Leto VI., Stev. 266
LJubljana, nedelja 15. novembra 1925
fostnina pavšalirana.	Cena 3 Oln
s Izhaja ob 4. ijutr«|. ta
Stane mesečno Din as —; ca Inozemstvo Din 40'— neobveaoo.
Oglasi po tarifo-
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: MiktoStfeva cesta
Stev. 16/I. — Telefon Stev. 7». fcnfna redakcija: od 19. ure naprej v Kn3ilovi ul. 5t. 5/!. — Telefon St. s«.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnislvo: Ljubljana, PreSemova ulica št. 54. — Telefon št. 36.
toceratnt oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St. 49*
Podra2nld: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
ftaCan pri poštnem Cek. zavoda: Ljubljana št 11.84« - Praha čislo 78.180, Wien,Nr. 105.141.
Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din.
Ljubljana. 14. novembra.
Zagr bški listi objavljalo iziavo nadškofa dr. Bauerja o aferi za votla sv. Jeronima v Rimu. Nadškof dr. Bauer trdi. da je zavod sv. Jeronima izključno cerkvena ustanova, ki ie urejena z brevom Leona X'TI. «Sbvorum gentems od
I. ave^sta	3dalje navaja, da ;e
italijan.' * vlad > - d vojno zavod se-kvestrirala !t> ts ^n mnoge zahteve sv. Stolice ter naše vlade izročila naši vladi. Iz te navedbe nadškofa dr. Bauerja pa že siedi. da zavod sv. Jeronima ni last Vatikana, ker bi ga italijanska vlada med voino v tem primeru gotovo ne bila sekvestrira'a in bi potem tudi ne imela vzroka izročiti ga naši vladi.
Nadškof dr. Bauer sicer pravi, da se italijanska vlada ni hotela vtikati v naravo tega zavoda, ker se v pismenem sporazumu sklicuje na breve «S!avo-mm gentem.) kot na njegov osnovni zakon. in da iziavlja samo. da nima ničesar proti temu. ako vsi častni pr-"vl-legiji, ki so že pripadali bivši avstro-ogr«ki monarhiji. pre;d~io izključno na kraljevino SHS. A tudi to potrjuje tezo. da ima naša država pravico odločevati pri upravi zavoda, kakor jo je imela av-stroogrska monarhija, ki si ie pravzaprav prilaščala absolutno oblast nad njim. kateri niso Vatikan in naši škofje nikdar oporekali.
Nadškof dr. Bauer izrecno navala, da ie Vatikan to našo pravico dosedaj re-spektiral in torei priznal. Dejstvo, ki ga tudi dr. Bauer ne negira, je namreč, da ;e papež imenoval prvo upravo zavoda sv. Jeronima, odkar ga ie prevzela naša država, po želji in torej na predlog našega vatikanskega noslanistva ceio tako, da sv. Stolica naših Škotov niti za mišljenje ni vprašala!
Stoji torej dejstvo, da je zavod sv. Jeronima naš in da ima naša država rudi pri upravi zavoda odločilno besedo. Ker ie zavod namenjen duhovnikom in ga upravljajo duhovniki, je naravno, da naša država ne negira pravice sv. Stolice v cerkveno - disciplinarnem oziru in aa ne želi konfliktov. Na drugi strani pi zahteva, da Vatikan spoštuie njene pravice. Ukrepi sv. Stolice proti rektoriu in prorektorju pa značiio srrdo kršenje našega nrava in so čin naiveč-ie nelojalnosti. Ako je Vatikan imel razlogov. da disciplinarno postopa proti upravi sv. Jeronima. je pri najmanjšem imel tudi dolžnost, da ničesar ne ukrene brez sporazuma z našo državo, odnosno njenim akreditiranim poshnikom. na katerega predlog ie svoj čas to upra vo imenoval.
Najmučnejše pri tem oa je. da nadškof Bauer sam priznava, da je Vatikan tako postopal na intervencijo jugo-slovenskih škofov! Aknravno so naši episkopi vedeli, da ie Vatikan dosedaj korektno priznaval naše pravice, so poslali posebno deputaciio v Rim ter so tam za hrbtom reprezentance naše države izaeistvovali odpust dosedanje uprave. Ako škofi iz katerihkoli cerkvenih razlogov niso bili zadovoljni z upravo. so morali vedeti, da ie niihova pot predvsem na našo vlado! Po samem ">riznaniti dria. Baueria ie Vatikan izvršil atentat na zavod sv. Jeronima na Prizadevanje jugoslovenskega episko-pata!
Zanimivo ie citati, v kakšnem tonu govori visoki cerkveni dostoianstvenlk o bivšem rektoriu zavoda, takisto visokem cerkvenem funkciionarju. Do'ži ga netaktnega in nednstoip^sra obnašania. očita mu. da je vršil preiskave proti nekaterim gojencem na uprav smešen način. da je s praznimi izgovori nalašč zatvoril zavod, da te z izkrivljenimi poročili varal prorektoria zavoda kardinala Vanutelliia in da ie celo zlorabljal kardinalovo ime! Čudovito je. da vseh teh stvari v Rimu niso vedeli, pač pa so zame vedeli naši škofje. Dr. Bauer pripoveduje, kako se jim ie posrečilo odstraniti dosedantega rektorja in prorektoria. Do tu le šlo po sreči. Ko pa so s svojim postopanjem enkrat dali Vatikanu morafično zaslombo in gosno-dom kardinalom koraižo. je sv. Stolica ukrepala — sama naprei. Posrečilo su ie našim škofom odžagati dva lojalna voditelja zavoda in v Vatikanu so očividno radi poslušali niihove proteste. Ko pa ie atentat bi! izvršen, se Vatikan za naše škofe ni več brigal. Zaman ;2 sedai gosp. Bauer prosil, nai se počaka na povratek našega poslanika iz Beograda ter se, kakor sam navaja, skliceval na tezo (katero s tako vnemo pobijajo klerikalcO. da je treba sporazuma z našo državo. Vatikan ni smatral sadni niti to za potrebno, da vpraša naše škofe za mnenje glede novega rektorja ter ie imenoval italijanskega zagrizen-ca Nardoniia!
Pojasnilo nadškofa Bauerja ie važen dokument Prvak našega eoiskopata sam potriuie. da je Vatikan postopal povsem nekorektno, a na žalost potriuie tudi to. da so mu dobrodošel povod za to dali jugoslovenski škofje! Afera zavoda sv. Jeronima ter ravnanje Jugoslo-
Kriza je štacijonirana
Tudi včeraj še ni bilo nobene odločitve. — Avdijence na dvoru. — Akcija v radikalskem klubu. — Nova odgoditev sej Narodne skuoščine? — Kaj namerava Pašič.
Beograd, 14. novembra, r. Kralj je bil danes dopoldne v spremstvu ministra vojne v Novem Sadu, odkoder se je vrnil ob 13. v Beograd.
Popoldne sta bila v resortnih zadevah na dvoru minister pravde Gjuričič in minister za agrarno reformo Pavle Radič Kralj Aleksander se jc povrnil v Beograd ob 1. popoldne.
V Narodni skupščini je zavladalo popolno politično mrtvilo, ker so se skoraj vsi poslanci odpe!'a!i domov. Trgovinski minister dr. Krajač je izjavil nocoj novinarjem, da je s finančnim ministrom dr. Stojadinovičem dovrši! zakonski načrt o obrtniških kreditih :n da ga predloži Narodni skupščini v pondeljek.
Današnji dan ni prinese1 nič novega v razpletu krine. v katero je zašla vla-
lišče v njihovem smislu in naj vlada neznosnemu razmerju napravi vendar enkrat konec. Na seji je prišlo do burnih nastopov med Ljubo Jovanovičem in nekaterimi poslanci, ki so zahtevali, naj bo z njimi solidaren v nastopu zoper Radiča. sicer nai se več ne prikaže v Dalmacijo. Posvetovanje se še nadaljuje. Dalmatinski radikalni voditelji zahtevajo remeduro sicer grozijo, da bodo razpustili vse radikaiske organi-zaci.ie v Dalmaciji.
Današnji beograjski listi obsežno obravnavajo krizo vlade. 'Vreme« smatra. da so politične razmere tako neugodne. da utegne Vukičevičeva demisi-ja naknadno roditi večje posledice. Poki-aj vlade bi se lahko okrepi! samo z vstopom Radiča vanjo in bi ob tei priliki zadostovala manjša rekonstrukcija
da. Nocojšnje c Vremen pravi, da pred- [ kabineta. «Vreme» meni, da tudi Pašrč
loži g. Pašič kralju v podpis ukaz, s ka terim sprejema krona ostavko ministra Vukičevida. Akcija za podpis zaupnice ministru Vakičeviču v radikalskem klubu ie, kakor vse kaže, že definitivno propadla. Vsa zadeva je sedaj popolnoma v rokah g. Pašiča, ki se bo odločil v tem smislu, da se ima ali rekonstruirati kabinet ali pa izzvati krizo celokupne vlade. Trdi se, ca se Pašič na-giblje tej drugi alternativi, ker bi hotel izvesti temeljito rekonstrukcijo viade. Vendar doslej še ni storil nobenega koraka v tej zadevi. Čeprav se vedno znova začenja vprašanje vstopa Stje-pana Radiča v vlado še vedno ni o tem pozitivne odločitve.
Računa se, da bo torkova seja Narodne skupščine zopet odgoaena.
Veliko vznemirjenje se je polastilo radikalov radi dogodkov v njihovih dalmatinskih organizacijah. Vršila se je seja radikalskih poslancev iz Dalmacije, katere se ie udeleži! tudi predsednik radikaiske organizacije v splitski oblasti Gjuro Vojvcdič. Ta je po nalogu vseh organizacij NRS v Dalmaciji
de'uje v tej smeri, hoče ra z odgoditvl-jo Narodne skupščine dobiti dovolj časa, da do kraia prouči situacijo in da ugotovi, ali ni morda neizbežna demi-si.ia cele vlade. Kar pa se tiče radičev-cev. pravi «Vremes, se ne vmešavajo v demisiio prosvetnega ministra, ker jo smatraio za interno zadevo radikalske-ga kluba, oač pa dosledno forsiraio Ra-dičev vstop v v!ado. »Politika* podrob. neie razpravlja o možnosti celotne de-misiie in ugotavlja, da se zdaj povsem jasno onažata dva struii v radikalskem klubu. Pašič želi iz vlade odstraniti vse one ministre, ki jih ne smatia kot dovolj sposobne za svojo politiko. Odtod tudi želja po obširnejši rekonstrukc>i», pri kateri naj b? izpadli Vukičevič. Mi-ša Trifunovič. Maksimovič in Rado;e-vič. Po vesteh iz neposredne Pašičeve okolice navaja sPoli^ika®. da bi Pašič v novem kabinetu tudi resort zunanje politike pritecrcil nase, s čemer bi izra-del i Ninč'č. Prosta mesta pa bi Pašič zasede! z novimi možmi, od katerih se v Beogradu predvsem imenujejo Marko Vnjičfč. Ranko Trifunovič in Ninko
nižjih
v najostreiših besedah izrazi! ogorčenje	j Perlč. Obenem pa bi v ta kabinet pri-
naa napadi g. Radiča v «Domu». Dal-	j še! tudi Radič, o čemer da se je Pašič
matinski radikali zahtevajo, naj vsi ra-	j že odločil,
dikalni poslanci zavzemajo odločno sta-	1	--
Minister Vukičevič o naših prosvetnih prilikah
Preveč višjih in mnogo premalo tožba proti vladi.
Beograd. 14. novembra, p. ~ osveini minister Vukičevič, katerega dertiisija še vedro ni rešena, je danes dopoldne razlagal novinarjem stvarne vzroke svoie ostavke. Mnogo se je zapazila njegova ostra pritožba proti onim tovarišem v kabinetu, ki so odklonili nekatere njegovih načrtov. Kakor se zatrjuje so bili to predvsem min. predsednik Pašič. minister Uzunovič, Radič in Krajač. Ministrove navedbe o stanju našega ro'stva zaslužijo gotovo interes široke javnosti.
Uvodoma je g. Vukičevič povdsrja!, da njegova ostavka še ni prejeta, da pa računa s tem, da bo gotovo sprejeta. Kot vzrok svoi-.- ostavke ie označil svojo prosvetno politiko, v kateri se ni hotel ozirati na malt rknstna provincijalna strerrljenja. Neposredni povod, da je zahteval reformo šolskega pouka, ie bila potreba zatvoritve po sameznlh gimnazij zaradi malega števila in težavnih razmer, v katerih s sploh nahaja nase šolstvo radi pomanjkanja sposobnih uč nih moči. Tako ni bilo v Št.pu za 8. razred niti enega profesorja. Gimnazija se ;e vzclr ževala s tremi suplenti m le trije predmetni učitelji so mogli izpraševati pri maturi. V Prizremi je bi! isti položaj, a bolie ni bilo niti v Ohridu, Velesu, Prištini itd. Zato ni čudno, ako se v takih raz.nerah kritikuje kvaliteta diiakov. Razprava v radikalnem klubu o tej stvari se je v početku vršila o splošnih problemih, tekom nje pa se je pozneje naglasala potreba in možnost prosvetne reforme r.a povsem novi podlagi. Ob tej priliki se je r.agiašala vsestranska žt!'a za pomnožitev naših strokovnih šol. Naše prosvetne prilike niso zadovoljive, kar najbolje dokazujejo podatki o pismenosti našega naroda. Po teli podatkih je bilo leta 1921. v severni Srbiji 34%, v ;užni Srbiji 16% v Črni gori 33% v Dalmaciji 50.5% v Vojvodini 77.S% v Bosni in Hercegovini 20.6%. v Hrvatski in Slavoniji 67% jn Slo-vi-ri-.i 86% pismenih ljudi, ali povprečno v
venskega episkopata v vprašanju uvedbe glagolicc v naše cerkve, sta zadnji čas znatno razčistila stališče, ki ga zavzemajo jugoslovenski škofje napram naši državi v Rimu. Ni treba, da je človek diplomat pa da spozna, da je dobremu državljanu nemogoče istočasno zvesto služiti dvema gospodarjema. Naravnost nemogoče pa je, da bi država, ki zna čuvati svoje interese, mogla mirno gledati, da nekateri njeni državljani, pa naj so to še tako visoki dostojanstveniki. stalno uprizarjajo pri faktorju izven države in izven naroda spletke in akcije, ki v svojih posledicah zadenejo j njo in njene interese.
šol. — Vukičevičeva pri-— On ne odneha.
celi državi 48.5%. Za prosveto so se oorab-Ijale velike vsote, vendar dosedaj nismo imeli pravega načrta. Namesto da hi pričali od spodaj z izobraževanjem širokih narodnih slojev, sir:o pričeli od zgoraj pri univerzah, ki ;ih imamo kar tri v državi. Koncem 1. 192-5. smo imeli 7463 osnovnih šol z 17.047 učitelji in 817.529 učenci na 12 milijo-rov prebivalcev. Češkoslovaška ima za neznatno večje število prebivalstva nižjih in višjih osnovnih šol 14.669 z 44.450 učitelji in 2.124.702 učenci. Razen tega razpolaga tudi z zasebnimi osnovnimi šolami. Ogromna razlika iz katere je razvidna vsa naša zaostalost, je očividia ter bi bilo odveč govoriti o njej. Srednjih šol s.tro imeli 112 popolnih in 63 nepopolnih. Število učencev na teh šoiah znaša 80.000 v 206.? razredih s 1701 kvalificiranimi učitelji kar dokazuje, da nimamo niti za vsak razred PO erega kvalificiranega učitelja. Kljub temu se otvarjajo nove srednje šole ne glede ca sredstva, s katerimi razpolagamo.
V radikalnem klubn obstojajo gotove težkoče. Vem da hoče radikalni klub. ki je pokazal napram moji prosvetni politiki po-poino zaupanje, naj bi tudi vlada storila isto Želim imeti pri svojem dela vsaj toliko svobode, kakor jo je ime! g. Sv. Pribičevič, ko je snoval nove šole. V vladi sede isti ljudje, ki so sedeli s Sv. Prlbičevičem, in zakai bi se ne nerilo z Isto mero? Zakaj se mi v prosvetni politiki ne priznava svoboda, da bi zapri mnoge nepotrebne šole, ki jih je osnoval Sv. Pribičevič?
Na vprašanje, ali bo umakni! svojo ostavko. je minister izjavi!, da bo to storil le, ako vlada brez pridržka odobri niegovo prosvetno politiko, ki io ne more Izvesti, ako se .ii upirajo nekateri člani vlade.
Končno je^povdarjal, da njegova demisija ni poetičnega temveč načelnega značaja. Ali pa bo imela tudi politične posledice, mu ni znano.
Infer?5sai?ten doiivMsj našega kralja v Mediimurju
Beograd, 14. novembra, p. V političnih krogih sc jc nocoj živahno razpravljalo o dogodku, ki se je pripetil kralju, ko je bil zadnjič na lovu na veleposestvu Bombellesa v bližini madžarske meje in ki ga je sedaj objavila madžarska uradna agentura. Kralj Aleksander jc na lovu slučajno prestopil dr. žavno mejo in zašel na madžarsko ozemlje. Srečal ga je madžarski orožnik, ki ga je po. zval, naj se legitimira. Prišel je kraljev ©r. donančni oficir, ki jc pojasnil, koga ima orožnik pred seboj in da je kralj slučajno prestopil granico. Orožnik je nato pozdravil kralja in ga spoštljivo spremi! do meje.
Kako je bil izvršen napad na zavod sv. Jeronima
Intervencije naših poslanikov pri Vatikanu in pri Kvirinalu.
Beograd, 14. novembra, r. Iz Rima javljajo, da je naš tamošnji poslanik o. Antonijevič posetil italijansko zunanje ministrstvo ter zahteval intervencijo oblasti radi atc.itata na zavod sv. Jeronima. V ministrstvu je dobil zagotovilo. da bo italijanska vlada ukrenila vse, da se preprečijo konflikti in da zavod pride zopet v naše roke. Podtajnik rimskega zunanjega ministra pa je posetil našega poslanika pri Vatikanu dr. Smodiaka ter mu v imenu italijanske vlade izjavil da bo ona posredovala, da se spor čim prej reši. Obenem je opozoril poslanika dr. Smodiaka na zakon o jamstvih, k vežejo italijansko vlado glede policijske intervencije v zavodu sv. Jeronima. Naša vlada glede celotne afere z zavodom sv. Jeronima še ni zavzela stališča, ker je zunanji minister dr. Ninčič zopet — bolan.
Sedaj je dospelo iz Rima podrobno poročilo, kako se je razvila afera. Pro-šlo soboto se je pripeljal pred zavod sv. Jeronima državni podtajnik v Vatikanu msgr. Bergongini v spremstvu msgr. Nardonija. Ne da bi se zglasila pri poslaniku dr. Smodlaki. čegar pisarna se nahaja v istem poslopju, sta prelata odšla v prvo nadstropje, kjer jc msgr. Be-gongini takoj izjavi' rektorju Biasot tiju in vicerektorju Butkoviču. da sta s papeževim odlokom odstavljena. Pozval ju je. naj mu takoj izročita ključe in se odstranita. Rektor Biasotti in g. Butkovič nista imela niti časa, da vzameta s seboj svoje osebne stvari, tem-
več sta morala takoj zapustiti zavod. O tem obveščen je poslanik dr. Smodiaka takoj protestiral v Vatikanu, vendar pa ni dobil nobenega zadoščenja. Novo imenovani rektor Nardoni je kar ostal v zavodu ter je prevzel svojo dolžnost Istega dne je odredil, naj se v zavod vrnejo gojenci, ki so bili odstavljeni zaradi nekorektnega zadržanja napram dosedanjim predstojnikom. Razen tega je novi rektor odpustil tudi vse služao-ništvo ter pripeljal novo. popolnoma Ita lijansko. Začel je izvajat^ tudi šikane napram poslaništvu, ki se nahaja v zavodu. Zaklenil je gotove prostore, da so uradniki morali pozvati ključavničar je. da jih cdpro. V sredo je naš poslanik ar. Smodiaka ki je bii o vsem tem obveščen, zopet protestiral pri državnem tajniku kardinalu Gasparriju proti nasilnemu odvzemanju zavoda, kardinal Gasparri pa je odgovoril, da je bila uprava spremenjena na podlagi bule Leona XIII. cSlavorum gentem», po kateri Vatikan ne priznava narodnega značaja zavoda, pravice sodelovanja na še vlade pri imenovanju predstojnikov ter sodelovanja našega poslaništva v upravi. Poslanik dr. Smodiaka je izjavil. da je ta izjava v popolnem nasprot-stvu s pravnim položajem in tudi z dosedanjo prakso Vatikana, in da bo naša v!ada morala poiskati na drug način zadoščenje, ker je tudi italijanska vlada priznala narodni značaj zavoda in s tem pravico naše vlade, da razpolaga z njim kot z narodnim imetjem.
Fašisti odklanjajo sodelovanje opozicije
Mussolini o svoji zunanji politiki. — Orlando odlaga poslanski mandat. — Aveniinska opozicija v neprijetnem položaju.
Rim, 14. novembra, c. Davi cb S. se je sestal ministrski svet. na katerem je ministrski predsednik Mussolini podal daljše poročilo o italiianski zunanji politiki. Poročal jc o sklenjeni itafijansko-nemški trgovinski pogodbi, o zadovoljivi ureditvi italijanskih vojnih dolgov v Ameriki, o protiita-Ujanskih incidentih v Zagrebu in o situaciji !>o sklenjeni locarnski pogodbi. Sporočil je dalje, da je bivši ministrski predsednik Or-lai,do odložil svoj poslanski mandat, ker se boče popo'noma umakniti iz političnega življenja.
>L' Impero«, ki se na dolgo bavi s pov-ratkom opozicije v zbornico, priporoča
Aventlncem, naj se vrnejo v zbornico. Fašizem ne želi njihovega povratka In ga brez pogojno odklanja. Opozicija bi bila lahko v zbornici kaj dosegla, ko fašizem še nI bi! popolnoma konsolidiran. Toda danes, ko ima srvoje vrste spopolnjene In lastne organe za vse funkcije, odklanja v svoji trajni neodpustliivostl sleherno podporo in politlč no slmpatfo drnglh strank. Kaj naj delalo spričo teh dejstev opozicijske stranke v zbornici?
»Corriere d' Italiac in »Cremona Noova* pišeta v istem smislu. Oba indirektno svetujeta opoziciji, na) se ne vrača% v parlament. v katerem nima kaj Iskati.
Obsodba bandita Collaricha in tovarišev
Collarich obsojen na dosmrtno ječo z 11 leti samotnega zapora, njegovi tovariši pa skupno na 47 let in pol.
Pulj, 14. novembra, c. Znani istrski raza bojnik Collarich je bil danes zaradi 17 zlo. činov, med katerimi so 4 kaznjivi z dosmrt« no ječo, ostali pa skupaj s 115 leti zapora, obsojen na dosmrtno ječo, poostreno z 11 letnim zaporom v osamljeni celici.
Njegovi tovariši so bil obsojeni nastop: no: Battistig Luigi je bil obsojen na 11 let 5 mesece ječe in na 3000 lir globe, po pre« stani kazni pride za 3 leta pod policijsko nadzorstvo. Biain Mario in Czerny Eugenio sta obsojena vsak na 10 let ječe in po pre« stani kazni 3 leta pod policijskim nadzor* stvom. Smolars Ermano na 5 let ječe, po prestani kazni na 2 leti pod policijskim nad.
gorstvom. De Rossi na 3 leta, 2 meseca :n 26 dni ječe ter 2 leti pod policijskim nad* zoretvom. Sinconi Santo na 1 leto, 7 mese-ccv. Kazen je bila odpuščena radi indnlta Jurcichu Fraacescu v dobi 1 leta, 11 meso ccv in 11 dni. Nettat Giovani je bil obsojen na 4 leta, 5 mesecev in 10 dni ječe in 2 leti pod policijskim nadzorstvom. Vsi ob* sojenci so tudi obsojeni na izgubo državljan skih pravic za dobo, kolikor jo prestanejo v zaporu.
Vsi ostali obtoženci so bili oproščeni. Ob. sojenci morajo plačati vso povzročeno šk<v do in tudi vse sodne stroške.
Seja ministrskega sveta
Za podržavljen je Brodarskega sindikata in za razdržavijonje Stelnbelsovlh podjetij. Beograd, 14. novembra p. Zvečer od 5. do 8. je imela vlada svojo sejo, r.a kateri .ie podal prometni minister Radojevič poročilo o zadevi »Brodarskega sindikata*. Finančni minister dr. Stojadinovič je sporočil mišljenje komisije strokovnjakov, ki je to vprašan!e proučila in je predlagal prometnemu ministru, nai se to podjetje izroči državi, ki nai ga organizira na trgovski podlagi in s precejšnjo avtonomijo. Na ta način bo podjetje moglo biti aktivno. Brodarski sindikat je zadeva, ki vzbuja veliko zanimale in za katerega se bore razne koterije. Vprašanje Brodarskega sindikata pride seda; pred gospodarsko-finančni odbor ministrov, o njem pa bo razpravljal tndi radikalski klub.
Minister dr. Nikič ie potem porota!, da se bo vrši! dne 16. t m. občni zbor Steinbei-sovih podjetij. Minister pravi, da ta podjetja v državni režiji ne morejo uspevati. Zato naj bi država žrtvovala približno 30 trilijonov dinarjev, da bi se spravile finance v red. Dr. Nikič je predlagal, nai se osnuje delniška družba, čije vodstvo nai se izroči privatnikom. Tudi to vpra.šanie se re ii v nondeliek.
Oster napad na agrarno politiko ministra Radiča
Beograd, 14. novembra, r. Poslanca Juraj Demetrovič in dr. Srdjan Budisavljevič sta v skupščini vložila interpelacijo na ministra agrarne reforme Pavla Radiča, v kateri kri. tikujeta njegovo agrarno politiko. V inter--pelaciji se naglaša, da se izvaja revizija agrarne leforme vedno le proti pristašem
■ SDS. S svojo nareabo od 19. avgusta t. I. | skuša minister agrarne reforme odvzeti j zemljo onim, ki si jo niso le pravilno prido= | bili, temveč zidajo na tej zemlji tudi hiše J ter imajo uverovljene izvlečke iz zemljiških knjig o svoji lastninski pravici. S tem je prišel minister agrarne reforme Pavle Radič tudi v nasprotje s sodišči.
Zanimiv incident v carinski sekciji
Beograd, 14. novembra, r. Danes se je vr» šila samo seja tarifne sekcije finančnega odbora, na kateri sc je razpravljalo o uvoze ni carini na bombaž in tkanine. Posl. dr. Pivko je predlagal, naj se o stvari temeljito razpravlja, da bi se spoznali vzToki draginje bombaža in tkanin. Opozicija je odobrila to stališče, predsednik pa je hotel takoj pre* iti na glasovanje. Radi tega je opozicija za. pustila sejo. Ker ri bilo kvoruma, je bila seja zaključena brez rezultata. Prihodnja seja bo v torek ob 4. popoldne.
Značilna odločba zagrebškega župana
Zagreb, 14. novembra, n. Danes je bila deputacija dijakov pri županu Heinzlu in pri njem intervenirala, naj bi se jutri, ob obletnici Rapalla, razobesile zastave po n stu. To prošnjo je župan odklonil zaradi stališča vlade.
Gibanje za pravoslavje na otoka Visu
Dubrovnik, 14. novembra, n. Zadaje tri dni se opaža na otoku Visu gibanje za pre« stop pravoslavju. Temu pokretc stoji na čelu predsednik organizacijo zemljoradni*
Ske stranke.
Poljska vladna in finančna kriza
Sanacijski kabinet arabskega odstopil radi spora z emisijsko banko.
Varšava. 14. novembra, d. Ministrski predsmMk VUdlslav Grabski ie podal sinoči ostavko celokupne vlade.
Ministrski predsednik utemeljuje v pismu na predsednika republike svoj odstop z zavlačevanjem njegovih sanacijskih zakonov s strani parlamenta in z opozlcljonalnim stališčem parlamentarnih strank. Grabski navaja dalje, da smatra obdržanie zlatniko-vega tečaja kot temeljni pogoj svoiih fl-ranftrfh ta gospodarskih sanacijskih načrtov, Nadalje pravi, da Je njegov odstop tndi v zvezi t ostro kampanjo, ki jo Je pričel proti nJemu parlament za omiljenje političnih bojev. Končno prosi, nai te ma za časa Vladne krize ne poveri nobena fnnkdla.
Grabski Je poveril notranjega ministra Raczklevvicza. na! zastopa ministrstvo pred sedstvo, trgovinskega ministra Klameria pa t vodstvom finančnega ministrstva. Oba ministra sta prevzela poverjene Jima posle do sestave nove vlade.
Kot pravi vzrok ministrske krize se navaja razmerje ministrskega predsednika Orabskega do ravnatelistva Banke Polske. Med nJim ln med predsednikom Banke Polske Karplnskfm Je prišlo namreč do načelnega spora, ki fe neposredno povzročil demlsljo Orabskega. Na konferenci, ki Jo Je Imel Grabski s KaTpfnskim, se Je namreč pokazalo, da Bar&a Polskl nI odobrila finančna politike ministrskega predsednika in da se Je uprla Intervenciji na Inozemskih borzah za okrepitev zlatnfkovega tečaja. Ker pa Je bilo to načelo temelj vladne politike, Je moral Grabski Izvajati posledice fn odstopiti.
Italijanski vojni dolg
Velik uspeh Italije v \V ashingtonu. — Italija dosegla znatno boljše pogoje kot Belgija. — Plačala bo le 25 % vsote, ki jo ie zahteval ameriški kongres.
Parkrat se je že zdelo, da italijanska delegacija, ki se je pod vodstvom finančnega ministra grofa Volpija pogajala v Washingtonu za odplačilo svoiega dolga, ne bo dosti srečnejša od francoske komisije, ki se je morala vrniti domov brez končnega sporazuma. Ogromna razlika med začetno italijansko ponudbo in zahtevo Zedinjenih držav ie upravičevala največjo skepso. Še pred par dnevi je ta razlika znašala 40 %. Zato ie končno doseženi sporazum tem večji uspeh za Italijo. Amerika je popustila na celi črti.
»Jutro* je že prineslo Številke, ki jih določa ameriško - laški pakt. Najvažnejši momenti so ti - Ie: Prvih pet let bo plačevala Italija po 5 milijonov dolarjev ln nobenih obresti. Zatem se določajo obresti na V« %. ki dosežejo zadnjih sedem let 2 %. Srednja obrestna mera je 0.42 %. Plačilna doba se razteza na 62 let. Najmanj, kar bo r>'ača!a na leto, je 5 milijonov in največ 80 milijonov dolarjev (zadnja leta).
Da bo'uspeh grofa Volpija jasnejši, primerjajmo pogoje, ki jih je dobila Italija. z onimi nekaterih drugih držav. Anglija mora n. pr. plačati 76 % one vsote, ki k> je določil ameriški kongres. Belgija 45 %. Italija pa le 25 %. Po lastnih ugotovitvah je dosegla Italija celih 80 rir odpisa od dolga. Anglija le 18 %. Belgija 46 %. dočim se je Franciji predlagalo 30 %. Italijanski listi naglašajo. da bi morala Italija, če bi tudi zanjo obveljale določbe, kakršne je <k>bila Anglija, plačevati mesto začetnih 5 milijonov kar 70 milijonov dolarjev na leto. Ameriški listi so izračunal!, da vse to, kar se je obvezala Italija plačati v 62 letih, predstavlja vrednost samo 435 milijonov dolariev. Zedifriene države pa so posodile Italiji do 19. julija 1919 1648 milijonov dolarjev! Neplačane obresti znašajo pol milijarde. Skupni dolg je torej čez 2 milijardi dolarjev. Poleg teh koncesij so dovoHi Amerikanci Italiji, da lahko po lastnem prevdarkn ustavi za dve leti plačevanie, če b! bile laške finance v nevarnosti. Kot nameček ie vlada Zedinjenih držav dvignila prepoved PToti naletiu novih italijanskih posojil. vsled česar bo zdai skušala Italija doseči v Ameriki posojilo v višini 50 do 100 milijonov dolariev v svrho okrepitve lire in svoje Industrije.
Ni čudno torej, da vlada pri naših za-padnih sosedih veliko navdušenje. Italijani so sicer pred nedavnim časom še z vso odločnostjo zastopali splošno evropsko stališče, da se moraio medzavez niški vojni dolgovi črtati. Toda po kapitulaciji Velike Bri tonile. ki je prva začela plačevati in no deistv" di so se dos'ej pogodile z A mrrlkn tudi Madžarska. Litva. Pobska. Latvlia, češkoslovaška. Be'gi;a in da se ir tv>r>ia-Ia tudi Francija, ni preostainlo Italiii drugo, kot da sledi tem vzsriedom.
Italijanski usnelt pozdravijo vse evropske upnice Zedinjenih držav, posebno one. ki še niso uredile vprašamo svojega dolga. Vzbuja se namreč upanje, da Amerika tudi napram njim ne bo manj širokogrudna. Italiji sledi Ru-rmmlia. katere delegacija že čaka v Washmgtonu. Orški predstavnik le na potu v Ameriko. Vrsta pride kmalu tudi na na5o državo. Francija se bo ponovno skušala zedbiltl z ameriSko komisijo. Seveda bo zahtevala ueodne pogoje. skl!cu.ioč se na laški precedens. Ali bo to kaj zaleglo, se bo videlo kmalu.
Dva dvoma namreč motita splošro zadovolistvo. Ni 5e gotov«, kaj poreče k sporazumu z Italijo ameriški kongres, posebno pa senat. Tn se bo izrekla zadnja beseda. Drugič pa Je Amerika morda popustila napram Italiji ne le z ozirom na to. da je ta revnejša od Anglije In Franciie in da je njena plačilna
moč slabša od belgijske, ampak predvsem iz strahu pred enotno fronto svojih evropskih dolžnic, do katere bi prišlo. če bi se za francosko ponesrečila todi italijanska ekspedicija v slabo republiko onstran Atlantskega oceana.
Framazonstvo in fašizem
Gotovo ni slučaj, da se skoro istočasno pojavlja radikalnejši odpor zoper diktaturo v Italiji in v Španiji. General Primo de Rivera se ne imenuje po krivem španski Mussolini, zakaj očividno je, da skuša španski diktator čim naj-verneje kopirati svoj bratski italijanski vzor. In posnemanje se kaže tudi v pritisku zoper framasonstvo, ki se je prav kot v Italiji tudi v Španiji zamerilo meščanski diktaturi. In dalje kakor se obrača italijanski fašizem šovinistično zoper svoje narodne manjšine, prav tako se komentira pritisk generala Primo de Rivera zoper špansko »manj-šino*, to je zoper katalonske separatiste.
Borba zoper framasonstvo pa bo v Španiji bržkone še težavnejša nego je v Italiji. Zakaj v Španiji je bilo za ideje prostozidarstva vedno dobro področje. Španija je vedno zelo živo sodelovala v gibanjih, ki so imela za cilj duševno osvoboditev človeka, prav tako kakor je bilo tu vedno živo razpoloženje za delovanje v tajnih in skrivnostnih organizacijah. Politična zgodovina Španije od Napoleonove dobe dalje nudi za to dolgo vrsto nrimerov. Vrh tega stoji diktatura generala de Rivera brezdvomno na slabejših temeljih nego Mussolinijeva.
Značilen je afront meščanske diktature v Italiji in Španiji proti framason-stvu. Meščanska diktatura se je pojavila v Italiji kot reakcija na težnje po delavski diktaturi. Komunizem, ki je postavil v življenje delavsko diktaturo, pa ima vendarle lažje in enostavnejše stališče nego fašizem. Zakaj proletar-ska diktatura je zgrajena na ideji razrednega boja in razredne osvoboditve, na ideji, da tvori večino prebivalstva delovna plast prebivalstva. Iz tega enostavno izvirajo logično vse nadaljnje konsekvence. Fašizem, ki se je fak-tično polastil diktature, nima tako enostavne podlage, s katere bi se dala utemeljevati potreba po absolutističnemu zapovedovanju. Meščanstvo je bilo dolgo v boju za miselno, socijalno in gospodarsko osvoboditev družabnih plasti; to, kar imenujemo meščanski družabni red, liberalizem v pravem pomenu besede, to je baš življensko delo meščanskega političnega udejstvo-vanja. Ako sedaj nastopi ena od meščanskih političnih struj ali strank ter zase zahteva monopol glede političnih doktrin ter hoče ta monopol uveljaviti v obliki politične in miselne diktature, je to gotovo v najostrejšem nasprotju z bistvom meščanske ideologije in meščanskega reda. Izvedba take diktature pomeni ogromen korak nazaj, pomeni reakcijo na ono prvotno stanje, ko so sc liberalne stranke sirom Evrope še borile za svoje eksistenčno pravo.
Framasonstvo je najtipičnejši predstavnik liberalne epohe v evropski zgodovini. Zato je povsem logično, da se je fašizem tako v Italiji kot v Španiji spopadel najprej in najmočneje ravno z njim. Kako močna pa bo obramba prostozidarstva, to je odvisno seveda od notranje moči te struje, ki je vsekakor v večji meri produkt preteklosti nego gibalo bodočnosti. Toda fašizem prav gotovo nima moralne upravičenosti, izreči in izvršiti nad njim končno obsodbo.
Pred desetimi leti
Srbi pred Goigot? umika skozi Albanijo.
Prva polovica novembra 1. 1915. je popol« noraa jasno pokazala strašno situacijo Sr» bije. Kakor znano, je bil celotni srbski ope« rativni plan v obrambeni borbi z Nemci, Avstrijci in Bolgari zgrajen na osnovi, da dospo preko Soluna francoske in angleške čete, zajedno z grškimi, da posežejo pra« vočasno v boj in predvsem da očuvajo vzhodno mejo Srbije od Niša oziroma Vra« nja na jug. Ta načrt je bil izdelan na teme« Iju oficijelne angleško « francoske obljube, da dospe pomoč tekom štirinajstih dni, vse« kakor pa pravočasno. Angleško»francoska pomoč je izostala; v Solunu je antanta iz« krcala samo 40.000 mož in s temi je vrhovni komandant Sarrail poskušal očuvati Vardar« sko dolino v oddelku pri Demirkapiji in Va« landovu. Grki so popolnoma odrekli po. moč ter s tem prelomili svojo zavezniško besedo.
Ta objektivna fakta je treba naglasiti, kadar se presoja situacija v novembru leta 1915.; v njih so vzroki vsega naslednjega. Da se je srbsko vojno vodstvo zavedalo, da se bo moralo braniti edinole z lastnimi si« lami, bi bilo že poprej potegnilo glavne vo« jaške sile s severne fronte, pustilo donav« skoasavsko črto več ali manj nezavarovano, zato pa krepko zasedlo vzhodno mejo Juž« ne Srbije. Posledica tega bi bila, da bi srb« sko vojno vodstvo skoro brez bojev evaku« iralo Severno Srbijo in umaknilo domala vso armado intaktno v Makedonijo, v bližino Soluna. Do strahot albanske Golgote bi sploh ne bilo prišlo, civilno prebivalstvo ne bi bilo bežalo iz domovine, mnogo krvavih žrtev bi bilo na ta način prihranjenih.
Vojni dogodki v prvi polovici novembra 1. 1915. so se razvijali sledeče: Že dne 22. oktobra je padlo Skoplje Bolgarom v roke. Ko te je pokazalo, da je nemogoče, da bi 9olunska armada zopet osvojila Vardarsko dolino, je uvidelo srbsko vojno vodstvo iz« redno opa.sr.ost v nadaljnjem prodiranju Bolgarov preko Skoplja proti severu in za« padu. Zato je v n3glici vrglo kolikor naj« več čet v smeri na Skoplje, da zavaruje Ka« čaniško sotesko, ki je pomenila Ahilovo pes to za umik srbske armade. Istočasno so srb«
IzsotovUene obleke
ake čete nehale z odporom okrog Niša, ter naposled zapustile to medvojno preatolico Srbije; dne 4. novembra so ▼ Niš vkorakale bolgarske čete. Nekako istočasno to itrbske čete zapuščale tudi dolino Zapadne Mora« ve ter se po tesni dolini Ibra in preko Pre« polca umikale v smeri na Kosovo. Bilo je odločilnega pomena, da so Srbi o pravem času in dovolj krepko zasedli pozicije okrog Kačanika in Gujilana na gornji Moravi ter tukaj zadržali bolgarski naval, ki je pričel v vsej silovitosti 17. novembra. S tem so se očuvali obkolitve. Istočasno so maloštevilne srbske čete branile prehode preko Babune planine in predel okrog Tetova.
Iz celokupn- ja poteka vojnih operacij v novembru 1. 1915. se da sklepati, da je bilo tudi bolgarsko vojno vodstvo presenečeno po dogodkih in da ni znalo izbrati najbolj« Sih mest za svoj napad. Predvsem je oči« vidno podcenjevalo odporno moč Srbov v pozicijah med Nišem, Pirotom in Knjažev« cem in upalo, da obkoli ter zajame srbsko armado, Se preden se ji posreči umik proti Kosovu, Da »o združenim silam Nemcev, Bolgarov in Avstrijcev kljub toliki premoči in kljub zanie tako izredno ugodni obliki fronte ni posrečilo zajeti Si1 ske armade. Je vsekakor eden najTečjih uspehov Srbije v svetovni vojni.
Delavska zbornica in klerikalci
Klerikalci v »Slovencu* pravijo, da bodo v kratkem razpisane volitve v Delavsko zbornico. Dasi je ta stvar še zelo negotova, so klerikalci že pokazali zelo velik apetit po vodstvu zborni«. Drugače je klerikalcem interes delavstva deveta briga. Sedaj, ko se odvračajo od njih celo uvidevni duhovniki, mislijo, da bi bilo treba poseči po drugem sredstvu in zavojevati delavsko zbornico, da tako zasužnijo še naše delavstvo.
Zadnjič smo prinesli poročilo, da se dela na ujedlnjenju delavskih organizacij in takrat smo omenili, da so za uje-dinjenje tudi klerikalci sedaj pa se po-kazuje ravno nasprotno: klerikalci poznajo ujedinjenje le tedaj, če imajo pričakovati iz tega kak dobiček za sebe. To se je dobro pokazalo pri ljubljanskem občinskem svetu, kjer so šli skupno s komunisti le zaradi tega, ker so lahko igrali prvo vijolino. Pri volitvah v Delavsko zbornico pa vedo. da prve vijoline ne bodo igrali in zato o skupni listi nočejo ničesar slišati, ali pa stavijo nesprejemljive zahteve.
Borba za Delavsko zbornico bo vsekakor zelo interesantna in se na stvar Še povrnemo. Delavstvo pa opozarjamo že danes, naj bo oprezno, ker klerikalci so bili in so povsod enaki, in naj ne dajo prilike klerikalcem, da bi iih oni z niegovimi la«t.i;mi sredstvi zasužnili. V dobi naše državne samostojnosti klerikalci za delavstvo niso storili drugega kakor da so ga z neizmernim dema-goštvom zavedli tako daleč, da je naše delavstvo dan=*-s brez političnega vpliva na državno gospodarstvo.
Politične beležke
+ Kdo bo zagrebški veliki župan? Kakor se poroča iz Beograda, je vlada po odstranitvi g. Trešceca že parkrat razpravljala o tem. toda do definitivne odločitve ni prišlo, ker je radi odnošajev med radikali in radičevci to vprašanje precej komplicirano. Radikali so predložili dr. Cimiča in dr. Gabreka, toda radičevci so odbili oba. ne da bi predlagali svojega kandidata, pač pa se izjavljajo, da mora zagrebški veliki župan biti objektivna osebnost, ki ne bo nastopala proti radičevcem. Zdaj predlagajo radikali Srbijanca g. Ratkoviča, bivšega velikega župana v Bihaču, ki pa baje kot upravnik ne uživa najboljše reputacije, a radičevci vseeno utegnejo vanj pristati.
+ Borba proti Pašiču. Beograiske »Novosti* pišejo, da ie ostavka prosvetnega ministra Vukičevlča dejansko zunanja manifestaci'3 g'oboke notranje krize, ki razdira vbdn-> več;rv>. slasti radika'no stranko samo Paši? n.očs delati v koaliciji z rad'<*evci, ovira d"!o vlade v skupščini, intrigira v svrho razbitja vladne koaliciie. pri čemer se poslužuje vseh svojih znanih in neznanih metod. Na drugi strani ra Liuba Jovanovič in megovi prijatelji, kj so za sodelovanje z radičevci in t nai za razširjenje sedanje koalicije, živahno delajo proti Pašiču. Naslanjajo se tudi na faktorje izven parlamenta ter imajo polno raznih motivacij za svojo akcijo, med katerimi navajajo kot najvažnejša, da je Pašic star da hale intrigira proti politiki sporazuma ter da je nesposoben za vodstvo državnih poslov. Ta notranja borba v vladni stranki onemogoča vsako delo vlade. Pašič porablja ves čas. da iztisne 'z vlade in iz vodstva radikalne stranke svoje nasprotr.lke. Zato je Vukičevičeva ostavka samo dokaz, da je položaj zrel. Skupina radikalov ie odkrito nastopila orofi drugi. Vukičevičeva ostavka naj b! izzvala krizo cele vlade. »Novosti* menijo, da je v neorilikl Pašič in smatralo, da se skt:ša izvleči '■■■' nenr;r'"e ter bo v to svrho morebiti četo 'orisi?.!, da pride Ra- j rtič na mesto Vukičeviča. To pa je tre- '
ba preprečiti, pravijo »Novosti*, ker Je j treba sedaj borbo končati in Pašiča vre- \ H. Ali je sodba »Novosti* o položaju j Pašiča točna, baš ne bi mogli reči. Kakor znano, zastopalo dobri poznavalci razmer tudi nasprotno tezo. da je namreč krizo izzval PaSič in da so sedaj njegovi nasprotniki v nepriliki.
-j- Klerikalna nesramnost. »Slovenec* zagovarja tržaški »Mali list*, glasilo kaplana Ščeka, ki je pred dnevi denutici-ral voditelje političnega društva »Edinosti* v Trstu, češ da so člani frama-zonske lože. in sicer, da so Slovenci člani framazonske lože v Trstu v ulici Lavatoto. Hrvati pa člani framazonske lože na Reki. To je pisal »Mali list* v času. ko se vrše v Italiji najhujša preganjanja framazonov in ko je bil izvršen napad na tiskarno »Edinosti*. Storil ie torej približno isto. kar je prakticiral »Slovenec* n. pr. ob izbruhu voine, ko je proglašal naoredniake za srbofile. Vsled denuncijacije »Malega lista* je bila izvršena tudi hišna preiskava pri podpredsedniku polit, društva »Edino-sti-*. odvetniku dr. Vratoviču v ulici La-vatoio. To so dejstva. Sedaj piše »Slovenec*, ki hoče zatajiti denuncijacijo svojega tovariša -»Malega lista*, da takih izmišljotin, češ, da je bila zato preiskava pri »Edinosti*, ker je »Mali list* Dišal, da so ti krogi framazonski. pameten človek sicer ne bo verjel, a naši skupni narodni stvari vendar lahko škodujejo. »Slovenec* smatra torej za potrebno. da označuje kot izmišljotino de-nuncijacijo «Malega lista*, ki se je v resnici zgodila, ne smatra pa za potrebno v interesu »skupne narodne stvari*, da obsodi tudi denuncijanta. Nasprotno, on ga brani, češ da ne more nihče zahtevati od »Malega lista*, da ne bi smel »reagirati na napade*! Končno pa hinavsko zavije oči in pravi: «V imenu slovenske stvari prosimo, ne uničujte slovenskih postojank.* Zakaj ni naslovil svoje prošnie na »Mali list*? Bržkone zato, keT mu le polnovreden drug! Mi pa ugotavljamo ob tei priliki, da se je klerikalna nesramnost pokazala zopet v polni luči!
4- Mrzel curek na dr. Ninčiča. Petkova »Edinost* se bavi z dr. Ninčičevim govorom o tržaških dogodkih ter ugo-tavlia. da do prijateljskih odnošaiev in trajnega solidnega miru med državami ne more priti, ako ne pride do miru in sporazuma med prizadetimi narodi. Nato izvaia »Edinost*: »Ravno zato bi mi želeli, da bi bi! minister Ninčič v svojem odgovoru izrazitejše podčrtal obžalovanje radi dogodkov v Trstu, ker ne kršiio le načela zaščite narodnih manjšin, marveč ogrožajo tudi Prijateljsko razmerje med obema državama, oziroma za^raialo peti do taksga pri-iatelistva. Želeli b! bili. da bi bil minister Ninčič naglas!! z vsem povdarkom. da le treba trpoštevati javno mne.tle tudi na jugoslovenski strani, kakor ga nvažuieio n? italilanski v vprašanjih politike naoram naši narodni manjšini. Seveda ie tu vprašanje, ali so, kar se danes označa kakor iavno mnenje v Italiji. resnična volia in čustvovanie širokih plasti italijanskega naoda. Ali tako ugibanje, četudi opravičeno, bi bilo danes za nas brezkoristno, ker moramo računati s tem. kar ie. s tem. kar se nam deianski predstavlja kot Izraz čustev italHanskega naroda. Istotako bi morali tudi tu v Italiji računati z javnim mnenjem na jugoslovenski strani, ne glede na oblike, v katerih se uveliavlia. Tak povdarek bi bili želeli v odgovoru ministra Ninčiča. ker bi bi! s tem podčrtal veliko misel in neoporečno resnico neogibni pogoj za re? prijateljske odnnšaie med državama Pod nobenim režimom ne sme in ne more iti državna politika mimo a!i preko iavnega mne nia. ker to d<rie šele potrebno sankcijo državni politiki. In tu moremo nagb-siti samozavestno, da smo b"'i mi vedno loialro prinravlieni. da kakor slovanska skupina v Italiji sodelujemo za orihtelistvo med obemn državama. Vsa kemu razsodnemu politiku mora biti ia-sno. di bi ravno pravično in dobrohotno pnstooanie z našo paradno mamšmo nailzdatnciše prispevalo k dosegi tega ciljal*	_
Iz demokratske stranke:
Seja delegatov krajevnih organizacij za okraj CeljesVransko. Prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m., sc bo vršila ob devetih dopoldne v klubovi sobi Celjskega doma seja delega« j tov krajevnih organizacij SDS za srez Cc» j lje«Vransko. Vsaka organizacija mora biti .' zastopana vsaj po enem delegatu, ker jc • seja va?na. Pričakuje pa se. da se iz vsake j krajevne organizacije udeleži po več odpos ; slancev.
Iz Zveze kulturnih društev
V	nedeljo dne 13. t. m. sc vrše naslednja j predavanja:
V	Klubu naprednih učiteljiščnikov v Ljub liani ob 9. aop. v Akademskem kolegiju, ; prof. Jeras: «Ob desetletnici srbskega umi« ! ka čez Albanijo.
V	Sokolu Gorenji Logatec ob 14. prof. j dr. Čadcž o »vremenskih nezgodah*.
V	prosvetnem društvu v Begunjah ob 14.30 ] srezki živinozdravnik g. Joso Čadcž o temi: »Prva petnoč pri domači živini v sili*.
V	sredo dne 18. t. m. predavajo:
V	narodni čitalnici v Zalogu prof. Pavlič ob 20. o »posmrtnem življenju pri starih narodih*.
V	akademskem krožku v Kranju ob 20. državni higijenski zavod o »postanku bolez«
mm šolske loterije
"Msr-liteiirat.1.
Po svetu
—	Razkritje komunistične zarote na Fint skem. «Times» poročajo iz Helsingforsa. da so ob priliki aretacije nekega sovjetskega konzularnega uradnika v Viborgu razkrili obsežno komunistično zaroto, ki je segala tudi v finsko armado. Policija je izvršila okrog 30 aretacij ter je zaplenila važne do« kumente, ki zelo obremenjujejo komunistič« no mladinsko organizacijo.
—	Prosinca obletnice premirja v Parizu. Na dan obletnice premirja so se vršile v Parizu v vseh cerkvah zahvalne službe boi. je. Ob 11. uri dopoldne so se zbrali po pol« drugi minuti molka pred grobom nepozns. nega vojaka predsednik republike z vsemi člani vlade, zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter diplomati. Nato se je vršila pred grobom svečana defilacija pariške garnizije.
—	Volilni rezultati na Portugalskem. Izid parlamentarnih volitev na Portugalskem je sledeči: desničarski demokrati 80, levičarski demokrati 5, nacijonalisti 33, neodvisneži 13, gospodarska zveza 4, katoliška stranka 4 in wcijalni demokrati 2 mandata.
—	Avstrijski socijalni demokrati proti ita lijanskemu fašizmu. Predvčerajšnjim se jc pričel na Dunaju strankin zbor avstrijskih socijalnih demokratov. Na zboru je razprav Ijal poslanec dr. Ellenbogen o italijanskem fašizmu, ki zatira z nasiljem italijanski pro* letarijat. Končno je predlagal resolucijo, naj bi strankin zbor protestiral proti faši. stovskemu sistemu, ki onečašča ime italijan« skega naroda in ki skuša s krvjo uničiti ve» like demokratične tradicije italijanskega ljudstva. Predsednik Tomschik je dal rc« solucijo takoj na glasovanje. Resolucija je bila soglasno in z viharnim odobravanjem sprejeta.
—	Volitve v Novi Zelandiji. Nedavne volitve v Novi Zelandiji so se iztekle ne« navadno srečno za kabinet g. Coatesa. — Vladni stranka »reform istov* jc dobila 55 mandatov. Prej jih jc imela !e 40. Delav« ska stranka je nazadovala od 16 na 13 man datov. Nacijonalisti so bili prepolovljcni. Od 21 poslancev so jih izgubili 10. Izvoljen je bil samo cn neodvisen poslanec.
Prohibicijska manija v Ameriki
Američani proti jazz-bandu.
Američani so veliki, sitni otroci. Vedno in povsod kažejo, da so brezpogojni oboževalci enostavnih in radikalnih metod, enostavnih in radikalnih rešitev. Zato nas ni niti naimani presenetila vest. ki smo jo čitali nedavno v listih. Popolnoma resno se namreč zatrjuje, da v veliki republiki svobode pripravljajo že novo probibicijo. Pojmovanje svobode je sicer docela individualno, pri otroku drugo kakor pri zrelem mr v . različno pri pametnem človeku in pri duševno zaostalem. Zato tudi na tem mestu ne nameravamo ne zagovarjati, ne pobijati ameriške alkoholne prohibi-cije. ki je vzlic vsem svojim dobrim platem, kakor zagotavlja statistika, povzročila tudi obilo slabega. O njej torej ne bomo izgubljali besed. Malce čudna
—	da ne rabimo primernejšega :zr.:-<r.
—	pa se nam zdi najnovejša prohibicija. nameravana zabrana godbe. Mormonskim yankeejem je stopil muzikalni alkohol v glavo. Zatrjujejo namreč, da ie muzika prav tako nepotrebna, da. celo škodljiva, kakor tisti nevidni fluid. ki dospe po čudnih nezaznavnih potili iz čaše šampanjca v območje moZg?n.-.!•:■. skorje. In so se postavili na stališče: ker suša triumfira. je prav Ln pravično, da triumfira popolnoma. Zato je trebi zabraniti intelektualne alkohole ravn tako kakor ostale. »Barrnan« (lastnik bara, t. j. po naše gostilničar) in vijol -nist razširjata oba ekstazo, zato treba smatrati kot neizprosna sovražnika morale in družbe. Integralni puri-tanizem ju mora zadeti z vso težo svoje pesti.
S stališča stroge logike imajo teoretiki, ki prepovedujejo absolutno pro-hibicijo. pravzaprav prav. Če hočemo črtati iz našega življenja sleherno misel na sladek sen. na oroino omamo, na sladostrastje in čutnost, pčtem nam v resnici ne preostane drugega, kakor oprijeti se starodavne Platonove formule in pregnati iz Republike vse umetnike. Najsi že bodo pesniki, muzrki. slikarji. kiparji, arhitekti, izdelovalci mo-bilij. draguljarji, tvorničarji parfemov. slikarji b I asov in v i rtu oz i gastronotni-je, vsi ti špecijalisti greše proti dogrm vzdržnosti in puritanlzma. zakai skušajo s svojim delom podeliti življenju čimveč zapeljivosti ir. čara ter nas navezati na minljive zemeljske dobrine. Morda nam ne bo treba dolgo čakati In doživeli bomo. da bodo neizprosni logiki novega sveta kai kmalu dospeli do gornjega zakliučka. Zaenkrat so se milostno omejili zgolj na muziko.
A da preidemo k stvari. Dve visoki ameriški policijski osebnosti sta se zavzeli za srlbame r^ti godb'. Niun veto •cuiopntuau iaej.ieu as ^p tnuAajtpjz
UI3SAP3JJ -ipJOUIS q3Ap A U37T3JZI Si
menda kar na licu mesta, konec 'azz-bandu. Ni naš namen na tem mestu, govoriti o umetniški plati jazz-godbe. že zato ne. ker pri nas pravega ameriškega jazz-banda ne poznamo, niti ga nojem"1 pobiiati. dasi ram je prircirlialna nlat nasprotstva proti niemu povsem nerazumljiva. Nadvse čpdno pa se nam zdi. da hoče;o nmerški reformatorji "reoo-vedati splo1: vsako godbo, ki ie ne spremlja tekst, češ da ie »opasno po-hujšliiva«!
Kai naj rečemo k temu? Da se "roti neumnosti bogovi zastoni bore. Čudno je le. da niso Prišli ameriški reformatorji že na idc>. kako bi kontrolini; človeško misel. Morda Pa se iim sčasoma nesreči i to. in takrat bomo brez dvoma doživeli novo prohibiciio . . .
5
Statistika tujskega prometa v Sloveniji v letošnji sezoni
»Zveza za tujski promet v Sloveniji® nam pošilja statistične podatke o tujski sezoni v naših letoviščih in zdraviliščih v preteklem letu.
Poset v naših ietoviščih je bil v pretekli sezoni siedeči:
Največ gostov je imel seveda Bled, kjer je bilo priglašenih 61S3 gostov, kar seveda za Bled ni visoka številka. Na drugem mestu ie bila Rogaška Slatina, ki je imeia skupno 5792 gostov. Občinski urad Bohinjska Bistrica poroča, da je znašalo število vseh priglašenih gostov in letoviščarjev v občini okrog 3200. V Dobrni je bilo gostov 1425. v Slatini Radenci 326. v kopališču Laško 700. v Toplicah pri Novem mestu 617, v Kranjski gori 648, v Sv. Janezu v Bohinju 443. v Zlatorogu 276 gostov. Kopališče Rimske Toplice še niso poslaia podatkov.
Splošno se opaža, da so se gostje zadrževali največ le po par dni. Bled poroča. da se ie večina gostov zadržala no 10 dni. a ne navoja podrobnejših podatkov. V Rogaški Slatin: je bivalo več kot štiri tedne 537 gostov, od 14 dni do 4 tedne 2273. 8 do 14 dni 760. 2 do 3 dni 1295. a samo po 1 dan 907 gostov. V Dobrni so bivali gostje povprečno od 14 dni do 6 tednov, v Radencih je biva. Io nad -j tedne 57. od 14 dni do 4 tedne 189, S do 14 dni 52, a manj kot 8 dni 28 gostov.
Po narodnosti oziroma državljanstvu so v vseh letoviščih daleko prevladovali domačini. Na Bledi! je bilo od 6183 gostov 4381 Jngoslovcnov, v pretežni večini Zagrebčanov in Beograjčanov. Re!ativno je imel B?ed od vse1.: slovenskih letovišč še največ inozemcev. in sicer 882 iz Češkoslovaške. 438 iz Avstrije in 238 iz Italije. V manišem števila so prišli tudi i z Nemčiie (76). iz Anglije (53). iz Madžarske (37), iz Franciie (28). iz Amerike (14) itd.
Rogaška Slatina ie imela med 5792 gosti 535 Ljubljančanov', 472 iz ostale Slovenije, lOfil iz Zagreba. 612 iz ostale Hrvatske, 7(2 iz Beograda, 173 iz ostale Srbije. 934 iz Vojvodine. 337 U Bos-ne-Hercegovine in 55 iz Dabnacije. Inozemcev je bilo relativno mnogo mani nego na Bledu, in sicer i/, češkoslovaške samo 59. iz Avstrije ie 233. pač rr iz Madžarske 43'-. O-tpic cir/ave pride-
jo ie tnalo v poštev. na primer Amerika z 12. Rumunija z 11, Egipt z 8, Francija s 6 gosti itd.
V	Slatini Radenci je bilo od 326 gostov 72 iz Ljubljane ali ostale Slovenije, 167 iz Zagreba ali Hrvatske, 20 iz Beograda, oziroma Srbije, 20 iz ostalih naših pokrajin. Iz Avstrije je bilo 29 gostov.
Še bolj kakor v navedenih so prevladovali Jugosloveni v ostalih letoviščih.
V	splošno se naši tujsko-prometni interesenti pritožujejo, da je bila letošnja sezona zanje slabša od lanske ter navajajo kot vzrok temu draginjo, slabo vreme, predvsem pa konkurenco jadranskih kopališč in popuste na železnicah za njih poset; takih popustov kopališča v Sloveniji niso bila deležna. Najbolj se pritožujejo nad slabim pose-tom Slovensko planinsko društvo za bohinjske hotele. Bled in Dolenjske Toplice. Poset tujcev v Kranjski gori, Rogaški Slatini in Dobrni ie bil letos približno isti kot lani, le Toplice Laško navajajo, da ie bila letošnja sezona boljša od lanske.
v j» » v.
nesreča &?s z&fut
Sv. Jurij ob juž. žei., 14. nov.
Včeraj, ob 9. zvečer, le iz postaje Sv. Jurij ob juž. žel. vozeči strojevodja zagrebškega potnega vlaka zapazit nedaleč od prelaza ccsie v Pia-^-.o in Slivnico na železniškem tiru čudno stvar. Poklical je takoj osobje. ki ;e našlo nato popolnoma golo moško truplo. Truplo ie bilo že mrzlo. Od trupla je bila odrezana ena noga, na glavi pa je bilo več ran.
Domneva se, da se je ponesrečenec na»brže vozi! s kakim tovarnim vlakom in je pri prelazu ceste v Planino in Slivnico skoči! z voza, kar ie postalo :ani usodenolno. čudno pa je. da je bilo truplo popolnoma golo. Neznanec ie imel pripasan samo predpasnik, vsa druga obleka pa ie bila razmetana v večji razdalienosti ob progi.
O dogodku je bila takoi obveščena "■nndarmcriia, ki je tekom današnjega c!ne marljivo poizvedovala naokrog in skušala za enkrat vsai dognati, kdo bi bi! razmesarjeni mrtvec. Vendar pa njegove identitete dosedaj šc riso ugotovili. Izključen seveda tudi ni zločin in •e mogočo, da je bil mrtvec nalašč po- j 'ržen na lelezniški tir. kjer mu ie vlak j potem odrezal eno nogo.	I
Ob italijanski meji se dviga ponosno kot straža zapadne meje naše države novi Sokolski dom, ki si ga je zgradi! agilni Soko! Rakek-Unec. Lična sokolska zgradba danes še ni popolnoma dovršena, toda graditelji so se potrudili, da so dovršili vsaj prepotrebno sokolsko dvorano, kjer bo Sokol v zimski sezoni prireja! gledališke igre, zabave, predavanja in gojil telovadbo. Danes ob slavnostni otvoritvi dvorane se bo vršila akademija z pestrim telovadnim in zabavnim sporedom, ki smo ga objavil! že včeraj. Oficijelna slavnost
otvoritve Sokolskega doma pa se bo vršila v prihodnjem letu z večjo sokolsko prireditvijo.
Naj bo novi Sokolski dom trdna straža proti našim nasprotnikom, obenem pa ognjišče prave ljubezni do sokolske ideje in našega troimenega naroda.
Slika nam kaže na po! dovršeno zgradbo Sokolskega doma, ki pa je sedaj že ped streho. Večino ogromnega dela so izvršili člani sami. ki so se z izredno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo udeleževali sokolskega «kuluka».
Leopoldu Cimperšku v spomin
Leopoidovo je danes. Pa ni več dočakal svoiega godu. Pred dobrim mesecem smo ga spremili na prijazni griček nad Loko. odkoder je tabo mičen razgled po lepi Savski dolini. Trudno jesensko solnce se ie ravno spravljalo za gore in mu ie zadnje žnrl" ":..:--ln'o v grob za pozdrav in slovo. Bog ve. ali so ob slovesa vsi čutili, da smo izročili zemlji moža - irnina! Zakaj mož je bil v najplemeniteišem pomenu besede. Ne silen po telesni moči. toda mož po kristalnočistem značaiu. plemenit kakor zlato in trden kakor kremen in ieklo. Pa ie bi! tudi trpin vse svoie življenje. V rani mladosti se ie čednega dečka lo-'.ila huda in dolga bolezen, pravzaprav cela vrsta bolezni in malo ie manjkalo, da mu že tedaj niso upihnile luči življenja. Toda namenjeno mu ie bilo drugače. Okreva! ie. a bolezni so mu izpile življensko silo in so mu pustile oslabelo in šibko telo: posebno trdnega zdrav-ia ni bil poslej nikoli več. V nadomestilo za telesno silo pa je imel bogat neusahliiv humor in zlato srce. In ta dva sta mu pomagala nositi pezo živlienia ter sta mu ga so!nč;la in lepšala, da je bil vedno dobre volje. Tako ie končaj svoje študije na učiteljišču v LiublKii in nastoo'1 trnievo pot slovenskega učitelja. Samo tri postaje so bile na tem potu: Rečica nad Moziriem. Trbovlje in Loka. a povsod mu je njegova dovtip-nost, dobrovoljnost. poštenost, odkritosrčnost. pravico- in resnicoljubnost Pridobila obilo prijateljev. Kdor ga ie spoznal. ga ie tudi vzljubi! prav zaradi plemenitih lastnosti njegovega srca in značaja. Hotoma in vedoma ni nikomur sto ril krivice.
V svojem poklicu pa ie bil vzoren učitelj in vzgolitel.i. Občudovanja vredna je bila disciplina v niegovem razredu. Z mirno doslednostjo je ukrotil naiveč-:e vaške diviačke. da so mu sledi!! kakor pohlevna jagnieta. Zato ga ie tud' ijubila šolska mladina. Šele po orevrati: ie Drcvzel vodstvo šole v Lok', kier :e nekdaj tekla zibelka njegove liubbe-ne matere. Tu je po dolgem samotarje-
našel svojo srečo. Toda usoda je za vidna. Le kratko ped časa rnu je privoščila to srečo in poiem ie s kruto roko posegla vmes in neusmiljeno razdrla .iedva zgrajeno toplo gnezdo. Po kratki bolezni in čisto nepričakovano ie dihnila smrt vanj in zastalo ie njegovo blago srce. Do zadniega ga ni zapustil njegov humor in s šai.iivko na ustnih se ie poslovi! od življenja ta uzorni mož - trpin. Jedva smo se zavedli, pa ga ni bilo več med nami.
V	srcih Tvojih zvestih pa bo živel Tvo.i spomin, dragi Polde, svež in neusahljiv. kakor ie bil Tvoi humor. — Leopoidovo je danes. Nai Ti bodo te besede cvetka na Tvo.i prezgodni! grob.
Slovenci v Ameriki
Ifinsdale. koncem oktobra. Banket za odlične jiigoslovene v Chicagu.
Jugoslovenski konzulat v Chlcagu je priredil dne 10. oktobra banket za goste iz Jugoslavije. Gosti so bili člani delegacije z medparlamentarne konference v Washing-tonu. g?.: dr. S. Bud'savljevič, Velrzar Tan-kovič, dr. Voja Marinkovič, dr. Ljub3 Ne-šič in M. Proka. Konzulat je povabil na banket vse Jugoslovene v Chlcagu z oznanilo™ po slovenskih in hrvatskih listih, ki izhajajo v Chlcagu. Poleg imenovanih gostov je prisostvoval banketu tt:d: dr. Treslč-Pa-vičlč, jugoslovenski poslanik, ki je priSe! z delegacijo iz Washingtona.
Umrii so v Združenih državah slodečl rojak r:
V	Latrcbu, Pa., 42-letni Štefan Kopriva vsled ponesrečenja v rudniku; v Clevelandu 60-letni John Bučar iz Št. V da pri Za-tični. Istotam je preminul 36-letni Anton Štefančič. V Grand Rapidsu je sklenil življenje 33-letni John Vuletič. ki je pade! ped motorni plug V Clevelandu s«a umrla še Frank Murnik z Brezja na Gorenjskem in Ana Papeževa.
Strašen samomor Slovenca. ! V naselb ni Edison, slovenskem okrožjn i v državi Kansas. je izvršil samomor sloven-j ski rojak Jernej Vehar, 50 let star samec, i Sredi dela je še! Iz rudnika, kjer je bil za-I pcslen, vzel s seboj vrečo dinamita io se I poslovil od prijateljev in znancev. Svojega i samomorilnega namena ni razodel nikoontr.
Martinova
. . Martin pa razpolovi s sabljo ,vu.i piašč in da polovico prezebajoče-; u beraču . . Lepo. četudi je potem oba zebio.
Živel ie krepostni svetnik v času. ka-■.. ;.r tudi zgodovina s svojimi bistrimi očmi precej motno vidi. Po rojstvu Madžar ie bil najprej vojak, potem rae-::!:. škof in je zelo verjetno, da ie bil •:ji novinar. Za sedanje brezidealne in
ikre čase je prav, da se takih krepostnih mož primerno spominjamo. Pri ■iaši skromnosti ni potreba, da razumemo stvar tako, kakor naši dedie. Za :e je bilo Martinovo resna zadeva. Spominskega dne so napravili pravo oh-cet: Mize so se šibile pod kolači, pečenimi ianjci in drugimi dobrotami, kateri: konec so bile pitane in pečene gosi. Vino se je pilo kakor za stavo, sa.i je bilo to listi dan. ko se je prvič pokušala nova kapljica. No, no, takrat še ni bilo tako sitnih oblasti, policajev, poslovnega davka in trošarine . . .
Kolačev ni. pečenih jancev tudi ne, inskih pokušeni tudi ne. ker jih go--nodje «birti» sami opravijo. Ostale so pa gosi. katere nam donašaio bratie iz Bosne ponosne.
vseh progah od 27. novembra uo 5. decembra. Kdor želi sodelovati, oziroma prisostvovati svečanostim Narodne Od j brane v Beogradu, naj se prijavi naj- | kasneje do 28. novembra poverjeništvn j Narodne Odbrane v Zagrebu. Kačičeva i ulica št. 8.
Velik uspeli naše avijatike i
Iz Novega Sada nam pišejo: Pred ne-	j
kaj dnevi se ie na vojaškem aerodromu	j
v Novem Sadu dvignil nov tip Ieta!a,	j
ki je jugoslovenske konstrukcije. Kon-	j
strukcijo je izdelal inženjer Rudolf Fi-	:
zer, letalo pa je bilo zgrajeno v aero-	j
planski delavnici I. vazduhoplovnega	<
polka. Pri poizkusnem poletu je bil na-	'
vzoč načelnik naše avi.iatike, diviziisk!	i
general R. Stanojlovič in mnogo višjih	!
oficirjev. Poizkusni polet je napravil ■ pilot Ba.idak, ki se je dvignil v višino 2000 m v šestih minutah, 3000 m v 11 i minutah. 4000 m v 17. minutah. 5000 m i v 25. minutah in v višino 6.100 m v 43. j minutah. Preizkušena je bila tudi brzina in je dosegel pilot 200 km na uro. Pri poletu ie pilot Ba:dak izvrševal vse mogoče kretnje! Letalo je naravnost sijajno prestalo preizkušnjo. Njegova prednost se ie pokazala posebno v vspe njanju in v hitrosti. Letalo je popolnoma domače delo. razen motorja, ki je tipa Majbach 230 HP.
V kratkem se bodo vršili poskusni poleti še z enim novim domačim tipom, ki je bi! istotako izdelan v letalski delavnici v Novem Sadu. Tudi od tega pričakujejo najlepših uspehov.
Prekmurske Benetke
V Sloveniji je voda najhujše besnela v Prekmurju zlasti v Murski Soboti in \ neposredni okolici. To prijazno mesto ; ie izgledalo kakor Benetke; vse ceste in ulice so bile pod vodo. da je bil skoro ves promet onemogočen. Obširno smo že poročali o silni nesreči, ki ie zadela soboške meščane, med katerimi jih ie mnogo sto brez strehe. Danes prina-• šamo dve sliki, ki kažeta obseg katastrofe. V Bolniški ulici (desna slika) je i stala voda ori katoliški cerkvi do 2 m : visoko, popolnoma poplavljena pa je ' bila tudi Šolska ulica (spodnja slika). | Nadaljna poročila o poplavah objavljamo na prihodnji strani.
Iz konflikta z Italije
Ninčič (v postelji); «Ti, Stipa. boš našemu velikemu zavezniku Italiji zagrozil s puško, mi pa se bomo borili diplomatski. Prvi moi odločni diplomatski korak bo v tem, da zdrav ležem v posteljo.* (Koprive.)
Otvoritev sokolske dvorane na Rakeku
Ne. ta mož, ki ga predočuje naša sli-a. nima nič opravka z gospodom dr--avnim poslancem, to je čisto navaden "■osanski gosar, tip, kakršnih je zadnje dni zopet nekaj po Ljubljani in kakor za je naš fotografski reporter mimogrede «klapni!». V ostalem so pa ti bosanski možje »gosarjis samo zdaj za Martinovo. ko po hišah barantaio z goska-proti Božiču pa se povrnejo z drugačno zalogo in bodo »puranarji*. Ho-;jo od hiše do hiše in oddajajo svojo perutnino. ne toliko za denar, marveč najraje za obleko. Včasi se d3 z njimi orav dobro pazariti. Ko razpečajo svojo •o.logo, se s kopicami ponošene obleke obutve vračajo v Bosno, kjer jo razprodajo in torej s tem poleg dvojnega dobička vršijo tudi svojevrstno clvili- j zacijo.
So tipične bosanske postave s fesi, l čarapami in opankami, v rokah in na- j hrbtniku par neumnih, vratove izte- j gujočih in naše modernizirano mesto j občudujočih gosi. Gospodinje so delale i kupčije in pridno krmile gosi. da bi pe- j čenka bila mastne.iša. Zgodilo pa se je ; tudi. da je ljubljanska megla marsika- j r! gospodinji zadnje dneve odnesla ; Pitano gos in veselje za današnjo Martinovo nedeljo. Kjer pa so ostale, jim belimo srečno smrt m mastna bedra: etemu Martinu pa priporačamo, nai amo on požegna vino, ker ie povodn.ii tak preveč in nai danes stoji pri odprti eni.
velike svečanosti Narodne Odbrane
Dne 1. in 2. decembra se bodo vršile Beogradu v zvezi s proslavami uie-:nienja troimenega naroda, velike svečanosti Narodne Odbrane, da se čim iosiojneje manifestira veliko delo osvoboditve. v katerem je Narodna Odbrala v zadnii etapi svoiega viteškega de-o igrala posebno vidno vlogo in imela 'udi velik vpliv. Pri tej priliki bo posvetil mestni odbor beograiski tudi svo-
0	s slavo ovenčano trofejo in je pova-"•:! na svečanosti vsa humanitarna, Prosvetna, nacijonalna in borbena društva ter organizacije iz vse države. V ■seli pokrajinah države organizirajo >rgani Narodne Odbrane tudi posebne Jake 7\ privatne udeležnike. Tudi po-erjeništvo Narodne Odbrane v Zo^re-m, nod čigar območje spada Slovenija, e uvedlo akcijo, da bodo pri svečano-i:li \ Beogradu dostojno zastopani tu-
1	Hrvati in Slovenci. Vsi udeleženci majo pravico ^o polovične vožnje na
— Pri včerajšnji premijeri razprodano) —
Preskrbite pravočasno vstopnic«/
JDezerterji življenja"
(Na pragu smrti.) Dram« u življenja v 6. dejanjih.
Drugi veliki Paramount-film režije Cecil B. de Mille-a.
V glavnih vlogah elita igralcev: Rod Ia Rocque, Vera Reynold in Mihael Varkony. Pozor na razstavljene slike"
Kino «LJU8LJANSK! DVOR*
Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop it> ob 3, H 5., 6., H 8 in 9 uri zvečer, ob ce» lavnikih ob 4.. H 6.. H 8 in 9.
Govoril je z vsakim prijazno besedo Ln Je deial, da ima v vrečici obleko sa delo. Popoldne je odšel v svoj samotarski dom, od katerega se le kmalu razlesel pok po vsej naselbini. Šel Je na trato pred hišo In prižgal dtnam't poiee sebe. Samomorilčevo truplo Je dinamh popolnoma raznesel. Kaj je Veharja gnalo v strašno smrt, nI znano. Pustil Je samo listek z napisom: «ZdaJ aal pa terjajo!« Njegovim prijateljem ni snano, da bi bil pokojni Vehar dolžan komu kakor neko malo vsoto.
Avtomobilska nesreča.
V	Cier/elandu Je povozil avtomobil slo-<enskega obrtrrka Mihaela Kossa.
..junak Iz Like« ima v Ameriki srečo.
V	ameriških gledališčih, varijetejih ta me-taškOi tekmah se že par let postavlja neki -junak iz Like» po imenu Marij3n Matije-vič. Veliki plakati prinašajo silko tega hrusta v vsako mesto kamor pride. Ameriška publika se za take predstave neizmerno zanima in poln! lokale, kjer ve, da bo sjunaks kazal svojo moi. Ker so kite ličkega Junaka neprimerno močne, publika kar gori za ttjega. Zdaj ga imaio v Lackavvanni. državi N'e-.vyork, kjer mu prirejajo pravcate ova-cije. Junak pa si kuje denar. Samo še več bi lahko dobil, če bi bil nekoliko bolj prebrisan. Marijan ima namreč vedno polno gledaliških ravnateljev okoii sebe, ki ga znajo izrabljati.
Slovenska društva podpirajo Scopesa.
V	Evropi še gotovo pomnite opičji proces v Daytonu. državi Tennessee, kjer so obsodili Sc opeša radi predavanj o Darw:i2ovi teoriji. G. Scopes je razlaga! nauk o evoluciji in se je pregrešil proti zakonu. Obsodba g. Scopesa na denarno globo je vzbudila med naprednimi Američani veliko ogorčenje. Najglasnejši je b:l odmev pri Ameriški uniji za crvitae svoboščine, katera je vzela stvar v roke in nadaljuje sedaj tožbo na višja sodišča. Apelirala je pri tem iia gmotno pomoč med naprednimi organizacijami in posamezniki. Številna napredna slovenska društva, posebno društva, ki pripadajo slovenski narodni podporni enoti v Chicagu, so se takoj odzvala in so v kratkem nabrala več kot po! tisoča dolarjev. Vsota je bila poslana na urad Ameriške unije za civilne svoboščine.
Kako je uničevala voda
Najhujša nevarnost je vsaj za enkrat minula. — Vode so začele povsod padati. — Tudi Prekmurje je že rešeno, — Tragedije
med povodnijo.
Poset planinskih kec SPD. izven sezone
Čez zimo se oskrbuje v Kamniških planit n ah: Turistovska koča v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, Koča na Veliki planini; Kfb Bohinjskem jezeru sta čez zimo odprta hote! Sv. Janez in hotel Zlatorog; prvi ima desei, nova dependanca hotela Zlatorog pa 5 zakurjenih sob na razpolago (z dvema do tremi posteljami). Vse druge planinske ko* če so zatvorjene in inventar spravljen v do« lino. Njih poset po zimi je splošno dopu« ščen le v spremstvu oskrbnikov, oziroma vodnikov, ki hranijo ključe. Turisti sami ključev ne dobijo; vodnika plačajo po do= govoru.
Aleksandrov Dom pod Triglavom č^z mo ni dostopen, ker sta pokvarjena reč in štedilnik.
Dogovorno z Jugoslovenskim športnim sa« vezom in športnimi društvi je Slovensko Planinsko Društvo olajšalo pristop v posa« mezne koče organiziranim skupinam snu« carjev in to za Erjavčevo kočo na Vršiču, za staro Aljaževo kočo v Vratih (novi Al j a« -*ev dom je čez zimo nepristopen), za Stani« čevo kočo in Triglavski dom na Kredarici, za Vodnikovo kočo na Velem polju, za Ko« čo pri Triglavskih jezerih in za Spodnjo ko; !o na Golici.
Vsaka skupina mora imeti vodjo, ki ogla« si izlet in dobi ključ od zadevne koče pri Osrednjem odboru v Ljubljani. Priglasiti se mora izlet in število izletnikov najkasneje do vsake srede. Ključe se odda preko nedelje in se morajo Osrednjemu odboru vrniti takoj po izletu, najkasneje do prihod« njega torka. Med tem časom se kaki drugi partiji ključa za zadevno kočo ne more dat: ter morajo drugi morebitni izletniki slediti vodji prvo oglašene skupine; ključ se ne sme nikomur drugemu oddati. Vodja izleta in dotično društvo, katerega člani se izleta udeležijo, prevzamejo odgovornost za vsa« ko škodo in poškodbo, ki bi se v koči na« pravila, in za plačilo po društvu določenih pristojbin.
Osebe, ki bodo prevzele vodstvo izletov in dobiie ključ, je določilo Slovensko Pla« ninsko Društvo na predlog Športnega sa« veza za celo zimsko sezono v naprej. Vod. ja izleta mora skrbeti za red in pravilno porabo koče; njegova dolžnost je, da pri vstopu v kočo ugotovi stanje koče ter to tn vse udeležence izleta vpiše v posebno v koči razpoloženo knjigo, lam se mors vpisat: tudi stanje, v kakršnem se je koča za« pvsti!a. Natančno enako poročilo mora vod« js» ->ddati Osrednjemu odboru obenem z vr» nitvijo ključa.
Opozorilo: Vse planinske koče so se opre mile z novimi ključi in zatvori; vstop v nje je torej brez ključa nemogoč. Zato se naj i '''-trnki ne podajajo na ture. ako si niso Preskrbeli 'rljučev od dotičnih zavetišč. — Vsak nasilni vlom se bo kazensko aasledo« va!.
V kočah ni postelj in odej, ni nlkakih ži« viJ. niti kurita.
Po poročilih ki prihajajo iz notranjosti države, je nevarnost nadaljnih velikih poplav trenotrao odvrniena, kajti reke. posebno Sava, so pričele padati, ker je vsaj malo prenehalo deževje. Ako deževje popolnoma preneha, potem so tudi pokraiine v jugovzhodnem in južnem delu naše države izven nevarnosti.
V	ljubljanski okolici so vode že pričele polagoma padati in je nevarnost minula. Ljubljanica, kakor tudi njeni pritoki Gradaščica, Glinščica, Mali Graben in manjši potočki so se vsedli nekoliko globlje v svoje struge in ne preplavljajo več bregov. Na Barju, v Rožni dolini in Mostah je videti sicer še povsod cela jezera vode razlite čez travnike in njive, vendar se tudi ta polagoma oorazgublja Voda je naplavila povsod veliko blata in ho treba spomladi, če ne bo pomaga! sneg. travnike čistiti. Splošno se sodi da ie ljubljanska okolica rešena najhujšega, ker je dež pojenjal in je nastopilo tudi nekoliko hladnejše vreme.
Tudi položaj v Prekmurju in na Ptujskem polju se je znatno zboljšal. Vode so začele padati, narastla sta le Lendava in Murica. vendar oa je kriza že pre-stana. Pač pa je še vedno ukinjen železniški promet med Ljutomerom in Ormožem. ker ie voda izpodjedla m~ct pri Pušincih. Skupna škoda v mariborski oblasti se ceni dosedaj nad 100 milijonov dinarjev.
V	zagrebškem okraju je voda v petek dopoldne in popoldne cadala. ponoči pa zopet narastla. Tako je dosegla Sava v Podsusedu 4 6 rn nad —''o. Vodovje, ki se ie razlilo po Trmu in Ko-ledovčini pod klavnico, se vrača v staro Savo in od tamkaj rs Ii pomožnega nasipa, ki ščiti P^truševac. v novo Savo in naprej v Žirn.iak. Pač pa se nahaja v Trnju voda še vedno v kleteh in podzemskih stanov--"b Zn~'ebški župan je da! ponesrečencem na raznol?go tamkajšnje veliko šo-K-ko oo<Vn!e. dalje šolo na sejmišču in delavska stanovanja. Vojaštvo ie še vedno neumorno na delu. Prih telo ie povsr^ k'«* pomoč nujna in potrebna. Ne oairaie se na visoko vH* so v~:-k' z o«-« -gazili do pasu po vodi. utrjevali nasme in iih popravljali. Voia?'vo 'p d»'o na razpolaco tudi vse svoie ooliske kuhinje. Sedania povoden? v Zagrebu ie zno va jasno dokazala, da gradnia nasipov nikakor ni zadostna obramba proti poplavam. Treba bo zato graditi prekope, da se more voda čimpreie odtekati. V Franciji že splošno podira io nasipe in grade prekope. Tako bo treba tiidi pri nas.
V	Bosni so reke Miljačka. Zelieznica. Zuievina in Bočna včerai še vedno naraščale. Reka Zelieznica se ie raz'i!a ia cesto in prodrla v Malo I!;c!žo nri Sarajevu in tamkaišnie ceste in mota močno pokvarila. Zuievina je odnesla vse posejano žito in sploh vse. kar ie b;!o na poliu. Nekega delavca so na polju za ieli hudourniki ter mu odnesli oba konja in voz. doč;m si ie sam le z nai-večio težavo reš:! živlienie. Velikansko škodo imaio posebno lesni md»striia!ci na Drini. V Foči >'e odnesla voda nad 10.000 hlodov in napravila tvrdki Tovi-čič nreko 2 miliVrna dinarjev Škode. Močno so trpela tudi razna druga podjetja. kakor «Vardar» itd.
V	Beogradu ie dosegla Sava v oetek zvečer 1.5 m nad normalo. vendar na ie kirn'?t nato znoe'1 oadati. Peka J*dar v Srbii' je poplavila vasi Kom'1'č.
ian in Zavlako in na "nogi Šabac-T oz-nice raztrgala železniški tir v dolž'Tii 20 metrov.
Del Prekmurja reien vode
Odpomoč prebivalstvu.
Maribor, 14. novembra.
Iz Prekmurja so doš!a danes mariborskemu velikemu županu ugodna poročila, da voda po vsem Prekmuru, zlasti pa v Murski Soboti, stalno pada, tako da je Murska Sobota že skoraj suha, izvzemši najbolj prizadeto ulico Malo Kanižo. Tudi ostale občine v Prekmurju so že izven vsake nevarnosti.
Sedaj jc v teku sanacijska akcija. Vlada je dovolila 150.000 Din za prvo pomoč, in ne, kakor smo včeraj poročali, samo 50.000 Din. Za razdelitev tega fonda se bodo po vseh prizadetih krajih ustanovili pomožni odbori, ki bodo nudili prvo pomoč najrevnejšim in onim, ki so brez strehe. Tudi oba velika mosta čez Muro, železniški in oni pri Veržeju sta ostala k sreči nepoškodovana. i^ač pa sta se podrla mosta, ki vodita čez rokave Mure, čez tako zvano Murico. V Prekmuriu ie zaradi teg.. železniški promet od Mure skozi Mursko Soboto do Hodoša nemogoč. Tudi je železniška proga na več krajih razdrta. Ravno tako je sedaj prekinjen železniški promet med Ljutomerom in Ormožem, kjer je voda poškodovala železniški promet pri Pušencih. Ta poškodba pa ni tako velika, da bi je ne mogli v kratkem vsaj toliko popraviti, da bi mogli vlaki počasi voziti čez most. Obstoji tudi upanje, da se bo železniški promet vsaj do Ljutomera čimprei zopet otvoril. Prehrano v Murski Soboti je prevzel izvoljeni pomožni odbor, ki kuha s pomočjo vojaštva za ponesrečence. V dolnjelendavskem okraiu je tudi cesta tako pokvarjena, da je bil dohod do zadnjega na postajo nemogoč. Danes pa se je situaelia zbolišala ter sta doslej od vode ogroženi občini
X
Pesnica in Trije mlini že izven nevarnosti. Tja so prišli ponoči na pomoč vojaki s čolni iz Ljutomera, ki so takoj pričeli z reševalno akcijo. Voda povsod pada, samo potoka Ščavnica in Lendava sta zjutraj še naraščala, ne da bi povzročila večje nevarnosti, ker se voda že odteka skozi predrte železniške nasipe. Človeške žrtve so bile doslej v Prekmurju tri, in sicer ena ženska ter dva moška, vštevši postiijona, ki se je ponesreči! v Rankovcih. Ver-žejci so včeraj tudi prekopali železniško progo, nakar je voda vdrla proti občini Mota-Hrastje in jo' poplavila. Nastala je za nekaj časa med tamošniim prebivalstvom velika panika, tamošnji orožniki pa so takoj posegli vmes in pričeli reševati liudi. tako da ni bilo žrtve. V Murski Soboti so sedaj pričeli izsuševati pokvarjene hiše. ki jih bo mogoče še rešiti. Veliki župan je v to svrho preskrbel potrebni premog za iz-suševar.je hiš, ki so večinoma zgrajene iz ilovice. Nadalje izsesavajo s polarnimi sesalkami vodo iz kleti itd. Tudi iz Slovenigradca poročajo o večji š':o-di zaradi nalivov, plazov in poplav pri občini Legen. Iz konjiškega okraja poročajo, da je tam porušenih nekaj mostov in da je odplavilo mnogo lesa.
Večjo škodo je zaznamovati pri Polj-čanah. kier je velik piaz razruši! roleg okrajne ceste tudi dve hiši. Ljudie so se sicer pravočasno rešili, niso na moeii odnesti seboj premičnin. Ogromen plaz še leži na cesti in je promet proti Rogatcu nemogoč.
Vsa škoda vs'ed poplave je v mariborski oblasti še neprecenljiva. Gotovo pa ie. da ie ne bo mogoče popraviti n'ti s 100 milijoni dinarjev in sploh sanaciie ne bo mosroče izvesti samo z denarno akcijo. Vsekakor bo potrebno, da priskoči vlada na pomoč z delavskimi vojaškim5 četami, ki bodo morale pomagati. da se čimprej popravijo železniške proge in zlasti ceste, ki so v večini srezov popolnoma porušene. Treba bo na tisoče in tisoče vagonov eramo-za. Popravljanje bi traialo nedosledno dobo. če bi bila sanacija prepuščena samo lokalnim in sploh le civilnim faktorjem. Kakor do?navamo, ie mariborski veliki župan dr. Pirkmaier že uk~e-nil potrebne korake, da se zagotovi omenjena širša pomoč.
Katastrofa pri Dol. Lendavi
Dolnja Lendava, 14. novembra. Voda ie poplavila tekom dneva občini Kot in Dolrii Lakoš. Popolreoma so pod vodo Tepišovci. Triie mlini in koloniia na Be-nici. Prebivalci so splezali na strehe, ker ie voda vdrla v vse hiše. Tekom popoldneva ie danes prispelo vojaštvo in stopilo s kolonisti v stik. Ubogi ljudje so se iih zelo razveselili. Vojaki so se kmalu vrnili v Tep šovce. kolonisti pa so ostali še dalie na strehah, ker nočejo zapustiti svojih hišic v nadi, da bo voda kmalu upadla. Srezki poglavar ie ukrenil vse rotrebno. da dobe jutri ljudje iz kolonije s čolni živiia. Ljudstvo prosi vlado hitre pomoči. Tudi tukafŠnii narodni krogi z Orjuno na čelu priprav-bajo potrebno akciio za pomoč. Pri Dolnji Lendavi ie voda tekom dn?va na dveh mest;h predrla cesto, ki vodi proti kolodvoru. Voda ie že nekoliko padla, potoki nri Do'nii Lendavi pa so še vedno enako visoki. Dežnie neprestano.
h poplavljenega Prekmurja
Murska Sobota, 14. novembra.
Tekom sobote je voda odrekla iz Murske Sobote razen iz Cvetne in Kolodvorske uli« ce in mestrega dela Male Kaniže. Ljudska kuhinja je danes izdala obed ir. kruh za 150 ljudi.
Hote! Dobraj ni poškodovan. Doslej je porušenih 11 hiš, 7 pa jih je tik pred poru. šitviio. Tudi močnejše stavbe kažejo razpo« kc. Voda je prizanasla samo Cerkveni uli« ci, kjer pa prodira talna voda iz kleti. Mno« goštevilne br:zgalnree, med njimi tudi par« ne, črpajo vodo ia kleti. O človeških žrtvah in ogromni škodi še ni nobenega pregleda. Oddelek pionirjev se ni vrni! v Ptuj. ker jc porušen objekt pri železniškem mostu ob Muri. Mura, ki je bila n*jvi5ja v noči od petka na soboto, je odnesla tudi prvi objekt pri mostu med Dokležovjem in Veržejem. f^m je odnesla mogočni betonski opornik in 12 metrov cestnega nasipa, ki je 3 m vi« sok.
Od drugih prekmurskih občin hudo prizadeti Renkovci, Dobrovnik, Odranci in Dokležovje. Porušeni so mostovi v Renkov« cih. kolodvorski most v Mačkovcih in most med Bogojino in Strehovci. V Dol. Lendavi voda sicer ni vdrla v visoko ležeče mesto, pač pa je spremenila pokrajino med želez« niškim mostom in mestom v pravcato jeze« ro in porušila cestni most. ki veže kolodvor z mestom. Mesto je zvezano s kolodvorom po železniškem tiru iti po novi šurnski že« leznici, vendar samo za pešce. Do!. Lendava je dobila v soboto po treh dneh zopet pošt« no zvezo. Murska Sobota je že od četrtka brez poštne zveze. Edino telefon in brzojav k sreči i zborno funkcionirata. Samo ško» do, ki jo je poplava povzročila na cestah v Prekmurju, so danes ocenili na lira mesta na nad 200.000 Din.
Snturesen te
vabimo neobvezno na ogled naše — krasne zimske zaloge oblek in sukenj
Jos. Rojina Ljubljana
Opustošenja v Slovenskih goricah
Maribor, 14. novembra.
Tudi iz severnih Slovenskih goric priha« jajo poročila o veliki škodi, ki jo je napra« vala kmetom zadnja povoden i. čeprav tam ni nobene večje vode, so se vendar tudi tamošnji potoki razlili v reke in poplavljali slovenjcgoriške dolinice. Voda je raztrgala in odnašala mostove, poškodovala msie do« mače kmečke mline, vdirala v nižje ležeče hišs in hleve. Ozirr.ine, ki ;,o bile še pred dnevi lepo zelene in dobro zraščene. so za« plavijene z nanešenim blatom, sredi ogonov njiv so iztrgane cele plasti zemlje. Prekin« prek ležijo kupi listja, vejevja, hlodov ia zopet blata. Ceste, k: so bile itak že vse razorane, so sedaj izdolbene, lužaste in meh ke, da se pri praznih vozovih podrezajo cela kolesa. Vožnja je skoro nemogoča, ker tež« ka živina ne more ven iz mastne ilovice. S hribov sc plazi -en-.lja, veliki kosi sadonos« nikov in vinogradov drse v nižhi£, trgajo za seboj ccste in velika drevesi. Ljraje ne pomnijo tako silnega deževja v teh krajin. V mesto prihajajo čez kolena blatni in to2i--jo nad bridkim udarcem, ki f j jim je sedaj poleg drugih težav prizadejala se. povodenj.
Strahote povodnji v ptujskem okraju
Voda vdrla v Ptuj. — Dravinjska dolina podobna ogromnemu jezeru. — številni plazovi v Halozah. — Porušeni mostovi, uničena cestišča, opustošeal vinogradi. Škoda neprecenljiva.
Ptuj, 14. novembra.
Izvzemši Prekmurja je v mariborski obla« sti nedvomno največ trpe! vsied povodnji in poplav ptujski okraj, kjer so opustošenja naravnost velikanska.
V	noči od srede na četrtek je bilo deževje v ptujskem okraju tako silno, da so vse vcw de nenavadno narastle. Žc v četrtek zjutraj so nastopili Grajena, Rogoznica in drugi pritoki s tako silo, da so bile vse ceste in pota okoii Ptuji; v trenotku pod vodo. Po« sehno Grajena in Rogoznica na levi strani Drave, ki se iztekata pod Ptujem v Dravo, sta naraščali tako naglo, da Drava ni mogla več požirati njune vode in se je zato voda obrnila nazaj proti mestu. Dva betonska mosta na Grajeni sta popolnoma podkopa« na in je prehod zastražen. Od Ptuja na« vzgor proti Vurbcrgu je Grajena odnesln več lesenih in betonskih mostov. Na okraj« ni cesti proti Vurbergu je bil v petek ne. mogoč vsak promet. Voda je odnesla škar« pe in ograje ter poškodovala cestišče na tej cesti. Proti Janeževcem, Velovleku in Pod« vincam je vods narastla v vseh malih jar« kin tako močno, da je udarila preko cest, udrla v hiše in raztrgala mostove.
V	Ptuju samem je voda silno naglo nssto pii2 na levi strani železniške proge ter udr« la tudi v mesto, kjer je napravila največ škode pri stavbeniku Denku. Ta ima svoje skladišče precej nizko. Poplavila mu je vse in je škoda občutna posebno radi tega, ker se je potopi! poldrugi vagon cementa. Na desni strani železniške proge je bila okraj« na cesta popolnoma pod vodo. Na tej stra« ni se nahaja tudi dvojno bencinsko skladi« šče. Bcncinski sodi so plavali daleč od skla« dišča na travnike. Drava ni tako močno nt^ rastla. pač pa prinaša s seboj vse mogoče stvari. V takozvanem Ljudskem vrtu je vo« da utrgala bregove ribnika in udrla v hiSo peka Ramška, ki se je morsl izseliti.
Ptujska okolica je bila vsa pod vodo. Pri« tekajoča voda se je vsuia proti Budini in Dornavi, kjer ljudje sploh niso mogli iz hiš. Poplavljena je biia v trenotku tudi ce» sta proti Ormožu. Pesnica pa je nastopila s rako silo. da spioh ni bilo videti, kje je prava struga. Od Ptuja do bregov Sloveno skih goric je v širini 8 km vse pod vodo. Koliko je razdrtih mostov, še nt natančno znano. Železniška proga od Moškanjc do Velike Nedelje je bila popolnoma pod vtm do. V Dornavi in Mezgovcih so morali iz« prazniti hleve in tudi hiše. škoda je ogrom« na in se ne da preceniti. K sreči ni nihče zgubil življenja.
Dravinja s svojimi priroki na desnem bre* gu Drave v vznožja Haloz je odnesla v če« trtek zjutraj dva mosta, več brvi itd. Ljud« je v Gor. Pristavi ne morejo preko Dravi, nje, ker nimajo nobenega prehoda. Pri mli« nu v Gor. Pristavi je voda pljuskala pn oknih v hišo in je bi! mlinar s svojo rod« bino v smrtni nevarnosti. Vsi so se rešili n« podstrešje. V Stogovcah :n pri Majšpergu so sc morali ljudje istotako izseliti z živinu vred na bregove. Višje gori je voda od« r.esla neko gospodarsko posiorpje, kar se sklepa iz tega, ker js priplavalo po Dravi nji v Dravo mnogo gospodarskega orodja, vozov in tugi poginula živina. V št. Lovren« cu ua Dravskem polju je izstopila Polskava ter napravila široka jezera. Vas je bila pol metra v vodi. Sploh je bila Dravska doii« ru podobna ogromnemu jezeru, dolgemu 39 kilometrov in širokemu do 3 kilometre.
Na števiinih mestih so se utrgali plazovi. Prvi v četrtek zjutraj s hriba ob graščini Herberstein, naproti okoliške šole. Tudi Ha« ioze so imele veliko plazov. Celi gozdovi in sadonosniki so se selili z višine v dolino. Pri Majšpergu je plaz odnesel en© hišo. Ha« loške ceste so vse razrite in nesposobne za. prevoz. Celo dobro zgrajne okrajne ceste kažejo mnogo poškodb. Okrajna cesta pre« ko ptu}sko»gorskega klanca, ki je bils zgra« jena pred dvema letoma v. serpentinah, je dobila silne plazova in manjka polovico ce« stišč*, vsled česar je promet po drugem de« Iu zatvorjen. Proti Stoprcam je odnesla vc-» da več sto metrov okrajne ceste in so tudi mostovi močno izpod jedeni. Podobno je st*. nje na cesti proti Zavrču. N« okrajni ee6ti Ptuj« Krapiaa ia ns cesti mnogo plazov in je bilo poškodovanih več mostov. Cvetlin« ski breg. preko katerega vodi okrajna cesta v Kraplno, ime globoke razpoke na cesti. Skarpe je voda izpodjedla ter odnesla ce« stiSča. Zlasti je trpel« okrajna cest« čez Okički breg. kjer je pl»z prenesel najprej cel vinograd na cesto ia potem preko ccste ® dolino.
Škodi, a« kmetijah je ogromni, sa ; u ns javnih napravah. Občine 8i ne moro pomagati, ker nimajo denarja. Tudi ckr_ 2astop ptujski nima denar;;, ker i.; dva -seca ni prejel okrajnih acklad. izdatka d. žavns pomoč je nujna, ker je treba rad: . škodbe najkasneje v osmih dneh poora-. Ljudje prihajajo v Ptuj, poročajo, tarna;., jokajo in preklinjajo. 2cl pa jim še ni goče ustreči, čeprav sc pomaga, kjer se c_ Prava škoda se bo mogla ugotoviti šeie te« daj, ko bo odtekla voda in bo mo^oč p-met. Takega naliva in povodnji ne pomni, jo niti najstarejši ljudje. Zato tudi nihče bil pripravljen na njo, in je škoda šs več :, ker se ni dalo mnogo rešiti.
Sava pri Zagrebu pada
Zagreb, 14. novembra, n. Tekom dnevi je Sava padala in se je vodna gladina i;ni< žais za 1 m. Iz vojaških poljskih kuhinj c delila mestna občina približno 500 oeabiE hrano. Nesreč ni bilo.
Poplave v Hercegovini
Sarajevo, 14. novembra, n. Poplave so pc» vzročiie veliko škodo v Hercegovini, zlasti med Čapljino in Metkovičem. Reka Neret-. i je prestopila bregove in odnesla mnogo - mostov in drugih stvar:, zlasti pa vse polno lesa s Utige Ostrožat. V okolici Nevesti" • ;e nad!o danes mnogo snega.
si pravočasno v ^ nudi film
>?Elegantisa sodrga"
ki se predvaja šs danes in jutri v kinu .■IDEALs. Nikjer in nikdar več ne bo_:t imeli prilike, spoznati se tako temelji! ravno s to elegantno sodrgo, za katere vloge si je to pot prva berlinska filmska dru? ba «Domo»Fi!m^ izbrala res prvovrstne, k; -akteristične igralce. —■ Ne morete si v • sodrgi predstavljati boljših igralcev kot Hannv Weisse, Johanncs Riemans, Eui\ Kiopfer, Mary Odctte, Herman Picha, H— Brausewetter. lika Griming, Artur Rai Roberts in Paul Morgan. To je film, ki potrebuje reklame in se isti po sveto-.... filmski kritiki šteje med največje in cajbc':
še filme sezije 1925/26. Vstopnina nezvišana. Mladini vstop ni d-voljen.
Predstave vsak dan pop. ob 3., ~A 5., lA 8. ia 9. uri, v nedeljah tudi or pol 1. dopoldne.
»Vdova Rošlinka« v Škofji Loki
Golar je zelo ustregel z Rošlinko na.-. . odrom. Vsepovsod se uprizarja z največji;-, uspehom. Nabito polne sokolske dvorane pričajo, da stvar ugaja. To seveda ne c spati poklicanim čuvarjem morale in je že lani podružnica rimske kurije v Lju:-!j«ni neoficijclno, v Gorici pa oficijelno i, rekla svoj anathema čez Rošlinko. Golar se malo zmen; za vse to. Literarna kritik, jo blagohotno sprejeia stvar, čeravno sc ni moglo odkazati prostora med prvimi li« teramimi proizvodi, ker ji pač do komedijo v pravem stilu manjka še precej. Vendar pa gre Golarju velika zasluga, da je z;, grabil iz našega kmečkega življenja dva v žna problema in kdor ima priliko spozna-vati vsaj kratek čas življenje kmečke^. ljudstva v Godešiču, kjer se vrši dejan.-oziroma v okolici Škofje Loke, bo tako; sprevidel, kako važna sta ta problema. Kdo. s pametjo gleda stvar, bo pomilovsi reve-, že, ki iščejo v Rošlinki pohujšanje. Zastopnica prvega problema je Rožlinka, drugega p« Balantač. Zato je treba ts dve mesti . -sesti s tipičnimi zastopniki teh vlog, k. drugače tTpi stvar v celoti, kakor tudi v posameznostih. Naš oder je ime! srečno r ko z Rošlinko, v Balantaču pa ne. Balanta. je težka vloga in ni zameriti diletantu. . se mu ne posreči. Videl sem Balantača r marsikje in ga je pravilno pogodil mojo.. edinole mariborski Bratina. Zato jc pa fcii-Rošlinka tem boljša. S sigurnim in narav« nim nastopom se lahko kosa z vsako po« klicno igralko. Če je nastala na odru nef gurnost, je prevzela inicijativo ter spravil, vse v pravi tir. Ba!antač je dal, kar je mc. gel. Preveč je stopica! po odra. Bolje je, če sedi pri miru in zbija svoje neslanosti pri peči. Pristojali b: tudi bolje škornji, nc p-čeveijčki. Postava je bila stara, a glas tik-deniški, zato bi ga trebalo spremeniti. M ra! bi tudi hitreje vpadati, ne pa čakati, da Rošlinka izgovori zadnjo besedo in poten šele po pavzi govoriti. Balar.tač je najbrže cnalfabet, pa če tudi ni, bržkone ne vid: brati molitvenika pri peči, ko brli na drug: strani oobe r.ad mizo slaba petrolejka. Ze-Io dobro pa je pogodil domači dialekt. Sicer pa, vloga je težka, karakterna in io p-o< godi le diletant, kateremu stvar naravnost leži. Janez je psihologično dobro zadel vlo. go, samo preveč lomil se je ic deial tu?--tarc utis zaspanega, manj olikanega hlapca r.e pa lepega, prikupljiveg« kmečkega ta. ta. Včasih jc govoril prepočasi, kar je bil-spioh napaka moških vlog. Snubca bta bila posrečeni figuri. Blažon bi bii lahko še bel; butast, saj idijoisko pontvjj« vse za Toma* žinons, ki pa je bil naravnost sijajen, najboljši med moškimi, čeravno je nastop kra tek. Za kretnje in prihuijeno govorico, r-katero se je hotel izmuzniti Rošlinki, ga na« ravnost zavidam. Svatje dobri. Gašpar je k prepočasi govoril. Jerneje ohol, kakor tre-ba. Mane« se je arž«ls vlogi primerno, bik je ponižen kontrast ošabne in žive mater. Tončk« simpatična, samo smejala se je pre« več diletantsko. P«stirček je bil 4c sicer sramežljiv, bo pa v porah! j iv za take vloge.
V sploinem je bilo igrano bolje kot prvi. k«r gre veliko na rovaš Rošlinke. Tudi sečne ri j« je bils v mnogem boljša kot prv: i Živahnejši in hitrejši tempo, posebno prot koncu, bi bil na mestu. Sposobnih igralcev je dosti in je mučno. Je ie katera vloga zm sedena slabo, ker jc notorično, da bi drugi vlogo pogodil sijajno.
Domače vesti
*	Za slov asko učiteljsko zvezo« Glavna oprava Zveze po'skih učiteljev se je te dni obrnila s posebnim pismom na Udruženje ".•goslovenskih učiteljev ter je pri tej priliki predlagala, naj bi se navezali čim ožji in intimnejši stiki med našimi in poljskimi učitelji, s čemur bi se mnogo doprineslo
• ra izboljšanje kulturnih m političnih odno-šaiev med Poljsko in našo državo. Glavna nprava poljske učiteljske zveze je naše učiteljsko udrtržen'e obenem obvestila, da je v Pragi in Sofiji, pa tndi v Moskvi sprožila misel, naj bi se ustanovila Slovanska učiteljska zveza. Zaradi tega poziva tudi jugoslovenske učitelje, naj v tei akciji pod-pro svoje poljske tovariše.
*	V. Jaglčeva proslava v Varaždinc. Da-ce^ fv nedeljo) se odkrije nagrobni spoms-r"-: va- 'Minskega rojaka slavista Vatro-
va ra.-' "a, ki počiva r.a varaždinskem ■■■ r . Povabljeni so vsa kulturna : ; t di iz sosednih okrajev. Za vče-;a> e bil določen sprejem gostov in akade-n-ija, za danes odkritje spomenika in banket, za jutri pa otvoritev varaždinskega mestnega muzeja. Kakor vse kaže, bo proslava vsled povodnji močno trpela.
*	Uradniški zaostanki in razlika na plači. Nedavno so nekateri listi obte vili vest, da rncraio vsi državni uradniki, ki imajo pravico na izplačilo kakih prejemkov, prijaviti ?e terjatve te"-vn treh mesecev, da ne zastarajo. Ker »■ ■ fisr n! točna, je razposlala delegnciTa mrr:^trsfvn financ v Ljubljani okrožnico, v kateri opozarja, da se vse državne obveznosti, ki so nastaie po L apri In 1925., v okviru razpoložljivih sredstev izp!ačn't.jo iz kreditov tekočih proračunskih dvanajstin, dočim so se starejše terjatve prijavile v svrho otvoritve kredita po partiji 55. kot državne obveznosti iz prejšnjih let generalni direkciji držav, računovodstva. Ko ta otvori potrebni kredit, se likvidacija teh obveznosti postopoma izvrši. Vsled tega je vsaka naknadna prijava ali intervencija nepotrebna in bi izplačila todi ne mogla pospešiti.
*	Iz državne službe. Viaani svetnik Vi.i-ko Borštner pri velikem županu ljobl:anske oblasti je iz 5 skupine I. kategorije pomaknjen v 4. skupino iste kategorije.
*	Avstrijski konzul v Ljubljani g. Heri-bert Troli-Obergfell zapusti svo:e službeno mesto v Ljubljani. Vpoklican je na službovanje v avstrijsko ministrstvo vnaniih zadev.
*	Redek jnbile;. Danes praznuje s. Martin Nachtigal! 45 letnico svojega delovanja kot natakar, aranžer banketov in ženito-vanjskih pojedin, znan po vsej Sloveniji. Jubilant je vstopil kot natakarski vajenec leta ISSO. še v staro Kazino. Ob kraljevem bivanju na Bledu je bil nastavljen v njegovi vili »Suvobor« in spremljal kraljevo dvojico potem na potovanju po Dalmaciji v Dubrovnik, kjer je zelo spretno aranžiral razne bankete in pojedine. Kljub svojim 60 letom se jubilant počuti danes še izredno čilega in zdravega v svojem pokficu. Še na mnoga leta!
*	Razvrščen je želemičarjev. Generalna direkcija državnih železnic ie za večje število dnevničarjev in zvanlčnikov v svojem področju odredila posebne strokovne izpite Oni. ki so z dobrim uspehod napravili izpit, bodo sedaj razvrščeni v tretjo kategorijo državnih uradnikov-
*	Nova klinika v Zagrebu. Ministrstvo za javna dela je odobrilo prvi kredit za zgradbo nove klinike na tamka^nfi veterinarski fakulteti v znesku 375.W)0 Din
*	Stavka na univerzah končana. Včeraj ob 10. dopoldne je končala tri dni trajaioča dijaška stavka na univerzah v Ljubliani, Zagrebu In Beogradu, ki je bila proglašena v znak protesta proti aretaciji dijakov o priliki protiitalijanskfh demonstracii v Zagrebu. Akcijski odbor v Zagrebu se ie pri tej priliki brzojavno zahvalil svojim tovarišem v Ljubljani in Beogradu za solidarnost
*	Udruženje lugosIovensUh inženjerjev in arhitektov — sekcija LJubljana protestira pteti sedanjemu osnutku zakona o izkoriščanja vodnih sil. Zakonodajni odsek te sek cije, sestavljen iz najodličneših strokovnjakov o tem predmetu, je sedanji osnntek proučil ter skleni! predlagati, da naj se pošlje merodajnim činiteljem sledeči brzojavni protest: »Z vso odločnostjo se pridružujemo protestu sekcije Zagreb proti sedanjemu osnutku zakona o Izkoriščanju vodnih sil. Osnutek ie pomanjkljiv in neuporaben ter bi kot zakon slzurno uničil vse poizkuse za elektrifikacijo naše zeml e. Zaradi tega zahtevamo, da se ta osnutek odstavi z dnevnega reda ter da se poklicanim korporacijam in strokovniakom da prilika za sodelovanje pri sestavi modernim zahtevam in splošnim interesom odgovarjajočega zakonskega osnutka« Ta brzojavni protest se je posla! vodilnim slovenskim poslancem, narodni skupščini, zakonodajnemu odboru in ministrstvu poljoprivrede I voda. Udruženje se obrača do vseli merodajnih in interesiranih činiteljev s prošnjo in nasve tom, da v zadnjem trenotku preprečijo namero vlade, da bi na neobičajni način sestavljeni in nemogoči osnutek uzakonila. Opozarjamo še pravočasne na nedogiedne In kvarne posledice, ki bi za razvoj našega gospodarstva nastale ako bi se uzakonil se dar, 1 načrt.
*	Usposobljenostni izpiti za osnovne šole so se vTšili pred izpraševalno komisijo v Mariboru pod predsedstvom g. ravnatelja Matije Pirea v času od A do 14. novembra. Izpit za osnovne šole so napravili: gg. Vid-mar-Kvac, Pečarič Boris, Ferenčak Edo, Peumk Ema, Zivko Alojzi'. Macaro! Rudolf, Serajnik Zlatka, Vrabl Anton, Kotnik Prane, Štraus Milan, Rainer Dragica, Dro-ic-nlk Štefanija. štube! Miroslav, Puncer Marija, Schtvarz Angela. Golež Albina. Ram šak Marija, Povh Vaclav. Ocvirk Angela. Pert! Anica. Čonč Karolina. Karba Milica, Šetina-Kandus Marica, Vrečko Marija, 2u-pevc Slavko, Puhr Drago. Planine Gizela, Taufer Vida, Laznik Celestiua, Senrca An-
Stalno deževje
zahteva najboliše in nepremočlj ve dežne plašče. Kdor ga še nima ln kdor rabi novega, si ga najbolje kupi pri
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
ton, Kodrič Stanko, Toražič Maks, 2igari Avgusta, Robnik Katarina, Vobovnlk Elizabeta, Štukelj Vida, Šetinc Marija, Gorup Alfonz, Kos Marija, Scheithauer Ema (z odliko) Kocbek Alojzija (z odlike), Aleksič Terezija, Bezjak Marija, Roškar Milka, Kol nlk Elizabeta, Janež Luci.ian, Haaptman Angela, Gorup Ljubomir, Miklavc Franio. Pod-vršnlk Anton, Bračič Giga, Nabergoj Danilo. Čepe Otilija ( z odliko), Amalietti Viktorija, Kocuvan Milan, Strašek Mara, Fara-zin Lovro, Babič Lipče, Selak Kristina, Požar Hilda, Mencej Franc, Tomovič Vlasta, Krali Marija. Cujnik Gabrijela, Mulej Vida (z odliko), Tičar Marija, Košutnik Silvester, Zidanšek Mara, Kensčnik Zmago, Seško Anion. — Dopolnilni izpit iz nacijonalne skupine je napravila ga. Marija Bačič (Štraj her). Trije kandidati (kandidatinje) so bili reprobiratil.
*	Sindikat zavarovalnih družb v Jugoslaviji je imel včeraj v Ljubljani pod predsedstvom g. Jure Paunkoviča iz Beograda ple-nauno odborovo sejo, dočim :s zborovala eksekutiva že v petek. Zastopanih je bilo 23 zavarovalnih družb ln to večinoma po svojih generalnih ravnateljih. Seja se je vršila to pot prvič v Lmbljani, ker m> biie dosedanje vse v Beogradu.
*	Opozorilo za pridobnlnske komisije v priredbenem okraja Lf»Mjans-mesto. Priob čena kandidatna lista se izpremeni toliko, da se kandidaturi gg. Dachsa in Loža rja zamenaia in postavi g. Dachs za kandidata v IV. in g. Ložar pa za kandidata v III. prldofcninskem razredu.
*	Okiožnl urad za zavarovanje delavcev v LjubFan! te koncem mese-ca septembra potom dnevnega časopisja preklical veljavnost uradnega pooblastila za pobiranje zavarovalnih prispevkov v področju ekspoziture OUZD v Zagorju, glaseče se na ime Scharfer Ivan. Ker so odpadli vzroki ki so bili merodajni za omenjeni preklic, se interesente obvešča, da ostane omenjeno pooblastilo do nadaljnega v polni veljavi.
*	Nabava soli. Uprava državnih monopolov razglaša: Vsak državljan si more na baviti iz državnih skladišč odr.osno iz skladišč, ki so v zakupu o3 države, drobno ali zrnato so! in sicer najmanje 50 kg ene vrste.
*	K carinshi aferi v Maribora smo iz
krogov posredno ali neposredno tangirantti Prejeli več pisem. Da se čeje tudi druga plat zvona, rade volje objavljamo nastopno informacijo: V carinsko aforo le bilo vrne-šanlh in pritvorjenih več oseb na podlagi različnih prijav in anonimnih pisem iz pro-vincijalnih krajev. Jasno pa je, da pri anonimnih denuncijacljah igra ?'a no vlogo Škodoželjnost ali osebna mržn'a. Najdejo se ljudje, ki pod milim Bogom nimajo drugih poslov, kakor da si z neizprosnim egoizmom in če treba tudi z brezposelno hoh-štaolerijo ustvarjajo brezskrbno življenje in fantazirajo o potovanju v svet, v liam-
zadruge (to vprašanje ie sanje največjega pomena, javne In zasebne korporacije, pa tudi posameznike, sploh vse. ki Jim ie za na predek ln streznenje naroda. Predavatelji so na razpolago ob vsaki priliki In vsakem času, pač pa je treba željo pravočasno sporočiti osrednii zadrugi »Brezalkoholna Produkcija«. r. z. * o. z. v LJubrianl. Poljanski nasip 10„ da se more člmpreje sestaviti enoten načrt predavani, oz. tečajev.
*	Za pospeševanje cirtlne avijatike V proračun ministrstva trgovine In industrije za prihodnje leto ie »preiet znesek 4 milijone dinarjev kot državna podpora za pospeševanje naše domače civilne avijatike.
*	Nov zakon za pobijanje draginje. V ministrstvu za socijalno politiko se pripravlja gradivo za izdelavo novega zakona za pobijanje draginje, ker ie dosedanji zakon dosege! fe neznaten uspeh. Na Iricljativo mi nlsira se v najkrajšem času skliče posebna konferenca, ki se bo pečala s tem problemom. Na konferenci se bo razpravi!alo o ukrepih, ki naj bi učinkovito apUvali na pobijanj? draginje.
*	Sušak — prosta laka, V Beogradu so se mudili v zadnjih dneh delegati zveze trgovcev na Sušaku, ki so se pri finančnem ministra zavzeli za to, da bi se Sušak proglasil za svoboden carinski pas. Gospodarski krogi našega Primorja so mnen:a. da oi samo na ta način bilo mogoče prekrižati italijansko prizadevanje, da potegneta Trst in Reka nase ves promet Finančni minister je izjavil, da bo ministrstvo (a predlog vzelo v pretres.
*	Novi denarni ovitki za vrednostna pisma. Ministrstvo je izdalo nove (privatne) denarne ovitke za vrednostna pisma v dveh velikostih, večje v razsežnosti 15X25 cm in manjše v razsežnosti 125^X17 cm. Večji ovitki so po 75 par, manjši pa po 50 par. Pošte začno te ovitke šele tedaj prodajati kadar bedo stari popolnoma razprodati.
*	Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačalo ali Din 500 takoi ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila vzame In oddaja prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in njene podružnico.
Bivši veliki župan dr. Miroslav Lukan
oglaša, da prevzema pravno zastopstvo ter intervencije v vseh strokah državne uprave da posreduje pri serijoznih poslih vsake vrste, daje informacije in da je ustanovil v svoji pisarni v LjubVanš tudi davčni oddelek, pri katerem sodelujejo kvalificirani strokovnjaki. Dolgoletna in obsežna praksa imenovanega v te; stroki jamči, da bodo imele stranke, ki se obrnejo r>a njega, krepko oporo.	2038
burg, na Kubo
vedi kam še
zraven pa prežijo, komu bi mogli škodovati Ni dvoma, da ie tndi carinska afera dobro poslužih nekaterim takim tipom za pisanje anonimnih prijav. Dobro bi torej bilo, da bi oblasti po možnosti posvetile pozornost tudi piscem prijav, ne pa samo onim, ki so s prijavo prizadeti, morda celo po nedolžnem.
*	Regulacija Drave v SIav<;-'lji. Generalna direkcija voda je odredila, ua se čimprej prične z regulacijo Drave od Osjcka dc Aljmaša. Za regulacijska dela je ministrstvo že odobrilo potrebne kredite. Dela bo vodil Hdrotehnični nds-ik v Osjeku.
*	Naši v Ameriki. Slovensko pevsko društvo »Triglav« v Chicagu je priredilo dne 11. oktobra v tamkajšnjem Hrvatskem narodnem domu koncert, pri katerem so sodelovala tudi druga pevska društva kakor slovensko pevsko društvo »Llra<, pevsko društvo »Slovan«, pevsko društvo ;?a'-a« in hrvatsko pevsko društvo »Preradovič*. Program je bil zelo bogat. Občinstvo je posamezne točke sprejelo z navdušenim aplavzom. — V BrookIynn pri Newyorku ie nedavno umrl naš rojak Lovro Kucler v stato-sti 40 let. Pokctik je bil rodom z Viča pri Ljubliani. V Ameriko je prišel p;cd lš leti
*	Predavanja, oziroma tečaji o brezalkoholni uporabi gro/d:3 in sadja. Protialko-holno gibanje napreduje skoro po vseh državah. Tudi pri nas stopa vedno bolj v ospredje. Znaten kos gospodarskega problema pa tvori vprašanje, kako grozdje in sadje tako uporabiti, da se ne bo pretvarjalo v alkohol, temveč služilo narodu v prehrano in splošen dobrobit Ta izredno važni problem reševati si je nadela kot vzvišeno nalogo osrednja zadruga »Brezalkoholna Produkci a«, ki ima namen pospeševati brezalkoholno gospodarstvo sploh, posebno pa proizvajati in razpečavati grozdne In sadne Izdelke ter sploh vse predmete, ki se rabijo za pospeševanje treznosti. Zadruga vrši s tem emlnentno kulturno delo. Žc letos je zadruga razpečala veai? Stavilo posebnih priprav, s katerimi so Interesent-je ohranili sad te v cc in vino v sodih brez alkohola. Radi tega ;e zanimanje za brezi! kcholno uporabo grozdla in sadja zelo naraslo. V inte-esu ljudskega zdravja in narodnega gospodarstva jo. da sc ra koristm Ideja razširi po celi naši domovini. Zad j-ga prireja na željo v vsakem kraju (pa naj bo krai še tako oddaljen od železniške postaje) tozadevna predavanja s praktičnimi poizkusi. Na to opozarjamo vse kroge, posebno okrajne ekonome, podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, treznosf-oe organizacije, županstva, gostilničarske
jjcspočmia,
ko pripravljal 22 krst, ko praznuješ
žefi.iovaa s, ko siavi". gaj, ka vabiš prij2lei;e> aii ks pripravljaš s^fsh kako žš.bj, peimi, §a 'bes gssts zsDeva-ijiu ie, aka list foacim pcsire-M z imrnimi »fekatetami".
*	V vednost domačim datiam. V Narodnem domu v Brežicah bo izkušena dobra kuharica vpeljala kurz za kuhanje. Prijave v uomieijek, d:ie 16. t m.; v Krškem v hotelu Žener, v torek 17. t. m.; v Radečah v hotelu Jadran v sredo. IS. t. m.; v Sevnici v hotelu Triglav v četrtek 19. t m.
*	Čo ii je zdravje ljubo, pij dnevno čaj pripravljen iz čajnih mešanic znamke r.-Bud-dhac, ki se dobe pri vseh trgovcih.
- Pr! bolem h srca I t: pri poapnenju žil V am zasi;;ura naravna Franc-Jožcfova gren eica :a':ko odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih ceiic so pokazala, da je- Franc-Jože-;ova greačica najuspešnejša. Lobi se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralno vodo.	1655
*	\i države izgnan. Zn vedno je bil izgnan iz naše države od polici skega kotri-sarijata v Maribor 27 letni trgovski instruk tor Ernest Gottlieb Marlon, doma iz Tran-ckenbacha v Nemčiji, hud nemški izzivat in goljuf.
4 Tat oiipeijal krave. Znani, že večkrat kaznovani postopač in radi tatvine že dalje časa zasledovani Alojzij Kukovič iz Konjic se je splazil v noči na soboto v hlev posestnika Josipa Tanerja v Sp. Tins-kem ter mu cdpelia! .TCOO Din vredno kravo in jo potem prodal. Krava je 6 let stara, tcmr.o-pšenične barve ir; že 6 mesecev breja.
*	Zagoneten sirel. Kakor poročajo -.Ko-roškemu Slovencu* iz Jeriš, je prošlo neti c-! jo zvečer nekdo skozi okno ustrelil v Zurtirovo kuhinjo, ko so bi!i vsi zbrani pri večerji in zade! 2-3 letno služkinjo Marico Poličnik v čelo, ki se je takoj zgrudila mrtva. Napadalec je pobegni! v temno noč Oblast je- zaprla ljubimca pokojni«.
4 Izrcpana gostilna. Z Jesenic nam pišejo Dne 9. t m. smo imeli tu zaprisego kralju.
Otvorite svetu Ifas dom? j
Koncerte, opere, operete, drame predvajane po svetovnih umetnikih vseh evropskih kulturnih središč morete krasno poslušati dnevno doma z dvocevnim
radio aparatom Jugorefle*.
Cena kompletnemu aparatu z montažo In vsem samo Din 4.000'—
Ogled in predvaianje pri
J. SOREC, palača Ljubljanske Kreditne banke
Na željo Vas oblšCe strokovnjak na domu.	Wes radio materija!!
Srajce, ssmsusznlce za gospode, izbrani vzorci
Modna trgovina za dame in gospode F. & H. Rozman, Židovska oL 4.
To priliko so neznani nepridipravi izkoristili na ta način, da so vdrli v kuhinjo gostilne Klinar, kjer so pokradli vse jedilno orodje kozarce, steklenice, salame, klobase, gorčico, prte, napo! .svileni dežnik, dve blazini iti celo svetiljko, ki je bi! drag spomin. Oropali so najemnico, ki se nI mogla braniti, sploh vseh vrednosti in drugih stvari. Zraven so sc še postavljali, da so »Gorjancu.
Iz Ljubljane
fr Si w «
KAM? V detajlno tre-vino Frsn Deretda & Ca., na Erjavčevi cesti &t. 2.
KAJ PRINESH? Oblačila in čevlje za dečke, deklice in otroke po teklamnih cenah. KAJ NAJ STORIM? Hiti in kupi, dokler ie še čas	6800-V
Ijvirno soiingsiuko orodja znamka
britve, Škarje, razirna a?»a-raia,žc!?r.e5n kuhinjskenaio. Jed Ine crssiie itd.	6753-a
„Jek8©" Stari trg 11 a
žia^viSko r-btscije(Ocrsch)
■ n esnulzi.o garantirano pris'no med: ci. alno priporoča lekarna Bahovec, Ljubijsna, .'pri čevljarskem mo<'uj.
ti— Slava bolničarske čete. Včeraj Je praznovala bolr.ičarska četa dravske divizije v ntkalšnj-; vojaški bolnici svojo slavo. Verske obrede je opravi! prota Jankovič, nakar je ime! komandir sanit ppk. dr. Jug na moštvo kratek nagovor. V kratkem pomembnem nagovoru je čestital četi divizij-ski general Stojaaovid, dr. Jug pa ie nato prečita! brzojavno čestitko Nj. VeL kralja. Slavnosti so med dr. prsostvovali vel. župan dr. Bal+ič, za gerentski svet Josip Turk, generalni konzul dr. Beneš, polic, ravnatelj dr. Gušthi, zastopniki drugih konzulatov m uradov, novinarji, odposlanci raznih kor?»rac:j Itd.
u— Kotizejskl oder sc spomni danes zvečer ob 8. uri S-lemlce rapallske pogodbe z učinkovito dramo «Kajn», v režiji g. Dre-novca. Pred pričetkom predstave govori o pomenu rapallske pogodbe predsednik za koiizeiski politični okraj g. ravnatelj Jug. Prireditev se bo vršila v salonu restavracije pri <rLevu» na Gosposvetski cesti, na kar opozarjamo vse narodno čuteče občinstvo ia caše zavedne Primorce. Po predstavi prosta zabava s plesom. K mnogoštevilni udeležb^ vabi odbor!
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Matija Okorn beneilcijat, 50 let. — Ivan Prelovšek. sin zidarskega delavca, novorojenček. — Frančiška Kristan, kočar jeva žena, 52 let — Juri Prlvšek, občinski ubožec, 72 let
O priliki proslave češkoslovaškega dr-I ravnega praznika dne 30. oktobra is tukajšnja podružnica »Češke obce« naklonila podružnici s-KoIa* jugoslev. sester« zbirko 570 Din v blagotvorne društvene namene. Ginjeno ob dokaza naklonjenosti in ljubavi bratskega nam naroda, izrekamo plemenitim darovalcem iskreno zahvalo. — Odbor ••»Kola jugoslov. sester v Kranju«.
u— Ljahijaaska uradniška nabavtialna zadruga ima jutri v pondeljek, ob 8. url zvečer v Mestnem do-mu izredif občni zber z jako važnim in odločilnim dnevnim redom. Čast in interes zadrugarjev zahteva, da se tega občnega zbora vsi člani zanesljivo udeleže.
u— Pevsko društvo -Ljubljanski Zv°n». Namesto v poirdeljek skupna vaja v torek zvečer.
u— Upravni odbor društva »Narodni dom v Ljubljani* sklicuje redr.: občni zbor na dan 20. novembra 1925. ob S. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je: Poročilo o društvenih računih ter njih odobritev; volitev predsednika in II članov upravnega odbora; volHev preglednikov. Opomba: Vsak društvenik :ma rlas r.a občnem zboru, vsak delež po 100 (50 Din) in vsakih darovanih !00 (50 Din), oziroma vsakih vp'ačanih ali darovanih 120 (60 Din). § 2 točka 3 daje pravico do enega glasu. Deležnik sme pooblastiti dragega diruštveirka, da glasuje zanj. Ta pa r.e sme zastopati na občnem zboru več, kakor pet tuj Hi deležev. Noben društvenik ne sme imet: več kot pet glasov, le kdor jc deležnik in darovatelj, oziroma pooblaščenec, more Imeti največ 10 glasov.	2152
' u— Zdravnik dr. Josip Stoje nas prosi, da priobčimo: Ker so se zakasnela prired-bftna de!a novih ordlnac:jskih prostorov na Resljevi cesti št 12. dr. Stoje pred 20. novembrom ne more pričeti z redno ordinacijo u— Zveza godbenikov za Slovenijo ima svoj Izredni občni zbor danes cb 0. ari dopoldne v gostilni pri aLevu». Ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve, naproša upravni odbor vsakega člana, da se brezpogojno jn pravočasno udeleži občnega zbora.	_	2151 u— Narodna čitalnica v Šiški priredi danes zvečer svoj »Martinov večer® z izbranim sporedom: Burka cDamoklejev meč» itd. Začetek ob 20. uri. Vstop prost
u— Stavbno gibanje. Da se odpomorc stanovanjski bedi, namerava tukajšnja Stavbna družba graditi cenene enodružinske hiše na lastnem zemljišču pri Ljubljani in Jih oddajati event proti delnim odplačilom. Pojasnila daje Stavbna dražba v Ljubljan", Levstikova nI. 19.	2154
u— Posredovalnica služb. Rezika Plahuta, LJubljana, Mestni trg 25, se priporoča. Ima v evidenci najboljše služkinje. 2153 u— Lepota damske toalete je okus. Po-setite damski satan EFze Zounar. Ljubljana, Čevljarska ulica 1, II.	2033 Klub Primork priredi tudi letos plesne vaje in sicer v dvorani »Kazine« ako se javi zadostno število udeležencev. Zg!asiti se je pri g. Karli šapljevi. Gosposvetska cesta št 5, pritličje — vsak dan od 2.-3. ure pop. od 14. do 23. t. m.
u— Plesna šola Olepševalnega društva v Rožni dolini se vrši vsako nedeljo ob 3. uri
VOIKA
čevljev in nogavic izložbe nasproti Mestnega doma se res izplača ogledati. 6890
Vec krojacev
za brezhibno izdelavo usnjatih suknjičev sprejme Sonlekeijs&a tovarna
Fran BerenSa &
COn
Liabljana, Emoaska eesta it. 8.
popoldne v restavraciji in strelišču pod Rožnikom. Istotam se dobe vsako nedeljo prvovrstne domače jeterne ln krvave klobase, u— Diplomirana krojna šola. Stari trg 19., I. Dne 16. novembra pričetek novega tečaja.	3147
u— V restavraciji »KolezJJI. danes zopet priznano izborae krvave, riževe tn pečene klobase.	214!
u— Klub espcrantlstov v Ljubljani obvešča vse, ki so že naročili esperantsko slovnico, da bo izšla prihodnji teden :n se jim bo takoj razposlala. Ostalim interesentom se priporoča za cenj. naročila. Naroča se pismeno na »Klub esperantistov v Ljubljani* Narodna kavarna. Cena knjigi 20 Din.
u— Pri »Tiiku na gričku» se toči od danes aaprej novi prvovrstni dolenjska cviček. Danes popoldne pečeni purana
o— Zatekel se Je bil psiček (špic). Dob: se v Tavčarjevi ulici 4 pri Pajničevih. 2142 u— Ne pozabite, da se dobe najlepše bo-: žične ter novoletne razglednice in priznano najfinejši pisemski papir v mapah in kasetah edinole v okusni izbiri pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana.	2155
u— Pet minut šoler. Pred glavnim kolodvorom so prijeli nekega mladeniča, ker je sumljivo stikal po nekem avtomobilu, čegar gospodaT se je mudi! v restavraciji. Ko je pristopil stražnik in ga vprašal, kaj pocnc. je odgovori!, naj ga pusti v miru, kajti kot šofer voza ima vendar pravico, stikati po avtomobilu. Takoj nato pa se je zapletel v odgovorih m je prihajal v čim dalje večjo zadrego. To je dalo stražniku povod za aretacijo. Na stražnici se je mladenič zapletel v protislovja ter je policija mnenja, da ima v rokah kakega že dolgo iskanega pUSca večjega katbra.
h— Policijske prijave. Od petka ua soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 5 prestopkov cestnega policijskega reda, i kaljenje nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja in 1 prestopek zglaševalnh predpisov. Aretaciji sta bili izvršen! 2 In sicer: 1 radi vlačusarstva in i radi prodaje blaga sumljivega izvora.
u— DoKčni gospod. M je v četrtek popoldne pomotoma zamenjal dežnik v trgovini Kette, se naproša, da ga vrne in dob; svojega.
Danes ob 20. Martinov večer
v Sokolskem domu na Vičc
Iz Maribora
a— Stari Maribor izumira. Včeraj popoldne so pokopali soprogo prvovamari:. Tschelligija. Maribor je z njo izgubil zopet odlično damo starega nemškega Maribora. Medtem ko je vladal na pr. v hiši nedavno umrlega dr. Schmiedererja odločno nemški duh, so v rodbin! Tschelligija vedno visoko cenili in spoštovali slovenski narod, med katerim so živeli in trgovali. V njihovi hiši, kjer je znana Gambrinova dvorana, je Imela nekoč, ko še ni blo Narodnega doma. Narodna čitalnica dolga leta svoje društvene prostore in narodne prireditve. Tudi vzgojitelj sedanjega gospodarja pivovar-narja in posestnika Tschelligija, je bil Slovenec. pokojni rodoljub dr. Turner. Žalujočim naše iskreno sožalje!
a— Z nožem. V petek zvečer je 27-letni delavec Anten Fleisinger pri tvrdki Pintar-Lenart zasačil v svinjaku ob 23. uri dva tatova. Enega je pograbil in oklofvtal, medtem pa je drugi tat Fieisingerja vreza! z no žem globoko v rebra, tako da so ga morali prepeljati v bolrrco.
a— Perutninska razstava. Perutninsko razstavo so otvorili danes dopoldne v Narodnem domu. Otvoritvi so prisostvovali kot zastopnik velikega župana dvorni svetnik dr. Stare, župan dr. Leskovar in gospodarski referent inž Zdanšek. Razstavo prireja društvo za gojenje perutnine in varstvo živali, čegar predsednik nadživino-zdravnik Pirnat je pozdravil došle goste. Zidanšek je čestital v imenu vlade društvu k lepemu uspehu. Razstava je zelo lepa in bomo o njej še obširneje poročali.
a— Dragocen dar. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je po svojem generalnem konzulatu v Ljublja&i poklonijo Ljudski knjižnici v Mariboru krasno vezano Masa-rykovo najnovejšo knjigo »Svetova revo-luce-j ter H asov album z 52 slikami.
a— Ljudska univerza. V pondeljek zvečer predava prof. Drnzovič o slovenski umetni pesmi. Pr; tej priliki bosta nastopila tudi operni pevec Buria in g. 2ivko.
' 'I	■'
«JUTRO» St. 266
6
Nedelja 15. XI. 1925
Iz Celja
e— Športni stadion. Delo in planiranje na Športnem stadijonu, ki le vidno napredovalo je prekinilo u enkrat stalno deževje; nadaljevalo se pa bo forslraso, čim bodo dopuščale vremenske prilike. S. K. Celje Je založilo ▼ rrrtoo kritja izdatkov gradbene kamne ln Je overjen, da bo spoTto naklonjeno občinstvo pridno segalo po njih ter s tem podpiralo idealno stremljenje kluba.
e— Požrtvovalno delo ognjegascev. Kot vesti kronisti moramo zabeležiti, da so v petek in soboto stalno črpale tri brlzgalse gasilnega društva vodo Iz kleti pri raznih podjetjih in zavodih. Ognjegasd so delali z veliko vnemo ln požrtvovalnostjo in se niso dali oplašltl od hudega dežja.
0— Pokvarjen vodovod. Radi povodnji je bilo Celje, kakor smo že poročali, od četrtka na petek skoro 34 nr brez vode. Takrat se Je razširila govorica, da se ie pokvarila glavna cev pri Vitanju; a pozneje so dognali, da je trpela velika vodovodna cev pri mestni osnovni šoli. Poškodba je bila krnain popravljena ln popoldne le mesto že zopet imelo vodo.
Iz Trbovelj
t— Otvoritev Ljudske visoke iole se bo Vršila danca ob pol 3. popoldne v prostorih vodenake iole. Otvoritev je združena z na. stopnim predavanjem inž. Vrbiča: Nastanek premoga in premogovna ležišča. Po preda« vanju debata.
t— Občinski proračun za l. 1926., ki je bil že zaključen po bivšem gerentu, »e bo sedaj pregledal in odpadejo na ta način ugovori proti občutno zvišanim občinskim dokla. dam, za kar je bil določen rok do 15. t. m. Prav tako pa odpade tudi jutrišnje glasova« nje glede naklad na meso, o čemer se ob« veščajo vsi volilni upravičenci.
t— Hribovje v Hrastniku se premika. Hribovje na levem bregu potoka Bobna je zaradi neštetih jam pod njim še vedno v premikanju in se stalno ugreza. Bati se je, da zgrmi vsa ta velikanska masa ob podob« nih deževnih dneh, kakor so sedaj, v doli« no in zapre Boben, s čimer bo v nekaj urah ves rudnik zaprt in pod vodo. Pri tem bodo poleg rudnika močno oškodovani tudi po. scatniki, ki so pri vsej zadevi brez moči. Krajevni činitelji so o vsem tem že opeto« vano obvestili pristojne obiasti, ki pa sc ne zganejo, tako da sedaj v Hrastniku vsepovsod podčrtavajo, da bodo morale le te sa. me nositi vso odgovornost, čc pride do mo» rebitne katastrofe.
t— Obe podružnici CtiibMetodove druži be priredita danes ob 7. zvečer pri Forteju svoj vsakoletni Martinov večer. Upajmo, da bo tudi letošnji Martinov večer pokazal, da naša srca še vedno bijejo za neodrešene bra te in sestre. Obenem apeliramo na naše za« vedne gostilničarje, ki imajo puščice CMD da jih zopet razpostavijo na vidnem mestu v svojih prostorih, ker prihaja kovan drobiž zopet v promet.
t— Z odborove seje 11. rudarske skupine. Pretekli teden se je vršila seja lokalnega odbora II. rudarske skupine, ki zastopa ce« lokupno trboveljsko delavstvo in je v tem Oziru najvišja instanca. Na dnevnem redu Je bil dohodninski davek, proslava sv. Bar« bare in razno. Intervencija glede dohodnin* skega davka pri davčnem uradu je bila r.e« gativna, kakor je poročal predsednik Anton Župančič. Prepis katastra davka obveznih delavcev so poverili Francu Jadru in Anto* nu Župančiču. — Proslava sv. Barbare se bo vršila v nedeljo 5. decembra. Za zasta« vonoše in spremljevalce so bili določeni: Dominik Bastič, Jernej Salobir in Alojz Vrbnik. Odhod od glavne pisarne bo ob 9. dopoldne z godbo in z zastavo na čelu k običajnemu obredu. — Pri točki <tRazno» se delavski zaupniki nikakor niso mogli stri* njati s tem, da bi odpustili iz službe splošno priljubljenega zdravnika dr. Baumgartna, ki se je že dalj časa pred svetovno vojno naturaliziral. Med delavstvom je napravilo skrajno slab utis prizadevanje bržkone ne* točno poučenih ljudi iz Ljubljane, spraviti tega zdravnika zav sako ceno iz Trbovelj.
t— Staro remizo za lokomotive v Retju so te dni podrli.
Iz Primor ja
♦	Novi tržaški kvestor. Za novega kve« storja v Trstu je bil imenovan komendatoi Giuseppe De Martino, ki je služboval v zad« njem času v Bologni. Novi kvestor, rodom iz južne Italije, je že prevzel svoje posle. Dosedanji kvestor Molossi je bil premeščen v notranje ministrstvo.
*	Smrtna kosa. Umrl je v Gorici g. Ja* kob Medvedšček, oče dobroznanega g. drja Petra Medvedščka. Bil je 67 let star. Poko* pali so ga včeraj dne 14. novembra. Po* koj njegovi duši! — V Trstu je preminula Marija vdova Fabjan, roj. Mrhar. Tudi njen pogreb se je vršil včeraj popoldne. Naj počiva v miru!
' V Opatijo se baje namerava vrniti dr. Červar, ki jo je bil zapustil pred leti vsled takratnih razmer. Fašistovski «11 Popolo di Trieste» mu prepoveduje povratek in grozi, da ga fašisti izženejo s silo. V Opatiji je bilo tujcev doslej 42.000.
•	Tihotapec. Na Slapu pri Idriji so orož« niki aretirali 201etnega Ignacija Skrabarja iz Jugoslavije, pri katerem so našli precejšnjo količino iugoslovenskega tobaka in pa dva noža. Oddali so ga sodni oblasti.
' Električna napeljava za Kras. Občine Sežana, Repen Veliki, Toma i. D .'tov! je, Sko po in Kopriva se dogovarjajo za napeljavo elektrike iz Opčin. Naši Ipidir imajo mno« go smisla za gospodarski nanredok. treba le, da bi jim poklicane oblasti šle pri tem na roko.
*	Promocija. Na univerzi t.b trgovinske vede v Trstu Je bil promoviran g. Drago Dovgan iz Skednja pri Trstu za doktorja. Čestitamo!
•	Vojnega materijala vseh vrst je še ved* no polno po goriški deželi. Ljudje se ogi« hajo nevarnosti in spravljajo v kraj eksplo« zivne stvari, ki jih najdejo po polju in ob cestah. Pripeti se, da dobijo oblastni organi pri tem ali onem kmetovalcu kako razstre« iilno snov. Nato ga primejo in ne pomagajo
nikake opravi čbe. Postavijo ga pred sodišče, Id ga navadno obsodi. Tako je bil te dni v Gorici Ludvik Gorkič iz Vrtojbe obsojen na 2 meseca in 19 dni zapora, ker je «kra« del* vojni materijal. Dolžnost italijanske oblasti bi bila, da že vendar poskrbi za to, da ee dežela očisti opasnega razstreliva, ka» terega je še vedno polno naokoli.
DOMŽALE. Dramatični odsek «Unije* iz LJubljane gostuje v Sokolskem domu danes s Spicarj evo dramo «Na Poljani«. Pričetek točno ob 5. uri popoldne. Vstopnice se dobe dopoldne v Sokol, domu, popoldne pa eno uro pred predstavo pri blagajni.
JAVORNIK- Danes uprizori jeseniški dramski odsek Sokola pri nas «Vdovo Roš-linko>, h kateri vabimo občinstvo, da s tem dokažemo idealnim Jeseničanom, da znamo ceniti njih požrtvovalnost
ZAGORJE. Udruženje vojnih invalidov je sklenilo uvesti akcijo za upostavitev spomenika padlim rojakom v vojne. V ta namen vabi k sodelovanju vsa društva v Zagorju brez razlike. Sestanek se bo vršil danes ob 9. dopoldne v dvorani kina Triglav. Vabljen je celokupni učiteljski zbor iz Zagorja in Toplic, kakor tudi zastopnik! vseh strank in organizacij. Postavimo vsaj majhen spomenik padlim Zagori anem! Udruženje računa s potaoštevilnim cd-zivom, saj je naloga lepa m vredna požrtvovanja.
BRASLOVČE, Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji 8. novembra imenoval g. Karla Maršiča častnim občanom. G. Maršič si je pridobil mnogo zas!ug v raznih društvih. Posebno priznanje pa si je pridobil s svojim neumornim delovanjem kot občinski odbornik ln svetovalec. Za vzoren red. Id ga imamo že nad 4 leta v naši občini, se imamo 'zahvaliti predvsem njemu.
LJUTOMER. V sred- die 18. novembra priredi sokolsko gledališče v Ljutomeru poslovilni večer bratu Komacu z Golarjevo komedijo * Vdov a Rcšlinka». Pridite vsi, kl se hočete še enkrat Iz srca nasmejati našemu nedosegljivemu Balantaču-Komacu in počastite s svoio prisotnostjo navdušenega delavca v naši Talij!.
Kazenske mladinske pokalne tekme
Danes dopoldne ob poi 12. nastopita na igrišču Atene mladinski družini Atene in Ilirije v tekmi za prehodni pokal, katerega je razpisal ljubljanski hazena podsavez. Tekma bo ena najpomembnejših in najzani« mivejših v letošnji sezoni. Videli bomo pr« vič tekmovati nekaj naših najmlajših haze» našic, ki so v jako dobri formi. Oba kluba sta si z vztrajnim delom vzgojila celo vrsto izvrstnih mladih moči in si s tem zasigu« rala vodilna mesta v Sloveniji za daljšo vr« sto let. Nekaj teh igralk nastopi v današnji tekmi. Poleg teh novink nastopi pa tudi ne« kaj znanih prvovrstnih igralk, ki so pogosto zastopale barve svojih klubov v prvih družinah, tako predvsem Petanova (Ilirija), ki je nastopila nekolikokrat reprezentativno za Ljubljano, Jermolova, Sporaova, Kocho« va (vse Ilirija) ter Doberletova in sestri Sapljevi (Ater.a).
Igra, za katero vlada v vseh športnih kro« gih največje zanimanje, bo stala v športnem oziru na visoki stopnji ter bo sigurno za« dovoljila vse ljubitelje hazene. Pričakuje se oster in napet boj, ker je od te tekme od« visno. katera družina se placira za finalno tekmo, ki se bo igrala najbrže proti S. K. Mura eno prihodnjih nedelj. Prerokovati v naprej izid tekme je skoro nemogoče, ker sta obe družini v izvrstni kondiciji. Odlo« čila bo tekmo v svojo korist družina, ki bo požrtvovalnega in tehnično boljša. Mnogo bo pripomogla k zanimivosti tudi športna rivaliteta, ki vlada med obema kluboma kot najjačjima v Sloveniji.
Tekma prične točno ob navedeni uri. Sod> nik g. Baltesar. Cene: navadna stojišča 8 D:n. dijaška stojišča 5. mladinska stojišča 3 Din. V slučaju skrajno neugodnega vre« mena sc tekma preloži na poznejši termin.
VIL kolo prvenstvenih tekem v Ljubljani
Danes, v nedeljo, se odigra VII. kolo pnr. nogometnih tekem, ob kateri priliki nasto« pita dva rivala. Vsled izpada SK. Slavije iz prv. tekmovanj, odigrata danes prv. tekmo samo SK. Jadran in SK. Slovan ter njiju re« zerve.
Boj med navedenima kluboma obeta biti zanimiv, v kolikor ne bo prešel meje fair« nese, kar bi se morali vsi klubi brez izjeme
zavedati.
Sanse na zmago ima Jadran, ki je v dose* danjih tekmovanjih izgubil samo proti Ili« riji. medtem ko je v ostalih tekmah pokazal velik napredek in znanje. Slovan, današnji nasprotnik Jadrana, zaostaja sicer tehnično in morda tudi taktično za Jadranom, vendar se zna bravurozno braniti.
Tekma se odigra na igrišču SK. Ilirije ter prične ob 14. Rezerve odigrata prv. tekmo na igrišču ASK. Primorje dopoldne ob 10.
251etnica iBačke*. Subotiška Bačka pra« znuje spomladi 25Ietnico svojega obstoja. Ob tej priliki se bodo vršile v Subotici ve« like športne prireditve, ki bodo trajale osem dni. K nogometnemu turnirju so dosedaj povabljeni prvaki Češkoslovaške, Madžar« ske. Rumunije in Jugoslavije, namreč Sla« vija, MTK., Kiniszi in Jugoslavija.
Druga ženska olimpijada se vrši pri« hodnje leto v Bruslju. Prva se je, kakor znano, vršila leta 1022 v Parizu. Takrat je zmagala Anglija s 50 točkami, druga je bi* la Amerika z 31, tretja pa Francija z 29 toč* kami.
Važni sklepi FIFA. Mednarodni olim« pijski komite je imel nedavno v Parizu se« jo, na kateri so bile zastopane Švica, Amc« rika. Švedska in Francija. Seji je predse« doval grof Baillet«Latour. Sklenilo se je, da se povabijo za 26. maja 1926 v Lizbono med i narodne zveze vseh športnih panog v svTho revizije olimpijskega programa. O povabi, je Nemčija že sprejeta v mednarodni olim« predsednik dopustil nobene debate, češ da je Nemčija že sprejeta vmednarodni olim« pijski komite in da je njena udeležba na prihodnji olimpijadi samoobsebi umevna stvar. Najvažnejši sklep te seje pa je bil brezdvomno, da je FIFA sklenila pripustiti k amsterdamski olimpijadi le one nogomc« taše, ki od 1. oktobra 1925 niso dobili no* bene odškodnine za to, da so vsled tekem imeli izgubo pri plačah v svojih službah. Ta sklep pomeni konec navideznega amaterstva v kolikor gre za olimpijske igre.
Vremenska poročila JZSS. bodo razve« šena do najkasneje vsakega petka v izložbi trgovine Joso Goreč v palači Ljubljanske kreditne banke in v izložbi Tujsko promet« ne zveze v Ljubljani.
Zbor nastavnikov JZSS. se vrši skupno s sejo upravnega odbora v pondeljek, dne 16. t. m. ob 20.30 v damskem salonu kavar« nc «Emona». — Tajnik.
Vse zimske športnike, ki si nameravajo nabaviti zimsko*sportno opremo, opozarja« mo, da JZSS letos ne bode nabavlja! iste iz inozemstva, ampak naj se vsak posameznik obrne v svrho tozadevnih informacij na po* samezne klube. — JZSS.
Miting SK. Jadrana se z ozirom ua sla* bo vreme in slab teren preloži za nedoločen čas. S tem se obenem opozarjajo vsi go« spodje, ki so bili naprošeni za sodnike. — Odbor.
Službene objave LHP. (Iz seje u. o. dne 12. XI.) Verificira se medmestna reprezen« tančna tekma Zagreb : Ljubljana 12 : 4 z« Zagreb, odigrana 25. IX. t. 1. v Ljubljani. Čitajo se za ISSK. Maribor Regina Kuntner, za ASK. Primorje Frida Zanmsr. Igr. Jenko Idi in Eroi Erbežnikovi se dovoljuje gl. obč. pravil. JHJva, t. IV. § 10. takojšen nastop v vseh tekmah razven prvenstvenih za ASK. Primorje. Vsem g. sodnikom se naroča da hitro in redno pošiljajo sodniške referate v duplo LHP. — Opozarjajo se ponovno vsi klubi, da mora klub, ki prijavi tekmo, pri« ložiti prijavi tudi predpisano prijavnino. ki v slučaju, da se- tekma ne odigra, zapade, ter da mora prijavnicam članic (izjava) isto tako priložiti prijavnino, ker se brez teh prijav ne vpošteva. Istotako mora biti orno njena prijavnica članic opremljena s klubo« vo številko. V nasprotnem slučaju se bodo prijavnice vrnile. Opozarja se. da je vse do* pise na LHP naslovljati edinole na naslov tajništva: Fančka Mihelič, Slomškova ulica št. 16. Prihodnja seja u. o. v sredo 18. t. m. Emona, ob 19. uri. — Tajnica.
Sokol
Spored VIII. vsesokolskega zleta v Fragi 1926
V vedno jasnejši sliki se kažejo obrisi sporeda VIII. vsesokolskega zleta v Pragi prihodnje leto. Zdaj. ko je definitivno do* ločeno, da bodo glavni zletni dnevi 4., 5. in 6. julija, so končno fiksirani tudi predzlet« ni dnevi, ki pričnejo že 4. junija — torej ravno en mesec pred glavnim zletom. Za pr« vi predzletni dan so določene skušnjo za so* kolsko deco iz praških žup, ker so iz osta« lih žup deca ne bo udeležila javnih nasto* pov razen iz vsake župe po dva.
Dne 5. in 6. julija jc dan dijaštva iz sred« njih šol. 5. julija bodo tekme srednješol* skega dijaštva, prihodnji dan pa javni na* stopi. Vodstvo dijaštva je v rokah srednje, šolskih telovadnih učiteljev.
Dne 13. junija je javni nastop dece iz praških žup. Dne 20. junija nastopijo člani in članice praških žup.
Za nas je zanimivejši spored nastopnih dni, ker se bo jugoslovensko Sokolstvo tudi samo udeležilo teh sokolskih prireditev. Pr« vi bo šel v Prago j- goslovenski sokolski nara-Sčaj obojega spola, in sicer sta dolo« čena naraščaj 28. in 29. junij. Prvi dan 1-odo tekme in izkušnje, naslednji dan pa povorka po Pragi, javni nastop in prvikrat zletna scena. Naš naraščaj nastopi samo« stojno z lastnimi vajami, ker zaradi necna« kih oblek ne more nastopiti skupno s češkim naraščajem. Naši fantje bodo vadili vaje s kiji, dekleta pa proste vaje. Tekme se bodo vršile skupno s češkim naraščajem. Načrt tekem, tekmovalne vaje in tekmovalni red še niso izdani, gotovo je, da bodo predpisa« ne na vsakem orodju po 3 vaje, ki bodo iz« žrebane. Princip sodbe in ocene pri tekmah bo nekoliko milejši nego pri članih, vendar bo izbira za dopust k tekmi vzlic temu ja« ko stroga. Naši naraščajniki bodo morali zastaviti vse sile, da bodo vsaj deloma zrno« žni konkurence. Tekme obsegajo vaje na drogu, na bradlji, na konju vzdolž, tek 60 m in proste vaje. Vsaka vrsta ima 7 tekmo, valcev, od katerih velia šest najboljših za vrsto. Brez zdravniškega izpričevala ne sme nihče tekmovati, starost pa je določena s 16 leti, v izjemnih slučajih se pregleda pol leta pri dobri telesni razvitosti Vrhu tega bo imel naraščaj še Bojno tekmo, ki je ne« kaj povsem novega Obstnii iz nsirazličnrj« ših vaj in sicer: zalet po pr,5<*vn- gredi, mi, kanje po vodoravni vrvi. pres':ok ovir. tek. preplc- nje lesene, 180 cm visoke stene, preskoki čez običajne ovire 73 cm visoke, prenašanje lesenega hloda 10 m daleč, 10 kg težak, stopanje po stožeru (lesenem stebru), met granate. Čas teka se šteje od začetka do tja, ko Je tekmovalec vrgel granato.
Ženski naraščaj tekmuje v prostih vajah in igrah.
Tekme članstva pričnejo dne 1. julija, in sicer bo ta dan tekma za prvenstvo, 2 ju« lija tekma nižjega oddelk.i in 3. julija tek* ma višjega oddelka. VrHJ tega bo tekma v šesteroboju in deseteroboju ter posebne tekme v borenju in smučanju. SmuSke tek* ! me bodo že 21. do 24. januarja. Za nižji in I višji oddelek so obvezne vaie na bradlji. I
krogih in konju na šir, prostovoljna vaja pa na drogu, dalje so še obvezne vaje na ko« nju vzdolž, tek na 100 m, skok v daljino, metanje krogle in proste vaje. Za prven« stvo so določene na orod'11 iste vaje kakor za mednarodno tekmo v Lvonu, poleg teh pa še konj vzdolž, skok v daljino, skok v višino, skok ob palici, tek na 100 m, meta« nje krogle, plezanje in dve prosti vaji, cb« vezna in prostovoljna. Tekme članov bodo jako stroge. Vršile se bodo izbirne tekme, pri katerih bodo sodili člani tehničnega od* bora pri ČOS. Kdor pri Izbirni tekmi nc do* seže 75 odstotkov, ne oo pripuščen k glavni tekmi. Ne gre se za kvantiteto, nego za kva« Iiteto. Jugoslovenski Sokoli tekmujejo skvp» no s češkimi, tujci pn tekmujejo sami z-ise. Za sodnike je določena sodniška šola, ki bo dne 5. maja v Pragi.
V zletnih dneh bo tekmovala tudi štafe* ta, sestavljena iz Sokolov iz Prage. Brna, Bratislave, Beograda, Zagreba in Ljubljane. Tekmovalci ne bodo dobili več diplom, ara« pak kolajne in pismeno potrdilo o doseže« nih točkah.
Glavni zletni dnevi so 4., 5. in 6. julij. Prvi dan bodo dopoldne izkušnje, popoldne javni nastop in zletna sečna. Pnrl/ilien spo« red je določen za drugi dan. Dne 6. julija je dopoldne sprevod, popoldne zadnja jav« na telovadba in razglasitev tekmovalnih uspehov. Jugoslovensko članstvo nastopi skupno s Čehi pri prostih vajah ter še s po« sehno točko ter starejši člani z vajami s palicami. V sprevodu ne sme biti nihče, kdor nima slavnostnega kroja, narodne noše so izključene.
To je površen pregled vsega sporeda. O podrobnostih za posamezne dni kakor tudi o natančnih predpisih za udeležbo pri na« stopih in tekmah bomo še poročali. Kakor vse kaže, je zletnomu vodstvu predvsem na tem, da bodo vse prireditve na višku, ni mu pa toliko na preštevilčnem sodelovanju. Vsekako se mora jugoslovensko Sokolstvo dobro pripraviti, da bo dostojno nastopilo v Pragi.
Priprave za VEL vsesokolski zlet v Pragi 1926.
Iz seje slavnostnega odbora za Vili. vse« sokolski zlet v Pragi. Protektorat nad zle« tom prevzame zopet mesto Praga, kakor se je to običajno do zdaj vršilo. Izrekla se je posebna zahvala zastopnikom mesta in pa njenemu županu dr. Baxi. ČOS bo povabila na zlet oficijelno tudi člane Evropske med« narodne telovadne zveze. Vzame se na zna« nje poročilo o intenzivnih pripravah JSS za zlet. Zletni spored je že izdelan in bo predložen še seji žepnih načelnikov v odobritev. Slike prostih vaj za člane so že izdelane; slike vaj moškoga naraščaja ne bo« do izdelane v tem obsega, kakor za člane, ampak se bodo fotografirali in reproduci« rali le najvažnejši gibi in položaji vaj. Iz« delan je tudi vrstni red za tekmovanje. Zletni program bo obogatel na medmestni tekmi: Praga, Brno, Bratislava, Ljubljana, Zagreb, Beograd. Izdelan je nastop članstva k prostim vajam. V program je uvrščena tu« di smučarska tekma sokolskih žup, ki se bo vršila v januarju ali februarju leta 1926. Določena je tudi smer sokolske povorke, ki se bo ustavila, kot doslej, na Staromest« skčm namesti, kjer se bo vršil pozdrav me« stu Pragi in sokolska manifestacija. Tehn. odbor ČOS je sklenil, da dotični. ki niso telovadili do konca 1. 1925.. ne bodo smeli nastopiti pri javnih telovadbah prostih vaj. Slike prostih vaj za ženski naraščaj so že izdelane in se bodo izdale v isti nakladi kot slike prostih vaj za članice. Druga izdaja teksta prostih vaj za članice se razpošlje župam v istem številu, kakor slike za proste vaje. Rok za ofertalno licitacijo tesarskih del na telovadišču je potekel 5. t. m. in se bo kmalu pričelo z delom na »Strahovski poljani«.
Otvoritev sokolskega gledališča v Novem mestu
Izvršujoč celotni program in sledeč navo« dilom JSS. se je ustanovilo v Novem mestu pod okriljem »Sokolskega društva Novo mesto® sokolsko gledališče. Z dnem, ko je postal novomeški *Sokol» v bivših čitalni« ških prostorih gospodar, je bila podana so« kolskemu delovanju, osobito sokolskemu prosvetnemu delu možnost za vsestranski razmah. Pod predsedstvom br. Jožeta Pav« čiča se je pred kratkim konstituiral slično drugim sokolskim gledališčem v Sloveniji odbor sokolskega dramatskega odseka, ki vodi sokolsko gledališče. Gojiti gledališko umetnost in seznaniti brate in sestre ter Sokolu naklonjeno občinstvo z dramatskimi deli predvsem domačih pisateljev, je njega namen. V to svrho si jc sestavil sokol, dra* matični odsek repertoar za zimsko dobo in bo priredil v tem času več dobrih žalo* in veseloiger.
Otvoritvena predstava sokolskega gleda« lišča «Bratje sv. Bernarda® se ie vršila dne 7. t. m. zvečer in ponovila v nedeljo, 8. t. m. popoldne pod režijo br. dr. Mejaka. Pred* stavi sta tako v moralnem kot v gmotnem oziru prav dobro uspeli. Dvorana je bila dvakrat nabito polna, znak, koliko zanimanja vlada med novomeškim občinstvom za gledališče in posebej še za sokolsko deloval nje.
Na splošno željo občinstva se igra pono« vi v ned-Mo. 15. novembra ob pol 18. prvič v Novem mestu, da se vrši še druga repriza.
Sokol v Radečah. Pri zadnjem občnem zboru ie bil Izvoljen za starosto br. Baša, za podstarosto Ivan Haller, za blagamlčar-ja Dolinar, tainik l.anger. za odbornike Firk. Jazbec. Črk in riallerjeva.
Šahovski turnir v Moskvi
Tretji turnus moskovskega šahovskega turnirja se ie pričel tudi cb ogromni udeležbi ljubiteljev šaka h vseh krajev Rusije. Cr.p-.Mr.nca i; končal z belim zopet kot prvi in ?opct remis preti Griinfeidu. dam-ski zarr.hit v 22 Dotezall. S tem ie dal tako-
rekoč parolo za ta dan. Zanimiva italijanska partija Bogoljubova proti Rubinsteinu ;e bila končana po 47 potezah remis. Remis so ostale tudi partije Spielmann proti Boga-čttku, Samisch proti Rabinoviču in Gotthilf proti Yatesu. Naposled je 'ostala remis tudi partija Loweniisch proti Re;i z Aljechin-ofcrambo. Nasprotno pa jc dobil partijo Tar-takover (beli) v damskem gambitu proti Veriinskemu in Zenevskij (črni) proti Ver-linskemti s takozvano sladkorna torta otvoritvijo. Španska igra dr. Lasker proti Ro-manovskemu je bila v boljši poziciji za ar. Laskerja prekinjena. Največjo pozornost je zbudila damska gambit parti;a Marshalla proti Torre. Ta partija ie bila naposled v boljši poziciji za mladega Mehikanca (Torre) prekinjena. Ruski mojster Dušotmirskij je bil prost. Splošno je treba omeniti, da se diže ruski mojstri zelo dobro in da je še zelo problematično, na kateri strani bo premoč. Pomisliti je treba tudi, da je poslalo inozemstvo v Moskvo najboljše moči. če odštejemo nekaj mestrov, ki so bili zadržani, dočim je dala Rusija sama 10 mojstrov
Radioteleio ija in telegrafija na Ruskem
Na Ruskem nameravajo upravo radiote* Iefonije in telegrafije ločiti in upravljati vsako zase. Zato bodo veliko oddajno po« stajo Oktjabrskaja pri Moskvi preuredili, da bo služila Ie radlotelegrafskemu prome* tu. Opremili jo bodo z visokofrekvenčnimi generatorji in z enim samim oddajnim apas ratom Bouč*BroujcviC. V Čabolovki pri Mo* skvi bodo sedanjo radlofonsko oddajno po« stajo nadomestili z novo, močnejšo, ki bo delovala z 100 kw. oddajno elekronko, kon« struirano v Nišni»Novgorodu.
Izgotovljeni so velikopotezni načrti za radio promet s Sibirijo. Poplave, snežni vi« harji, pomanjkanje cest in sposobnih delav« cev zabranjuje zgradbo žičnih zvez poseb« no v severni Sibiriji. Nasprotno pa računa* jo, da bo pri zgradbi radio oddajnih postaj ljudstvo rado pomagalo pri zato potrebnih delih. Glavne prometne točke, ki jih je tre« ba med seboj zvezati, leže največ ob rekah Ob, Jcnisej in Leni in niih pritokih, kar bo znatno pocenilo transporte potrebnega ma« terijala v te kraje. Tekom leta 1926. name« ravajo dograditi 10 kw. oddajne postaje v Jakutsk in Irkutsk. Kulturno obvladati in povzdigniti nameravajo Turkestan in je za tam projektiranih osem oddajnih postaj, ki bodo zgrajene vse prihodnje leto.
Veliko pozornost posvečajo radiofor.iji in so določili, da se bo veliko število oddajnih postaj v državi, kljub velikemu privatnemu prometu, gotov čas uporabljalo tudi za ra« diofonska oddajanja. Zato bodo vse te po« staje opremili tudi z oddajnimi aparati za radiofonijo. Sedaj so v obratu sledeče radio fonske oddajne postaje: Moskva, Leningrad Kijev, Charkov, Nišni.Novgorod, Ivano« Voznesensk. V izvršitvi pa: Gomel, Minsk, Erivan, Tiflis, Taškent in druge. Tekom dni« gega leta nameravajo spraviti njih število ra 50. Radiofonijo smatra vlada za najuspe« šnejše poučevalno sredstvo in ga močr.o podpira. S kolikormogoče nizkimi taksami in podpiranjem pri samoizdelavi prejemnih aparatov jo skušajo napraviti dostopno vse mu narodu.
Dve leti radiofonije v Berlinu
Koncem oktobra t. 1. je preteklo dve leti, odkar so oddajali v Berlinu prvi radiokon« cert, ki je bil namenjen širšemu občinstvu. Tedaj se je začel zmagoviti pohod radiofo« nije, ki je našel tudi pri nas odmev. Poleg nelraterih drugih postaj, sprejemamo pri nas še danes največ program berlinskih (oddaj« ne postaje) oddajnih postaj, zato nas bo mogoče zanimala slika tega razvoja, ki nam jo podaja dr. Bredow.
Za radio se je zanimalo pred dvemi leti le par oseb, in še tiste ne brez vseh pred« soakov, danes ga uporablja vsak dan nad -LJ.090 ljudi kot vir umetnosti in pouka. Ra lio je razširjen po vseh hišah v vseh me« stnih delih. Kako bi pač pogledali in cenili človeka, ki do danes o njem še ni ničesar čul. Dve veliki radio»razstavi sta skrbeli za to, da se jc javnost seznanila s tehniškim delom radiofonije; in danes je malo ljudi, ki hi jim bila radiofonija manj jasna kot navaden telefon. Iz nekdanjega čudeža je postal eno, danes največ uporabljanih oro* dij. Prejemni aparat je postal danes del d'"« mačije, ki mu v vsaki hiši posvečajo naj« večjo pozornost. Če bi ostala radiofonija kot je bila v začetki , v svojih programih le pri poskočnem razvedrilu, bi bilo seveda treba pričakovati, da bo po prvem navdu« šenju, ki sc je izražalo v neverjetno hitrem l.araščaniu poslušalcev, nastopila pri teh splošna utrujenost, jn si bodo ljudje, siti te igračke, poiskali drugo. Pred tem pa sta nas obvarovali dv s^-ari; cilj, z radiofonijo vzgajati in to črpati iz prejemnih aparatov, ki iih sestavljaš sam.
j-rogramov prvih tednov se je počasi izluščilo pravo jedro, iz katerega je pognala današnja radiofonija: stremljenje po popu« lami umetnosti in duševni kulturi.
Sedaj smo tako daleč, da je postala radio« fonija kulturno vprašanje, ki ga naša do« ba ne sme pustiti nerazrešenega. Dve leti radiofonije v Ne ičiji sta zadostovali, da smo postali vodniki na poti k popularni umetnosti potom tehn:ško dovršene radio« for c. Število abonentov v državi znaša skoro 1 milijon in še vedno narašča. Med temi je 50.000 v raznih radioklubih organi* ziranih članov <n je pričakovati, da se bo ! to število še znatno dv;gnilo. V radiofoniji ; je nerazrešenih še mnogo tehniških in dru* I gih vprašanj, ki čakajo organiziranih ama« i t ;v.
\
Letošnja Noblova nagrada za fiziko
Akademija znanosti v Stockholrmi je iklenila. da podeli Noblovo nagrado za r-ziko \ seučilišketnu profesorju Manne |5iegbahnu v Upsali.
Profesor Manne Siegbahn je pričel •.sojo vseučiliško karijero na vseučilišču v Sundu na Švedskem, in sicer kot I naslednik znanega švedskega fizika [fe-ciberga. Profesor Siegbahn je ustva-I ritelj rontgenospektroskopije. Odkril je | črte M serije v rontgenovem spektru ter jc pred enim letom ugotovil, da se morajo X žarki lomiti podobno kakor ;'e to pri optičnih žarkih s pomočjo | steklene prizme. Njegovi učenci so znameniti fiziki Coster, Stenstrom in češki učenjak docent dr. Dolejšek. Najznamenitejše Siegbahnovo delo je 'Spektroskopija rontgenovih žarkov*, v katerem popisuje metodo svojega dela. Napisal je tudi veliko razprav o metodiki rontgenospektroskopije.
Polet od severa do juga
V pondeijek zjutraj namerava poleteti znani angleški avijatik Alan Cobham z aerodroma v Adgware blizu t Londona v Kapstadt. Nedavno je Cob-hani vodil aeroplan. v katerem je potoval poveljnik angleškega zrakoplov-stva sir Seiton Braneker v Indijo. Na svoji novi poti bo imel Cobham dva spremljevalca, in sicer mehanika, ki ja ie spremljal že v Indijo in kinoope-raterja. V pondeljek upa dospeti do Lyona, odkoder poleti do Kaira. Iz Kaire poleti v Wadi Halfo, dalje nad železniško progo do Shereik in ob toku Nila do Hartuma. Iz Hartuma se napoti zapadno od Belega Nila do Eleri. potem -a naravnost proti jugu preko Uganda a severnemu bregu jezera Viktorija. Xer pa atmosfera nad jezerom ni zanesljiva. namerava Cobham leteti nad vzhodnim bregom preko ozemlja Tan-;ar.iki k južnemu koncu jezera Tanga-niki. dalje nad severno Rhodezijo do Livingstone, kjer se obrne proti vzhodu
dospe do Bulavago. Naposled ga bo • idila zračna pot preko Pretorije in 31oemfonteina do Kapske kolonije. Pot i Kaira do Kapstadta znaša približno 5200 milj. Cobham bo lete! s hitrostjo | i 00 milj na uro. Če bo vzdržal aeroplan dnevno 8 ur v zraku, bo tra.ial -o-iet približno teden dni. Z železnico ali avtomobilom bi se vozili od Londona do Kapstadta 60 do 75 dni. kakor bi bili pač klimatični pogoji. Razdalja od Londona do Kapstadta znaša 8000 milj, /tračna črta, odnosno pot, ki jo je izbral Cobham. pa samo 5200 mili.
Aeroplan bo preskrbljen z motorjem, ki irna 3-85 konjskih si!. Bencin in rezervne potrebščine bodo pripravljene ■a raznih krajih. Ekspedicija vzame s seboj puške in športne pištole, s katerimi bi si mogla v slučaju potrebe nabaviti divjačine. Ker vodi zračna pot iz Kaira do Kapstadta nad neprodanimi džunglami, so dobili udeleženci po-leta vsa potrebna zdravniška navodila in pripomočke za slučaj, če bi koga ugriznila strupena kača ali če bi dobil ' ako tropično bolezen. Ni namreč izključeno, da se bo moral aeroplan spustiti tudi v džungli.
Collarich pred razsodbo
Trst, 13. novembra.
Danes je bi! zadnii dan obravnave oroti banditu Collarichu pred porotnim sodiščem v Puli. Porotniki so bandita zelo obremeiili. Odgovoren ie za celo rsto zločinov, in sicer: za zločin umora. izvršenega nad sestrama Tracanelli, sjostilničarko Del Monte. krčmarjem Ritterjem in orožnikom Consalterjem. Obtožen je poskušenega umora nad ka-rabir.iierjem Valotto. tatvine v škodo dr. Licaussija. poskušenega umora nad bivšo ljubimko Legišo. istega dejaiia nad -»rožnikom Papoagaliom. ropa v škodo "iildegarda in Alberta Fischerja. poskušenega umora nad noliciiskim agentom Pušnarjem. ropa v škodn Karle Rehar-jeve. nasilja nad organi invne varnosfi itd. Nosil je Proti prepovedi bombe in nrožie, ukrade! ie 20 kg srebra, bicikeli
in se je omadeževal z različnimi prestopki.
Državni pravdnik je predlaga! stroge kazni: za Collaricha dosmrtno ječo v kaznilnici s temnicami in posti; za Bat-tistiga 14 let in 9 mesecev ječe. za Czer nega in Bisina po 10 let in 10 mesecev, za Smolarsa 5 let in 10 mesecev, za Neffata 5 let in 7 mesecev, za d-- Rossi-ja 4 leta in 2 meseca, za Lincorija Santa 11 mesecev in 20 dni zapori Za opro stitev so predlagani: Romeo Bilus, Fran čiška Viscovich. Bruno Rontelli, Ivanka Viscovich, Collaricheva ljubica Ivanka
Jurmanova, Janez Kovač. Franc Sosič, Herman Tercovich. Barbara Viscovich. Jakob Loeber. Leonard Butti, Hektor Benolich. Gustav Baviera in Andrej Vi-dovich.
Ko ie bila razprava že spora.i zaključena, je vstal v kletki Collarich in ie rekel: «Zahva!iu.iem se državnemu pravdniku za kazen, ki .io je nredlagal zame, posebno za poostritve. Ce želite, gosp. predsednik. lahko Vi še nekaj dodaste. Hvala vsem, ki so se trudili zame. Dru.gega nimam povedati.«
Razsodba bo prečitana jutri ob 16.
poskusnemu atentatu na Mussolinija
Palača Chigi v Rimu
Zadeva je znana vsem čitateljem. saj smo bili radi nje kruto udarjeni baš Slovenci. Tržaškim fašistom je bila vest o nameravanem atentatu dobrodošel po-
Posiar.ec Zaniloni
vod, da so navalili na uredništvo in tiskarno «Edinosti», edinega jugosloven-skega dnevnika v Italiii, demolirali i i zažgali mobiliiar uredništva ter poškodovali tiskarske stroje. Kako so se razvijali dogodki, nam je še v svežem spominu.
2e takoi ob prvih vesteh o atentatu so se pojavili v Italiii sami dvomi o nji-
hovi
p ■ "ČHPSti.
A"

-"'i. da
General Capello
bi res obstojala kakn zarota, in so bili mnenia. da ie bila zarota nalašč izV,instalirana. da se obrne pozornost Evrope od predstoječega IMatteottijevega pro cesa. obenem pa dobi povod za nasilen obračun s orostoz;darii in sociiali-
sti. Italijanska vlada oa vztraja na tem. da ie zarota res obstoiata in da se je posrečilo jo šele v zadnjem hipu razkriti. Kot vodii zarote sta v preiskovalnem zaporu general Capello. ki je baje poskuša! zanesti zaroto v armad«, in socialistični poslanec Zaniboni, ki bi bil mora! izvršiti atentat na Mussoliiija. To naj bi se izvršilo v trenutku, ko bi Mussolini povodom o-bletnice zavzetja Rima no fašistih nagovori! manifestira-ioče množice z balkona palače Chigi. kjer ie sedež zunamega ministrstva.
Kai in kako je s stvarjo, bo pokazala šele nadrd-na nrf,;skava. ki pač ne bo mogla trnino nrikriti resnice, čeprav jo vodiio fašisti. S'cftr pa ie podoba že po dosedanjem razvoiu dogodkov, da vesti o zaroti niso č'sfo !zm"S1ien-n nmnak da so nekateri liudie. ki i;h ie fašistov-ska diktatura pocmala v obup. res raz-motrivali o možnosti kako bi se otresli tega pritiska nasilnim potom.
Prebrisani zločinci
Pred nekai dnevi se je odigral na ulici Pierre Nicole v Parizu nadvse komični prizor, ki je vzbudil sprva v mnogoštevilnih nasantih mnenja, da gre za snimanie kakega komičnega filma. Liud-je, ki so se nahaiali v omenjeni ulici, so se namreč zelo začudili, ko so opažala. da se je naenkrat dvignila deska s strehe mimovozečega jetniškeca voza in se je v tako nastali odprtini pojavila glava nekega jetnika Kmlu za glavo se je prikaza! gornji del teelsa in za njim še ostalo te!o. Mož je polagoma zdrknil ob strani voza na tla in prasnil v beg. Teda.i pa se ie puhliki stvar vseeno' zazdela malce sumljiva. Ljudje so je!i klicati stražnika, ki je sedel na kozlu poleg voznika, in mu povedali, kai se je zgodilo. Voz se je takoj ustavi!, bi! pa je tudi že skramo čas. zakai baš se je pripravljal že drtrei kaznjenec, da pobegne no isti poti kakor prvi. Pobeglemu jetniku ie ime Orfev Buecari in je star petindva'set let. Znan je kot nevaren laški zločinec. Nahaja! se ie baš na poti proti iustični plači, kier se je imel zagovarjati zaradi poskušenega umora nad iečariem. Vzlic intenzivnemu zasledovanju se oblastim še do danes ni posrečilo ujeti ga.
Manj sreče na je imel drugi zločinec, ki ie hotel pobegniti v Londonu. 7. oktobra sta ušla iz pentonvilleske ietniš-nice dva kaznienca. od katerih se ie oblastim kmalu -»osrečilo enega izslediti, drugi pa ie izdnil brez sledu. Nedavno pa ie tudi drugi, John Murnhv po imenu, in sicer na uprav bnnalni način pade! v roke pravice. Zločinec s. je namreč vozil z motornim kolesom v
Camden-Townu (na severni periferiji Londona). Hotel je ravno zaviti iz neke stranske ulice na glavno cesto. Policist, ki je stal na križišču, je kolesarju dal znamenje, nai postoji, toda ne morda radi tega, ker je zločinca prepoznal, nego le zato. ker je vladal na glavni cesti tako velik promet, da je bilo opasno. zaviti z tnotociklom v množice. Stražnikom niti slutil, da se nahaja v njegovi bližini toli iskani zločinec. Murp!1^ ie bil seveda previden in je motoriem obstal, toda zalet ga je zanesel tik pred stražnika. Le-ta je povsem slučajno pogledal vozaču v obraz, ki se mu je za-zdel nekam znan. Zato se ie sklonil k njemu, da bi si ga natančneje ogledal, ali Murphyju se je stražnikova kretnja zdela sumljiva, uvidel je, da je razkrinkan, izpustil je plin in odbrzel z moto-ciklom na glavno cesto. Stražnik je nemudoma zagnal alarm, skočil v niimo-hiteči avtomobil in začel zasledovati begunca. Lov. ki je bil mestoma zelo razburljiv, je slednjič končal z uspehom. Zločinec je spoznal, da .ie od vseh strani obkoljen in da mu je nemogoče no-begniti, ter se je udal.
Anamski cesar umrl
»Jutro* je že poročalo o smrti anam-skega cesarja Kai - Dinha. ki ie po daljši bolezni preminul 6. t. m. v svoji palači v Hue. glavnem mestu Anama. Kljub temu. da ie užival v svoji mladosti evropsko izobrazbo — študiral je v Londonu in Parizu — je bil kot vladar skrajno konservativen in le težko dostopen reformam. Suveren je bil samo napram svojim podanikom dočim je vodstvo Pravih dr?a.vn:'i nocTr»yt zlasti pa
zunanje politike popolnoma prepustil Franciji, pod čigar v lektoratom se na haia država Anam s svojimi 5 milijoni prebivalcev že od 1. 1884.
Cesar Kai Dinh je zasede! prostol leta 1916. in ie živel s Francijo ves čas v na.iboliših odnošaiili. Francoskemu vplivu je tudi pripisati, da se ie cesar odločil. izštudiraiti svoiesa sina. prestolonaslednika Vinh Thuy-a popolnoma na francosk'h šolah. Baie se ie princ v letih svoiih študij v Franciji navzel povsem modernih nazorov, tako da se obetajo sedai tudi Anamu boljši časi.
Stalno name£čei)ie dobi več dobrih, Imžbanih
kroiačeo
za velike in male komade. Le trezni in dobri delavci naj se obrnejo na konfekcijsko tovarno
Fran Derenda & Go., Ljubljana,
Emosska cesta št. 8.
Nova maska prot? strupenim plinom
Maska v obrambo proti strupenim plinom se je rabila tekom zadnjih treh let svetovne vojne v veliki množini kot boj no obrambeno sredstvo. Vojak mora masko tako tesno pritrditi na obraz, da more iti zrak samo skozi odprtino, k: se nahaja na koncu cevi, ki izgleda kakor nekak gobec. V tej cevi se nahaja-
jo razni kemični predmeti, ki čistijo zrak od strupenih plinov. Kot sredstvo za čiščenje zraka od 9trupenih pliiiev se rabi natronovo apno. soda v raznih spojinah, natrijev sulfat itd.
V svetovni vojni je delalo kemikom, ki so izdelovali take maske, največjo preglavico vprašanje, kake strupene pli ne bo rabil sovražnik. Za vsak strupeni plin je treba uporabljati posebne kemikalije. da ga nevtralizirajo,, tako da ne škodi pljučam. Največji mojstri v iade-lovanju strupenih plinov za časa svetovne vojne so bili Nemci. Na Viljemovi akademiji znanosti je izdeloval cel štab znamenitih nemških kemikov vedno nove strupene pline, tako da je antanta le težko dohajala z izdelavo mask. Znano je, da so Nemci prebili italijansko fronto pri Kobaridu v prvi vrsti s pomočjo strupenih plinov. Ker niso imeli italijanski vojaki mask, ki bi nevtralizirale nemške strupene pline, so kar celi polki obležali kakor od strele zadeti.
Veščaki trdijo, da bodo v bodočih vojnah igrali strupeni plini še večjo vlogo, nego dosedaj. Menijo, da bo vsak vojak na fronti moral imeti masko proti strupenim plinom, drugače da bo takoj obležal mrtev.
Kakor poročajo francoski listi, je francoska armada baš te dni preizkusila novo masko, ki ima to prednost, da hkrati nevtralizira lahko vse doslej poznane vrste strupenih plinov. Poskusi so se baje izborno obnesli. Kako je maska konstruirana v svoji notranjosti in s kakimi kemičnimi tvarinami je napolnjena, to je seveda strogo čuvana vojaška tajnost, za katero se bodo lovili sedaj nešteti špijoni. Kako izgleda maska na zuna.i, kaže naša današnja slika.
Gradbena mrzlica v Berlinu
V	Berlinu se je vzbudila gradbena podjetnost, ki po svojem obsegu gotovo ne najde primere v zgodovini mesta. Prvič od onega usodnega poletja leta 1914. se je v glavnem mestu Nemčije pojavila zdrava stavbarska aktivnost. Deset let .ie za sleherni projekt večjega obsega primanjkovalo na materijalnili in, kar je bilo še važnejše, na psihičnih pogojih. Nikdo ni imel poguma, lotiti se projektov, o katerih ni mogel z zanesljivostjo vedeti, da-li se bodo od danes na jutri rentirali. Denar in živci so podlegli borzi. Moral je priti polom, moralo je nastopiti iztreznienie, potem šele je bilo mogoče upati, da bo zdravi človeški razum zopet prišel do svoje stare veljave in ž njim razumna, ne hazardna špekulacija.
V	zadnjih mesecih se v Berlinu dosledno de!a na tem, da se zgradi v naj-prometnejšem in najbolj ži ahnem delu zapadne berlinske četrti prava pravcata kino-četrt. ki se bo, koncentrirana na najmanjše arealne dimenzije, ko bo do-
Rranislav Ntišič:
Dve koncertni točki
Deset minut ie že čez devet, koncert pa začne točno ob devetih in jaz ga mam otvoriti s svojim predavanjem. faz Pa sedim še pri brivcu in levi del "braza ie še ves bel od mila.
Podvizajte se, prosim Vas. podvizajte se!» preklinjam brivca, ki ie pravkar zinil, da mi pove. kako se ie nenavadno Jobro zabaval na natakarskem plesu.
'•Podvizajte se! s šepetam obupni, Predstavljajoč si obup pripravljalnega 'Jbora. ki nima še prve točke programa.
Nazadnje, ko sem se osvobodi! brivskih šap in prišel na ulico, sem začel korakati z velikim telovadnim korakom od šest kilometrov na uro. Ze je deveta i dvajset minut, iaz na. prva točka programa. sem še na Teraziiah. občinstvo .'.estrpno čaka na začetek, prip-avlialni -dbor pa ie ves obupan zasedel vse te-efone v okolici »Moskve« in zahteva stočasno zvezo s celo knjigo telefonskih naročnikov, da bi me kje našeL
Dospel sem slednjič tndi pred »Moskvo«. ali zda.i se je treba še popeti. Klub. v katerem bom predaval, se nahaja v drugem nadstropju. Kdo bo tekel navzeor no stopnicah in ootem zasop-
Ijen sede na kateder Lift pa medtem še vedno vleče posetnike zabave in kdo ve. kdaj pridem na vrsto.
V tem trenotku mi pade srečna misel na pamet, da ie tud; pri stranskih stopnicah, iz stranske ulice lift. in odhitel sem na tisto stran.
Lift je bil v parterju, nikoarar od občinstva. situaciia ie rešena. Naletel sem samo na eno damo. priletno dekoltirano s fantastično frizuro, ki ie istotako nestrpno čakala pred vhodom v lift.
«Alf želi gospa morda gor?»
»Da!*
* V drugo nadstropje?*
«Da, na ko<ncert!»
Povabim b in ona stopi v lift, jaz pa grem oo'skat oikola. ki se v takih prilikah običaino ne more naiti. Gotovo ie tudi on zaposlen na sprednii strani.
Vrnem se tudi iaz in sedem krai crosne v lift. da oočakava skupno na pikola. Nestrpna ona. nestrpen iaz. Pikola pa od nikoder. Pogleda ona na uro. poele-dam tudi iaz na uro. na nienem obrazu se začrta izraz obupa in tndi na mojem obrazu se začrta izraz obupa, a pikola ni od nikoder.
»Kai bi ne mogli sami sprožiti lift?* vpraša ona.
»Seveda... mogli bi!» — in zaprl sem vrata m strese! vrv ir lift se ie kakor
balon vzpel prijetno kvišku.
Gospa se razvedri, in razvedrim se tudi iaz. Začela sva se celo spotoma razgovarjati.
«Oospa gre tudi na koncert?»
«Da, ali sem zakasnila, moja točka pa je druga na programu *
»Sonata št. 6 solo na klavirju?*
«Da!»
»Potem se ne bojte, jaz sem prva točka nrograma.*
»Predavanje?*
»Da.»
»Drago mi ie!» in čisto ji je odleglo, ko ie videla, da ie tudi Prva točka zamudila.
Tako sva se predstavila eden drugemu in imela prvo nadstropje že za sabo: lift se ie elegantno vzoenial in nosil dve programski točki, ki iih je občinstvo nestrpno pričakovalo, priprav-lialn' odbor Pa obupno iskal.
Prišla sva do drugega nadstropja, ali istočasno me ie obšla nesrečna in pora-žuioča misel.
Nisem vedel, kako se zaustavlja lift in kai naj storim, da obstane v drugem nadstropju in sem samo povlekel za ko-nonec.
Tudi drugo nadstropje ie že tu; vidi njegov pod na vrhu steklenih vrat in sriei. že ie na nolovici vrat. ObliiV me
vsega znoj. Začnem tipati ključavnico, tresti oni konopec, tolči ob steklo. Aja. lift gre mirno in elegantno tudi mimo drugega nadstropja in šele tedaj opazi gospa položaj.
«Vi ne znate zaustaviti lifta?»
»Ne.»
«In ie drugo nadstropje že pod nami?*
«Da!»
«Joj!» je planila ona in začela kakor levinia tresti rešetko na kletki.
Jaz nisem vzkliknil «Joj!», ali zbegan sem bil kakor riba v mreži in nisem vedel ne kai in kako. Lift se je med tem elegantno vzoenial. šel ie mimo tretjega nadstropia šel ie tudi mimo četrtega nadstrooia in nenadoma, se ie nekai streslo in gospa se ie spustila v moie naročje tako lepo kakor v kakšni gledališki igri.
Lift ie udaril ob podstrešje in dalje ni mogel. Prilepil se ie tu pod strop ko !a-stovičie gnezdo in niti sanialo se mu ni. da se nahniata v njem dve prvi programski točki.
«Joj!» zastoka zopet gospa Sonata št. 6, «kaj bo zda.i?*
«Ne vem!» sem odvrnil obupan.
»Ali se lahko kako rešiva?*
»Ne bo šlo!*
»Za božio voljo, kaj pa poreče moj
mož. On je v pripravljalnem odboru in ie šel prej z doma, mene pa ie zadržala frizerka.
«Mene pa brivec.»
«Kaj pa občinstvo, koncert?^
«Ne vem. Začeli bodo program najbrže od zadai.*
»Pa dobro, ali* — navali na gospo Sonato nova plima obupa — «kako dolgo bova tako sedela?*
«Dokler ne pade komu na pamet, da nas povleče dol.*
Sedla ie vsa obnpana v kot plišaste klopi, iaz pa v drugega. Prošla je ena minuta, prošli sta dve, prošte so tri, štiri. pet... Celo leto.
»Ali vendar, priznali boste pač. da je ta položaj zelo neprijeten,* povzela je ona križeč roke od obupa.
«Priznam.»
»Kai poreko liudje. da sva tu. takore-koč na podstrešju — jaz, omožena.
«Res je. ali...»
«To ie strašno.*
Prešli sta še dve minuti. Ona je bila že vsa utrujena in upehana in čutfl sem potrebo, da jo potolažim.
»Ne skrbite... moramo dol prej ali slej moramo dol...»
»Da. ali kdai bo to*— se ji vrne obup — «to se menda še nikomur na svetu Bi pripetilo.«
gotovljena, mogla primerjati le s Time-squarom v Ne\vyorku. Okoli spominske
cerkve cesarja Viljema v bližini Kur-fiirstendamma grade momentano sledeča kinogledališča: Rialto, ki bo imel prostora za 3000 ljudi, Gloria-palačo z 2000 sedeži. Kapitol s 1500 sedeži. Tem se pridružujejo palače, ki so v tem delu mesta obstojale že sedaj, to je predvsem Ufa-palača ob zoološkem vrtu. ki je bila pred kratkim adaptirana, tako da ima sedai prostora za 3000 posetni-kov (poprej za 2000), in še štiri druga velika kino-gledališča, ki imajo skupno prostora za 3000 ljudi. Ko bodo vsa ta poslopja dogotovljena, bo v tei četrti vsak večer prostora za 30 do 40 tisoč kino obiskovalcev. Takrat pa bo tudi izgubil stari centrum Berlina, Friedrich-stadt, svoj historični pomen kot zbirališče in središče zabave in tujskega prometa. Zakai težišče velikomestnega življenja novega Berlina se bo brezpogojno pomaknilo na zapadno stran mesta.
Tudi v zunanjih okrožjih Berlina kli-jeio poslednje čase vsepovsod novi kinematografi iz tal. V Wilmersdorfu sta bili zgrajeni nedavno kar dve palači. V Charfottenburgn bo še tekom tega meseca otvorjen Picadillv z 2000 sedeži. Ufa, največje nemško filmsko podjetje, ie baš predala v promet svojo palačo v Konigsiadtu in malo poprej gledališke na Turmstrassi. V obeh ie prostora za 2000 ljudi. Gloria-palača, ki še ni dograjena, bo imela razen navadnega dohoda še dohod nod zemljo. V Kurftir-stendammu bodo namreč zgradili predor. zakaj drugače bi bilo nemogoče po končanih predstavah izpustiti vse tisoče obiskovalcev na cesto, ne da bi občutno zavirali promet.
V	trenutku, ko to pišemo se vrše tudi grandijozna dela na preureditvi stare športne Dalače na Potsdamski cesti, ki bo kmalu docela urejena in dostopna publiki. Parket v njei bo izpremenjen v ledeno areno, v kateri bo imelo preko 2000 oseb ooleti in pozimi priliko ariti se v drsanju. Okrog in okrog arene bodo postavljene elegantne lože ifl sedeži, na katerih bo prc,r'ora za deset tisoč gledalcev. Ob posebnih prilikah, zlasti pozimi, se bo arenn lahko izpre-inenilr) v dlesno dvorano, ki bo največja plesna dvorana v Berlinu: prostora v njej bo za dvanaist tisoč plesalcev. V tej palači se bodo prirejali tudi veliki ititernacijonalni boks-matehi in dirke. V to svrho ni notrebna velika izpremem-ba: ledena ploskev izgine, mesto nie se prikaže parket s tisoči in tisoči stolov ali pa lepo nagnjena, elipsasto zaokrožena not za dirkače.
Siediirič velia otrpniti, da nameravajo v Berlinu graditi tudi nebotičnike. Kot največ'? nebotičnik se že sedai. ko obstoie zgoli šele načrti, rmentjje palp"n «Zveze prijateljev lepe knjige®, ki bo postavila v Cliarlottenburgu enajst- do dvanajstnadsirepno palačo. Ta prvi berlinski nebotičnik bo vseboval: nro-siore za urade, dvorano za prireditve razstav, koncertne dvorane. Istočasno so se začela tudi ueia za zgradbo velike paiače »Evropa* nasproti anhaltske-ga kolodvora.
Iz vsega tega je jasno razvidno, da se je Nemčija in zlasti še Berlin dobro opomogei od gospodarske krize, ki ie preplavite Nemčijo ob času valutnega debakla.___
Gledališki škandal v Bukarešti
V	sredo je prišlo v gledališču Regi-na Maria v Bukarešti pri pretnijeri avtorja Herza do velikih škandalov. Vse-učiliška cmladina. ki očita Herzu, da ni bil za nemške zasedbe patrijotičen, je napovedala, da ne bo trpela, aa se uprizori predstava izdajalca domovine v gledališču, ki se imenuje po kraljici. Naravno, da je za to premiiero vladalo izredno zanimanje, ker je vse mesto vedelo, da pride tlo demonstracij.
Ko se je zastor dvignil, so začeli dijaki peti državno himno, nakar ie vse občinstvo vstalo. Tudi med predstavo so se ponavljale demonstracije. Občinstvo se je razdelilo na dva tabora. Z odra so skušali pomiriti demonstrante, kar se jim pa ni posrečilo. Posebno omladina je bila glasna in ie neprestano vpila: cDol z izdajalcem! Dol s prijateljem Mackensena!*
Demonstracije so se šele porehaie, ko je ravnateljstvo gledališča poklica-
lo policijo, k! je demonstrante in oni de! občinstva, ki se jim ie pridružil, odstranila iz dvorane. Pred gledališčem in po sosednjih ulicah so se iemonstra-cije nadaljevale. Policija je inie'a mnogo opravka, da je razjarjsno množico razpršila.
Kozmičnemegle
Astronomski pomenki.
Malo ie nebesnih pojavov, ki bi kdai-koli mogli vzbuditi zanimanje astronomov v toliki meri kakor oni neiasni mali košček nebesnega svoda, ki ie zna.i pod imenom Andromedine megle in ki ie v jasnih nočeh viden tndi prostemu očesu. Moderna asironomiia se že dolgo časa poslužuje vseh mogočih tehničnih pripomočkov, da bi razkrila tainost Andromede. kakor se običamo nakrat-ko naziva ona fina megla. Pri tem ji uslužno sroii na razpolago leča, prizma in fotografična plošča.
Nekateri astronomi so prebili leta in leta v raziskovaniu Andromede. in o zvezdoslovcu Bohlinu se pripoved uie. da ie več kakor 40 tisočkrai sam nreme-ril in s pomočio teleskopa razvska! An-dromedino meglo Raziskovalcem pre-tečenih desetletji ie kmalu postalo ia-sno. da Andromeda ne sestoji iz kaotičnih plinov. kakor so astronomi prvotno mislili, nego da ie Andromeda sestavljena iz samih neskončno med seboi ln od nas oddalienih zvezd. Te fantastično velike razdalie so vzrok da se nam sistem tisočih m tisočih solne, od katerih ie večina na'brž neprimerna večia kakor naše solnce. s prostim očesom in tudi v daIinogled;k vidi zgoli kakor fina. tenka meglica. Šele naivečii teleskopi so mogli razkrojiti ro meglo v posamezne svetlikajoče se točke in tako upravičiti domnevo, da ni Andromeda nič drugega kakor neizmerno prostra.io otočje svetov.
Spektralna analizi '> rUbtfofe podatke še izpopolnila: dogiala te. da sestajajo zvezde, ki tvorijo Andromedmo meglo, iz ognieno-tekočega iedra in iz atmosfere, obstoieče iz žareč;h olinov. V spektroskop zaieta svetloba Andromede iasno dokazuie. da ie to svetovie po svoji snovi slično našemu solič^e-mu sistemu. Tako so se našli v svetlobi Andromede elementi, ki so nam že znani n3 podlagi spektralne analize drugih zvezd, in ki tvorijo tudi sestavni de' r.aše zemlie. Astronomom se ie da'ie posrečilo tudi dokazati, da so t;soči in tisoči solne, ki tvorio A idromedo, razporejeni v obliki snirale.
Kako daleč ie torei ta čudoviti soinč-ni sistem oddalien od nas? Odgovor na to vprašanje ie nebesnim raz;skovalcem povzročal težke skrbi. Prve cenitve, ki
so zagledale beli dan. so se tned seboj zelo razlikovale. Se pred kratkim je bil nemški astronom VVolf ki sk)vi kot najditelj neštetih planetoidov, mneija. da je Andromeda po vsej verjetnosti oddaljena od nas 30.000 do 40.000 svetlobnih let. Ta razdalia ie tolikšna, da si je sploh ne moremo ponazoriti. Le pomislimo: naiskrameiša točka našega solnč nega sistema. Neptun, ie oddalien od las «!e» štiri svetlobne ure. Sirius pa »jedva« osem Tet. Isti solnčtii žarek, ki obkroži osemkrat v eni sekundi zemeljsko obVi in ki nas doseže ceio s toli oddaljenega solnca kakor je Betegeuze v Orionu. v 150 letih. ta'sti solnčni žarek da ootrebuie nreko 30 tisočletii. nredno prihiti iz Andromede do nas? Ne. pravi nainoveiša teoriia. ki io zagovarja astronom Scheiner. i i ki se zdi da is točne'ša kakor Wolfova. ne 30.000 let. =<00.000 svetlobnih let ie oddaliena An-clromedina mesrlica od nas! Nepoimlilve številke, človeški razum ie napram vam brez moči!
A še ni dovoli* Poročilo; ki ga ie n-ed kratkim obiavila zvezdama "a Monnt-Wi!sonu. postavka celo Sch^inerieve neskončie številke v senco Na observatoriju na Mount-Wllsonu so namreč dognali po metodi. ki baie dosedanie v točnosti ds'oko prekaša da ie Andromeda oddajna od	solnčneg« sistema 950000 svetlobnih let. Če ie ta trd'tev ročna, 'ahkn trd'110 da so astronomi našli v Aidromedoi meglici nai-odda'!pneiše svetovi" k^r iih ie dostopnih našim čutom. ?arH ki d^spevalo danes na našo zemlio. «0 svoio not z Andromede nastopili v času. ko ie bila naša zem';a še poseliena s prednotopni-mi_ živalmi!
Če hočemo izraziti razdaHo Andromede od naše zemlie namesto v svetlobnih letih v kl'"metr:h. dobimo ogrom-no število 10 triliionov.
Oprava ameriškega hotela
Kadar govorimo o Ameriki, smo na-vaieni v Svropi na številke, ki se nam zde corostasne. To ie tudi umevno, saj ie Amerika dežela neverjetnih možno-sti. Onstran oceana gre vse na velikansko Ni čuda. da so ondi tudi hoteli, ki so v Evrooi nemogoči. Da ie temu res tako. nai dokažem nasleinje vrstice. v katerih se hnčerno malo pomuditi pri enem naivečiih hotelov, ki ie bil baš te dni dog-aie.i.
V središču New Yorka ie v par mesecih zraste! iz ta! hotel Biltmore. Na-glašamo »1* tal«, ker po cestah nisi vide! dovajati aH odvažati gradiva Ves dovoz in odv.">z je šel pod zemlio. Hotel ima 23 nadstropji in i000 sob in ie sta! nekai nad 10 irvtlionov dolarjev.
Razrušeni Damask
Večje preglavice od Maroka, kjer ie Abd el Krim potisnjen že docela v de-fenzivo. dela Francozom Sirija. Upor Druzov se polagoma sicer, a trdovratno širi in francoska vlada ie že uv'de!a. da mu s samo silo ne bo tako lahko kos. Zato ie posegla po drugih sredstvih in se poskuša sedai z Druži zlepa pobotati. Prvi in naivažneiši korak v tem prav-cu ie storila z odnoklicom dosedaniega guvernerja generala Sarraila, ki ie bil med domačini naiboli omržen.
General Sarrai! je bil zagovornik že le-zne pesti, ki pa se ni obnesla, kakor ie pokazal razvoj dogodkov. Domačini. 3 tudi v Fvmpi, so mu v prvi vretf za-
merili. da ie dal brezobzirno obstrelie-vati Damask, ko so mesto zavzeli uporniki. Po bombardiranju ie bila uničenih cela vrsta zgradb in povzročena ognom-na škoda tudi nevtralnemu prebivalstvu.
Damask ie glavno mesto nekdaj turške. sedai francoske pokrajine Siriie in šteie okrog 200 000 prebivalcev. Radi dobrih železniških zvez se ie razvil v zadniih desetleffb v va?no gosnodarsko središče. Leta IW. ie mesfco skorai docela pogo-e!o. a so ga kmalu nanovo sezidali Sedai ga ie zopet zadela nova katastrofa radi obstreljevanja. Naša da-sliVa ki že r,7-"5,nfi ulico.
«Gotovo.»
»Kako gotK)vo?^
«Prosim Vas. zdai imava tako in tako čas. pa Vam zavoljo tolažbe to lahko tudi potrdim z neko povestjo. Torej. prifetiV) se ie nekai sličnega neki ^opa-dlji.*) Odšla ie k sestri, ki ie popadito v tretiem. četrtem selu na progi, da bi tam prebila dan m se zvečer s posledniim vlakom vrnila domu. Na povratku ie na predzadnji postali čutila potrebo, da stopi iz voza. dasiravno je tu stal vlak samo et?o minuto.
*) Popova žena.
^To bo pa dolga povest?« me prekine sopotnica nestrpno.
«Vseeno ie. lahko je še daljša, vidite, da nikomar niti ne pade na um, da nas spusti s podstrešia.»
Ona ie vzdihnila težko in obupno, jaz pa sem nadaljeval.
«Popadiia. ki je večkrat tod potovala, je vedela, dasiravno je bil mrak. kam hoče. ali koma i ie vstopila in se zaprla, ie vlak zažvižgal, ona pa ie tekla nazaj.
Ali kakor navadno na postajah, so bila vrata pokvarjena. Odzunaj 90 se lahko odpirala, odznotraj pa niso imela kliuke. Popadiia ie obtmno tolk'" no njih. voz pa se je premaknil in odšel, postajenačelnik se je umakni! v svioje
stanovanje, zaprl in pogasil svetiljke. postaia pa je bila oddaljena od sela in grešne popaaije ni nihče mogel s!'šati. Morete si predstavljati veliki obup po-padiie...
«To vendar ni prav nič podobno mo-iemu slučaju,i me prekine zopet gospa Sonata.
»Počakaite. bo podobno.*
Odkašliaia se je in potrpežljivo poslušala nadaljevanje povesti.
»Popadiia ie zaman razbiiala po vratih in nazadnie. utrujena in obupana je sedla na sedež, ki ni tako oripraven za počitek in se udala usodi. Prenočila bo tako celo noč. pa bo že Bog k?1^ storil ...»
«Torei jo je vendar kdo rešilje vzkliknila gospa Sonata.
•Čakaite. Okoli polnoči ie cula. da s: Približmejo neki koraki hišici, v kateri ie bila zaprta. V nji se prebodi nada hi povrne moč in znova začne razbijati In zares pojavi se nočni čuvaj in — odpre vrata...
«No. hvala Bogu —» je vzdihnila gospa kakor da ie že prosta.
-Čakaite. za božio voljo. Nočni čuvaj ie vstopil in začel strogo izpraš°vati po-padijo. ne da bi ie pustil ven: kdo si ti in kai iščeš tu?> Ona mu je vse povedala, ali on je sumljivo odmajal z sla-
vo: «Vse to ie izmišljeno, ti si kakšna vlačuga!» ji reče nočni čuvaj. — «Izm}-slila si si ceio. da se vrata odznotrai ne morejo odpreti: Vidiš, da se morejo!* fn nočni čuvai stopi v sobico in zapre vrata. Ali ko se je hotel prepričati, da se vrata lahko odrireio. ie ves prestrašen uvidel. da <e to nemogoče. In namesto same nonadi;e. sta bila zdaj popadiia >n nočni čuvai zaprta in za celo noč Ptxi kliučetn.
«.Toj!s
«Joi!» je zavoila tudi ponadiis ali pomoči ni bilo od nikoder. Nočni čuvai je tolve1 s nalico ob vrata. aH vse zastoni. In hočeš — nočeš — sta sedeta nočni čuvai in popadlja na tistem sedežu do ranega jutra.
»Ali vendar ne bova tudi midva do Hitra* — ie vadrhtela druga točka programa.
•Popadiia je glasno iokala in tarnala: kai noreče poo. kai !jttd'e. ko bodo izvedeli. da je D,-eW1a celo no? 7j nočnim čuvaiem v kletk! na podstrešja.«
«Sai vendar nista bila v kletki na podstrešju« me ie popravila gospa Sonata.
«Da. oprostite, to sva mtdva.*
«Zares. mož ln lhtdle.» ie zaskrbelo vnovič drugo točko programs.
»Nočni čuvaj pa ie tolažil pokadijo: aVeš, taka je pravzaprav stvar, te£
to ie v našem denarja nad po3 milijarde dinarjev. Motela ne mislimo opisati ker
je tak, koi so vse ameriške stavbe: ozek in visok in na zunai za naše pojme preprazen, kar se tiče arhitekture. Zanimiv pa je njegov inventar.
Za tisoč oseb ie treba pač ogromne množine pohištva in drugih stvari. Pohištvo je stab 250.000 dolarjev. Samo stolov je v tem hotelu okrog 8000. na-slanjačev pa 1000. Med drugim si je moral nabaviti lastnik za svoje goste 4000 tucatov brisač. 4000 prtov. 15.000 rjuh, 10.000 prevlek za blazine itd.
Naravnost bogastvo iiči v srebrnem priboru, ki ga je 75.000 komadov. Lastnik hotela je mora! kupiti po 12.000 žiic. vilic in nožev. 300.000 krožnikov. 11.00U skodelic. 40.000 kozarcev, 3000 jajčnikov itd., da ne govorimo o drugih stvareh. ki so požrle milijone.
Hoiel Biilmore ima vsega skupaj nad 200 natakarjev. 150 kuharjev. 100 tekačev. 100 sobaric. 50 tehnikov in mehanikov in 15 nočnih čuvajev.
Pa naj kdo reče. da ne prihajajo iz Amerike !e gorostasne Številke!
Grofica Bothmer ieva na zatožni klopi
, Berlin. 10. novembra.
Razprava oroti grofici Bothmerievj se nahaia sedai v položaiu. o katerem ni mogoče reči. ali bo prinesel za '-"bto-ženko ugoden ali slab konec. Tudi danes so bile zaspane priče, k? so deloma izpovedale ugodno za obtoženko. deloma pa tudi zoper nio. Posebno pozor-■is* je vzbudila iziava tainega ^vernika Riecka. ki ie rekel, da ne ve. če so bili pri niem ukradeni rimski kristali, o katerih se ne ve spominjati, če m koliko jih ie imel.
Se večio senzacijo ie povzročilo zaslišanje bivše neke groflčine sobarice, ki je po dolgih ovinkih prišla do besede ter izpovedala, da je nekoč zalotila svoio gospodinjo in policijskega stotnika liefteria skupaj v kopalnici.
Ta iziava ie posebno vznemirila obtoženko, ki je šinila pokonci ter glasno za vpila; «To so vendar stvari, ki ne spadajo v javnost!* Zagovornik obto-ženke ie vstal in orosil. nai se stvari intimnega značaia ne zanašaio v javnost, posebno še z ozirom na to, k"- ie pri raznravi navzoč mož obtoženke. grof Bothmer. Policija ie dalje predložila sc dišču neke dokumente, iz katerih izhaia. da ie grofica Bofhmerieva podedovala perilo, ki ga je prodaiala in o katerem ie oreiskova!ni sodnik menil, da Izvira iz tatvin ori tajnem svetniku Rlecku.
Radi teh dokazov je bila razprava za dva dni odgodena. Nadaljevala se bo v petek. Splošno se opaža, da n»nrav-Ija ootek procesa na ootsdamsko elito porazen vtis. Vse je namreč pričakovalo. da bo grofica razkrinkana šele ored sodiščem, potek procesa pa obtoženko naravnost razbremenjuje. !n to je, kar marsikomu kvari lepe račune.
Narodni muzej v Sofiji okraden
V noči od 6. na 7. t. m so vdrli v prostore Narodnega muzeja v Sofiji neznani tatovi ter so okradli muzeisko zbirko za dragocene predmete. se nahaja v prostorih stare moše.ie. ki stoji sredi mesta. Poslopje ima lepo dvorišče z nagrobnimi kamni in starinskimi predmeti. Okolu muzeja ie na-peiian iarek. okna pa so opažena z železno mrežo. Tatovom se posrečilo priti v zgradbo skozi glavni vhod s pomočjo vetrihov. Ko so tatovi na ta način dospeli v notranlost m""'''-' '-ro-storov. so nagrabili kar se je dalo. ©plenili so vitrine, v katerih so bile shranjeni stari novci, zlatniki, srebrniki in bronasti denarji. I6l komadov teh novcev so odnesli s seboj.
Denar je tem dragocenejši, ker je bil iz 5. do 2. stoletja pred Kristom ter je ime! zgodovinsko vrednost redkosti. Nekateri ncvci so bili še izza časa vladanja Filipa II. Macedonskega. ostali pa bi! izza dobe Aleksandra Velikega iz časa Demetra I. Polyorkteta ter Filipa in Aleksandra Velikega. Numizmatična vrednost ukradenih novcev znaša približno en milijon levov, njihova tržna cena pa je mnogo večia. Še večja je izguba z ozirom na znanstveno vrednost denarjev, ker jih sploh ne bo mo-
goče nadomestiti. Ukradeni novci so si našli v Bolgariji. Čudno je, da so tatovi pograbili baš najdragocenejše ;~reč mete. Vodstvo muzeja si ne moro tatvine tolmačiti drugače, kakor da ie Dri > pomaga! kak muzejski nastavljene. Radi tega suma je policija aretirala vratarja muzeja, njegovo družino ter vi drugih oseb. ki so bile z vratarjem prijateljskih stikih, pa niso navidez sebne poštene.
X Česliii Joktorat za jašistovskti čijjkt. Italijanske vlada je s,klcni!a, da sc podci vsem fašistovskim dijakom, ki tc po vo;~. delovali za fašizem, naknadni č&stsi dok*., rat. Morda bo med njimi tudi kdo, ki proslavil s četrtkovim napadom 2; trža.-:. cEdir.o3t».
X Nesreča v zraka. Dva italijanska ueix-plana, ki sta pred par dnevi poletela v trograd in sedaj vračata domov sta povratku, ko sta bila v bližini Cu-iha ca. prelazom Spliigen, zabredla v snežni viha.. Vsled snežnega meteža nist;i ničesar vide;: in sta se zaletela v skalo. Posledica je biia da sta ss obe letali popolnoma razbili is ;tr moglavili na tla. Posadka se je hudo po;' do-:-'
•irjcvalr.o naznanilo. V oglasm dv	'z lista je bil inserat. d3 je nekdt
iz^ tnico, v kateri je bilo 100.000 Dir Postti^mu najditelju jc bila zagotovljen dobra nagrada. Par dn: potem je bilo istem mestu čitati sledeče: »Gospod, ki \ izgubil tega ?n tega dne 100.000 Din, naj a nikar več ne vznemirja. Listnica se je nc--Sla!»
X Konec Peier.-Pavlove trdnjave Rusk: listi pišejo, da so petrograjska oblastva skle nila porušiti Peter.Peviovo trdnjavo in r.i njenem mestu napraviti velik športni park. Vendar ostanejo cerkev s carskimi grobovi in nekaj drugih zgodovinskih prostorov. Te sklep jc rusko prebivalstvo sprejelo 3 21-. c.ovol jstvom. kar radi verjamemo, ker je fc:.-la Pcte?»Pavlov» trdnjava ena najstrsfce Sih ječ na svetu, v katero so romali «korasami politični zločinci.
X Slaba stran filmov. Na železniški prc» gi med Parizom in Le Havrom so cpzzi. čuvaji zadnje dni dva čina sabotaže na si;, nalnih napravah, ki bi prav lahko povzroči!1 veliko nesrečo. Policija jc prijela dvs dečka v starosti 10 in 12 let, ki sta brez cr_. gega vse priznala. Rekla ste, da sta vide:: r kinematografu, kzko sta dvn roparja po. kvarila signalne naprave ua želcznici in t. ko povzročila železniško nesrečo. Tudi c dva bi rada hotela enkrat videti, kake. .kr-či vlak is tira in se razbije. Zato st;. p . kvarila več signalnih plošč in prerezali i: ce. Nato sta se skrila v bližini i«j čak:-L na vlak. ki bi po njunem pričakovanju mera! ponesrečiti.
X Biseri 10 dni na cesti. 2cna tvornih, js Samuela Goldschlagcrja je 27. oktob: zgubila v Budimpešti biserno ovratnice vredno 150 milijonov madžarskih kron (pr. bližno 120.000 dinarjev). Pred p^r dnev; ^ priSei mestni uradnik budinjpeštcusk; c Rado ca policijo in izročil ovratnico, ki i je bil našel na zelo prometnem Apponylje vem trgu. Dragulj je leiai na cesti tik oL pločniku, zraven postajališča cestne žele. niče. kjer je na tisoče ljudi hodilo vsak diu mimo. Ovratnica je bila pokriifi & tanko plastjo blata in je ležate cs svojem mesi^ dobrih deset dni, nc da bi jo kdo zaparL Ako bi pometači z večjo vnemo snažili ce ste, bi gotovo morali naleteti na dragocer: ovratnico.
X Čudovita dvojnike. V neki gostik. * Wilhelmshavnu se je pred kratkim, kako: posnemamo iz dunajskega aJoumala«, od: graS nenavaden, povsem svojevrsten prizo ki je povzroči! med navzočimi gosti stra'. in zaprepaščsnje. V gostilno je stopil n-:;. neznanec, se nameril k puhu in naenkr^' opazivši gostilničarja, obsta! kakor ukoj-Gostilničer je istotako obstal kot da ga zadel« kap, trese! se. je po vsem televc je zr! novodošlecu 8repo v lic:, kakor vidi duhš pred seboj. Tedaj pa so gostje stali pozorni, pristopili k mizi in v svn največje začudenje opazšli, da si stojita r. sproti dva moža, ki si nalikujcta kakor if ce jajcu. Vsakdo izmed njiju je bil uve: jen, da gleda pred teboj svojega lastne* duhd. Ko so se čez nekai čas» nekoliko ra.:-vezali jeziki, 3« je izkazalo, da sta si bil-obo dvojnika med seboj docela tuja in ■ nista biia niti od daleč v sorodu. Toda de-gnalo se je še več. in navzoči so se ču-dili čedalje bolj, ko eo ču!i, da sta bila ob: moža rojena v istem letu, da sta se pore čila v isti starosti, da sta se njuni hčerki re. dili istega dne in da je obema bilo tms Uršula. Kajne, dragocena snov zz okultistc zlasti za Omana Doyla!
prebijeva noč. ko sv3 nedolina otroka. liud;e bodo le brusili jezike, pop v* bo sumil.s
»Sai je res tako!* zastoče gospa. <!n zato.* je nadalieva! nočni čuvaj, »se niti ne izoiača. popadiia. da se obnašaš ko otrok. Če bodo že ljudie lajali in lajali in pop snmirčll in sumniči!, glej. da ti vsaj ne bo ža!.»
«No!» se ie začela upirati druga točka programa.
■jTako Je nočni čuvaj tv>navlisl svoio tolažbo pooadiii. dokler se tu® ona sama ni premislila in rekla: «Saj Imaš prav!»
»Moj Bog. ali se bov3 kmafn spustila dol?* ie povzela sopet nestrpno gospa Sonata.
»In tako sta pooadija in nočni čuvat preostali čas do zore obupno zamenjala s priletnimi trenotki.
»Ali se bova kmalu spustila doJ?» je povzdlsrmla eosoa svni s-las.
»In nočni čuval Je Imei prav hi popadiia ie imela prav *
«!n nočni Čuvaj te rekel popadiji: «Če bodo že iiudie lainli in laiali ln bo pop sumničil ?n sumničil, glej...*
»Ali gospod... To ste mi že rrikrar ponovili...* Hotela je nadaUevaH. ali nenadoma ie umolknila. Odspodai. ka-koe Iz neke globoke kleti, so se čuli
temni zvoki valčka. Ona ie prebledela.
»Koncert ie že ori Vratu, ples it z-Čel in midva še vedno visiva tu! Kaj rr-slite zares, dn bova še dolgo tu visela: »Najbrže. !ift ni nikomur vec potre ben. na naiu so pozabili.* ».ležeš, iežeš. kaj pa naj poeneva? »Nočni čuvai pa ie rekel popadiji...' »Ali veste, kaj ie popadiia rekla no. nemu čuvaju?*
»Vem!* in nasmehnila se je vnov:e dražestno in zarrosno.
Nehote sem Iztegnil svoio in naše njeno toplo roko. ki ie bila namemer.. da izvede sonato št. 6.
Ona ie poskusila, da jo izmakne ai: drugo roko sem jo hotel objeti nre'-stasa. šeoetaiog ii venomer:
»Nočni čuvai oa je reke! popadiji.. Zdaici oa ie ona vzkliknila rad^str: ' se odtrgala od mene.
Lift se ie spusti! z vso brzino. --kor gre pač \ saka stvnr z večio r-"* navzdol Zdelo se mi ie v tem trenot;-... da letim z neba, iz katerega me p"' nili.
»Rešena sva!* ie vzkliknila ona in dva ie izrekla te dve besedi, že sva b:>-v parterju.
»Tepec! Kdo ti 'o ukazal, oa spu.-/. lift!* sem se zadr! na osupnjenega Pi-
Kraljestvo mode
Značilne modne izprememhe
V novih modnih kreacijah ostaja silhueta seveda slej ko prej vitka in mladostna, kratka, vendar pa ob spodniem robu razširjena do največje možnosti. Zasluga m o dr, e iznajdljivosti pa res ni majhna, da se ii ie posrečilo pridružiti Sirokost k vitkosti. ne da bi radi teza slednjega količka! trpela. Pač Pa je velikost malce prikraišana. kar daje modernim kratkokrilkam izgled koketnib devojk.
Maskulinizem se bori za svoj obstanek. ker resnična ženskost skuša zago-spodariti na vsej črti. Mehkobne okro-gline ženskega telesa se uveljavljajo čedalje boli. Ka? lepo modelira žensko figuro že nekdai tako priljubljeni fn sedaj zopet se vračajoči *princess=>. Z njegovim povratkom je vsekakor končana preprostost kroienia ter se sraična obleka z dvema šivoma in svoio vseobčo primitivnostjo počasi, a sigurno umika mnogodelnemu kroiu. čigar tehnika zopet zahteva resničnega moisterstva. Gornjemu životu se prilega ioči prmces-sni obleki verni drug ie cRobbe taillc ur»: to ie obleka, k? ie fasonirana kakor v dele rezan plašč, katere Da nikakor ni •sameniati s preišniim takozvarrm teiklekloma. Prvi pojavi novih v dele krojenih oblek so bili sprejeti s čudnim presenečenjem, ki pa se ie kmalu poleglo v simpatijo, ker izprememba je koncem koncev v modi nač vedno bolj dobrodošla kakor navada in šablona.
bi hotela izčrpati vse krznarske Jeakwe. kar bi se brez dvoma tndi zgodilo. ako slučajno sedaj ne bi povsod tako občutno vladalo pomanjkanje denarja. Kllub tema pa si pomaga vsak kakor ve in zna. Tipična plaščna kreacija bi bila deloma prilegajoč se večdelni kroj. zadaj do skraine možnosti zvončast. sprfi-dai stikoma zapet, spodaj skrožen ter kroginkrog obrobljen s kožuhovino. Ta spodnji visoki obrobek se spredaj v skrožini prične izgubljati v ožje obrob-ie. ki se nato nadaljuje c!o vratu, kjer zopet preide v širok ovratnik. K temo bi bilo končno še ugotoviti, da si je mm po dolgem presledku zope: priboril eksi-
stenčno pravico.
M. š;
arceva.
Kako je treba ravnati s kožuhovino
Kožuhovina ie naielegantnejŠi tn najdražji del moške in damske garderobe
in kdor ni slačatno mili Krna r. da bi si mogel kupiti vsako zimo novo kožuho-j vino. mora ravnati z njo oprezno in ' skrbno. S kožuhovino ravnajo ljudje pc- § j gosto zelo barbarsko .Mnogi imaio to i grdo navado, da gladijo kožuhovino z j roko aii »roti dlaki. Na ta način se polo-j miio krhki vršički, ki so večinoma kali rakteristični za to ali ono vrsto kožuho-| vine. Kožuhovina se s tem pokvari in j izgubi svoio vrednost. Kožuhovina t<> 1 di zelo trpi. Se ie ne znamo zložiti ;n spraviti v omaro Kožuhovina mora ved-
stitj z rmesjo magnezija ia bencina. S to zmesjo se natre koiuhovma. nakar se osnaži z mehko belo krpo dlaka za dlako. Namesto beneina lahko vzamemo todi ogljikov ietrakiorid, Ftaejša bela kožuhovina. na pr. hermelln. rada Postane rjavkasta, se čisti v tem slučaja z vodikovim kisikom (H. 0.) S to tekočino. k! jo je treba najprej razredčiti v vodi. se natre kožuhovina po dlaki. Vodikov kisik je neškodljiv in lahko služi tudi kot desinfekcllsko sredstvo. Velike bele kožuhovine. ki jih vidimo na otroških vozičkih ali pa kot preproge pri posteljah se čistijo z vodo in milom tako. da natiramo 3 namllfeno gobo kožuhovino prev;dno po dlaki. Pri tem ie treba paziti, da se spodnii del kožuhovine ne zmoči. Gobo ie treba pogosto zmočiti v vodi in nanosled kožuhovino s suho krpo dobro obrisat:.
Ravna linija se v gotovih primerih še i no viseti aa obešalu — bodisi lesenem
precej krenko drži. klinb temu, da vsepovsod Dričetiia gospodariti boli ali manj značilna zvončasta oblika. Zvonca ste spo<Jnie partiie oblek nudilo lepo izbiro raznih variiant, ki se skuša'o z združenimi močmi in vsakotekimi kompromisi navzgor približati naravnemu ppsn. Toda "okavost maVi zaleže, ker simpatije celokupnega ženskega sveta še vedno okupira dolg život.
Rokavi kal zvesto sekimdiraio s»od-niim partliam. ker so istotako zvonča-sti. volanski. balončasti ali nagodni. Naravno pa ie klasičen normalen r^kav Itak vedno na mestu Strogo značilno Je za sedamo modo. da imnjo vse r^nol-danske obleke dolge rokave. Niti ni treba posebej omeniti, da so vsi rokavi povsod normalno všiti. Brearokavna pa je izključno saino večerna toaleta.
Kožuhovino favorizira mogočna boginja Moda letos v toliki meri. kakor da
ali \z žice — ki pa mora biti ovito s krpo. da se podloga kožuhovine ne odrgne in pokvari. Obešalo se lahko ovije s staro svileno bluzo, ki se rszreže tia trakove. Kožuhovinastl šali se obešalo v omari na k'iuko. ki pa mora biti širša kakor kožuhovina.
Ako pridemo domov premočeni aii poz<mi zasneženi, ie treba mokro kožuhovino namrei otresli in obesiti tako. da se ne dehio gube. Ko se posuši. jo <e žreba previdno razčesati tako. da pride d?aka zo^et v prvotno lego. Če se svetla kožuhovina umaže. jo položimo na parrir na mizo ln »osmemo na gosto z gorkimi otrobi, ki i'h je treba naglo vtreti v kožuhovino. Nato takoi odstranimo otrobe in osnažimo po ootrebi Kožuhovino še s čisto k rt a So. Če kožuho- j vina še ni č!«ta. se snaženie na Isti način nonovi. Bela kožuhovina. pa naj bo gladka ali kodrasta, se d« r->;^o!ie či-
Modni atelije M. Šare
Plašči--- Kostumi---Toalete
Ljubljana, Kongresni trg 4/1.
Dve originalni kožuhovinasti kreaciji
lz letošnje oogate kožuhovinaste garderobe priobčujemo ava nova modela. ki v mnogem sličita onima pred tednom, vendar pa predočujeta dve povsem svojevrstni kreaciji, tako v iasoni kakor v materijalu: Levi model je krojen iz naravnega bizarna, desni pa iz ruske sobolovine. Oba torej predstavljata pravcato bogastvo Ln razkošje, ki more vzhujat: bolj občudovanje kakor pa posnemanje.
Eleganten plašč
kroje.5 iz kožuhovine »Nutria*. pristna
letošnja pariška^ kreacija.
Moška moda
Ds ne bo kdo mislil, da smo v modnih rubrikah pristranski in da dajemo na račun moških prednost nežnemu spolu, hočemo spregovoriti kratko tudi o moški modi in seznaniti čitatelje z načinom, kako na«tan« moška moda in kako dolga je pot blaga iz tovarne do kroiuča.
Kadar nam pokaže krojač moderno blaeo in ponudi na vpogled modne liste. se niti ne zavedamo, koliko bistrih glav i« razrnillialo rn koliko časa ie bilo treba, predno je zagledala nova moda luč sveta. Kdo prav za prav dela modo? V poštev prihaiata dva važna čtnitelia. ki diktirata moškim, kako se moraio oblačiti. 'Naiore: je treba omeniti suknerco industrijo, ki doioči barvo in vzorce blaga najmanj tričetrt leta orej. predno dobi krojač blago v poke. Ttad1ciionalno prvenstvo mode moškega b'aga pripada Angl'ji, ki Ima v svo-rh kolonijah ogromno števik) ovac. poleg tega se pa izdeluje na Irskem in škotskem najmanj 60 odstot. vsega finega blaga za moške obleke, kar ga sploh pride na svetovni trg. Giede modnega st ik na so merodaine v prvi vrsti velike fcmdonske manufakturne trgovine. ki se modsebono posvetujejo, kakšno blago odnosno barva nai bo najmodernejša. Vse večje trgovine se dome-] n'io ir. nalašč za to nameščeni uslužben-! ci začito izdelovati vzorce. Ti uslužben-5 ci — Francozi jim pravijo dessineurs — I so seveda sijajno plačani. Navadno ss napravi en vzorec kar v 40 raznobarvnih kombinacijah in vsaka tovarna pripravi celo vrsto takih kombinacij. Vzorci merijo 20 X 30 cm in so tkani v celem drug poleg drugega v običaini širini blaga. Naravno, da vsaka tovarna ščiti svoie vzorce, če treba tndi potom zakona. Na ta način pripravljene vzorce razpošljejo tovarne potem svoiim od-iemaleem. v nrvi vrsti velikim londonskim manufaktumim trgovinam. Te si izbero izmed poslane zbir!-:e primerne vzorce ln sicer vedno tako. da nikoli n<-
vzameta dve odjemalca iste tovarna enakih vzorcev. Največje londonske manufakturne trgovine naroče zase tudi posebne vrste blaga pod pogojem, da kupijo večje množine takega blaga, ker sicer tovarna naročila ne prevzame.
Drug važen činiteij pri moški modi :e krojaška obrt. ki diktira vse. kar imenujemo fazona. V vseh giavnih mestih držav, ki prihajaio glede moške mode v po štev. so veliki zavodi, ki se pečajo poleg krojnih šol tudi z izdajanjem modnih listov. Modni listi so nekak vsakdanji kruh kroiačev vsega sveta. V teh zavodih so nameščene naiboliše moči. ki daiejo sporazumno manufakturno industrijo in krojaškimi kapacitetami moški modi smer in ton. Zavodi ima'0 na razpolago slikarie - strokovniake. ki j slikajo noedine figure in cele skupine do najmanlših podrobnosti take, da si lahko poleg kroteča tudi laiik-naročnik predstavlja. kakšna bo nova obleka, osobifo če je tiskan vzorec v barvah. Preciznost gre tako daleč, da se vidi na f'gv-ri ne le blago, temveč tudi vzorec. Modni listi so oprerrlieni z besedilom, čigar avtor ie ta ali oni znameniti literat ki je družabno in o modi dobro poučen. Treba Se nebroi posvetovanj, predlogov in vzorcev, predno je n^va moda dovršena. Tako na or. so stikali nedavno slikarji naivečiega podietja za modne liste v Londonu (Minister Co) vzorce za pomlad 1926 in so imeli poleg ogromnega števila vzorcev na razpolago tudi vse modne liste, ki iih ie izdalo podietie od !. 1879. Ni torei čuda. da so bile sedanje moderne spodnje hlače moderne tudi pred 30. leti.
.Moda vsakega ooedinega naroda ie tudi '"zraz njegovega značaja. Angleška moda se dela v Londonu in je kako,-vse angleško žrviienje konservativna, komodna. Francoska ima svoj sedež v Parizu in te zelo podvržena raznim ekscentričnim poiavom Nemška moda izvira iz Berlina in Monakova ter koie-ba nekako sredi teh dveh različnih tek-
mecev. Včasih vidimo tudi modni list z angleškim besedilom, ki je bil tiskan na Dunaju, aii pa s francoskim tekstom iz beriinske tiskarne, toda to nas ne sme motiti, uiavna stvar je naposled osebtv okus in dober kroiač.
nzama
Excel
(c neibcSjSi ta ven«i» najc«n«|Si »troj m rodbino fn obit — N«d0mes<nt deli ta vse sfeajc.
j. GORIC, LJUBLJANA
pataia Ljadiianike ktedune banke
Kdor še nima v svoji garaerobi te izredno praktične reči. ki ii pravimo pižama. naj si jo hitro nabavi. Ni traba nobenega razkošja in sijaja, nobenih fantastičnih oblik in vzorcev, ki jih vidimo pri raznih filmskih zvezdah. Pižama je iahko brez okraskov in vendar se človek počuti v njem tako dobro, da mu ni žal stroškov za nabavo. Vsako blago je dobro, samo da ie iahko. ntehk<-in t op k). Navadno se vzame za pižama flanei, osobito volneni flanel. ki se izdeluje v vseh finih pastelnih barval;. Pižama je seveda za moške in ženske. Razlike prav za prav med obema ni nobene. če odštejemo r.ekatere dimenzije, o katerih oa v modni rubriki ne smemo govoriti. Lepo narejen nižama iz finega blaga nam služi imenitno ne le doma temveč tudi na potovanju. Sploh je pižama imenitna stvar, ki ima edino napako. da namreč pristoja samo suhit; moškim in ženskam. Ne moremo si misliti nič boli neokusnega ali celo smes-nega. kakor je debela ženska ali moški v tei obleki kitajskih kuiiiev in mandžur skih princes.
Ponosna sem
svoje oao £>crJo.
koe? hoče imcs cuzk6 tasz&ok be!o perilo, nan aporsalja?: sama
«a3Wyij4i) praln» aredsOre, Taka sredstvo pa Je tama .Gazela'-tali*
sz, mm i.
•ib
koia, ki mi je iztegoval roko za napitnino in se opravičeval da je bi] zaposlen na prvem liftu.
In kakor da sva oba enih misli, sva se našla oba na ulici,
«Jaz grem doranl* pravi druga točka programa. «Mene ženira. da bi šla zdaj v dvorano.«
*Saj midva sva že opravila svoje koncertne točke.& »In Vi ste zadovoljnih c.\h ne. dokler vam ne povem povesti do kraja.s «To ste vendar že storili.^ «Vse se mi zdi. da vam nisem povedal. kaj ie popadiia odgovorila nočnemu čuvaju. Ali vas lahko spremljam, da vam to spotoma povem?.--
Prikimala je z glavo, iaz pa sem takoi prijel za njeno roke. Šla sva počasi, tesno privita drug k drugemu, kakor je tudi treba, da gresta dve koncertni točki. Iz palače odzgoraj so prihajali na ulico šumni valčkovi vali in bleda svetloba. Ona je korakala molčč, jaz pa sem ji šepetal:
«In tako je nočni čuvaj ponavlja! svojo tolažbo popadiji. dokler se ona sama -i premislila in rekla: <Saj imaš prav!»
Drugi dan sem ležal v postelji, simu-lizirai sem. da sem bolan, ker sem se i oripravlialnemu odbora opraviči! z bo-»
le^nijo. Opoldne sem prejel duh teče pisemce. ki se je glasilo tako-le: Prva točka!
Srečno sem se opravičila, da nisem prišla na koncert. Svojemu možu sem rekla, d^ sem si izpahnila nogo, ki jo zdai tudi negujem. L.iutim se na vas. Poskrbite, da bosta pri prihodnjem koncertu naši dve točki ena poleg druge ln učite se ravnati z liftom.
Vaša Druga točka.
pisty nos malini proizvod
je najbohše zdravile proti revmatizmuj is^hiasu, eksudatii, Sensk m boleznim in gihta. izredno sredstvo za zdravljen e v domači oskrbi. Zastoosivo in glavno skladiSča: L Schrelber, Zagreb S'^s?em!čf>S M*.
.Garaa - kompresa* gotov nvoj „Fi— Qa* kocka kom-primiranega naravn. nmlja
Dobiva se v vseh lekaraih.
Štiri leta v sovjetskih ječah
Pariški ?Maiin» priobčil je tragično .'godbo Korzičana Josepha Rovllanes ki jc — eden izmed neštetih — pretrpel dolga leta v peklenskem robstvu ruskih boljševikov. Čitali smo 2e ne* šteto uličnih zgodb, in ena js bila bolj irpka kot druge. Vzlic temu smo se odločili, da objavimo, fo pc.vst trpe '•jenja ir. grcze in nesreče tudi našim -Šitefeljem, zakaj dobro tn pravično da čujerno vnovič baš sedaj, ko nem zvene na uho tirenskl glasovi boljševiikih politikesv, )ii zagotavlja* fo ves kulturni svet o dobrotah t m skega komunističnega raja, zvone dragi glas.
Joseph Rouiians se je nedavno povrni! iz Rusije. Ni se podal tja kot novinar. da bi poslušal intervjnve m prirejal ankete, tndi ni šel trgovat in prodajat komunistom francosko blago. Dolga Štiri leta. od 8. januarja 1921. do 23. ja-nnarja 1925., je prebil v sovjetskih ječah; bil je najprej obsojen na smrt nato pomiloščen na pet let težke ječe, goniii so ga iz Kavkaza do Belega morja. iz ramozne moskovske Lubianke nft skrajni sibirski iztok. Šeie ko je Francija priznala sovjete, so ga komisarji izpustili oa svobodo.
Joseph Rouiians je star jedva petindvajset let, toda njegovo čelo je razora-iio od globokih brazd kakor lice starca. Usta njegova so prazna, škrbinasta: zobe mu je razjede' skorbut, ko je bi! leto dni zaprt v samostanu Solovki. severno Arhangeiska. Preko ustnic se mu vleče globoka brazgotina — posledica udarca z revolverjevim kopitom, ki mu ga je zada! sovjetski komisar v Tiflisu. Toda naj pripoveduje sam:
»Moji starši so med vojno prebivali v Kavkazu, in zato sem osta! v Rusiji še potem, !;o so rdeče čete poplavile Georgijo. Bil sem aretiran, obenem z menoj pa so sovjeti zgrabili vse moje rojake in več tisoč ruskih in georgikkih oficirjev. Vrgli so nas v trdnjavske ječe v Meieku. Živeli smo globoko doli pod zemljo, kamor ni nikdar zašel solnčni žarek. Vsako noč je prišel med. nas komisar Schulmann. kojega službeni naziv je bi! »poveljnik smrti», te- ''e izbira! izmed nas one, ki so «zaslužili» smrt. Včasih jih je odvedel seboj do šestdeset. Pobili so jih kar na trdniav-skem dvorišču. Nekoč jc bii izbran za smrt neki Tatar, ki pa ni hote! rado-voljno oditi pred puške. Tedaj je poveljnik brez besede potegnil revolver in ustrelil Tatara pred mojimi očmi . . .
Tudi mene so obsodili zlasom člena
66. na »najvišjo kazen», in noč za nočjo <em pričakoval, kdaj me bodo odvedli. Nekega dne so prišli pome. me naložili na posebni voz, ki je bil določen izključno samo za obsojence na smrt. Odpeljali so me v Moskvo, kjer bi imel nastopiti pred sodnim dvorom čeke. Potoval sem v etapah, medpotoma so :ne vlačili po ječah v Bakuju, v Rostovu, v Koz-lovu. ki so bile vse prenapolnjene s svečeniki. Takrat so namreč sovjeti divjali predvsem proti cerkvi.
Ko so me privlekli v Moskvo, so me najprej vrgli v «sobašnik» (pasji hlev), nato pa v «krysolovko» (podganjo pasti taganske ječe. V pasjem hlevu so bili moški in ženske zaprte skupno, in bilo nas je osemindvajset, ki smo bili tesno natrpani v majhnem prostoru. V podganji pasti pa so bili moški ločeni od žensk. Vsaka dva ali tri dr.i so ine odvedli iz ječe in me potisnili z druginr nesrečniki vred v «črno košaro> (kakor so nazivali avto, ki je vozii ujetnike) ter me gnali k zaslišanju. Čekist. ki mc je izpraševal, je bil rodom avstrijski žid. ime mu je bilo Roller. Ruščino je obvladal Ie slabo, zato me jc vedno izpraševal v francoščini. Obtožen sem bi! vohunstva na korist Francije. in Roller me je vedno, kadar so mc privedli predeni, nagovoril z besedami
cijonarno Rusijo s ključem naših -eorv in doktrin, da bi jo premerili in presodili. da bi izrekli o nji tisto sodbo, ki io bo moglo izreči človeštvo na koncu našega stoletja. Nimamo perspektive v bodočnost...
V srbohrvatski literaturi se je pojavila knjiga, ki doslej še nima enake in ki bi jo smeli tudi Slovenci uvrstiti v knjižnice. Znana zagrebška revija «No-va Evropa® je izdala spis Aleksija Je-lačiča «Ruska revolucija i njeno poreklo*. Avtor je ruski pisatelj in zgodovinar, ki je predaval pred II. revolu-I cijo na kijevski univerzi, sedaj pa pre-] dava na naši fik>zofični fakulteti v i Skoplju. Predgovor temu zanimivemu spisu je napisal urednik «Nove Evrope* g. dr. Curčin, v uvodni besedi pa pravi pisec o sebi in o svoji knjigi: «V tej knjigi ne želim biti posebno originalen in ne bom objavil nikakih senzacijonal-| nih razkritij, tudi ne predložil nikakih ! rešilnih in sigurnih receptov za preporod Rusije, ki se danes nedvomno na-! liaja — tudi po priznanju boljševikov — j v prehodnem stadiju in v težki bolezni... Svoja globoka politična socijal-na prepričanja lahko na kratko formuliram v nekai besedah: ustavnost (za Ru sijo federalistične republike), demokracija, svoboda, socijalna pravičnost... Namen te knjige je informativnega značaja: seznaniti jugoslovenske citateljc v najsplošnejših potezah z izvirom in razvojem velike katastrofe, ki je zadela Rusijo tekom svetovne vojne in iz katere mora vstati preporojena. Slovan-sitvu v veselje in človeštvu v korist».
Te besede zadostno karakteriziraio piščevo razmerje rrpram ruskemu problemu, osobito še napram revoluciji. Pisec ni niti preveč na desnici niti preveč na levici in ne točno v centrumu; ie za linijo dalje od meščanske demokracije in za linijo proč od marksizma. Zato so njegove obtožbe carističnega režima tembolj prepričevalne Ln njegovi podatki o poteku revolucije niso pre pleskani za strankarsko agitacijo. Zdi se nam, da avtor te knjige sploh ni točno opredeljen strankar, kar je pri Rusu velika vrlina. Interes, ki ga je ime! pisec pri sestavljanju tega spisa, ni političen. marveč znanstven, kakorkoli je spis namenjen širšemu krogu in nc znanstvenikom. Skozi vso precej obsež no knjigo — 200 strani velike osmerke — pisec pripoveduje, nas seznanja z dejstvi, ki jih ne ocenjuje s kakega doktrinarnega vidika in ne polemizira z njimi. Priznati moramo, da je Jelačič pravičen tudi nasproti onim, ki jim je sicer nasprotnik: napram carski reakciji iu boijševiški revolucijski razuzdanosti. Sele na koncu knjige skuša izreči svojo sodbo o ruski revoluciji, to je odgovoriti na vprašanje: »Čemu?» Pra vi, da je nevtralnemu opazovalcu težko najti resnico med slavospevi in preklinjanjem Sovjetov. Meni pa. da je sad precej slab. lahko pa se tekom časa popravi. »Življenje premaguje napačne teorije in zdravi težke rane na narodnem telesu. Nikdo ne more v naprej reči, kako bo teke! proces tega zdravljenja in presnavljanja narodnega organizma v današnii Rusiji Ena reč pa se nam vendar zdi sigurna: da ne bo uspe Ia nikaka restavracija. Nje pa zares tudi želeti ni...»
Pohvalno je treba omeniti razprede-litev ogromne snovi, ki jo je ob nezadostnih virih uporabil naš avtor. Razdelil je knjigo na tri dele: V prvem je orisal postanek ruske države in začetke socijalne diferencijacije ruskega naroda, odkrivajoč v pobunah Razina. Pu gačeva in poznejših ideoloških pokre-tfh ruske inteligence čisto socijalna gibanja. V tem delu je poda! čitatelju, ki se želi informirati na hitro roko, prav zanimiv pregled ruske politične, socijalne in kulturne zgodovine, v kolikor je nudila netiva revoluciji. V drugem delu je opisal obsežno in na podlagi najnovejših virov, ki so pri nas znani le najožjemu krogu intelektualcev ali pa sploh neznani, dobo Nikolaja II., zlasti še zadnja leta pred katastrofo. Jela-čičevemu spretnemu načinu pripovedovanja. ki diči ves njegov spis. gre hvala da vidimo posamezne osebe, na pr. carja, carico in zlasti zloglasnega Raspu-čina plastično sred seboj: propadanje carske Rusije je v redko kateri knjigi obdelano tako pregledno kot v Jelači-čevem spisu. Tretji del je naslovljen «Katastrofa carske Rusije» in se začenja z abdikacijo carja Nikole. Skozi 13 poglavij vodi pisec čitatelja po labirintu revolucijske Rusije in opisuje dokaj temeljito, vsekakor pa zelo informativno vse važnejše politične dogodke od februarja 1. 1917. do uvedbe Lje-ninovega «nepa» (nove gospodarske politike). Strme beremo opise revolu-cijskih in protirevolucijskili bojev; kakor da bi zrli skozi tenko špranio v neznani svet vidimo vso ogromno kva-šenje in kipenje. naraščanje in upadanje socioloških sil.
Kakorkoli se pisec na svojem «nevtralnem • stališču obotavlja prestopiti črto. ki mu jo začrtuje njegov političen čredo in je radi tega revolucija zanj težka bolezen, ki ji ne more in tudi noče dati natančne diagnoze: kakorkoli mora biti kot nevtralec ravnodušen nasproti onim. ki revolucijo proklinjajo in onim. ki jo povzdigujejo v nebo — je njegov spis dober prispevek k spoznavanju tega mogočnega zgodovinskega pojava. Odveč bi bilo poudariti, da b: moral vsak naš intelektualec spoznati vsaj v tem obsegu rusko revolucijo in se opredeliti kritično i na-•• ;;roti carizmu i nasproti boljševizmu in vsem srednjim in raznim drugim linijam med obema ekstremoma. Jelači-čev spis ie «Nova Evropa izdala v okusni oblik; in obogatila jugoslov. knji ževnost s publikacijo ki zasluži našo pozornost	B. Borko.
Maribor v 16. stoletju.
Srednjeveški Maribor
Maribor. 14. novembra.
V nadaljevanju svojega predavanja /adnji petek o starem Mariboru, je sno-či predava! prof. Gabrijel Majcen o prebivalstvu starega Maribora in o razvoja mesta do konca XV. stoletja. Predavanje je bik) nekoliko boljše obiskano kot pred enim tednom.
Prebivalstvo prvotnega Maribora so tvorili plemiči, meščani (trgovci, umetni obrtniki, v cehah organizirani rokodelci. študirani poklici) in samostojni delavci ter svobodniki. Mestna uprava ie bila demokratična; na čelu ji ie sta! dne 22. februarja vsakega leta od meščanov izvoljeni in niim odgovorni mestni sodnik, ki je vršil sodstvo in posle sedanjih županov. Pomagal mu je v pisarniških poslih izvežbani pisar (svndi-cus). mestni svetovalci pa so se delili v n'!*";inii in zunanii svet skupaj 24. Po-
sebna kasta so bili židje: takratni bančniki. Direktno podložni cesarju so mu plačevali poseben davek, sicer pa so bili oproščeni vseh tudi mestnih bremen. Uživali pa so razne predpravice ter jim je bi! od leta 1244. zajamčen privilegij do 173M % obresti. V XIII. stoletju so siino obogateli in so zasedli poleg sedanje Židovske ulice, v kateri so imeli sinagogo (hišna št. 4). tudi spodnji del Vetrinjske. Jenkove in Tkalske ulice. Bili so tudi lastniki vinogradov in so se polastili cvetoče trgovine z vinom. Iz Maribora ie izgnal Žide, ori katerih niso bili zadolženi samo meščani in plemstvo. ampak tudi duhovništvo in k™°tje. šele Maksimilijan I. leta 1496.
Vladarji so izredno pospeševali naselitev nemških trgovcev in obrtnikov, in sicer od nemško vzgojenega češkega kralja Otokaria II. preko Rudolfa I.
Habsburškega — do prevrata. Nemštvo je pospeševalo tudi posvetno duhovni-štvo. odvisno od Solnograda in samostani.
Meščanstvo se ie močno množilo, ker so ljudje z dežele silili v mesto radi ugodnejšega življenja in prostosti. Zato se je jelo mesto širiti ln se l. 1300 imenuje Ulrichsdorf, to je predmestje okrog sedanje frančiškanske cerkve, leta 1319. «windische Gasse*. del sedanje Slovenske ulice, leta 1321. «L-ms-gasse», sedanja Cvetlična ulica, in «Neu-gasse». sedanja Aleksandrova cesta, I. 12S9. pa «Maria Magdalena in litore*. to ie Magdalensko predmestje.
Prvotno obzidje so leta 1350. razširili pnoti zapadu do sedanje Strossmayer-jeve ulice. Tako je prišel v mestno ob- : zidie sedanji Glavni trg «der Platz». Ko- : roška cesta. Gosposka ulica, Dravska : ulica, minoritska cerkev, to .ie sedanja j dravska vojašnica in župna cericev sv. Janeza z obzidanim pokopališčem, sedanja stolnica. Ta mestni de! je imel bol; kmečki značaj. Novo obzidje je dobilo več novih, radi uvedbe velikih topov močno utrjenih vrat: Koroška vrata in Dravska vrata: poslednja so se imenovala tudi »Tranktor«. ker so skozi nje gonili svojo živino k Dravi napajat. Blizu Drave ie na zapadni strani stal okrogel enonadstropen stolp (Čeligijev). ki ie še dobno ohranjen, na severni strani pa četveroogiat stolp, ki ga vsak lahko vidi na dvorišču Gambrinove gostilne.
Na mestu sedanjega dečiega zavetišča je stal stari, močno utrjen grad «die alte Burg». dočim ie Friderik III. sezidal sedaj še ohranjeni grad (v katerem se sedaj nahaiata graiski kino in graiska klet) na izhodnem koncu severnega zida leta 1478., potem, ko so vse mestne utrdbe radi pretečih madžarskih in turških navalov močno oiačili.
V Mariboru je rad bival Friderik III.. ki ie semkaj skliceval tudi zborovanja
Mariborski grad v 17. stoletju.
deželnih stanov. Vendar pa število prebivalstva ni bilo zek> veliko, ker je notranje mesto štelo koncem XV. stoletja samo 185 hiš, predmestja pa 55 hiš, in vsega skupaj blizu 1400 ljudi. Polagoma so se v večjih množinah naseljevali v mestu tudi Slovenci, zlasti pa po izgonu Židov, za kar pričajo vedno števil nejši slovenski priimki, n. pr. Horvat, Jurešič (mestni sodnik), .Tančic. Ma-stnak. Kovač itd., dočim so v predme-stiih že poprej bivali.
Profesor Maicen izda svoja raziskavama o zgodovini mariborskega mesta v posebni kniigi.
Priobčujemo danes par slik. ki so še danes spomeniki nekdanjega, starega Maribora.
Mariborski grad danes.
Oktoberska revolucija
(Povodom knjige A. Jelačiča: «R uska revolucija i njeno poreklo»)
Pred osmimi leti — 25. oktobra 1917. Bila je ena tistih petrograjskih noči, ki jih je opeval Dostojevski j v svojih mrač nih urah. V meglenem ozračju, nad moč virjl in finskimi vodami, je ležalo težko pričakovanje. Plamtele so strasti; kakor na filmu o francoski revoluciji so se gibale množice: tuintam so zabliskali bajoneti straž in pred javnimi palačami je bilo slišati streljanje. Rezgetale so strojnice v noč; zazibala se je voda v zalivu in s križarke «Aurora» so zamolklo rjoveli topovi sovjetskih revolucionarjev. Tajinstvena «Zarja» na severnih vodah ... Petrograd, gorostasno vtele-šenje Petrove fantazije — je drhtel od vznemirjenja. To, kar je prihajalo od nekod — z globin ulic, od morja, kdo ve odkod — je bilo zagonetno in mračno ko Sfinx v puščavi... Potem je po nemirni, kakor mora dušeči noči napočilo mokro jutro. Prišle so vesti. »Zmaga sovjetov*. «Začasna v!ada je v pav-lovski trdnjavi*. Tisto noč so bili podpisani prvi komunistični dekreti, ki so za-bučali po Petrogradu in nato po vsej Rusiji kot uvertura k meščanski vojni Velika noč. strahotna noč, veličastna noč... Kocka je bila vržena. Prost vseh predsodkov, sanjav kakor otrok in bojevit kakor barbar, se je ruski proleta-rec, prožel od vsečloveške religije komunizma, zagnal čez Petrovo mesto in
Toda bilo bi predolgo in prestrašno, če bi hotel pripovedovati o vseh grozotah. ki sem jih preživel tekom poldru-goletnega bivanja v ječah ob Belem morju. Leta 1924. so me prepei.iali v «Narymsky kray» v Sibiriji, ki je bil takrat «v modi» za politične zločince. Tam sem sicer kolikortoliko užival svobodo, toda prehranjevati sem se moral sam, dela pa ni bilo mogoče dobiti nikjer. Bilo ie hujše kakor v Solovkiju.
Končno mi je napočil dan svobode. Biio je takrat, ko je Francija priznala sovjete. Odpeljali so me v Moskvo, kjer so me za dva meseca zaprli v Lubian-ko, nekega dne pa so me poklicali in mi naznanili, da sem svoboden pod pogojem, da ostanem stalno v Nižnem Novgorodu. Tam sem zvedel, da pride v Moskvo kot francoski poslanik gospod Herbette. Na predvečer njegovega prihoda sem brez dovoljenja sedel na vlak, dospel v Moskvo, kjer sem se vtihotapil na kolodvor. Ko sem zagledal francosko delegacijo, sem planil pod njeno okrilje. Bilo je prepozno,da bi me "eka aretirala: bil sem pod varstvom
irancoske zastave. Toda mora! sem čakati še mesece iti mesece, predno se trii ie posrečilo odrešiti ženo in otroka. Pred par dnevi sern dospel v Pariz, kjer nimam ne stanovanja, ne sredstev za življenje. <Moja eksistenca je uničena. ostala ie v ruskih boljševiškili temnicah . .»
presekal z mečem akcije neskončne diskusije o februarski revoluciji Po dolgih in nepopisno dramatičnih mesecih so bile vse vajeti stomilijonske države združene v rokah skupine ljudi, ki so imeH voljo Petra Velikega, možgane Karla Marxa in duh revolucijske Rusije.
Po vsem globusu se še danes obračajo glave k meglenim finskim vodam, k bizantinskim kupolam moskovskega kremlja, pričakujoč od severne sfinge odgovora na vprašanje: «Kaj je ruska revolucija?* Ali odtod diha v kapitalistična velemesta, v donebnice bankirjev, trustov in špekulantov leden dih nečesa primitivnega, barbarskega, toda človeškega — tako paradoksno človeškega! In nam, ki tudi poslušamo glasove od tam. se zdi. da slišimo v poznih oktoberskih dneh daljno bučanje Blokovega poema »Dvjenadcat*: Černij večer. Bjelij snjeg. Vjeter, vjeterl Iz petrograjske megle — iz črnega večera z belim snegom — se priplazi starka...
Ot zdanija k zdaniju Protjanut kanai. Na kanatje — plakat; «Voja vlast Učreditjelnomu Sobraniju!* Staruška ubivajetsja — plačet, N.iikak ne pojmet, čto značit...
In nemara smo vsi taka starka. Vsi gledamo čez globus razobešen plakat: »Ruska revolucija* in vprašujemo, ima — Ii ta beseda kak pomen za človeštvo, če ne za nas. pa za stoletja, tisočletja pred nami; ali pa je zgolj blazen krik v temo vsemirja. zgolj leden veter, ki brije čez daljne evropsko - azijske stepe. Černoe, Černoe nebo. Zloba, grustnaja zloba ... kipit v grudi... Černaja zloba, svjataia zloba. Oktoberske misli — ruske misli. Zaman so poskusi, dati boljfevjški ruski revoluciji kak drug smisel kakor ga ima po svojem značaju. Kaj so veliki zgodovinski pokreti? Kdo jih je doume! do konca? Če poznamo njihovo fiziko, ali poznamo tudi njihovo metafiziko? Če poznamo njihovo materijalno dogajanje. ali poznamo tudi duha, ki iih .ie vodi!? Filozofij« zgodovine jc cesto ironija filozofije. Ze pred Spenglerjem so se bistri duhovi dobro zavedali, kako slabotni smo, če hočemo odpreti s ključem smotrenosti molčeča vrata velikih zgodovinskih dogodkov. Kajti naš «če-mu?:> je sila različen v raznih časih in na raznili mestih n; Še zemlje. Baš ruski misleci so se če*'. > odvračali od ev-1 ropske kuiiurc, ker se jim ni zdeia edino zveličana kakor se zdi onim. ki z nio branijo sedanji družabni red in z n i o ;•?>!>.•,;:;•) m i> „•'•■•! fcoios Komunistične Rusije. ' Ni še čas. da bi lahko odprli revolu-
S.olp Iz nekdanjega mestnega obziais
Vous aliez vous marier avec la mort. (čaka vas poroka s smrtjo).
Iz podganje pasti so me prepeljali v posebno celico, »odinočka* imenovano. I z Taganke sem prišel v Lubianko. glavni stan čeke. potem pa v ječo «Brtyr-ki.. Čez nekaj mesecev so mi smrtno kazen spremenili v petletno ječo ter me odposlali na zbirališče v Ko!mogory ob Belem moriu. Vlekli so me tja do Ar-' angelska. z menoj vred oa še celo gručo sociialistov in vse člane v!ade Repu. tolike Daljnega Iztoka. Od Arhangelska do Ko!mo.gary.ia srno potovali peš (6S vrst) v mrazu 40 stopinj pod ničlo. Večina mojih sotrpinov je strašnim naporom podlegla.
Ko!mogoryjsko taborišče je bila pravcata slika pekla. Bilo nas je tam nad devet tisoč političnih zločincev, in dan za dnem so prihajali novi. Da so novo-došii dobili prostora, so od časa do časa postrelili po 250 do 300 oseb, ki so jih ;zbra!i na slepo srečo izmed nesrečnikov. In vedno, kadar so sovjeti odkrili kjerkoli v prostrani Rusiji kak pfotire-voluciionarni atentat, je prišlo iz Mos-kv^ povelje, pobiti med nami toliko in »iiko talcev. Po dnevi so nas pošiljali v šinno sekat drevje. To delo je bilo skoraj nadčloveško, in vsak dan je osta-io več mož v gozdu, kjer so jim zmrzne roke in noge. Tisti, ki niso mo^Ii iti na delo. so bili kaznovani: poleti so jih -postavili nage moskitom. ki so v ne-
skončnih množinah okuževali tamošnjo pokratino. Nekega dne sem obolel in ni. sem mogel oditi na delo: vrgli so me v temnico, ki je bila tako tesna, da nisem moge! v njej ne stati, ne sedeti, ne leči. !me!a je dva metra od tal malo lino, ki ie bila tako ozka, da so me koma.i vrgli skozi njo v ječo. Vrat temnica ni imela. V tei ječi so me pustili 27 ur, in ko so me potegnili iz nje, mi je obleka strohnela na telesu.
Tako sem prebil v Kolmogoryju devet mesecev, nato pet mesecev v So-lcvkiju. slavnem samostanu, ki so ga boljševiki upepelili in izpremenlli v taborišče. Nekega dne sem bi! v Solovkiju priča strašnemu prizoru. Naš poveljnik je bi! neki žid Rosenthal. ki je popiva! od jutra do večera. Vsak dan smo se smel; dve uri sprehajati na dvorišču. Tisti dan smo se baš podali na dvorišče, ko pridrvi Rosenthal in zakri-či nad nami, da se moramo vrniti v taborišče. Ker se mu nismo hoteli pokoriti, je dvignil revolver in ustrelil med nas. Jaz in še nekateri drugi smo hitro popadali na tla. ko pa smo vstali, je ležalo na tleh pet socijalistov. ki so jih zadele krogle. Med niimi .ie bila neka žena z dojenčkom na prsih. Bila je mrtva. otrok pa ranjen na nogi. Za ta zločin je bil Rosenthal odlikovan: bi! je odpoklican v Moskvo, kjer so ga imenovali za poglavarja čeke v Klinu (v okolici Aloskve) . . .
Kulturni pregled
Zopetna otvoritev mariborskega gledališča
Maribor, 14. novembra. Nocoj se je po skoraj polletnem premo« ru otvorila sezona v Narodnem gledališču v Mariboru, ki so ga med tem temeljito re« novirali. Predstava je bila dobro obiskana in je popolnoma uspela.
Nova sezona se je otvorila s Foersterjevo opero »Gorenjski slavček*, v kateri je na« stopil skoraj ves operni ansambl, tudi novo angažirane moči, ki jih je občinstvo simpa« tično pozdravilo, zlasti tenorja Burjo, so« pranistko Križevo, altistko Zamcjčevo in novega komika Bratušo. Dirigiral je novi kapelnik Lojze Herzog ml. Glavni predsta« vitelji s kapelnikom vred so dobili krasne šopke krizantem in so bili živahno aklamis rani. Predstavi je nocoj prisostvovalo odlič« no občinstvo, med njim tudi veliki župan dr. Pirktnajer in mestni župan dr. Lesko« var s soprogama.
Gledališče je od tal do stropa okusno re« novirano in dela vso čast mestni občini in njenemu novemu občinskemu svetu, ki se ni strašil gmotnih žrtev, da ustvari dosto« jen kulturni dom. Nocoj je bil v gledališču naravnost svečano razpoloženje in veliko navdušenje za našo opero. Upati je, da bo letošnja sezona v vsakem oziru dobro uspela.
Ivan Cankar: Za narodov blagor
O tej svoji komed'ji je pisal Cankar sam: «Ni tako dobra, kakor sem si predstavljal, ali tudi slaba ni tako, da bi me moglo biti sram. Ljudi še nisem nikoli tako dobro narisal, kakor tukaj. In zabavljal som na vse pretege». (18. 8. 1900.) In drugič: «Zdaj, ko je reč izročena, mi ugaja mnogo bolj kot prej, ko sem jo imel še v rokah. Čutim, da sem napisa! nekaj vrednega. Pisal sem rezko in tako razločno, kakor še nikoli. Naperjena je stvar proti tistim veljakom slovenskim. ki imajo v svojih rokah »narodov« blagor, ki diktirajo temu imaginernemu »narodu* različne ideale in svetinje, ki so nedotakljive, a za katere se pravzaprav živa duša nc meni, — proti tistim ljudem namreč, ki mislijo, da so narod, a niso drugega nego svinje. Proti frazerjem in frazam je naperjena ta komedija«. (19. 8. 1900.).
Z novo uprizoritvijo se je slavila 25-let-nica te komedije, ki je predvsem bogata salerija sijajno orisanili značajev, a manje drama. Dejanja s konfliktom ni Avtor opozarja opetovamo na skrivnostni tragični konec talentiranega, a nesolidnega Goloba. Novinar Ščuka ima Golobova pisma, ki so menda koinpromitujoča. Gledalec pričakuje, da je v teh pismih in Gofobovl usodi voizel drame, skriti dinairit, ki požene prvakar-stvo v zrak. Toda dinamit se ne užge, in celo pozabimo nanj.
Dejanje se vrti okoli zagonetnega Gornika. Bogat je, nekateri trdijo, da je tepec, drugi da je modrec. Vidimo, da je zelo plah, neodločen in brez duha; a vsekako je tudi moralen in spodoben mož, ki se mu gabijo vse intrige ali je celo slep zanje, se boji vsakršnega konflikta in si želi le miru. Grozd in Gruden se z njim nekako žogata; kakor za Gogoljevim revizorjem tišči vse za njim, Gornik pa se vseh le otepa in končno pobegne, ker vidi, da je nehote spod tika vsem, povod sovraštev, ki jih jedva razume. Čemu se pravzaprav vsi trgajo zanj, ni jasno. Morda zaradi njegovega bogastva? A politično ne more biti Fale Gornik niti koristen niti škodljiv, ker je brez zanimanja in brez energije.
Komedija se v drugem delu nenadoma osredi okoli Ščuke. Ker je plačan novinar, je glavni steber frazerstva in najvplivnejše trobilo fraz o narodovem blagru. A tint-rri kuli se zgraža nad lastno neznačajnostjo. Rad bi prešel v opozicijo. A se le posmehuje in zbada. Koncem III. dej. ga Grozd kot hlapca vpričo družbe poniža s tem, da mu ukaže, naj mu zaveže trak na levem čevlju. In neverjetno: Ščuka, šefredaktor to stori, se patetično poslovi od tabora frazerstva !n prestopi med neorganizirano množico po-nižancev in razžaljencev. Ščuka postane nov prvak množice, ki pobija drugim prvakom (Grozdu in Grudnu) okna. Grozd in Gruden, ki sta bila že malone razprta, sta zdaj zopet složna proti Ščuki, ki se bo mora! lotiti pač resnejše bojne metode.
Vozel komedije ostane torej koncem igre nerazvezan; prvakarski rodoijubarski tabor Je zopet edin, Ščuka je !e ob službo In z ne-voiivcl pač ne doseže zmage. Razvoj slovenske politike tekom zadnjih 25 let kaže, da se le Cankar v svojih nadah glede Ščuk in njih množice zelo varal...
Fraze, frizerstvo? Cankar ni jasen, kaj mu je fraza. Slišimo le o slovanski vzajemnosti. Mrmoljevka je izvrstna parodija na gobezdaia o slovanski vzajemnosti, ki pa zase n i fraza. A kje je več demagoškega frazerstva, nego v Ščukah in nJ'hovih tovariših?
Vse osebe, razen naivke Matilde, so ne-značajne, intrigantske, stremuške, sebične, strahopetne in sp!oh nagnite. Tudi ljudstvo Je neznačajno, saj v IV. dej. pobija okna prav istemu Grozdu, kateremu Je v 1. dej. orirejalo ovacije. Oornik, Kadvec in Matilda, ves čas omahljlvci, naposled samo pobegnejo iz nečedne družbe. Kakšen naj bi torej bi Slovenec, da ni »frazer o narodovem blagru?« Iz te komedije na to ni odgovora. «Za narodov blagor« pa Je neoporečno v prvih rreh dejanjih tovrstna satira zaradi svojh imenitnih karikatur. Cankar sam piše: «Le toliko vem: kadar pišem dramo, je oder pred mojimd očmL Torej Je treba karakterizirati ostro kolikor mogoče. Nariši človeka, izbriši vse detajle — pa 'maš karikaturo, ki Je modelu zmtrom bolj podobna nego oljnat portret«. Vse to Je v tej komediji resnična TdbaHoo le avto« M
nespreten, zlasti v 1. dej., in oseb Je včasih na odru preveč, ker nimajo besed, ne akcije. Toda režiser SkrbinŠek je vrzeli kolikor možno zakril ter je ustvaril sploh vzorno predstavo. Četrto dejanje se vleče in končno utruja.
V prv: vrsti treba priznati odlične kreacije vsem damam. Ga. C. Medvedova kot { zapeljiva Helena Grudnova je bila realistična, moderna dama, diskretna spletkarka in elegantna zavrarnica. Za Pavlino nov velik uspeh. Ga. Šaričeva kot re selu t na naivka Matilda je imenitna. G<}£. Rakarjeva kot Mrmoljevka je živ original, ki izziva neprestano smeh; ga. Juvanova kot Katarina v svoji vzd-žljlvosti prav dobra. G. Cesar kot dr. Grozd je dober v igri, ne pa v govorici; tak ton je v gosposki družbi nemogoč. Tako govori zapit obrtnik, ne pa visok inteli-
Nova pariška gledališka sezija
Parit, začetkom novembra.
Nova sezija nam je prinesla celo vrsto zelo zanimivih, novih Igrokaaov. ki se zaenkrat Igrajo s prav dobrim uspehom — za blagajne namreč. O »IzkuSnjaveuc (Le ten« tateur), ki ga igra Thčatre des Jeunes-Au-teurs, sem že poročal.
Theatre de 1'Avenue daje »La facoa de se danner« (Kako se ženske udajajo...), komedijo v treh dejanjih ali bolje rečeno vaudevrlle, ki ga je napisal Feliks Gandera. Igra bi se tudi lahko imenovala po modi malih avtOTjev 18. stoletja »Bolniška strežnica« ali pa po današnji modi »Debeluh in ljubezen«. Način, kako se ženske udajajo, igra tu glavno ulogo.
Gabrijel je milijonar (milijonar nadomešča dandanes na odru princa klasičnega gledališča), debeluh in namišljen bolnik.
gent Morda je krivda v organu? G. Levar ; L — ^ tega defeel A je dal pasivnega Gornika elegantno, le vča- s sih malo prenapeto, zamišljeno. G. Skrbin- i šek razumeva Ščuko mestoma preveč čust- '
veno in patetično; mi ga razumemo le kot ironika "n cinika. Zlasti ker smo poznali model. Prizor z Grozdovim čevljem, v zamisli nemogoč, se ni posrečil, niti sledeča go-voranca. Prav dober Gruden je g. Peček; še malo diskretnejši bi bil še verjetnejši. Gg. Lipah kot stremušk5 profesor, Gregorin kot arteriosklerotičnj Mrmolja, Jerman kot pisatelj, Drcnovec kot pesnile, Plut kot Klan der in Jan kot temperamentni Kadivec so bili sami vrli tipi.
V celoti torej prav lepa predstava; žal, da ie IV. dej. dolgovezno. Ako b: IIT. dej. priključil: par scen IV. dej., bi bi! zaključni učinek močneiši.	Fr. G.
Dva nova baleta v ljubljanski operi
Baletna premiera. A poljska, nc sloven« ska. G. Tadej Svgietvnski, kapelnik varšav« ske filharmonije, je napisal k «Fauncvi nos či» ?elo pestro, bicarno, vseskoz pretencioz* no godbo, ki kaže, da mladi mo": mnogo zna in še več pozna; instrumentacija je prav spretna in močno ilustrativna. Ža!, da je dejanje preveč borno in popolnoma neum« ljivo. Zato je preko polovice l-aleta zani« mala Ie prijetna godba, zmagovito pa je udarila le finalna mazurka. G. Kralju, ki je predstavljal Favna prav elastično in obema solistoma z zborom kmetiških deklin vse priznanje.
Bolje je učinkoval sicer prav kratki, a vc« let. peramentni Zajc*Baranovičev balet rSvatovacv. ki se godi na Hrvatskem ter je s svojim narodnim petjem, narodnimi no« sami in s nrav elektrizujočim kolom zelouga jal. Uprava naj izda za balete zmerom vse« bino, potem je uspeh lažji. Zal. da je bilo gledališče prav slabo zasedeno. G. Sygietyn« ski in glavna solista so prejeli šopke ter so želi dosti aplavza.	Fr. G.
Fetindvaiselletnica Polonšce Juvanove
V torek dne 17. t m. praznuje gospa Po-lonlca Juvanova 25-letnico, odkar je stopila kot kulturna delavka v hram slovenske Ta-lije.
Jubilantka je rodom iz Mengša pri Kamniku. Komaj triletno dekletce je izgubila očeta ter kmalu nato nastopila trnjevo pot prezirane pastorke. Njen očim je pozneje vstopil kot delavec v ljubljansko tovarno, zato se je preselila v Ljubljano tudi njegova žena z malo Polonico, ki Je na ta način prišla v ljubljanske šole. Na gledališke deske je stopila Juvanova že kot 14-letna mladenka, sprva je bila samo članica zbora, potem pa se je dvigala od stopnje do stopnje. Njena prva samostojna vloga je bila v Fallovi opereti «Ločena žena« (v vlogi «Žena lz ljudstva^.) Leta 1905. so jo preizkusili v drami. Prvo glavno vlogo je odigrala v Finžgarjevem »Divjem lovcu« (Majda) 1. 1908. Za tem jo je tedanji inten-dant g. Govekar zaposli! z večjimi vlogami. Vse njene vloge so bile karakternega ali komičnega značaja.
Leta 1913. se je opera ukinila in tedaj se je Juvanova pod ravnateljem Borštnikom popolnoma posvetila drami. Borštnik kot učitelj in režiser je vse vloge privatno na- j študiral z njo. Njemu se ima največ zahvaliti za praktični uspeh. L. 191S. jo je HInko Nučič zopet poklical v dramo, kjer Jo Je z lepimi vlogami in z vzgojno natančnostjo zelo izpopolnil. Seveda je marljiv*} skrbela tudi sama, da se je vedno bolj dovrševala in je porabila vsaiko prilHco, da si je ogledala druga večja gledališča. Pri tem JI Je zlasti pomagala njena avtokritika. Odkrito je priznavala svoje Igralske nedostatke ter se jih z železno energijo skušala izneblU, kar se ji je tudi posrečilo.
Vseh n j Sinili vlog tu seveda ne morem našteti, saj iih je okrog 30 ali še več. Naj navedem le nekatere, ki se Je v njih posebno odlikovala. Tako na pr. v Jiraskovi »Later-ni» (Klaskova), Petrovičev »Vozel« (Ran-ka) Šekspirjev »Othello« (Emilija), Cankarjeva dela: »Pohujšanje v dolini šentflorjan-ski". (Županja), »Hlapci« (Minka). Romantične duše-. (Olga), »Kralj na Betajnovf« (Luižarica), FInžgarjev »Divji lovec« (Majda), Novačamova ^ Vele j a« (Veleja), ttaupt-manov »Vesnik Henschel« (Hana SchŠI), Schoenherr «Žena vrag' (Žena). Molnar »Gardist« (žena), Golarjeva «Vdova Rošlinka« (Rošlinka), «I-iliom» (Muškatka) Itd.
Kot igralka je v vseh poverjenih ji vlogah naravna, živahna in vedno na svojem mestu. Dušo našega preprostega človeka pozna do dna globin in prav zato je zlasti v Hudskih Irrah velika mojstrica in v pravem pomenu besede umetnica.
K njenemu Jubilefu Ji vsi ljubitelji gledalske umetnosti najlskrenefe čestitamo ter I i prav od srca želimo še mnogo srečnih let In veliko najlepših uspehov.
Manica Komanova.
Ni pa samo mlada in poštena, temveč tudi diplomirana bolniška strežnica. Za Gabrijela je naravnost idealna zakonska sestra Rdečega Križa.
Sicer si pa lahko predstavljate, da takšen soprog, hm... K sreči povozi Colette nekega dne s svojim avtoin lepega, rnlade-j ga moža. Andreja. Colette Je vsa nesrečna, i pobere ranjenca in mu streže, dokieT ne ; ozdravi. Samo ob sebi umljivo se mlad) ; mož zaljubi v Colette... in ta se mu uda i na svoj način, kar naravnost... | Dekor je čisto nov, gledališče zelo stav ■ patično, igralci izborni, Igra »excellent ar-i ticle de saison«, kaj hočete še več?
V Theatre des Arts predstavljajo »Papeževega žida« (Le Jull du Pape) od Ed-moaida Flega v dvanajstih slikah. Vsebina i je sledeča:
Žid Salomon Molco Je prijatelj, zai®-i nik in zdravnik papeža Ktementa VIL Pogovarjata se o zelo aktualnem vprašanju, j ki igra danes največjo ulogo prt zeleni mi-i zi Zveze narodov, o miru. Scenerija Vati-| kana izgleda sicer tu nekoliko čudna, arhi-i tektura spominja na paviljon Sovjetov na j razstavi dekorativnih umetnosti Papet ima [ obleko iz bele svile in rdeče copat« ta j>rt-i jateljsko objema neobritega žida z viso-j kim, koničastim klobukom.
Žid poklekne in prosi Jehovo: j — Bog Izraela, varuj Svetega očeta! I Program nam razloži, da Je to Iskreno j prijateljstvo čisto razumljivo:
— Židje še vedno pričaJctijejo prihod Me-i sijev, za kristjane Je sicer že priSel, toda j prijel bo še enkrat...
Kristjani in židje torej verujejo v prihod istega Odrešenika. Od tega pričakovanja do prijateljstva pa le korak.
Tako Molco trima sovražnikov v palači papežev, pač pa v ghettu. Ti ca demmcl-rajo inkviziciji in le osebna Intervencija Kristovega namestnika ga reši. Na grmado ki le bila pripravljena zanj, posadijo kratko malo drugega, manj 'važnega obsojenca, ki ga sežgejo brez velike škode.
Edmond Flcg je avtor židovskih antologij in učenih de! o Izraelu. V tej igr! Je hotel ovekovečlti mesijanski duh v njegovi najmodernejši obliki, to je v trdni veri v bratstvo narodov. Hote! Je pokazati v tej i dramatski pesnitvi visoko misijo sedanje-| ga židovstva, izhiščeno iz ozkih naciona-j lšzmov, k! naj bo vodnica k boljši in pravičnejši bodočnosti človeškega rodu. Resen in lep sujet, toda spadal bi prej v roman kot na oder.
»Moj očka otročiček« (Mon gasse de pčre; spisa! Leopold Marchand! Theatre Michel) je povojni tip, možak, ki je imel I. 1914. osemindvajset ali trideset let, ki slučajno ni poginil v vojni in kl bi sedaj rad bi! ravno tako mlad, kot prej.
Ta galantni 401 etri mladenič, imenom Landier, poroči ljubko, resno, dobro ženico devetnajstih let Ima pa same dolgove in ne ve, kako b! se jih odkrižal. Tu nastopi mladenič 21ih let, Morisson, sin Lan-dierjev, ki ga je imel pred 17 leti z neko plesalko iz Musfc-Halla. To je sin Iz Amerike, ki nadomešča strica iz Amerike v starem repertoarju.
Ta nezakonski sin je bogataš in spreten trgovec. Takoj spozna položaj in značaj svojega očeta-otročička, hoče mu dati denarja ln ga spraviti na resna pota.
Sicer pa ne pride do nikakega zločina: oče-otročlček hi njegova mlada žena se odpeljeta v Indijo kot agenta za Morissonovo milo, Američan pa si vzame pariško me-treso — ta komedije Je konec. —B.
Ljubljansko gledališče. Danes popoldne ob treh se poje na odru opernega gledališča Straussova opereta »Netopir«, ki je vsled svojih lepih melodij ln pa prijetne vsebine zelo priljubljena. Predstava se vri! pri znižanih cenah. V drami pa se vprizori kot mladinska igra prvikrat na našem odru delo učiteljice ne. Oroiljeve ln sloer »Kra-ljioe Vidke kresna noč«. To najnovejše delo marljive naše pisateljice Je namenjeno našim malčkom, katerim bo vsled svoje ljubke vsebine in pa najrazličnejših nastopov prav izredno ugajalo. Igro vprizore gojenke liceja In osnovne šole. Zvečer ob S. se igra v drami Langerjeva velenspela drama »Periferija«.
Razstava poljske moderne grafike. Razstava poljske moderne grafike, kl se danes otvori v Jakopičevem paviljonu, je bila povsod, kjer se je pokazala, zelo simpatično sprejeta. Navajamo samo par značilnih sodb. V »Prager Presse« jo Je pozdravil stalni porotevalec o umetne«! dr. j. Pečir-ka kot važen faktor pospešitve razvoja kulturnih stikov med Cehi in Poljaki. Hvalil Je splošni nivo poljske umetnosti kot visoko razvit; glede razstave pa je posebej pov daril, da nudi tehnično vzorna dela. — Od zagrebških glasov o tej razstavi opozarjamo na obširno razpravo, ki jo ja napisal v »Novostih« 9. septembra WkoM BtaJUe-w!cz. Njegov referat je izzvenel v konsta-tacijl, da se najnovejša poljska umetneei sploh ltaiboljge predstavila v taonm la U-
tegrafiji, kl sta na razstavi odlično zastopana. — V »Morgenu« }e o nji poročal v številkah 802 ln 806 dr. Iso Kršnjavi Kljub temu, da recenzent ni prijatelj moderne umetnosti, Je brez obotavljanja priznal visoko kvalitativnost del te razstave.
Petindvajsetletni«) ge Juvanove, članice linbljanske drame, bo ouhajalo Narodno gledališče v LJubljani v torek, dne 17. novembra. Jubilantka nastopi v naslovni vlogi nove Golarjeve štiridejanke »Zapeljiv ka«. Igra ima gorenjski značaj in se bo igrala v gorenjskem narečju. Gledališče hoče storiti s tem nov poskus za razvoj našega oderskega jezika. Poleg Juvanove nastopijo v »Zapeljivki« še dame in gospodje: Marija Vera, Rakarjeva, Gorjupova, Gre-gerin, Levar, Cesar. Lipah. Jan, Danilo in Skrbinšek.
Marijonetno gledališče v Ljubljani se pridno vežba in uri ter otvori sezono 1925'' 26 najbrže prihodnjo nedeljo. Predstave se bodo letos vršile v Mali dvorani Narodnega doma na Aleksandrovi cesti. O otvoritvi t^ važne institucije borr-o v kratkem obširneje izpregovorili.
Razstava prof. Rupčiča v Zagrebu. V zagrebškem salonu Sira je razstavil kolekcijo svojih slik profesor Luka Rupčič. Vstop le brezplačen.
Gostovanje v zagrebški operi. V sredo zvečer je nastopil v zagrebški operi Poljak g. Aleksander Griff. Pel je vlogo Mefista v »Faustu«, v katerem ie nastopila ga Zikova
kot Margareta ln g. Skupjevski v naslovni vlogi.
Poročilo o Hatzejevem »Povratku« v beograjski «ComoedljI». Beograjski gledališki list tComoeciia« prinaša v zadnji številki poročilo o Hatzejevi operi »Povratek« v Ljubljani. Poleg teksta se nahaja reprodukcija skladateljeve slike.
Tri zanimive novosti v sarajevskem gledališču. V SaTajevu igrajo sedaj tri zanimive drame: Mayer - Foersterjev «Stari Heideiberg^. sentimentalno In ljubko komedijo v petih dejanjih, Strindbergovo »Gospodično Julijo« !n Clemenceaujevo enode-janko »Pajčolan sreče«. »Gospodično Julijo« je zrežiral dramaturg Jevtič, Clemenceaujevo komedijo pa upravnik Branislav Nušič.
Marija Germanova težko bolna. Ruski listi poročajo, da je igralka Marija Germanova, bivša voditeljica hudožestvenlških disidentov v Pragi, težko obdela. Nahaja se v Biarrltzu ter se bo morala podvreči težki, življensko opasal operaciji
Newyorška »Metropolitanka« je otvorila letošnjo sezijo dne 2. novembra. V letošnjem gledališkem letu se bodo izvajala med drugim tudi nastopna dela: Smetanova »Pro dana nevesta«, Cornelijev »Bagdadski brivec«. Wo'tf-Ferrarijev »Madonin nakit«, Mas seuetov »Don Ouichote«, Stravinskega »Sla vec« itd. Gledališče obeta tudi dve domači novosti: Carpemerjev balet »Nebotičnik« in opero »Deenisa Tavlorja«.
Samo še danes In Jutri i Ne zamudite, ker | ?.as beži! Pridite ia smejali se boste od ise&i srta!
Sijajna in razkošna veseloigra v 6 velikih dejanjih, delo velike nemške filmske tovarne „Trianon* Berlin.
Kraljica punčk
polna smeha, iubezni in življenja Vas bo zadovoljila nad vse pričakovanje — Najlepši In najele^antnejši kino-igralec splošno priliubljen HARRV UEDTKE, dobro znan! Viggo Lari sen, lepa in temperamentna Maria Jaeobini in srčkana Erra Bognar prav pridno skrbi i o za obilo smeha in izvrstno zabavo - Elegantni hotelski tatovi — Srčkane punčke — Pravi ln nepravi grofi — .Bonboniera* In nje razkošno nočno življenje — itd., itd., itd. — Krasne toalete.
Predstave danes v nedeijo ob: 3., lh5., 6., V/28, jn 9. Jutri v ponedeljek ob: 4., '/,6., >/i8., 9.
Elitni kino Matica
vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124.
Prednaznanilo Velelilm o moderni kulturi telesa in lepota".
Kino
Kaj igrajo drugod?
V	ZAGREBU.
Vohun (Marion Davies). — Polet okoli sveta (Ellen Richter, Bruno Kastner, Rein-ho!d Schiinzel, Max Landa). — Izgubljeni svet (po romanu Conana Doyla). — Najve-selejši človek na Duna;u (Michael Varkonyi in Marija Corda). — Moč in lepota (kulturni film).
V BEOGRADU:
Bela sestra (Lilian Gish). — Dama s ka-melljami (po slovitem istoimenskem romanu A. Dumasa sina). — Burja (Norma Talmad-ge). — Moč ljubezni.
V	GRADCU:
Boj z zmajem (Pat in Patachon). — Straussov valček (Tessy Harrison, Svetl-slav Petrovič, Charlotte Ander). — Morski vrag (Milton Sills, \Vallace Berry). — Ognjeni konj (Fox-fihn). — Dunajske pred-metnice (kriminalni film). — Gora usode (Hannes Schneider, Ema Morena). — Polet je, solnce in študentje (Pat in Patachon).
NA DUNAJU:
Ljubimec svoje žene (Livio Pavanelli, Ferd. v. Aken. Henny Porten). — Zorro (Douglas Fairbanks). — Igračka usode (Jack Holt). — Pogrešani Babilon (Reinhold Schunzel). — Igračka Pariza. — Sveti viag (Rodolfo Valentino). — Ulica brez veselja (grofica Esterhazv, grofica Tolstova, Werner Krauss). — Dekle iz vari eteja (Mary Prevost).
V	PARIZU:
Fanfan-la-Tulipe (historični francoski
film). — Navigator (Buster Keaton). — Gr-bec. — Ntbelungi II. del (Kriemhildino maščevanje). — Lov za zlatom (Charlie Cha-plin). — Quo vadiš. — Človek, ki dobiva klofute (Leon Chaney). — Doktor Jack (Harrold Uoyd). — Kraljičine solze (Gloria Swanson).
Moč in lepota
Postaviti film tudi v službo kulture in hi« gijene, je moderna tendenca velikih film« skih tvrdk. Priznati je treba, da se je že mnogo storilo v tej smeri, da pa čaka še film hvaležna naloga, ki jo bo pri sedanj! dovršeni tehniki mogel uspešno vršiti. Med najnovejše in najboljše kulturne filme spa» da brezdvomno film »Moč in lepotao, ki ga je izdelala družba «Ufa» v Berlinu. Ta film nam kaže sredstva, s katerimi je mogoče doseči visoko kulturo telesa in s tem ob« enem okrepiti njegovo zdravje in dvigniti njegovo odporno silo. Tu se nam kaže izvr« Sevanje gesla, katero si je postavil slavni «Rikli» na Bledu in po katerem si je uredil svoj sistem zdravljenja: «Visoko cenim vo» do, še bolj zrak, najbolj pa svetloboBled je lahko ponosen, da se je v njegovi okolici to geslo, katero je prevzela moderna teles« na vzgoja, med prvimi v praksi izvajalo. In svetovnemu slovesu blejskega zdravilišča je največ pripomogel Riklijev sistem, kateri pa iaHbog ni našel razumevanja in vredne« ga naslednik« na Bledu.
Okrog filma «Moč in lepota« se je začel boj ra in proti. Zmagal je zdrav razum in družbi ae je posrečilo, da je prepričala me« rodajne kroge o veliki kulturni vrednosti
tega filma in dobila dovoljenje za neome« jeno predvajanje. V njem je združeno vse, kar služi kulturi telesa: igre, šport, tolovnd« ba v prosti naravi, ples itd V njem »odeli* je vse, kar ima »lavno ime v teh panogah: Tam ar a, Karsavina, Houben, Murchiaon, Paddock itd. Iz Berlina in Nemčije je nisto« pil film zmagoslavno pot po vsem civilirl« ranem svetu. Povsod, kjer se je film do» slej predvajal, je dosegel ogromen uspeh, posebno v onih krogih, ki se bavi jo s tele«« no vagojo. Zato ni dvoma, da bo imel po« poln ur.peh tudi v Ljubljani kjer nam ga obetajo za prihodnje dni. Takrat spregovo« rhno še več o njem.
Filmski paberki
Cecil B. de Mille, sloviti Paramountov re* žiser in avtor «Deset i h zapovedi«, namerava v kratkem, kakor čitamo, posetiti Evropo.
Dorothv Gish, sestra slavne Lilian, ki nam jo v Ljubljani obetajo v »Beli sestri», je odpotovala v Anglijo, kjer bo nastopala v filmih Heberta Wilcoxa.
CiVan.ii>, sloviti roman Emila Zole, pri« pravljajo za film. Vlogo Nane bo igrala Katarina Ilessling, ostale vloge pa \Verner Krauss, Jean Angelo, R. Catelaine. Režijo vodi Jean Renoir.
Obala blaznežev se imenuje eden izmed najnovejših Paramountovih filmov. Gloria Swanson igra v njem dve vlogi: mater in hčer. Film režira Allan Dwan.
Filmski igralci in živeli. Živali igrajo, ka« kor znano, v filmih precejšnjo vlogo. Skoraj v vsakem filmu nastopajo konji, psi, mačke, a tudi na eksotične živali kakor na opice, dromedarje in divje zveri naletimo pogosto v filmih. Zbog tega ni nobeno čudo, da film« ski igralci zelo ljubijo živali, o katerih trdijo, da jim donašajo srečo. Tako na pri« mer ljubi Fred Niblo nadvse svojo malo opico, Bettv Compson obožava svojega ka« nareka, Rodolfu Valentinu se je priljubil le« opard, Douglasu Fairbanksu in Ivanu Mo« žuhinu pa pes.
Raymond Griffith, brat poznanega reži« serja D. \V. Griffitha, je še mlad filmski igralec, a vendar uživa kot komičar v Ame« rilci že veliko popularnost. Eden izmed nje« govih najnovejših filmov je »Night Club«, ki ga je režiral Cecil B. de Mille. Ravmond Griffith spada med najduhovitejše ameriške komike. On je vedno fin, otmen, oblečen po najnovejši modi. v čemer se bistveno raz« likuje tako od Charlieja Chaplina kakor tu« di od Bustera Keatona.
It kupite nogavice brez žig^ .ključ', ker eden par nogavty x žigom in znamko (rdeča' mod 10, zeleno ali zlato)
„ključ"
traja tako doigo kakor itlrjf pari drugih. Kupite eden paj in Diepričaič« s*i ««18
v septembru t- L
»Službene Novine» objavljajo 12. tega meseca pregled davkov, pobranih tekom meseca septembra t I. in v prvih devetih mesecih t. 1. Neposredni davki in doklade (brez davka na poslovni promet, invalidskega davka, ko-morske doklade in izrednih doklad 503 odst. ter 30 odst.) so dali v mesecu septembra t. I. 71.118.454.75 Din proti 64.162.014.53 Din v enakem času lanskega leta, dočim je bilo po proračunu predvideno le 51.600.179.73 Din. Plačale so posamezne pokrajine meseca septembra t. 1. (v milijonih Din; v oklepajih po proračunu predvidene vsote v milijonih Din; vse zaokroženo navzgor)
Hrvatska in Slavonija 10.16 (11.44);
Bosna in Hercegovina 6.59 (4.60);
Vojvodina 21.10 (14.09);
Slovenija 11.33 (5.83);
Dalmacija 1.06 (1.33);
Srbija in Črna gora 20.39 (14.30).
Kakor vidimo, so pobrani zneski prekoračili v državnem proračunu predvidene vsote v Bosni in Hercegovini, Vojvodini. Sloveniji ter Srbiji in Črni gori. Zopet pa je Slovenija tista pokrajina. kjer je proračun prekoračen skoro za 1C0 odst. Prekoračenje v ostalih pokrajinah jc znatno manjše, kar pomeni, da so se v Sloveniji meseca septembra tega leta zbirali davki nadalje z večjo natančnostjo kakor v drugih pokrajinah. Na orvi hip se tudi vidi, da ie mala Slovenija v primeri z drugimi nokra-jinami mnogo preobremenjena. Saj ie plačala Slovenija več kakor Hrvatska in Slavonija skupaj.
V prvih deveti!: mesecih t. 1. se je pobralo na teh davkih v celi državi 645,464.5.83.60 Din (predvideno v proračunu le 464.401.617 50 Din). Od tega pride ie na Slovenijo 100.307.293.16 Din (predvideno v proračunu 52.500,000 dinarjev), torej blizu ene šestine, dasi šteje njeno prebivalstvo komaj eno dvanajstino vsega prebivalstva države, a njeno ozemlje seveda ne tvori niti dvanajstega dela ozemlja naše države. Znano je vrhu tega. da .ie povprečni • Slovenec znatno večji siromak kakor n. pr. prebivalec Hrvatske, Slavonije ali Vojvodine. Posamezne pokraiine so plača'e v prvih devetih mesecih (v milijonih Din; v oklepajih v proračunu predvidene vsote v miliionih Din; vse zaokroženo navzgor): Hrvatska in Slavonija 124.91 (102.97); Bosna m Hercegovina 55.94 (41.44); Vojvodina 21'.64 (126.80); Slovenija 100.31 (52.50); Dalmacija 18.67 (11.99); Srbija in Črna gora 133.99 (128.70).
Na izredni doklaai 500 odst. in 30 odst. se je pobralo meseca septembra tega leta v celi državi 50.149.268.13 D:n (predvideno v proračunu 41.666.666 66 dinarjev). Na S'ovenijo odpade od tega 5.653.8S3.82 Din. V prvih devetih mesecih so daii ti davki v vsei državi 232.816.166.47 D:n (predvideno 374 mili. jonov 999.999.94 D). Na Slovenko odpade od tega 46.211.476.47 Din, torej zopet blizu ene šestine.
Davek na poslovni promet je dal v septembru t. 1. v celi državi 12 milijonov 247.675 31 Din (predvideno 16 milijonov 666.666.66 Din). Od tega pride na Slovenijo 4,172.907.19 Din, torej več kakor ena tretjina vsega v državi pobranega davka na poslovni promet. V prvih devetih mesecih t. 1. se je na tem davku pobralo v celi državi 153.938 tisoč 147.22 Din (predvideno 149 mil';o-nov 999.009.94 Din). Na Slovenijo odpade 33,704.820.35 Din, torej ena slaba četrtina.
Invalidski davek je dosegel v celi državi v septembru t. 1. 11.947.293.91 Din (predvideno 8.35S.333.30 Din). Slovenija ie prispevala k temu 2.908.401.87 Din (okrog ene četrtine). V prvih devetih mesecih t. 1. je ta davek vrgel v ce!i državi 78.600.368.86 Din (predvideno 62.687.499.75 D:n). Na Slovenijo pride 14,123.663.48 Din (ena slaba petina).
Kotnorska doklada je dala v državi meseca septembra t. 1. 3,70°ft32.62 Din (predvideno 4.179.166.65 Din) in od 1. apnla do 30. oktobra t. 1. 13.0^7 561.38 Din (predvideno 25 074 999.90 Din).
Ako primerjamo gornie podatke, vidimo, da pomeni september t. 1. za Slovenijo nadalinie priviianie davčnega vijaka. Pri nas se torej davčne prilike ne bolišaio. kar bi bilo ro to'ik;h obunn'h protestfh pričakovati, temveč se še slabša io, kakor da Slovenija še ni dovolj ope.ša'a pod ogromnimi davčnimi preobremenitvami.
Ljubljanski trg
Prošli teden so bile v Ljubljani naslednje ten-: Meso: goveje 15 — 19, tclečj'- 17 — 20 svinjsko 20 — 27.50. slanina 22.30 — 29, mast 30 — 31, šunka 35 — 37, prekajeno me* so 0 — 35 koštrunje meso 14 — 15, ko« zliševlna 20, konjsko meso 7 — 9. hrenov« ke 35. -veže in polprekajene kranjske klo» br 31 — 40, - he kranjske 67, prekaj^ne sian:na 30 — 35 Din kg. Pcrcinina: pišča« nec 10 — 20, kokoš 25 — 35. petelin 25 — 4? raca 25 — 30. nepitana go« 40 — 70. pi« ta: a 70 — 100. puran 50 — 125 Din komad. Domač' zalci: 5—18 Din komad. Divječi< d'vji znjee 25 — 60. poljska jorebica 15 - i« D:n komad, srna 20 — 35 Dm ke. R'' c: krapi 26 — 32 50. š'""ke 25 — 30. kli* r 13 — 15. mrene 17 V) — 20 Din kg. :V --ni izdelki: -nI ko 2.50 — 3 Din liter, v-ovo maslo 40, čajno 55 — 60, kuhano 45, bohinjski sir 36 Din kg. Jajca: 1 75 — 2 Din komad. Sadje: jabolka, luksuzna 8. L 6. IL
in III. 3 — 5, hruške, luksuzne IZ L 10, IL in III. 4 — 8, navadni kostanj 4 — 8, ma» roni 8—12, orehi 12, lušteni 35, grozdje 12
—	16, suhe češplje 11 — 12 Din kg. Spece» rijsko blago: kava 45 — 76. pražena 52 — 92, sladkor, v kristalih 13.25. v kockah 15.25, rii S — 10 Din kg, namizno olje 22, jedilno 20 Din liter, testenine 10 — 12. čaj 75 Din kg. Mlevskl izdelki: moka «00» 5.25, «0» 4.75 «1» 4.50, kaša 7, ješprenj 7. ješprenjček 10
—	13, turščični zdrob 4.50, pšenični 6.50 — 7, ajdova moka 7 — 9. ržena 5 — 5.50 Din kg. Žito: pšenica 305 — 310, rž 250 — 280, ječmen 230 — 250. oves 230 — 260. proso 300, turščica 235. ajda 330, fižol, prepeličar 360, ribničan 340, grah 400, leča 6T0 Din z« 100 kg. Kurivo: premog 40 — 46 Din za 100 kg. trda drva 130 — 160, mehka 100 Din kg. Zelenjava in sočivjs: endivija 7 — 6, mr» tovilec in radič 10 — 15. z«!je 0.50 — 0.75, rdsče zelje 3 — 4, kislo 3, ohrovt 2, karfl* jola 8 — 15. kolerabe 8 — 10, kolerabe pod« žemljice 075 — 1 špinača 7 — 8. paradiž« niki 10, čeb-.:la 3. česen 15. krompir 1.25 — 1.50, kisla repa 2 C0 Din kg.
Krma: seno, sladko PO — 1<X). polsladko 75. kislo 60, slama 50 Din za 100 kg.
Mariborski trg
Včeraj so pr;->eljftli na trg slanlnarji 48 vo :ov z mesom po 12.50 — 30 D'n kg. Za« klanih svinj je bilo 1"0 po 15 — 18 D'n kg. Krompirja je b:lo na trgu 36 vozov po ceni 0.75 — 1.25 D n La, čebula 10 vozov po 2 — 4 Din kg in zelja 26 voiov po 0.50 — 0.75 Din za kg.
..»stale cona: Žito: pšenica 2 50 — 2.75. rž 2.25. !fžm*n 2.25. turščica 1.75 — 2. oves 1.50 - 1.75, proso 2.50 — 3. ajdi 2.23 Din li e . Fižol: 2.50 D:n liter Ferofnln*: k»* koši 35 — 50. piščanci iS.5 — 35. gosi 65 — 10 . race <0 — 45. purani 50 — 75 Din ko« ma«i. D-jrvtči zajci: 10 — 25 Din komad. Zmerjava in sočivje: krompir 0 75 — 1.25. karfijola 3 — 7, česan 12 — IS. čebula 3 — 4. k:s'o zelje 3. kisla repa 2 D'n kg, ohrovt 0.50 - 1, sve;"e zelje 0.25 — 1.50, endTvija i- glavnata solata 0.25 — 1 D'n komad, šp;< nača 1 Din kupček. Sadje: jabolka 5—7. hruške 7 — 10 Din kg. Mlečni irdelkl: mleko 2.50 — 3, smetana 12 — 15 Din liter, si. rovo maslo 40, kuhano 60. čajno 45 — 60 D' kg Jaica: 2 — 2 25 Din komad.
Se»- je bilo gu 2 voza in slame 1. Cene: seno 65 — 75, slama 42.50 Din sa 100 kilogramov.
Tržnss r$o~očHa
Novosa^ska blagovna bor^a (14. t m.)
Pšenica: bažka, 4.vagoni 257.50: baika, 3 vagona 238 — 240; bauatska, Zenta, 1 vagon 239.50; ista, 2 vagona 240. T u r š č ' e a. baška, nova, 16 vagonov 115; baška, nova, 2 vagona 130.50; sremska. sršena, Indjija, 7.5 vagona 13e. Moka: «0», 3 vagoni 355; -0ss», 1 vtgon 4I0: «3», 2 vagona 137.50. Otrobi: ba.*kl. 7 vagonov 105 — 107,50. Tcnde,nca miačna.
Svinjski sej?ra v Marib'vra (13. t m.) Dogon 138 svinj, 1 oves. Povprečne ce«: prasci. 5 do 6 tednov stari 90 — 125, ? do 9 tednov 150 — 225, 3 — 4 mosece 280 do 320, 5 — 7 mcsecev 350 — 480, 8—10 me-sccev 530 — 6S0. 1 leto 1070 — 1100 Din za komad. Kg Jive teže 11.50 — 12.50, mrtve 15 — IS Din. Prrdsn h 53 svinj.
Dunajska horra za kmetijske pro«-hikte (13. novembra.1 Kur^lja se je razvijala prav počasi. Prijaznejša HKmemska poročila niso vplivala in je vzdržljivost kupcev trajala dalje. Cene so ostale razen ovsa. k' se je pocrrnl za četrt šilinga, nrgpremeije-ne. V pšenici so b 'i zaključki za Italijanski račun v madžarskem p "trškem b'agn. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagov-noproune&r da-vek brez cairine, uradno, na debelo: pšen'ca: domača 36 — 37, madžarska potiska 39.50 — 41.50: rž: domača, marchHtkka 26.75 — 27; ječmen: d,r";>či ,38 — 39, slovaški 39 — 43; turščica: 28 da 29; oves: domači 28 — 30.
= Oskrba Slovenije s soljo. Oblastni inšpektorat Monopolne oprave v Zagrebu Je bil pred tednom dni disponira! iz ljubljanskega skladišča soli nad dve tretjine zalog v Zagreb in Varaidin. tako da bi bila zaloga, ki bi ostala v skladišču ns razpolago za oskrbo Slovenije, padla na ne celih 30 vagonov. Ker j'2 v jesenski dobi poraba soli za konserviranje poljskih pridelkov In me sa mnogo večja kakor v ostalih mesecih, ie Zbornica za trgovino, obrt bi industrij« intervenirala pri oblas tnem monespoiskem Inspaktoratn v Zagrebu, da se nstavi odvzemanje soli in se nakaže o ljubljanskemu skladišču zadostne množine, da bo redna in traina oskrba v jesenski in zimski dobi osigurana Na to inteivencijo fe inšpektorat ustavil svojo dispozicije in zbornico obvestil. da ni nikrike bojazni, da bi nastalo pomanjkanje soli. ker prispe te dni na Sušak večja množina morske soli. cd katere tio dotirano tudi ljubljansko skladišče za oskrbo Slovenije.
— Sela carinske sekcije finančnega odbora. Na predvčerajšnji seji carinsko - tarifne sekcije finančnega cdbora so soglasno oproščeni Izvozne carne vsa žita, fižol, seno, sladkoma pesa, suhe in sveže češplje, opij, konji in kobile, ovce. koze, voli. perotnina in oerje, Z večino glasov se je skle nilo, da ostane predlagana carina za svinje 30 zlatih dinarjev. Le sviije angleške :'n križane pasme izpod 70 kg se oproste carine: enako se morejo izvozit! brez carine svinje nad 70 kg. Majhne postavke ostanejo za okrogli les, nadalle za nepredelan kostanjev, hrastov m igltčasti les. Oproste se carine hrastov' železniški pragi in hrastove grede. Ostanejo carine za prejo, kofe in volno.
= Polr»žaJ na ž'tnem tržišču le bil ta teden v glavnem nespremenjen. Pod pritiskom nadaljnje mlačne tcndcnce na svetovnih tržiščih se tudi ne more popraviti naše tržišče. Za izvoz prihaja pri nas v poštev
1 edina umetno sušena turščica, in to v malih koMtaah. Izvaža se v Avstrijo, Italflo in bHžJe kraje Bavarske. Cena novi turSčici je dalje popustila. Promet s pšenico je zelo slafc; \rvoz minimalen. Tržišče rži in Ječmena brez prometa. Le za oves ie tendenca čvrsta. Bela mok3 se v manjši mer gole, nekaj tudi za izvoz. Po otrobi! «« malo povprašuje; cene popuSčaJo. Pro»»v*t s fižolom Je enako omejen.
= Konferenca o predvojnih dolr" r v Pragi. Pogajanja trajajo dalje fn sc še doslej v najvažnejših vprašanjih ni posrečilo priti do sporazuma. Kakor javljajo iz Prage, je romunska deiegaeja ns prvih sejah Izlavfia, da bi bila Rumunija pripravljena ratificirati tansbruški protokol, ako se izvrže gotove spremembe. Kakor se glasi, se nanašajo te spremembe na 3-odst madžarsko posojilo Železnih vrat. Dalie se bo r.a konferenci načelo vpra^nie prejšn! h papirnih doleov. Ta posojila naj se konvertirajo v lastna posojila. In sicer naj bi se vri tem izvršilo prer3čunsnje na temeljn onega razmerja, ki je vladalo prvi dan ločitve valnt Od teh papirnih dolgov le Mo v obtrvku v začetku vojne za okrog 10 milijard; od teh se ie frk"tn časa vzeto te prometa za kakih 8 mll')ard.
—	Likvidacija v Zatreba. Središnta pri-viedna i zadružna banka. d. d. v Zagrebn je obelodanfa uvoio bParco za I. 1024.. kl se pri delniški glavnici 10.000.nfin dinarjev In pri rezervah	Din zaključuje z izgubo 7.542.400.78 dlnaria. izguba torei presega tri četrtine delniške glavnice. Zavod sklical za 3. dtcemhra t. I. redm obč n! zfror, na katerem se bo stavil predlog o Ifkvidaciti criiSbe In o Izročitvi likvidacil-ske Izvedbe Prv; hrvatski štedionlci v Za-iTebn.
= Povečane češkoslovaškega tekstilnega izvoza v ja&Mlavijrt. Izvoz češkoslovaških proizvodov, predvsem tekstilnega bla-ira v Jugoslavijo je tekom meseca oktobra t. I. znatno narasel. Ta porast se pripisuje v prvi vrsti dobremu tečaju dinarja, konsolidaciji političnih pri'lk In prejinlemu padcu Italijanske lire. Italijanski izvozniki so bili zaradi padca lire znatno povišali cene, kl jtli pa po zboljšanin lire niso hoteli znižati. Spričo takih prilik ie postalo češkoslovaške tekstilno blago zmožnejše konkurence na iugosiovenskem trgu.
—	Dobave. Direkcia državnih željinic
v	Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponndbe ia dobavo 2000 kg krijtalne sode. Pred-r.'emi pogoji so na vnoglsd pri ekonem-sk;m odelenjo te direkcije. — Komanda po morskega arztnala v Tlvtn sprejema do 9. decembra ponudbe za dohavo raznega železnega in drugega materijala (železna po-eirkana pločevina, železne c*vi. parovod-ne cevi, zakovice. Samota v prahn (2350 ke) itd. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se ao vršila dne 3. decembra ofer-talns licitacija aleoe dobave 4500 kg gnmi-aratlcum. Komanda pešpolka v Cetinjv' snreiema ponudbe za dobavo 300 kg podplatov (r">flektantl naj pošllelo svoje ponudbe z vzorci direktno navedenemu polku). Ljubljani na vnog!edPrejmetnii!«ivwtcyyc Predmetni oglasi so v Zbornici ra trgovino, cbrt in Industrijo v Ljubl ani na vpogled. 0,'rekcija državnih železnic v Zagrebu obvešča Zbornico z" trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani, da se vrši licitacija glede dobave električnih strojev, ki is bila določena za 30. t. m. dne 32. decembra t. 1.
= Ponoven povižok avstrijske uvozne carine na pšenico. Avstrijski uradni list. ki ie Izšel predvčera šnjim prinaša razglas zveznega finančnega ministrstva glede določitve carine na pšenico, soržico in plro. Določena (e ta carina na 0.70 zlate krone za 100 kg za čas od 16. de 30. t. m. Ta carina velja tudi za rž. ječmen ln oves ter se ima uporabljati tudi pri računanju carine za slad. moko in druge mlevske izdelke, za testenine In pšenični škrob.
= Pred popolno odpravo deviznih omejitev v Madžarski. Iz Budimpešte poročaj): Kovinska podloga in devizne zaloge Madžarske narodne banke dosegajo že 98% obtoka novčanic. V kratkem bo mogoče odpravki še obstoječe omejitve v deviznem prometu in upostaviti promet, kakor Je bil pied voino.
= N&tnško-španska carinska vo'na. K poljsko-nemški carinski vojni je prišla šc špansko-nsmška. Vse blago iz Nemčije za Španijo je podvrženo španski maksimalni carinski tarifi z 80 odstotnim prebitkom. To velja enako za kanarske in severoafri-šlre Inke. Te represivne mere Španije proti Nemčiji so stopile v veljavo v začetku tega tedna. Slične mere so se podvzc-Ie v Nam" i " o*! finskemu blagu.
*-,a ev pšenice v Kanadi. Po str.ti?'i •	ie rezultat letošnje
žetve r"--!cs " Kanadi okrog 420 mililo-nov ' t.-.hr.lrv to je za 160 mihionov več ka kor lani. Pridelek ovsa se ceni na 522 milijonov bushelov (za 116 milijonov več) in pri delek rži na okrog 114.5 milijona bushelov (za 1 miljon več).
= Bramaa francoskega franka. Iz Pariza poročajo: Na dinerju francosko - ameriškega tiska jc govoril ministrski predsednik Painleve med drugim: Po nečloveških naporih, ki jih je naprav'la Francija pri <-lrn-
vi	porušenih krajev, je potrebn sedrj drugič napeti vse sl!e, da se reši finančna kriza. Francoska vlada bo frank ravno tako odločno branila, kakor je branila francosko zemljo za časa vojne. Kljub težkočam je prepričan, da bo parlament odobril mere, ki so potrebne za odstran tev krize. Zaključil le Patn!ev6 svoj govor s prlpomnjo, da je francoski davkoplačevalec mnogo b !j obremenjen kakor davkoplačevalci katerekoli države.
—	Izvozne carine v TJnmtmiM so bile znižane tako-le: za tnrščico in i fm"n od 32 na 12, za stročne p'odove ^ 22 na 15. za stad od 22 na 10, za krompir od 28 na 15 funtov šterlingov pr' aronu, za sadje vseh vre t od 590 ia S90 na 200 lejev pri vagone.
Borze
14. novembra. ZAGREB. V današnjem svobodnem prometu ni bilo za privatne papirje ni-icakega zanimanja. Vojna Škoda, promptr.o blago, se ie ponujalo po 313 in pozneje po 316. Za december se je spočetka čol denar po 316, pozneje po 317, dočim blaga ni bilo pod 319. Promet v Vojni škodi je bil minimalen. — Na deviznem tržišču le bib tendenca nespremenjena, lira, ki je bila včeraj zaradi ugodnih vesti c rešitvi vpra šania italijanskih vo nih dolgov Amariki zelo čvrsta, je danes zopet slabša. Promet v Zagrebu ie bil minimalen. Prišlo ie do zaključkov !e v devizah na Prago, Italijo in Ne\vyork kabel. Proti korcu so se čnle na-siadnje taksacije: Dunaj 795.5 (blago), Berlin 1346 (blago), Italija 238.5—2?9. Londor 373.95 (blago). Newyork ček 56.45 (blago Pariz 167.65 (biago) in Švica 1C39.5 (blago) BEOffiRAD. V svobodnem prometa so n-otirale devize (b'a^a): Pariz 2.50 London 56.45, Italija 230, Praga 167.55. D>j-naj 79ri.5, Švica 1069.
CURIH Beograd 9.20125, Berlin 123.50, Newyork 518.75, London 2514875. Pari7 20.90, Milan 20.90, Praga 15 375, Budlmpe-šta 0.007270, Bukarešta 3.525, Soffja 3.75, Varšava 81, Dunaj 73.07
TRST: efekti: obligacije Julijske Kra-|Tte 68.75, Zivnostenskž 2S2, Da'mazia 364. Dalmazia cement 659, Split cement 480, Krka 358; devize: Beograd 43 — 43.75. Dunaj 345 — 355, Praga "3.2S — 73.75, Pariz 100 — 100.5.!, Cnrih 475 — 480, Newy ;rK 24.60 - 24 "5; v a I u te: dinarji 43 - 43.75 20 zlatih frankov 94 — 98, dolaTjl 24.60 do 24.70.
BERLIN. Beograd 7.43. London 20.332. Newyork 4.195, Milan 16.96, Pariz 16.91, Praga 12.425, Curh 80.i82, Dunaj 59.08.
LONDON (Opoldne) Beograd 274. New-york 484.68. Italija 120.12 in pol, Dunaj 34.4 Švica 25.15.
Nova
a « •>» -v *	« %»
biesceea luc
Vreme
V prvi polovici tedna je deževje obsegalo vso osrednjo Evropo in predel ob Jadranskem morju, (talijo ter bližnja morja. Ves osrednji del Evrope je zavzemala vel.rta depresija in v vsem njenem območja je zelo deževalo. Depresija je kazala dvoje središč; eno se je nahajalo severno od A!p nad Nemčijo. drugo južno od Alp. Severno središče je sredi tedna izginilo in na njegovo mesto se je razširil visok zračni tlak od Anglije sem. vsled česar se je med Alpami, Anglijo in Skandinavijo zvedriio in celo zjasnilo, a je zavladal hod mraz. V zavetju južno od Alp je ostal nizek tlak do konca tedna in se drža! trdovratno s središčem med Slovenijo in srednjo Italijo.
Ta razporeditev zračnega tlaka je povzročila ogromne množine padavin, ki so Imele za posledico katastrofalne povodnji na mnogih krajih. Največ dežja je padlo v vzhodni Slovenlii in sploh na vzhodnem vznožju Alp ter v severni Hrvatski. Izredno velike množine dežja toimači dunajska vremenska centrala tako'e: Iz depresije na 'utu pihajo zelo vlažni razmeroma topli vetrovi proti severu, dovajajoč izredno obilico vlage. Iz maksima visokega tiaka pa silijo na jug mrzle zračne straje. ki se ker so tež.ie kakor velikanska zacozda. tlačijo pod toplejšo južno struio ter jo odrivajo od tal v višino. Različno tople zračne piasti se gibljejo tedaj v različni smeri druga nad drugo, se stikalo in mešaio. Ravno v tem stiku ter mešanju pa .ie glavni vzrok obilnim padavinam. Na vzhodnem ln južnovzhod-nem vznožju Alp. kier se je mešanje lahko vršilo v naiširšem obsegu, so padle največje množine dežja.
Opisana situacija se drži izredno dolgo in trdovratno. Pri dosedaniih meteoroloških opazovaniih se je konstatiralo. da se deoresiia drži izredno trdovratno na istem mestu, koder se nahaia severno od nje visok zračni tlak. južno pa zelo topel zrak. In ravno tak polo-žai ie bil or! nas sedai.
Ves pretekli teden je gospodoval v severni Evjopi zelo hud mraz. t— ratura v Skandinaviji in severni Rusiii se ie znižala do 20 stopini Celzija pod ničlo. Povečini je zanadel sneg.
Nasprotno na ima iužna polovica Rn-siie nrav tonlo vreme; povečini ni hladnejše nego pri nas.
*
Dunajska vremenska nanoved za nedeljo: Oblačno. Zelo verietno. da fco mnogo padavin na vzhodu in jugu.
z-n
izložbena okna, razstavne prostore, drlarmce m pisarne.
Največja sveilobna m«? pri istočasnem Sledenju toka.
Zahtevajte popis .Bel. 402* poleg cenika in refcrenc pri zastopniku
Ferčiaaadn Bo ve, Beograd,
Knez Mibajlov Venac 13/14.
Knjigovodkinja
z večletno prakso, zanesljiva, zmožna slovenskega in nemškega iezika v govoru in pisavi, želi Bremeniti sedanje mesto. Sprejme stalno mesto pri podjetju v Liubljani, najraje pa v Mariboru. Ponndbe pod značko ,1.1. I926-na upravo „Jutra*.	6V09a
C R E V A
vsakovtstua, po najugodnejši cerrl kakor tfssko leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi In stopljeni loj in ga plačam
po najvišji dnevni ceni.
Jos, BERGMAN, Uubliana, Poljanska c 85.

L
Zdr-vrir*
lir. mi Fieoa M o-gropiefa
ds se :e rreselila w oos'Opje Jntfra sVe banke, l.iilisiilevj ;isb 11.13
Crtfaira e« 8. vrt cfiitra' «o 1 ure poioldne za tpIafiBs botacni.	6&46—a
Franjo Cvilak
Slovenska Bistrica
belilnica voska, obrt medu in voščenin
priporoča
vsem blagohotnim trgovcem ter konsu« mentom svojo veliko zalogo voščenih aveč (lepo okrašenih in belih) vseh vrst svit« kov, lepe prave stearinske «Barofc sveče r za lustre vseh b3rv (zvretene) kakor tudi božičnih svečic vseh barv v kartonih (gladke in zvretene). Priporočam tudi za miklavževo: veliko zalogo miklavžev, krampusov kakor tudi druga medena peciva
Postrežba solidna! — Zahtevajte cenik! Cene zmerne! — Tvrdla odlikovana z zlato kolajno. — Velekonsumenti po« =ebne cene.	398«a
na str.'je, M zna izd. lovatl j "niče, kapice nogavice Itd., se sprejme kot sanr>stojnr v tra no siužbo. Plača po dogovoru. Hrana
■n stanovpr. e v hiši. Naslov pove urrava našega H-t3	6900-a
iCnilsm^dla
bilancist, slovenski, hrvaški in nemški doo snik, ponoroma verziran v so-dr.ijskih zadevah bi odsluži stanovale 1 sobe n kuhin e eve..t. 1 velike sobe nekaj ur dnevne Ponudbe pod .Zanesljiv 1159" na apr. .Jutra*
Poklan amo
1 automobil Citroven, ' Radioaparat Neutrodvne s 4 žarnic
cami, izdelek »Ware« Newyork ! potfiiški gramofon ' usnjati kaseti s 6 ploščami, izdelek »Sonora« Ne*v« vork
in 7 tolažilnih nagrad desetim kupcem, ki za čas naše jesen« ske reklame kupijo kak naš izdelek. Steklenica parfuma stane 30 Din in dobite z njo kupon, s ksteriin sodelu« jete pri razdelitvi 2goraj imenovar;h nagrad.
Ta reklamna piodaja traja do 15. decembra 1925, rezultat žrebanja pa bo objavljen v vjeh časopisih, ki se« daj prinašajo ta oglas. Kuponi, ki so se dobili na lovski razstavi v Zagrebu, sodelujejo r3vno tako pri razdelitvi zgoraj imenovanih nagrad.
PRODAJA SE VRŠI: v Ljubljani. H K.enda, Mestni trg 7. v Kranju, M. Pire, v "To»cra mmtu: Drago Braborič, v Slovenjgradeu: Ivan Rajnik, v Mariboru: H. I. Turad, ' Ljutomeru: Jos. Jeiovšek. v Ptuju: Franc Hojnig.
V večjih mestih je objavljena tr« govina. v kateri sc rrodaja v dotič« nem lokalnem časopisu, ni dtže'o pa razpošiljamo kupone samo proti na« prej poslanemu denariti v znesku 10 D n za poštnino.
Parfnnaerlfa rJ&3DA"
SaTvefc. Cpatžfifea niica 12.
Gustave le Rouge:

41
(Roman)
Duh je bil oblečen v črri svilen triko —• zato je Tambtili mislil, da se je dotaknil netopirjeve peroti — in stopil je k velikemu zaboju; dvignil eno desk pokrova in izginil.	j
Deska, ki je bik obita s klobučevino, se je poveznila, ne da bi j napravila najmanjšega šuma, in misterijozni potnik je bil doma. s
Pritisnil je na gumb in prižgal električno luč, ki je razsvetljevala !
-ranjost zaboja, katera je bila opremljena z vso udobnostjo, ki jo možna na tako tesnem prostoru. Na eni strani je biia polica s :cnjigami, na drugi pa omarica polna konserv, prepečenca, vina in whiskyja, naslonjač, mizica in gugalnica.
Prebivalec te čudne kabine je slekel svoj črni triko in pokazal se je energični in pošteni obraz Lionela Bradyja.
Ko je bil zvedel, da odpotuje Misterija z »Morsko lastovko«, je iznašel to pogumno sredstvo, da zasleduje svojo sovražnico povsod, kamor bi se napotila, ne da bi se ji sanjalo, da je poleg nje.
S šopi bankovcev 'je pregovoril kapetana Bazila in njegovega tovariša, pomorskega agenta Harrvja Beckerja, da vzameta na :adjo ogromni zaboj, o katerem je dejal, da je poln tajnih listin in da ga ne smejo pod nobenim pogojem odpreti. V štiriindvajsetih urah je bil zaboj izgotovljen in z vsem oprenlijen, kar je potrebno za dolgo potovanje.
Suhe baterije so dajale potrebno električno luč in na stotine nevidnih, s svedrom izvrtanih luknjic je dovajalo svež zrak. Ko sc je Lionel poslovil od zvestega Tolliana, ni pozabil vzeti geboj svojih samokresov in dovolj nabojev, da bi bil mogel vzdržati rudi dolgo obleganje.
Skoraj vsako noč se je Lionel splazi! iz svojega skrivališča in oblečen v črn svilen triko je šel na krov, da se malo giblje ir. javžije svežega morskega zraka. Triko ga jt varoval, da ga v nočni temi ni biio mogoče zlahka opaziti. Včasih je tudi /lezel u:t zadnji del ladje, kjer so bile kabine potnikov, in prisluškoval :c njih pogovorom.
Va ta način je polagoma spoznal, kako silno mogočno je udru* ienje Mvgalov in s kako ogromnimi sredstvi razpolaga. Vse, kar so pravili o številu članov, o razširjenju udruženja po Perziji, Egiptu, Kitajski in Indiji, ni bilo nič v primeri z istino.
Lionel se je vračal z enega svojih nočnih pohodov, ko ^a je j srečal zamorec Tam buli, ki se ga ie silno ustrašil.
Mladi mož nikakor ni bil vzhičen nad tem dogodkom, ki bi, i čc »e bi ponovil, dovede! do odkritja njegovega skrivališča.
—	Za trenutek sem bil raztresen, si je dejal, in io je bilo bedasto. Preveč sem se navadil na to nočne pohode ;rs na njih nevarnost, zato nisem več dovolj oprezen. Moram paziti...
Lionel se je udajal takim mislim, ko je naenkrat začul električni zvonec v nočni tišini.
—	Spet radio postaja, si je dejaL Brzojavka za Misterijo.
Trenutek je premišljal, potem se je pa spet oblekel v črni
triko, ki je zakrival tudi njegovo lice. Vtaknil je brovvng v žep, ugasnil električno luč, tiho dvignil desko v pokrovu in izginil v temi.
Šeste poglavje.
Voghijeva viziia.
Doab Sirmur, saaharadža kneževine Ahrungabae pri Bomfcavu, je pravkar dovrši! svoj obed. Servirali so mu ga bili z vso raz« košnostjo, ki je v navadi pri indijskih princih. Jedilnica je bila iz rožnatega marmorja, njen strop je bil okrašen z zlatimi araoe= skami in vodomet je metal curek do vrha kupole. Od tod je padal nazaj v veliko školjko iz rdečega ponija, V velikih ploskih posodah so se počasi topili kosi ledu in električne pahljače s krili iz oranžne svile so razširjale po dvorani prijeten hlad. čeprav ie zunaj vladala silna vročina.
Miza je bila okrašena z orhidejami, magnolijami in bengalskimi vrtnicami. Sužnji, oblečeni v bel muslin, so prinašali radži, ki je sedel pod prestolom iz zlate tkanine, jedi, ki so bile pripravljene v dvorni kuhinji in ki so bil*; deloma indijskega, deloma evrop; skega izv ;ra.
Po juhi iz salanganskih gnezd so prišle r.a mizo piavute mor* skega soma v omaki, holoturije, pečeni, mladi pavi z gobami, ribe, bambusove mladike, pripravljene kot šparglji in 1 ot poobedek so prinesli v košarah iz zlatega filigrana in na pestrobarvanih perzijskih krožnikih različno južno sadje: med drugim ogromne ananase in ravnokar natrgane kokosove orehe, polne okusnega mleka. Pijača je obstojal;: i? porta. širazkega vina in palmovega liksria.
Ta dan js imel radia dva gosta, dvu. Indijcu, ki sta pa postala že skoraj Evropejca, ker sta bivala dolgo v Angliji. Bila sta njegova zaupnika. Toda menda radi prisotnosti dveh telesnih stražnikov, ki sta stala pri vratih, oborožena s srebrnim kijem in pozlačeno sulico, je bil radža spregovoril le par brezpomembnih besed.
Doab Sirmur, ki je bil kakih trideset let star, je imel ponosno in pravilno lice in od soinca potemnelo po!t. Glavo mu je pokrival turban iz kitajskega krepa z okraskom draguljev Oblečen je bil v telovnik iz onega zlatega brokarta, ki ga dandanes izdelujejo samo še v Indiji, počez je imel prevczar.o šerpo iz rdečega kaš= mirja. Za njim je stal paž, ki je bil skoraj pravtako bogato oprem* ijen kot njegov gospodar. Nosil je njegovo orožje: khorasansko sabljo, čije ročaj se je sveti! dragih kamenov. in dve pištoli, vlnc že-i z zlatom in bogato damaskinirani.
Radža je bil siir.o zamišljen. Komaj se je bil dotaknil jedil, ki so jih postavili preden j ln navidezno olajšan se je dvignil in pomigal svojima dvema gostoma, naj rnu sledita v njegovo delav« nico. Razen nekaj naslonjačev iz železnega lesa. vloženega s kora« lami in opali, ta soba ni imela nič orijerstalskega na sebi. Na mizi je bila kartoteka, pisalni stroj in celo brezžični brzojavni aparat. Radža Doab Sirmur, ki jc dolgo časa bival v Parizu in Londonu, je bil ponosen na to, da unorablja najnovejše iznajdbe.
Pcmignil je svojima tajnikoma, Savani in Jaghiru, naj sedeta poleg njega, za mizo, ki je bila pokrita s papirji, katerih vsak je imel svojo etiketo iti ki so bili skrbno razvrščeni. Radža je vzel v roke kup pisem, izmed katerih je večina nosila poštni pečat San^Franciska.
—	Dobre nevice imamo iz Rusije in Kavkaza, je dejal; revo« iucija izborno napreduje: v nekaj mesecihr morda celo v nekaj tednih bo pred vratmi Indije.
—	In Amerika? je vpraSal Jaghir,
—	Tam pa nam gre slabo, je zamrmral radža nezadovoljno. Misterija se je morala čez noč ukrcati in zapustiti San=>Francisco. Razen tega so bili vsi poskusi, najti Budhin demar.t, brezuspešni.
In Doab Sirmur je odprl eno pisem, ki jih je imel pred seboj in ga prečital obema Indijcema,
—	In vendar moramo zopet najti ta demanr, je dejal radža z nepotrpežljivim glasom moža, ki je navajen, aa ga vse sluša. Misterija hoče tako. Ta demant nam ie neobhodno potreben, da pričnemo veliko revolto, ki osvobodi našo domovino.
—	Edino eno možnost imamo, jc dejal Ravana po daljšem molku: vprašajmo za svet našega velikega vedeža, voghija Ali« Maha. On ve vse in vidi vse in nam morda pove. kje se nahaja demani.,
—	Na to pa res nisem mislil. V resnici, on edini lahko premaga težkoče, ki nas zadržujejo. Saj je skoraj čist duh. Od onega dne, ko sem ga sreča! v divjem prepadu butanskih gora in ga pregovoril, naj mi siedi na moj dvor, ni zapustil dvorane palače, ki sem mu jo določil za stanovanje. Komaj vsaka dva ali tri dni zavžije peščico riŽ3, polovico oranže ali popije požirek vode. Med tem ko leži njegovo posušeno truplo na preprogi, se njegov duh sprehaja po astralnem svetovju. Človek bi ga smatral za umirajočega ali za idiota, pa je skoraj bog!
V	spremstvu obeh svetovalcev jc radža odšel iz svoje delavne sobe in prišel po dolgi, z marmorjem tlakovani galeriji v razkošno opremljeno dvorano, ki jo je hi! stavil na razpolago svetniku, voghiju in fakirju AlLMahu.
Veliko nasprotje je obstojalo mod bogato arhitekturo te sobane s stebri iz alabastra in porfirja in pozlačenimi arkadami, in umaza nostjo in revščino svetnika.
Ležal je na stari cunji, ki jc pokrivala razkošni tlak iz mozaika. Bi! je skoraj nag, pokrivalo ga je le par umazanih cunj. Nemogoče je bilo, določiti njegovo starost, toda Ravana in Jaghir sta mislila, da mora inieti najmanj sto let. Bii je naravnost strašno suh. Mišice so se rnu bile čisto skrčile od prostovoljnega posta in asketične nepremičnosti; bile so tenke kot vrvice. Vse kosti njegovega okostja je bilo mogoče natančno razlikovati in na njem ni bilo najti trohice mesa.
VILM ah v pravem pomenu besede ni bil drugega kot kost in koža. Bil je še mnogo bolj suh kot ljudje v pokrajinah, kjer je razsajala lakota in katerih strašne fotografije so prinesli angleški potovalci.
Najbolj čudovite pa so bile njegove oči.
V	obrazu, ki je bil prstene, mrliške barve, sta se svetili dve oči, svetlosivi, čisti in otroško mili, živahni kot oči deteta.
To nasprotje je delalo globok utis na gledalca in Jaghir je to takoj opazi!.
—	Rekel bi, je dejal šeperaje, da je ta stari čarovnik na čudežen način nekje ukrade! morsko sive oči lepega šestnajstletnega dekleta.
Rac;;-, aam je bi! gotovo ganjen. Fiksnega pogleda yoghija, ki menda ni zapazil njegove prisotnosti, kar ni mogel prenašati,
—- Uredimo naglo našo zadevo, je dejal radža osorno iti se obrnil k Jaghirju. Razložite AILMahu, česar pričakujemo od njega
—	Naj mi Vaše Veličanstvo oprosti, čc Vam ugovarjam; toda če ss ne motim, AILMah že ve. kaj hočemo od njega; čita naže misli kot odprto knjigo.
i$i so novi

ZIM terpentlnovo milo.
?esaik ran je dal lepo ime, — kemik pa išealoo sestavo!
Za vsakovrsno obR ln industrijo najbolj priporočljivi.
Večletno jamstvo.
Brezplačen pouk v vezenju Znižane cene Plačljivo na obroke I
iovo mesto
//
Terpentin je že od nekdaj znan ko' izvrstno sredstvo za čiščenie madežev in ga uporablja kot tako vsaka gospodinja.
Kakovost Zlntorog m9ie [ j? s ovsod znana, kar dokazuje njegova splošna uporaba in priljubljenost.
Ta dva mogočna čistilca j ta združena v .Zlalorog] rpentmovem milu" vne-rekosljivo pralno sredstvo. —- Napravile tudi j Vi poskos in kupile to idealno milo — v vsakem | tisočem komadu je vpre-Snn 7lt>'nik po 10 frankov Mogoče, da mate ravno | Vi srečo in najdete cekin.
harik® rslerie", izvrsmead vce po Din 200, 250, 300, plemenske samice po Din 50 razpošilja na vse strani proti jamstvu, da ptič pride živ,	6339-®
Franjo Omahne, Wwi Mi trg 10.
Podpisani Simon Hudovernik, lastnik od požara ^ prizadetega gospodarskega poslopja s kišo štev. S o Sr. Radovni, Gorje pri Bleda se toplo zahvaljujem ugledni zavarovalnici
„$A V A" d. d, v Zagrebu J
ki je oo svojem generalnem zasiopu za Slovenijo v Ljub- !•' ifani jako ktilanino priznala odškodnino v popolno mojo sadovoljnost za škodo v znesku nad 58.000 Din. kl sem jo po požaru utrpel dne 14. oktobra 1925. čeprav sem bi! šele malo časa zavarovan pri tej družbi.
Radi tega se čutim dolžnega, da se ji javno zahvalim in jo priporočam vsakomur najtopleje. Poljšica, dne 11. novembra 1925.
Simon JCudovernik.
■ ZS9 i
n b i bo SI i i« usifrpei« neiii in imicerseisi!
Ksl! popravil!	Hobenegs dima I
Prihranek na kurivu ogromen!
in velour za plašče I za površne suknje
Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči (okrogle in štirioglate), kamine, ema lne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolesa in cevi, lične emajlne tablice in napise
Priporočujemo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenj. interesente, da osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo
i iiiih m lili i i.
Liubliana, Šiška, Frankepanska ulica štev. 21.
blizu Gorenjskega kolodvora«
-S 0 Ii 1 =
1'aollana, leževa bK 9
izdelale * večletno ficaisko pnijc« obleke po niir^el*«« tntfeJfce n
in trs-cosV.em kroja.
Velika prodaja damsklh plaftčev 3
TroaZni Saertsl 0!s 400--. i model i*m 550*-. IMoci % 606'-, Veto« tata720'-. Statki, satoienl 800--. fini tsodno sskneni Din
M OD ELI
Vite.7 s Jlbarctta- koto 1029 modno »tao z .Setritf Sin I33C -. takima Vehmr s Pbb-tvkmia K50S nalncnrejši snodoV s ChincNHa Ooocssm 2S08—3000 - » nlatrgoftni
R. Stermecki, Celje 20.
Ceriiii zastonj. — Vsaki kasti debl dartronfes.
Vsakovstna špaga Miz),
Vrvice in vrvi* Gurte iz inte ia motvoza, čevljarska dreta, Slamnjače (Strobsa«ke), Plahte t* vozove, Morska trava, 53693 Žima vseh vrst, in vsi v to stroko spadajoči predmeti vedno v zalogi pri tvrdki
FRANC RAINER, MARIBOR,
Koroška cesta it. 17. Samo na debelo i
Trije pari prvovrstnih
voznih konj
dalje irebci za pleme in konji za tovor eo naprodaj iz prve roke pri E. VAJDA, Čakovec, Medjimnrje,
Jugoslavija. Brzojavni naslov: E. Vajda, Cai<ovec, telefon interurb. št. 59, 60, 3, 4.
a®«*:« s® in modni ševijot za moške m ženske obleke in drugo manufakturno blago v ve!ik. izbiri po zane3ijivo nizki ceni priporoča občno
znaaaa ivrdks
R. Miklaac ,9Pr§ %k®fte*' Ljubljana
Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto, 442-»
JU
. JmR
Milno orodje
Tovarniške znamka .Medved*
na vsakem komadu.
iz čistega belega alpacca srebra, tudi posrebreno se dobiva v vseh trgovinah s kuhinjskim orodjem in pri juvelirjih.
Skladišče
iarudorf,
Maribor«

Mali oglasi, k! služIjo v posredovalne in sedala® namene občinstva, vsaka beseda 50 pa?. Najmanjši znesek Din 5-—,
Žeaiive, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din » Najmanjši znesek Din tO*—s
V gostilni «Pavšek» j
•ja Martinovi cesti-
je v nedeljo koncert i
Martinova goska. — Vsako -o bo tu in nedeljo krvave klobase. 2*o38
biarapiijtfe
vseh vrši in vse potrebščine izdeluje iu prodaja. — Sprejmejo so tudi vsa gra-\ erska dela najceneje pri tvr»:i;i S. Petan. Maribor. Aleksandrova cesta št. -13 — dvorišče.
Vulkanizira
vrste gnaij« parna j vuikanizacija P. Skalar v ■ Ljubljani. Rimska cesta 11.
270
Sode
7-u vino, žganje olje. main petrolej, kakor tu«1? ** transport iu hrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Fran Repič
bodareko podjetje v ^jur-
Ijani - Kotam
roajo vsa v to stroko spa
da: popravilu po nsj-ni/ir. «.-?nah Solidne -'cj«.
* ična postrežba
Ako želi kdo biti
ob nedeljah obrat
naj vi svoi naslov v upr. «.)•!•*• no«?"s?t. i"7. -875S
.udi •■:;»p-meje od 9«"»;» Din i iapre.' V. Prrmru. kr<\;:v j
"	«P!aneta»
v Beogradu. Terazije 5t. 6
preskrbi najhitrejše službe moškemu in ženskemu osob-ju vseh strok, izdaja stanovanja, lokale, delavnice, sprejema zastopstva, komi sije. kupuje in prodaja nepremičnine, daje vsakovrstne informacije in hitro rešuje posle pri administrativnih, vojaških in konzularnih oblastih. 27716
Mesarski učenec
močan in zdrav, no poi 15 let star. poštenih staršev se sprejme takoi. Naslov v upravi <Jutra*.	2&10
Zobctehn. učenec
s 4 razr. srednje ali meščanske šole so sprejme. — Naslov pove uprava cJutra* 2S697
Provizijsfci potnik
modne stroke, ki je dobro vpeljan na Štajerskem sc I išče. Ponudbo pod »Agilen I zastonni':> na upr. cJutra*.
28673
Kuharica za vse
poštena, marljiva, z dobrimi spričevali. zmožna dobre kuhe in dola na vrtu se takoj sprejme v stalno službo k d ven::- osebama. Plača 300 Din. Ponudbe na lekarno Scinrnrz. Ljutomer 28469
izgotovljem.
28303
Katarina Šolar
• pa. Gorenjsko, izdeluje r >/.ki cen: vsake vrste liarie
/••bi.;-
ev! jarje:
pianinearje. obročnike.'> po-'•'juv'. kljuki-1 za cevi.
« nemscii.i
želim izpopolnitve. Ponudbo i na upr. cJutra* pod Šifri? j «Poceni«.	' 287351
Učenec
• oŠ t enih starcev in iz dobre se sprejme, takoj v trgovino Tvau Prijatelj. St. Janž, Dolenjsko. 28t>09
V r tr.ar s k I mo očnik
7. večletno prakso, sc proti dobr mu plačilu sprejme. — Zna ••>	ali nem-
škega jezika potrebno. — Ponudbe na upravo posest-v. Zd en čin a nri Zasjrebu.
28584
Dva krav ar.ia
• m a v molzenju in ki bi opravljala glr.v uoveje 7;vire re?rn<-r:' v crra-šeini v Savinjski dolini. — P ::n do;?ovoru. Nastop - i januarjem 1926. — Po-':".db;' na upravo cJutra* -•d fSt-Am ?!n?bn*. 28591
Vezslia
dobi deto Ti.-i do.Naslov v upravi <-J::fra •. 2S662
Strojnik
popolnoma samostojen za parne kotle in Dieselmotor-je, izučen ključavničar in monter, 40 let star, išče službo pri kakršnemkoli podjetju. Dopise prosi na upravo »Jutra* pod značko »Paromotor*.	28333
Lesni strokovnjak
prvovrsten, vešč slovenskega, hrvatskega ia nemškega jezika išče nameščenja kot Žagar-upravitelj, vodja ali prevzemnik. — Kavcija 25.000 proti varnosti. Ponudbe pod značko »Prvovrstna moč 14221» na upravo cJutra». 28290
Prodajalka
z večletno prakso, z dobrimi spričevali, znanjem slovenskega in italijanskega jezika želi mesta za takojšen nastop. Ponudbe pod značko clzvežbana 13475* na upravo cJutra*. 28550
Dekle
z dežele gre kot pomočni-ea gospodinji, da bi se naučila kuhati. Delati zna vse. Gre tudi brezplačno. Cenjene dopise pod šifro cZnatiželjna* na upravo cJutra*.	28466
!41eina deklica
zdrava in krepko postave, z nekaj razredi meščanske šole ter boljših staršev, želi vstopiti v solidno trgovino kot učenka Naslov je poslati na upravo cJutra* pod šifro cPridno deklo. 25633
Krepak kmetski fant
išče službe kot sluga ali hlapec. Zglasiti se: SreČ-nik, Valvasorjev trg št. 6.
23678
500 Din
dobi kdor preskrbi službo kontoristinji z večletno prakso, vešči vseh pisarniških poslov, za takoj al? pozneje. Gr^ tudi za blagajničarko. Naslov poslati na upravo cJutra* pod cNagrada 500>.	28723
Inštruktor
za matematiko in stroje- j siovje se išče. Ponube z: navedbo honorarja na upr. ! cJutra* pod cStrojeslovec*. j
28743 |
Pianistinja
priznana s prvovrstno metodo. daje por.;: na klavirju. Ponudbe pod šifro 'Hiter napredek* na unravo j c Jutra >.	27360 '
itaKupovalca
za okrogel hrastov les r p r e j m e parn i žaga V. Seagnetti v Ljubljani. — Predstavili se ie o-l 4. ^o 6. ure v pisarni. 2S719
Potniku
obiskujeČemu : Tanke dam brezkonkurenčni predmet v "oprodajo prr.' i proviziji. — Ponudbe na unravo <Jutra* pod šifro cTcf^? 14606».
23731
Srednješolec
ki inštruira izredno uspešno sprejme še eno ali dve in-štrukciji. Dopise pod Šifro cZahtevam malo* na upravo cJutra>.	27359 i
Slaščičar, pomočnik
samostojen, se sprejme take j. — Dopise po'i značko «Samostojen slaščičar* na upravo cJutra*. 28464
Učenca
dobrih -ta.ršr-. sprejmem takoj. Hrano plačam. — Ponu7 :><• na upravo cJutra* pod cščetarstvo*. 2S744
Več izurjenih čevljarskih pomočnikov
r.a fino šivano i;: z nit o delo sprejme takoj Krali. Krekov trs 10/IL 26751
Modistinja
prvovrstna moč. vsestransko izvežbana, zmožna samostojnega vodstva, kakor tudi vešča v prodaji se sprejme v stalno službo. Po:---' fiksne plače tudi del. * na dobičku. Nastop tako;. — Ponudbe v srbohrvaščini. pa možnosti v cirilici poslati na naslov: K Trii M a n e v i <'. pomodna. n-,ar.ufakturna i galanterij-ka radnja. Kumanovo —
^riv

28401
Železostrugar
?n ključavničar
r.možen vseh del pri struž-uiei ter splošnega ključavničarstva. event. samo 2e-!>■:■: ostru rrar se sprejae v industrijsko podjetja Prednost imajo samci. Tozadev-Tse ponudbe > prepisi spričeval na upravo cJutra* pod -tIndustrija v Celjnv
28585
Odvetn. I'and«data
s substitneijsko pravico — •prejme odvetnik v Ljubljani. Nastop po novem letu. Reflektira se le na samostojno in kvalificirano moč. Ponudbe na upravo «Jntra* pod cXTX». 28532
Več mesarjev
po--br.o vajenih pri pra-?!či!i se sprejme. OsrlaaRi se je v kon^ervni tovarn! cGIobus* na Vrhniki. 28571
Več čevljsrskifc pomočnikov
dobro izurjenih sprejme takoj Albin Eržen, TmovnM pristan 14
Vajenec
za krznarsko obrt s« takoi sprejme. Eli<ry Eber, Kr>n-
gresni tr^ 7.*	287^7
Dva dečka
poštenih staršev z dežele, pod 15 let stara, ki bi fme-veselje do Čevljarske obr'i se takoj sprejmeta. Ponudb« na nnravo cJutra* pod šifro cjf »rliiv učenec*.
«8602
Učenka
pridna in poštena se sprejme tako j za prešivalko gornjih delov čevljev. — Istotam se sprejme tudi čevljarski vaienee. Kr;'li. Krekov trg 10IT 23752
Kuharico
išče žandarmerijska ftaniea s 1. decembrom. Ponudbe na upr. c Jntra* pod šifro cKuhariea 7-	28668
Kuharica
pridna in poštena, zmožna kuhanja t^r gospodinjstva se sprejuv* v boljši hiši v sredini r.-esta. — Prednost imajo z večletnimi dobrimi •pričevali. — Naslov pove uprava cJutra*.	29763
V!šji uradnik
v Ljubljani išče damo. ki je zmotna vsega gospodinjstva. Cenjene ponudbe, če. le mogoče s sliko, do 25. t. m. na upravo cJutra* pod iifro cSamostojna <ro-spodinja*.	28764
Čevljar, poslovodjo
in pomočnike iščem za takoj. Naslov v upr. cJutra*.
5^769
Natakarica
s kavcijo išče kjerkoli službe. Ponudbe na upravo cJutra> pod šifro «P. M.»
28727
Dve gospodični
trg. naobraženi želita mesta kjerkoli. Ponudbe na upr. cJutra* pod cMarljivi 2*.
28716
Šivilja
iščo službe tudi za	manjšo plačo. Naslov pove uprava
_ »..._.	Jtnon
cJutra*.
2S739
Boljše dekle
z dežele, želi brezplačno mesto pri boljši gospe, da bi se priučiia kuhati. — Ponudbo na upravo cJutra* pod cSt. 18*."	2S757
Natakar
dobro izurjen iu pošten išče stalno službo v centrih SEIS Ponudbe ua upravo cJutra* pod šifro cPošten natakar*.
28786
Gospodična
zmožna strojepisja, knjigovodstva, korespondence in slovenske stenografija želi popoldanske zaposlitve. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cTakoi 16». 23724
Postrežnica
mlada, pridna in poštena ii-če zaposlenja v dopoldanskih in popoldanskih urah. — Naslov poslati na upravo cJutra* pod značko c Vse bo čisto*.	27358
Dama
iščo mesto kot gospodična za sprejemanje posotov pri zdravniku ali za zapiranje vrat v veliki hiši. Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod cVestna 16*. 28325
Drž, rac. uradnik
išče y>ostranskega zaslužka. Sprejme vsako delo. Cenj. ponudbe na upravo cJutra* pod Šifro cMarljiv 14306*.
28315
Pošteno dekle
starejše, za vsa Lišna dela in kuhanje, išče službe. — Naslov pove uprava cJutra* 28708
Mizarski pomočnik
dobro izvežban iščo službe za takoj. Naslov pove upr. cJutra*.	28379
Mlado dekle
vajeno vseh del, ki ima res najboljša priporočila, išče dela. bodisi kot čistil-ka, postrežnica, delavka, ali slično. Kdor rabi, naj jo sprejme in bo zadovoljen. Ponudbe na upravo cJutra* pod cHitra in poštena*.
27361
Rabite postrežnico?
Priporoča se Izredno marljiva. poštpna. snažna in mlada ženska, bodisi za nekaj ur dnevno, ves dan, event. ponoči. Dopise prosi pod cNeutrtidljiva* na upr. cJutra*.	27362
Revna gospodična
pisarniško naobražena, želi kakršnekoli namestitve, da se preživi. Gre event. za vzgojiteljico ali kaj pri-mornega. Ponudbe na podružnico cJutra* v Mariboru pod cRevna*. 28778
Gospodična
7. večletno prakso, zmožna vseh pisarniških del. išče službo za takoj ali s 1. jan. 1926. Ore tudi na deželo. Ponudbe prosi na upravo cJutra* pod značko cPo-štena št 14640*. . 28789
Mlad natakar
zmožen jezikov, £re tudi Izven mesta. Ponudbe pod cNatakar* na upravni št. vo cJutra*.	28790
Prodajalka
mešane stroke. veSča gospodinjstva želi takoj premeniti mesto. Gre tudi na debelo. Naslov pove uprava cJutra*.	^ 28653
Gospodična
išče službe k ottokom. — Poučuje citre in opravlja tudi druga dela. Ponudbe: gostilna cPod lipo*. Ljul>-Ijana. Borštnikov trg št. 3.
2S610
Prodajalka
starejša moč želi prevzeti vod°tvo kake podružnice v prometnem kraju. — Dopise pod značko ePodružnica* na upravo cJutra* v Celju.
28586
Blagajnik
z večletno prakso, zmožen kavcije, vešč pisarn, del in strojepisja, i£če službe. — Ponudbe na upravo cJutra* pod Šifro c Zanesljiv 14568*.
28690
Gospodična
trgovsko naobražena, želi mesto blagajničarke, poslo-vodkinje ali prodajalke. — Glede kavcije, ako se zahteva, usimeno. — Cenjene •iopice pod cEnergična* na upravo cJutra*.
Službo skladiščnika
ali s 1 n g e iščem. Imam 4 gimn. razrede, zmožen treh jezikov ter vseh pisarniških del. Nastop takoj. — Cenjene dopise na upravo cJutra* pod «Ve6ten 307».
28711
Inteligentna vodova
srednjih let išče mesta kot gospodinja k finemu gospodu ali vdovcu z otroki — samo izven Ljubljane. Dopise pod c Dobra volja* na upravo cJutra*.	28340
fetalMR* Kontoristfnja
s prsfcso. Te?JS.i knjigovodstva, korespondence, slov. in nemške pteposp-afije. išče v Ljubljani. Car j. porniAbe ca npravo «Jwtra» pod Šifro »Spretna 144TO1..
28458
Mesto vodltelilce
i rti trf^ka srednje starosti s JO.0D0 Din kavcij«. PrsvMiM todi trprvino na ra*nn ali kako (froeo sa-mestojno mesto. Gre tudi kot drnlatiMCa. Ponodke na npr. cJutra* pod Sifr« <Mu>.	SS4S3
Gospodična
«if»T» la poStona. t rei-prakso B6<> prlwow stnlbo k.Urkoii. <rvenfn*tno
Sr« tod! k otrokom. Oenj. dopise prosi na npr. Jutra pod raalHce »Skromna 58».
fSSM
Dekle
začetnica, staro 19 let, ki ima vesolj.1 do kuhinje in bi . . rado naučilo kuhati t< r poma-ralo pri drugih hišnih opravilih, išče mesta pri dobri gospodinji. Plača malenkostna. Naslov pove uprava cjutra>. 28785
Absolvent trgovske šole
ki tudi lahko položi kavcijo išče mesta. — Cenjene ponudbe na upravo c Jutra* pod cTrrrovsko naobražen*.
28793
Trgov, pomočnik
izurjen v meš. stroki vstopi labke takoi v službo. — Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro cMarljiv*. 28760
Trg. pomočnik
vojaščine prost, išče službe ▼ galanterijski ali pa ▼ specarijgki trgovini, nastopi lahko takoj ali pa po dosrevorn. — Naslov pove uprava cJutra*. 23.761
Deček
15 let star, krepak, priden ln poStec, z * dovršenim S. razr. mešč. šoje. išče mesto trgovskega učenca v vefcji tnprovlci z mešanim bl&gom, kje, v me?tu ali ▼ večjjam krajtj na deželi. — Cenj. ponudbe na naslov Josip Pele. Ribnica š'. 47. mm Dolenjskem. £3.788
Šivilja
moškega in ženskega perila, dobro izveibana, išče mesta pri kaki šivilji ali v trgovini. — Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cSoretna 14567*. 28703
Prodajalka
začetnica, želi mesta in gre tudi v večjo trgovino na deželo. Naslov pove uprava cJutra*.	2S702
Absolvent grmske kmetijske šole
s prav dobrimi spričevali želi službo ekonoma, event. sprejme tudi mesto kletarja kot mlajša moč. Ponudbe pod cAbsolvent št. 14554» na upravo «Jutra*. 28689
Lesni manipnlant
z večletno prakso v gozdn na žagi in lovu, poročen.
išče službe. Naslov pove uprava cJutra*. 2S582
Vpokojen orožnik
star 27 let, išče službo sluge ali nočnega paznika. Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod cZanesljiv 25*.
28676
Kot sluga, vratar
čuvaj ali kaj sličnega iščem službe za takoj. Položim 8000 Din kavcije. Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod «Ve*ten 3000». 28680
Kot delovodja
ali Izobrazbi primerno mesto i35e strojni ključavničar, kovač, vešč montiranja žagnih gtrojev ia vsp^
njač. pri lesnem ali drugem podobnem podjetju ali tovarni. — Šolska izobrazba: meščanska šola. — Najraje gre r Bosno ali Srbijo. Nastopi lahko takoj. Ponudbo na upravo cJutra* pod iifro c Delovodja S95*.
Gospodična
z večletno prakso na poŠti želi vstopiti v trgovino ali kako drugo podjetje kot blagajničarka ali kaj drugega. Ponudbe na podružnico cJutra* v Mariboru pod značko cPoštena*.
28640
Kovaški pomočnik
išče stalne službe. — Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cKovaški pomočnik 999*.	28683
141etna deklica
išče mesta varuhinje pri otrokih. Naslov v upravi cJutra*.	28581
Vdova-vpokojenka
srednjih let, gre k majhni družini brezplačno, _ samo za hrano in stanovanje. — Ponudbe na upravo cJutra* pod cDe!c=>.	28580
Korespondentinja
samoctojna, veSča tudi vaeh drmrih pisarniških del s perfektnim znanjem nemščine v govoru in pisavi, strojepisja in stenografije, francoske, angleške in srbo-hrvatske korespondence, z daljšo prakso, želi nameščenja. tudi samo za par ur dnevno. Ponudbe pod cTakoj ali pozneje 144R1* na upravo cJutra*. 28559
Gospodična
zdrava in poštena, z večletno pisarniško prakso išče primerne službe kjerkoli — event. srre tudi k otrokom. Cenj. dopise prosi na upr. cJutra* pod cSkromna 23*.
28564
!41eten deček
se želi izučiti čevljarske obrti. Pojroj: vsa oskrba v hiši. Naslov pri podružnici cJutra* v Mariboru. 23642
Gospodična
išče lahkega zaposl°nia za nekaj ur dnevno. Gre tudi k otrokom ali starejši dami Ponudbe na upravo cJutra* pod cZanesljiva 14546*.
28654
Vajenka
pridna in poštena, 15 let stara, presi mesta v trgovini. Gre tudi na deželo. Dopise na upravo «Jutra* pod cVrhnika*.	2S656
Absolviran
akademik
32 let star. mirnega značaja. išče primerne službe z decembrom. Naslov pove upr. cJutra*.	28632
KOKS —ČEBIN
Wo!fova im. Telefon: 56.
481/in
Divan s 6 stoli
štiripredalna omara, obešalnik za obleko, nmlval-nik, stenske slike z okvirji ee poceni proda na Starem trgu St. 28/1, desno. 28457
Knjige
Platten Neue Heilmetode, 8 vezani zvezki s 28SS sirarn in anatomičnimi modeli se poceni prodajo. Naslov: Pavel Slamič, žand. Staniča Dol. Lendava.	28453
Hrastove deske
pppolnoma šahe, SO mm, okol! 7 m prodam po Din 620 franko vagon Piodnart-Kropa. P»joflmla daje Bu-pan. Kropa.
Bencln-motor
4 EP ln motorao kolo 2H HP, oba v dobrem stanja
proda Jos. Prusnlk v Kamniku.	28384
Trgovci, pozor!
Vsled opustitve engTos tr. govine se proda razno galanterijsko blago pod lastno cono. — H Kenda, Ljubljana. Mestni trg žtev. 17.
27501
Pozor, trgovci!
Za božično sezono nudi po konkurenčnih cenah cvetličarna «Palraa» svoje lastne izdelke kakor: rutice, cvei-iično listje, cvetlice ia vse v to stroko spadajofe predmete. Zahtevajte brezplačno cenik. Se priporoča Franc Stres, cvetličarna, Podčetrtek, Štajersko. 2S009
Dva bakr. lestenca
e 4 svetili ln 9 posameznih bakrenih ivetil u Izložbe proda Pokojninski za v.d r
Ljubljani, Gledališka ulira.
434
Sveže ribje olje
najboljše znamke se dobi r lekarn! dr. G. Pleeoll,
Ljubljana, l;unajska c. 6. Naročila se točno izvršujejo.	4S0/I.
Ugodna se proda:
8 letna kobila, araerikanska dirkača. elegantna dvo-vprel. Faeton-kočija. športni koleselj, graSki izdelek, brek, 4 in 6 sedežen, nov zapravljivček in 1 leten čistokrven montafonski bik. Pojasnila dmje o skrbništvo •Kraljev vrelec. Koprivnica, pošta Podplat pri Rc-g»tcu.	28778
Samotno opeks
za rse svrhe, t najboljši kakovosti in po najnižjih ccnah nudi Ljubljanska ko-mercijalr.a dražba. Ljubi'.-! na, Bleiweisova ce-ts
475
Ugodno se proda: Ograja za pisarno
t blagajniškim okencem ia vrati, skoro nova. S m visoka. za pisarnižko ploskev 13 m1 in kamenita priprava
za umivanje posode
s dvema predaloma. — I. Boeaf, Selenburgova ul. št. 5.
Otroški voziček
ponikljan, dobro ohranjen, se poceni proda I. Vizjak, Za Bežigradom št. 5-II., (nove magistr. hiše). 27434
Srebrne krone
Prodam večjo množino srebrnih kron. Ponudbe pod »Cena. na upravo «Jutra».
-2S7S2
Radio
aparate in sestavne dele ima r zalogi Franc B a r,
Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 5.	492
HOHB
sssmm
Umivalnik
z marmornato ploščo, skoro nov s e poceni n r o d a v Hrenovi ulici 7,1 — med 8,—12. uro.	28729
Nove kante
in nove visoke čevlje S9 prodam. Naslov pove upr. »Jutra*.	28733
Močan nov voz
se proda na Dolenjski cesti It. 5.	28741
Salonska obleka
osir. žaket se takoj poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra..	28743
SMezen štedilnik
za drva in žaganje se proda. Kie. pove upr. »Jutra, 28745
600 m3 drv
zdravih, kalanili prodam franko v.i^on. Ponudbe na upravo c.Tufra. pod Šifro »Plačilo 14514,. ' 28747
Otroška nostelig
politirana, masivna, s predalom se proda na Vojv.
Mišica cesti št. 23/1, levo.
28765
Ia Remscheidske žage
znamke «Saegek6nig», poi-nojarmenske vodne, krožne, ročne itd., zajamčene, ima vedno v zalogi tvrdka »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg lla.	28494
Radio aparate
slovitega sistema »Sili. (čuje sc celo Amerika) prodaja Ljubljanska komercl-ialna družba, Ljubljana, Bleiweisova cesta štev. 18.
474
Opreme za ueveste
store, zastore. jedilne in spalne garniture namizna in posteljna pregrinjala ter vso vrste vezenin veže ročno najceneje M. Zor Jpžek. Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. Prevzame vse kombinacije iz motivov. — Predthkanje. Največja iz-bera načrtov.	468
Razprodaja
Radi opnstitve hotelske obrti razprodajam ves Inventar za 25 sob. Proda se skupno ali posamično. — Resni reflektanti morejo dobiti ves inventar pod dobro garancijo. Pismene ponudbe naslovite na Evgena Delfina, hotel Krka, Sibenik.
28159
Železna '.agajna
se po zelo o j o d n I ceni proda. Naslor pove uprava »Jutra*.	28149
Vsak petek svete namočena
polenovka
vsak dan pa pristno
bučno in olivno ol}e
se dobi v trgovini
A. Svetina
Ljubljana. Kongresa; tr^L
OtroSke vozičke
in dvoknlcsa prerenovira in shrani čez zimo najceneje Zemelrok. Glince štev. 74.
23701
Nov smoking
se proda za 750 Din v Becthnovnovi ulici št. 9/n.
28700
Hijacinte
harlemske čebulice priporoča Sever & Komp.. Ljubljana.	28699
Hrastova Jedilnica
popolnoma nova. črno politirana se proda po zelo nizki ceni. Naslov v upravi »Jutra*.	28477
Za kino
podjetja uporabljive predmete ugodno prodsm: transformator 220/45 Voltov 60 Amperov, upor do 30 Amp. obločnico, primerno za sl;i-optikoin ali kino. pretvar-iač toka i'Queksiibergleich-richter"! za kino obločnico z zrcalom, obločnico z zrcalom (Erko - Srriegellampe) in Oitlje za obločclce, vse v najboljšem stanju aH celo novo. — J. Nadišar, Tržič.
28528
Dva damska plašča
se ceno prodasta v Gledališki ulici 4TTI.	28880
Motorno kolo
dobro ohranjeno prodam za 20CMI Din. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru pod značko «2000».
2S84S
Ročni voziček
po rrrki cc.i prods Valcn-l tir l.Vbančif. kovač. 7.abja!c J866I*
Otomane
▼ blagu 850 Din, afrik Bi-dracl 250 Din in vse tapetniške izdelke solidno in najcenejše dobavlja Rudolf Sever. Gosposvetska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča.
25414
Jabolka
najboljša namizna razpošilja v vsaki množini tvrdka Peter Setina. Radeče pri Zidanem mostu. — Istotam so sprejrrp tndi učenec.
27714
Vino
belo (1917) it Din 8.50 liter rizling (1921) i Din 9.50 1 rdečo portugalko (1921) a 7 pristno slivovko ž Din 30 1 prodaja J. Kravagna, Ptuj. — Istotam se proda odprta, elegantna, skoraj nova kočija.	28636
Orehe
suhe hruške tepke in ma-slance ter ježice kupuje stalno po najvišji ceni tvrdka Peter Setina. Radeče pri Zidanem mostu
27713
Magnet
eonzilinderski. kupi Jos. Prusnik v Kamniku. 28505
Hrastove remelin«?
(kantel) 50 X 50 do 100 x 100 mm. 80 cm dolge, kupim mesečno 4 vagone. — Cena fTanko vagon Jesenice. — Pomije na upravo »Jn^rr*. pod »Kantel*.	28594
tPalčki poliančki«
knjige za otroke, četudi stare kupim ter prosim cenj. ponudbe nasloviti na Z Sire, Kranj. 28470
Registrirna blagajna
se kupi. Ponudbe pod Iifro »Blagajna* ca upr. »Jutra*
28615
Želod, storže, žir in ježice
plača najbolje »Fruotus*. Ljubi iana, Krekov trg 10.
498
Rabljena dvokolesa
motorje, avtomobile, Šivalne in pisalne stroje kupi proti izkazu lastnine Franc Batlel, Ljubljana, Zvonar-ska" ulica 1	26160
Več vinskih sodov
dobrih, od 400—700 litrov se kupi. Ponudbe na naslov: Franc Zaplotnik, tr-gpvec in gostilničar, Rptnje št. 19, p. Križe na Gorenjskem.	28671
Rabljen kotel
za nizek tlak (Niederdrur.k-kessel) sistem «Xido» se kupi. Ponudbo pod «Xido» na anončni zavod »Vera*. Ljubljana, Aleksandrova c. št. 8.	28709
Univerzalni
Shaping stroj
dobro ohranjen se takoj kupi. — Ponudbe na Elektrarno v Rušah. 28583
Murvina drevesca
(morus albal 8—Bletna ka-pim. Cenjene ponudbe pod »Spomlad 1926» na upravo »Jutra*.	28538
Bukova drva
suha Ia kupim v vsaki množini — istotako vilano oglje. PlaBljivo pri prejemu blaga. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Bukova drva* 28718
čreslo
zdrobljeno hi celo skorjo Ponudbe oa upravo »Jutra, kupim t vsaki množini. — z navedbo cene pod značko »Creslo*.	28720
Pult
te trdega ali mehkega lesa knpim. — Naslov v upravi cJutra s.	28753
Polpokrito kočijo
novo ali malo rabljeno kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod cKočija* na upr. cJutra*.	2S754
Kostanjev les
za tanin. kupuje na vagone Franc Kunnfk, Podplat. Ponudite tudi vsakovrstne trde hlode, oreh. jasen, javor, hrast, gaber. 28.775
Električne svetsfke
rabljene, za pisarno, b: kupil. Kdor jih ima, naj se
oglasi v pisarni v Knaflje-vl uliei l.VT.	28788
Več lepih pisarniških sob
v II. nadstropju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani Gledališka ulica.
505
Kavarna
ali boljša gostilna se vzame ▼ najem. Posredovalci izključeni. Pismene ponudbe na podružnico «Jntrn» r Mariboru pod cStrokov nja k*.	467
Trgovina
t melanim blagom se vzame ▼ najem v bliHni Maribora ah Celja. — Dopise pod c Lokal* na podružnico cJutra* ▼ Mariboru. £8255
Lep lokal
s stranskimi prostori, na najpromotnejšem prostoru v LJuMJani re odda proti odškodnini (event. tudi c-ta-novanie). Naslov pove upr. cJutra*.	®°781
V najem vzamem
ali kupim dobro idofio trgovino. — Mesečni promet najmanj 150.000 Din. — Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro cManufaktura*.
Delavnišk! prostori
za kjeparstvo se iščejo v sredini mesta. Ponudbe na upravo cJutra* pod značko <Nujno 14455*.	28647
Trgovski lokal
se odda v najem z inventarjem vred na glavnem trgu. Marija Haas, Slovenj-gradec.	2S535
Pisarna
večja in manjša soba v pritličju se odda. Ponudbe pod cCentnim* na upravo cJutra*.	28732
Prostoren lokal
po možnosti v sredini mesta, iščemo za pisarno. Ponudbe na cZvezo poštnih organizacij za Slovenijo* v Ljubljani.	28728
1000 Din
dam tistemu, ki mi preskrbi dobro idočo gostilno na račun ali v najem za takoj ali pozneje. Naslov v upr. cJutra* pod cKavcija*.
28445
Trgovina
se odda v najem pri farni cerkvi ne daleč od kolodvora v bližini Sloveni-<"*radca na prometnem kraju Naslov pove uprava cJutra* 28146
Loka!
za mehaničo deslavnico "e iŠČe. Pismene ponudbe na upravo cJutra* pod Rifro c3500*.	25766
Gostilna
se vzame takoj ali poznpje na račun ali v najem. — Ponudbo na upravo c.Tntra* pod šifro cGostilnn 14583».
28715
Posestvo
v Pijavi gorici, obstoječe iz travnikov, njiv, gozdov itd. v skupni izmeri približno 5 ha. se proda. Posestvo leži v bližini železniške postaje. Stanovanje takoj na razpolago. — Vse tozadevne informacije daje informacijska ptearna JoSko Sever. Gosposvet*ka cesta št, 14/1.	28722
Zidana hiša
p aadnim vrtom na solnčni legi na Gorenjskem se proda za 13.000 Din. Naslov v uoravi cJutra*. 28S97
Posestvo
blizu Ljubljane, 1 uro proti Gorenjski, ob cesti na najlepšem mečta kraja, obstoječe iz hiše, gospodarsk. poslopja in 5 ha vrta, trav-uikov, njiv in gozda, se proda. Razen enega gozda, ki obsega poldruj* ba se drži vse ostalo r hišo vred skupaj. Kraj je priljubljena izletna točka. Naslov v upravi cJutra*.
Majhno posestvo
7 oralov zemljišča, v bližini mesta Oelja, se po nizki c eni proda. Naslov v upravi cJutra*.	28206
Novo hišo
enonadatropno, z 2 poslovnimi prostori, kuhinjo, petimi sobami in suho kletjo, pripravno za vsakega trgovca ali obrtnika — ker etoji na zelo prometnem prostoru, prodam. Več nove Jurij Perene, zid. mojster v Trbovljah.	28568
Zaradi smrti
prodam enenadstropno trg. n!5o z njivo in vrtom sredi mesta pri cerkvi in postaji po zelo ugodni ceni. Naslov pove upr. cJutra*. 28846
Hišo
v šentpeterskem okraju. Mostah al? Vedmatu knpim. Izpraznjenje stanovanja takoj, ali v najkraJSete času pogoj. Ponudbe z navedbo cene, lege »n pogojev na upravo cJntra* pod značko cSvoj dom* do 13. t. m.
2S617
Tvornica čajnega peciva hi keksov
se odda v najem ali proda po zelo ugodni ceni v prometnem kraju na Gorenjskem. Kupcu ni potreba položiti cele vsote naenkrat. Naslov pove uprava cJutra* 23612
500 Din na urade
dobi tisti, ki mi preskrbi kmečki mlin v naiem. Pogoj stalna voda in žitna okolica Najemnino plačam tndi za pol leta naprej. Por.udK na upravo cJutra* pod cDo^ra najemnina*
28509
Zelo ugodna priložnost!
Hiša v Mariboru
5 minut od glavnega kolodvora. lepa letra. s stanovanjem in lokalom se tako? proda. Pojasnila daje g. F. Michelitscn. modna trg. v Mariboru. Gosposka nI. 14.
500
Trgovina
z mešanim blagom, dobro vpeljana, na zelo prometnem kraju pri farni cerkvi v malem mestu mariborskega okraja, se zaradi družinskih razmer z lepo eno-nadstr. hišo ugodno proda. Ponudbe na upravo cJutra* pod »Zanesljiva bodočnost* 296S4
Pozor!	Beri!
2 hiši v Čakovcu
na Istem zemljišču aelo prometnem kraju, pripravni
ia veako obrt se prodasta po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje Ivan Kelemen. trgovce v Cakovcu. 28^70
Usnjarija in kmetija
▼ dobrem stanju se odda v naiem. Naslov v upravi «Jctra».	23489
Enodružinske hiše
v Zgornji fiiški se zgrade po ielj! naročnika od 26000 Din naprej z zemljiščem. — Pojasnila daje Stavbna družba v Levstikovi ul. 19.
2S679
Hišo v Ljubliani
kupim. Ponudbe z navedbo cene prosim pod cHiša 87» na upravo cJutra*. 28514
Hiša
1—2stanovanjska v Ljubljani ali na periferiji se kupi. Ponudbe na upravo cJutra* ped »Čednost*.
28657
Pet stavbnih parcel
se proda na Glincah. Stiha lega, najboljša zemlja in dobra kanalizacija. Naslov v upravi «Jutra*. 28655
Nova vila
z 9 sobami na Bleiweisovi cesti se po zelo ugodni ceni proda. — Ponudbe na upravo cJutra* pod značko cReflektant*.	28691
Nova hišica
z zemljiščem, na najlepši legi v bližini Save, pripravna za obrtnike ali !e-to vi čar je. ee po zelo nizki ceni proda. Proda se tudi samo hišica brez zemljišča. Ponudbe na Marijo Kiler, Sevnica ob Savi. 28706
Stanovanjska hiša
manjša, se kupi. Pismene ponudbe na upravo cJuira* pod šifro cUdobno 14549*.
28677
Hiša
z gostilno in kavarno na prometnem kraju v Ljubljani ee proda. Naslov v upravi cJutra*.	28762
Gostilna
na prometni točki na Sp. štajerskem se odda v najem. Hiša. hlev in nekaj njiv. Cenjene ponudbe pod Iifro cZmema najemnina* na upravo »Jutra*. 27358
Stavbne parcele
v Ljubljani in najbližji okolici kupim. Ponndbe s ceno na upr. »Jutra* pod šifro »Pogoji 14615*.	29746
Stanovanje
Kdor mi odda stanovanje 3—4 sob in pritiklin dobi kot nagrado za 2 leti abo-pement-ložo v gledališču. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro cAbonement-loia za stanovanje*.	28562
Opremljeno sobo
v visokem pritličju ilče skoraj ves d.*.n odooten potnik. Ponudbe pod flifro •Miren stanovalec* na flpr. cJutra*.	28542
Solnčno stanovanje
s 2 velikima sobama, po-eelsko sobico, lepo kuhinjo ln pritiklinami v 3 leta 6toječi vili, 10 minut od glavne pošte v Ljubljani se odda s 1. iebruarjem z« mesečno najemnino 1750 Din. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Zdravo* 25442
Opremljena soba
lepa, še odda dvema gospodičnama • hrano ali brez nje. — Naslov pove uprava »Jtatra*.	28819
Snažno sobo
po motnosti s posebnim vhodom, v bližini bolnice ?M8exn za takoj. — Ponndbe pod značko »Dr. S. H. M.» na »pravo cJutra*. £8607
Velika prazna soba
se takoj odda proti plačilu par mesecev naprej. Nasiov v npr. »Jutra*.	59603
Soba z 2 posteljama
in električno razsvetljavo se odda. najraje 5f.no eni gospodični, event. pa tudi dvema. — Josipini Gaie, Dunajska cesta gt. 28. pritličje.	28372
Sprejme se gospod
na stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra*. 2SS52
Stanovanje
z 1—2 sobama išče stranka treh oseb za takoj ali december. Polletna najemnina se plača takoi. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Gednost*.	28653
Na stanovanje
z vso oskrbo in souporabo klavirja, v bližini Tabora se sprejme preprosta gospodična ali dijakinja. — Naslov pove uprava cJutra* 2S661
Dve sobi za pisarno
se oddasta v Dalmatinovi ulici 15.	28705
Mesečna soba
se išče za takoj. — Ponudbe na upravo cJutra* pod »Soba 6».	2S664
Sobico z zajtrkom
i 8 č e akademik v sredini mesta. Dopise je poslati do torka na upravo »Jutra* pod značko '»Sobica 1906*.
2S730
Prazna soba
v Sodni ulici so odda. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »1000 Din*. 28734
Sobo išče
mirita gospodična, ki j*» vea dan odsotna. Gre tudi ket sostanovalka. — Ponudbe pod Šifro »Uradnica* na upravo »Jutra*. 28740
Soba v vili
v I. nadstr. se odda samo solidnemu in mirnemu gospodu. Naslov pove uprava »Jutra*.	28756
Gospodična
išče pri boljši družini sobo, event, s hrano. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Nujno 14612*.	287^0
Zamenja
se stanovanje 2 sob. Kuhinje in pritiklin v Spodnji šiSki s stanovanjem 3 sob. kuhinje in pritiklin bolj v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra*.	28750
Mesečna soba
preprosto ee iščem, event grem tndi kot sostanovalec Ponudbe ua upravo »Jutra* pod »Samec*.	2S693
Državna uradnica
preprosta, se išče, eveat. ijeno sobo v sredini mesta le pri boljSi rodbini ali osameli dami. Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod »Snaga ia red 94».
2S055
IHad zakonski par
brez otrok, vea dan odsoten, išče sobo in kuhinjo, odnosno dve sobi. Ponudbe pod šifro »Najemnina 500» na upravo »Jutra*. 28596
Velika soba
prostorna se odda v palači Ljubljanske kreditne banke v IV. nadstr. ob Aleksandrovi cesti, primerna za pisarno. Dvigalo na razpolago. Pojasnila daje upra-viteljstvo.	28887
Soba
v sredini mesta, z elektriko in telefonom 6e odda samo za pisarno. —
Nasiov pove uprava »Jutra* 28668
Soba z 2 posteljama
so išče blizu kolodvora. — Naslov pove urrava cJutra* 29712
Zamenjam
z mirno stranko cenejše stanovanje 3 sob in pritiklin v centru mesta z lepim enako velikim (event. dražjim\ Naslov pove upr. cJutra*.	28718
Akademik
išče stanovanje za instruk-cijo. — Dopise pod značko cTn?truktor» na upravnih vo cJutra*.	28696
Stanovanje s hrano
najraje na Glincah ali v Rožni dolini se ilče. — Ponudbe na čevliarnico na Trfafiki cesti (Glince) it. 4.
28675
Dve dijakinji
sprejme boljSa rodbina v popolno oskrbo. — Dobra brana, pomoč pri učenju, r.emgka ko-iverzacija. Cena nizka. — Naslov v upravi »Jutra*.	28681
Sobo
snažno, s posebnim vbodom. po možnoeti v bližini glavnega kolodvora i J e e mlad uradnik za takoj. — Obfiinre ponudbe pod šifro cSoba 14589* na upr. JutTa 28725
Stanovanje
2 sob s pritiklinami, elektriko in vodovodom v Vod-matu, nizka najemnina. 2 minuti od tramvaja, zamenjam za 1 sobo in kuhinjo, event. samo za eno veliko prazno sobo v sredini mesta v bližini hotela Tratnik Ponudhe na upravo cJutra* pod »T777*.	28737
Prazna soba
tudi majhno, išče mlad zakonski par za takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Plačam dobro S*.
28771
Soba s kuhinjo
se odda v novi hi?:. — Ponndbe na upravo < Jutra* pod »Vila*.	28778
Sostanovalka
se sprejme. Naslov v upr. »Jutra*.	28767
Gospod
iače sobo s posebnim vhodom. Ponndbe pod značko »Soba 14626* na upravo »Jutra*.	28770
Dve prazni sobi
se oddasta v novi vili. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Na grada	2S772
Lepa prazna soba
s posebnim vhodom ee odda na Selu. Plačati za nekaj mesecev naprej. Naslov r upravi »Jutra*.	28774
Velika prazna soba
se takoj odda proti plačilu par mesecev naprej. Naslov v unr. »Jutra*.	28G03
Soba
opTemijena ali prazn«. < posebnim vhodom, 5 minut oddaljena od kolo^rora se odda. Naslov pove uprava »Jutra*.	'2S777
Dijak
se sprejme s 1. decembrom na stanovanje in zajtrk. — Naslov pove uprava -Jntra* 2G794
Stanovanie
2 sob in pritiklin i f č e r mestu za čimprej*- mirna stranka. Plača t-nl: nekaj naprej. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Samo S osebe*.	27341
Nagrado dam
onemu, ki preskibi stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin mirni f- r r.ki. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod ?i?ro cTočen plačnik*.
27840
ri želje
foiovo vsakega človeka glase: zdravje, dolgo ivljenje In bogastvo, ali oboje poslednje moremo doseči le tedaj, ako posedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj v pravi čas upozorenje, da se tudi neznatne znake
vratobola, pokašljevanja, hripavostl, krčev ali
nahoda in bolečin v udih ne sme zanemariti. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro bo-lečine olajšujoče domače sredstvo in kosme-tikum ie skoz 27 let priljubljeni Fellerjev blt-
eodiSeii ..Elsa-flujd", tudi pri reumaUčnih bolečinah. M««neU» In krepkejšega delovanja kot
francosko žganje. 6 dvoinatih ali 2 veliki spe-Cijalni steklenici za 6? Din., 12 dvajnatih ali i velike specijalne steklenice za 99 Din., 35 '
dvojnatih ali 12 velikih spedjalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja no povzetju ali proti plačilu vnaprej lekarnar Eu<<en V. Feller, Stubica Donja, Elsa trg 245, Hrvatska.
Šivalni stroji
♦I3
Otroški vozički
LJOBLJAHA
Karlovska cesta 4
Mami-•	zamudite pri-
like ti ogled*'i velika izbire vsakovrstnih modelov po Čudovito nizkih cenan.
Pneurrnfika
ra 'IvokoU.-a. motorje in otroške vozičke iz najboljših nemSkih, francoskih in angleških tovarn, na veliko in malo.
za domačo rabo, šivilje, krojače in Čevljarje — j po znatno znižanih cenah, j
Sprejema se popravila!
JVokolesa
Igrata) vozički in siolice za otroke
najceneje in največja zalog*
Mehanična delavnica
Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, Šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranjo z
zložljive kot stolček in liri-zica za bo učiti hoditi. —
ognjem — Stara dvokolesa ! Igračni vozički več vrst ▼ se popolnoma prenove in i poljnbni velikosti £>e dohi-b hrani jo čez zimo. I ]o po znatno znižani ceni.,
ffolenden?
Aioioiii
sfiSp?
dečke in deklice od 4 «IWa» ln <tr»£e angleSk« do 8 let se dobijo po prav znamke v zalogi; velika is-nizki ceni.	hira po konkurenčnih cenah.
Triciklji ln majhna
dvokolesa
CENIKI
d.......
.h-okoLe«, motorjev, otro-	krogijiinih ležiščih. z veri- i
ških m igračmb vozičkov, .	... , ,1 ivalnih strojev in delov , g«, "delana kot normalna j franko. Prodaja na obroke. ! dvokolesa v manjši obliki. 1
l 8. L.
Opremljena soba
i posebnim vhodom iz «top-njic. električno razsvetljavo. blizn kolodvora se takoj odda za 1—2 osebi. — Naslov pove uprava .Jutra* 28753
Dijak
#e »prejme na hrano in stanovanje. Naslov v upravi •Jutra».	28791
Restavrater (erka)
k>>t solastnik (ca) e primernim kapitalom se išče za povečanje morskega kopališča, odrosno t-tavbe na prijetnem kraju otoka Krk. Event. se vzame denarno posojilo po 15 Vc za dobo ."> let na prvo vknjižbo. — Pojasnila *<!.ije Iva Siller, I.iuMjana. Vodnikov trg — lepa št. 10.	2S355
Trgovina
7. Ic.kalon:. prostori in lepim stanovanjem, v pro-ir t nem industrijskem kraju na Gorenjskem, v bližini tovarne se proda, event. fsr sprejme družabnik (-ca) * potrebnim kapitalom Din inoj'00. On jene dopise pod «I?rez konkurence* na upr. «Jutra>.	28465
Modistinie !
!.;.-»-m družabnico s koncesijo. event. bi udeležila s primernim kapitalom v že obstoječem damskem salo-r. »x v ali izven Ljubljane. — I Jopi?<* na upravo «Jntra> p«..i <Moiiistinja». 28G27
Dama
želi zrele korespondence z duhovitim gospodom. Dopise pod »Slovensko ali nemško* na opravo «Jutra».
28630
Sem majhna bogata
pa nimam moža.
Naj me poišče in v »Jutro* oaj se da. Ponudbe na upravo tjntra* pod značko «Sreča 14038».
28784
Katero gospodično
pod 19 leti bi veselilo dopisovati z mladim državnim aslnžbencem? — Dopise na upravo «Jutra* pod značko <Jesrn 14633».	28779
Dve skriti rožici
iščeta resnega znanja z gospodoma lepe zunanjosti. Le resne ponudbe na upr. <Jutra» pod Šifro «Rožica» in <Vrtnica>.	28694
Trgovec
34 let star želi poročiti gospodično ali vdovo s primernim premoženjem. Le resne dopise na upravo «Jutra» pod «Zvest». 28577
100—200.000 Din
bančne garancije za 4 me-j»ece ?e išče. Ponudbe pod «Dobra kupčija — diskretnost* r.a upravo «Jutra».
28098
Družabnika
ali rtru?.abnico p kapitalom 80.000 Din iščem k dobro vppTJani trgovini v Ljubljani. Ponudbe na upravo c.Tutra* pod «Lepa bodoč-n*s ♦».	28736
Kot družabnica
vstopim k trgovskemu podjetju. najraje v manufak-tnrno v Ljubljani. Glede kapitala ustmeno. Ponudbe pod <Dmžabnica 100» na upravo <Jutra*	28546
Katera dama
s premoženjem bi hotela poročiti 40 let starega dobrosrčnega trgovca. Cenj. dopise pod šifro «Fortuna» na upr. « Jutra*. 28710
32ietni ločenec
s premoženjem želi poročiti dekle, vdovo ali ločenko, staro 20—80 let. — One. s premoženjem niso izključene. Resne ponudbe s »liko na upravo <Jutra» pod šifro «Dober mož».
28684
Obmejni narodnjak
posestnikov gin in lesni trgovec f 800—100.000 Din premoŽenja, 32 let star, « šolsko izobrazbo, neomade-ževane preteklosti. Želi ta-di narodnega preganjanja znanja v svrho Ženitve z bolje sitnirano posestnico v starosti 20—80 let. — Le resne ponudbe pod značko «Sreča 6* na upr. «Jutra*.
28872
Zapuščen mladenič
trgovsko naobražen. star 19 let, ž*li znanja z isto-tako gospodično. Dopise, če Mogoče s sliko na upravo « Jutra* pod šifro «Ljube-xen>.	28467
Gsp. Sonja V...Č
•e vljudno prosi za cenjeni naslov, oziroma razgovor o
mani zadevi. F. V. 28611
G. Pavla Lavriha
žandarmerijskegu narednika IL ki., ki je odšel konerm pomladi v Južno Srbijo, baje v Varvar, naprošam. • ia sporoči svoj cenj. naslov r.a: Dr. Stane Rape, Ljubljana, Gradišče štev. 2.
2863."
Kmetski m!ade?iič
humorist, želi dopisovati z
enako deklico. Popise je postati na podružnico Jutra v Mariboru pod »Idealna ljubezen*.	28641
Lepa iesen
Dvignite pismo. 28792
Iščem znanstva
v gvrho možitve z izobraženim. dobro situiranim jro-*podom ca. 40 let starim, ki ima udobno stanovanja, ozir. hišo v Ljubljani. — Cenjene dopise na upravo «Jutra* pod šifro »Harmonija 1926*.	28631
Ločenka
izobražena in inteligentna, brez otrok, se želi poročiti z istotako inteligentnim in dobro Fituiranim gospodom s premoženjem, ne pod 45 let starim. Dopise na naslov: Marica Cerne. Olje, poštno ležeče.	28667
Maše! se je dežnik
v Šolskem drevoredu. Dobi se na stojnici Fr. Pevec v Šolskem drevoredu. 28669
Listnica
z večjo vsoto in odvetniškimi račnni se je izgubila. Odda naj se proti nagradi v upravi »Jutra*. 28780
Mlad trgovec
ločenec) v večjem in zelo prometnem kraju želi znanja r. miroljubno mlado go-f-po ali gospodično z nekaj premoženja. — tahko tudi kot 'ružabnlca. Le resne ponudbe, če moeoče e sliko poslati na upravo »Jutra* pod »Tih.-' .-reča 1897*.
28665
Kateremu
star. akad r.aobraženeinu ento. z MČaju —tudi
vdovcu — bi smela zaupati *vojo usodo? Neanonimno pod »Vdova akademika* na upravo »Jutra*.	28341
Akademik
ieli znanja s samostojno gospodično čedne zunanjosti. str?ro do 20 let. Dopise poslati na upravo »Jutra* šifro »Ljubezen 14576*.
28704
Samostojna gospa
i t otrokom, inteligentna fn izobražena, z lastno eksi-ptenro išče resnega znanja * d!«tvingiranfm. premožnim gospodom od 40—50 let. — Dopise pod značko «Elegantna zunanjost* na upravo »Jutra*. 28629
Gospod
*liai«tič*n. srednjih let In stalno nameščen Seli resnega znanja z gospodično pri-j*tn o zunanjosti, ■»konto '»remoženja «11 s poseitvfvm Prednost imajo šivilje. — Dotike pod Šifro »Zvestoba« na pcdružnico »Jutra* v Olj«	£8787
Okasijske gramofonske plošče
Foztrot, Shimmv. Blues, Shimmy-Fox in druge po znatno znižanih cenah — dokler je zaloga. A. Rus-berger. Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 5. 28235
Gramofonske plošče
najnovejših slovenskih posnetkov kakor: Oj Doberdob, Vigred se povrne, Koroške narodne pesmi. Jaz bi rad rdečih rož. Gor čez izero in mnogo drugih lepih s'ovenskih napevov bomo izdali še ta mesec. — Zahtevajte že danes seznam teh plošč, katerega razpošiljamo zastonj. A. Ras-berger. Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) nlca štev. 5.
28234
Harmonika
skoraj nova, tubosova, trikrat uglašena, tri vrstna B. E. A. se proda. Naslov v upravi »Jutra*.	28480
Planino
dobro ohranjen se proda. Naslov pove uprava »Jutra*
28666
Kratek črn klavir
dobro ohranjen ee poeenj proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	28788
Zaloga klavirjev
samo prvovrstnih, ki se rrodajajo tndi na obroke Kilierjeva ulica štev. 5/1.
«8711
15
Zahtevajte povsod Se
ne" Celjske miiome i. z o. z. u Celja,
pod znamko i
Je	in naicsaeišs.
Dva iipicanerja
belca, konj in kobi-.n. 8 in 9 let. brez napak, figuran-ta, vztrajna, se prodasta skupno z žrebetoin in vsem ▼prežnim jermenjem. Graščina BoStanj pri Sevnici.
28674
40 parov kanarčkov
barcerjev. žlahtnih vrvin-cev se zaradi bolezni proda. Pojasnila daie Franc Sraid, elektrarna. Dobrava-Vintp:ar pri Jesenicah. Goreti isko.	28086
Gospodje in gdč.
se sprejmejo na dobro domačo brano v sredini mesta. Kosilo in večina 15 Din. Naslov pove uprava «Juf.ra».	2S659
Na domačo hrano
sprejmem več uradnic. — Naslov povo uprava .Jutra* 28726
Restavracija
«Pri roži»
danes fine jetrne in krvave
domače klobase
Toči se izborni ljutomerski dlSeči traminec. Se priporoča A. Smid.	28717
Na boljšo rusko domačo 'irano
se po zmerni ceni sprejme več boljSih grospodov v Gradišča št. 12. prva hiSa pri železnih vratih. 28721
3 gospodje
Fe sprejmejo na dobro domačo hrano. Naslov pove uprava «Jotra». 2876S
«5!»
§
matrice, posteljne mre-e, železne pos;elie (zložljive). otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radoi/an.
taretnik Krekov trg štev. 7
(poleg Mestnega doma.
i. Stle&ulii?
Siss^!
Priporoča se storosnana solidna tvrdka
Gričar Mejač
konfekcija
samo Seleriburgova ulica S.
1
kakor tudi slikanje na porcelanu izvršuje
Josip Novotni
BEOGRAD, Braničevska 13 665i-a
izdeluje prvorazredno po najsolidne ših cenah
Čevljarska ulica l./II.
Cement, |
m
H. PETRIC,
Ljubljana,
Gosposvetska c. 8. |
Telefon 341
»Jutrov» roman
katerega skozinikoa nafieta vsebina, nrepleten« s fantastičnimi tapletljaji od »■ če.tka do kenef ki print-8ajo navdašanemo Siuteijv i lnt«re*Mtnim rumotrl-van jem Ttab hip p rešene čen]a. ki mu Se tlodi razočaranje tn konsternacija in zopet presenelenj« tako. d* so čitaleljl nestrpno pričakovali rsako nadaljevanje romana, je izSel in s« dobiva pri opravi .Jntra* v Ljubljani
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Joli zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
Vezana stane .... £5 Din BroSirana pa .... 45 Din

išče s kap talom od Din 150—200.000-— dobro uvedena mariborska tvrdka radi razširjenja delo-Kroga z otvoritvijo podružnice v Beogradu za prodajo posebno izdelanih lalikoprodajnih predmetov. HesnS reflektantl naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 15. decembra t. I. pod šifro. Družabnik' na oglasni zavod Kovačič, Mar bor, Slomškov trg 16. 6621-a
r"
roda se Mopriiiifta hišo
v G^bevju št. 66 siri Celju (nasproti dveli tovarn) z osmim sobami, 4 kuhinjami, pod celo stavbo obokane kleti. Okrog hiše je lep vrt za zelenjavo in čisto nova cementna ograja. Hiša je v prav dobrem stanju ter pripravna za trgovino ali vsako drugo obrt.
Naslov v upravništvu .Jutra".	6744a

se Je preselil
dq HlKlošitevo cesti
tr no«o paSačo 0UZ9
(bolniška blagajna)
nasproti sodniji.
«836-a
Preselitev.
Naznanjam cenj. odjemalcem in naročnikom, da sem svojo kleparsko delavnico iz Prešernove ul. 5 preselil na
Turjaški trtf št. -5
Zahvaljujoč se za dosedanja naročila se priporočam v nadalje.
Z velespoštovanjem
JAKOB F LIG L.
stavbeni klepar.
6SS9-2
Podpisana svarim vsakogar, ki bi o meni razširjal lažnjive govorice, ker bom proti vsakomur sodnijsko postopala.
J&sefi^ Ssfasro&sck.
r
6857-a
Naznanilo.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo pleskarsko delavnico z Dunajske c. 19
na Sosposvetsko cesto 2
in Dunajsko cesto 75
(dvorišče kavarne „€vropa"J
Priporočam se v nadaljno naklonjenost vsem naročnikom.
cJvan cBricel/, pleskarski in ličarski mojster.
PRBšSLiTEV SiONJSSE MSSHIGE.
Vljudno naznanjam še enkrat, da sem
preselil koajsfeo esesnico v Isstna h?šo,
Prečna ulica št ©
nasproti mestni kopeli. Konje kupujem po dnevnih cenah.
Iiran Maršnšak;, mesar v Ljubljani.


■OP®
za tonin
kupuje in prosi oferte z navedbo nakladalne postaje, množine vagonov in cene za dobavo do konca tega leta. 6790a
Ernent SViarinc, Celje, Zrinjsko Frankopanska ul. 4.
Suha goveja čreva. najboljšo kvaliteto, dobavlja franko v poštnih pošiljkah meter po 1 Din
Zagreb,
Petrova tatica 2-a
Poš;lia se od 500 ni naprej. Pri isti tirmi tud vsa druga čreva in vse kloba-slcarske potrebščine.
45 let stara, dobro idoča trgovina z železnino in mešanim blagom v zvezi s prodajo smodnika, na glavnem trgu v Kočevju
se odda v najem
radi smrti lastnika pod zelo ugod-6897 a nimi pogoji.
G5derer. Kočevje.
gaii mM ptiiip lep
cene vsemu blagu dokler traia zaioga znatno anižare, — Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, dr. Jagerja perila, damskih reformnih hlač, ovratnikov, kravat, nogavic, svilenih bluz in šalov, trikotaže, fine parfumeriie in drugega blaga.
Stranka, ki kupi sa preko 50 Din blaga, dobJ poleg snižsne cene Se v b seju 10% rabata.
B. ¥ese?ino?je & Komp., Maribor,
Gosposka ulica 26. 469a
Tfgoves !
zahtevajte cenik in vzorce.
čudežnih sveč za božič,
edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši, bengalične žveplenke, bengalične svečlce.
Bengalični ogenj
v vseh barvah brez žvegla in smradu za mi« klavževe večere in gledališke odre. Lovske pa-
trone vseh kalibrov v razi. bengal. barvah. Aparat proti vlomu, za vinograde in drugo. Cenik ognjemetnik predmetov pošlje se na zahtevo.
Pvrnta Prva juSos!ov'- pyrotehnična r^lUla, tovarna v Celju.
ISSIHHMimHVBGlVtlltllBBBSIlllRIIIIIIHIII
za operativo zelo spretnssa, se sprejme tako]. Naslov pove upr.
lista.	6862
BlBIBBBIflaaBlBBBIBBBIfllBBBBBBBBBBBBiaaaiBUl
Lepa stavba, neposredno pri kolodvoru \ Lescah, obstoječa \z stanovanjskih prostorov, prostornih magazinov itd., prikladna za obratovanje trgovine na debelo in na drobno, dalje več zem-ijfščnih parcel, deloma tudi stavbišče in skladiščni prostor ob železniški progi se prodajo v pondeljek dne
— 23. novembra 1925 —
ob 10. dopoldne potom prostovoljne javne dražbe, katero je dovolilo okrajno sodišče v Radovljici glasom sklepa z dne 12. novembra 1925 oprav, štev. Nc. I. 577/25-1 in, ki se vrši na licu mesta prodajnih predmetov (glede stavbe nasproti kolodvoru Lesce.)
Dražbani pogoji so razpoloženi v pisarni podpisanega sodnega komisarja v Radovljici. Na željo, da natančno infoimacijo odvetnik dr. Mirko Triller v Radovljici.
V Radovljici, dne 13 novembra 1925.
Alojzij Pecjan,
6901-a	notar kot sodni Komisar.
B»SB»BBBBaBB««BKBS
Potiti globoke žalosti naznaniamo tužno vest, da nam je naša preljubljena mati, stara mati, gospa
Matilda Strobl
zasebnica
danes ob 9. uri dop. po mučni bolezni, j spravljena z Bogom v 80. letu starosti v miru zaspala.
Pogreb blagopokojnice se vrši dne 15. t. m. ob 9. dop. na župnem pokopa-1 lišču v Trebnjem.
Pokoinico priporočamo v blag spomin.
Sv. Štefan pri Trebnjem, dne 13. no-1 | vembra 1925.
Emilija por Kvas, hčerka; Ivanka roj. Tekavc, snaha; Franc Kvas, zet; Ferdinand, Miroslav, Avrelija, Ludvik, vnuki.
aJU lKO« št 266
16
Nedelja 15. XI. 1925 ------— -,

h
Senzacija "sfosnie jesenske in zimske seziie!
Prava resnica!
Zasloni!
Nobena prevara!
s 3 S
O
s.
(fi O G
Da s- pridobimo nove in stalne od emalee za naša novo nst»novl)«ra nodietja, izdelovalnico konfe^c-ie in čevl'ev .VOIKA', tlalems « lan Od
12 novembra do 22. decembra 1.1 zastonj sledeče 3 oat lepih možn h ..VOlHfl" t««ll»« — < Wiw c«f>r »rafeo — 2 evrsfnlle • — 1 bele sbb nje Hl<?e - 1 sv 1 eno hrM»ato In ? -a* nabavit ..VOIKA"
ako kupi'e ali naročite nl«m, n » ?orl o»■■ enem fa«D eno elegantno moško eblako ali pa Rn« vrhnjo simsko sukno *a originalno
ceno 300 Din. — V^kd" «i nai otleda In se peprča, tla 'e oblaka sama res vredna 900 Din, vse drug n pa ie ras ton J. lzgotovlmo
obleko tudi takoi p« meri. ako si iz' erete blago. Zunanil naročnik1 i	ZahlevaMe ilusif>van: eenlk '	Ne zamudite!
Plačate samo vrednost vrbme obleke, z vsem diugim pa se oblečete od nog
0 •
01 T*
e
a. ©
3
Zato vs? na
do glave z s « t o n j.
Krekov tr«? 10, h
TEKSTILBAZAS* JU!
E
R
E
S°nzaciia letošnje frsensfee in zimska seiml
Zasloni!
Da si pridobimo še bolj sloveče Ime za naše povsod hvaljene čevlje in nogavice .VOIKA" >n za našo novo ustanovljeno izdeiovalnico oblek ia perila, raznlsmemo od 12 novembra do 22 decembra t l. zastonj:
1 par Ttnlh dainsfcili ževSjev „WOiKft" - 1 avi*eno blmo .Vil ra
1 vrhnje »uknaiio krila - 1 oar demaiiti ževllav >8 f*«ea in
1 par Bnlii flor nogavic „VCIKfl
•ko kupite a!i pismeno naročite eden modemi damsNS rimski ptašč lz flne~a ve'oura sli modnega to^n,- - Osleit- si oseb-.o zalogo in prepučali se boste, da |e	sam vreden 900 Din, vse drugo na ie zastonj.
Če si blago zbere te, pa Vam takoj izpotovimo plašč po Vašem okem — Vnanie naročnice zahtevajte cenik!
T£KS?1&SJUJI§1» Liubliana, Krekov trg
Gospodinje, šivilj«, e$K2niSci!
Doaedal ncrasoillhii
Šivalni stroji
z daiattotnlm lamsttiM
se dobe v najmodernejših opremah za rodbina. kroia'e in čevltare pri tvrd'^i
šivilje.
S moderno vezenina v
mirni vlogi pod steklom
iAfJCRHAMMER.
Ljubijan«, K&!*<!verska uKs® liev. 3.
Zaloga za Gorenjsko : 1.0-r© Reisoll v Kranju Proriaia <e tudi na obroke'
Najbolj^ je zlata batcri|a 5?Zmaj'*
žalona moderne
Cena
brezkonkurenčne
Gradišče štev. 7,
nagrobni križi, vrtne ograje iz litega /e!*za vsi odlitki iz sive želene !i!ine od Din 5 za 1 kg dalje.
6SS6 >
3 O O. • 3
33 *
o. O-
O ~
e 3
*75'
N M
Tivrn za oahan tne elemente fn elafctretshitke d. z e t.
Liubl'ana. Mik'oširpva rfsta šlev 17.
r
PREOBUKOIAI.N/CA
BARBORlC & ZAVRSAh
LJUBLJANA. Vestni trg 7.	4U .
predrltaie damske fitce. vem rte itd po nai-moderneiši/i oblikah Velike izbira damskih klobukov in nakita vo telo nizkih cenah
L'
R. JEžEK, tovarna strojev, livarna železa in kovin
Maribor, Melje 103.
474-a
Ugoden nakup.
Proda se pod ugodnimi pogoji zelo dobro ohranjen
w luks&g&i aufo
'namke Chevroleite. — Nasiov uprava „Juiraa.
pove o#65»
Zanlm've
Zahtevajte ftgfa-tsoačno knjigo
A S v hrvatskem ?.li nemš' eiti jerlko z mnogimi dobrimi navodili Dobiti io te v vsaki ioto trgovini ali ptoti vnošiljatvi znamk pri generalnem za-stopsivn VILJEM BRAUNS v CELJU. - Katalog in prospekt brezplačen. —
Sam? lin 6 -
športne momente
morete pridržati na sliki. S tem ne povečate samo veselja do Vašega športa in s tvorite krasne spomine, temveč prožite stvarni materija! vsakemu ljubitelja športa. Uporabljajte pa za slikanje prvo vrstni materija!.
Agfa Rollfi!m-i in Filmpack-i
so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vtožljlvi pri dnevni svetlobi tn vedno brso pripravljeni za slikanje.
Actien Gesellschaft f ii r Anilin-Fabrikation
Foto-oddelek	Berlin SO 36
Ki3iicrstvo ELI G1J EBEi
Kongresni trg štev. 7
se prlporo^ ee"j ob činstva / bora o za log'i vsR'<ovrs'. ko' /a plašče in kost me
Vedno v z." ogi »ai-.noderne Si" olašfi. sOoe in veli - a izb a ooa po nam žil': cenah.
Predpisane pole
I za oddalo davka ročnih delavcev
davčnim uradom
je založila Sajigoveznica S. T. D. v Lin&liani ter
ter se dobivajo v prodaji v Jugoslovanski knjigarni v Ljubliani ter v trgovinah s papirjem. 67-il-a

ikie S- novembra i i. od pol 14 ure dsl e se bo
v Zgornji Šiški št. 17 p ro d a 1 o j a v n o več sto steklenic .Juhana* nadalje več sto praznih steklenic, nekaj pletenih balonov, en stroj za zamašenje steklenic, tehtnica i. dr.
Zobni atelje
ml Zagorja ob/S.
se nahaja
šepet v lastnem poslopfn-
■j • iliš
C"

r. z. z o. z v Ljubljani
sstni trg štev. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najagodaefo.
»ln
118 oran po 00901010.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
L.
•i
ose In snežni Mi ..TRAPEZ
so abso' utno	ŠE In najcenejši,
R JboJišt co zato. ker so izda ani iz najboljšega kavčuka, biei kskšn b iTies ali kaj jličnega.
Saicenejil so /ato, ker 1 par paloš aH snežnih čevljev
traja taKo dolgo, kakor 2 da 3 3are* drugih eaioš ali zimskih čevljev. O tem se je že vsak sam pre»tčal. k <er le nosil
TfJAPfZ galoše ali snežr.e čevlje, barven tega je farona gološ m snežnih čevljev
TRAPEZ nenadkriljiva.
iaioše In siežni čevlji.
s* prilagodijo vsa <i nogi, da s- -nore ž? .->d d.ileč spomatl znamko.
TRAt^SZ sv°if k'asni taioni. foda najzantmlveiše pa je, da se ta t'a>ona ne Izgubi tudi po daliSI nošnji
Dokazano le, da
TRAPEZ
«aošr in s -ežni čevlji Izdriiio naiminj 3 zime, fazona pa ostane ki ub temu naizpp«men|eno lepa.
Zahtevajte povsod znamko
TRAPEZ
n ne d3jte se zapeljati po drugih znamkah.
Glavna zaloga: Anton Krlsper, Ljnkljana.

Po*ori	NAJCENEJE I
Dtomane v blagu a Din
ruei, terpentln. šelak. Špirit za pol tura in gorenje. rasne snfce iMrve. kredo, gips. asisara*! »ile!, žlin he, kakor n;ro špecerijsko blago deblte »o »afn'i lh	es^.,
Franc Jap^IJ r.r,e janko Bernik
ŠIŠKA.

[8
Svetovno znani
Portiond cement
znan pred voino na svetovnem trgu pod imenom ,,1-engenfelder oament"
MOJSTRANA-DOVJE
ANALIZA
tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med naiboljše vrste cementa v državi. Konkurenčne cene.
Naročila sprejema in daje informacije:
Prodajni urad
.Portland cementa Mojstrana'
LJUBLJANA, Jadranaka Podonavska banka.
m
K M
H X
H M M
X M M H N M K H
M
K H

Jte"fffi hkBK \Mm
za leto 1926
izrts-a
i1*3 Murna i l ?
•Miklošičeva cesta 16.
Jtoaied 6 — Din
Papirnice in knjigarne primeren popust
"oMlmi
dobe

Pozor! 850" -
Otomane v eradiu a . 720»— Afrik modroe a . 250«—
akor tudi vsi drugi tapetniški izdelki po znatno /.n'ianih cenah. Vse vrste žima vedno v zalogi. Vsa popravila se sol dno in naiceneje izvršujejo. Se priporoča
FRAN JAGER, tapetnlk s&u»	Ljubljana, Kolodvorska ul. 27
3imxnxiinimimmnii

lOlOSOSCSOSOSOJOBIOt
HUUH
Gavrilov čsvs ss!sm3,
nova, zrela,
SSr mW\, »joisii, Sir \mmt 65718 Sir mM f MM
znamka , Tiger",
Slive take,
nove v zaboičkih in vrečah,
Sardine io sardele
iz tvornice ,Sard:na* d. d. Split,
„Juhan" zaSel? za joiis
vedno v »alogi p i tvrdki
FRANC RAINEP«
Maribor, Koroika c. it 17.
Samo na debelo:
bivši veliki žopaa, agrarni direktor in trajni komisar za agrarne operari e
prevzema pravno zastopstvo strank ter intervencije v vseh strokah državne uprave (politična uprava zlasti vodopravne, obrtne, gradbene, gozdarske, ribiške, lovske, državljanske-opcijske, občinske zadeve itd., itd., agrarne operacije, agrarna reforma), posreduje pri serijoznih poslih vsake vrste in daje informacije. Obenem naznanja, 'la ie ustanovil v svoji pisami tudi daw£ni oddelek, pri katerem sodelujejo kvalifici-šs^ rani strokovnjaki. Pisarna v hiSi Pokojninskega zavoda Gledališka ni. 8 III. (iift). Telefon 921.
Vhod nasproti vhodu v oaiačo Trboveljske.
no MM
K. mm, Haridor, J,
-preproge in posteljnina-
Aleksandrova cesta št. 15
Vzorci brezplačno in iranko.