Občinski svet odločil po hitrem postopku
Občina Medvode ima svoj zdravstveni dom
Spremenilo se pri zdravstvenih storitvah sicer ne ho nič, vendar ima po torkovi seji občinskega sveta občina Medvode samostojni zdravstveni dom.
Medvode - Člani občinskega sveta so na redni seji v torek, 25. maja, najprej sprejeli osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Medvode. Po obrazložitvi vodje oddelka za č') družbene dejavnosti Tatjane Komac, dipl. soc. in razlage, da se na področju zdravstvenih storitev za občane ne bo nič spremenilo, in da tudi število zaposlenih ostaja enako, so člani sveta soglasno sklenili, da sc osnutek lahko po hitrem postopku preimenuje v predlog. Z osnutkom sc je namreč strinjal tudi odbor za družbene dejavnosti, ki je tudi predlagal, da sc o odloku na seji odloča po hitrem postopku.
Pred odločanjem o predlogu odloka so potem še sklenili, da občina eno leto od začetka izvajanja primarne zdravstvene dejavnosti ne podeljuje koncesij. Pri sprejemanju odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Medvode so bili potem člani občinskega sveta soglasni.
Na seji so nato za vršilko dolžnosti direktorja javnega zavoda Zdravstvenega doma Medvode imenovali Jasno Bačac, diplomirano ekonomistko, ki se je na seji članom občinskega sveta tudi sama predstavila in potrdila, da ima izkušnje pri ustanavljanju in reorganizaciji gospodarskih družb. Doma je iz Medvod in je samostojna podjetnica.
IZDELAVA POHIŠTVA VSEH VRST PO NAROČILU!!!
BRANE MERJASEC, Sp. Pirniče 27a, 1215 Medvode, tel. 061/621-849
Po prvem, drugi korak
Po prvi številki Sotočja, prilogi Gorenjskega glasa o občini Medvode, je zdaj pri vas doma druga številka. Z njo potrjujemo opredelitev, da bo Sotočje izhajalo vsak mesec, le poleti, po občinskem prazniku, za zdaj kaže, da bo Sotočje izšlo spet avgusta.
Župan Stanislav Žagarje v prvi številki zapisal, da tudi vi sodelujte v časopisu in pošiljajte svoje prispevke. Povabilo ponavljamo s pojasnilom, da prispevke lahko pošiljate na naslov: Turistični biro Medvode, 1215 Medvode, Cesta ob Sori, paviljon 1 ali Gorenjski glas, Zoisova 1, p.p. 124, 4001 Kranj, obakrat s pripisom “Za Sotočje”. Veseli bomo vaših prispevkov, predlogov, mnenj, pobud, nasvetov in nenazadnje tudi odgovorov na nagradna vprašanja. In ko smo že pri nagradnih vprašanjih, povejmo, da smo dobili kar lepo število pravilnih odgovorov. Danes pa objavljamo novo nagradno vprašanje.
Sicer pa smo vam skušali tudi v drugi številki Sotočja pripraviti nekaj zanimivega branja iz občine. Poleg dogajanj v občinskem svetu in občinski upravi predstavljamo krajevno skupnost Katarina, stanovanjsko naselje Brezovec in golfsko igrišče pod naslovom Družina Lazarini se “vrača" v Smlednik. Na straneh Kraji in ljudje vas spominjamo na nekdanji rudnik Knapovže, Valentin Križaj z Zgornje Senice pa pravi, da moraš imeti kmetijo rad kot ženo. Predstavljamo vam gledališčnika Petru Mi-litareva, ki se je po uspehu Miklove Zale na Koroškem pred trinajstimi leti zapisal med svobodnjake.
Sicer pa, druga številka je namenjena vam in naslednja, ki bo izšla pred občinskim praznikom, bo prav tako.
JAVNI POZIV
SVETNIKOM IZ VRST SKD MEDVODE
Spoštovani svetniki!
Takoj po volitvah za člane občinskega sveta Občine Medvode in po slabem volilnem rezultatu SKD, ste na sestanku vodstva SKD Medvode javno izjavili, da boste po 6 mesecih kot svetniki odstopili.
Zato vas, v dobro stranke pozivam,
predvsem pa v pomoč združevanju SKD in SLS, da to tudi storite in prepustite mesto tistim, ki niso kompromitirani.
TAJNIK IN ČLAN SKD Primož LOČNIŠKAR
Občinski svet
Za večjo učinkovitost dela
Odbor za komunalne dejavnosti je, z namenom, da se lažje in učinkoviteje spopade z delom, oblikoval štiri komisije; komisijo za pripravo kriterijev financiranja nalog krajevnih skupnosti s področja komunale, ki jo vodi Feliks Ježek, komisiji za vodovode in kanalizacijo, ki jo vodi predsednica odbora Vida Bališ, ter komisijo, ki se bo seznanjala s pritožbami in pobudami samih občanov.
Zato, da jim komunalna problematika posameznih delov občine ne bi bila tuja, bodo člani odbora kar nekajkrat zamenjali prizorišče svojih sej. Namesto v občinski sejni sobi se bodo namreč sestali kar na terenu. V začetku meseca maja so že obiskali KS Katarina. V prihodnje nameravajo najprej obiskati še ostali dve novi krajevni skupnosti, nato pa še vse preostale.
V boj x divjimi odlagališči
Odborniki za urejanje prostora in ekologijo so na svoji zadnji seji 18. maja sklenili, da občina Medvode kupi 10 sedemkubičnih zabojnikov za kosovne odpadke. Namestili naj bi jih po krajevnih skupnostih in tako preprečili odvoz kosovnih odpadkov na kakšnega od številnih divjih odlagališč, saj se jih bodo krajani imeli ves čas priložnost znebiti na okolju prijaznejši način.
Tudi drsava naj plača
Na svoji 2. seji so se zbrali tudi člani nadzornega odbora. V precep so med drugim vzeli tudi zaključni račun za minulo leto. Potem ko so dobili dodatna pojasnila predstavnikov oddelka za proračun in finance niso imeli večjih pripomb. Občinsko upravo so zadolžili, da stori vse, da se v občinsko blagajno vrne vsaj nekaj od 20 milijonov tolarjev, kolikor je občina Medvode vložila v Komercialno banko Triglav, preden je ta šla v stečaj. Hkrati so nadzorniki občinsko upravo zadolžili, da tudi od “države” izterja najemnino za prostore, ki jih v občinski stavbi zaseda sektor Upravne enote.
Najboljša motivacija sa delo
Na zadnji seji občinskega sveta je Bojan Kržišnik ostale svetnike priganjal k večji storilnosti, tako da jim je ponudil izračun, koliko je “težka” ena minuta seje. Nepreverjen izračun kaže, da je po eni minuti seje občinska blagajna lažja za 2 do 3 tisočake. Seje občinskega sveta običajno trajajo vsaj 5 ur.
Izredna seja občinskega sveta
Zakonito in pravno pravilno
Sedmerica sklicateljev je odšla domov, preostala dvanajsterica pa je ugotovila, da je bila potrditev mandatov članov občinskega sveta zakonita in pravno pravilna, da pa bodo sestavo delovnih teles še uskladili z zakonodajo.
Svetniški skupini SDS in SKD sta sklic izredne seje zahtevali, kot sta zapisali v obrazložitvi, zaradi nespoštovanja določil statuta in poslovnika občine Medvode pri konstituiranju občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Pri tem so se sklicevali na pojasnila Službe za lokalno samoupravo.
Ker župan Stanislav Žagar ni hotel sklicati izredne seje, so jo za 4. maja sklicali predlagatelji sami, kot jim to dopušča 3. odstavek 35. člena Zakona o lokalni samoupravi.
Zapletlo pa se je še pred začetkom izredne seje. Ob 18. uri se je sicer zbralo zadosti svetnikov, da bi lahko legalno sklepali. Vendar jih je preveč ostalo kar pred vrati sejne sobe, čeprav so se nekateri med njimi podpisali na listo prisotnih. Dvom ali izredna seja bo ali ne, je bil po dobrih petnajstih minutah odpravljen, saj so se tudi ti “čakajoči” odločili, da bodo na izredni seji prisotni tudi “fizično".
Potem se je ponovno zapletlo. Tokrat glede vprašanja, kdo bo vodil izredno sejo. Ker se je župan odpovedal sklicu izredne seje, so sklicatelji menili, dajo v tem primeru vodi najstarejši član občinskega sveta Anton Lah. Ta se je, zavoljo zdravstvenih težav, vodenju odpovedal in predlagal, da sejo vodi Jože Duhovnik, torej eden izmed sklicateljev. Temu je oporekal Roman Lavtar, kije menil, da mora sejo voditi županova pooblaščenka Nevenka Plešec. Pravno podlago temu predlogu je med drugim dala tudi predstavnica občinske uprave Vanja Debeljak. Vendar je sedmerica sklicateljev izredne seje menila, da nekdo, kije s svojim pravnim mnenjem svetnike napeljeval k nezakonitemu sklepanju na prvih treh sejah, ne more biti razlagalec zakona.
Tudi po petminutnem usklajevanju ni pri-
šlo do enotnega mnenja, zato si je Anton Lah kot “trenutno” predsedujoči vzel pravico, da izredno sejo “prekine", dokler ne pridobi strokovnega mnenja Službe za lokalno samoupravo. Sklicatelji so sejno sobo zato zapustili. Ostalih dvanajst svetnikov, ki niso dvomili o tem, kdo izredno sejo vodi, so pod vodstvom Nevenke Plešec speljali izredno sejo do konca. V dobre pol ure so se seznanili s poročiloma Službe za lokalno samoupravo in ob stališču, da je zakonodaja nejasna, sprejeli sklep, da je bila potrditev mandatov članov občinskega sveta zakonita in pravno pravilna. Ugotovili pa so, tako kot so predhodno ugotavljali tudi predlagatelji izredne seje, da sestava posameznih komisij in odborov, res ni v skladu z zakonodajo. Vendar bodo tudi to nepravilnost odpravili takoj po sprejetju Sprememb in dopolnitev statuta občine Medvode.
STEKLARSTVO
MARJAM OMAMOVIČ, s.p.
Žlebe 1 k, 1215 Medvode Tel.: (061) 613-067
Izdelovanje in montaža vseh steklarskih izdelkov z ALU okvirji in ALU konstrukcije.
-	zasteklitev balkonov in teras z aluminijastimi okvirji
-	izdelovanje, montaža vetrolovov in rastlinjakov z ALU okvirji
-	suhomontaža oken z ALU profili
-	izdelovanje vitražev
SOTOČJE je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci (Silvana Knok, Jože Jarc), odgovorna urednica Leopoldi-na Bogataj, glavni urednik za priloge Andrej Žalar. Priprava za tisk: Mcdia A rt, d.o.o. Tisk: Tiskarna KARA, d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 2 je priloga 43. številke Gorenjskega glasa, l. junija 1999, tiskana je na okolju prijaznem papirju, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno.
Oddelek za družbene dejavnosti v občini Medvode
Pri vsebini na nobenem področju
Vodja oddelka za družbene dejavnosti je diplomirana sociologinja Tatjana Komac.
Med predstavitvijo oddelka je že na začetku poudarila, da na nobenem področju, ki sodi v oddelek, občina pri vsebinskem opredeljevanju in odločanju nima pooblastil, ki so sicer v državni pristojnosti.
Izobraževanje
Pri izobraževanju moramo skrbeti le za prostore in njihovo vzdrževanje. Tako imamo letos v proračunu za vzdrževanje osnovnih šol 58,5 milijona tolarjev. Glavni strošek pa bo nova kuhinja v šoli v Preski. Dela bodo potekala čez poletje.
Letos bomo prišli tudi do projekta za prizidek k Osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku, naslednje leto pa morda lahko že upamo na gradnjo.
Sicer pa iz proračuna financiramo dodatne dejavnosti. To so pouk angleščine, jutranje varstvo in prevoze v šolo. Za slednje na primer namenjamo v proračunu kar I5 milijonov. Svet za preventivo in vzgojo je namreč predlagal, da povsod, kjer je nevarnost, da se šolarjem na poti v šoli lahko kaj zgodi, organiziramo prevoze.
Precej dodatnih sredstev pa smo letos namenili tudi za pouk pihal in trobil v Glasbeni šoli. Gre za skupni program Glasbene šole in Godbe Medvode, da bi na ta način zagotovili dodatno vzgojo in izobraževanje mladih na teh inštrumentih. Namenjamo pa milijon tolarjev.
Predšolska vzgoja
Pri predšolski vzgoji je občina lastnik vrtca, določa pa cene v vrtcu Medvode in prispevek staršev za vrtce. Starši morajo vloge za znižano plačilo v vrtcu za naslednje leto vsako leto do 15. novembra vložiti na oddelek za družbene dejavnosti v občini. V vrtcih v občini Medvode imajo občani okrog 370 otrok, nekaj jih je tudi iz drugih občin. Naši občani pa imajo v vrtcih v drugih občinah okrog 120 otrok. Sicer pa v občini letos dajemo več denarja za vzdrževanje oziroma posodobitev. Tako bodo z opremo in igrali posodobljeni vrtci v
- v. ml1	s_______
Tatjana Komac
občini. Pripravljamo pa tudi projekt za prizidek pri centralnem vrtcu na Ostrovrhar-jevi cesti.
Začela se je delati steza za rolkanje. Gre za obljubo iz lanskega otroškega parlamenta v občini, kjer je župan obljubil, da bodo dobili stezo za rolkanje, če bodo zbrali 500 podpisov. Zdaj se ta obljuba izpolnjuje, saj so učenci pogoj izpolnili.
Kulturna dejavnost
Pomemben del v programu na področju kulture je sofinanciranje knjižnice. Lani smo urejali del okolice. Letos pa smo precej denarja namenili za tako imenovano kodirano varovanje knjig. Sicer pa se vsako leto program na kulturnem področju ovrednoti. Letos smo denar v proračunu namenili za devet društev. Posebej pa bodo financirane različne akcije in prireditve. Kar 31 milijonov pa je namenjenih za nove investicije in vzdrževanje.
Športna dejavnost
Podobno je na področju športne dejavnosti v občini. Letos namenjamo denar za 15 društev in za Športno zvezo. Namenjamo
tudi denar za tako imenovano plavalno opismenjevanje oziroma za učenje plavanja in plavalne tečaje. Posebne denar je v proračunu namenjen vrhunskemu športu, občina Medvode pa je vključena tudi v vseslovensko akcijo Veter v laseh oziroma s športom proti drogi.
Zdravstveno varstvo
V občini imajo zdaj tudi samostojen zdravstveni dom, kar je bila pogosta pobuda tudi že v prejšnjem mandatu. Sicer pa je bil ves čas glavni cilj, da se zdravstveni standardi s samostojnim zdravstvenim domom ne smejo poslabšati.
“Zavarujemo in plačujemo zavarovanje za občane, ki nimajo nobenih dohodkov. Teh je v občini kar nekaj in za celo leto namenjamo več kot 8 milijonov.
Socialno varstvo
Letos smo namenili kar za 45 odstotkov več denarja kot lani. Sofinanciramo Center za socialno delo, ki se je minuli teden preselil v nove prostore na Medveški 4. Občina je dala brezplačno prostore. Do zdaj pa so nekatere stvari urejali v Šiški (porodniške, otroški paketi).
Poskrbeli smo za dodeljevanje enkratnih pomoči za socialno šibke občane. Več delavcev smo zaposlili tudi na javnih delih in sicer na ustreznih delih v šolah, vrtcih, za pomoč na domu. Najpomembneje pa je, da dejansko zaposlimo enega delavca za organizirano in celovito pomoč na domu. To uresničujemo prek Centra za socialno delo za občane starejše od 65 let. Sofinanciramo pa pod okriljem Centra za socialno delo tudi program za strokovnjake iz Projekta Soros. Gre za izobraževanje, druženje in za druge aktivnosti starejših. Denar pa smo zagotovili tudi za projekt za dom za starejše občane v Zbiljskem gaju.
Vrtec na internetu: Od danes, L junija, si lahko ogledate vrtec tudi na internetu, geslo je: http://www.vrtec.medvode.si
URARSTVO
GROBELNIK
ŠENTVID PRUŠNIKOVA 77 Telefon: 061/15 22 454
Delovni čas:
od 9. do 13. in od 15. do 18. ure
MEDVODE Pritličje BC LOKA Telefon: 061/612 913 Delovni čas:
od 9. do 12. in od 15. do 19. ure sobota: od 9. do 12. ure
Predsedniki krajevnih skupnosti
Od volitev v svete krajevnih skupnosti je minilo že več kot mesec dni, vendarle v vseh še vedno ni bilo prve konstitutivne seje novoizvoljenega sveta. Še vedno se namreč niso sestali člani sveta KS Vaše Goričane. V večini primerov je prvo sejo sklicala volilna komisija krajevne skupnosti, svet KS Sora in KS Zbilje seje sestal na sklic najstarejšega izvoljenega člana, medtem ko je prvo sejo novoizvoljenega sveta KS Medvode sklical bivši predsednik.
V KS Senica je predsednik sveta postal Roman Tehovnik, v KS Zbilje Alojz Bertoncelj, v KS Smlednik Zdravko Debeljak, v KS Katarina Vladimir Bertoncelj, v KS Preska Franc Šušteršič, v KS Seničica Golo Brdo Aleš Zupančič, v KS Trnovec Janez Sečnik, v KS Medvode Matevž Jekler, predsednica sveta KS Sora pa je postala Mojca Barle.
Le na čeju KS Pirniče bo tudi naslednja štiri leta Štefan Čebašek, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu.
JAVNI RAZPIS
Občina Medvode išče občane, ki bi občasno opravljali komunalna dela, kot so: pometanje javnih površin, ročna košnja trave, urejanje grmovnic, ročno odmetavanje snega in podobno. Delo bi opravljali po potrebi, to je na poziv. Dela se bodo opravljala po celotnem območju občine.
Poleg ustreznih osebnih sposobnosti za opravljanje teh del je zahtevan tudi odgovoren odnos do dela in opreme, s katero se dela opravljajo.
Zainteresirani kandidati naj se osebno zglasijo na Krajevni skupnosti Medvode Center, Cesta komandanta Staneta 14 ali na Občini Medvode, soba 14/1.
Vsa dodatna pojasnila dobite pri tajniku Krajevne skupnosti Medvode Center, Tomažu Glažarju, telefon 611-110 ali 613-604 - ga. Minka Eržan.
Medvode, 18. 5. 1999 ŽUPAN Stanislav ŽAGAR
Prvih trideset dni KS Katarina
Turizem po meri domačinov
Eden največjih problemov KS Katarina je po mnenju predsednika Vladimirja Bertonclja pomanjkanje podmladka. iMni sta se rodila samo dva nova Katarinčana.
Krajevna skupnosti Katarina je nastala s členitvijo občine Medvode na ll krajevnih in dve vaški skupnosti. Z razdelitvijo prej enotne Krajevne skupnosti Trnovec Topol sta nastali dve novi, KS Trnovec in KS Katarina, ter vaška skupnost Tehovec.
Zaenkrat še brez stola in mize, pa z veliko elana
Novi svet KS Katarina se je sestal že v začetku meseca maja in za svojega predsednika izvolil Vladimirja Bertonclja.
Hkrati so bili oblikovani vsi drugi z odlokom predpisani organi, kot sta volilna komisija in nadzorni odbor. Ustanovili so tudi komisijo za komunalo, komisijo za družbene dejavnosti, komisijo za kmetijstvo in gozdarstvo ter komisijo za turizem. Preden se spopadejo s konkretnimi problemi, morajo izdelati še statut in žig ter izbrati izvajalca računovodskih storitev.
Sedež krajevne skupnosti bo zaenkrat v prostorih podružnične osnovne šole, ki jim je priskočila na pomoč, saj drugih prostorov ni bilo na voljo. V občinskem proračunu je za delovanje KS Katarina predvidenih 695 tisočakov, večino tega pa bodo morali porabiti kot zagonska sredstva za svoje delovanje.
Veliko že narejenega, precej pa še bo
Topol ali Katarina je ena tistih vasi, kije v zadnjih petih letih ponovne samostojnosti občine Medvode, veliko pridobila. Ne le asfalt iz doline na vrh, ki so ga prej čakali desetletje, tudi poti v vasi so bile, ob finančnem prispevku samih krajanov, urejene in asfaltirane.
Z novim vodovodnim omrežjem, ki ga je
minuli mesec v upravljanje prevzel kranjski vodovod, je vsem Katarincem zagotovljena neoporečna pitna voda. Prav ta cilj z nadaljnjo izgradnjo vodovoda v letošnjem letu, zasledujejo tudi krajani vasice Belo, kije vse do vključitve v KS Katarina, delovala kot “neuradna” vaška skupnost.
Belo je ena izmed treh vasi, ki sestavljajo novo krajevno skupnost in ki slovi po veliki prizadevnosti samih krajanov, da si življenje naredijo lepše. Najbrž je ni vasi, kjer bi krajani naredili toliko delovnih ur, bodisi ko se dvakrat letno zberejo pri urejanju makadamske ceste ali na priložnostnih akcijah, kot je bila naprimer spomla-so odstranjevali posledice
danska, ko
izgradnje primarnega cevovoda.
Vodstvo KS Katarina se zaveda, da je še vedno dovolj težav, s katerimi se bodo morali spopasti v tem mandatu. Težave z elektriko, predvsem v Dobjem, z zimsko službo, s pošto, ki na Katarino prihaja le dvakrat tedensko... Zavedajo se, da bi bilo potrebno dokončno urediti parkirišče za številne obiskovalce, in še bi se našlo...
IZDELOVANJE BETONSKE KRITINE V RAZLIČNIH BARVAH
KRITINA JE KVALITETNA, IMA A-TEST
STRUSNIK FRANČIŠKA, s.p., GORIČANE 22 b tel./fax: 061/611-575
Ime Katarina je vzeto iz farne cerkve posvečene sv. Katarini Aleksandrijski. Združuje krajane vasi Belo, Brezovica pri Medvodah in Topol pri Medvodah: leži v krajinskem parku Polhograjskih Dolomitov na višini 700 metrov in je najjužnejša krajevna skupnost v občini Medvode. Ima 200 prebivalcev po površini pa je med večjimi v občini. Pretežni del pokriva mešani gozd, sledijo travniki, pašniki, sadovnjaki. Prebivalci so polkmetje. Kraj ima popolno osemletko, ki deluje v okviru Osnovne šole Preska, nekaj znanih gostiln, dve cerkvi in pokopališče. Najbolj priljubljene izletniške točke v KS Katarina so Polhograjska Grmada, Jeterbenk in Sv. Jakob.
Tli rižem smo Katarine!
“Največje možnosti se odpirajo prav na področju turizma. Vse imamo skoraj v dosegu roke, kot se tudi spodobi za krajinski park,” meni predsednik sveta KS Katarina Vladimir Bertoncelj in pri tem misli na čudovite izletniške točke, floro in favno, naravno in kulturno dediščino in zanesljiv obisk pohodnikov predvsem iz Ljubljanske kotline.
“V izletniškem turizmu mora oziroma lahko deluje vsak krajan. Že nasmeh in pozdrav gosta nekaj pomeni, če mu odpremo še vrata, se bo zagotovo še oglasil,” nadaljuje v smislu slogana “turizem smo ljudje”, ki bi moral najti mesto tudi med krajani KS Katarina.
Dogajanja v občini
Stanovanjsko naselje Brezovec in golfsko igrišče
Družim Lamini se “vrača” v Smlednik
Leta 1990je bil Lazarinijevim vrnjen del po vojni odvzetega posestva, s katerim imajo potomci te nekdaj premožne družine velike načrte.
12 hektarjev gozda želijo spremeniti v stanovanjsko naselje Brezovec, 70 hektarjev predvsem kmetijskih površin pa rezervirati za golfsko igrišče. Na zadnji redni seji konec marca so občinski svetniki dali zeleno luč obema projektoma, saj so ju uvrstili v Odlok o spremembi dolgoročnega plana občine Medvode.
Predstavniki družine Lazarini niso pričakovali tolikšne podpore občinskih svetnikov, saj so bila v zadnjih nekaj mesecih v različnih medijih večkrat predstavljena stališča, sicer nepodpisanih krajanov Smlednika, proti gradnji tako naselja kot golfskega igrišča. Poleg tega sta svoje nasprotovanje načrtovani gradnji na seji občinskega sveta močno zagovarjala oba Smlejčana med svetniki Janez Burgar in Lojze Tršan.
Večkrat preverjana stališča krajanov
Po črki zakona sta bili obe pobudi družine Lazarini že sredi leta 1997 javno razgrnjeni in podvrženi javni obravnavi. Kljub temu da večjih pripomb s strani krajanov takrat ni bilo, prej nasprotno, so sedaj že nekdanji svetniki na svoji predzadnji seji konec minulega leta vseeno sklenili, da še enkrat preverijo njihova stališča. Zato sta bila oba projekta konec minulega leta še enkrat predstavljena in obravnavana na zborih krajanov v
Družina Lazarini, ki je beneškega porekla, je na Kranjsko prišla že sredi 17. stoletja. Močno zadolženo posestvo in grad v Valburgi je kupila pred več kot 200 leti. Leta 1945 je bil Henrik Lazarini. takratni lastnik posestva, obtožen sodelovanja z okupatorjem, vendar je bil, tudi zaradi pričevanja domačinov, oproščen. Kljub vsemu so njegovo in imetje ostalih Lazarinijev zaplenili, večino članov družine pa izgnali iz tedanje Jugoslavije. Leta 1990 sta bila družini Lazarini vrnjena del nekdanjega posestva in graščina, ki jo bo potrebno temeljito obnoviti.
Smledniku in Pirničah. Na obeh seje zbralo premalo krajanov, da bi ti lahko sprejemali končne odločitve. Vseeno so zbrani v Pirničah dali pozitivno stališče, v Smledniku pa so za oblikovanje končne odločitve razpisali referendum. Tako kot na zboru krajanov tudi tokrat stališče Smlejčanov ni bilo enotno. Referenduma se je udeležilo 52 odstotkov vseh krajanov, 54 odstotkov od njih pa se je opredelilo proti gradnji. Rezultat referenduma je bil posvetovalne narave in za sedanjo sestavo občinskih svetnikov očitno ne dovolj prepričljiv, saj je družina Lazarini za načrtovana projekta, na podlagi nekaterih zbranih soglasij, pridobila pozitivno mnenje Vlade Republike Slovenije.
Oživitev gradu in ohranitev posesti
Družina Lazarini naj bi z gradnjo in prodajo stanovanjskega naselja pridobila sredstva za prenovo grajskega kompleksa v Valburgi in delno za izgradnjo golfskega igrišča.
Golfsko igrišče z 18 igralnimi luknjami se bo širilo na obeh straneh ceste Smlednik -Tacen, na odseku od “Šlogarja” do “Kobilarja”, in naj ne bi posegalo na območje predvidenega Šmarnogorskega krajinskega parka.
Naselje Brezovec bo umeščeno v gozd slabše kvalitete na jugovzhodnem robu hriba Brezovec. Novo naselje bo samostojna zaključena celota. Investitor sam bo na lastne stroške zagotovil vso potrebno infrastrukturo, lastno čistilno napravo, lastno črpališče za vodovod in svojo elektriko. Po ocenah bo naložba v infrastrukturo upravičena le, če se bo v naselju gradilo vsaj 50 stanovanjskih hiš.
Za to področje urejanja je predviden zazidalni načrt. Takrat bodo krajani, predvsem pa svetniki, imeli priložnost odločati o končni podobi naselja. Že sedaj so svetniki izrazili pričakovanje, da bodo hkrati z osnutkom zazidalnega načrta dobili v obravnavo jasen program oživitve gradu v Valburgi.
majski gaj" ali “uniformirani tujek"
Od 12. aprila do 17. maja je bil v sejni sobi občine Medvode in v prostorih KS Zbilje na ogled osnutek zazidalnega načrta za novo naselje “Zbiljski gaj”. Krajani so imeli ves ta čas priložnost zapisati svoje vtise v knjigo pripomb, nekateri pa so odgovore poiskali kar na javni razpravi 11. maja.
Na vprašanja, pripombe in priporočila so odgovarjali avtorja zazidalnega načrta Moj mir Slaček in Mladen Treppo ter župan Stanislav Žagar, ki je vodil razpravo. Poleg ugotovitev, da bo načrtovano naselje potrebovalo otroško igrišče in več parkirnih mest, ter priporočila, da je hkrati s komunalnim urejanjem tega naselja potrebno poskrbeti tudi za že obstoječa naselje, je padla tudi pripomba Matevža Barleta, češ da bo naselje “Zbiljski gaj” z načrtovanimi štirimi tipi lesenih objektov dajal vtis “uniformiranega tujka”. S takšno razlago se ni mogel niti smel strinjali avtor zazidalnega načrta Mladen Treppo. Večina razprav Ijalcev je menila, da bi morali imeti v obravnavi več različic zazidalnega načrta, med njimi tudi takega, ki bi predvidel klasično zidano gradnjo. Jasnega odgovora na vprašanje niso dobili tisti krajani, ki jih je zanimala izvedba zazidalnega načrta, razen zagotovila, da bo šlo za organizirano gradnjo.
Kljub temu da so nekateri krajani menili, daje javna razprava le farsa, in daje že vse vnaprej določeno, je župan Stanislav Žagar že napovedal možne spremembe zazidalnega načrta.
PROIZVODNJA POSTELJNINE, ODEJE, BLAZIN IN SEDEŽNIH GARNITUR
Pevec Iztok
Cesta talcev 14, Medvode
tel.: 061/612-468 GSM: 041/674-030
Po sledeh ostankov nekdanjega rudnika Knapovže
Rudnik srebra v “Medvodah”
Marsikdo se danes težko predstavlja, da je bil nekoč v naši občini rudnik. Posebej še, ker je bil to rudnik zelo cenjene rude. Vendar je še kar nekaj ljudi posebej v dolini Ločnice, ki vedo marsikaj zanimivega o nekdanjem rudniku in tudi življenju delavcev - rudarjev, ki so tu delali. Obiskali smo enega izmed njih in sicer Tineta Bernika, ki živi v neposredni bližini omenjenega rudnika in se z njim pogovarjali.
Kdaj se je začelo?
Pred skoraj tristo leti je začel z delom rudnik svinca, srebra in živega srebra v Kna-povžah. Knapovže ležijo v zgornjem več kilometrov dolgem delu doline potoka Ločnica v Trnovcu. Prvič se rudnik omenja v pisnih dokumentih leta 1716. Takrat je zanj prosil za dovoljenje Max Anton Kappus Pic-helstein.
Poleg samega rudnika so gradili tudi vse objekte, ki so bili potrebni: za mletje in izpiranje rude, ki je bila v neposredni bližini izhoda enega od rudniških jaškov, nekoliko nižje v bližini gostilne Kozjek-Legastja so bili plavži, kjer so omenjeno rudo topili in še vrsto manjših objektov za pripravo lesa in drugega materiala, ki so ga uporabljali pri izkopu. Seveda ni šlo tudi ne brez upravne zgradbe. Domačini ji največkrat pravijo po domače “ta vePka hiša”. V njej je bila uprava rudarske združbe Knapovže. Zgrajenih je bilo več tako imenovanih rudarskih hiš, v katerih so zaposleni delavci živeli. Še sedaj so na eni oz. dveh hišah vidni elementi takratne gradnje. Imel so tudi svojo ambulanto. Rudnik je v začetku zelo dobro finančno uspeval. V letu 1803 je že dajal 3000 centov svinčeve rude. Kasneje ga je prevzela rudarska družba, ki ji je pripadal tudi Fidelis Terpinc. Po dobrih časih so prišli tudi hudi in tako je družba zaradi konkurence koroškega svinca nekajkrat zašla v resne težave. Zgodilo se je, da so morali rudnik za določen čas zapreti in kasneje so ga zopet odprli in poskušali stvari urediti.
Upravljalci rudnika so nekoč celo razmišljali, da bi plavž kurili s premogom, ki bi ga kopali v Zbiljah pri Medvodah. Po raziskavah so ugotovili, da so zaloge preskromne in
GORIČANE, d.d.
TOVARNA PAPIRJA MEDVODE LADJA 10, 1215 MEDVODE Tel.: 061/182 3400 Fax: 061/612 804
GORIČANE
se investicija ne bi izplačala. Izdelali so tudi načrte, da bi vodo speljali po cevovodu iz Ločnice v Žirovnikov graben, ki leži nekaj nižje v dolini, ki pelje v Polhov Gradec, da bi odstranili nevarnost poplavljanja rudniških naprav. Načrta niso uresničili. Leta 1924 ob velikih poplavah v vseh treh dolinah (Mačkov graben, Ločnica in Hrastnica), ko je bilo porušeno veliko hiš, je bila tudi na teh napravah velika materialna škoda.
Takole izgleda danes vhod v rudnik
V neposredni bližini rudnika ob stari cesti v Robež je bila zgrajena mala cerkev sv. Barbare po vsej verjetnosti zaradi rudarjev, kajti omenjena svetnica je zavetnica rudarjev. Vendar dokumenta o tem trenutno še ne poznamo. Danes so še delno vidni ostanki temeljev.
Rudnik je aktivno delal do leta 1929, ko je prenehal s svojim rednim gospodarskim delovanjem. Kasneje ni nikoli več zaživel, čeprav so bili poskusi pred drugo svetovno vojno (to je vojna prekinila) in tudi takoj po njej, vendar brez rezultatov.
Večnamenska “Ta vePka hiša”
Po zaprtju rudnika 1929. leta so v njej uredili gostilno s turističnimi sobami in neke vrste “apartma”. Vodilo jo je več gostilničarjev. Med drugimi tudi Noč - koroški Slovenec skupaj z ženo, ki je bila Švicarka. Tja so hodili od časa do časa na počitnice posamezni premožni ali pomembni ljudje iz
Ljubljane in tudi iz tujine. Med drugim je sem nekajkrat prišel tudi duhovnik in politik Anton Korošec, ki je bil pred drugo svetovno vojno nekaj časa jugoslovanski notranji minister. Tu je bila na dopustu tudi neka Francozinja, ki je prišla namenoma v ta kraj, da bi se naučila slovenskega jezika. Govorila je že 10 jezikov in slovenskega si je izbrala zaradi težavnosti. Učila jo je profesorica francoščine iz Ljubljane, ki je peš prihajala v Knapovže, da jo je poučevala. V rudniku je bil nekaj časa zaposlen tudi Macafur, ki ga opisuje Jan Plestenjak v svoji povesti Lovrač. (Igro so pred tedni igrali v Sori in pričakujemo, da bodo to predstavo še ponovili)!
Hiša je takoj po začetku vojne služila Nemcem za postojanko, vendar so jo po kapitulaciji Italije zapustili. V strahu, da se ne bi vrnili, sojo partizani porušili. Po vojni je bil objekt nacionaliziran. Dolgo časa je prostor sameval in “služil” raznim namenom. Ko je sedanji lastnik Ivan Maletič hotel graditi svojo hišo, je moral pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dobiti na francoski ambasadi soglasje, da lahko gradi. Šele na osnovi tega potrdila je pridobil gradbeno dovoljenje. Sedanja hiša stoji na osnovnih temeljih nekdanje rudarske upravne zgradbe.
Kaj sedaj?
Zaradi nekdanje pomembnosti in sedanje tehnične dediščine rudnika bi bilo vsekakor potrebno vhod in dostop v rudnik toliko sanirati, da bi bil možen ogled posameznikom in skupinam - predvsem šolam, preskrbeti slikovni in pisni material o rudniku, njegovem delovanju in življenju zaposlenih v Knapovžah, izdati primerni pisni material - prospekt in razglednice. Morda v bližini postaviti manjšo brunarico z omenjenim materialom in pridobiti človeka, ki bi bil zainteresiran vsem, ki bi si to želeli ogledati, da bi jim zapuščino pokazal in razložil. Vsekakor investicija ni tako velika, daje ne bi mogli v prihodnje zaslediti v kakšni postavki občinskega proračuna. V nekaj letih bi verjetni lahko iztrgali pozabi časa še eno zanimivost naših krajev, posebej če ima še kdo kaj pisnega ali slikovnega materiala, ki bi ga hotel posoditi v preslikavo.
Valentin (Tine) Križaj z Zgornje Senice, letnik 1938
Kmetijo moraš imeti rad kot ženo.:
O)
Polcnčevi, kot se po domače reče pri Križaje-vih na Zgornji Senici, imajo svojo domačijo sredi polja. Pred več kot dvajsetimi leti so prišli na idejo, da zapustijo staro kmetijo vkleščeno med hiše v vasi in se preselijo tja, kjer so imeli dovolj prostora za svoje načrte in za vse zahteve, ki jih je tudi od kmeta zahteval čas.
“11. decembra 1976 smo se preselili v novo hišo, živali pa v nov hlev,” se tistega dne živo spominja Tine Križaj.
Kaj ne bi, prav tistega dne so namreč ostali brez vode, da se še pošteno očediti niso mogli po končani selitvi. Tine Križaj je oče treh odraslih sinov in ene hčere. Jelka, ki bo ostala večni “otrok” in Blaž z družino sta doma, Tinko in Niko pa sta se preselila od doma, vendarle z družinama ostajata še vedno v isti vasi.
Pred osmimi leti je tudi vse kazalo, da bodo velike prašičje farme vse po vrsti propadle, zato je prihodnost svoje kmetije videl v prašičereji. Pa so se velike farme pobrale na noge, še kmetje s prašičerejsko tradicijo obupujejo. “Danes ni čas za poskuse. Je preboleče in predrago,” pojasnjuje, zakaj je vso dokumentacijo za prašičjo farmo pospravil v predal. Le novi hlev, zgrajen v ta namen, ni najbolj primeren za nadaljnjo širitev mlečne proizvodnje. Predvsem Blaž, ki bo prevzel kmetijo, se namreč navdušuje nad prosto rejo v odprtem hlevu. Danes imajo v hlevu povprečno od 45 do 50 živali, od tega 20 krav, nekaj telic in pitancev. Njihov cilj je vsaj 30 krav molznic v hlevu in več kot 400 litrov mleka dnevno, da ga bo mlekarna prihajala iskat na kmetijo.
Tine Križaj:
S kmetijo se moraš smejati, “vekat” z njo...”
Tam, kjer sta znanje in tradicija
Polenčev Tine je kmetijo prevzel pri svojih 15 letih, ko mu je umrl oče, doma pa so bili, poleg njega, še trije otroci. Najmlajšemu bratu je bilo komaj 5 let. “Zrelo kot odrasel mož, sem se moral odločiti ali biti kmet ali ne,” pojasnjuje težo odločitve, saj je bila kmetija stara in propadajoča.
Nova domačija sredi polja je zrasla predvsem na račun krompirja, kot tudi vse novogradnje, ki so sledile. Polenčevi so dolga leta sloveli kot tisti, ki pridelajo največ krompirja. V najboljših letinah ga je bilo več kot 100 ton. Še v tistih časih, ko se krompir že ni več dobro prodajal, je Polen-f y čev Tine vedel, kdaj in komu ga prodati, da ga prodaš dobro. Zato je bila nujna naložba v veliko in ustrezno skladišče, saj se krompir dobro proda takrat, ko na tržišču ni več konkurence.
Kljub temu da zanj niso najboljši časi, in da se nekateri kmetje že preusmerjajo v vzgojo drugih poljščin, Tine vseeno meni, daje Sorško polje namenjeno krompirju.
Ugibati, kam veter piha
Tine Križaj je od aprila 1996 predsednik Kmetijske zadruge Medvode. Že leta 1962 je bil prvič v upravnem odboru, nato še nekajkrat, dvakrat pa je bil tudi predsednik zadružnega sveta.
Njegovo prepričanje je, da bo zadruga kmetom potrebna še bolj, kot je bila. “Le povezani kmetje bodo dovolj močni,” je prepričan in hkrati z zadovoljstvom ugotavlja, da so se tudi razmere v medvoški zadrugi v zadnjem času izboljšale. Vrača se zaupanje zadružnikov v zadrugo, ki ponovno pridobiva na ugledu. Tineta ni strah Evrope, ker je tu še ne bo jutri. Meni, da so kmetje kar malce preveč prestrašeni in seveda vse preveč izpostavljeni. “Sosedov kruh je vedno boljši od domačega, ampak ni rečeno, da ga boš pri sosedu vsak dan dobil,” je v premislek še dodal.
Drugo leto mu funkcija predsednika KZ Medvode poteče, vendar jo še enkrat ne bi prevzel, kot pravi, za nič na svetu. “Vedno sem se zavzemal, da morajo funkcijo pred-
Najbolj običajen motiv s Dolenčevih “krompirjevih” njiv.
sednika prevzeti mladi aktivni kmetje, ki jim kmetija daje kruh, in ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje,” je pojasnil svoje stališče Polenčev Tine, ki hkrati upa, da bo do takrat že prišel do zaslužene pokojnine. Prizna, da se je vse prepozno začel pripravljati na starost. Vsakega tolarja je bilo škoda za kaj drugega kot za gradnjo. V vseh petintridesetih letih si z ženo Kristino nista privoščila niti dneva dopusta, morja ali toplic. Prav vsako noč sta prespala doma.
Za kmečkega “oštirja” bi pa še bil
Takoj, ko dobi prvo pokojnino, bo kmetijo tudi “uradno" prepustil Blažu. “Tudi na kmetijo prihajajo računalniki, moderni stoji, sodobna tehnologija. Vse je na gumbe." še z enega zornega kota osvetli svoje stališče, da morajo kmetije čimprej vzeti mladi v svoje roke. Že z balirko in povijalko, ki sta novi pridobitvi na Polenčevi kmetiji, se ata Tine ne ukvarja več, in sta povsem Blaževa in Nikova skrb.
“Za kakšnega “kmečkega oštirja” bi pa še bil," ugotavlja, potem ko namigne, da se bo kot član sveta KS Senica prizadeval, da bo ob vaški trgovini zrasla še vaška gostilna. S ponosom pove, daje bil tudi prvi predsednik krajevne skupnosti in v isti dih ugotavlja, da je bilo na Senici še več življenja, ko je bil mlad.
17 let je imel, ko je igral v igri Davek na samce, v prvi igri, ki sojo na Senici uprizorili leta 1956. Se istega leta so prvič igrali tudi Finžgarjevo Verigo. Od takrat, pa vsake štiri leta do pred treh let, ko sojo igrali zadnjič, je bila njegova vloga bajtarja Drnolca.
Upa, da jim bo drugo leto, ko bo devetdeset let, kar je Finžgar napisal igro, uspela še ena uprizoritev, kljub starosti glavnih igralcev in režiserja.
“V ponos vaških fantov je skorajda vsako leto do sedaj, v mesecu maju, sredi vasi, stal visok mlaj,” spomine še naprej niza Polenčev Tine in prizna, da si je vzel to čast, da vsako leto iz gozda pripelje najvišjo smreko ali pa jo naprosi pri sosedih. Letošnji, več kot 30 metrov visoki mlaj, naj bi že padel, pa so tisti, ki rešujejo čast vaških fantov, počakali še na binkoštne praznike.
Vilma Oberstar
1215 Medvode Škofjeloška 18 : 061/612 616
market do.o.
Delovni čas:
delovni dnevi od 8. do 20. ure ob sobotah od 7.30 do 18. ure ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure
Prireditve v maju
Medmški kresovi
Letos so v medvoški občini zagoreli številni kresovi po vaseh in zaselkih. Skupaj jih je bilo kar 16. Naj večji in tudi najbolj obiskan je bil kres na Pristavi v Goričanah. Udeležilo se gaje okoli 1000 krajanov.
Kapitalna ščuka
V	organizaciji TD Zbilje je bilo izvedeno tekmovanje “Lov na vodne roparice” na Zbiljskem jezeru v soboto, 8. maja. Udeležilo se ga je 40 ribičev. Med drugim so ujeli tudi dve kapitalni ščuki.
Sora na platnu
Prizadevni Sorčani so v drugem majskem koncu tedna zopet organizirali Extempore, ki se ga je udeležilo 25 slikarjev iz Slovenije. Dela bodo razstavljena 6. julija v domu krajanov.
Navdušenje nad Lavračem
Sorški kulturniki so izvedli znano dramatizirano povest Jana Plestenjaka LOV RAČ v režiji Petra Militareva. Ogledalo si jo je 750 obiskovalcev in uživalo v prikazanih predstavah.
Razstava Janeza Jevnikarja
V	kavarni Duem na Verju so zopet gostili zanimivega slikarja Janeza Jevnikarja, ki je svoja dela “Nekaj let po Big Bangu” razstavil v omenjeni kavarni.
Glasbila avstralskih domorodcev
V	organizaciji MKC je bila 26. maja na gradu Goričane zanimiva razstava poslikanih zapuščenih straniščnih školjk, katere ideja je v ekološkem ozaveščanju. Razstavo pa so popestrili z nastopom skupine Uluru, ki je igrala na glasbila avstralskih domorodcev - didjeridoo.
Festival Medvode 699
V	organizaciji MKC (Mladinski kulturni center Medvode) je bil v maju izveden festival smeha in plesa, ki se je odvijal v Domu svobode v Medvodah in na gradu Goričane. Nastopali sta skupini z Vrhnike in iz Murske Sobote z zabavno tematiko. Na večeru indijske kulture je z dia-projekcijo, glasbo in slaščicami mlada popotnica približala življenje te daljne dežele.
Gledališčnik Peter Militarev, letnik 1939
Z dušo zapisan gledališču
“Ni ga bolj osamljenega človeka na svetu, kot je režiser po premieri. Do premiere sem si lahko lastil Jero, Lov-rača..., potem pa vse te junake in anti-junake izgubiš,” je svoja spoznanja nizal Peter Militarev dva tedna po premieri Lovrača. Pred pogovorom sva sklenila kompromis. O gledališču sc lahko pogovarjava vse, o politiki pa nič.
Peter Militarev se je med svobodnjake zapisal po velikem uspehu Miklove Zale na Koroškem. Pravi, da je danes gospod, ki si lahko privošči, da izbira projekte, ki jih bo prevzel. Skratka prišli so časi, ko hoče biti gospodar svojih idej in ciljev. Čeprav ga imam na sumu, daje to že ves čas bil. Tudi takrat, ko dve hčerki še nista bili preskrbljeni, ko še ni bilo vnukov...
Najprej je bil princ, ki je moral veliko govoriti
Gledališka pot Petra Militareva seje začela na odrskih deskah in ne v zakulisju. Bil je “igralec” od otroka naprej. Med drugim je igral v DPD Svoboda v Medvodah, v Šentjakobskem gledališču in še v kakšnem izmed slovenskih filmov. Pa se je igralstva naveličal.
V	gledališču so mu bile namreč vedno zaupane vloge princev in kraljev, da se je moral učiti ogromne količine besedila, medtem ko so se ostali zabavali. Dvakrat si je Peter poskušal sam krojiti svojo igralsko pot. Prvič mu ni uspelo, v drugo pa je bil uspešnejši. Režiser Čiril Debevec je namreč ocenil, da ima dovolj velike “žnablje” in dovolj velik nos, da bi lahko v Beneškem trgovcu igral, še vedno sicer kralja, vendar tokrat zamorskega.
V	tri ure trajajoči predstavi se je na odru pojavil končno le enkrat in še to le za slabih pet minut. Mimogrede, samo on je doživel aplavz na odprti sceni.
Ko kralj iz pravljice pride na oder v kavbojkah
To za današnji čas sicer ni nič šokantnega. Leta 1972 pa je to prav gotovo bilo. V DPD Svoboda se je oblikovala skupina otrok, med njimi Janez Škof, Sten Vilar in Franc Cegnar, ki so bili že takrat mojstri improvizacije. Sami so pisali zgodbe in pesnili.
Ko so s predstavo Brez dela ni jela gostovali na festivalu v Avstriji, so se tamkajšnji strokovnjaki spraševali, kje imajo Slovenci zaprte te otroke, da so tako sproščeni. Kljub temu da so iskali povezave z Dunajskimi dečki, je bila vsa skrivnost v “sproščevalni metodi soustvarjanja".
“Ustvarjanje je radovednost, veselje, proces. Režiranje ni ureditev prometa na odru,” mi poskuša Peter razložiti en delček svojega videnja.
Več kot 100 otroških iger je za njim in še nikoli za nobeno ni rekel, da jo je zrežiral. “Naredili sojo otroci skozi igro, jaz sem bil le povezovalec,” še doda. Za delo z otroki sta še po tridesetih leti pomembni izhodišči
Peter Militarev z vnukinjo, ki je bila rojena 9. septemba 1994, na dan premiere Divjega lovca.
“igram se igro” in “svet fantazije je enak svetu resničnosti”.
“Kako sicer prepričati devetletnega dečka, da se dotakne deklice, če tega ne storiš skozi igro “ti loviš”. Potem to vajo preprosto preneseš na oder.”
Iz tistega obdobja je vsa metoda dela z otroki, na katero je Peter Militarev ponosen, da seje iz Medvod razširila po vsej Sloveniji, pa tudi izven meja, vse tja do Dunaja. Peter si ne more kaj, da ne bi na svoj način opisal ogorčenja organizatorja, ko so Slovenci na festival Bratstva in enotnosti v Prizren, namesto odrasle igralske skupine, poslali skupino 30 otrok s predstavo Užalje-
Peter Militarev za Medvoščane v tern letu:
L Do leta 2000 premiera Gospodične Mici v OTU-ju.
2. Konec junija v gradu Goričane zabava za tople, poletne, zaljubljene dni ali Zaljubljeni Celimarc.
Y
BC LOKA, MEDVOŠKA 3, MEDVODE Tel: 612-935
-	KOPALKE, ženske, moške, otroške
- HL. NOGAVICE
-	NOGAVICE, ženske, moške, otroške
- SP. PERILO, žensko, moško
- NEDRČKI
Delovni čas:
delavniki od 9. do 19. ure, sob. od 9. do 13. ure
Projekt na prostem Požganica (Varane, Kocjančič) v Šentprimožu na Koroškem v organizaciji Slovenske prosvetne zveze iz Celovca.
ni medvedek. Seveda je na svoj način opisal tudi navdušenje, ki so ga bili otroci deležni. “Mlad človek mora biti subjekt svojega gledališča. Mora imeti svoj odnos. Vsak; igralec, režiser, mentor, se mora zavedati sebe v okolju in v enakosti z drugimi. To mu daje identiteto.”
Menda seje najbolj prestrašil takrat, ko so se mladi iz njegovega gledališkega laboratorija začeli množično vpisovati na AGRFT, kajti: “Gledališka delavnica mora usposabljati mladega človeka za komunikacijo, ne za igralca. Pripeljati ga mora do določene stopnje samostojnosti. Mlad človek spoznava jezik in ga spreminja v govor. Nauči se pogovarjati.”
Kdo ste? Kje ste? Kaj tu počnete? Jasen odgovor na ta tri vprašanja želi Peter Milita-rev od vsakega, tudi ko je v vlogi predavatelja na seminarjih, kjer predvsem osnovnošolske učiteljice spodbuja k ustvarjalnosti, kako pripraviti gledališko predstavo.
Premiera je pogreb za režiserja
Odgovorni v DPD Svoboda so kmalu oce-' nili, da mladi gledališčniki ne delajo pred-v stav za delavnega človeka, zato so jim “odrekli” gostoljubje. Preselili so se v Pirniče v OTH, ki je leta 1977 po daljši ustvarjalni krizi ponovno začel z vso paro. Evgen in Drobtine smrti sta dve predstavi, ki sta sloves dveh skupin OTH- jevcev ponesli, ne le po takratni Jugoslaviji, temveč tudi zunaj njenih meja. S predstavo Drobtine smrti so OTH-jevci na zadnjem Festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije pobrali dve tretjini vseh nagrad. Prav s tega festivala so prinesli besedilo kosovske Albanke Edi Shekriu Povratek Evridike, ki gaje sedaj po desetih letih na oder postavila mladinska skupina. Premiera se obeta sredi meseca. To besedilo, ki so ga takrat kar čez noč prevedli in prinesli s sabo domov, je namreč že takrat napovedovalo sedanje dogodke na Kosovu.
"Ni ga bolj osamljenega človeka na svetu, kot je režiser po premieri,” razpreda svoje misli dva tedna po premieri Lovrača. Vsaka premiera je zanj kot pogreb, ko se poslovi od vseh junakov in antijunakov, ki si jih je vse do takrat lastil. Takih pogrebov je Peter Militarev od prve režije leta 1959 do danes doživel že več kot KM), 34 od njih je sad njegovega preporodniškega dela na Koroškem.
Namesto predstava rad uporabi izraz projekt; “Gledališče je zame dialog med mano kot režiserjem in igralcem. Ples je dobra metafora. Gre za pravi valček režiserja, igralca in besedila. To sem si izbral za intimno vodilo pri režiranju,” skorajda zapleše in mi s štetjem do tri poskuša nazorno pokazati, kako pomemben je preplet vseh treh pri predstavi. “Povratek k igralcu je prava usmeritev sodobnega režiserja.”
Več rdečih na semaforju
Petra Militareva namreč močno razjezijo rdeče luči na semaforju. Ta vrsta jeze v njegovem primeru “proizvaja” nove ideje. V dva svetova poskuša vstopiti sedaj, ko mu ni treba sprejeti prav vsakega projekta. V prvem poskuša s skupino gorenjskih komedijantov ustvariti predstavo odraslih za otroke, v drugem pa išče, raziskuje ter v nekaterih primerih že režira starejše tekste slovenskih avtorjev. Predvsem besedila nastala med obema svetovnima vojnama so “sveži” tudi dandanes.
“Skrbim za to, da režiram besedila, ki imajo miselno vrednoto, v kateri je skrito neko za človeka pomembno sporočilo. Stremim za tem, daje osnovna ideja uprizoritve aktualna, ker je aktualnost glavna zahteva žive, ne zapovedne, gledališke umetnosti,” poskuša pojasniti svoj princip dela, ki je v iskanju usode, njegovo uprizoritveno sporočilo pa naj ne bi bilo nikoli “moralka”.
Trgovina in posvetovalnica za živali C. komandanta Staneta 22 1215 Medvode Telefon: (061) 611-318
Največ, kar lahko storite za svojo žival, je to, da pridete k nam!
Del. čas: od pon. - pet.: 8.-19. ure sobota: 8. -13. ure
OB NAKUPU VAM SVETUJE STROKOVNJAK - VABLJENI
Prireditve v juniju
Slovenski gasilci v Preski
V	Preski se bo v soboto, 5. junija, zbralo približno 30 gasilskih ekip s terenskimi avtomobili iz vse Slovenije, kjer bodo imeli 25 km dolgo terensko vožnjo s petimi kontrolnimi nastopi. Prireditev se bo začela ob 10. uri v Preski.
Štafeta radosti
Prireditev Štafeta radosti je nastala s sodelovanjem sedmih mladinskih kulturnih društev. Vsako društvo bo imelo svojo prireditev v svojem kraju. V soboto, 29. junija, pa bo zaključna prireditev v Medvodah.
Poslednja vojna...
V	kulturnem domu v Pirničah bo OTH Pirniče uprizoril v petek, II. junija, ob 16.00 in v soboto, 12. junija, ob 19.30 Petanovo: Poslednjo vojno njegovega veličanstva v priredbi in režiji Nika Kranjca-Kusa. 19. junija ob 20.00 pa bodo premierno (prvič v Sloveniji) uprizorili delo Edija Shukria: Vrnitev Evridike. Konec meseca (26. in 27. junija ob 20.30) pa bo v atriju gradu v Goričanah predstava: Zaljubljeni Celimare, avtorja Lapiche v režiji Petra Militareva in izvedbi Cicigleja.
Biljard sa drsamo prvenstvo
V	soboto, 12. junija, bo v medvoški biljardnici ob 10.00 se začne ekipno državno prvenstvo v biljardu.
Preska šola vas vabi
V	sredo, 23. junija, ob 17. uri bodo učenci in učitelji preške osnovne šole pripravili dan odprtih vrat. Poleg staršev vabijo tudi ostale krajane, da jih obiščejo na njihovih igriščih poleg šole. Predvidevajo, da jih bodo obiskali policisti in gasilci in jim prikazali svojo dejavnost, zatem športne igre med učenci, učitelji in starši, vožnja z miniaturnim vlakom, iz zraka jih bo pozdravil balonar, pred vhodom pa znani slovenski lajnar. Po programu pa bo krajša zabava s srečelovom.
Mladi glasbeniki na koncertu
Gojenci glasbene šole Medvode bodo v soboto, 19. junija, ob 19. uri predstavili na zaključnem koncertu znanje, ki so si ga pridobili v zadnjem šolskem letu. Kraj bo organizator objavil naknadno na TV Medvode.
Zanimivosti
Malčkova bralna značka
Že četrtič zapored je Knjižnica Šiška izvedla projekt “Malčkova bralna značka”, v katerem so ponovno sodelovali mali šolarji iz vrtcev Medvode, Vodice, Šentvid, Najdihojca in Mojca. Odziv otrok je bil letos rekorden, saj je bralno priznanje osvojilo kar 729, med njimi tudi 155 malih šolarjev iz vrtca Medvode. Knjižnica Šiška je letos prvič organizirala skupno prireditev za vse dobitnike bralnih priznanj na enem prizorišču, v Kinu Šiška, skupaj z Romano Krajnčan in Ciciklubom.
Več kot sto malošolarjev iz vseh enot vrtca Medvode je prikazalo telovadne veščine. Osvojili so jih skozi leto, ko so s svojimi vzgojiteljicami pridno izvajali program telovadbe, ki ga je prav za njih pripravilo medvoško športno društvo Partizan.
Tekmiia Medvode s digitalno montažo
TV Medvode, ki je sestavni del Zavoda kabelske televizije v Medvodah, je v začetku aprila naredila preskok iz klasičnega analognega TV studia v sodobno digitalno televizijo. Tako sedaj vse zahtevnejše montaže izvajajo na sodobni opremi vrhunskega ameriškega proizvajalca Digital Procesing Systems, ki omogoča montažo z vsemi sodobnimi pripomočki, od možnosti montaže neomejenega števila video in avdio posnetkov z več kot l(XX) različnimi prelivi, vgrajenimi 3D efekti ter 50 videofiltri ter profesionalnim karakterjem napisov.
Skupaj s Panasonicovo digitalno kamero tako sedaj svojim gledalcem ter naročnikom reklam nudijo višji kakovostni nivo dela
Pomoč starejšim na domu
Sredi meseca maja je v prostorih Osnovne šole Medvode ponovno potekalo eno iz niza predavanj, ki se vrstijo pod skupnim imenom “Sožitja v starosti”. Predavali sta Simona Ratajc, ki je razložila, kako pomagajo starejšim na Centru za socialno delo, in Andreja Žavbi. ki je spregovorila o vlogi patronažne sestre. Na območju občine Medvode delujeta dva izvajalca pomoči na domu za starejše osebe.
Duša TV Medvode je vsekakor glavni in odgovorni urednik Iztok Pipan
programa. V prvi fazi so tako začeli novo montažo uporabljati za izdelavo napovednih špic, promocijskih spotov ter reklamnih telopov. Vse izdelano gradivo gledalcem predvajajo direktno iz računalnika, tako da ohranijo kakovost predvajanega materiala. V prihodnosti načrtujejo še nakup digitalnega rekorderja, s katerim se bo bistveno izbojšala tudi kakovost informativnih oddaj, ki so zaenkrat še omejene na sistemu S-VHS, kar se predvsem opazi v slabši kvaliteti predvajanega zvoka. Glede na njihovo redno dolgoletno delo jim lahko verjamemo, da bodo svoje dosežene cilje tudi dosegli. • Olga Šušteršič
TRGOVINA MEDVODE
Cesta ob Sori 11, Medvode telefon: 613-300 http/www. kzmedvode. si
Po akcijskih cenah vam ponujamo:
-	tekoče gnojilo H O RTV za balkonske rože
21 za 800,00 SIT
-	tekoče gnojilo HORTV za cvetoče rastline
51 za 1.260,00 SIT
-	lepljive rumene plošče za 668,00 SIT
-	Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure.
-	Obiščite nas in se prepričajte o ugodni in kvalitetni ponudbi.
Kmetijska trgovina, ki zna svetovati
V naši prenovljeni in povečani trgovini vam
nudimo:
-	raznovrstna semena vrtnin, cvetlic in trav
-	sadike zelenjave, enoletnic, trajnic in balkonskega cvetja
-	širok izbor lončkov in korit ter zemlje za sajenje in presajanje rastlin
-	mineralna in organska gnojila
-	sredstva za varstvo rastlin, kjer vam vsak četrtek ob nakupu strokovno svetuje dipl. inž. kmetijstva
-	orodje in ostale pripomočke za delo na vrtu, njivi in sadovnjaku
-	oprema in hrana za male živali
Mizarjevi Tina in Ines sta dvojčici v pravem pomenu besede
Ko sa trening zmagaš v gorskih tekih
Če boste kdaj v dvomih, prvi razpoznavni znak je, da Ines začne oblikovati misel, Tina pa je tista, ki doda piko na koncu. Ines potem ne preostane drugega, kot da vestno prikimava, saj sta vendar sestri dvojčici, ki o vsem skorajda povsem enako mislita.
Osem let smučarskih tekov
Tina in Ines že osem let trenirata smučarske teke pod okriljem TSD Olimpija. Obe sta treninge, takrat v petem razredu, vzeli bolj kot priložnost za prijetno druženje. “Vse skupaj sva si predstavljali bolj kot tabornike,” se spominjata. Pa se je vse še prekmalu začelo zares, treningi, priprave in prva tekmovanja. V času šole trenirata enkrat na dan, sicer dvakrat, v času priprav pa celo trikrat.
Tudi če odšteješ pet tednov priprav na Pokljuki ali Roglji od lepega sončnega poletja ostane zelo malo.
“A, če naju je zamikalo, da bi prenehali s smučarskimi teki? Prav pred dvema mesecema sva skorajda postavili smučke za vedno v kot,” priznata obe.
Z minulo sezono nista prav posebej zado-
Najhitrejše tri na uvodni tekmi za Pokal Slovenije v gorskih tekih 1999. Na S5S metrov visok Osolnik je prva pritekla Tina, druga Ines, tretja pa veteranka Marija Trobec.
voljni, čeprav sta nekako na 5. in 6. mestu med slovenskimi smučarskimi tekačicami.
Prava spodbuda za naprej je prišla prav te dni, ko sta v časopisu prebrali, da sta ponovno, tako kot pred dvema letoma, vključeni v člansko reprezentanco. Čeprav sta se tudi v mladinski reprezentanci prav dobro počutili. Ines za svoj naj večji uspeh v smučarskih tekih šteje 11. mesto pred dvema letoma na olimpiadi mladih na Švedskem. Sprijaznila pa se je tudi z 20. mestom na svetovnem mladinskem prvenstvu letos v Avstriji. Tina je z izborom svojega največjega uspeha segla kar štiri leta nazaj, ko je bila na OPA igrah peta. Ker bosta letos še zadnjič lahko nastopali kot mladinki, je njun cilj dobra uvrstitev na mladinskem prvenstvu na Slovaškem.
Gorski tek za trening
Malce za šalo in precej za res, pade vprašanje, ali sta morda kdaj razmišljali, da bi smučarski tek zamenjali za goski tek. Nenazadnje je bila Ines lani na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih na otoku v Indijskem oceanu Reunion druga najhitrejša mladinka na svetu, Tina pa šesta.
Namesto odgovora se spogledata in potem .... ponovno smeh. Priznata, da jima gorski tek ustreza: “Tildi pri smučarskih tekih prednost nabirava, ko grizeva v hrib, izgubiva pa jo pri spustu.”
Toda obe še naprej ostajata smučarski tekačici, ki takole za “trening” tečeta tudi kakšen gorski tek za Pokal Slovenije in običajno zmagata, bodisi v absolutni ženski konkurenci ali pa vsaj med mladinkami. Dve gorski tekačici z več kilometri v nogah sta, ki ju še prehitita, medtem ko med mladinkami skorajda nimata konkurence. Še največkrat se na naj višjih stopničkah zamenjata sami. Na uvodni tekmi za Pokal Slovenije v gorskih tekih, ki je bila 9. maja na 858 metrov visok Osolnik, je bila že drugo leto zapored naj hitrejša ženska na vrhu Tina. Ines, ki je bila že drugo leto zapored druga, svojo prednost pridobiva čez poletje, kar ji mora običajno v naslednjih tekmah priznati tudi Tina. “Ines ima že od rojstva 10 minut prednosti,” se smeji Tina in doda, daje pred
njima še precej tekem, da končno pridobi zamujeno v štartu.
Naj večji sponzor je mama
Tina in Ines s sponzorji nimata prav posebne sreče. Sestavni del priprav na svetovno prvenstvo v Maleziji bo zato tudi tokrat pisanje “ponudb” in razpošiljanje teh možnim sponzorjem. “Običajno pa odgovora ne prejmeva,” pravita in dodajata, da si na srečo nista izbrali prav posebej dragih športov. Tina in Ines sta ponosni lastnici “jugo-ta”, ki gaje sponzorirala mama. Z avtom je lažje uskladiti šolo in treninge. Obe sta v zadnjem letniku športnega oddelka Gimnazije Šiška. Obe sta se vpisali na Pravno fakulteto in to kljub temu, da sta se skorajda zakleli, da se morajo njune poti vsaj kdaj ločiti, če že dobršen del dneva preživita skupaj. Zakaj neki bi šli narazen, če sta skupaj najboljši par?
Nagradno vprašanje
Malo pomislite, kje ste ta ali prejšnji teden ali pa celo še prej videl tale kup gradbenega materiala, ki čaka in čaka ... Tri, ki nam boste sporočili, kje je ta kup na sliki, bomo nagradili. Odgovore pošljite na naslov:
Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Kup je:
Nagrade za pravini odgovor iz prve številke, brezplačno naročnino Gorenjskega glasa do konca avgusta letos, dobijo:
Marija Drnovšek, Rakovnik 16, 1215 Medvode; Anton Košenina, Sp. Senica 11, 1215 Medvode; Ana Križaj, Zg. Senica 35, 1215 Medvode.
KLJUČAVNIČARSTVO, MONTAŽA OGREVALNIH SISTEMOV
TRAMPUŠ BOJAN, s.p.
-	centralne kurjave
-	vodovod
Škofjeloška cesta 20, 1215 Medvode tel.: 061/613-020, faks: 061/613-020
Zadnja stran
Navečer 1. maja so v več krajih v občini zagoreli kresovi. Tradi- Turistično društvo Zbilje je letos na rekreacijskem prostoru ob cionalno kresovanje je bilo na Pristavi pri gradu Goričane, ki so se Zbiljskem jezeru začelo prirejati odbojkarske turnirje na mivki, ga udeležili številni domačini. Govornik je bil Sandi Bartol.	Turnirji bodo tudi poslej vsak konec tedna ob lepem vremenu.
Kar dvakrat so se srečali maja pevski zbori. Najprej je imel letni koncert Lovski pevski zbor pod vodstvom Janeza Čadeža, teden dni kasneje pa je bila revija pevskih zborov Medvode ‘99 v Osnovni šoli Medvode.
Največji program na področju gradnje komunalne infrastrukture v občini je prav gotovo gradnja kanalizacije Sora-Goričane, ki seje začela že lani. Dela gredo h kraju in naj bi bila končana do občinskega praznika.
Medvode so včasih imele tudi letovišče.
Spoštovane občanke in občani!
Približuje se leto 2000.
Občina Medvode ima svojo zgodovino, ki bi jo radi ovekovečili na starih razglednicah, fotografijah in drugih arhivskih dokumentih. Pred dvema letoma smo že izvedli akcijo zbiranja starih razglednic. Akcija je prinesla kar nekaj gradiva. Želimo si ga če več, saj vemo, da so vaše stare skrinje polne lepih slik in dokumentov.
Zato vas pozivam, da nam posodite v preslikavo čimveč gradiva, ki vam ga bomo takoj po preslikavi vrnili. Predvsem zbiramo slike iz obdobja do 2. svetovne vojne, lahko pa tudi mlajše, ki obeležujejo pomembne dogodke v občini, gradnjo objektov, dogodke v družabnem življenju, gledališke igre, srečanja, itd.
Za vaše sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujem.
Gradivo lahko prinesete na občino vsak ponedeljek.
ŽUPAN Stanislav ŽAGAR
Medvode na začetku 19. stoletja - posnetek s “Starega gradu “ v In takole izglodajo Medvode danes - posnetek nad gradom Goričanah.	Goričane.