Bodočnost kmetskega stanu. V Boaai ia Ercegovini bodo odpravili deaetiao, tako poročajo vsi časopisi. Boaaa ia Ereegoviua 8ta po pravici turaki pokrajiai, samo da atojita od 1878 leta pod avatroogrsko upravo. Za to so javae razmere v teb dveh deželah celo dragače urejeae kakor pri aas. Tudi v Avatriji smo imeli desetiao ia tlako do 1. 1848. ali pravzaprav do 1. 1858. E» je aamreč aaatopil sedaaji ceaar Fraac Jožef 1. 1848. vlado, je akreail, da se tlaka ia desetiaa v Bjegovi državi v teku' deaet let odpravi ter zaukazal, da ajegova vlada vse stori, kar bo za javui blagor ia rair po odprayi deaetiae potrebao. Toda vlada ai bila kos veliki aalogi, katero ji je cesar poveril, odpravila je aicer tlako ia desetiao, a kar je poatavila aa meeto ajih, je bilo polovičarsko delo. Eraet je prej plačeval dačo v obliki degetiae in aicer grajščiaaai. Grajščiae pa 80 morale opravljati vaa dela, ki jih 8edaj imajo goapodje pri okrajaib glavarstvih, pri aodiačih, pri davkariji. Eo pa je bila tlaka ia deaetina odpravljeaa, tedaj ao stisnili kmetu v roke davČBO kajižico ia kar je prej plačeval z delom ib pridelki, je sedaj moral plačevati v deaarju. Prej je graiščiaaki valpet nagaajal kmete k dela ia jih goljnfal pri deaetiai, sedaj pa hodi ekaekutor okoli kmetov, terjira prodaja živiao, orodje, posestvo, če Be morejo plačati dače v deBarjn. Nihče ai ae želi aazaj čaaa tlake ib desetiae, ko so avigali biči Bemških valpetov po brbtib aaših kmetov ia ko 80 jih grajsčiaski uradaiki guljufali na vaeh straaeh, a tudi doba daveaib eksekutorjev za aaae kmete ai prijetna. Namesto s pridelki mora daadaaes kmet plačevati z deaarjem. Odkod pa naj vzame denar? Samoumevao, da iz pridelkov. Toda takaj ae vidi, da vlada ai poskrbela za kmeta, ko ma je dala davčao kajižico v roke! Emet ai goapodar svojih pridelkov. Emet m o r a prodati svoje pridelke, ker potrebuje deaar, a ceae ae Barekuje kmet, ampak oai, ki kupuje. Pri nobeaem drngem ataau ai kaj takega opazovati. Zato pa tudi ceae kmetskim pridelkom vedno padajo, dočim se ceae vaeh dragih proizvajalaib ataaov zviaujejo. Ali ai vse dražje dafldaaea: blago, obleka, meao, delavci itd. ? Človeška družba je aavezaaa aa pridelke kmetove. Žito, krompir, sadje, les itd. so ia bodo drugi ataaovi ali vsaj drugi kraji morali vedao kupovati. Če bi ae a. pr. kmetje cele Avatrije, ki pridelujejo krompir, združili ter rekli, letoa Be prodamo krompirja p o d to ia to ceao, ia bi ajih državai poslanci ae dovolili vladi, avažati krompirja iz dvugih držav, potem bi ali morala Avstrija ae odreči krompirju ali pa ga kupiti po ceai, ki jo zahtevajo pridelovalci. Gotovo bi ae zgodilo zadnje, kajti krompir je prepotrebea za vsakdaaji živež. Ia tako bi Iahko kraetje storili pri vseh avojih pridelkih. Potem bi lahko naatavili tako visoke ceae, da bi se jim plačalo delo popolaoma; da bi lahko plačevali služabaike tako viaoko, da jira ne bi silili flikamor; da bi lahko sebi ia alužabflikom poakrbeli za oaemoglost ia alarost; skratka živeli bi ob svojih pridelkih; zdaj pa gladujejo ia propadajo, drugi staaovi pa kupnjejo ajih pridelke pod ceao. Vlada je izročila kmeta aa miloat ia aeniiloat kapitalu, ki je goapodar kmetovim pri- delkom. Celo drugače pa bi bilo, ako bi vlada avoječasao združila kmete trdao ia aerazdružljivo ravao z ozirom aa pridelovaaje in prodajanje kmetskih pridelkov. Tega ai atorila. Za to si mora kmet sam pomagati! Združevati ae mora v zadragah! Zadruge imajo pomea aamooavojitve kmetskega staau. Pred leti je pokojai Kač osaoval nmogo kmetijakih zadrug aa Sp. Štajerskem. Toda le malo jih je krepko živelo, aiti kinetsko ljudstvo aiti ajih voditelji aiso razumeli pomena zadrug, se maaj so se hoteli poučiti o ajem. Ia veadar brez zadrug ae kmet ae bo aikdar poatavil aa lastaa tla! Ne priporočamo nstaaovitve zadrag, ker ae je premalo razumevaaja za to goapodarako upravo, a tem bolj priporočamo proučevaflje zadružaega življeaja ia poslovaaja, da ae pripravijo tla ia se ob ugodaejsem času zopet začao aaovati kmetake zadrnge, ediai porok za lepšo bodočnoat kmetakega staau.