115. MkiL 9 Datumu, p soboto 20. moja 19ZL teto LP, Izfcafa vs*k dan poptllo*, IivimUI ntielit la praznik«. htsoratls do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p.večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, prektici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitnc ponudbe beseđi 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — In&eratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor Upravntttvo „Slov. Naroda*1 la „Naradaa tiskam««* Knillova aUea it 5, prltlićno. — Telefon st. 304. Uretniitro „Slov. Nara4au Kaaflova alloa at 1, I. aitstropje Telefon sto*. 34. Doplaa spralaoia la »od^iiane u sađoatao fraakowaae» ^aar ftokopleav se na wrm€m» fjpaj W Posamezne Stevilke: V v Jugoslaviji navadu« dai 75 par, nedelie 1 O v inozemstvu navađne cHi i o, nedelie 1*25 O Poitnina platana v gotovini. „Slovenski Narod" valja ▼ Mablfanl to po pošti: V JagosUTltl: celolet/io naprej plaćan . D 120-— polletno ...•,... 6O— 3 mesečno....... 3O— I....... IO— V t&o£*m*tTn: celoletno ...... D 216 — polletno . t , # . . . ICfi — 3 m«cčno '.VV-%'^«-' . .54'— 1 . . . ".....18— Pri morebitncm povišanp se ima daljša naročnina dopfačati. Novi naroduki naj pošljejo v prvič naroCnlno vedno £QT p»j nakaznid. Na amo pismena naroćila brcz poslatvc denarja se ne nuremo ozirati. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo. BISTVENE TOČKE SPORAZUMA. — BAROŠ PRIPADE NAŠI DRŽAVI. — IZPRAZ-N1TEV TRETJE DALMATINSKE CONE. — OKOLl ZADRA NEVTRALNA CONA 15 KILOMETROV. Docela nepričakovano dohaja iz Genove vest, da se je sklenil v Santi Margheriti med našo in italijansko delegacijo sporazum glede Reke, Ba-roša in Zadra. Prejšnja poročila so nam slikala situacijo v Santi Margheriti v docela drugačni luči: povdarjala so, da ob-stojajo v naziranju italijanske in ju-goslovenske delegacije glede končiie izvedbe rapallske pogodbe tako di-ametralna nasprotstva, da je računati s tem, da se pogajanja razbijejo in da se spor glede Baroša predloži odločitvi in razsodbi predsednika švicarske republike. Ako so bila ta poročila razširje-na tuđi v italijanskem tisku, ki ie preje tekom pogaianj presojal položaj dokaj optimistično, avtentična in verodostojna, kaj je povzročilo pre-senetlfiv preokret v pogajanjih? Nimamo v tem po-de^n nobenih informacij, zato smo navezani zgolj na domnevanja in kombinacije. ln te kombinacije kažejo na posredovalca Lloyda Geon?ea. ki je dal v zadnjem hipu kakor nekak »deus ex maehina« pokajanjem takšno smer, da se je mogel zaključiti za obe stranki za-dovolfiv sporazum. Če torej pripade Lloydu Geor-geu zasluga, da je genovska konfe-renca ob vseh svojih neuspehih do-nesla vsaj resitev perečega reskega vprasanja, moramo svoje, o tem an-gleškem državniku nedavno tega izrečeno mnenje bistveno korigirati. Izrekli smo takrat bojazen, da pome-nja posredovanje angleskega mini-s trske j?a predsednika v našem sporu z Italijo že v naprej nas poraz, ker ie znano njegovo protislovansko mišljenje. Ako pa je res. da se je sedaj sklenil v Santi Margheriti z Italijo sporazum, ki sloni v bistvu na stali-šču. zastopanem r?o rasi cielegacn'i-in ki v kardinalnih točkah odgovarja naš;m zahtevam, je v danih okolno-stih treba priznati, da je mogel edino nastop Llovda Georgea in njegova tehtna beseda o unravičenof;tf ju-ro.^lovenskeea ^stalfšča vplivati na italijan^l.o delegacijo v te} smeri, da je uvidela, da se pogodbe, torej tuđi rapallska, sklepajo za to, da se drže, in ne, da se jih v danem momentu sabotira. Nišo nam se znane vse podrobnosti sklenjeneea sporazuma, za:o tuđi danes še ne moremo i~reči za-kliučne srdile o"niem, to pa lahko rečemo, da pomenja ta dogovor, iT o je b:l v i( t:ni sklonjen na terne-■jth, sporočenih nam iz Genove. dra-rrocen aktivum predvsem v naš1 zu-nanji, a tud! v naši notranji n^niJ-i. S tem sporazumom bi hil? za enVrnt fksirani Hv^ši cdn< š-^ii mnram Italiji, u^ejene rnše meie. ?>roč^ni v nn.-i-dijo po rapn'^ki pogodbi, pred v?em pa bi končno nrj^ia v našo dblast tuđi utroška luka. To so aktivne po^tn^ke. kT" bodo nesnorno znatno oVrerile nnso no-zicifo ria ziTnni, a b^^^^^ino vr»fiv^« !e tui; ra r-n^o no^ror«fo koncol?da-cijo ne tnHko v po!'tixnpm, kakor v prvi vrsti na rosnodarskem polju. Genovs^a komerenca je konca-la z vse^tran^k'rn faskom in n^nspe-bom. samo en edini sad je rodila — pVo SO reSf!'""^ non^v^'Š0 v^efi \z Genove — juf rn nrfrT^'^fn no cp.nbn Število zastopnikov obe državi. Ta komis'ja ima na!ogo tekom enega meseca likvidirati vsa sporna vpr&anja med našo in itah'iansko državo. 5. Določitev mej med Reko in ,fu<*oslav'jo se ima izvršiti na podla-rr/ nacrta, priloženega ravallskl po-god!?i. — Genova, 18 .maja. (Izv.) Po prijateliskem posredovanju Lloyd Geor^re-a je bil danes dosežen sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Podrobnosti spora ruma Še nišo znane. Jugoslovenska delegacija je pred-Ioge Lioyd George-a odposlala beo-irradski vladi y končno odobrenje. V krocrih jugoslovenske delegacije za-tnujejo, da stoji Italija glede vpra-š"nia baroške tuke na stališča, ki je izraženo v rezervatnem pismu bivšega italijanskega zunanieza ministra zrofa Sforze k rapallski pogodbi. Potemtakem pripađe Baroš Jugoslaviji. — Genova, 18. maja. (Časa del-la štampa. Izv.) Po posredovanju in prijateljski arbitraži Lloyd George-a je bil danes dosežen sporazum med našo državo in Italijo. Podrobnosti začasno še nišo znane. Vest o sporazumu je v krogih konference in med novinarji vzbudila znatno in napeto pozornost. Vest je tvorila senzacijo dne\a in je potisnila vse ostale probleme konference v ozadje. Jugoslovenski krogi zatrjujejo, da obsega sporazum te-le točke: 1. V vprašanju Baroša stoji Italija na sta-iišču Sforzinega pisma k rapallski pogodbi. 2. Mejna in dr/avna uredi-tev svobodnega mesta Reke je po-verjena posebni mešani komiciji, ki ima v določcnem roku izvršiti raz-mejitev in vzpostaviri javni red in upravo na Rcki. Urediti ima tuđi že~ lezniške zveze Reke, kakor tuđi vzpostaviti trgovske zveze z Italijo. (Po izjavi nekaterfli dele^atov ob-stoja ta mesana komisija iz 6 članov, trije Jnerosloveni in tri je Italijani.) 3. Izpraznitc\ tretje dalmatinske co-ne. 4. Mestu Zadru se določi 15 lem široka nevtralna cona, toda samo v svrho prehrane in dobave vode. Za-der ne sme postati Izvozna luka. 5. Sporazum glede opcljskih pogojev v DalmaciT. — Beograd. 19. maja. (Izv.) O doseženem sporazumu med nami In ItalHani beogradska vlada Še ni raz-nravli?!a. Svote stališče določi tekom prihodnjih dni. Jugoslovenska delegacija je tekom razgovorov v St. Marcrheritf doseela z ozirom na koncesije crlede Zadra nekatere konce-siie člede Kastva fn Istre, zlasti V Istri elede šolskesra pouka. Po Izfa-vah informiranih kromov orfpade ik»-§1 državi potovo laka BaroS pnpol-fioma v Iast Odgovor naše vlarte na prec?lo<£ o sporazumu Še ni poslan v Gen ovo. ITALUANSKI TS JUGOSLOVENSKI NOVINARU. — Genova, 18. maja. (Izvirno.) Šef tfskovneea oddelka Italijanske^a zunanjegra ministra G i a n n i n i ie priredir na čast iufiroslovenskjm no-vinarjem svečan dojužnek. kamor so bili vabljeni šef beogradskega Pres-biroja dr. Bodi in vsf ostali v Q©-novi navzoci higroslovenski novinarji. Oosp. Giannfni je v napitnici irra-zil veselje, da ie prvfkrat dana prilika, da se ju£oslo_venski novlnarti prijateljsko sestanejo z ftallianskirai ter irpa, da se meds^boini odnoiaji ustale in ojačUo, V odsrovoru Je dr. Bodi nasrlašal. da bodo Jugoslaveni v bo-dočnosti imelf priliko navezatf med obema državami prijateljske odnoša-je. Navzoči so bili polnoštevilno «a-stopniki vsesra italiianskejra tfska. Konec genovske konference. 19. ma)a. Pt/slavljajo se in odha.iajo. Zelo slovescn je bil pričetek. mani slovo sen Je zaključe^ korricrence. O n&-povojinem uspehu so z nekakiTn vo-seljem poročali nckatcrl ruski đcle-ffatje, ki so se vrnili dariuiv u? ciiii. Na ruski meji so bili svečano spre-jeti in tam ie ^ovorii Joffe. ria^Iii^a-X>ć, da ruski delavci in kmotjj nlso izvršili revoliiL-ijo zata da bi RusUo Prodali mednarudnim bankirjem. V Evropi stvari nišo tako r^iate, kakor so iih Rosom eredstavlj.ili in konferenca f^ pokazala, dii ni trđne-^a temeLtneKa sporazuma med za-yeznilo* tn ća Je nematfoče postaviti enotno fronto med burz-mov! CiČerln je aadnie diii pritrđll §e marsĐcaJcemn LJayđ QeoT«everay b> vajanfu In se vrta! foi ali 0nl sprofo-nt misli. to bati spo^adov med RusUo In nJenJrrd zavetdnohi&-nlznl sosedl. TaĆas. fco bna neu trudni Lfm^v* Georffe poFno skrbi t Pusi. da bf J!h spravll r Jcolikor tofiko znc»srpo ra-z- Louisa de la Ram^e fOniđa): 12 Kn^ilnla Vfera. Roman. >Mi-3lim, da veste tako dobro kakor jaz«. 30 je zavrnil. >To vas — žen-et© ste pao vse take — prav ni6 ne vznemirja. Glavno vam je: 1«? h^er Ah bro oraožiti, dobro preskrbati.« Okrenil m je in odšel. Naslednjega dne j^ resnično da vse zgodaj ostavil Felicite; bil je mlad, lep kavalir in sam svoj gospod. Bil je >Earl« (angl. plemič. tolikv> kolikor prrof!) ter je kasneje postal marki shet-landski. Lehko bi bil svobodno gledal v Verinr veliko rjave oči, ji priznal evojo ljubezen, ter pbstd-l ž njo arečen. Samo . . . samo . . . Vtera je iz Camelota pac prejela pahljačo Marije Terezij©, — Jura pa se ni vrnil ... Ti stega večera so imeli v Felicite gledališko predstavo. Igrali so nek*> Ia3ciATM> franeosko burko. Sergej Nikolajevič Zurov se je, ko j|e bdhajal v ^ledaliSko dvorano, sklo-nil k lady Dolly: >Vaša hči naj gr© spat: igra ni za-njo !< Začuđeno ga je pogledala, se vgriz-rila v ustnico, a ga ja ubogala. Sla je k Veri in 30 pobožala s pabljačo. >LjUbica«, je rtkla, >ntrnjena «d. Kar bdidi v ffvPa misli mencU v istini reeno!< ]*>, razmišljala, ko je odhajala v lično, malo ^ledališče. V^e svede so se ji vrte-le pred ocrni. Za kvante v borki ni imela n'oroj prav nobenega emigla in wb&-lja Zrla je ves čas le na kneza Znrova, ki je sed&I teiko in ckMylady<, $& zacel, >vedno sva bila prijatelja, dobra prijatelja, __ kaj ne? Kaj bi mi odgovorili, če bi vam dejal, da si želim roke vaš« hčerloe?< Med govorom je odpiral in zapiral njeno pabljačo. Ker je orkestar igral pravkar fortissimo, j^ Dblly n>olčala. Toda njena mala usta jfc razpotegnil bridek nasmeh. >V'5aka mati bi vam dala leen od-pt>vor<, je odgovorila kfcmčno. >Preveč dobri ste, in jaz sem srečna, mon prin-ce.< >Torej mi dovoljajete, đa govorim jutri ž njo?« >Naj govorim najprej ž njo jaz«, ga je prekini 1 a. >Saj je še tako mlada!« >Kakor žalite, madame. Položite ji mene in vse, kar imam, pred njene noge !< Orkester je zopet fc*sviral, in svileni zastor se je đvigniL Lady Dolly je globoko zasopla. >Vrbče je!« je mrmrata. >Ivpbko hi odprli kako okno ... In potent . . . zelo ste mte preBenetili . . .c Po predstavi je vzela đve dozi klo-rala, a zaspati ni mogla. >Nikdar je ne pregfrvorinK, je razmišljala suhih Troah oči. Verin» ponosne, uedolžne oči so jo gledale, a £ njinri oči njenoga očeta. >Mar se mrtvi vračajo?« je ugibala, in med svilenimi rjuhami jo je z%-blo; zona jo je polivala . . . čatila se ie Zavedala se je, da 3toji na roba zločina. Vest, dasi majhnia in slabotna, se je zgenila v nji . . . 4 IX. Z jutranjo zarjo je vstaU Vera ter je odšla z Ix>risoni na izprehod. Hodila je po paj-ku in po rosnih vrtovih. S pol-nim naročjem rož ee je vmila ob devetih v grad, ko je šfc vse ležalo v poete-ljah. Na njeno največje začuđen je pa je bila njena mati ie pokonci, ko -?«? je vt-nila v svojo sobo. Biln je že sfrizirana, nalifkana ter 30 iim?la na sebi turkiz-no nnodro iutranjo obleko. Razkrilila je^ svoje roke fn pritie-nila hrer na prsi. >Moj ljubi otrnk«, je dejala. >veli-ko, kraano norico imam »ate! Novićb, ki me je osnecila, Vera —!« >Res?« >Da. osrečila me fe, ker je zata —: največjja ureča! A saj morda sama uga-neš, dapi si še tako mlada in mtenda ne veg, kaj je ljul^zen! Vera. ljnbček, — mbj stari prijatelj, knaz 2nrov te je zasnnbil!« >Mati!< fe vzkliknitA Vera in fe stopila korak nazaj. Iz njenega obraea se je odražalo nepopisno presenede-nje in dirjl gntis. >Začadena si, dragicac, Jo gostote-la lady Dolly. >Seveda, tak btrofc ^ 6e. Ampak samo za hip promisli, pa spoznaš, kako laskava je ztite ta snu-bitev, kakSni veličini greS nasproii ne strani tega moža —c^ >Mati!c jo je piT*1nlra tenora, in topot je donela beseda kakbr otmpen TzknkT kakor klic potaplja|bčega, ki prosi pomoči in usmiljenja. >Ne re>c\ vedno, mati. mati! Kako to đoni! Strašno! Kakbr da stojim za toboi redna % metlo in ttfo. Nbreok M, otrok«, je začela iznt>va sladko. >Saj ne vem, kaj pa mlka na tebi, ampak nekaj ga že mora mi krati, ker te hoće vzeti za ženo. Tak možT Reemično, bajno sreČo imaš, draga moja —< Sklonila ae je, kakor da jo Hoče pobožati ali poljubiti. Ver* pa se je smrtnobleda umaknila. >Knez Zurov mi je zopenu, je Vzkliknila, >Sovražim ga: mt\ Je moral vendar opaziti, dn ga 9avra*hn. Njegova snubiBlazna si!« je odgovorila ladv Do-lly. >Snubitev moža, ki s^» pulijo zanj najuglednejša, najlopša dekleta ž»e reč, nego deset let, zate razžaljiva? Prav res, vr&đna nisi ljubozaii tega moža.« >Ali ne marain ga> ne mbrem ga ži\i&ga videti«, je ponavljala Vera ža-rečih oči. >Povejte mu to, mati, v mojem imenu, hfe maram ga, in nikogar drugoga! >Meša se ti«, fe sikala mati besna, >in zagotavljam te, da napravim fe tebe prav gotovo kneginjb Zurovt>. Ta »veza mi lignja, in kar hočetn, to ho. čem, otrok! Za tvoje litanije se ne bom menila. Dekleta destnajsitih let naj se v take stvari nić ne vtikajb. Jaz se tu-dl nisem smela. VeCjo arečo imad kot pamet. Saj vendar veš, &•% nimaš niti Tinarja. Od mr. Vanderdeckna nimaš pravice zahtevati kaj. Dovolj truda bo, da izsUlT« iz njega kolikbrtoliko db-stojno balo. Herbertovi pci Itak maA nimajo nioesar.c Vera je udarila z nogt> ol> tla. To je bila prva strastna kretnja njenega firljenja. >E>ovolj, mati!« je đejala odločno. >Recite knezu kar hoćete, samo fcve naj, da ga ne manun. Ne maram, #0 «rio-Ma.« In bdšla je, prw?o>lly ^ gkrvnrizirniU x ramo-tA tn je tiho raklela, nat^n^n t/Uco. kakor kadar je piri igri izgubila petdeent funtov. Jesila 90 je, a ni so bala. TV-kleta s^ vsa taka, si jo nHgllla. Saroo, da ni imela doetl 6aaa aa njono ii>rproo-brnitev. Razmišljala Jo nekaj (So**a m m kmalu 9es-tavila naftrt. StraAlla 10 ni niti največiTih akrutnoati, samo da doso-žo »vojr> voljo. Ooetj^ v Fe-Iicito so 9»e =*r#li prv!^ iiavadno e^le opoldne. 5>orqej Žuror tw» Je omehljal, ko $& vidol prihniati ladr Dolly. >Eh biert?« Jts vprasaL Njegov rta^nieK Jo vzbndil v n%?i n^knk ?trah; ali ni era pbkazala in i« odgovorila pohlevno: Nikari prehitro. Moja hćerka jo «• cei btrok. Vaša ponudba ji laska, fbtfa prišla ji f& tako nr*pricakovaix>. Na ka] takega aploh še ni mrsila; jedva vn, kaj je to. Pustite roi jo 5o par đrri, in nikar ne si li to preveč. Dfi,itt> zapreci svoje pbnijo in odpeljpro ae ž njo r I* Capric©. Onđi ostanem dan ali drv-a. Govoriti hofrem ž njo In potom —< '2urov se Je amejaL >Ma beil^«, je dejaL >va^a hH ma no mara. Ampak to mi je vsv eno. kar min*> ji pavejto. Nio sovraštra zaradi tega.« >Motite ao<, jo odgovorila ladv Dol-ly tafcf> mirno in odločno. &i jo pr^mo-tila, oelo kneza, da ji Je verjel. >No fiiibi va« in ne eovraži vaa. Sama bi čt> ni na jasnom s svojimi fta^tvi. 9»j jotfva sin}1! kaj je ljubezen in kaj zakon . . . ln sa) vfcete, po svoji naravi jf hlndna.« tran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 20 maja 1922 stev. 115, položenje, pa je nasula Amerika na Evropo novo vznemlrjenie. Sjedinjene državq znova odklanjajo svojo udeležbo pri rekonstrukciji Evrope in trgovski minister Hoover se Je v svojem govoru na letnem zboro-vanju trgovskih zbornlc nrav oštro obrnil proti Rusiji. Rekel ie, da z uprooaščenjem starega režima se Ie socijalno nihalo med Rusi primakni-lo do porazne blodnje. Ruski gospodarski sistem je poru$en in nisko ljudstvo umira vsled unicene svoje produktivnosti. Edini njegov iip je v evoluciji, ne pa morda v revoluciji. Sedaj se nihalo vrača na svoje staro mesto. Pa tuđi mešani sistem individualizma in umcrjene socijalistične oblike se ne more obnesti. Ne srne se namreč zamenjavati boljševizma z ruskim narodom. Ako je boljševi-kov mnogo ali malo, potreba ostane ta, da si mora Rusija sama izgraditi svoj politični in gospodarski sistem, kar ie edini pogoi za trajno podporo. Ako hoče Amerika priti s kako po-rnočjo. mora imeti za to tuđi jamstva! Pri tem pa ne gre za nikake ftkademične teorije^ marveč za vnrašanja, ki vežejo nasc življenje ali smrt milijonov oseb ter so temelj za odnošaje. ki se imajo urediti z Ru-sijo* da se bo mogla obnoviti in resiti svoje liudstvo. Ako Amerika kaj da. hoče trdne-fca jamstva, kar je Dač naravno, ali fcoljševiki s] vse take gospodarske podlace razlagajo po svoje. Kakor se vidi, so si naziranja v obnovi zelo nasprotna in z boliševiki ne bo mo-?oče priti na čisto, da bi se pričelo splošno chnovno delo. Zato bo tuđi nova konferenca našla pred seboj ovire. ki bodo bržčas nepremostlii- j ve. Sicer pa, kdo ve, kai se tačas I »godi y Rusiji. Prcsenečenja v današnjih časih nišo nič nenavadnega. DNEVI FORMALNE ZAKLJUClTVE KONFERENCE,— ODHOD LLOTD GEORGEA. — SKLEPI POLITIČNE KOMISIJE. — Genova. 18. maja. (Izvirao.) Konferenca se bliža svojemu koncu. Izvršiti je treba samo še nekaterc formalnosti. Formalnega značaja je bila tuđi današnja seja politične komisije. Na seji je bilo zastopanih 33 držav. razun Nemčije. LIoyd Oeorge odpotuje jutri takoj po končani zaključit venj plenarni seji v London. Za odhod so že izvršene vse prinrave. Člani ostalih delegacij so po ve£jni že PTeje odnotovali, tako da se jutrišnje seje udeleže Ie oficijelno nekateri za-stopniki držav. — Genova. 18. maja. (Izvimo.) Plenarna seja politične komisije je pričela se Ie ob 12., ker so pričako-vali. da se te seje udeleže Francozi In Belgijci. Ti so izostali. Seji tuđi nišo prisostvovali Nemci. Minister Schanzer ie irnel kratek reasume o vseh razpravah in njih rezultatih. Iz-iavii je med drugim, da ft? sprejem-Mfv odgovor Čičerinov in da se razgovori nadalihiielo na konferencl v Haa^u. Za to konferenco sg izvoliio strokovnjaki. Na konferenco so bile vabljene Zedinjene ameriške države, ki pa so začasno vabilo odklonile. Med ostalimi govornik! je Cičerin omernl. da umeva evropsko mirovno pogodbo v tem smislu, da ohranijo vse evronske države status nuo. — Genova, 19. maja. (Izvirao.) Za danes ob 10. donoldne je določe-na plenarna zakliučitvena seja kon-ferer.ee v palači San Oiorgio. Seja je povsem form^.lneea značaja. Jnlifslsa lirsllna. — Prostor pred Narodnim domom r Tr*tu so hoteli prodati n^kenra pbnud-liiku po ćelo ni zid ceni. Mestni svet se j<% bavil obširno s to zadevo in končno sklenil, da se mora prostor prodati na javni dražbi najboljemu ponudniku. Gotovo 30 mnogo prikladnejMh meat za »idanjo in gotovo je umestno, da se ©brani lep prostran trg, toda italijan-*=kim nnciionalc^m je trn v peti Narodni đbin. Ta trn ei hočejo iztrgati iz pet©; zato zazidajo in ©krijemo razvaline Na-Todnega doma. — V Trnovem pri Ilirski Bistrici ne Je vršil 14. t. m. velik shod t obram-bo naših jezikbvnih pravio. Govorila •ta poslanoc Lavrenčič in dr. Mikuletic I* Trsta. Sprejeta je bila, kakor na dragih shodih, revolucija za pravice na&e-ga jezika na sodnijah in na pošti. Posl. Linvreiičio je pri tej priliki bTrgfel trdi-tv# *nam\£a Italijana Urbanza v Po#toJ-ni na shodu, ki je rakel, da ni res, da zahteva postojnski komi^arijat prevede slovenskih vlog. Po6lanec je pa jtoka-%vi\ oricinalne pozive postojnekega ko-ini sari jata za take prevode. Na »hodu se je dodalo, da je k*vmiear Cavalll *a-hteval za prihod kralja podpis spttme-riče. v kateri izrablja ta prihod v sro-je osebne namene. Cavalli hoče, da izreče spomenica zadovoljstvo fc njegovim Iromi^arjevanjem. Ta ve^t je ▼rbudila eplošno o^orcenle. Cavallija ljudstvo ne mara. ker je ti ran. Kralja pa kraljicfo pa pozdravi nrijazno po stari fuposlo* venski navadi, da bofita čutila, đa B6 nahaiata med goetoljubnltoj Ju^WQTCh ni! ' ■ * " * PollfiCne oestl. ae Radl^ na pohod« ▼ StoratiJ«. Vodja Hrvatskoga bloka in predMdnik Hrvatske republikanske seljačke stranko Stjepan Radić je u% pro&njo piMktelja Antona No vagana, ki »bira na Stajar. abern razna arstrijakanto, nemakutarje in druge tako elemente, prioMll ▼ >Naii Taai« poziv >V»emu slovenskemu narodu, posebno kmetom in del*Ycem,< v katerem naznanja, da sta t» z >novinar-jemc NovaJanom sporazumela, da Slovenci organiziralo ei*to samoitalno svojo slovensko republikansko stranko, kl bo temeljila na isti človečanski in kmetski pbdlagi, kakor radićevstvo na Hrvatftlrein, da bosta obe stranki v neprestani zvezi in da se Hrvati in Slovenci, ko priđe za to Čas, skupno spo-razume-jo s takšno ^rbsko- strankt>, ki bo imela ravno tak program kakor Hrvati in Slovenci. Radić imenuje >brate Slovenca, ljudi republikance«, ki na) zapuste vse demokrate, samt^tojneže in liberalne, vse popovce ali klerikal-ce in vse vlađne socijaliste, da se moro ustanoviti kmetska narodna republi- ks, v lcnteri bo pr^dsedoval kmet __ v Sloveniji fore-j >no^narc Novaftan, na Hrvatskom pa pevec habsburških hi-men Stiepan Radić. Nadalje obljublja Radić, da bo prihajal na seje v Ljublja. no in v Celje in đa bo nftMsal pod svojim imenom v v*«ki številki >Nase vaši« krstek članek ter ditira svoj poziv v Zaarrebu, gl^vnem mestu Hrvatske in vseh Hrvatov. Ta po^iv ni za sloveti-*ko ja.-nost nobeno iznenađenje, saj je Mla javna tajnost, da hodi >novinar< Novačen v Zfsrreb, kjer dobiva bendn ??a svoj republikanski TT*>tor. To potr-jin'e hrfr: ovinkov tildi dartf^nia >Ju«ro-MRvijac. ki r>ravi, da bo R.idićfva du-ppvna in v-sekakor* gmotna ponta? tej stranki brez dvoma silno đobrodoSla. In >Ju£ro*lavija Izven Novacanovih ozkih krogov kaj u?peha. = Pazdeliter države na oblasti. Sibeniski >Demokratc, glasilo demo-krabike stranke za severno Dalmacijo, više: Razdelitev držav© na oblasti, kl Io je odredila vi?da, je povrročila splo-?no n^wdovoljstro, tako da je bil primoran s>am ministrski svet vstvariti za-konslvt> odredbo. tk> kateri mora vprala-nje razdelitv© na oblasti priti ponovno pred narodno skupsčino v svrho rasnih sprrmemb, ki btodo, kakor d©znajen*>t v vsakem ozini izdatne. = Upravni monstrum. Z razdeli-tvijb država na oblasti je zadela otok Krk neverjetna upravna usoda. Otok Krk ^pada namreč v npravnem t«iru k Hrvatski, v «K)dn^m oziru k Dalmaciji, v zdravstvenem o^iru pa k Sloveniji! Zato so poslali aka-demiki z otoka Krka pbkr*»jin-?kemu namestniku v Zagrebu in narodnemu poslancu Kučiću resolucijo, v kateri zahtevajo, da sa otok Krk priključi primorski oblasti s eedežem na Sušaku in da morajo vse oblasti brezpogojno o-stati v mestu Krku, ker zahtevajo to politični razlogi. Krk je edino nresto na otoku, ki čuti italijansko ter bi moglo postati drugi Zader, akb se preselijo državne oblasti, saj je tam že itak italijanski konzul. Akcija akademikov je vse hvale vred-na, ?aj se drugi ne zanimajo za zapuščd-ne otočane. Sic^r je bil za veliko no? rva otoku sam dr. Kbrošec. ki pa se je hotel Ie prepričati, kpkšne Sance ima med ubogimi >Bodulic klerikalna separati stičn.% politika. = O IiHdendortfovi reakrijonami pol i tik i. Z ozirom na vwti, da namera-va Ludendorff odpotovati r Argentini-jo v svrho monarhi«tične propagande, piše gladilo nemške republikanske zv*-ze v Argentini3i. Prestrašili srrv> se, ko smo zvecteli, da namerava potovati general Ludendorff v Argentinijo, kajti Ludendbrff hoče siriti sovrastvo proti pemški republiki in sploh proti N«m-Čiji, ker mrisa n© more ločiti instituclj j od države. Tuđi on hoče »poldrvjim< južnim AmerikancJem pokazati, kaksen je zm&gbslaven vx>jskovodja, kl bi si osvojil solnee, meeec in vse fcvezde, da gfl nišo zahrbtno sabodli. — Stinneeova >D^utsche AUgemeine Zeitungc pa po-roča, da je Ludendorff nedavno napisal za londonski >Sunđay Pictorial« 51a-nek o notraTijem položaju Nemčije ter napadal socijalne demokrate, demokrate in eentrum. V tem članku pravi, da ja nam&ka demokracija, kornptna in podkupljiva ter da vodi »edanji sistem Nemčijo v položaj, i« katćrega sta samo dva iihbda: monarhija ali reakcija. ~ Drobojj med italljanskimi novi. Ttarji« Iz Milana poro«ajt>t da se J» yt-čil med ravnateljem >Secola« M. Misfll. rolijem in ravnateljem fasistovskega dnevnika >Popolo df Italiac Musvolinl-iem dvobbj, v katerem ie đobil Misriroli Iri lahke ran« na roki. s Znlžmnje Tolaitra m Diiiiii U Kodania poročaio, da je vojni mlnister predloži! zakonski nacrt o novi uredbi vo-teške službe. Obveznost vojaikt slufbe ostane, pifi pa se znlfa Itevtlo vojaSldb no-vincev od 11.500 na približno 6700. = Prataojanja katoIHUk dafcrrafcov ▼ Rusin. Z oddrom na trditev ruska sovlei* ske vlade, dt sovjeti ne pretanjajo katoti-$kih duhovnikov, ie Vatikan prloMIl po-ročllo, da je sovjetska vlada obsodfli na smrt 28 kutoilSklh Ikofov In nad 1000 da-hovnlkov. VoroneSkeea nadSkofa so boUI«- I viki pollli 2 vrelo vodo In ga muQl!. I • -- - I Kontna redakcija rednega proračuna za 1.1922. FINANCNI ODBOR SPREJEL PRORAČUN. — KRITJE DEFICITA. — DOSE2ENO RAVNOTE2JE. — Beograd. 19. maja. (Izv.) 2e od februarja lanskega leta ie centralna vlada izdelovala redni proračun in skušala v njem dosečl na kak način ravnotežje. Prvotno od vlade se-stavljeni proračun je izkazoval nad 9 miliiard rx>trebščin, ozir. izdatkov, a celokupni deficit je znašal okoli 2 in pol milijarde. Vlada sama je na sejah ministrskega sveta znatno reducirala prvotni proračun tako. da je potem narodni skupščini od fi-nančnesra ministra predloženi nrora-čun izkazoval izdatkov 6,257.000 c!i-narjev, a deficita nad eno milijardo. V kritje tega primanjkliaja je finan-čni minister s finančnim zakonom predlag:al: a) 100% povišanje davc-nih doklad na vse clavke in b) uved-bo novela davka na premoženie. Proračun s finančnim zakonom je b!l odkazan finančnemu odboni v splošno in podrobno razpravo, ki je trajala nad štiri mesece. Finančni odbor Ie na včersJSnH seB zaklhičil proračunsko razoravo. Snrelel Je proračun v kotični redaU-ciii. K proračunu pa ie finančni odbor izdelal posebne predlože, kako kriti sedaj ugotovlieni deficit. V sedaj od finančnesra odbora odobrenem proračunu znašajo: a) celokupni izdatki 6.690.000.000 D b) celokupni redni dobodki . . . 5.950.000,000 * torej primanjkljaj . 740,000.000 D V kritje tei^a primanjkljaja in da se doseže budgetno ravnotežje, se predlaffa: 1.) povfšanie železnlšklh tarifov za 50^, kar bi znašalo okoli 480 mi- lHonov: 2.) DQvl§atije carine na luksuzno blago. Uvozna orepoved za to blago naj se ukine. Povlšana carina na luksuzno blago bi dala 150 milifonov; 3.) uveđba posehnega davka na ' Železnlške vozne listke. Ta davek < bi po ororačunu znašal 45 millionov. | Skupna svota kritja bi zna^ala i torej 775 milijonov. Na ta način bi bil popolnoma krit ves deficit, preostalo bi še finančnemu ministru 25 milijonov dinarjev. Finančni odbor je odklonil pred-loe finančncjra ministra za povijanje zemlii^kcga davka za 200^. dalje \ ie sklenil. da se odpraviio vse uvoz- j no Drepovedi in da se tuđi ndpravijo < razna recralna prava, pristoječa ko- j tovim veleposestvom. ki pobirajo | mostninc in cestnine. Te pravice nai preidejo na dotične občine. Kakor iavlia današnia ^Pravda , ie, ffnančni odbor sklenil tuđi pred- j lacrati. da se IzloČi kredit za Žitni za- j vod v Sloveniji. i — Beograd, 10. maja. (fzv.) Na včerajšnii dnpoklanski scii je fi^art-čni odbor minrejc r.ndnljeval rnz-nravo o proračunu ministrstva saobraćaja. Po dališi clrbati in na p.nd- i ln?t iziavQ zastnr>nika ministrstva saobračaja ie odbor snreiel proračun, ki iskazuje na iz^nfUih ! mllitar-do 260 millionov 533.985 dinariev. Od teh potr^^^čin odnn^o nn /acrcfe-S!ro direkcilo ?6Sf2%.775 dlnnjr|ev, na beocrradsko .115.110.501 dinariev, na snbntiško 270.925.610 dinarjev in na saraicvsko 165.090.443 dinarjev. j — Beograd, 19. mafa. (Tzv.) Skupno s poročilnm o proračunu za loto 1922 predloži finančni odbor narodni skunščini tuđi predlosr. da se v parlamentu izvoli parlamentarna kontrofna kom^sHa, ki nai ima naln-jto kontrole izdatkov in dohndkov. __2 i vinski sejem v Ljobljani, Zadnji živinski sejenn v Ljubljani je bil »rednj© dobro obiskan. Kupci ja razun s praeiči slaba. Konj Sd je prignalo 313 cene visoka in se j© Ie neka] male&a prodalo v Italije Goveje živine je prišlo malo na semeni, 53 volor, 40 krav in 5 telet. Za prvorrstne vol© &o zahte-vali 45—50 K «a 100 kg živ© teže; za drug<> vratare 35^40, in za atare krave S0—35 K. Kupčija slaba. Najbolj so ae prodaj ali prašički zo, rejo, mali 6—8 tednov stari ?o stali 900—1200 K komad —g Stanovanjska in stavbena za. druga v Celju je imela ? eredo, dne 17. t. m. »voj redni občni zbor. Iz letnega porobila 1921 j© posneti, da šteje 104 člane, ki so po ogromni većini javni namešcenci. Delovanje se mora začasno omejiti na oskrbovanje tren zadružnih hiš, ker brez izdatne subvencije no more zidati novih poelopij. Pri volitvah so se izvršile nekatere izpremembe v načelstvu in nadzorstvii. —t Lombardlranje invest đrž. poso-IHa. PlSeJo nam: Ko se ie lansko leto pod-rrisovalo 7% državno investicijsko pc?so-jilo, se Je občinstvu zatrievalo, da bo mo-fet vsakdo obveznice tega posolila pri Narodni banki lotnbardirati. Sedai pa nam prihajajo pritožbe, da Narodna banka za-sebnikom obveznlc tega posojila neče lom-bardirati. Ker Je zadeva važna tuđi zaradi eventuelnih daljnih državnih posoiil. bi bilo želeti, da banka javno pojasni, ka-ka navodila da Ima glede fbmbardiranja 7*/i državnega investicijskega posojila. — Zagrebački veliki sajam. U zadnje doba bili su se poželi pronositi glasovi kao da bi se veliki sajam, koji se otvara na 3. lipnja imao za nekoliko dana odgoditi. j Uprava Zagrebačkog Zbora saopćuie, da I o kakvoj odgodi roka otvorenja velikoga sajma ne može biti govora. Sajam će se otvoriti a subotu dne 3. lipnja 1922. u 8. sati u iutro. Istodobno se pozivlju svi ovo-zemni izlagači, naročito oni, koji imaju izlagati većo količino uzoraka, da pripreme potrebiti transporte, te po mogućnosti odmah Šalju a Zagreb. U Zagrebu se roba mofe smjestiti kod leđnoga od oficijelnih špeditera, a to su tvrtke »Expedit« i >Siodd«- Budući da Je srediivanJe materi-)tte za »Službeni Katalog« već pri kraju, te se djelomično već nalazi u tisku, poziv-IJu se sre one tvrtke, koje Jele da njihov oglas u Katalogu Još lzidlc, neka najdalje do 20. o. mj. dotični tekst pripošalju uredu Ztgrebačkot Zbora. 2elje pojedinih tvrtki đa Im se doznačeno mjesto s kakovim drugim izamjent Hl bilo Sto preiznaci, vise se ne mogu uvažiti. Uprava Je Zbora već dala napraviti nađplsne ploče nad mjestima pojedinih iz!a«aČa, liko da se ovi natpisi više ae mogu ismjenit! i izlagači 11 svakome slučaja moraju đa plate dotično pristojbu sa prmvljanje natpisa. — Brlboraa đela. D el a 11 cej t>: etrojni in starbni ključAvniftArji, peki, mlinarji, natakarji, natakarice, kovači, trgovaki pomotniki, pi »e eprej-mejo: gozdnl đelavci, rud*rii, sidarii, tesarp* miz^rji, Sorljlarjl. kroia«. fcivi-lje, strojni in «tavbni kliučamičarji. klep^rji. vzRoJitelJlce, sluikinje, kuha-rioe, vajenci, rajenke itd. I Mulfmra. SPORED NARODNOGA GLEDALlSCA V LJUBLJANI. DRAMA. Petek. 19. mala: Otok in Stni^a. Pi'n^kn predstava. Začetek ob 3. popoldne. Izver . 5obnta, 30. maja: Madame San? Gene. Izv. Nedelia, 21. maja: Marija Stuart, gostovanje tragedinje ge. Marije Vere Iz Beograda. Izven. Poncdeljek, 22. maja: Madame Sans Gene. B. Začetek poletnega abonmatia. Torek, 23. maja: Zaprto. OPERA. Petek, 10. maja: Zaprto. 5oboto, 20. maja: Lakmć. D. Nedelia, 21. maja: Luiza. Izveo. Poncdeljek, 22. maja: Zarrto. Torek. 23. maja: Vo.iaška predstava. Ba-iaja. Irven. • — Trasrcdinja Marija Vera Je sno-ci ierala Mnriijo Stuart. Prihaja iz veli-ke.ca nmetniskeca -^veta. Tcžko bi bilt> poudarinti boli to ali ono stran njc*no umptnoPti. Marijn Vera je traprodinja na ri^ku, na katerem ?o r»ač Io prs'i gledali fki nmetniki rne «*vmoob.*.obi nmcvn^ <*o *o nara rdflo njonc kretnje, njerm mimika, re-gistru nienecra plfimi v Tsakom trenot-lni! Tn venđar 30 t.iatio ta velika na-mvno?t ne Io poMeclicn izredno O3v*bne nndnrjeno^M, rt^^o rudi ptro^opa stro- • kovnes»a. štolanja, M-mooparovanja in preizkus'pvanja. ^larija Vnra ie klA«ldtia tr^sredin^a res po volji b^j^i. Obdarje-na je tuđi % impozantno vnanjo^rjo, r plemenitim profilom lica in z ^^ini, ki znaio žo sarae izražati vsako duSornost. In igrala jo r na^lepši. domaji sloven-ščini brez najmanjša tuje prvmoei v na-plasu ali bes^dah. Sufler pa 3^ mol^o obračnl svoje 1 is=t». In kakšen r)k\i», kak-sna plauba, ji leži v pre^lnasanju ver-rov. Tukaj naj naši domaći igTalci po-flušajo. tuknj se lahko nau?e, kako naj ?re verz^ govori, đa- b^tanejo verzi, a. da so vendar tuidi živ 5loveSki govor. Tukaj naj glednjo. kolika duš© more ležati v fribih člbve5kr> roke, v vsakero premikajoe^m se prstu! Nafitop nmetni-c© je upliva 1 rudi na soigraloe, ki •so pepleda* na to, da >Mari)o Stuart< letoe sploh precej dobro ierafo. po večini podajali še več, nego flicer. Le Ž^elea-nik. ki ima toliko daru za to stroko, je svbj^a Mortimerja iz same navdu&eno-6ti zopet prehitro govoril, zla^ti v pT-vem aktu, na kvar iasnc«ti. Polni avdi-torij ni štedil % tplavzom, kar se poee-bl razunm Umetnici Je Mio poklonjeno iudi cvetje. Z napeto^tjo priSAkuJ^m*> ponovltva iffre, v kateri pfi bo Marija Vera igrala kraljtco Elifabeto. To fe praviaprav njena pravcata vlopa ▼ Schllerjevi drami in prezanimiv nmet-uiSki uiitek nam bo, primerjati njeno Marijo z njeno Elizabeto. Te bi nas mila rojaklnja 1© Ie dostikrat osrečila 3 evojo pofiosno In plemenito umetno^tjo, katero nam je kakor >dekliea iz tujine< eedajlB nepricakovano istresla v srca, M. Z. — I* gtedalilke pltarM. V soboto dne l 20. t m. lrra ulo«o Napolcona v Vomcdiji .Madame Sans Oene« f. Danilo. Predstavi se vr§i irven abonmaia. i — Mettno fflcialiHe v Celju vpri-tori na predvečer poroke Nj. Veličanstva kralja Aleksandra dne 81. maja U. feaot 5larno#tnQ prodsUTO grUk^^a nL, j satelja .Vu.^ifa >SveU. __ Ljudsko vsenčilišče v Celju. Zadnje predavanje g. dr. Schwabci >O pa.sji stekliuic se je vršilo ob prav lepi udoletbi. Govornik ja zaniinivo ratmo. trival o poTzroditelju to bulezni, o raznih atiili)ih ?t«»kline tor o prir'unočklh. proti njej.__l'rihodnji ptmedeljek, dn« !?2. t. m. ob _M> uri preiiava ur«xlnik e;. 1 Simnić >O kr^Cans^kih in moliam*dan-! ekih svotiščih v Palestini.< I — Priroda in zgodovina. Društvo sluš. fil. fak. prir^li na uni\"erzi v zbornici ja\-no predavanje v nsdeljo dne 2l. t. m. ob 10. Predj.vn posp. univerz. prof. dr. Hauptman: Prir(xla in zgodovina v jugoslovonskem razvoju. V.«top pro.-t. — Država. VIII. la\Tio predavanje Zvo-nimirja Bcrnota. Kla\iies:a urednika »Na- | pre]a<: »O državi«. Po predavanju ima I vsak pravico r.a. vpra^anje ali tuđi na daljšl I gcvor, vendar ne nad deset minut. — Pe* j tek, dne 19. maja 1922. Velika dvorana I »Mcstncfca doma« v Ljubljani. Začetek t, C-no ob 2rt., konce na;pornc}e ob 22. — Cene vstopnicam običajne. V dvorano pristop od desne strani pilona. — Slikarska rnžrtava v Dubrovni-j ku. Za binku^ii prirodi skupina dt»ni.T-| tih in tujih slikarj.^v v Dubro\-niku j r.iz-tavo. Kaz^tivili bodo Jovrrmov, Seitz. Sodlou, Burir. Balling, Jakši^, Marotti i. dr. — G. režiser Corls Putjata !c — kakor poroča Trr^rcbSki *f>bzor* — 2a vwx!o-Co sezono angaževan na za^reblko kazuli- I §te. G. Putjata ie kot ruski režiser odlično vplival na nas dramski ansambl: izvTsten igralcc, zla^ti karakterni komik Je ter se je že dosti dobri nauCil sloven?>člne. In zd.ij nai ca Izgubimo? Mi bi njegovo izgubo obialovali. — JuK»>slovenski dljakl na amer&kih visokih §olah. The Institute ot Interrational Education Carnegie-jeva. ustanova, ki po-spešuje vzajemnost med amerifcko in in»-zemsko visio vzgoio, je ravnokar irdal ! brošuro >KaŽipot za inozemsku dijake v Združenih državah«. Glasom pndntko/v v tej bro§uri je bilo leta 1920. v Združenih državah 10.000 dijakov iz inozemstva. Kar so tiče diiakov. ki so priSli Iz Juenslavije. %ry navedeni prx3 sledečimi poelavil: a) iz Hrvatske 2 v državi Pensilvanija: b) Iz Jn-g^slaviie 1 v ćrf^vi Newvork: c) Iz Srbile 24 v desetih državah; d) i« Slovenije pa 18 v državi Jowa. Glaslsenl uestnlk. — Koncert »Mladosti«, Naša dolžnost ie, da podriramo kulturno stremljenje in delovanje na^e .lujroslovenske omladine. Tej svoji dolžnosti zado^timo. ako *e v največjem Stevilu odrovemo vnbtln zagreh-škega Akademske?:a Društva »Mladost* \n posetlmo njegov koncert jusroslovanskJh mn-jtkih zborov v ponedeljek dne 22. maja v Filharmonlčnl dvorani. »Mladost« 1e na glasu kot eden najboljŠih moftkih zborov v J:igOTla\njI. Ta spoređ POJe tuđi na kon-certni turneji, katero priredi v raznih mr-stih Anglile. VcČ plakati. Vstopnice v pv-sarn! Glasbenc Matice. SokcilsfiiD. — Sokol I. v Ljubljani priredi v Čcrrtet dne 25. maja nara^ćajev pefti,zlet Tabor-Tomačevo • Stožlce in se ustavi na ležicf pri *Ru«.kem carju«, kjer priredi llubek »Mladinski dan«. — Sokol Ježića, __Sokol I. Pa dovršimo fep nukate- ra dela na Taboru, vabimo ftlan^-telo-vftdc1^ — nn delo. Pričnemo v sob^to 20- t. rn. ob 5. popoldne, nadal.iuiemo veo delavne dni prihodn^fija todna ob isti uri. Primimo za delr>, pomapajmo ei, prihranimo Bi mnogo tisočakov! — Sokol I. priredi v prihodnjih t^dnih: 2.">. m.^jn i/lTJt sokolske mladino s pra-porOm preko Tomačev^>£*a k sok. od-seku na Ježlco, kjer pe vr^i nara-j fečajova Javna telovadba pri >Rupkem ! carju«. !•• Juniia «laviio8tni ktmcert na dan kralio\t> poroko na Taboru ob nanovo upeljani eloktrieni raz^vetljavi. 2 iulija javna društvena telovadba. Vsako dnigjo suboto zve^r koncert društvenoga orkestra na Taboru, isto na kre^ni večer. — Sokol Ježića svolesa, knjižnici na-menienejja »CvetličneKa dne« ni mogel vsled skraino neucodnih vremenskih raz« mer prirediti dne 14. rraia in ga zato prc-laga na poznejšl čas. Iskreno pa se zahvaljuje vsem sodelavcerru rla?:ti prldnemu na-raščaju in Sokolicam % Ježiće za Stevilno cvetle, pravtako tuđi požrtvovalnemu uči-Icljstvu v PreserJah pri Llubllanl In ostalim za sodelovanle. Podpiraite Ie nadalid naše del^t — Mursko sokolsko okroile priredi ▼ nedello, dne 28. maja t 1. III. okrožnl zlet v LJutomer. Razmere so lansko leto pre-preČile vse nastop© v Llutomeru, zato se bratsko Članstvo In naklonjeno občinsrvo VBbl na to veliko sokolsko slavile. Natanč-nej§e poročilo sledi. Tniistiha In šport. — Prvenstvene tekme. V n^deljo 21. t. m. nastopljo Rledeci klubi. Tsrri-&6e Bparta-Prlrrtt>rio ob 15. uri Jadran-Svobođa Ljubljana. Sodi g. Kop««. Ijrri-šče Svobode Mo^to ob 15. uri; Svor>oda Mo?te-Sk>van. Sodi a. Hus. Na igri&ču llirli© ob 15. uri Svoboda Moata rez. Ilirija III. Sodi g. Perpar. — Ilirija t Gradcu. V soboto In ne dolio jostuie ljubljanska Ilirija proti Sturmu v Qradcu. Sturm kl Ie bil do letos Io prvak 1 Gradca, Je znan v Ubijani fe od lanske^a leta, ko Ie porazi! Iliriio z 2:0. Ilirija na-stopl v kompletni postavi, z Sejrerjem, zna- j nim CcSHm treneriem v napadainl vrsti. Ormiki sportniki pričalaijejo t veliko rape-tostlo izid tekme, ker Je mano, da Je Ilirija v bolji! formi nego lani Stev. 115. •SLOVENSKI NAROD* dne 20, maja 1922. Stran 3. Dneone oestl. V, Ljubljani. 19. maja 1922. — Razpnst občhnkega sveta Ijubljatiskega. Pokrajinska vlada 2a Slovenijo je z odobrenjem ministr-stva notranjih del raz pustila v smislu novega občinskega voUlnega reda občinski svet ljubljanski Občin-ski posli bodo poverjeni posebnemu vladnemu komisarju. Kakor smo informirani, bo za vladnega komisarja Imenovan vladni svetnik dr. Bozomil Scnekovič. Volitve novega občinskega sveta se bodo vršile sele na jesen. — Ni razlike med avstrijskimi in danaSnjimi fiasit Tako vzklika modri-jnn v znanem listu pi90Č: »Velike razlike glecte Osebnih svt>bodščin med av-fttrijskimi in današnjim! čaši itak ni.c E da, razlika je samo ta, da takšni nio-drijani lehko danee v evobodni Jugoslaviji opletajo na vse strani s svojim jezikom, brizgajo svoj strup na vg© plati In izllvajo golLde blata in pnojnlee na vse, kar bi moralo biti poštenim Iju- ' dem in poštenim državljanom sveto in nedotakljivo, pod Avstrijo pa so držali, plašeč se biča in korobača, jezik za zobmi, ee valjali kot psi v prahu ter lizali pete tujim mogotcom. In to je bila svoboda, a danes pod Jugoelavijo jo robtevo, ker nad temi patroni ne žvižga \fcč nemška nagajka! — Poročno đarilo ptujske^a okraja n kraljevi poroki. Od dnI>ruštvenem domu« v Ptaju razstav-ljent> poročno darilo, ki ga pokloni ptuj-ski politični okraj Nj. Vel. kralju ob priliki njegove porblre^ Razstava se vrši na, korist proti tuberkulozno li^ v Ttuju, ter je obisk raistave proti članski izkaznici (ki se dobi v društveni blagajni po 5 Din.) dovoljon. Otroei in vojaki fcamorejo obiskati razstavo proti podpomini 2 Din. Z bzirom na člov^eko-Ijubni noraen li#e se priMkujo najobil-nejši obisk razstave. Poročni dar je res nmetniško delo ter dela vso Čast okraju. — Politična pravda SKS — NSS. Pred okninim sodiščem v Mariboru se ie 18. t m. vršila kazenska razprava, ki ie imela za ozadje NSS viničarski shođ v Pesnici. Na praznik sv. Jožefa je NSS skllcala v Pesnici shod za viničarje. NastopU je kot govornik Vladimir Kravos kot strokovni tajnik NS?. Na shođu so bili navzoči tuđi pri-*ta5i SKS s poslancem Mrmolio, kl je hidl dobi! besedo. Kravos ja napada! vlado, kakor da ie ona kriva obupnih vinlčar$Jđh razmer v Slovenskih goricah. Pri tej priliki Je svoje izpade obrnll tuđi nm SKS ter kazoč s prstom na poslanca Mrmolio izre-kel: »Samostojni ste fmeli dovolj prilike irvajat! svoj program, tega pa nfste storfli, marveč ste se prodali vladi.«. Pristaši SKS >o kot priče zasfISani potrdiTi to očltanje: »prodali so se rneSčansidm strankama. Priče od NSS so dosodek slikale druzaJe. Edini Komac ie Jasnete izpovedal, namreč, da je poslanec Mrmolia sam govori] o takem očitaniu na splošno ter Je ravračal knt neosnovano, nato da je Kravo-s reatfral, češ, »res.Je* prodali ste se meSčanskl stranki*. Nato da je nastal velik hniSč, med katerim 5:0 zadaj vpili: »Prodali ste se Srbom, prodali ste se vladi«. Razsodba: Vladimir Kravo«: Je kriv Inkri mini ran ega očitka v smislu 6 491 k. 2. in se obsodi na 200 dlnarjev ili 4 dnl zapora. oprošča pa se od oči tka* ^prodali ste se meščanski stranki«, ker je ■ "tak očitek dandanes Ie še strankarska fraza. Obe sfranki sta prijavili vzklic; Mrmolia radi oprostitve dru^ega deia nbtožbe, Kravos pa sploh radi krivde In kazni. __ »Slovenčevo« obrekovanje. Pr©- jeli smo in priobčujemt> to-le izjavo: Današnji Slovenec nadaljuje 4 napadi na mojo osebo. Na očitke glede mojega nastopa na bbčnem zboru P. D. J: A. ne bom tukaj odgovarjal, lrer nočem poso-gati v naprej v posfe, katere ima v tej zaderi izvršiti >kompetentni forume, pred katerega stopim s čistio veetjo. Kar j se pa tiče podlih ocitkov, >da je bil j strahopetni Garzigna ćelo gimnazijo [ zagrizen Taljanc bo imel ne»ra.mni ob-rekovalec prilika, da reenicB te rvoje trditve, katera je zsme najhujSa razža-litev, tuđi dokaže. Izjavijam Ie, đ* sem i bil že kot 12 letni gimnazijec o priliki ! atentata na Cuvaja v Zadru radi proti- j čivetrijskih in vsklikov na Srbijo ter j vjeled razžaljtmja avstrijsk^ga veličan- | stva odpeljan na policijo in tam zadr- 1 žan, ravnDtako tuđi radi mene moja | mati, sestra in oče. 6ele vslad interven- ■ čije g. Juraja Biakinija smo bili izpu-ščeni. Tedaj je elufcboval na polici jek em ^a^^lateljfltvu v Zadru tadanji ravnatelj policije v Ljubljani r. dr. Gu S t i n. O veliki no£i 1914 eem bil vsled spopada r Italij&ni o priliki prihoda italijanske-ga nbgometnegft društva > Cal cio di Spalato« iz Splita v Zad'er odpeljan na policijo, ker sem se tega spopada uđ*. ležil. Ker sem se mtoležll parastosa za I>rof. Sk^rlićem vkljub prepovedi 5ol-skega ravnateljstva, sem dtobil vsled policijske ovadbe bbfcnem s sedmlml druprimi dijo,ki >consilium abexmdi.< Ob prihodu Itilijanov v Zadar sem bil od i talijanske druhali napaden obenem s svojo sestro, aretiran in izgnan iz Zadra, mojega rojstnega kraja, k rodbino vred ter se preselil y Split. To bo fakta. Nflmigavanje na moje italijanstvo radi moiega imena jb najmilejše povedano podlo. Ker mi je na tem, da moje jugo-cTovensko poštenje ostand čisto, pOfciv-linm v?e dalmatineke in druge đijake, '« mi dokažemo Icar ee 0 roeni trdi in '•Mavljnm na svojo čast, da v trenutku, 1-nkor hitro se mi glede moja nacijo-nalne preteklosti kaj nečastnega dokaže, zapustim tekom treh dni Ljubijano in se umaknem pbpolnOtna ls Javnoga življenia, Galsigna STJuliinlBi — Dalmatinski akademik! hi »Slov*. ooc«. Udruženje Dalmatinskih Akademičara je poslalo uredništvu »Slovenca« sledeči odgovor na uvodni članek od 18. t in.; Udruženih Dalmatinskih Akademičara nije politička organizacija, kako to jasno stoji u § 4. društvenih pravila, koje su potvrdjena od univerziteta pokrajinske uprave, članom našeg udruženja može da postane svaki akademičar ir Dalmacije, bei obzira na njegovu političku orijentaciju. Sto se tiče jučerašnjega dogodjaja, o kojem Je govor u »Slovencu« udruženje će proti svojih članova, koje nadležne vlasti pronadju zakrive, postupati u smislu svojih pravila. — R&zlastite! Pisejo nam-. Iz po-ročila zadnje saje občinskega sveta je razvidno, da upravni svet južne želez-nice na Dunaju, ni hotel provlati me=;tni občini potrebni del sveta za potliiljšaiijt« Miklošičč"!f\Te cesto do ceste na juž. žolez-nice ua iHmaju ni liotel prodati medini del sveta mestni ohoini samo v najeni. V stavbnem redu odnosno regulneijskem nacrtu za Ljubi ja no pa stoji, Če s^ ne molimo, nekj^ določba, da lahko uvedf» rae^tna občina proti takemu pospodarju, ki bi ji prostovoljno ne odsti»'»il (prodali, v r^g\il;icijske naraene poirebneira sveta za ulice in cesto razlasti-tveno postopanje. Ali bi ne bilo uraeatno, ako bi obMnski svet o tem raz mišljal ? — Zvlšanie telefonskih gov^rllnih prl-stofbln v metlkrajevnem prometu. Po naredbi minisirstva za p< što in brzojav ^© s 1. junijem t- 1. *vi5ajo telefonske govorilne | pristojbine v medkrajevnem prometu, in sicer: v I. pasu (zračna razJslja do 100 km) na 5 Din; v II. pasu (zračna razdalja čez 100 do 200 km) na 8 Din; v III. pasu (zrač-; na rafchlia čez ?00 do 400 km) na 1? Din j in v IV. pasu (zračna razdalja čoz 400 km) na 15 Din. __ Mestni magistrat v Celju. S 1C>. t. m. jo na^topil slu.žbt> uMtlnei;« prod-stojnika na ma*itnem ir>n£r^trntii £co.^p Tvo 5 ii b i c , do««lej vladni konii^^r pri \ celjskom okr. clav?rpt\wu. Imenovan ie ! ya nadkomisaria in pomaknj^n v VII. j č. r. Mp?to je Mio nez*seZlntoroiru< v Gospo?ki ulici. __ Smrtna kosa. Umrla je vč<~raj dopt>lđne v e umrla : vdovft no šolskem ravnat^liu ea. Ama- lija P e z d i <^ e t a roj. Otoiribova. miti £j. fijiančneea tajnika Ivana, vladnega koncipista Fr-^nca in đavčnega ofici-jala Cirila Pez-diča. Bila je splošno rnana blasra sro«pa, po^nana v najšir-Mh kroerib. V>\*<* ji »pornin! — S1ov. Rdečl križ. Občni zbor Slov. i Rdečejra Križa se je vršil pod predsedstvom g. Petra viteza Oras^ellija dne 11. mala t !. v Mestni dvorani Porcčili o društvenem delovanju v Ietih 1920. in 192t. sta se vreli na manje In računska zaključka Ka leti 1920. In 1921. ata bila odobrena. Leta 1921. ie imelo društvo 700 članov. Dohodkov je j bilo 36.783 K $3 v, izdatkav pa 44.998K 20 v, torei več izdatkov «t 8214 K 37 v, kar izvira odtod, ker se Ie v letu 1921. izdolo za nabavo peri! a za vračaj oče se vojne ujetnike precejšnja vsota 20.690 K. Društveno premoženjc je koncem 1. 1921. znaSalo in sicer v hranilnih knjižicah 197.896 K, v vrednostnih papirjih 57.890 K in v sanitet-nem materijalu v dveh skladiščih. Za zerad-bo »Dečjega tn materinskega doma€ v { Ljubljani je občni zbor dovolil enkratni pri-spevek v znesku 100.000 K pod poKOjem, da ima društvo v odboru imenovanefca podjetja svojega zastopnika. Društvo je Imelo 20 podružnic, a Ie maihen del teh je | redno deloval. Podružnica Kamnik je ime-; la 612 članov in 2460 K premoženja. Kočev-je 70 članov in 10.151 K premoženja, Kranl 380 članov In 21.814 K premoženja, Jeseni-ee 80 članov in 6146 K premoženja in No-vomesto 21.788 K premoženja. Vsem do-j brotnikom in pospe§evateljem interesov : Slov. Rdečega Križa se je izrekla najtoplej-I Sa zahvala, osobiti ljubljanski mestni ob-■ čini za brezplačno prepustitcv skladiSčnih I prostorov In posvetovalnice, dalje Pokra-! jinski upravi, Dravski divizijski oblasti Jn ljubljanskemu časoplsju. Pri dopolnilni vo-lltvi treh društvenih odbomikov kot za-stopnikov podružnic so bili izvoljeni gg.: Josip Kurent PoStni ravnatelj; Rihard Sušnik, lekarnar in Matija Zamida, višjl ravnatelj . —Madžaroiiftki grerent im Prekmur-Ja. Poroćajo nam: Vbjn^ki kro^i so že delj časa opazovali, da ie prekmur-ske občin© Krplivnik ne prihajnjo fant. je k vojakom. Ko se jim je bilo treba odzvatl rojaški dolžnosti, so bre* uledu iz^inili. Letosi $ele mo ▼ đveh konkretnih slučajih Jo«ipa Skrlec in Josipa Kranjo Tenđar«priSH na Med, kam in kako izgfnjajo vojažki obverand. Ge-rent te občine Franc Tot je izdajal fantom e uradnlm pečatom opremljeno pri-poročilno pismo na madžarske oblasti, v kateriti 9e naprošajo, naj lastnikom teh pišem ne ovirajo pro^tega gibanja. Ko so pomagaču TojaSklh nbežnikov priSli na sleđ, se je najpreje Iz^ovarjal, da so fantje taka zaupna priporbčila rabili samo %a naknp obleke na Mađ-žarskem. AH ^en casaoenfh nbežnlkoT je >državi SHS zvestegac brenta tara postavil na laž. Tot, namesto da bi bil skesano priznal, si je najel zaffort)r-nlka, katerenm Je po l&stnem prizna-Wl iiafiram kiimnir^na Mnata z Ma- riboru plačal do glavna razprave 6uuG K. Senat ga je obeodil na 5O(ju Din. __ Zimsko kopalliće v Celju. Ker me- sto doslei nima svojega ld^tnega kopah-Si«, ja vzelo privatno kopa lišće v naRin ter mesečno precej doplačuje. V krativem se bo morala pogodba podaljšati. Od obis-ka ie odvisna, ali bo mogh> kopahšce pn-hedniu jesen ob^atovati v&ak dan raz^ii nedelj. Začasno ie odprto ob torkih. sre-dah in petkih. — Nova mesnica ▼ Celju. V bivši Srimčevi hiši ob Kralja Petra ce^ti otvori mesar Urbančič ii Gaberja svojo filijalko. Ker je podjetnik zelo soliden in postrcžljiv, občinstvo to novo podjetje prav toplo po- dravlja. — MUijonsla delravdacija pri zagreb-5kem čtkovoem uradu. Pii škontraciji na zagrcbškem čekovnem uradu so prišli na sled velikanski ponevesbi. Kr.ntr.ini uradnik (joiko Mikoli Je pustil na Dunaju nakazati večje vsote, ki jih je potem sam dvignil na ime nekega M. Klein-a. Čeke je dvign:! pri tvrdki Schnellhammer in Stahler. Tvrdka mu je sicer izplačala denar. vendar ne vso vsoto. Mikoli je živel na Ihiniju. odk. der se je preselil v Zasreb. Po IzvrŠftvi škon-tracije pri čekovnem uradu v Zagrebu, kjer je bil zaposlen, se je nenndoina nanra\il bolnega in izsrinil. Čekovni urad ie oškodo-van za oeromno vsoto 9,I?fif) tm.) kron. O prefriganom zlr>čincu do seduj <č ni sledu. — 2eperH na želetnlcah! Med voJnjo Bohiniska Pela-nicd je bifo FranČiški Kri-vic ukridrnih iz žepa 1670 lir. — Tatvlne. Tanez žero\Tiik ir Vnkla je ukradrl svojemu ovxetu 40A0 krnn in po-h-trnil. — Na 7rinhkeffa'cp«ti ie bilo nW-donn Pi'kermi nradniku Sf»0O kron vredno kolo. - Tr franxi^kanskr rrrkvr S. 3.70). Ncwyork 68.—. 68.50 (68.—, 68.50), Budimpešta 8.80, 8.90 (8.85, 8.90). Valute: dolar 67.—. 67.50 (67.—, 68.—), napoleon- dor 200.—, —.—. __ Curili, 19. maja. Predborza. Zagreb 1.875, Berlin 1.7625, Punai 0.054, Budimpešta 0.66. Praga 9.9875, Milan 26.875, London 23.22, Pariz 47.387, Newyork 5.22. __ Curih, 18. maja. (Preko Duna- jn) Zagreb 1.90, Dunaj 0.054, Budimpešta 0.67, Berlin 1.769. Praga 10---- Milan 27.09, Pariz 47.574, London 5.215. — Cnrili, 18. maja. (Direktno.) Zagreb 1.90, Berlin 1.801. Milan 27.301, Praga 9.99, London 23.211, Pari* 47.501 Newyfcrk 5.211. ^ ^ „K __ Milan, 18. maja. Zagreb 6.75. Berlin 6.60, Pra«ra S7.60, Parii 174.25, London 84.80, Nfcwyork 19.20, Curih 367.—. — Trst, 18. maja (OđđaiKj ob 16.20) Iteoprad 27.15. Berlin 6.60, Praga 36.55, London 85.70, Curin 867.50, Pari« 174.35, Newyork 19.10. __ Praga, 18. maja. (Odđano ob 19.35). Beograd 75.50, Berlin 17.80, Milan 272.50, London 232.60, Curih 1000_L Pariz 475.75, Newyork 52.35. __ Dnnaj. 18. maja. Devi*©: Zagreb 34 72. 34.78. Beograd 138.58, 138.82 Praea 185.15, 1&5.35, Curih 1853.75, 1856 25. — Valute: dinarjU 138.18, IS8 42, ^eSkd kmne 185.15, 185.85, švicarski Iranki 1848.75. 1851.26. IlalnoueiSa poroEHa. koroSCeva akcija za lstanovitev avtono.v*. bloka. — Beograd, 19. maja. (Izvinio.) Pred vćeraj^njim sestankoin pLuu-ma narodne skupščine je dr. K*.r ,ši lahko znatnu izdubila med kmetskimi sloji in d^ l)o v siučaiu vlade Proljeve skupine zavitla isto stališe, kakor naprain sjdarji koalicijski vhdL POLITIČNA MISIJA DR. MATKA LAGINJE. — Đeocrad, 10. maja. (izv.) BivSi hrvatski ban dr. A!atko I.a^inja ie včeraj pri-spel v Heagr3L± Vkljub latrdil' m, da je njegov prihod izključnei;a privatnoga znj-čaja, smatnjo politični krogi za vcrjttiio, da ](* d>pel dr. I.a.^inja v Beograd v politični mi'iii, da poleti Stojana Prutića, s k.:-terim goji bivši hrvatski ban prijateljske zveze. fjr. La^inja so bo najbržo tekom dne-\a raz^nvarjal s ProtiĆem in tuđi notranji« ministrom dr. Voio .Marinkn\iijm. S'iosr^ ic sodaj znano, da je dr. Uiffl^ja vod Ja n-nrrljlve skupine v hrvatskim bloku, k! z i-dobiva ^edaj, ndkar se ie Mok Mamiral s svojo apoirerico na senervsko Konicrenjo. vedno xqZ pristaicv. LL0YD GEOROE TN SOVJETSKA Kl -iJA. — Milan. 18. m«jft. flzv.) V r^z-pravi o uspeh ih genov*ke ktmfor.^nre, na krarsi jr> kolikor tv liko zmatrnio ?=ta_ lif-r© Franrijo. pi^ >Corn?re della Se-ra<: N'at'l.isiti je tr^b.i rodino ^tali-^o. Tri jo je zavzol Llovd G«a<)rge naprflm <*'iMir Americi. k«kor "Rrrnr)!< je T.lnvd Genrrre doial na ^^r.n:Tiu s^i ro-1 Jlirnr* potkomir'p>. Aiurlija na žc f!a. nc*ff, ko *e rnzkraja soTJet«ka Ro«ij«. ^^rrotri «s pRrn?m očevom n*i v««tak*rjo Rasijr. Vrlilc je koncept, čoprav danc^ sr zastrt in nrjn^cn. ]z\ ea 7ma liTcd O?-mi An^lija ffl^de Rn^ij*'. V mirom**td rrjran^ijjkATn paktu n: !"\ipr, ri«ina clo-rnkoliubnost. r nj^rn je tvii r>^na?pn politični nnnr^n: Vzpo^taritev Ru*ijp, da m» na ta pa^^n do^^^e !tveto>*no rav. nnvc«jr. To r>o**»jr> r Ty>ndonu in najbrže tuđi v TVi*?h?netom. KRALJ MED ŠOLSKO DECO. — Beorrad, 19. maja. (Irv.) Vćeraf ie prispelo iz Banata nad 800 bunjevške *ol- 5ke dsce pod vod5t\*om 60 nčiteliev. .Mali šolarčkf, po večini iz osnovnih 50!. so si v ^prem«tt\i] beot:raj?ke dece, ki jih ie na kolodvoru bratsko in rrisrčno sprejeJa, ogledali rresto ter bili r^coščeri v Trp3i-derju. Tu Ie rosetH ?o!^ko deco kral! Ale-k^andfr. ki ?e i> med deco mt?d{l nad eno uro ter se ž n:r> Jivahr.o rareovarial. KRITIČKO STAV.TF ^RALJTČXE JE. LENE. 5f»žno?rt o^ožitrt* kraljeva poroke. — Beoprad, \d. maia (Izv.) Včer.ij-^nTJi fc]] minisrr?kc«a Preta. sta pri^os-trovala- tu*1i mini»t?r dvora Janko-vU in prod^odnik nsrodno i>ktip^oine dr. Ribar. Mini-trpki svet je razpr^v-lj»nl o poroi'ilih, ki ?o do?polr\ i% Aton o kritičnom stanju holezni ?oprocro er- | ske^a prr*5tolonaple\lnika, krnljicno Jeu leno. r»eoe:rad tokom dneva ni dobil naj-novtvših poročil o 5tr»n^u holo7r>i. kr^r ^e b\\A 7\^z% z Atensmi prekinjena. Na ?rii jo ministrski svet raz pravi j.\\ o mb?,no<5ti prelo-žitv© kraljeve poroko za slučnj ef^nhialne katastrofe. V tem slučaju bo dano romiin'skrrmn kraljevskomu ilvoru na rnzpolatro, da definitivno dolovi dan poroke oz. da se pra-lcži na neđoloom (^as. f — lieoerad. 19. m^'n (Tzv.> S plućno vio*'a v vseh bec»ffriid.skiii kroeih nao«*-to rarJmanje za Ftanjo Uol^zni popropr^ ^rršl:*»jrfi. pro«tolon«=il^av-Iji kratko porcMilo Iz A trn: KrnTjii'na .T«lrni jo mu' »nirp^ prc-?pala. Kr>n*ta.tirano V* poboijiAiijjo. V v^eh cerkvab ^■ Atrnafi in na dozoli w» odrej« no molitve ta kraljičino /tlra^ jr. VPRASAN.iI: AVrTRT,T?!.> Drrpisnil; Nct:e Frci Pressc« v Gc-novi ob.iavlja daiisl razirovor s kanc-Icrjern dr. Sclioberjei:i ffkxle vpraM-n?a av^tri^s]:i!i zastavnih pravir:. Kinder um. da se to vpra^nnjc 73 Avstrijo ugodno rcSi. O tem vnraSa-nju bo odločala konfereTica v Parizu. JuiTo^lovcnski min'stcr dr. Nariču" i2 dopisniku Izjavil. da bo kraljevina SliS z naklr>n.ieno*t7'o pc^topala na* Dram Avstriji. Tuđi Romunska Ie pri-Dravlicna iire^itev zasravnih pravic resiti na blairohoten načliL Pnzns stvori! • Međnarodni ktm^nre^ wi odprav« »tanovanj^ko bt-tie. 0-1 2L. di 21). fl»»pL t. 1. S9 \T§i r Kimu mednarodni konpr^*« ki so Ihj počal s stanovanjsko t>o«lo v raznih državah. ♦ Prrbivalstvo v Bratislavi. Vo naj-novsjših statistiinih poJuikih jo v Hni«. fislavi 3400 hiS s 83.000 prebivaloi. <*d kctorlh ie 41.259 moških. 41.041 pa ženskih. 0 Porozni Trr»t^n in Angležinje. Na Anplešk^m y? bila do eedaj nav^lfi, da fc naHlcnil Bnino ženin pnroćni pi*?tan nevosti, dooim sam ni dobil nobonega. Sednj pa fo je epoinnilo popo^?ne An-^rležinje. di bi bilo debro, nko bi tinlf ma^ki javno nosili znamenjo znkon^kft ljur.o^ni. Znto zahtevajo. nnj bi £d--'o-pisje prioelo toznd»mno propagando, tn-dfl kakor se zdi, bo < stnlo vbo pri starom. * Anglcško damo brez tnezlnccv na rogah. Londonski listi p?rova!o. da si d'-Jejti ansleške dnme odrezati na nocah mc-nnce v svrh^1, da morclo z bhkotr* nositi najfincJ5e tenke in ozke čevlfe najnoveJSe mode. Parne pravijo. da vsled tnke operacije hcdiio mnogo lažje In se počutijr* Iz-redno dobra Glavni urednik: Rastn Pustoslemšck. • Odgovorni urednik: ■* Ivan Podržat. Brex poMtraegi obfcatCau Kloneči od neizmerne iuge sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in poznanecrn, da je Višnji pozval k sebi v četrtek ob polosemnajsti uri najdobrotljivejšo in najplemenitejšo ženo, našo zlato mamico, našo ljubo taščo, našo drago babico, našo dobro sestro, šolskega ravnatelja vdovo, gospo Pozval jo je k sebi po dolgem in težkem trpljenju, prena-Šanem z vzorno potrpežljivostjo, in mirno in vdano ter pripravljena na pot se je odzvala Njegovemu klicu. Kar je ostalo od nje zemeljskega, se izroči zemlji v soboto, dne 20. majnika 1922 leta. Izprevod se prične ob sedemnajsti uri v Kranju, Kokrško predmestje, pred hi$o štev. 42. Priporočamo jo spominjanju, kakor si ga je želela. Svete maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. V Kranlu, dne 18. maja 1922. Iran, finančni tajnik, Fran, vladni koncipist, CMrfl, davčni oficial, sinovi. — Marlfa Basingerleva, Tončka Or^'zarjeva Fanl Svetiteva, sestre. — Josip Oolob, brat — Aagela in Jeri^a, sinahi. — Vnoki* 4. stran »SLOVENSKI NAROD- dne 20 maja 19z^. 1!5 5tev. Proda se konj ie-tor m lahko in tciKo vožnjo, eveat. tiđt par koaj. Janez Zorman, lp. JfSka Ljubljana, Ctlovika ce»ta 91. Trgovska -aj €> ^ ž dofcro rpeljano trgovino meianega blaga In poljskim i pridelki, na jako prometni državni cesti, predmestje na 9ta£vt1nm, se takoj proda. Dopisi na I Satnik, Maribor, Slovenska uL 15. 3667 franci f eitler Pavla |(arija pcitler rojena Icskovcc portfna, dee 17. maja 1922. Brez posebnega obvestlla. Inserirajte ¥ Slov. Narodu! MesU v bollil hiti I ft 6« s 15. jnnijem ali poene je v Sloveniji ženska srednjih let, samostojna gospodinja, veSča Šivanja In vseh hiSnih del. Gre pa tuđi kot aobarloa na le-tovttče. Naslov pove oprava Slovcnakega Naroda. 3633 Parni stroj 12.HP, s stojećim parnim kotlom, aa eeno proda. Istotam se proda tuđi dinamo« 6 HP na 110 voltov. Poizvt se v Llnhartovi ulici 16. 3622 Slike z naše rivijere. Spfsal Ivan PodržaJ. Cena 3 dlnarje. Dobiva se v „Narodni knjl-garnl" In drugod. U i resim!) i Beoorain na iivahnem kraju v sredini mesta, z odličnimi in sigurnimi dohodci, se ođztopl vsled bolezni. Pismene ponudbe na: Biro COKS", Kafićcva 7, Beograd. 3641 BlaaaMaWBBoaV ^A^Bl mnmŠSumHmmnm 'aJOrt7 ' ' i" l3l fPVBMan KPOwnriw*acTrxAmwr. * II i*h* * li £i>! I s: S.SjS Štev. 1429/15. ex 1922. 3629 Razglas. Veleprodajo soli v Sloveniji je Uprava Državnih Mono-polov v Beograda oddala v zaknp „Žitnemu zavodu d. z. o. z. v Ljubljani" do konca leta 1923, Veleprodajna mesta so: Ljubljana, Rakek, Kranj, Kočevje, Novo mesto, Trebnje, Brezice, Celje, Slovenjgradec, Maribor, Ptuj in Dolnja Lendava. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v Uradnem listu za Slo-veriijo. Putnjuta imnmtaa Đircttija y ijuMjaiii, ftt 16. mja 19Z2. Gradsko poglavarstvo Banja LuUa Štev. 2244/22. dne, 4. V. 1922. Oglas semnja. Š tem se naznanja, da bo dne 4„ 5. in 6. junija 1922 v Banji Luki velik letni semenj s vsakovrstno živino in blagom. Vsak obrtnik in trgovec, ki dospe na trg kot prodajalec, mom prinesti seboj obrtne listine, živinotržei pa živinske potnice. Zelezniška postaja je pri semnjttču. Pripominjamo, da banjaluSki semenj slovi daleč. Upravitelj gr. poglavarstva kotarski predstojnik 3099 Bahtijarovlć s. r. Zahvala. Za iskrene dokaze sočutja in sožalja ob bridki Izgubi naSe ljubljene hčerke ia sestrice, gospodične Vande Goslar se tem potom rsem najprearčneje zahvaljujemo. Posebej se Se zahvaljujemo g. dr. Ant Breceljti za njegovo zpravniško po moč in tolažbo, vitm IttvUnem darovalcem prekrasnega cvetja, kakor t»di vsem ostalim, ki so jo tolafili ob urah njtnega trpljenja ft« \o spremi ti na njeni zadnji po«. V Ljubljani, dne 18. maja 1921. iolDjOfl MtDlL ntonki pomocmb £•11 olasao v već]i trgovini metane stroke. — Ponudbe pod .Jdeiana stroka 3S50" na upravo Slov. Naroda. 3650 Mtadenit ki je dovrSil 4 gimn., zmožen slov., nemsk., ital., pis. poslov, iSfe primerne službe proti stanovanju In hrani. Po-nudbe pod .Gintnazijst' na upr. Stov. Naroda. 3624 Plsnlnl stroj „Olivtr" štev. 5, dobro obranjen, •• areala. Naslov pove uptava Sloven. Naioda. 3640 trsovskl pobit iočo moato aotn ka pri večjem podjetju. — Naslov pove uprava Sloven. Naroda. ' 3559 Trgovskl lokol na jako prometnem kraju •« odala i vsem inventarjem vred zaradi preselitve. Dopisi pod .Lokal 3643" na upravo SI Naroda. 3643 Mesta blagainičarke ali piaarnliat* mo£l liče goapaf ki je obiskovala obrtno Solo ter je zmož-na slovenskega in nemškfga Jetka v govoru in pisavi. Ponudbe pod .Pisama §642" n?* upravo Slov. Naroda. 3642 Pisarniška moč rmožna slovenščine, nemSčme v efovom in plsavi ter strojepisja, •• IA6* za tnvarno v malem mestu ob železntd. Reflektira ae samo na starej*o žensko moč. Nastop takoj. Prosta hr«na, stanovanje, »četna plača 2000 K. Letnol 2 mr?-eca dopusta. Ponudbe rod .Dobra I moč 3645" na upravo Siov. Nar. 3645 ~H0fl fcroH NnjT onemu, ki preskrbi meblirano ali prazno stanovanje v Ljubi|ani, obstoj-?e iz 21 do 3 sob in kuhtn*». Posudbe: Poljan-1 ski nasip St. 10 na N. B. Ćampa. 3628 Kamenje In zidna opeka še v stojećem zidu v mestu se oeno proda — Naslov pove uprava Sloven. Karnda. 3630 Ročitivozlček na 4 koles h (dira), v dobrem stanju, se kupi pri litograf. zavodu Centa* xar in drug, Cesta ni južno železnico (za be!jijsko vojašnleo). 3664 Plsantiiku mo( ~ trgovsko najbraiena, z?!n. Pbnudbe na aminimm čnlf Alo-raa Kompanyf d. z o. z. Ljubljana. Ko«, grešni trg 3, pod šifro .Lončeno blago"- Slamnike in klobuke vseh vrsi sprejema v beHfnjr, bar\anje in preoblikanjc J. Steaiaorgort Du-najska cesta 9, 11. dvorlsCe. S582 Proda se takoj flostilna v Slšlil9 velik vrt, 3 orali zemte, h'cvi, skladižče, 0°" etilna pri steetanjevlel na glavni cet'i. 10 objektov, 20 oralov zemlje. loao peeeetvo pri Sovnlol, 16 oralov, hi$a v vaši blizu kolodvora In inventar. Putem več malih In siednjih potestev, trgovine, gostilne, hotel, mini, zape, htSe, vile. Naft'ov pove Itat^ol ■reatnlk, Celje, Dolgo polje 1. 3358 morska traua za modroce v vsaki množini se dobi raiceneje pri Sever JI Kemp., Ljubljana, NVolfova u I ca st. 12. 3492 Knjigovodkinia tzuriena, ve?ča sam.jsto]ne slovenske in nemške korespondence, so eprejme Ponudbe pod .fitev 17—3507' na upr Slov. Naroda. 3507 Pletenine! Pletenine! Volnene ženske jopice različnega kroja, moške telovnike z rokavi ali brez njih, svhre, dokolenicf ovojke, šale, kape, kakor tud» letne pletenine različnih vrst za ženske in otroke, vse blago last-nega izdelka, priporoča Leait Ia tfrif* strojno pletilstvo, Be-gunje, p. Lesce, Gorenjsko. 3584 livarji (obllkowalolv fortaerjl) se i^ejo za takoj. — V'pr*5anja, će le mopočc s prepisi izpričev«! na Bezenlca, ljevaonica čelika i Željeza, Osijek 111. 3604 Prodam 2 dobro obranjeni hamnonlkl, ena hromatična in dm ga 4vrstna ncmška, klarinet, citro. — Istotam se prođi tuđi vrtna lopap pripravna za paviljon. Naslov pove uprava SI. Nar. 3643 Hrasno stanovanje v Celja zamonjam ia enako v Ljubljani takoj ali pozneje. Naslov pove upr Slov. Naroda. 3647 Želim pouka v praktični nemirni. — Ponudbe pod tfPouk 3646'* na upravo Si. Nar. 364« ~~potaji apecerijske stroke, m!a,ša moč. tuđi začetnik, se spreime. Ponudbe pod .Fin nastop/3621" na uprav. Slov. Naroda. Proda ee otroški voziček Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3658 Ulla ' w Rimskih toplicah y »ajlepši soiCnati legi, s krasnim razgledom, te proda, na feljo tuđi s po-I blitvom. Kopcu je takoj ceia vila na raipolago. — Okoli vile ea. 2 orala sa-, dnega In zcltnjidneja vrta, nekoliko • trt in malo gospodarsko pottopje Lt.đ. Vpralanja pod „Ugodnost 3623" do 31. 1 m. na opravo Slov. Naroda. 3623 Jukov gozd I ta serijo, lepo sarašfen, ee aroda. ; Več se poizve na Bleiwelsovi cesti 14, Ljubllana. 3631 Jencinov motor za žag;anle drv, 6 PH, popolnoma nov, ee proda« Naslov pore oprava Stov. Naroda. 3639 Zrgovski pomoćnik Intcerijske stroke, slov, nem., ital, ilčc prmeme slulbe. Ponudbe pod ,Spe-ceritt* na upr. Slov Naroda. 3626 pianino na prodaj skore nov, malo rabljen. Naslov v upr. Slov. Narode 3625 Proda se Ino psi« t prijazne* letovišCu mm Dolenjskem Okoli 30 oralov njlv,travfiikov In gozda, lep« hiia Im trave« spada loče gospo* darsko potiopje Hlia je pripravna za u^niarijo. Vec se noizvt na Bleiwetsovi cesti iu 14, Ljubljana. »32 Smrekom io jelove &!ode kupim takoj v vsaki množini in de-helini, v dolžini od 4 do 16 m. Ivan Zakotnlk, mestoi tesarski mojster, parna Žaga, Ljubljana, Dunajska cesti Itev. 46. 32RO ^EnoiiflliF rečjo količino licem. Cene n ostnli nogei! na naslov Koeta lwanowlć, Tig tabor 6, I. 7593 Lepa vila « Slov. BlstHcl, 5 sod, 1: cvi, ve'ik iit, ao proda. Naslov pove Karol Brosnlk, Celje. ^o!go polje 1. 35»5 ferfio palovec, zobot hnik, odpotuje in n«» spre'ema od . 11. V. do 26. V. 3309 Enonadsrroprc Mi v sredini mesti se proda. Istotam s'avbene parcele na prudaj. Vpraša *e : Florijanska ulica 6. 3576 Služba. Uobražena vdova, Pr>)jak!nja, zmožna iiemlkega In franeoske^a jezika, spo-solms voditi večje ro*" o in \c$č vseh v to »•troko spad*joMi dcl, kak'>r tud- eicktro-montaže, želi premenitl službo. Ponudne .Pod zanes!;iv 3^10* na n \. Slov. Naroda. 5610 proiajalka z dt/.c!e se sprejme za prciajo 2iv!? v baraku Hrar:o in stanovanje v hi* . Ponadbe pod: .Ljub!jana'3~98" na uprav. S!ov. Naioda. 359.^ grivski pomoćnik dober, ako mo^oče vesč it.ilijanš'ine, <;■? sprejme takoj «H po do^ovon:. J. Kolakovl6f Ajdovšč.na, Cor>o Gt: baldi 36, Jui, Benečija. 3505 prazno sobo v sredini mesta, z elekt. razsvetljavo in popK)lnoma prostim vhod. m, mrčesa prosto, l^Če sollden gospod. Cenj ponudbe pod .Trgovec ofi* poštno ležeče Ljubljana. 35S4 zaj«mčino pravi asbestr.i Skrilj z.i knfje streh. Zaloga pri krovcu Fr. Fujan, Ljubljana, Ilovlca 48. 3.531 Slavre^iu ohč^astvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Celov« •ki cesti 82, Ljubljana 7, iflođsmo upslsno nB^tifff© kjer bom skušal vedno vsem odjemalcem postreči z najbolišlm pecivom, ter sploh v vseh zadevah v mojo s*roko-spad^joćlh del. Za naklonjenost in itcvilne odjemalce se priporoča Josip Vilar. Knjigovod!a(kinjsl popolnoma samostojen biiancist, resna starejša moč in ^Baaataaaa^SVl^Baaa ^^ ^J s9 .^mJm\ ^ 2Lw T&^ _ ~W ^% (najraje upokojenec) se sprejmeta takoj. Vse podatke vsobuj: :-: Teljjr. niolosnlHn. :-: UrSI sieđefe posle: Eksportni oddofok ođbavlja vse predmete ic Nem^i]e. knportnl oddolok placira v?e dotnače proizvod« na tukajSnjem tr^u. Tobnlčnl otfdolok rrtt prajektovanje vseh vrst industrijskih poijetij. Nabavlja »troje In aparat« vsch vrst, kakor novih taJco tuđi rabljenih, gradbe-nt^a, elektrotehničke2a in ostaloga mateftjala lapod tvorničkih cen. Ckopodttal oddolok odpravlja btago t đirektnimi vagoni po najpovolj-nejft tarifi. lodustrijalcem bi vojnim oftodovancem, Id imajo prisojeno pravico do rapa-radj, daje o taJcfh pofllih vsr obvestila in usluge. ■1^** Voakoann iMOteii kl prlrJo v No«ioljoR ~W& te priporoca v njegovo lastno korist, đa obi^e naso firmo. 3149 --.^^aaBVjaBjaaaalBa^BalBa^BaVBa^Ba^BalBV^Ba^Ba^BalPaaa^BaVBa^Ba^fl Austro - Daimler - Puchu/erke. filaono zasroi»rDO Ljubljana, Gledališka uL št. 2. DaraUer 6 cilindrski 60 HP. — Puch tipa XII 6/20 HP in Puch tipa VIU 14/38 HP. NajboljSi in najcenejši vozovi, takoj dobavni. Od 20. t. m. naprej so interesentom 6 cilindrski Daimicr in Puch tipa VIII na ogled in preisku^njo. Irastelva in tisk »Narpdae tiskame^ Xa ioftAjratni del odgovoran VaJanUii Kopitar.