^Vand
NO. 115
I Ameriška Domovina
m j ’i	; ro,’, ■	- -
yi7’ A/' t e-	SPIRIT	SLOVCNIAN	iflHk
Ft»i> 'Jr. GUAG€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 14, 1971
SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Predmestja se lahko zapro pred revnimi
V posebni izjavi o “odprtih stanovanjilh” je predsednik R. M. Nixon priznal naseljem pravico zapreti vrata revnim, toda rte izključno črnim.
WASHINGTON, D.C. — Vprašanje odprtega stanovanja, oziroma prebivanja kjerkoli v naši deželi, je postalo kočljivo v zvezi z bojem črncev za enakopravnost. Njihovi vodniki in zagovorniki med belimi zahtevajo, da dobe črnci pravico naselit-Ve v katerem koli naselju kjerkoli v naši deželi. Zahtevajo zato v skladu s tem, da zvezne o-blasti grade v vseh naseljih sorazmerno javne stanovanjske zgradbe za revnejše plasti prebivalstva. Ker prebivajo v teh Pretežno črnci, pomenijo te dejansko prihod črncev v naselja, kamor bi drugače ne mogli.
Predsednik ZDA je sedaj iz-^al posebno izjavo, v kateri se Postavlja na stališče, da naselja lahko zaprejo svoja vrata stanovanjskim zgradbam za revne, ne morejo pa jih enostavno zapreti za črnce. Ker so seveda v glavnem črnci revnejši, pomeni ^jansko to zapreti vrata njim !n naselja bogatih tako očuvati Prod njimi.
Zvezne oblasti bodo še vedno nastopale proti rasnemu zapo-stavljanju in bodo podpirale stanovanjsko integracijo, toda no bodo izsiljevale spremembe krajevnih določil za gradnjo vrste hiš in stanovanj ali posa-meznim naseljem vsiljevale jav-11 e stanovanjske zgradbe, je de-Jnl predsednik ZDA v svoji izjavi.
Zvezne oblasti bodo nastopa-e proti rasnemu zapostavljanju, Po bodo pa silile v ekonomsko ntegracijo, je temeljno načelo Predsednikove izjave o javnih stanovanjih.
Sclženicin objavil
svoje delo v tujini
. ^ARIZ, Fr. — Nobelov nagra-lonec Aleksander Solženicin je Jub sovjetski prepovedi objavi tu svoj zadnji roman “Av-§hst 1914’^ svoje “najvažnejše
kot pravi sam. Knjiga je
^elo
izšla v ruščini v založbi YMCA. _ Solženicin je v nemilosti 1 sovjetskem režimu, ki zato e rnara objavljati nobenih nje-j^vih del. V Sovjetski zvezi je jflo edino delo “En dan v živ-„ ePju Ivana Denisoviča’’ še v asu Hruščeva.
^tarši “žrtvovali” sina
Fading, Ang. — Zakonski r, ki se je priselil sem s 7 o-ve°ci z Bardadosov, je pretekli rtek tekom plemenskega plesa ln nekth obredov umoril ene-. Svojih otrok kot nekako “da-^eno žrtev”.
^ blasti( ki so šle v stanovanje , Prijavo sosedov, so našle za-l£eV^enega 16 let starega sina lt;ba Goringa. Prijele so očeta So §a obtožile umora, mater pa gn)0^Peljali v bolnišnico, da u-^e. če je pri pravi pameti.
ho oblačno, soparno z ver-
thostj0	j4ajvigja
athra okoli 85.
,tem-
Novi grobovi
Mary Benda
V	Western Reserve negova-lišču je po daljši bolezni umrla 90 let stara Mary Benda, z 19961 Edgecliffe Drive, Euclid, roj. Brank v okolici Ljubljane, od koder je prišla v ZDA pred 5b leti, vdova po 1. 1944 umrlem možu Johnu, mati Franka in Ann Ropoš, 7-krat stara mati, 2-krat prastara mati. Pokojna je bila članica Waterloo Hive W.O.W. No. 110, Pod. št. 10 SŽZ in Oltarnega društva pri cerkvi sv. Pavla. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.45 v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7.
Frank Jakše
V	Geauga Community bolnišnici je umrl 57 let stari Frank Jakše, 12111 Heath Rd., Ches-terland, rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, upokojeni uposlenec Fisher Body Corp., mož Frances, oče Jeffreyja, Patricie, Winifred Fingerhut, Genevieve, stari oče Tiffany, brat Jamesa in Mary Petrich. Pogreb bo v sredo ob
1.30	popoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St.
Katie Champa
V	petek je umrla v Richmond Heights General bolnišnici Katie Champa, roj. Tomc, 1802 E. 227 St., stara 78 let, rojena v Metliki, od koder je prišla v ZDA 1. 1914, žena Josepha, mati Mary Kralic, Molly Watt, Josepha Jr. in Bernarda, 3-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Mary Spolar (Minn:) in Ane Molek (Slov.). Pogreb bo
Frank J. Kramer
Včeraj je nenadno umrl Frank J. Kramer iz Chagrin Falls tekom strelskega tekmovanja Euclid Rifle Cluba v Wadsworth, Ohio. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavou na Lake Shore Blvd.
Nicholas Dietz Sr.
Na svojem domu, 375 E. 149 St., je včeraj nenadne umrl Nicholas Dietz Sr., mož Elle, roj. Urich, oče Nicholasa Jr., Elle Leibnitzer, Mary Trkach, Georgea, Roberta, Ann DiNun-zio, Julie Gimmellie in Donne Contorno, 19-krat stari oče, 5-krat prastari oče. Pokojnik je bil rojen na Hrvaškem in je prišel v ZDA 1. 1910. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete, nato na All Souls pokopališče.
Poleti preko Atlantika bodo nemara le cenejši
WASHINGTON, D.C. — Boj za mlade potnike preko Atlantika v letošnjem poletju je odprl precej možnosti za ceneno potovanje iz Amerike v Evropo in od tam v Ameriko. Prva je belgijska družba Sabena znižala cene za študente med New Yorkom in Bruxellesom na $220 za krožno pot, njej so sledile druge družbe in trenutno je mogoče mlademu človeku, naj je že študent ah ne, leteti v Evropo in nazaj za $200 in celo ceneje.
Boj za mlade potnike se utegne razširiti na vse potnike. Tako sta Pan American in Air Canada napovedali, da bosta prihodnje leto znižali cene za polete preko iz Grdinovega pogreb, zavoda Atlantika na $100 v vsako smer
na Lake Shore jutri, v torek, ob 3.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Pokojna je bila članica ADZ (Martha Washington) in The Macabbees No. 84.
Leon Ambroziak
V Richmond Heights splošni oolnišnici je umrl včeraj 80 let stari Leon Ambroziak z Landseer Ave., roj. na Poljskem, vdovec po 1. 1960 umrli ženi Juliji, oče Lorette Hojnowski, Johna in Eleanore . DiPaola, 9-krat stari oče, prastari oče. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo zjutraj, v cerkev sv. Kazimirja, nato na Kalvarijo.
za vse. Predlog bosta stavili na konferenci IATA — Mednarodne zveze potniških letalskih družb — na sestaku v Montrealu, ki se začne 28. junija. Tam bodo prvenstveno razpravljali o cenah letalskih potovanj prihodnje leto, pa tudi o sedanji vojni za mlade potnike preko Atlantika.
Pan American in Air Canada sta se že v preteklih letih ponovno zavzeli za znižanje cen poletov preko Atlantika, pa sta vedno popustili pod pritiskom evropskih letalskih družb in njihovih vlad. Tokrat trdita, da bosta svoj predlog izvedli tudi proti volji drugih.
Brežnjev predložil ravnotežje v orožju
Vodnik ZSSR je pozval ZDA, naj sprejmejo ravnotežje v oborožitvi z ZSSR
v naporu za “enako vainest’ na obeh straneh.
MOSKVA, ZSSR. — Vodnik Komunistične partije ZSSR Leonid Brežnjev je v petek na velikem volivnem zborovanju v Moskvi pozval ZDA, naj sprejmejo ravnotežje v oboroženih silah s Sovjetsko zvezo in naj skupno z njo delajo na zagotovitvi “enake varnosti’’ za obe strani.
V zvezi s tem je Brežnjev pripravljen začeti z ZDA pogajanja o omejitvi njihovih vplivnih področij na svetovnih morjih. Dogovor naj bi zmanjšal stroške za oboroževanje na vseh področjih in v vseh vrstah orožja. Brežnjev je zagotavljal svoje poslušalce v “Palači kongresov” v Kremlju, da ZDA ne morejo več dosegati v oborožitveni tekmi kakih prednosti. Nadaljevanje oboroževalne tekme zato za nje nima nobenega smisla. Obe strani se naj bi torej sporazumeli za “enako varnost” obeh dežel.
Glavni tajnik KP ZSSR je priznal, da stoji tudi Washington na stališču “enake varnosti” za obe strani, pa trdil, da se ne more odločiti to načelo izvesti, uresničiti dosledno. Znova se je zavzel za skupno sort zmerno zmanjšanje oboroženih sil v Srednji Evropi, pa govoril tudi o nastopih vojnih brodovij na svetovnih morjih.
Brežnjev je govoril o ameriških skrbeh zaradi povečanega delovanja sovjetskih pomorskih sil v Sredozemskem morju, na Atlantiku, v Karibskem morju in v Indijskem oceanu, pa pokazal nato na ZDA, ki da drže Sedmo floto ob obali Kitajske in Indokine, $esto pa v Sredozemskem morju neposredno ob Sovjetski zvezi. Ponudil je razgovore o tem, toda na temelju “enakovredne kupčije”.
Na morju je Sovjetska zveza kljub obsežnim naporom v zadnjih 15 letih še vedno daleč za Združenimi državami. Ko je dosegla “enakost” na vseh drugih področjih oboroženih sil, bi jih sedaj rada tudi na tem. Wa-
Izraelska petrolejska ladja napadena na poti v Rdeče moije in Eilat
Z nekega brzega čolna je bilo pognanih večje število raket proti petrolejski ladji Coral Sea v morskih vratih Bab al Mandab med Adenskim zalivom in Rdečim morjem pretekli petek. Ladja ni bila težje poškodovana. Napad je izvedla Ljudska fronta za osvoboditev Palestine. Predsednica izraelske vlade Golda Meir je včeraj izjavila, da pričakuje nastop pomorskih sil proti napadom na civilne ladje v mednarodnih vodah.
JERUZALEM, Iz. — Položaj na Srednjem vzhodu postaja naglo pereč, ko izgublja premirje ob Sueškem prekopu svojo veljavo in ko arabski komandosi zopet nastopajo proti Izraelu na področjih, ki šo običajno izključena iz vojskovanja. Lani so komandosi Ljudske fronte za osvoboditev Palestine zasegli in uničili 4 potniška jet letala in s tem vznemirili ne le Srednji vzhod, ampak ves kulturni svet. Pretekli petek so komandosi iste skupine napadli izraelsko petrolejsko ladjo na poti iz Adenske-ga zaliva v Rdeče morje in dalje v izraelsko pristanišče Eilat v Akabskem zalivu. Ladja je plula skozi preliv Bab al Mandab, na katerega enem bregu sta a-rabski državi Aden in Jemen, na drugi pa Francoska Somalija. Preliv je del mednarodnih morskih poti, odprt vsem in vsakemu.
Ljudska fronta za osvoboditev Palestine je objavila, da je brzi čoln z njenimi komandosi izstrelil proti izraelski ladji v petek 5 raket in jo zažgal. Izraelsko poročilo pravi, da je napad povzročil le malo škodo in ni zahteval nobenih človeških žrtev. Izraelska vlada je v posebni izjavi poudarila težo napada na “civilno ladjo na poti skozi mednarodne vode”. Izjavila je, da pričakuje, da bodo pomorske države nastopile in preprečile v bodoče take napade, pa dodala, da bo Izrael pod-vzel vse ukrepe, ki so potrebni za varnost civilnega prometa do
shington nemara za ‘kupčijo* na em polju ne bo posebno vnet.
Javno razpoloženje v Turčiji ne more najfi ravnovesja
ANKARA, Tur. — Razpoloženje turške javnosti se ne more umiriti in najti ravnovesja. Še zmeraj niha med prividnim mirom in kaosom, ki ga ustvarjajo teroristi. Vlada pod predsedstvom dr. Erma se sicer trudi, da bi pomagala redu in zakonitosti do zmage, pa se ji to ne posreči. Teroristi so še zmeraj tako močni, da s svojimi akcijami vznemirjajo vso deželo in jo stavljajo pred vprašanje, kam naj sedaj krene turška politika. Teroristi so torej postali v Turčiji politična sila, česar ni nihče pričakoval razen poklicnih pesimistov. Kako je 'moglo priti do tega?
Pred dobrimi 10 leti so se uprli takratnemu republikanskemu režimu vojaški krogi, prevzeli oblast, pognali deželo v ustavotvorne volitve in omogočili parlamentarno vlado demokratske stranke, ki jo je vodil Demirel. Tedaj je pognala svoje kali sedanja kriza. Demirel sam je sicer napreden politik, pristaš ameriške-
ga pojmovanja o politični svobodi, toda njegovi volivci so bili in so še danes cvet konservativnosti in celo reakcionarnosti. Taki volivci seveda ne morejo izbrati naprednega parlamenta. Zato med vlado in parlamentom ni bilo pravega ravnovesja, pa tudi ne prave vzajemnosti. Politično življenje je kmalu zamrlo, razpasla se je korupcija, socialna politika je obstojala le na papirju.
Med tem so gospodarske težave rastle, režim jih pa ni znal obvladati. Zavladala je brezposelnost, posebno med inteligenco, prosveta je pa u-stvarjala zmeraj nove valove razočarane šolane mladine. Na drugi strani je bil prepad med maloštevilnim bogatim slojem in ljudsko revščino od leta do leta večji. Nezadovoljnost je zavladala tudi med delavstvom, ni ga pa gnala na ulico. Politično aktivni so o-stali mladi inteligentje, ki so se pa razbili na kakih 40 skupinic, od socialnih demokra-
tov do maoistov in guevarov-cev. Med tem je prišlo do krvavih nemirov v 1. 1968, kjer so bili 4 demonstrantje ubiti. Takrat je pritisnila vlada in prepovedala vse partijske formacije, leve in desne.
Prepoved je ostala na papirju. Pojavilo se je “reformistično mladinsko gibanje”, ki se je pa kmalu razcepilo na “teoretike”, ki so zagovarjali politično vzgojo mladine, in' pa aktiviste; iz njihovih vrst se je rodila “Turška ljudska osvobodilna armada”, že naslov sam pove, kdo jo vodi, kam cilja in kakšne bodo metode njenega delovanja. Znana je sedaj pod imenom TPLA in je postala vodilna sila turških teroristov. Njeni “kadri” so zajeli, odnosno u-grabili ameriške vojake, izropali banke, in zadnjič ugrabili i z r a 1 e skega generalnega konzula v Carigradu Elroma. Včasih svoje žrtve pobijejo, včasih jih pustijo na svobodo, včasih se jim pa nakane ponesrečijo. So tako dobro or-
ganizirani, da jim državni varnostni organi ne morejo blizu. Imajo izvrstne zveze tudi s podobnimi “osvobodilnimi gibanji” v arabskih deželah, kamor pošiljajo na vež-banje svoje kandidate za teroristične akcije. Zadnje čase je začela tudi armada sama loviti pristaše TPLA. Pravijo, da je pri svojih masovnih racijah zajela na stotine levičarjev, študentov, profesorjev, učiteljev, druge inteligence, pa tudi umetnikov in časnikarjev.
Če bi hoteli povedati, kaj je TPLA, bi lahko rekli, da je ona vodilna turška mestna gverila, ki uživa simpatije in tiho podporo vsega, kar se ne strinja s sedanjim režimom, pa javno tega ne pokaže.
Turška politika je v podobnih slučajih — in takih je bilo že par — prešla v roke generalov in admiralov. Zakaj se to sedaj še ni zgodilo, je pa uganka za politične opazovalce.
svojih pristanišč.
Ladja Coral Sea obsega 78,000 ton in plove pod liberijsko za stavo v najemu izraelske družbe. Na njej je posadka 33 mor narjev, od tega 23 Izraelcev pod grškim kapitanom. Je ena izmed ladij, ki vozijo petrolej iz Aba-dana v Iranu skozi Perzijski zaliv in Arabsko morje v Rdeče morje do Eilata v Izraelu, kjer ga pretakajo po posebnem vodu v Haifo ob Sredozemskem morju. Del tega petroleja je za izraelske domače potrebe, del pa ga gre dalje v zahodno Evropo. Petrolej, ki prihaja po tej poti v Evropo, zmanjšuje potrebo po Sueškem prekopu, skozi katerega so preje redno petrolejske ladje vozile v Evropo.
Par ur po napadu na Coral Sea v Bab al Mandab je prišlo poročilo, da so egiptska lovska letala preletela Sueški prekop in da so Izraelci streljali na nje. Vse to kaže, kako negotov in napet je postal položaj na Srednjem vzhodu. Neroden, nagel korak na eni ali drugi strani lahko hitro sproži nov večji vojni spopad* ko kažejo v Egiptu novo bojevitost, od kar so sklenili s Sovjetsko zvezo 15-letno pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju. Predsednik Al Sadat je v zadnjih dneh ponovno napadel ZDA kot “zaveznika” Izraela. Zdi se, da je učinek poti državnega tajnika W. P. Ro-gersa v Egipt, splahnel.
Predlog za končanje vojne nima v Senatu večine za odobritev
WASHINGTON, D.C. — Dopolnilo Hatfield-McGovern o u-kinitvi denarnih sredstev za vojskovanje v Vietnamu z 31. decembrom letos v Senatu nima potrebne večine. To je pokazala razprava, ki se je začela sredi preteklega tedna, pa se vlekla mrtvo in brez zanimanja senatorjev do konca tedna in se bo nadaljevala še danes in jutri. Glasovanje o predlogu je predvideno za sredo.
Sličen predlog je lani v Senatu propadel v razmerju 55:39. Tokrat izgleda, da bo poraz še večji. Povpraševanje naj bi pokazalo, da je 53 senatorjev proti predlogu, od 11 uradno še ne-odločenihj naj bi bili vsaj 4 proti. Za predlog je, kot trdijo, le 33 senatorjev.
Podoben predlog je bil stavljen tudi v Predstavniškem domu, pa je dobil še manj podpore. Tudi v Domu razprava o predlogu ni bila kaj prida živahna. Trdijo, da podpira tam predlog od 435 kongresnikov le okoli 150. O njem bodo glasovali v sredo ali četrtek.
Iz Clevelanda in okolice
Dan zastave—
Amerika praznuje danes “Dan zastave”, obletnico prisvojitve zvezd in prog, ki krasijo zastavo in pomembno predstavljajo zgodovino naše dežele. To praznovanje je ameriški način izražanja hvaležnosti, da lahko živimo v svobodni deželi. Spoštujmo Ameriško zastavo, razobesimo jo ob državnih praznikih, spoštujmo pa tudi deželo, ki nam je dela novo domovino in možnost svobodnega življenje v njej. — V mestu bo zvečer ob
7.30	svečan sprevod v počastitev dneva zastave.
Seja—
Klub slov. upokojencev v Newburgu ima v sredo ob 2. popoldne sejo v SDD na Prince Avenue.
Zanimiv sejem—
V May Company v mestu imajo zanimiv narodnostni sejem, pri katerem sodeluje okoli dva ducata narodnosti, ki žive v našem mestu. V 7. nadstropju trgovine bodo ves ta teden ponujale svoja jedila, kazale svojo umetno obrt in plese, pa tudi petje.
Zadušnica—
Jutri ob 7. zjutraj bo v cerkvi sv. Križa sv. maša za pok. Mat-thewa Hodnika ob 10. obletnici smrti.
Taksiji pristali na znižanje plač—
Taksiji, člani Teamsters Local 555 so s precejšnjo večino izglasovali znižanje svojih plač, da bi pomagali Yellow Cab Co., ki je zašla v denarne težave, ko število potnikov pada.
Katoliške šole v stiski—
Devet katoliških višjih šol v clevelandski škofiji je zašlo v finančne težave. Njihov skupni proračun znaša preko 5 milijo-j nov dolarjev, dohodkov od šolnine pa le okoli 3 milijone. Tudi če sedanjo državno podporo zvišajo od $50 na $100 za šolarja, bo primanjkljaj znašal še vedno okoli 1.2 milijona dolarjev. Kje ta denar dobiti je vprašanje, ki ga bo treba rešiti, če naj šole ostanejo.
Za podpore 53 milijonov več—
Za javno skrbstvo je v tekočem proračunu okraja Cuyahoga na razpolago okoli 178 milijonov dolarjev. Trdijo, da to v prihodnjem letu ne bo dovolj in so proračunski predlog povečali za 53 milijonov na skupno 230.2 milijonov.
Rev. J. Falež imenovan za župnika v Radmirju—
Rev. J. Falež, kaplan pri Sv. Vidu, ki je odšel 10. maja na obisk v Slovenijo, pošilja od tam pozdrave svojim prijateljem in znancem, pa tudi vsem rojakom. Sporoča, da je njegov opat resno zbolel in da je mariborski škof imenoval zato njega za župnika v Radmirju. Tako ne vidi možnosti, da bi se mogel vrniti v Cleveland."
V bolnišnici—
Rojak John Krnc, 1059 Addison Rd., je v St. Alexis bolnišnici, soba 218. Obiski so dovoljeni vsak dan od 4.30 pop. do
7.30	zvečer. Želimo mu naglega okrevanja.
Libija priznala rdečo Kitajsko
TRIPOLI, Lib. — Libija je priznala rdečo Kitajsko ob prvi
obletnici umika ZDA z letalskega oporišča Wheelus, ki so ga te rabile vse od konca druge svetovne vojne..
Do preobrata septembra 1960 je bila Libija kraljestvo, trdno povezano z Zahodom, posebno z ZDA in z Veliko Britanijo.
Ameriška Domovina
==fe
V VI I I/ I «- » v
bil'i St. Clair Ave. — lIEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece _a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$)8.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
d ni ted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.ftQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
,83	No. 115 Monday,’ June 14, 1971
temeljno sredstvo za vso mednarodno trgovino. Svet dobrote naglo pozabi, hvaležnost ni temeljno načelo v mednarodni in meddržavni politiki, tam velja le korist!
Amerika bo morala spretnejše in doslednejše varovati svoje koristi v tujini, pomagat pojdimo le tja, kjer smo dobrodošli, kjer je naša pomoč zaželjena in res nujno potrebna za nas in za ves svobodni svet.
Trenutni upad ugleda, moči in vpliva Amerike v svetu nas ne sme prehudo zadeti, taka je usoda vsega človeštva. Dolžnost nas vseh je našo deželo braniti, je to naša domovina, v njej imamo svoje domove! Dvignimo visoko našo zastavo, stojmo trdno ob njej. Glejmo pa pri tem tudi na to, da bomo njej in deželi, ki jo predstavlja, res tudi delali čast. Prav posebno velja to tedaj, kadar smo na tujem, tedaj smo svetu pred očmi!
bo velik piknik s kosilom v sredo, 14. julija, na izletniških prostorih (farmi) SNPJ na Heath Road.
Kosilo bo prvovrstno in stane samo $1 za člane in $2 za nečlane, kar je napol zastonj. Zato gredo vstopnice v denar kot suhe hruške. Da ne bo prepozno, kar se rado zgodi, jih hitro rezervirajte pri blagajniku Andy-ju Bozichu, tel. 481-7094. Na pikniku se ne bodo prodajale. Kosilo se bo pričelo servirati ob 1. uri popoldne.
Za tiste člane, ki nimajo avtov, smo najeli bus, ki bo odpeljal izpred SDD na Recher Ave. točno ob 11. uri dopoldne. Torej bodite vsi na mestu, da ne bo
Naš klub je tudi sklenil, da priredi izlet v Toronto, Canada, in sicer enkrat v avgustu. Natančni datum še ni določen. Za ta izlet se je prijavilo že 35 članov, kar znači, da jih bo kmalu za poln bus. Kdor torej želi iti, naj se hitro prijavi pri tajniku Johnu Zamanu, 481-4871.
Ker bi si člani radi čim več ogledali, bo izlet trajal tri dni in dve noči. Odbor skuša priti tudi v stike v svrho družabnosti s kakšno ondotno organizacijo, ki bi imela tiste dni kako prireditev. S tem bi izlet dobil bolj domače lice.
Balinarjem, ki so bodo udeležili tekme Kluba društev SDD, se naznanja, da je datum tekme
potem prerekanja. Cena vožnji preložen od 19. in 20. junija na
Dan zastave, narodnega simbola
Danes praznujemo v naši deželi “dan zastave”, narodnega simbola. Naša zastava visi na naših domovih, z njenim izobešenjem kažemo, da našo zastavo spoštujemo, da spoštujemo tudi deželo, ki jo zastava predstavlja.
V današnjih dneh, ko je ugled naše dežele tako močno padel v svetu in doma, je posebno potrebno našo zastavo visoko dvigniti in trdno stati ob njej. Amerikanci smo! Na to smo lahko ponosni, kot smo ponosni na to, da smo sinovi in hčere slovenskih staršev, prenekateri tudi pravi sinovi in hčere Slovenije.
Združene države so od vsega začetka dežela svobode, zatočišče stiskanih, preganjanih, pribežališče tistih, ki jim je svoboda vse. Na naše obale so prihajali begunci in preganjanci vseh vrst, politični, rasni, verski, vsi, ki v starem svetu niso mogli obstati in si ustvariti zadovoljivega življenja in obstanka.
Naša dežela je kot samostojna država še mlada, čez pet let bo praznovala šele 200-letnico svoje neodvisnosti. Mlada, čvrsta, močna in bogata je bila v preteklosti često prešerna in preveč samozavestna. Nekateri Amerikanci so bili prepričani in nekateri so še vedno, da je pri nas vse najboljše, največje, da smo najsposobnejši in v vsem daleč pred ostalim svetom. S tako zavestjo so šli v svet in so se v-skladu z njo tudi ravnali. Gledali so na vse tuje zviška, tudi kot predstavniki svoje dežele v tujem svetu so preveč ponosno dvigali glavo. Svet, ki je Ameriko zaradi njene svobode, pripravljenosti pomagati, zaradi bogastva in dobrohotnosti spoštoval, je začel gledati na njo z druge strani in z drugačnimi očmi.
Postali smo “grdi Amerikanci”, ki nas svet postrani gleda in nas nima rad, četudi nam tega ne pove naravnost v obraz. Pretirana samozavest, bahavost, vseznanje in o-malovaževanje drugih so nam napravili v svetu veliko škode.
Hvala Bogu je šlo v tuji svet tudi veliko treznih, premišljenih Amerikancev in Amerikank, ki so znali temu našo deželo prav predstaviti, ki so znali pri tujih narodih buditi za njo spoštovanje in celo ljubezen. Tako kljub temu vsemu, kljub izredno dobro organizirani, obsežni komunistični propagandi proti naši deželi Amerika v svobodnem svetu ni osovražena, četudi ni ravno ljubljena. Za to je premogočna in prebogata, svet pa je še vedno nevoščljiv, kot je bil.
Evropo smo šli reševat v prvi in drugi svetovni vojni ter ji obakrat vrnili svobodo. Posebne hvaležnosti nam za to ni kazala, četudi smo ji po zmagi pomagali popravljati ruševine in ji obnavljati gospodarstvo. Bilijone smo potrošili v ta namen in še vedno jih trošimo, ko čuvamo meje svobodne Evrope vzdolž železne zavese. Evropa je zdaj dovolj bogata in dovolj trdna, da sama skrbi za svojo o-brambo, ZDA bi zato lahko svoje oborožene sile umaknile domov ali jih v Evropi vsaj močno zmanjšale.
Ko smo zavarovali Evropo in ji pomagali k obnovi, smo morali hiteti branit Južno Korejo, preko katere so hoteli rdeči, navdušeni nad svojo zmago, na Kitajskem, raztegniti svojo oblast. Stalo nas je veliko krvi, naporov in premoženja, da smo rdečo poplavo zavrnili in Južni Koreji zavarovali svobodo in neodvisnost.
Rdeči val je butnil v Indokino. Ni se zadovoljil z oblastjo nad Severnim Vietnamom, koval je načrte o osvojitvi vse Indokine, Malezije in Indonezije vse do vrat Avstralije in upal na svojo zmago v Indiji. Po omahovanju in predolgi neodločnosti so ZDA v času predsednika L. B. Johnsona posegle v Južni Vietnam v prepričanju, da bodo rdeči napad naglo zlomile in se zmagovite od tam umaknile, ko bo obroč okoli rdečega sveta tam popravljen in utrjen. Naše oborožene sile za način vojskovanja v Vietnamu, ki so ga vodili rdeči, niso bile izurjene, zato tudi ne dovolj uspešne. Naloga je bila veliko večja in težja, kot so si v svoji prešerni samozavesti v Washingtonu predstavljali.
Po 6 letih obsežnega in napornega vojskovanja smo uspeli rdeči val v Južnem Vietnamu zagraditi, ga ustaviti, toda jez proti rdeči poplavi je nizek in šibek. Brez pomiritve in ureditve Kambodže in Laosa ne more biti prave varnosti v Južnem Vietnamu. Miru v Indokini ne bo, doklei se ne bodo zanj odločili v Moskvi in Peipingu. To ve predsednik Nixon prav dobro, zalo je skušal in skuša še vedno tam odpreti vrata in najti možnost nekakega dogovora.
Graditev trdnega obroča okoli komunističnega sveta, ki je bila temeljno načelo ameriške zunanje politike v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni, smo neopaženo o-pustili, ko je Sovjetska zveza preskočila našo ograjo na Srednjem vzhodu in se usidrala v arabskem svetu. Ko je na Kubi prevladal sovjetski vp!iv, ko se ta krepi v Afriki, južni Aziji in celo v Južni Ameriki. .
Dolar, ki je bil povsod zaželjen, izgublja v zadnjih letih svoj ugled, njegova veljava je dmajana, četudi je še vedno
* INFLACIJA SE RAZRA- leregajo pri “businessu”, kakor ŠCA BOLJ IN BOLJ. Čutili smo da so to zadnji “knofi”, na ka-jo zadnjih par let, pa jo bomo terih vise njihove hlače. Le ka-
zanaprej še bolj. Zapomnimo si to. Če ne, bomo jutri in tako naprej vsak “jutri” bolj in bolj razočarani. Neki odličen bankir je pred kratkim svetoval svojemu prijatelju, ko ga je ta prosil, kaj in kako bi bilo najboljše za njegove “dolarčke”, da mu ne uidejo iz rok. Bankir mu je svetoval:
“Drži jih in trdno sedi na njih, da ti ne uidejo! Sedanje gospodarske razmere jadrajo skozi take čase, da inflacija s svojimi od dneva do dneva večjimi ustmi vse naokrog čaka, da ljudem od-grizava njihove dolarčke, ki so jih prihranili ob težkem delu in trudu za te in one potrebe za stare dni!”
Ta nasvet veliko pove, ne samo tistemu bankirjevemu prijatelju, ampak vsem nam. Pove: Čuvajte dolarčke, če jih kaj imate! Inflacija ima res velika usta in ostre zobe. Pa tudi zape-
dar nastane pri tem taka ostra kriza, da ni izhoda, da bi staremu obstoječemu redu vse vrag odnesel, nekam za neke “devete gore in hribe”, tedaj šele začno popuščati in pristajati na razgovore, kam bi bilo bolje se obrniti in zasukati, da ne bi tudi nje odnesle in odpihale za kake gore in hribe razne gospodarske krize. Na kaj takega seveda ne pristanejo preje, dokler ne začne popuščati pri njihovih hlačah z mnogimi žepi prišitek zadnjega “knofa”.
To opisovanje in primerjanje, zakaj in odkod inflacija in njene sitnosti, zgleda smešno — a je zraven nadvse resno. Pisano je za preproste, za boljše razumevanje.
— Kaj nam napovedujejo pri teh inflacijskih težkih križih in sitnostih?
Poglejmo!	i
Opazovalci našega domačega
na obe strani je $1.
Ker je med nami še precej "članov, ki se radi zavrtijo, smo najeli Želodcevo godbo, ki bo razmajala naše revmatične kosti. Drugi bodo balinali, peli ali pa reševali svetovne probleme, ki jih diplomatje ne morejo. Tako, da bo za vsakega nekaj. Toliko glede piknika.
26. junij. Naš klub je dodal še en team, tako da jih bo imel kar šest po štiri osebe.
Končno ne pozabite na piknik Federacije klubov, ki se bo vršil v sredo, 4. avgusta, na farmi SNPJ. Pričakuje se rekordne u-deležbe. Igrala bo prvovrstna godba.
Frank Česen
NOVI PREDSEDNIK SNO G. MLOŠ STARE OBRAZLOŽIL NJEGOV PROGRAM IN SMOTER
Ijiva je s svojimi nasveti in ob-^n mednarodnega gospodarstva ljubami. Ljudi zapeljuje kam in v Washingtonu objavljajo kaj
kako naj investirajo dolarčke. Priliznjeno to dela. Mnogi potem so razočarani, ker iz ‘gnezd’, kamor po njenih nasvetih kdo dene kaj v tako ‘gnezdo’, jih iz teh njeni ‘dihurji’ vse pobero in izpraznijo.
Taka je inflacija. Izprijena hči tistih, ki jo povzročajo ...
Kdo jo povzroča? Ljudje seveda vseh vrst in poklicev. Vsak nekako po svoje. Človeška slabost je to, da mnogi nimajo nik-,dar dovolj, to zlasti med velebo-gataši. Na vodstva pridejo novi ljudje. Uspehe hočejo pokazati pri raznih takih in takih korporacijah. Pokazati hočejo več dobička. Za priznanje in slavo jim gre. Malo navijejo cene. Tisti, ki delajo za nje, to vidijo in čutijo, ti zahtevajo zatem več za svoje delo. Na vseh poljih trgovine je isto in tega gospodarskega ravsa in kavsa ni nikoli konec. Tisti, ki jih ljudstvo izvoli in jim poverja oblast, da bi pa-zTi, da ne bi nekateri imeli vedno več jih žlic v rokah kakor drugi — pa navadno dremljejo in ne store nič, dokler javnost ne začne trkati na njihova vrata in okna,,da je čas, da se zbude, da naj vstanejo in odpro oči. To seveda šele takrat, ko inflacija že mnoge pahne na beraško pot.
I n f 1 a cije povzročajo seveda tudi druge gospodarske zadeve med narodi in deželami po svetu. Neprestana tekmovanja na vseh raznih mednarodnih trgih. Navijajo carine, to tudi dviga cene. Poviške nosijo in trpe kon-sumenti. Koncem konca vsakega to nekaj potiplje.
Inflacijo je lahko začeti. Tež-ko jo je ustaviti. Prav nekako Itako kakor kako “kitajsko vojno”. ..
Zakaj?
Zato, ker ustavljati in omeje-jvati inflacijo pomeni žrtve. Teh jse Pa vsak otepava in boji. Malo je takih korporacij in družb, kakor tudi posameznikov, ki bi Pivi stopili pred javnost in obja-jvili taka “zdravila”, ki naj bi jodpodila s polja gospodarstva inflacijo. Za vsak groš in cent se
neprijetne napovedi.
Pravijo, inflacije nismo še docela občutili — to namreč, kar še pride. Hude glavobole bo nam bo še prinesla. Zgleda, da zvišavanje cen ne bomo mogli ustaviti. Vsaj kmalu ne. Kaj pove, zakaj ne? Zvišanje cen za to in ono v zadnjih par tednih. To potrjuje tole:
Zrakoplovne družbe so pred kratkim objavile povišek za vse prevoznine za 6%.
Pomanjkanje olja za razne kurjave in celo plina je baje manj, to bo dvignilo cene temu.
Povišek plač jeklarjem in drugo na tem polju bo dvignilo cene jeklu in’ vsem izdelkom iz njega.
Podražitev lesa napovedujejo, kar pomeni, da stavbinska dela bodo stala več.
Utilitetne družbe, ki oskrbujejo in dajejo postrežbo z elektriko in plinom itd., naprej in naprej povišujejo cene.
G. Miloš Stare
BUENOS AIRES, Arg. — Pred kratkim je slovenska politična emigracija, po predstavništvih svojih političnih strank, izvolila g. Miloša Stareta, za novega predsednika naj višje slovenske demokratične politične ustanove, Narodnega odbora za Slovenijo. G. Miloš Stare je tako nasledil na tem mestu pokojnega dr. Miho Kreka.
Da se javno in slovesno izrazi priznanje Narodnemu odboru in njegovemu vodstvu in da se s tem tudi dokaže strnjenost naših vrst v boju za svobodo slovenskega naroda, je slovenska demokratična skupnost v Argentini priredila slavnostno večerjo, ha kateri je tudi prvič javno proslavila g. Stareta, kot novoizvoljenega predsednika Narodnega odbora.
Tako so se v soboto, 29. maja, zbrali v veliki dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu predstavniki društev in organizacij, ki tvorijo celotno bit življenja naše izseljenske skupnosti. Prišli so, da vsak posebej in vsi
Posebno dražijo in zvišujejo skupaj čestitajo novemu pred-
cene bolnišnice in druge take u-stanove za svoje postrežbe.
Kje so še davki za vse razne stvari. Ti rastejo in se množijo kakor gobe po prvem toplem jesenskem dežju.
Pa naj pričakujemo pri vsem tem, da bo nam že jutri nepriljubljena “teta” inflacija rekla: “Goobye in dobro se imejte!” Kaj še! Sčipala bo nas še bolj in bolj.
Dal Bog, da bi se motili vsi z menoj vred, ki to napovedujejo!
R.
Piknik euslidskih upokojencev
EUCLID, O. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu, O., ki navzlic znatni umrljivosti šteje 657 članov, se živahno udejstvuje na družabnem, socialnem in humanitarnem področju, kar je zdravju zelo koristno.
sedniku, mu izrazijo zaupanje, obenem pa tudi, da ponovno izpovejo vero v ideale, za katere se naša emigracija od vsega svojega početka bori: ideale slovenstva in krščanstva.
Slavnosti te afirmacije so se udeležili sledeči p r e d s tavniki našega javnega življenja:
Člani Narodnega odbora za
jana Hribar, šolski referent Franc Vitrih, voditeljice in voditelji slovenskih osnovnih šol: Marjana Batagelj (Slovenska hiša), Angela Klanjšek (San Justo), Katica Kovač (San Martin), Mija Markež (Pristava), Aleksander Pirc (Carapachay), Marjan šifrer z gospo (Ramos Meji); Ivan Kopač za zvezni šolski svet.
Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka:	Rant Pavle,
predsednik odbora staršev.
Slovenski dušni pastirji: delegat msgr. Anton Orehar, Jože Guštin (Berazategui), Matija Lamovšek (Pristava), Gregor Mali (Slovenska hiša), Jure Rode (San Martin), dr. Alojzij Starc (San Justo), Jože Škerbec (Ramps Mejia).
Slovenski lazaristi:	superior
Lado Lenček.
Rožmanov zavod, Adrogue: rektor dr. Franc Gnidovec.
Za Slovenske domove — predsedniki:	Jože Vidmar z gospo
(Berazategut), Alojzij Sedej gospo (Carapachay), Franc Per-nišek (Pristava), Franc Vester z gospo (Ramos Mejia), Franc Zorko s hčerko (San Martin); Jože Miklič z gospo in Tone O-blak z gospo, odbornika (San Justo).
Slovenski del ukrajinske univerze: univ. prof. dr. Vinko Bru men z gospo.
Slovenska katoliška akcija: predsednik Milan Magister z gospo.
Slovenska kulturna akcija: dr. Mirko Gogala.
Zveza mater in žena: predsednica Pavlina dr. Dobovškova, odbornica Anica Kraljeva.
Slovenski prot ikomunistični borci: starešini Ivan Korošec gospo (Tabor), Slavko Urbančič z gospo (Vestnik).
Družabna pravda: predsednik Maks Jan.
Slovenski pevski zbor Gallus: predsednik Silvo Lipušček z gospo, Roza Golob.
Slovenska hranilnica “Sloga predsednik Ivan Ašič z gospo, u-
obsežnem govoru razložil nastanek Narodnega odbora, njegovo zgodovino in njegove smotre. Dejal je:
Ustanovitev NO in njegov program
Potem, ko je v letu 1944 Slovenska zaveza prenehala delovati, ker so bili njeni vodilni člani ali odpeljani v Dachau ali so morali v ilegalo in jim je bilo zaradi nacističnega in komunističnega zasledovanja delo o-nemogočeno, je šel razvoj in 2 njim svetovni dogodki v takšno smer, da se je izkazala nujna ustanovitev skupnega foruma slovenskih demokratičnih strank. Po pripravah v izrednih okolnostih, ker je bilo vse delo v ilegali, smo se predstavniki demokratičnih strank zedinili na ustanovitev NO, ki naj poda smernice za povojno ureditev Slovenije in Jugoslavije. Pri tem delu je od SLS odločilno sodeloval pok. dr. Šmajd, ki me je obiskoval v mojem skrivališču v nekem podstrešju v ljubljanski okolici, da sva predeba-tirala naše poglede. Tako je prišlo do ustanovitve NO, ki je za številčno r a z m er j e zastopstva članov demokratičnih političnih strank, to je SLS, JNS in Socia' listične stranke, prevzel ključ prve slovenske narodne vlade iz leta 1918. Tako ustanovljeni NO se je predstavil z narodno izjavo z dne 29. oktobra 1944.
Pomen te narodne izjave je ^ tem: zaključena je bila doba več kot 20-letnih nesoglasij med SD' venci, kakšen naj bo odnos posameznih narodov do skupne države Jugoslavije in kako naj bi bila urejena jugoslovanska država.
Če upoštevamo 20-letni boj med zagovorniki centralizma na eni strani in slovenske avtonomije na drugi strani, potem moramo priznati, da je narodna izjava z dne 29. oktobra 1944 zgodovinski dogodek. Slovenske demokratične politične stranke so se zedinile na enotno gledanj6 v izjavi, ki je postala idejni fe' melj za ustanovitev NO in v 0' snovi še danes veže v NO slovenske demokratične politične stranke in more združevati vse demokratične Slovence. Osnovne zahteve v tej. narodni izjavi so:
Na temelju etnične samobitnosti slovenskega naroda in ria temelju narodnostnega načel8 zahtevamo:
1.	državno-pravno združitev vsega slovenskega narodnega zemlja v Zedinjeno Slovenijo, hi mora biti v geografskem, gosp0' darskem, prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celota, da .bosta zavarovana nemoteni narodni in gospodarski obstoj in razvoj slovenskega nar0' da.
2.	federativno, na demokratični podlagi in socialno pravičn0 urejeno Jugoslavijo, katere sestavni del je tudi narodna država Zedinjena Slovenija.
3.	tako federativno državo, d8 bodo narodne države kot sestaV'
ovenijo. preds. Miloš Stare z pravnik Marjan Loboda z gospo, gospo, univ. prof. dr. Tine Debe- Slovensko katoliško akademijah z gospo, Rudolf Smersu z sko društvo: predsednik Andrej gospo, Feliks Urankar.	Mele.
Za načelstvo Slovenske kr- Slovenska dekliška organizacija: predsednica Pavla Andre-
ščanske demokracije — SLS v Argentini: Miha Benedičič z gospo, Janez. Dimnik, dr. Jože Dobovšek z gospo, Pavel Fajdiga z gospo, Rudolf Hirschegger (Mend.), Jože Košiček, dr. Jože Krivec z gospo, Valentin Markež z gospo, dr. Alojzij Voršič z gospo, inž. Jože Žakelj z gospo; član Poverjeništva Franc Šenk z gospo.
Zedinjena Slovenija: predsednik Božo Stariha z gospo, mla-
Tako imamo vsako leto dve veliki prireditvi; enkrat pozimi ^’nshi referent inž. Jernej Do-v dvorani, enkrat poleti na pro-j k°všek, vodja mladinskega sve-stem. Naša prihodnja prireditev tu prof. Tine Vivod in gdč. Mar-
jak.
Slovenska fantovska zveza predsednik Miha Stariha.
Slovenski skavti: vodja Marjan Trtnik.
Mladinska vez:	glavni ured-
nik Gregor Batagelj.
Svobodna Slovenija: Amalija Krošelj, vdova bivšega glavnega urednika ter urednika Slavimir Batagelj in Tone Mizerit.
Po pozdravih predstavnikov posameznih skupin in ustanov je predsednik Narodnega odbora za Slovenijo g. Miloš Stare v
ni deli imele tako stvarno p°^' ročje, da bo izvrševala osrednj8 zvezna oblast le tiste naloge & imela le tiste prerogative, ki s° ji z zvezno ustavo izrecno pri' znane in izvzete iz pristojnost oblasti narodnih držav.
S to narodno izjavo so vse de' mokratične politične stranke odklenile centralizem, odklonile teorijo enega jugoslovanskega naroda, poudarile načela enak6' pravnosti vseh narodov JugosD' vije. Brez pridržkov je v naiod ni izjavi odločno povedano, t8 ima slovenski narod v Jug05*3 viji pravico do svoje naroda6 države Zedinjene Slovenije.
To izjavo je podpisalo v časa okupacije in revolucije v strog konspiraciji nad 300 predstava1 kov slovenskega javnega živlJ8 nja, vseh političnih strank, vi ne osebnosti iz vse Slovenije h1 vseh okupacijskih con.
(Dalje na 3. strani)
— Ohio je peta država po P dobivanju premoga v ZDA.
ri-
PRANCE BEVK:
V mestu gorijo luči
"Kako ti je, Kristinica?”
Bolnica ji je iztrgala desnico, odstopila za korak, obraz se ji je izpremenil, preko čela in preko bc so ji legle poteze strahu in groze.
“Ne grem v pekel!” je zajavkala. “Nočem biti pogubljena. Ne grem v pekel...”
Glas ji je zvenel kakor otroku, ki se je sredi noči in teme Prebudil iz strašnih sanj in vPije od groze. Preko lica so ji tekle solze.
Tedaj se tudi mati ni mogla več vzdržati joka, ako tudi se ttru ni utegnila vdajati. Huje ko žalost jo je prevzemalo sočutje do hčere.
“Kristinica!” je pristopila in 3° je izkušala potolažiti kakor °troka. “Saj ne pojdeš v pekel. Suj ne boš pogubljena. Kdo pa Pravi, da pojdeš v pekel?”
“Vsi pravijo”, se je hči otresla njene božajoče roke. “Vsi govo-rijo. Vsi mi hočejo slabo. V pekel me hočejo pahniti. Jaz nočem v pekel.”
“Moj Bog!” Mati ni vedela, kaj naj stori! “Sedi, Kristina!” 3° je potisnila na stolico. “Bodi niirna! Tako se lepo pogovoriva. Saj jaz ti nočem nič slabega. Ali veš, da ti jaz nočem slabega?”
Prigovarjala ji je tako nežno, tako od srca, da se je bolnica Pomirila, v trenutku so ji usahnila solze. Tudi mati si je obrh, sala lica. Sedla ji je nasproti in 3° je gledala s tako milim, tako ljubečim in sočutnim pogledom, je bilo kar bridko. Kristina 3° je opazovala do potankosti, °d nog do glave, kakor da jo Prvič vidi.
“Ali me poznaš?” jo je vprašala mati.
Nči je prikimala.
Kdo sem?”
“Mati.”
Mati je stisnila ustnice, ki so Se ji krčevito potresle: zatirala 3e porajajoče se občutke.
“No, torej”, je rekla. “Vidiš, 0kiskat sem te prišla. Ali veš, ti jaz nočem slabega?”
“Vem,” je hči odgovorila ’Mrno, kakor s polno priseb-nostjo. “Vi ne, toda drugi — ^rugi mi hočejo slabo”, se ji je iznova skremžil obraz.
“Kdo drugi?”
“Oni tam”, je rekla in drobila sk°rjo kruha, ki jo je držala v l°kah. “Otroka so mi ubili.”
“Saj še živi.”
Kristina se je zazrla nekam v °kno, v solnce; zdelo se je, da Se je izpod pepela ugaslega pla-^na v očeh prikazala iskra.
>, "Ne”, je odmajala z glavo. Enega so mi ubili. In mene so °teli zastrupiti. Tudi mene so °teli zastrupiti.”
Saj ni res. Kako naj bi te 2astrupili!”
. ‘2 juho. Pa je nisem hotela Nsti”, se je zasmejala. “Nisem N hotela jesti.”
v Mati je nekaj trenutkov mol-Napenjala je možgane in trudila, da bi prodrla v mrak Arinega, duha in mu prižgala Vsaj drobno lučko.
Nihče 'kga
St°ril slabo.”
, Kči je naglo okrenila glavo, akor da je napeto prisluhnila. Kazalo je, da išče nekaj izgu-3enega v svoji notranjosti. Mar so mi moški!” je zateg-mračno, a čisto mirno; dro-Jance skorje je presipala iz ° ani v dlan.
2delo se je, da ji spomin na m,a še ni docela zamrl, a ne ra govoriti o njem.
Vlati je prekinila razgovor, k 0 ji je neznansko težko, ka-°r ha s slednjo besedo zadaja + 116 svojemu srcu. Čutila K da
b0 m
3e> ako jo raztrese in zamoti
ti ni hotel storiti huje rekla. “Le fant ti je
svojemu srcu. čutila je s — je prav, ako hčere ne P^hiinja na to, kar je bilo. Naj
z vsakdanjostmi in jo razveseli, ako je mogoče.
Jemala je iz torbe hruško za hruško in jih je pokladala na mizo.
“Glej, kaj sem ti prinesla”, je rekla. “To je vse zate.”
Kristina je gledala vsa zamaknjena kakor otrok. Nekaj vedrega kakor odblesk daljnega, veselega spomina ji je naleglo na lica.
“Vzemi!”
In za trenutek ni vedela, kam bi dela koščke skorje, ki jih je držala v rokah. Položila jih je na mizo. Prijemala je hruško za hruško in jih tehtala na dlaneh ter jih prekladala kakor igračke. Na lica ji je legel komaj viden nasmeh, ki je sijal kakor prva zarja iz mraka.
Mati jo je zadovoljna opazovala.
“Jej, Kristinica!”
Tedaj se je hči bridko zdrznila: hruški, ki ju je držala v vsaki roki eno, je brsknila po mizi.
“Nečem!” se je stresnila.
“Zakaj ne?” se je mati začudila. “Saj so dobre. Nekoč si jih tako rada imela.”
“Strupene so.”
“Kristinica!	Kaj govoriš!
Kako si moreš misliti, da so strupene? Na našem vrtu so zrasle. Oče jih je utrgal. Le pokusi eno”, je vzela hruško in ji jo molila. “Ali hočeš, da jo prva jaz pokusim.”
Hči se ni mogla dlje ustavljati materinemu	prigovarjanju.
Vgriznila je v sad, a ga je nato zopet položila na mizo, koščke skorjice je pometla v dlan.
“Vidiš, da ni strupena. Ali ne boš več?”
“Zastrupiti so me hoteli”, je rekla hči tožeče, prejšnji mrak ji je iznova nalegel na lica. “Tudi otroka so mi zastrupili.”
“Otrok ti je le umrl. Drugi še živi. Ali ne?”
Hči je zoper gledala v okno, bila je mirna, kakor da nečemu prisluškuje.
“Ali veš, da še živi?”
“Da”, je prikimala.
“Kje je?”
“Tam”, je pokazala v nedoločeno smer. “Pa so mi ga vzeli”, se je iznova razburila. “Zakaj mi ga ne dajo? Zakaj so me zaprli? Ne bom več tu”, je zajavkala. “Proč pojdem. Nečem v pekel!”
Dvignila se je in šla okoli mize ko mesečnica, kakor da išče izhoda iz svojega trpljenja. Koščke kruha je krčevito tiščala v pesteh.
Dvignila se je tudi mati, a se ni upala za njo.
“Saj te bodo izpustili”, ji je jokal glas. “Le mirna moraš biti, potem prideš domov. Otroka bom jaz vzela. Skrbela bom zanj, tvoj bo, kadar prideš . .. Slišiš, Kristinica?”
Kristina je ni poslušala, pomračeni duh se ji je pogrezal v blodnje. Bila je kakor slep ptič v kletki, ki se zaletava, a ne najde izmed sten in iz teme. Ustavila se je ob steni in se zagledala v pokrajinsko sliko z jezerom in gorami. Pogled nanjo jo je navdal z novimi prividi, pozabila je na vse, kar jo je mučilo še pred trenutkom, začela je peti. Besede in napev si je izmišljala sproti: pesem je bila zmedena, bridka, do dna duše pretresujoča.
Mati jo je poslušala kakor okamenela in jo gledala. To je bilo najhujše, kar je mogla doživeti. Vso pot in še malo prej, ko je sedela ob hčeri in dobila kak na videz pameten odgovor, je drzno upala, da s Kristino ni 'tako hudo in da se ji jo bo z lepo besedo posrečilo iztrgati iz teme. Tedaj pa je čutila, da so njeni upi za zmeraj pdkopani. Obšla jo je neizmerna tegoba,
NOVI PREDSEDNIK SNO. ..
(Nadaljevanje s 2. strani)
Proglasitev narodne države Slovenije in vetrinjska tragedija
Pri dogodkih 3. maja 1945 nisem mogel več sodelovati. Narodni odbor je tedaj storil še korak naprej. Proglasil je ustanovitev Slovenske narodne države, ki naj ima svoj parlament in svojo narodno vojsko.
Naslednje obdobje delovanja NO sovpada s kapitulacijo Nemčije, našim umikom iz Slovenije pred komunističnimi partizani in vračanje slovenske narodne vojske iz Vetrinja. Delo NO med' temi dogodki je bilo deležno o-strih kritik in napadov. Ne da bi se spuščal v razpravljanje o dogodkih in kritikah, hočem pribiti le eno: vodstvo NO in tisti, ki so bili za njegovo delo odgovorni, so storili vse, kar so v tedanjih razmerah mogli; poleg tega so pa doprinesli take žrtve, da ne moremo metati kamenja nanje: predsednik dr. Basaj je izgubil oba sinova, ki sta bila vrnjena iz Vetrinja. Bodimo prepričani, da bi storil vse, kar bi mogel, da bi rešil slovensko narodno vojsko. Saj sta bila z njo vred žrtve njegova dva sina.
iztežka se je premagovala, da ni planila v glasen jok.
“Ali bo dovolj?” jo je vprašala paznica.
To ji je prišlo kakor v odrešenje. Molče je prikimala in vzela prazno torbo.
“Zdaj moram iti”, je rekla. “Slišiš, Kristina?”
Hči je nehala peti, nekam začudena se je ozrla po materi. Čez trenutek se ji je rahla vedrost razlila čez lica. Pristopila je in ji dala roko.
“Ali naj te še pridem obiskat?”
Hči je samo prikimala.
Šele drugi dan zvečer se je vračala iz mesta. Ni odnehala, sto poti je naredila, da je dobila otroka. Zdaj ga je nosila v naročju in vsa izmučena, z bolečino v križu, hodila po temni cesti. Bila je globoko potrta, vtisi iz norišnice so ji kakor žeblji tičali v duši. Čutila je, da se nikoli več ne bo otresla žalosti. Odganjala je misli in občutke. Motila se je s tem, da je prisluškovala sapi spečega otroka. Ali je umrl? Čemu se je le tako bala? Saj deček je bil videti zdrav.
Dospela je na vrh prelaza, tedaj se je prebudil in zajokal. Sedla je na skalo, ki se je belila ob poti, in si ga je položila na kolena. Iz torbe je potegnila steklenico mleka, ki je bilo še morno, in mu vtaknila musljo v usta. Slišati je bilo le mlaska-nje lačnega otroka in rahel šum vetra.
Na samotni cesti in daleč naokrog ni bilo nobenega človeka. Skozi razpoke oblakov so kdaj pa kdaj pogledale zvezde. Sive skale, tenje grmovja in dreves. Tema, tema. Le v glpbini so se kakor iz črnega- brezdna svetile luči. Morje luči.
(Konec)
dr. šmajd in prof. Bitenc tudi po strahotni vetrinjski tragediji nista odnehala v boju proti komunizmu in sta dala v tem boju svoji življenji.
Dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora
Novo obdobje v NO pa je nastopilo, ko je prevzel predsedstvo dr. Miha Krek. Nad 20 let smo imeli na tem mestu moža, ki je združeval v sebi vse pogoje za to odgovorno mesto: slovenske in jugoslovanske probleme je poznal do podrobnosti. Bil je več let pred vojno minister v različnih resorih. V emigraciji je bil podpredsednik jugoslovanske vlade in delegat-vele po slanik Jugoslavije pri Zavezniškem svetu za Sredozemlje. Podpredsednik Krščan-sko-demokratske unije za Srednjo Evropo; imel je zveze in o-sebna poznanja z državniki, politiki in vplivnimi osebnostmi. V mednarodnih krogih je užival ugled kakor noben Slovenec v tej dobi. Lahko smo prepričani, da smo bili v tej dobi resnično varni. Saj dr. Krek ni zamudil nobene prilike in je nastopil povsod, kjer je le mogel v obrambo slovenskih interesov in v prizadevanju, da bi bil tako slovenski narod kakor vsi narodi Jugoslavije svobodni in rešeni komunistične diktature. Krek je o svojem vztrajnem delu molčal. Zgodovina bo pokazala, da smo bili zares lahko srečni, ko je imel naš NO za predsednika dr. Kreka in slovenski narod v svetu takega branilca in zaščitnika.
In danes? Dr. Kreka ni več. Tudi nimamo osebnosti takega formata, kot je bil on, da bi ga mogel nadomestiti.
Povežimo se vsi
Ali naj bomo malodušni? Ne, imamo izhod. Skušajmo nadomestiti nastalo vrzel tako, da prenehamo z vsemi nesoglasji in se strnemo vsi okrog NO v skupno in enotno fronto v boju za osvoboditev slovenskega naroda. V naši zgodovini Smo dosegli veliko. In to vedno tedaj, kadar smo bili složni v boju in delu za določen cilj.
Povežimo se vsi!
Ne samo možje in fantje! Tudi žene in dekleta, ki so odigrale v slovenski politični zgodovini prav tako pomembno vlogo. Naj se svojega velikega vpliva in odgovornosti zavedajo tudi danes.
Mladina je bila vedno v prvih bojnih vrstah. Tudi sedaj naj ne stoji ob strani. Naj ne popusti v borbenosti, naj jemlje zgled o tej lastnosti pri svojih prednikih. Te dni se bomo spominjali žrtev okupacije in revolucije. Spominjali se bomo vaških straž, domobrancev in četnikov. Naj vam mladim o teh borcih govorijo še tako kritično, enega jim nihče ne more vzeti: bili so neuklonljivi borci in so bili pripravljeni na največje žrtve.
Mladi fantje in dekleta, pristopite borbeni tudi k političnemu delu, da boste mogli čim-prej nadomestiti nas. Poudarjam, čimprej.
Verjemite mi, da papež Pavel
VI. ni brez premisleka pred 14 dnevi v pismu Octogesima adve-niens poudaril važnost političnega dela. Saj to delo ni le delo v političnih strankah ali za politične stranke. Tudi to je potrebno. Politično delo pa sega preko gospodarstva, kulture, socialnih problemov vse do vzgoje v šoli in družini.
Vse vas prosim: ne odklonite pomoči in sodelovanja, ko vas NO pokliče! Vse organizacije in ustanove, žene in dekleta in vso mlado generacijo prosim, da se strne in združi okrog Narodnega odbora in v njem. Naj ne pade na našo politično emigracijo o-čitek, da je utonila v brezbrižnosti, ki prinaša narodno smrt njej in odreka pomoč domovini. (Dalje sledi)
-----o------
“Pod eno zastavo” v May
CLEVELAND, O. — Ta teden je v mestu v May Company trgovini v 7. nadstropju mednarodna prireditev “Pod eno zastavo”, kjer je mogoče pokušati jedi 22 narodnosti in si ogledati njihove izdelke umetne obrti, njihove narodne noše, pa poslušati tudi njihove pesmi, glasbo in gledati njihove plese.
Sodelujejo Maroniti iz Libije, Sirijci, Indijci, Grki, Rusi, Latvijci, Belorusi Madžari, Holandci, Nemci, Kitajci, Poljaki, Ukrajinci, Litvanci, Čehi, Slovaki, Italijani in seveda Slovenci.
Vsi vabljeni, vsi dobrodošli!
F. L.
------o
Taksije grize draginja
CLEVELAND, O. — Brezmejno je število slučajev, ki nas o-pozarjajo, kako se draginja lahko zagrize v vsako človeško delo in ga popači ali celo onemogoči. Vzemimo za primer taksi-promet.
Taksi promet se je v ameriških mestih kar dobro uveljavil; ni ga ubilo lastništvo zasebnih osebnih avtomobilov, ki mu je od jedlo glavno množico naročnikov, ni ga ubil avtobusni promet, pa tudi ne podzemna železnica. Sedaj ga je pognala v krizo draginja.
Šoferji taksi podjetij so preko svoje unije sklenili, da zahtevajo večje plače. To se je zgodilo v vseh mestih, tudi v Clevelandu. V New Yorku je podražilo stroške za taksije za 32%, podjetja so po morala računati tudi z drugimi stroški in končno bila prisiljena lani dvigniti cene za prevoz za 48%. Potniki so na to povišanje odgovorili tako, da jih je 27% opustilo rabo taksijev. Zmanjšanje prometa za 27% je spravilo vsa njujorška taksi podjetja v krizo, kajti kli-jentje se le počasi vračajo na rabo taksijev.
Med tem je taksi podjetja zadela še druga zadrega; začelo jim je primanjkovati voznikov. V Chicagu potrebujejo podjetja 1,000 novih voznikov, za službe jih je pa prosilo komaj 300. V Clevelandu stoji na prime brez posla 500 ‘taksijev-avtomobilov’, ker manjka šoferjev. In pri tem imamo pri nas že občutno brez-
poselnost. V Clevelandu je h krizi pripomogla še “ekspresna železnica” na letališče. Zmeraj več potnikov, ki gredo na letališče ali prihajajo od tam, se vozi z “ekspresom”.
-----o------
Gen. Westmoreland: Smoter ni bila zmaga
CLEVELAND, O. — Načelnik armadnega glavnega stana gen. Westmoreland je dejal tu na tiskovni konferenci, da armada ni dobila naloge, da doseže v Vietnamu vojaško zmago, ampak je imela le omejen smoter: pomiriti deželo in omogočiti sestavo trdne domače vlade, ki bi naj usposobila Južni Veitnam za neodvisno življenje in za uspešno lastno obrambo.
“Nam ni bilo nikdar naročeno, naj dosežemo vojaško zmago,” je dejal general, ki je bil 4 leta na čelu ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu.
Napovedal je za Južni Vietnam še nekaj “trdih dni”, kajti ta vojna se utegne nadaljevati nekaj časa.
-----o------
Osemletni hišni pripor
z dodatki raznih kazni!
JOHANNESBURG, J. Af. — Ta sistem kaznovanja si je mogla izmisliti le ultra-reakcionar-na južno-afriška vlada in ga preskusila na Mrs. Helen Roberts, stari nasprotnici južno-afriške segregacije. Obsodila je namreč obtoženko na hišni pripor od večera do jutra že 1. 1962 in jo držala v takem hišnem priporu do sedaj. Obenem ni smela obtoženka zapustiti mestnega o-zemlja, se tudi ni smela sestajati z več kot 2 osebama.
Sedaj so vse te omejitve osebne svobode odpadle, le obtoženka sama nima dovoljenja, da bi smel katerikoli časopis omenjati njeno ime. Je namreč širom dežele znana kot odločna protiv-nica segregacije.
Koliko podobnih sodb si je južno-afriška sodna uprava že dovolila, časopisje ne poroča. --------------o------
Mobutu nabira vojaške novince na univerzi
KINSAŠA, Kong. — General J. Mobutu, predsednik republike Kongo, ima težave s študenti, ki mu zmeraj radi nagajajo.. Zadnjič je nadnje poslal na univerzo kar armado, študentje so se dobro držali, to je pa diktatorja ujezilo. Dal je poloviti 3,000 študentov in jih odpeljati kar naravnost v vojašnice, da tam odslužijo dveletni vojaški rok.
Da razburjanja ni manjkalo, se razume, pa se Mobutu ni dal omehčati. Sedaj bodo študentje po vsem svetu imeli zopet priliko, da protestirajo proti vojaški diktaturi, ki je slučajno u-darila tudi po njih samih. --------------o—-----
Za socialno podporo bo treba živeti v Ohiu leto dni
COLUMBUS, O. — Poslanska zbornica je pretekli teden dobila zakonski predlog, da mora vsak prosilec za državno socialno podporo živeti najmanj 12 mesecev v naši državi. Ker se bi lahko zgodilo, da bi prosilec o-stal brez denarja na cesti, predvideva zakonski osnutek, da mu bo državna uprava tudi plačala prevozne stroške v njegov “domači kraj”. Med prevozne stroške bedo spadali tudi stroški vzdrževanja med potjo.
Slični zakoni veljajo tudi že v nekaterih drugih državah, med njimi v New Yorku.
PrijafeS's Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ai rrij- c 361-4112
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo žensko za 2 odrasla, lep dom obdan z vrtovi, blizu transportacije. Lahko tu živi ali ne. Kličite 795-0564, Mrs. Davis.
. -(7,9,11,14,16)
UDARNICE? — Skupina deklet koraka za zastavo na obrežju v Aucklandu na Novi Zelandiji. Niso to kake udarnice ali manijestantke za ženske pravice, ampak skupina reševalk iz-morja. Reševanje smatrajo v Novi Zelandiji za šport in ga tudi kot šport goje ter se vežbajo v, njem.
Prvi most
DAVENPORT, la. — Prvi most preko reke Mississippi je bil zgrajen tu leta 1853.
MAU OGLASI
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, barvanje hiše zunaj in znotraj, preureditev sob, zunanja stopnišča, vodovodne napeljave. Poceni in dobro. Kličite 361-8428.
-(115)
HIŠE NAPRODAJ
Zidana in aluminijasta ranč hiša, 2 spalnici, od Lake Shore Blvd. prikladna za začetnike ali upokojence. Samo $13.900.
Dobra investicija: 2-družinska hiša pri Grovewood Ave. Samo $14.900.
5-sobna kolonialna hiša pri E. 200 St. Samo $22.500.
PERME REALTY 960 E. 185 St. tel. 731-4300
(11,14 jun)
Soba se odda
Opremljena soba s souporabo kuhinje se odda na 2546 St. Clair Ave. Oglasite se osebno po 10.30 dopoldne.
________________-(118)
Lastnik prodaja
dobro hišo v Euclidu, 3 spalnice, klet, dvojna garaža, lep cvetlični vrt, lepa okolica. Za pojasnila kličite 731-6838.
-O16)
Hiše naprodaj
Nova ranch hiša, 3 spalnice, v Euclidu, polna klet, južno od Lake Shore Blvd. $26,900.
Zidana condominium hiša, 2 spalnice, v dobrem stanju, preproge. $18,500.
Ranch hiša, 3 spalnice, vse na enem, odprte stopnice za zgoraj za več sob, razvedrilna soba, garaža za 2 kare.
Harris pri Highland Rd., dobro zgrajena hiša, aluminijasta obloga, 3 spalnice, priključena garaža, polna klet, pripravno za veliko družino. Samo $25,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	731-1070
(115)
Hiša naprodaj
V lepi okolici, blizu jezera, je naprodaj prenovljena 5-sobna hiša. Preproge od stene do stene, bakrene cevi. $8.500.
Kličite: 442-7862
(115)
V najem
5-sobno neopremljeno stanovanje se odda v svetovidski okolici. Za pojasnila kličite od 9. dop. do 5. pop. 881-2345.
(115)
Zakonca
Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St.
Kličite 486-4265
(120)
V najem
E. 75 severno od St. Clair Ave., 4 velike sobe, 2 spalnici, kopalnica, prenovljeno, $65 mesečno. Otroci dobrodošli.
HE 1-8613, EX 1-3900, LA 4-9565
(116)
V najem
Lepo, moderno 5-sobno stanovanje zgoraj, ohlajevano, vgrajen štedilnik in hladilnik, položene preproge, kurjava, v neposredni bližini Sv. Vida.
Kličite 842-0072
(119)
Stanovanje oddajo
5-sobno stanovanje s parnim ogrevom oddajo na 7208% St. Clair Avenue.
Kličite HE 2-2041
(119)
Lastnik prodaja v Euclidu
Kolonial hiša s 3 spalnicami, preprogo v dnevni sobi, jedilnico in moderno kuhinjo, vsa podkletena, z balkonom za sončenje, garažo za 2 voza, ograjenim vrtom je naprodaj v Euclidu. Cena ugodna, prodaja lastnik. Kličite	531-1884.
-(119).
ALEXANDRE DUMAS«
Grof Monte Cristo
“Vas, gotovo vas. Sicer se pa prepričajva!”
“O, če ste pričakovali mene,” pravi major iz luke, “je to čisto nepotreben trud.”
.“Vendar je treba gotovosti,” pravi Monte-Cristo.
Majorju iz Luke se vidi, da pride v majhno zadrego.
“Cujte,” pravi Monte-Cristo, “ali niste vi gospod marki Bartolomeo Cavalcanti?”
“Bartolomeo Cavalcanti,” ponovi tujec, “tako je.”
“Bivši avstrijski major?”
“Ali sem bil major?” vpraša stari vojščak boječe.
“Da,” odvrne Monte-Cristo, “major ste bili. Ta naslov imajo na Francoskem častniki, kakor-šen ste bili vi v Italiji.”
“Prav,” pravi mož iz Luke, “nič drugega ne želim, a saj razumete...”
“Sicer pa ne prihajate k meni iz lastnega nagiba,” nadaljuje Monte-Cristo, “ampak nekdo vas je poslal k meni.”
“O, to je popolnoma res.” “Izvrstni abbe Busoni?”
“Tako je!” vsklikne major radostno.
“Ali imate pismo od njega?” “Tukaj je.”
“Ej vraga! Glejte, glejte! Dajte mi ga vendar!”
In Monte-Cristo vzame pismo, katero odpre in čita.
Major ves začuden opazuje grofa ter se z velikimi očmi ozira po sobi, vračaje se s pogledi vedno zopet na gospodarja te sobe.
“Tako je — ta dobri abbe. ‘Major Cavalcanti, visok patri-cij iz Luke, potomec Cavalcan-tijev iz Florence,’ čita Monte-Cristo glasno, “ki ima pol milijona letne rente.’ ”
Monte-Cristo dvigne oči od papirja in se pokloni.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
VILLA PARK — 1 S. 215 Ardmore Ave. — BY OWNER. 3 bdrm. 2% bath twnhse. 2% blks. S. of Roosevelt Rd. Beaut, crptg. & drapes, cent, a.c., dish/disp., water softener. Many extras. Hi $30’s. 6% as sum. mort. Immed. poss. 627-4616
(116)
ST. CORNELIUS PARISH — BY OWNER — 8 Rm, modernized brick Bung. 2 full baths, Enclsd. htd. porch, gas ht. Finished bsmt, 2 car gar. Close to everything. Upper $30’s.	774-6105 or 282-2721
(116)
VIC. MILWAUKEE-
CENTRAL-ELSTON	• t	j
By owner — Nr. St. Cornelius 18^e m . Church. 2 bdrms., 1% bath, liv. rm. din. rm. mod. cab. kit. pan. bsmt. gar. Low $30’s.	286-3405
(116)
nr j* jm a
“Pol milijona na leto,” pravi. “Vraga! To je mnogo, moj ljubi gospod Cavalcanti.”
“Ali je zapisano pol milijona?” vpraša major.
“Črno na belem. In o tem ni dvomiti, kajti abbe Busoni pozna boljše nego vsakdo drug vse velike hiše Evrope.”
“Naj bode torej pol milijona,” pravi Italijan, “toda nisem mislil, da je stvar tako obsežna.” “Ker imate intendanta, kateri vam krade; kaj hočete, moj ljubi gospod Cavalcanti, s tem se mora človek sprijazniti.”
“Po vas mi stvar postaja jasna,” pravi Italijan resno, “in tega malopridneža odpustim iz službe.”
Monte-Cristo čita naprej:
“ Tn ki mu manjka, da bi bil srečen, le jedno.’ ”
“O moj Bog, da, le jedno,” pravi Italijan z vzdihom.
“ ‘Namreč da najde iskreno ljubljenega sina.’ ”
“Iskreno ljubljenega sina!”
“ ‘Katerega so mu ukradli v njegovi mladosti sovražniki njegove hiše ali cigani.’ ”
“V starosti petih let, gospod grof,” pravi Italijan z globokim vzdihom in s pogledom, uprtim proti nebu.
“Ubogi oče!” pravi Monte Cristo.
Nato nadaljuje:
“ ‘Jaz mu vračam upanje, da, življenje, gospod grof, s tem, da sem mu naznanil, da mu tega sina, katerega že petnajst let išče zastonj, vi lahko pripeljete nazaj.’ ”
Mož iz Luke pogleda Monte Crista z nepopisljivim izrazom nemira.
“Jaz storim to lahko,” pravi Monte Cristo.
Major se pomiri.
“Ah, ah,” pravi, “torej je bilo pismo čisto resnično?”
“Ali dvomite o tem, ljubi gospod Bartolomeo?”
“Ne, ne, nikakor ne! Kako vendar? Tako resen mož iz spoštljivega stanu duhovščine, kakor je gospod abbe Busoni, bi si ne dovolil take šale; toda, Ek-celenca, vi še niste čitali vsega.” “Ah, res je,” pravi Monte Cristo, “še neki post-scriptum je tukaj.”
“Da,” ponovi mož iz Luke, “neki scriptum.”
“ ‘Da ne pride major Cavalcanti v zadrego in bi moral iskati denar pri bankirju, mu dajem za potovanje menico za dve tisoč frankov, a za drugo mu izplačajte vi onih oseminštirideset tisoč frankov, katere še dol-
vi, sploh priti v zadrego?” vpraša Monte Cristo. “Vi se šalite!”
“Vraga, če pa človeka nihče ne pozna!” pravi major.
“Toda saj vas poznajo.”
“Da, poznajo me tako ...”
“Nadaljujte, ljubi gospod Cavalcanti!”
“Tako, da mi izročite onih oseminštirideset tisoč frankov.” “Na vašo prvo željo.”
Major pogleda grofa z izbuljenimi očmi.
“Toda sedite vendar,” pravi Monte- Cristo. “Resnično, jaz lepo sprejemam goste; že celo četrt ure vas pustim, da stojite . ..”
“Zaradi tega se ne vznemirjajte.”
Major potegne k sebi fotelj in sede nanj.
“Torej,” pravi grof, “s čim vam lahko postrežem? Ali želite kozarec xeresa, porta a 1 i alicanta?”
“Ko že nočete drugače, bi pil alicante; to mi je najljubša pijača.”
“Jaz imam izvrstnega. In zraven nekoliko biskvita, ali ni res?”
“Ker želite tako, zraven nekoliko biskvita.”
Grof pozvoni, Baptistin vstopi.
Grof mu gre nasproti.
“Torej?” vpraša tiho.
“Mali mož je tukaj,” odvrne komornik tudi tiho.
“Prav, v katero sobo ste ga peljali?”
“V modri salon, kakor ste naročili, Ekscelenca.”
“Izvrstno; prinesite alicant-skega vina in biskvita.”
Baptistin odide.
“Resnično,” pravi Italijan, “mene skrbi, ker vam delam toliko sitnostij.”
“Bah, pustite to!” pravi Monte Cristo.
Baptistin prinese dva kozarca, vino in biskvit.
Grof napolni jeden kozarec in vlije v drugega le nekaj kapljic tekočega rubina, ki je bil v steklenici, pokriti s pajčevinami in vsemi drugimi znaki, ki kažejo starost vina z večjo gotovostjo kakor starost človeka gube na obrazu.
Major se ne zmoti, kateri kozarec je njegov, in vzame polnega.
Grof ukaže Baptistinu, naj postavi vse tako, da se major, ki dene kozarec na ustnice, pokusi vino na način kakor poznavalci vina in vtakne z vidno slastjo v kozarec biskvit, lahko posluži po poljubnosti.
“Torej, gospod,” prične znova Monte Cristo, “vi stanujete v
GRASS LAKE—Lg. 8 rm. house, full bsmt. pan. rec. rm., Ig. pan. fam. rm. w-frplc. and bar., 3-4 bdrms., master bdrm. has frplc. 2% baths, 2 car gar., pony corral, fenced in pond with miniature barn. 32x16x4 ft. pool, 1 acre land, % blk. from channel to Grass Lake. Appt. only Firm. $55,500.	587-5710
lOSELLE-OWNER. 3 Bdrm. bi-evel, formal dining rm., panel, amily rm., 1% bath. 2 C. gar. letached. Large fenced lot, patio, n-town location. Close Schls-park. >34,500.	529-2224 for appt.
BUSINESS OPPORTUNITY
GIFT SHOP — Religious Items. Busy West Sub. location. Reasonable rental. Suitable for couple. Owner Retiring. Phone EU 3-1232
(115)
Major sledi vidno nemiren temu pripisu s svojimi očmi.
“Prav,” reče grof.
“Prav, je rekel,” zamrmra mož iz Luke.
“Torej ... gospod ...” pravi nato glasno.
“Torej?” vpraša Monte Cristo.
“Torej ta post-scriptum ...”
“Ta post-scriptum?”
“Je napravil na vas isti ugodni vtis kakor vse ostalo pismo?”
“Gotovo. Abbe Busoni in jaz imava med seboj stalen račun; ne vem, če sem mu dolžan natanko oseminštirideset tisoč frankov, a na par bankovcev midva ne gledava. Ah! Vi, moj ljubi gospod Cavalcanti, torej pripisujete temu pripisu veliko važnost?”
“Priznati vam moram,” odvrne Italijan, “da sem popolnoma zaupal zagotovilu abbeja Buso-nija in nisem jemal s seboj denarja. In če bi mi bil zdaj usahnil ta vir, bi bil v Parisu v veliki zadregi.”
“Ali more mož, kakoršen ste
Luki, ste bogati, ste iz odlične rodbine, vživate splošno spoštovanje in imate vse, kar lahko napravi človeka srečnega?”
“Vse, Ekscelenca,” pravi major z biskvitom v ustih, “vse, kar si le morem želeti.”
“In /nanjka vam samo jedno?”
“Samo jedno,” pravi Italijan.
“Namreč da najdete svojega sina?”
“Ah,” pravi major in vzame drugi biskvit, “a to občutim jako bridko.”
Vrli major dvigne pri teh besedah svoje oči proti nebu in poskusi vzdihniti.
“Zdaj mi povejte, moj ljubi gospod Cavalcanti,” pravi Monte Cristo, “kako je bilo vse s tem tako bolestno pogrešanim sinom? Prej se mi je namreč reklo, da niste bili nikdar oženjeni.”
“Tako se je mislilo, gospod grof,” pravi major, “in jaz sam ...”
“Da,” pravi Monte Cristo, “in vi sami ste provzročili to mnenje. Mladosten greh, o katerem niste hoteli, da bi ga izvedel svet.”
Italijan napravi resno obličje, poskusi zliti po njem izraz mirne spoštljivosti ter pobesi oči, bodisi, da bi se hitreje pomiril, bodisi, da je hotel priskočiti na pomoč svoji domišljiji; pri tem pa zdajpazdaj po strani pogleda na grofa. Ko pa vidi na njegovih ustnicah le dosedanji dobrohotni smehljaj, pravi končno:
“Da, gospod, o katerem nisem hotel, da bi ga izvedel svet.”—
“In sicer ne zaradi samega sebe,” pravi Monte Cristo, “kajti moški tako stvar že prenese.”
“Ah ne, zaradi samega sebe gotovo ne,” pravi major in se zaupno nasmehlja.
“Ampak zaradi njegove matere,” pripomni grof.
“Zaradi njegove matere,” vsklikne major in vzame tretji biskvit. “Zaradi njegove uboge matere.”
“Pijte vendar, moj ljubi gospod Cavalcanti,” pravi Monte Cristo in nalije Italijanu drugi kozarec vina, “ginjenje vam čisto jemlje sapo.”
“Zaradi njegove uboge matere!” ponovi major, poskušaje, če bi mu ne bilo mogoče spraviti na lice par solz.
“Ki je pripadala, če se ne motim, jedni najstarejših italijanskih rodbin?”
“Fiesolska patricijka je bila, gospod grof, fiesolska patricijka.”
“In se je imenovala?”
(Dalje prihodnjič)
□
6
13
1
i?
JUNIJ
ižlThlifcMfr
□umi mjiMojii gjiietlZlofa
?li'22j|23fi24 [Ž£ iH
P! mun
S»!
S
IZ
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ
19.20. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
20. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka.
27. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
11. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi v korist slovenskih misijonarjev.
11. — Belokranjski piknik v Zeleni dolini.
14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
17.—Perry Home Owners Assn.
priredi ples nazvan “Little Europe Dance” v zgornji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igrala
bosta J. Pecon in L. Trebar od 8. do polnoči.
18. — Društvo KRAS St. 8 ADZ priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne.
18. — Piknik DSPB Tabor na
Slovenski pristavi.
25. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi,
avgust
1. — jSlov. športni klub priredi
piknik za svoje člane na Roundup Lake.
1. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
4. — Federacija klubov slov.
upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ.
8.	— Štajerski klub priredi
piknik v Zeleni dolini.
8. — Plavalne tekme in piknik
na Slovenski pristavi.
14.	-15. — Tekmovanje v balinanju v SDD na Recher Ave.
15.	—- Katoliški veterani Post
1655 priredijo piknik na St.
Clair-ju. Pazite na podatke.
22. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja.
22. — Društvo Triglav v Mil-
waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem.
SEPTEMBER
5-6.—Piknik Slovenske pristave.
12.	— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri SV. Vidu.
19. — Večerja in ples pri SDD na Recher Avenue 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26. — Podružnica št. 50 SŽZ
proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue.
26. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2. — Ameriška Bratska Zveza priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue.
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
3.	— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
9.	— Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni vezer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
10.	— V SDD na Recher Avenue
pripravi S.Ž.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop.
17. — Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra Hohn Grabnar.
24. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzefe priredi ob 2:30 popoldne v cerkveni dvorani “card party”.
30.	— Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. Vida.
31.	— Praznovanje slovenske
zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu.
NOVEMBER
6.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.	—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13.	— Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v] veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
28. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue
DECEMBER
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenu®
priredi SILVESTROVANJ^ v svojih prostorih.
1972
JANUAR
15.,— Slov. športni klub prired*
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave.
22. — “Pristavska noč” v Sl®'
venskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
JUNIJ
4. — Društvo Prsv. Srca Jezit'
sovega št. 172 KSKJ praznuj® 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 20. junija 1971 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
*
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ...........................
c.

■ ry
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628

NOVI DODA TEK BELI HIŠI — Ko se bliža čas vo-livne kampanje za predsednika, krepi Bela hiša svoje sile. Tako naj bi bil v kratkem imenovan za pomočnika komunikacijskemu direktorju v Beli hiši H. Kleinu Stanley C. Scott, ki je doslej delal za United Press International.
STARO IN NOVO — Ameriška vojna mornarica se modernizira. Na levi vidimo mornarja v stari vrsti delovne utii' forme s spodaj zvončasto razširjenimi hlačami, na desni p® novo, ki so jo zdaj uvedli.
V 'V V V V-V V V-VA-V V-V-V V V V v-v-v