo in križem. Krasen trak je zastavi da-rovlaa gori omenjena kumica. K slavnosti so poslale mnoge podružnice in skupine svoje zastopnike ali pa vsaj pozdrave. Brzo-
javen pozdrav je poslala tudi Ljubljana. Tovarišem v Jedlosee pa želimo, da bi še v napi’ej tako proapgirali našo misel med železničarji in želi še mnogo takih uspehov.
Govor zastopnika osrednjega odbora »Prometne zveze« g. Langenderja na izvanred-nem občnem zboru skupine Ljubljana dne 13. avgusta.
(Dalje.)
Pravno varstvo.
O brezprimerniem pomenu pravovarstva pa je govoril že tudi gospod državni poslanec Gostinčar, (št. 38 »Naše Moči«), imam torej le še dodati, da se osrednji odbor ne straši nobenih stroškov, če je pomoč mogoča. Le v slučajih, ko se zna že naprej,- da je tožba toliko kot izgubljena, se mora odreči, ker »Prometna zveza« bi z izgubljenimi tožbami na ugledu izgubila in si neopravičeno stroške nakopala, dočim ji je za podporo denar prepotreben. Vsak slučaj, če se zaprosi pravovarstvo, pa se vestno prouči, ali je uspešno ali ne s tožbo nastopiti. Kdor ne bi bil uslišan, bodi uverjen, da se mu ni zgodila krivica, ampak, da je dobil strokovnjaški svet.
Dolžnosti vodstva in članov.
Da »Prometna zveza« zamore blagonos-no delovati, je treba pravičnosti, odkritosrčnosti in poštenosti. Pri vsaki organizaciji je pogoj, da imajo član i zaupanje v vodstvo, vodstvo pa je dolžno napram članom odkri-to in pravično postopati. »Prometna zveza« presodi vsako še tako neznatno pritožbo ali željo svojih članov ali je opravičena ali ne in po vseh nji na razpolago stoječih močeh ukrene, kar je mogoče, da se krivice odstranijo in članom služba in življenje olajšata. Seveda se stavijo na Zvezo tudi zahteve, ki niso ne samo neopravičene, ampak tudi vča-si nesmiselne. Čestokrat se prigodijo pritožbe, n. pr., da je kapa prenizka ali previsoka; to vendar ne spada med iste točke Zvezinega stremljenja, ki so in morajo biti namenjene za gmotni dobrobit članov. Bodisi kapa taka ali taka, samo da nositelju in njegovi družini ni treba nadloge trpeti. Prometna zveza tudi ne more takih brezsmiselnih zahtev zastopati, čc si noče zapraviti ugleda, ki ga sedaj pri vseh merodjanih oblastih in osebah uživa, ker če zapravi svoj ugled, izgubi obenem tudi vso svojo veljavo, svoj vpliv in pomen. V čast si pa šteje Prometna zveza svojo že v mnogih slučajih jako uspešno postopanje. Slučaji so na razpolago, ko se je Prometna zveza zavzela za delavce in tudi dosegla, kar je zahtevala. Bilo je v neki postaji, koder se je mnogo premoga razložilo. To delo je bilo delavcem v akord dano in ti trpini so morali v nekaterih mescih prav po nečloveško garati, da so zaslužili 100 do 140 kron. Prišli pa so zopet časi, ko ni bilo nič dela in delavci so zaslužili na mesec po 40 do 50 K. Dasiravno izmed teh trpinov ni bilo veliko članov Prometne zveze, vendar se je ta zavzela za nje, da so dosegli stalno plačo po 3 K na dan. Sedaj še le izprevidijo vrednost Prometne zveze in ji zaupajo. Prometna zveza se tudi trudi, da se napravijo za prožne delavce prenosljivi šotori, ki bi se ob progi vedno tam postavili, koder delavci delajo. Če se pomisli, da prožnega delavca utegne vsaki hip pri delu nevihta doleteti, da nima kam zbežati opd streho, umljivo je, kolikega pomena bi bili taki šotori, ki so pri nekaterih sekcijah c. kr. državnih železnic že vpeljani. To vendar ni pretirana zahteva, da se ubogega delavca, ki mora celi dan premočen s krampom delati, toliko za človeka smatra, da vsaj med opoldanskim premorom zamore svoje borno kosilo pod streho zavžiti. Prometna zveza ne bo odnehala od te zahteve in je upati tudi kmalu uspeha, ker taki šotori, kakor so pri državnih železnicah, ne stanejo veliko, vendar pa dosežejo namen. K šotoru spada tudi nekako ognjišče, da si delavci lahko hrano pogrejejo. Prometni zvezi se imajo tudi nekatere kategorije zahvaliti, da dobivajo doklade za nočne službe.
Po Prometni zvezi se je tudi doseglo za vratarje nekaterih kolodvorov na Dunaju, da dobijo njihovi službi primerno uniformo. In še več; ker niso bili dotični definitivni vratarji ampak le navadni dninarji, sc jim ni mogla dati uniforma enaka kakor imenovanim vratarjem. Iz te zagate si je uprava dotične železnice pomagala na ta hvalevredni način, da je te vratarje - pomagače nastavila za definitivne vratarje. Torej dvojen uspeh.
S prtljagonosci se je na nekem dunajskem kolodvoru prav po nečloveško postopalo. Njih zaslužek je obstojal edinole iz vinarjev, ki so jih zaslužili od potujočega občinstva, dasiravno se jih je — če je bilo le mogoče in potreba tudi za delo pri nakladanju in izkladanju brzovoznega blaga in prtljage porabljalo. Tudi za te trpine se je Prometna zveza zavzela, da so dosegli stalno dnevnino in so postali tudi člani bolniške blaggjnc.
Snažilce vozov se je pa sploh smatralo za najzadnja bitja v človeški družbi, dasiravno ti teveži ravno tako spadajo k onemu aparatu, ki pripravlja in spravlja za nenasitne akcijonarje mastne tantijeme. Tudi tukaj je tre balo vmes poseči in doseglo se je, da se je tem trpinom služben čas skrajšal in plača primerno delu izboljšala.
Pri nekaterih železnicah je že vpeljano in kjer pa še ni, se mora doseči, da se delavcem plača avtomatično zviša in to za toliko, da bode revež tudi kaj imel od tega, ne pa za borih 5 ali 10 vinarjev na dan. To že zahtevajo draginjske razmere, ki postajajo čedalje bolj in, bolj neznosne. Avtomatično povišanje plač pomeni toliko, da delavec po preteku toliko in toliko službenega časa, toliko in toliko več dobi in v gotovem času tudi doiočeno najvišjo plačo gotovo doseže — seveda če je službo vedno vestno opravljal. Tudi v tem oziru se pogaja Prometna zveza in razvidno je iz teh odlomkov njenega delovanja, da ona ne drži nikoli rok skri-žem in se trudi največ za trpeči delavski stan.
Kako delajo pa nasprotni nam socialni demokrati za svoje zaslepljene privržence, osvetljujeta izmed brezštevilnih žalostnih slučajev sledeča dva, ker vseh navesti nedo-staja časa. Sprevodnik Stipula v Preravu je imel nalog nekega blaznega v norišnico Olomuc prepeljali. Med potjo je blazni človek Stipulo ustrelil. Vdovi je pripadala renta za nezgodo, toda njena opravičena zahteva je bila odbita. Žena se je obrnila na soc. demokracijo, katere zvest pristaš je bil rajni, a glej — jih; njena prošnja ni bila uslišana, češ, z ženo nima organizacija nič opraviti. Vsa obupana — ker so jo ti človekoljubni zapeljivci tako neusmiljeno od sebe pahnili, obrnila se je na Prometno zvezo in ta ji je v najkrajšem času pripomogla do njene pravice, dasi je bil nesrečni njen mož zagrizen naš nasprotnik. V, Solnogradu je bil nad vse rdeč sodrug Anglberger radi nekega službenega prestopka na tri mesece ječe obsojen. Obsodba v ječo pa vsebuje tudi pogoj, da se dotičnik od službe odslovi. Njegovi rdeči bratci so ga pustili na cedilu in mož bi bil na cesto vržen in izročen z vso svojo družino lakoti. Tedaj pa se je spomnil Prometne zveze in zaprosil pomoči. Zveza tega svojega nasprotnika ni pahnila od sebe, ampak posegla je po skrajnem sredstvu, da ga reši. Poslala se je milostna prošnja na Njega Veličanstvo. Kazen treh mescev ječe so je znižala na osem dni zapora in mož jo danes še v službi ampak soc. demokrat ni in no bode več. Izšolalo ga jo.
(Konec prihodnjič.)
Med brati in sestrami.
Izlet na šmarno goro. V nedeljo, dne 4. t. m. priredi delavstvo iz Jesenic izlet na Šmarno goro, kjer bo dopoludne sv. maša. Popoludne ob pol 4. uri pa priredi »Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani« javen društven shod v Št. Vidu pri Ccbavu, kamor so povabljeni člani in pristaši kršč,-socialne delavske organizacije.
Iz Medvod. Kakor se čuje, pri bolniški blagajni v medvodski papirnici ni vse v pravem redu. Predsednik je seveda g. ravnatelj, ki se pa menda malo briga za to stvar. Knjigovodja je bil g. Herman in vodil je tudi bolniško blagajno. Pred nekaj časom se je opazilo, da ni ključev in je baje odpiral blagajno ključavničar. Herman je pa izginil, zapustivši po gostilnah več sorodstva. Ko je delavstvo od strani zaslutilo, da preti bolniški blagajni morebitno ponevcrjenjc, je opozorilo g. predsednika, da naj se pregleda, če je vse v redu. Predsednik je določil pregled za dotični popoldan ob 5. uri. Popol-, dan pa sporoči, da naj se počaka do ponedeljka ali torka, tedaj pa bode sklical ves odbor. Minula sta dva, trije dnevi in danes še tudi nič ne vemo, kje da smo. Tudi se na te račune delavstvo malo spozna, ker je vse nemško, Torej bi bilo prav, ako poseže vmes
okrajno glavarstvo in pregleda račune vsaj za tri leta nazaj. Predsednik je sam izjavil, da ni vse v redu in da nekaj manjka. Hermanu se je svojedobno vzela iz rok tovarniška blagajna (zakaj?), bolniška pa ne. Torej zadene odgovornost tovarniško vodstvo. — Ta zadeva nam zopet kaže, kako potrebna je delavska organizacija, ki vodi in kontrolira delavske zadeve. Delavci sami bi se morali zavzeti za to, da se vrše redno odborove seje in da nadzorstvo vrši svojo dolžnost. Brez tega delajo razni direktorji po svoji glavi in se ne brigajo za po zakonu izvoljene odbore.
Nahujskali so tudi liberalci v zvezi z nem-čurji, na čelu dopisnik »Gorenjca«, enega ničvrednega človeka na Jesenicah zoper ge-renta, da je tožil gerenta. To bode v kratkem sodnijska obravnava pokazala, koliko je 'bil gerent kriv. Ta človek, ki ga liberalci podpirajo, je bil iz tovarne izgnan, ker je pisal čez delavce lažnjiva pisma n a ravnateljstvo. Jeseniški voditelji liberalizma so delali zoper ljudstvo, ko so vladali in zdaj pa hujskajo lumpe zoper tiste, ki delajo za blagor ljudstva. Boj na vsi črti zoper liberalizem! Delavci, v boj zoper škodljivce ljudstva!
Vun z našimi pravicami!
Jesenice. Ostanek jeseniškega liberalizma bljuva žvepla po »Gorenjcu« in »Narodu« zoper gerenta. Na čelu tega ostanka je Špricani občinski tajnik. Čvekajo o vzornem gospodarstvu. Ni jim po volji predor pod kolodvorom, nam tudi ne. Vodovod ni za vso občino; to tudi nam ni po volji. Ali je gospod gerent tega kriv? Krivi so liberalni voditelji. Kje ste bili takrat, ko se je zidala smradljiva luknja. Na čelu je bil liberalni občinski odbor in znani dopisnik »Gorenjca« in »Naroda« pa občinski tajnik. Kdo je tega kriv, da ni vodovoda z-a celo občino? Jeseniški liberalci bi lahko vodovod delali, pa so vodo prodali železnici. Ali je gerent zapravil potok Ribjck? Ali ga niste liberalci? Gerent mora pa zdaj po vsi Mirci iskati studencev za novi vodovod. Kdo je šolsko vprašanje zafural, mar ne vodstvo jeseniškega liberalizma? Gerent je pa prosjačil okoli višjih oblasti za zafurano šolo, ko je dobil zagotovilo, da se bode dobila osemrazred-nica, če se bode zidala med Jesenicami in Savo. Ko jo bila komisija za prostor, je bila tovarna pri volji dati prostor. Znana liberalna voditelja sta hujskala ljudi, da so bili zoepr gerenta ter mu rekli izdajavec. Delali so tudi drugi možje, posebno naš častiti gospod župnik. Zopet so bili liberalci na delu, posebno se je odlikoval Šraj za hujskanje, da mora šola biti na Jesenicah. Nam se dozdeva, da je šraju le za gostilno, ne za šolo. Tako je vzorno liberalno gospodarstvo, da bomo delavci težko dobili osemrazredno šolo. Ako jo dobimo, jo dobimo po zaslugah Slovenske Ljudske Stranke in mož, ki ji pripadajo. Slovenska Ljudska Stranka dela na Jesenicah, liberalci pa podirajo, ako sami ne morejo, se zvežejo pa z nemčurji. To nam kaže šolska zgodovina, ker tovarna ne da sedaj prostora. Ostanku jeseniškcg liberalizma ni seveda po volji gerent, ki dela za blagor občine. Ko so bili pa liberalci gospodarji občine, so pa delali v blagor železnice, kadar se je pa šlo za blagor občanov, so pa zvonili. Za Savo je gerent toliko storil, da imamo vodo in dobra pota. Kar je on gerent, že tretje leto popravlja pota. Liberalci so pa za Savo to storili, ko je prišel na dnevni red okoli leta 1900 pri občinski seji predlog, da se mora šola zidati, da so rekli:	»Savčani naj jo sami zidajo«. Čez
Savška pota so se pa pritožili na deželni odbor. No, pa gerent tudi za tiste dela, ki se Pritožujejo na Jesenicah. Pod liberalnim gospodarstvom so bila taka pota, da smo po blatu in vodi hodili. Gerent je vse to popravil. Za časa liberalnega gospodarstva so bile občinske doklade po 100 odstotkov, za časa gerentstva so pa po 50 odstotkov. Posebno imenitni pa so bili dohodki klavnice in čezpolicijske ure tisti čas, ko je vladal znani dopisnik »Gorenjca« in »Naroda«. Očitajo gerentu v umazanem »Gorenjcu«, da bode šel na počitnice v Kranj skogoro za pet dni zaradi glavarja. Vsi pametni ljudje na Jesenicah vedo, da je bil gerent žrtev liberalnih svinjarij na Jesenicah. Mi to dobro Vemo, da je on preveč strog. Odobravamo Pa, da je nastopil zoper vlačuge in plese. Zaradi tega je prišel v razpor z glavarstvom. To je čast zanj, ker je dobil pet dni zapora, ker skrbi za rod v občini, pa ne kot liberalci, da so podpirali svinjarije. No, pa zdaj še ni bil na počitnicah v Kranjskigori.
Okno v svet.
Ljubljanski občinski svet razpuščen. V
torek zvečer je ljubljanski občinski svet iz-nova izvolil Hribarja za župana z 22 glasovi. Hribar je izjavil, da volitev vsprejme, ako ga potrdi cesar. S tem je bila naprej zapečatena usoda občinskega sveta. V sredo je deželna vlada istega razpustila. — Volitev župana je bila v tem značilna, ker je manjkalo sedem odbornikov — po večini uradnikov.
Socialno-demokraški kongres. Te dni se pere v Kodanju na mednarodnem socialno-demokraškem kongresu umazano rdeče perilo. V laseh so si rdeči bratci radi Čehov, ki so hudo zamerili Nemcem, da so glasovali proti Komenskega šolam. Vsi sociji, razun Čehov in Fincev, so sprejeli ostro resolucijo proti Čehom, kot bi bili oni krivi cele stvari. Čehi so že pripravljeni, da zapuste Kodanj, ker se jim godi očividna krivica. Iz tega razvidimo, da Slovani nimamo nič iskati v nemšku-tarski socialni demokraciji. To je ena stvar, ki teži rdečkarje. Druga je razpad stranke na Ogrskem. Tam menda nobena »žavba« nič več ne pomaga in bo šlo vse skupaj v »luft«. Največjo preglavico pa imajo z badenskimi rdečkarji, ki so glasovali za proračun. Že v naprej se je bil hud boj med badenskimi in drugimi socialisti po časopisju. Sedaj pa bodo Badence izključili iz stranke, če sami preje ne izstopijo. Tako izgleda sedaj v rdečem taboru. Kaj bi še-le bilo, če bi ta »država« še bolj narastla! Oj, ti ubogo bratstvo, jednakost in svoboda!
Odvrnjena nesreča. V Moravski Ostravi je bilo pretečeni teden v nekem rovu 300 ljudi v grozni nevarnosti. Nekdo je hotel zažgati deske, s katerimi je obit rov, da bi tako povzročil eksplozijo plinov in jamski požar. Iv sreči" je papir, katerega je podtaknil, ugasnil in se deske niso vžgale. Hudodelca niso dobili.
Liberalno-prostozidarska banda postaja čimdalje predrznejša. Sedaj katolikom že po cerkvah ne da miru. Tako so pretečeno nedeljo pred cerkvijo sv. Štefana na Dunaju demonstrirali med službo božjo. Nadlegovali so ljudi, ki so šli v cerkev, z znanimi spisi »Proč od Rima«. Straža se je čutila preslabo, razpoditi nemške falote. Zapeli so tik pred cerkvenimi vratini med mašo neko pročodrimsko pesem. — V Rimu pa je neki rncnili-odpadnik v cerkvi sv. Petra med popoldansko službo božjo vstrelil trikrat iz revolverja v zrak. Hotel je s tem opozoriti merodajne kroge na svojo osebo. Tako se pojavlja proticcrkveno gibanje v čimdalje bolj predrzni obliki. Oblasti pa, ki varujejo z najstrožjo natančnostjo vsako najbrez-pomembnejšo sekto, nimajo poguma, ali pa nočejo varovati katoličanov. Obžalovati je pri tem osobito, da je med sovražniki svete Cerkve tudi toliko zapeljanih delavcev. Ti pač ne ved6, kaj delajo.
Dve veliki stavki. V Bilbao stavka na tisoče rudarjev tamošnjih rudokopov. Položaj je vedno slabši, ker noče niti delavstvo, niti lastniki odstopiti od zahtev. Radi tega je sklenila zveza rudarjev proklamirati generalno stavko. Ker so razmere na Španskem že itak napete, se je bati hudih spopadov. — V newyorškem predmestju Cit,y je izbruhnila generalna stavka uslužbencev električne železnice. Situacija je postala vsled tega silno opasna. Delavci so razdrli
ves tir električne železnice in tako preprečili vsak promet. En električni voz so pognali z dinamitom v zrak. Med občinstvom in stav-kujočimi delavci je prišlo do ponovnih spopadov. Več delavcev je smrtnonevarno ranjenih.
Dobiček kapitalistov. »Več ko eden ima več dobi«, to je že star, pa resničen pregovor, kar nam dokazuje dobiček, ki so ga imeli industrijci minulo leto. Obstojalo je brez železnic 661 delniških družb. Te so razdelile nad 208 milijonov kron čistega dobička. Seveda niso dotičniki, ki ki so ta denar v žep vtaknili, nič delali. Če bi pa delovod-stvo zahtevalo zato, da jim znaša denar, zboljšanje razmer, bi pa takoj tožili, da jim gre »slabo«. Ja kšeft je kšeft in v tem so si vsi enaki. Vsi tišče žepe zaprte, da si lažje polnijo trebušček, ih da nič ne uide delavcu, »nikoli sitemu«. Živeli 208 milijonski reveži!
KOLERA.
Kolera sedaj poizkuša iz raznih krajev prodreti tudi k nam. Tako sta se pripetila dva slučaja na Dunaju. Praga, Budimpešta, Požun in še nekateri drugi kraji so v nevarnosti. Vendar pa dosedaj nikjer ni nastopila nevarno. Zdravstvene razmere s opač veliko boljše, vsled tega tudi »kolera« brez »posa« ne more naprej. Treba je pa vsekako previdnosti. Posebno se jo varovati alkohola in slabe vode.
Vesel je revež Brez zlata — če
mu želod’c krepča!
Želodčni likčr „FL0RIAN“ ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 240. „	„	4-80.
Naslov za naročila: ,,FL0RIAN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
J
l	fl.ŽIBERTI
'i ■■ LJUBLJANA : K
k PREŠERNOVA ULICA «
JA FRIFOROČd SVOJO VELIKO
® ZAL0Q0 ČEVLJEV g
DOMAČEUA IZDELKA.
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi.
v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V VaŠ prid bode, bodete II pri nakupovanju aajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu iFranckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, tov.»Buk. iz zagrebške tovarne.
»liaK* V Y UG2,1S:9U. V
0
fsrt
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsled tega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet Je moj dobiček, ker se bla jo hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manufaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužltl tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: Pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena
ulica
V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
02S“ Pazite natančno na ocar
pagT Imenovane tvrdke! -ggi}
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
£ 50 °/0 prihranite^
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, zdrauje dosežete
in ohranite, ako pijete
* SLADI N s
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
v lekarni irilKOCZ]/ zraven rotovža V LjUDijaDl
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Velika zaloga! Nizke cene!
Radi veliko zaloge znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i. t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtlsk In vezenje monegramov ter drugih risb. - Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. MERSOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
Pozor slov, delavska društva!
I^upujte svoje potrebščine ppl znani in pid** popo&ljivi domači manufaktu*ni trgovini
JflflKO ČEŠfilK
(pri ČeSniku)
LtJUBliJAJSlfl
Liinganjeva uliea - Stritarjeva uliea
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejSe blago za ženske in moSka oblačila.
Postrežba poStena in zanesljiva.   Cene najnižje.	=
mcczssn
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
o 00
HHVRE NEW~YORK
a1. francoska prekmorska družba.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek Iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
■	ED.	SMflRDA---------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
Gričar 4 IHepč
mm
Ljubljana -
Prešernova ulica št. 9
priporočata soojo najoečia zalogo izgotouSfsnih oblek za gospode, dečke in otroke
::	ISODOSfi	::
u konfekciji za dame
Leharna „PRI KR0Nl“ ml Ph. BOHINCA
v MIH m umili Bltmism In Rimske ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic L krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , 0 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., 6 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škatli ica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljlce, škatljica 80 vin.
Posipalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 0 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinskl cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 80 vin., o steklenic 1 krono
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Želcznato vino, steklenica 8 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin.
Železnate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
■ ■ H ■
ialna i lastni hiši lol
Najveiia Izbira raznov rsinesa blaia kol: Miljenih lit MMi Uti. ulita izbita hlnbnhni In čoplc, iseh •isti olnala, perila, orati, hov-ibbii za Izseljence, srebrnih ir in ie-| rižie in iseh lalanlerilsbih prelielorr priporočam
Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K.
Najboljša, najslgurnejša prilika za štedenje 1
(GT Lastna glavnica kron 420.537*92 **■!)
unnnnnnrt
= Stanje vlog ===== čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
. ----------==	registrovana zadruga z neomejeno zavezo —---------------------------------
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union‘ za franč. cerkvijo
1| 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik 2 |0 od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure /I zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po “
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje asa ■	■	=====	po	pošti	so	poštno-hranllnične	položnice	na	razpolaganje.	--------------
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Kongresni trs & 10 reg. MdrHga z om. por. Konsresni trs SL 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are po 4 J/«*/o, to je: daje za 200 kron 9 kron   raa 30 vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni davek plača Minica sama. Naisldnmelia prilika za stekali.
Kanonik A. Kalan 1. r., Kanonik A. Sušnik L u,
predsednik.	podpredsednik.
lucm 3«)$ in $\n v Ljubljani
Dunajska c«5ta $t. 1^
priporočata $i>ejc bogato zalogo ::
uozni|j ^ol«5
j>iualni stroji za rodbino in obrt
Izdajatelj In odgovorni urednik Joiel Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.