Z03. Številko. f lJitil|Bil, i ndBljo 31. ovgasta 1919, Lil. lito. IsHaJe filk dam rrtcor, tznamti ■e«tl|e *■ In s aratl: Prostor 1 ml m X 54 m! m za navado« in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin-, za poslano In reklame 1 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži mnm\n za odgovor. opr vnistvo „Slov. Naroda11 ln „Narodna Tiskarna" ulica št 5, pritlično. — Telefon st 90. „Slovenski Naroi" vol|n v L|nkllaal In po potili v Jugoslaviji* celoletno naprej plačan polletno ....... 3 mesečno.....• 1 « ...... K 84 — , 42*-„ 21— - 7-- ¥ Inoaomarro i celoletno polletno . 3 mesečno K 95 — », 50-— m 26'— - 9-— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno fffST po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Naroda" Knaflova nUea 4t 9, U Telefon iiev. 04. ►prol le podpisane In zadostno Rokopisov no vrata« "V Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Še predno se je konstituirala naša država, so najboljši elementi srbskega naroda opozarjali in svarili pred ono srbsko stranko, katera je v zadnjem desetletju vodila upravo v Srbiji. Pa-šićevo partizanstvo se je v jugoslovanskih krogih vselej smatralo kot nevarnost za Jugoslavijo. Ne gre tu za zunanjo politiko Srbije, glede katere so bit! neprestano vsi sloji tega najplemenl-tejšega dela našega naroda ene misli, gre marveč za upravno prakso, za način razumevanja upravnih nalog. Radi-kalstvo se vobče smatra kot nekaka medsebojna zavarovalnica članov stranke, da pridejo do odločilnih mesi v državi brez ozira na sposobnost. In res, kakor hitro je prišlo ujedinjenje, smo trdo zadeli ob sistem radikalstva. Naša centralna državna uprava boleha in sicer v prvi vrsti na tem, da je či-novništvo bilo postavljeno po političnih vidikih. V birokraciji zadevaš v strankarstvo in v nekaterih centralnih uradih, zlasti v finančnem ministrstvu, se je šopirila taka objestnost, pa tudi domišljava nesposobnost, da je bilo že neznosno. Ne proti posameznim osebam v vodstvu radikalske stranke, nego edi-nole proti temu sistemu se ie obrnil odpor vseh demokratskih elementov. Slovenci s svojo še dosti napredno upravo smo nesposobnost radikalstva najtežje občutili. Nanjo nismo odgovorili s polemiko proti upravni centralizacij, temveč s tem, da smo s prstom Dokazali na tiste, ki s svojo trmoglavostjo silijo Široke sloje, da se bližajo pogubnim idejam federalizma. V tei borb! smo pričakovali pomoči SLS. Ko pa ie prišla odločitev, nas je ta stranka zapustila in z vso besnostjo zaščitila ra-dikalski sistem. Hvalisanje, s katerim obdaja glavno glasilo SLS radikalsko stranko, kaže popolno nenoznanie dogodkov v voinem času. Trdi namreč, da so bili Pašjč in drugovi tisti, ki v vojni niso nikdar omahovali in vselej zasledovali velike cilje Jugoslavije. »Slover.čev« pisec je pozabil, da je Pašičeva stranka, dasi v parlamentu ni bilo jasio, ali ima par glasov večine ali ne. sama vodila državne posle med vojno, izključujoč opozicijo, dokler je bila Srbiji voina sreča mila. Kljub temu je opozicija v polni meri storila svoio doiž^ost napram državi, ko *e prišla nad Srbijo strašna vojna nesreča, tedaj ?ele je P?šič pozval opozicije na sodelovanje. Bila bi naravna stvar, če bi bili takrat samostalci in drugi srbski opozicijo-nalci Pašiću odgovoril, da naj nosi odgovornost naprej. Ali ljubezen do države je zmagala. Odslej ie bila opozicija kontrola nad omahljivim Pašiče-vim držanjem napram italijanstvu in v jugoslovanskem vprašanju. Nismo kmalu čitali tako drzne potvoritve istine. kakor v članku nekega Franceta Svetlika, ki brani Pašičevo politiko in očita samostalcem, da so hoteli celo separatni mir. Temu »historičarju«, ki je očividno posnel svoje znanje iz medvojnih številk »Slovenca«, menda ni znan ukaz, katerega je dal Nikola Pa-ŠiĆ leta 1917. washingtonskemu Dosla-niku Mihajloviću, ki ni pomenil nič drugega nego definitivno žrtvovanje Hrvatov in Slovencev. Sedaj je bila prilika, da so združeni demokratski elementi vse države prisilili radikalski sistem, da kapitulira in da se izloči gnjiloba, donrim elementom pa da prilika, da se zbero drugod. Pogreška, ki jo je zakrivil dr. Korošec nad jugoslovansko politiko s svojim nesrečnim nastopom te dni, nas v razvoju vrže nazaj za cele mesece, morda za cela leta. Če bi bil ta politik sprejel lojalno vabilo demokratske zajednice v koalicijo, bi država danes lahko napovedala končni šah - matt radikalskim klikam v vseh ministrstvih. Ak bodo razmere izsilite nove kompromise, se bodo upravne slabosti vlekle naprej. Naiveč trjnita vsled njih slovenski kmet in slovenska industrija. Osem mesecev smo imeli koalicijsko vlado pod vodstvom Protiča in dr. Korošca, a centralna uprava ni bila dobra. Če bi imel ta sistem zopet vstati in če bi vsled tega vsi slovenski interesi, zlasti pa kmet in delavec, z neprestanim strahom kakor doslej čakali, kaj m kdai radikalsko Činovništvo v centrali sklepa o njihovih prošnjah in zahtevah, bo treba, da se slovensko Jivdstvo za to zahvali pri šefu SLS, rl *•«'-• Korošcu. TlftefcRistvo m uerlžnlf IM. Poleg raznih protidržavnih huj-skačev, nekorektnega nastopanja javnih in varnostnih organov, zavoženega valutnega vprašanja, pomanjkanja kontrolnih javnih zastopov. diletantskega postopanja raznih vladnih resorov. desorijentacije v naši trgovski in agrarni politiki: je pač vprašanje tihotapstva in verižništva tako pereče, da mora naša nova vlada takoj storiti konec temu nezdravemu pojavu na našem narodnem telesu ter izrezati rak-rano, ki se je pod Protićevim ministrstvom od dne do dne večala. Naše oblasti posvečajo temu vprašanju vse premalo pozornosti, naše kontrolne straže so v tem oziru vse premalo poučene in zanesljive, naša duhovščina, učiteljstvo in časopisje žigosajo vse premalo propalost oseb, ki se pečajo s tem poslom in naša javnost, naša društva, družbe in druščine še vedno trpe v svoji sredini osebe, zlasti ženskega spola, ki dražijo že itak visoke cene živil in blaga, podkupujejo z f!r>r»nr»>TTi" in ljubeznijo naše straže in varnostne organe, se rogajo pri kupici vina našim oblastim, pripovedujoč, na kakšen prekanjen način so jih zopet potegnile za nos, prinašajo iz inozemstva na milijone ne žigosanega denarja, odvračajo naše še nepokvarjene sloje od dela ter jih navajajo tihotapstva ter širijo med narodom spolne bolezni- Deklice, ki so si prej na pošten način služile kruli, posvetile so se sedaj temu nečastnemu poslu, ki jim nudi mnogo brezdelja, zaslužka in veselja-Našminkane, napudrane, parfumirane in v svilo oblečene 6e sprehajajo po naših mestih in trgih in vaseh, pohajajo gostilne ter širijo nezadovoljnost med narodom- Njih vrstnice vidijo to komod-no življenje ter se posvečajo druga za drugo temu nečednemu poslu, pljuvajoč na poštenje in čast svojih roditeljev, svojega domačega kraja in naroda- Te na brezdelje navajene, moralno popolnoma pokvarjene širijo kugo med narodom ter bodo še enkrat težko breme zanj- Naše politične in policijske oblasti pa igrajo pri tem ptiča noja in vse opo-zoritve so bile do sedaj brezuspešne- Le tu pa tam se je povzpela kakšna oblast do kakšnega odloka, a za izvršitev se ni brigala- Zato so se pa podrejeni organi ob obelodanjenju odloka zaleteli, pozneje pa zopet popustili v svojem delovanju, češ, saj oblast ničesar ne stori na naše vloge. Koliko kozlov se je pri tem ustrelilo, bi znali povedati zlasti naši železniški uradniki- Tako so se n- pr-uvedle za potnike legitimacije, ki jih izdajajo ali občine, ali glavarstva- Na prejšnjih avstrijskih >Pas=ierscheinih< se je morala stranka podpisati, da se je kontrolni organ mogel prepričati o resnični identiteti posestnika dokumenta, sedaj pa še tega ni treba- Tako je odprta pot vsakemu mogočemu sleparje-nju- Ako je bil n- pr. župan toliko vesten, da ni izdal legitimacije znani ti-hotapki, kupila si jo je od koga drugega ali jo pa dobila na glavarstvu- Dogodili so se slučaji, da je orožnik odvzel znani tihotapki legitimacijo, a kupila si je drugo na glavarstvu-Da bi pa imela pred službujočim orožnikom mir. vstopala je in izstopala na sosednji postaji-Dogodil se je celo ta gorostasni slučaj, da je glavarstvo podelilo sloviti tihotapki brez trgovske izobrazbe trgovsko agenturo in komisijo- Res se je pripetilo tu pa tam, da se je kaj zaplenilo; ali dostikrat se je verižnici posrečilo dobiti s pomočjo podkupnine ali protekcije blago nazaj; ako ga pa le ni dobila, si je pa znala na drug način poravnati škodo- Kmalu bomo imeli 10 mesecev Jugoslavije, ali vedno se še tihotapi preko meje v Nemško Avstrijo. Tekom tega časa so si tihotapke pridobile takšno rutino, da jih tudi sedaj neki stroga finančna straža v špilju ne ovira- Preko Maribora, Ptuja ali Dravograda jih vodi pot deloma po železnici, deloma z vozom ali peš preko Slovenskih goric ali Kozjaka- V imenovanih mestih imajo svoje zaupnike, ki jim gredo na roko-Tudi z veščo roko potvorjeni ali pri-sleparjeni dokumenti igrajo pri tem veliko vlogo- Razni železničarji, zlasti Nemci pa tudi razni kontrolni organi jim gredo za denar in ljubezen na roko in vsak Špiljan ti zna pokazati tamkajšnje Venerino polje za železniškim nasipom- Glavni izvozni predmeti 60: 1- sladkor, ki ga dobe od nereelnih trgovcev na škodo domačinov za 10 do 20 K kg; 2. tobak, ki ga dobe od nereelnih trafikantov zopet na škodo domačih kadilev; 3- slanina; 4- zlati denar; 5- pred mesci tudi bela moka itd- To blago prodajajo potem za baje slavne cene- Privoščiti si ga morejo le bogati Nemci, ki še sedaj ne čutijo prokletstva svoje politike ter še hujskajo nadalje proti nam; ubogi nemški državljani pa cede sline- Isto se godi pa tudi nam revežem, ker taki brezvestni trgovci prodajajo iz gole sebičnosti redko blago drugam, a mi gledamo skozi prste. Vsi reelni trgovci, držeči na čast svojega stanu, bi morali obračunati s takimi sebičneži! Da se ne bode veriži-lo v mejah naše domovine, pa vlada prav lahko prepreči 8 tem, da razdeli blago enakomerno in istočasno na posamezne pokrajine« Kakšno veriženje se je n- pr« pričelo s petrolejem, ker ga je Slovenija preje dobila od Hrvatske! Takrat se je posebno pokazalo, kateri trgovci so res reelni in čutijo z domačinom, katerim je pa denar edini bog! Poznam trgovca, ki je skoraj vso svojo zalogo prodal za enoriilno ceno pod roko, strankam pa odmerjal petrolej po polliterskih količinah- S čim bodo prebivalci tega kraja svetili po zimi? Od verižnikov bodo morali kupovati petrolej za drag denar- In kdo je temu kriv, Oni pseudo - trgovec, kateremu bi kazalo pošteno posvetiti s srbskim petrolejem- In kako more priti vlada tem turškim razmeram v okom? Kako more preprečiti, da ne bode naša domovina več oškodovana po tihotapcih in veri ž -nikih, da ne bodo mogli več le-ti vzbujati s svojim delovanjem nezadovoljnosti med narodom ter ga na ta način spravljati v roke protidržavnim agitatorjem? Vsakemu županu, vsaki orožniški postaji in vsakemu glavarstvu so razni verižniki in tihotapci dobro znani, zato jih postavi vlada takoj pod policijsko nadzorstvo ter jih primoraj, da se vrnejo k svojemu prvotnemu poslu- Vsako odstranjenje iz domačega okoliša jim bodi strogo zabranjeno. Ker so si na škodo reelnih trgooev prisleparili premoženje, se jih visoko obdavči; vrabci na strehi čivkajo, kje in pod čigavim imenom je njih imetje naloženo- Bazne politične uradnike in orožnike, zlasti one, ki še službujejo izza avstrijskih Časov v istem kraju ter imajo zaradi tega razne ozire, ki jih ovirajo pri izvrševanju službe, premesti vlada drugam-Ali to premeščen je ne sme imeti niti sence kakšne kazni- Vsakemu verižniku in tihotapcu se mora blago zapleniti- Od plena dobi kontrolni organ gotovi procent- Kontrolnim organom je pa treba strogo zabičiti. da se imajo preje natančno prepričati, imajo-M tihotapca pred seboj, da se ne zgode krivice, kakor so se že- Postopati se mora popolnoma nepristranski in mera mora biti za bivšo deklo ista, kakor za županovo sorodni-co* Vsi verižniki in tihotapci ženskega spola se imajo nemudoma zdravniško preiskati in obolele je poslati na kliniko. Tihotapkam iz železničarskih krogov se odvzami pravica do režrjskiti listkov- Trgovcem in trafikantom, ki pospešujejo verižnlfitvo in tihotapstvo, se odvzami pravica do obrti- Kontrolnim organom se ima intenzivno priporočiti ' vljudno vedenje napram potnikom- Ako bode vlada pokarala resno voljo iztrebiti ta plevel z naše narodne njive, ji bodo vsi krogi, zlasti pa reelni trgovci, prav iz srca Hvaležni- llovo kilforoo tirffle i Sloveniji Ida is zavod za slepce. Moderna oskrba slepcev zahteva naprave, ki naj omogočijo slepcu po eni strani potrebno vzgojo za samostojnost, po drugi strani pa oporo v vseh dobah njegovega življenja. Moderna pedagogika ne smatra slepca za bitje, ki bi vsled svoje hibe moralo popolnoma zaostati za normalnim, temveč vzgaja tudi njega uspešno za koristnega člana človeštva in ga obvaruje škodljive brezposelnosti ter moralne propasti. Čeprav je tudi Slovenija imela mnogo slepcev, 1. 1910. jih je bilo le na Kranjskem 342, ni hotela ničesar storiti za te nesrečnike na domačih tleh stara avstrijska vlada, vsakemu slovenskemu kulturnemu življenju nasprotna. Pošiljala je slovensko slepo mladino v tuja, navadno nemške zavode. Uživanje ustanov, ki so obstojale za vzgojo slovenskih oslepelih otrok, je bilo zvezano s pogojem, da se mora slepi otrok LISTEK. Saša Šantel: Maj misli ob novi ureditvi srednjega šolstva t kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev. Ministrstvo prosvete je izdelalo načrt za enotno nreditev srednjega šolstva v naši državi. Ta načrt dokazuje, da vlada na vodilnih mestih naše države nov, zdrav duh- V bistvu znači nameravana preureditev gotovo velik napredek- Res zavidanja vredna bo naša mladina! Koliko zlatega časa smo po nepotrebnem izgubili svoj čas v šolskih klopeh! Zdaj ne bo več tako- Naši otroci bodo imeli priliko baviti se najbolj z onimi predmeti, za katere bodo pokazovali največ sposobnosti in veselja- _ _ A vendar ni moj namen, da bi imenovani načrt samo pohvalil, nego mislim, da mi je dolžnost opozoriti na velik nedostatek, katerega popraviti bi bilo gotovo še čas- Očividno je namreč, ila je bil odbor, ki je sestavljal omenjeni načrt, ka- kor je že pri nas v navadi, sestavljen samo iz filologov in >realistov«, da pa ni bilo nobenega člana v njem. ki bi bil poudarjal važnost umetniške vzgoje na srednji šoli. Tako se je zgodilo, da je odbor prezrl, da mora biti absolvirani srednješolec, če hoče veljati za izobraženca, ne samo znanstveno in etično, nego tudi estetično izobražen- Res je, da se je v tej smeri v naših krajih že do sedaj bore malo storilo; toliko žalostneje je, da je odbor se to malenkost reduciral na minimum-Prava šola mora vzbuditi ne samo čut za resnico, nego tudi za lepoto- Lepoto pa more osečati le oni, ki ima čut za umetnost- Umetnost je namreč oni tajinstveni ključ, ki odpira človeku pogled v brezkončno lepoto božje narave. Če bo šola zamogla vzbuditi v mladini smisel in razumevanje za umetnost, bo s tem indirektno vplivala tudi na etično vzgojo mladine- Etika in estetika ste namreč sestri, katerih si ne morem misliti ene brez druge* Hočemo postati narod, sposoben tudi za plemenito duševno kulturo, narod, ki bo ljubil svojo in cenil tujo umetnost* Takega naroda pa ne bode nikdar vzgojile šole po predlaganem učnem načrtu- Vprašanje je. katera so sredstva, ki jih more nuditi srednja šola za prvo stopnjo splošne umetniške vzgoje. Kadar govorimo o umetnosti, mislimo pri tem navadno na poezijo, slikarstvo, kiparstvo, ornamentiko, arhitekturo in na glasbeno umetnost- Edino poetične umotvore spoznava dijak na srednji soli- Vse drugo pa mu ostaja več ali manj tuje- Za razumevanje poezije pa se pripravlja metodično stopnjo za 6topnjo-Nauči se najprej jezika, vežba se sam pri sestavljanju domačih in šolskih nalog na bolj ali manj primitivni način, v spisovanju malih literarnih proizvodov, čita stopnjevaje vse lepša in obširnejša literarna dela vseh vrst ter spoznava zgodovino leposlovne umetnosti- Po končanih študijah mu literarna umetnost ni več tuja in nerazumljiva, nego čital bo z veseljem še druga dela ter bo vžival, če bo naletel na delo umetnika- Postavite istega dijaka pred sliko-Gledal jo bo popolnoma naivno in ne bo vedel če sme reči ali je lepa ali ne-Ne bo znal povedati ničesar o mojstru, niti o šoli, ne bo vedel kaj je vplivalo na slog umotvora, ne v katero dobo spada slika. Skratka: slika bo zanj — v kolikor se tiče presojevanja umetniških kvalitet — nerazumljena- V podobno zadrego bi prišel isti dijak, ako ga povedete v koncert, kjer se proizvaja recimo kaka klasična simfonija- Toda o glasbenem poduku nočem pisati, ker se bodo za to gotovo zanimali drugi, ki so za to poklicani- Razumevanje umotvorov, ki sodijo v obseg vpodabljajočih umetnosti, more vzgojiti le smotreni poduk v risanju- iRisanje« imenujemo namreč predmet, pri katerem se mora učenec praktično seznaniti s temeljnimi principi slikanja v vseh glavnih tehnikah (svinčnik, ogel, akvarel, tempera, olje, bakropis), pri katerem mora spoznati lepoto klasičnega, modernega in narodnega ornamenta, pri katerem mora čuti nekaj o zgodovini lepih umetnosti, o slogih, o arhitekturi in pri katerem mora imeti priliko, da se vežba tudi v modeliranju, ako ga to veseE. Izraz >risanje« ali »prostoročno risanje« je torej nepopolen in mnogo preozek, enako kakor bi bil izraz >pisanje« sa predmet, v katerem se učenec uči leposlovja, aH >računanje-c za vse grane matematike- Bolje bi bilo izbrati tedaj za ta predmet tako} drugi izraz, ki bi bolje odgovarjal, kakor: »slikanje« ali še bolje >umetnostna .vzgoja«- Našel bi se morda tudi bolji termin, a to je postranska stvar- Glavno je, da ima vsak dijak' ne samo priliko, temveč tudi dolžnost pečati se s tem predmetom- Nasproti prigovarjanju, da srednja šola ne more biti slikarska šola, nego mora biti šola za splošno izobrazbo, mislim ' da je dovolj, če ponovno naglas am, da spada poznavanje vpodabljajoče umetnosti ravno tako k občni izobrazbi, kakor poznavanje literature. — Večkrat pa se čujejo opazke, da vsakdo nima daru za slikanje, da torej ne gre siliti nenadarjene dijake, da se bavijo s tem predmetom- Da so dijaki različno talentirani za risanje, to rad priznavam- A različno sposobnost najdete tudi pri drugih! pr ometih in to ne v manjši meri nego pri risanju- Vendar pa nima nihče toliko prilike obzirati se na različno sposobnost svojih učencev, nego ravno učitelj risanja, kateri bo vedno manj nadarjenim dijakom dajal lažje zadače, nego nadarjenim- Ta prigovor torej tudi ne velja. —• Mnogi bodo zopet rekli; mi smo mlada država ter rabimo za sedaj le uradnike in tehničarje, vse drugo je luksus- Tem odgovarjam: hočemo se* povzdigniti do kulturne države; nismo menj sposobni nego Nemci in Italijani, zato tudi nočemo, da bi nas oni trajno 5NV tzobrazftf v tujem zavodu, ker ga na Stovenskem se nf. Oddaljenost kraja, tujina, tuj jezik, zelo majhna možnost, večkratnega obiskovanja in razne druge ovire so privedle naše ljudi do zaključka, da so rajši obdržali otroka doma in ga prepustili njegovi žalostni usodi v popolni brezdelnosrL Otrok pa, k! je bil odgojen daleč od doma in se učil le v tujem jeziku, se je odtujil domu in materinščini Domač zavod bo združil iz tujine došle in slepce, ki so bili ostali brez prave vzgoje doma. V državnem proračunu je že določena lepa svota za takojšnjo ustanovitev slovenskega zavoda za slepce; ta zavod bodi jedro, iz njega naj se razvijejo vse one moderne in uzorne naprave, ki naj omogočijo slepcem dobro in primerno vzgojo, opore v vseh dobah njihovega živlejnja. Najvažnejša naprava v posebnem vzgajališču bode kvedukacijska šola, podobna po smotrih, ki jih hoče doseči pri posameznih predmetih, naših nižjih in višjih osnovnih šolah. Nji priklopljen naj je tudi oddelek za vzgojo slepih otrok v predšolski dobi s posebnim ozirom na telesni razvoj, zdravje in vsa moderna načela, ki veljajo dandanes tudi za vrtce v obče ter delavnica pod vodstvom mojstrov strokovnjakov za slepce tipičnih obrtov. To delavnico poseča vsakdanji šoli odrasla mladina poleg obrtno - nadaljevalne večerne šole istotam. Posebna vrsta šol naj bi bil sam o-stojen oddelek za slabovidne, ki ne sodijo v razrede popolnoma slepih. Šola ali vsaj posebni oddelek za slabovidne nalikuje naj na pol šolam za slepce, na pol onim za normalne. Pouk je popolnoma individualen, ozira se na stopnjo slabovidnosti posameznikov. (Meja. ki loči slabovidne od popolnoma slepih, je določena s tem. da oko, kj ne more prešteti prstov v razdalji 1/3 m, velja za popolnoma slepo. Vsaka večja zmožnost razločevanja, ki pa vendar ni tako visoka kakor pri normalnem očesu, označi slabovidnega človeka). Potrebne so tudi učilnice za slepe gluhoneme, šola za slaboumne slepce, učni zavod za telesno pohabljene in ep i-leptične slepce. Zelo važni zavodi bodo oskrbovalni ce z delavnico. Odrasli slepci delajo v skupni delavnici ter prejemajo poleg hrane in stanovanja za svoje delo gotovo število odstotkov dobička, ki ga nudi prodaja ročnih Izdelkov. Za ceneno dobavo surovin in hitro razpečavanje izdelanega blaga poskrbi vodstvo skupnega doma. O s k r-bovalnice z delavnico so posebne za moške slepce in slepe ženske. Za odrasle slepce je zlasti po večjih mestih zelo umestna tudi skupna javna delavnica. Tam delajo črez dan in uživajo vse koristi, ki jih nudi taka naprava, kakor skupno orodje, ceneno nabavo surovin in pa hitro in gotovo razpečevanje ročnih izdelkov na debelo. (Centralizacija dela). Takozvana »zavetišča« sprejemajo bolehne. delanezmožne, onemogle in stare slepce. Podobno človekoljubno nalogo imajo zavetišča za telesno težko pohabljene slepe otroke, slepo, bebasto in epileptično Slov- Narodu«, more le narod, ki ima smisla za umetnost, narod torej, ki se je v šolah navzel izobrazbe v tej smeri, rediti tudi umetnike* Ali naj umetniki pri nas vedno delajo samo za pičlo število izbranih? Čemu potem ustanavljati umtniške šole, čemu umetniške galerije« če narod nima smisla s* to? In to je kar vedno naglašam, in česar ne morem dovolj naglašati: Ne vzgajati umetnike, n e-&o vzgajati pri dijakih r a z u-Šn*sa*te z* njoaetnpst, Ijube- zen za umetnost, spoštovanje do umetnosti, to bodi ena izmed najplemenitejših nalog srednje šole Omembe vredno se mi zdi, da je leta 1908 avstrijsko naučno ministrstvo pod Marchetom na temelju sklepov ankete srednješolskih profesorjev sklenilo med drugim uvesti sukcesivno v vse gimnazije obligatno risanje, da je pa vsled nezanimanja od strani jugoslovanskih pedagoških krogov ostala ta točka neizvedena. A še nekaj! Nas narod je neizmerno bogat kar se tiče narodne umetnosti« Iz drugih držav so romali za narodno umetnost vneti strokovnjaki v naše kraje ter so polnili tuje muzeje s tam našim dragocenim zakladom* Tuje umetniške šole so proučavale našo na* rodno ornamentiko- Mi pa, (t- j* naša inteligenca) smo topi za to, nam je narodna ornamentika španska vas* In vendar je ta ornamentika vsaj tako zanimiva kakor narodna poezija in nar. muzika In zakaj je ne poznamo? Ker šola ni skrbela za to, da bi jo spoznali« To pa zatOj ker so oni« ki vstvarjajo šolske naprej priporočiti, da sprejme izobraže-vališče za slepce pod svojo streho, v svoje zdrave, zračne ta namenu primerno zidane prostora Vrt U obdaja poslopje, pa bode vabljivo igralište in letališče za slepce. U dnin iitaftiH. Spisal dr- Milan Vidmar- Kakor je za življenje posameznika vsakdanje delo najvažnejši del življenja, tako odloča tudi v življenju vsakega naroda njega celokupno delo, njega trud in stremljenje za blagostanjem in duševnim razvojem- Le malo ljudi živi brez vsakega dela in brez dvoma žive & posamezniki popolnoma brez vsake božje in človeške pravice, brez napora, od truda drugih. Ti izjemni slučaji so mogoči le v velikem številu človeštva, predstavljajo nam takorekoč igro narave, ki poskuša vse dobro in slabo, da si more izbrati najboljše- Število narodov, število držav kot bitij višje vrste je veliko premajhno, da bi dovolilo naravi nečuveno igro naroda, ki živi brez vsakega dela, ki živi od truda in napora ostalih skupin človeštva-Vsak narod, velik ali majhen, mora delati, vsak narod si mora zaslužiti sam svoj vsakdanji kruh- Kakor ima vsak posameznik svoje gospodarstvo, tako ima vsak narod svoje narodno gospodarstvo, v katerem morajo dohodki kot plod dela vedno biti v ravnotežju z izdatki, kot potrebami življenja- Zemlja, ki je redila pred tisoči let svoje prebivalce, postaja v naših kulturnih krajih počasi premajhna za pre-življenje naroda, ki živi na nji- Delo rok ne zadostuje več, delo obdelovalca zemlje teče prepočasno, hitreje se dviguje število glav zdravih razvijajočih se narodov« Naravni razvoj vsakega naroda je povsemtem pot od dela kmeta do dela rokodelca in naposled do umetnega dela stroja, ki nadomesti tisoče in tisoče rok, ki krije nedostatek narodnega gospodarstva in naposled omogoči narodu življenje. Industrija kot organizacija umetnega dela je neobhodno potreben faktor vsake države, vsakega naroda« V industriji sami stoji brez dvoma na prvem mestu strojna industrija- 2e zaradi tega, ker ne dela več direktno za potrebe vsakdanjega življenja, temveč ker omogočuje obstoj vsem drugim industrijam s tem, da jim proizvaja umetne delavce, s tem, da jim gradi stroje« Strojna industrija si je pa za?i?urala še na drug način vodilno mesto- Železnice kot žile narodnega gospodarstva, parobrodne črte, avtornebilne zveze in naposled zrakoplovne črte so nemogoče brez strojnih industrij- Stroj je brez dvoma duša modernega gospodarstva, strojne tovarne so torej najvažnejše institucije naroda- Jugoslavija je prišla že do tistega viška, pri katerem se pojavljajo prve strojne tovarne- Za naše narodno gospodarstvo smo si že začeli graditi sami umetne delavce. Brez dvoma bomo v doglednem času opremili sami svoje tovarne, železnice, parobrode, avtomobil in aeroplane z vsem potrebnim. Tej važni nalogi pa bo narodno gospodarstvo naše kos le takrat, če prodre tudi v širše kroge pravilno razumevanje važnosti strojarstva, če tudi širša javnost začne pravilno ceniti to prvovrstno tehnično delo- Razvoj vsake industrije, torej tudi strojne industrije je odvisen od cele vrste faktorjev- Država mora s pravilno trgovinsko politiko pred vsem omogočiti začetek strojne industrije- Država mora s pomočjo temeljito premišljenih trgovskih pogodb omogočiti obrat strojnih tovarn- Omogočiti jim mora nemoten dovoz surovin, s pravilno carinsko politiko jih mora braniti pred tujo konkurenco, s pravilno davčno politiko jim mora olajšati razvoj« Socijalni problemi posegajo ravno dandanes z veliko silo tudi v življenje strojne industrije- Velikega pomena so \ sa njen razvoj, aa njen proč vit. Tako posega notranja politika drsava tudi na ta način v delokrog najvažnejšega dala narodnega gospodarstva« Inženjer ki je v preteklem stoletja postal bolj in bolj prvi delavec, ima pred seboj vedno težavno nalogo, spojiti rezultate svojih ved s težavami vsakdanjega življenja* Strojni inženjer že dolgo ni več samo konstruktor, postati je moral počasi tudi trgovec in socijalni politik- Njegova naloga Je, ne samo graditi dobre stroje, vplivati mora tudi na državo, kadar sklepa trgovsko pogodbo, kazati ji mora pot, kadar določa carino, posredovati mora med strankami, kadar posega notranja politika v njegov delokrog« Brez vsakega dvoma mora inženjer stati vedno nad strankami- Zastopnikom kapitala mora svetovati pri uporabi denarja, delavcu mora biti pravi voditelj, ne voditelj, ki išče osebnih koristi, ampak voditelj, ki gleda v prihodnost, ki skrbi za celo narodno gospodarstvo- Naša strojna industrija pričakuje s precejšno skrbjo prve usodne trgovinske pogodbe- V naših burnih časih odločujejo v važnih gospodarskih vprašanjih veliko preveč splošni politični pomisleki, v naši mladi državi pride strokovnjak veliko premalo do odločilne besede. Naravno bi bilo. da si v važnih vprašanjih narodna plemena razdelijo vloge po svojih zmožnostih, po svojem razvoju, po svojih dosedanjih skušnjah-Eden naših najboljših narodnih delavcev je piscu prav dobro in kratko zarisal program našega javnega dela-Vpijfašanja industrije in finance so 1 • i dvoma naloga Slovencev, vprašanj žavnih oblasti so naloga Srbov, \ , . sanja trgovine in politike naloga lir-Slovenija in slovenski strojni inžerjerji vato v- Usodo industrije mora odločiti morajo postati najvažnejši sodelavci pri težkih gospodarskih vprašanjih, ki bodo odločila o razvoju naše industrije- Strojni inženjer, ki mora stati nad strankami, pride nehote v socijalnih bojih v sredo med stranke- To je neizogibno, to je zanj bridko, toda potrebno je in vsled tega mora poklicani posredovalec trdno stati, da izpolni svojo dolžnost- Velikokrat bodo pljuskali čez njega od vseh strani umazani valovi malenkostnega vsakdanjega razburjenja- Velikokrat bo njegovo delo želo trpko kritiko od vseh strani. Dolžnost mu kaže kot edino možno stališče, stališče ne-omajanega vstrajanja, nevstrašenega izpolnjevanja dolžnosti svojega prepričanja- Strojni inženjer bo moral neizprosno vladi očitati napako trgovskih pogodb- Strojni inženjer bo moral ostati neizprosen kritik carinskih tarifov« Strojni inženjer mora ostati neizprosen pri socijalnih vprašanjih, na obe strani, kadar gre za obstoj strojne industrije, za obstoj industrije sploh, za ravnotežje v narodnem gospodarstvu« Naša mlada strojna industrija trpi neznosno pod neokretnimi naredbami prvih mesecev narodne, samovlade« Dobava surovin ima pred seboj velikanske ovire starega birokratizma- Dobava surovin je bila več kot enkrat igračica neizkušenih oblastvenikov- Težke napake mora očitati vsled tega strojni inženjer domači vladi, čeprav ravno on bolj kot kdo drugi pozna začetne težave vsacega organiziranja in vsled tega trdno upa na skorajšnje zboljšanje- Nasa Jugoslavija ima brez dvoma veliko premalo strojne industrije, dela je veliko več, kot ga morejo dovrševati obstoječe tovarne- Smoter vsake večje strojne tovarne je. izdelovanje veliko enovrstnega dela- S tem se hrani denar, s tem se izrabljajo zmožnosti delavca, s tem se omogočuje kvalificirano delo inženjena- Vsaka večja strojna tovarna mora poskušati odriniti vsa mala zamudna dela- Vsaka velika strojna to-vrna si direktno želi sodelovanje majhne tovarne, ki ji ni konkurent kakor misli priprosti neveščak, ampak statute, sami topi za ta prekrasni cvet jugoslovanske duše*) Vem, da so moji nasveti le nasveti posameznika, vendar pa sem prepričan, da smem predlagati, če tudi ne pooblaščen, v imenu vseh 6vojih kolegov in gotovo tudi večine samostojnih slikarjev sledeče spremembe v načrtu za preureditev srednjega šolstva: 1- Risanje (slikanje, umetnostna vzgoja) bodi obligaten predmet za vsakega srednješolca v vseh razredih ter ga nikakor ni smatrati samo kot »vje-štinoc, nego kot eden glavnih predmetov. 2« V humanističnih oddelkih od V« do VIII- razreda naj se podučava risanje vsaj 2 uri na teden, v realno-gimna-zijskih vsaj S ure na teden, v vseh ostalih razredih po 4 ure na teden- £ Pri risanju naj se predava v 2 višjih raaredih tudi zgodovina umetnosti, (ki pa more dobiti, kjer prilike te dopuščajo tudi posebne ure)« *) Koliko lepega morejo ustvariti dijaki na tem polju, o tem sem se mogel prepričati, ko sem videl dela učencev realne gimnazije v Vukovaru (Slavonija). Tem podueuje risanje talentirani slikar in grafik 4. Razun sup lento v in profesorjev naj se namestijo na zavodih, kjer so razredi številnejši od 30 učencev, tudi asistenti, s prejemki suplentov« 5- Za vzgojo dobro vsposobljenih učnih sil, naj se takoj ustanove v glavnih mestih, kjer ni visokih umetniških šol, risarski oddelki v obliki seminarjev, prideljenih filozofski ali tehnični fakulteti univerz« 6« V celi državi naj se namestijo posebni nadzorniki za risanje, (kakor se je to že zgodilo v Sloveniji), katerih naloga naj bode strogo paziti na to, da se od učiteljev in od šolskih oblasti polaga potrebna pažnja na poduče van je risanja« 7« Čim prej naj skliče naučno ministrstvo anketo učiteljev risanja, katerim naj bodo dodeljeni tudi svobodni umetniki. Ta anketa naj določi in sestavi novi učni načrt za poduk risanja na srednjih šolah po modernih načelih* 8- Čim prej naj se izda priročna ilnstrovana knjiga o zgodovini vpodab-ljajoče umetnosti, ki bo olajšala podu-čevanje tega predmeta v višjih razredih- Krško, 10 avgusta 1919« sodelavec- Strojna industrija mora s vsemi sredstvi delati na to, da vzgoji naraščaj* Ravno stremljenje za enovrstnim delom kaže mogoče najbolje kako da inženjer lahko uspešno posreduje med kapitalom in delavcem- Kapital dobi zaslužek, če se mu odpre možnost fabricirati v velikem stilu. Delavec na drugi strani lahko dovrši veliko več dela, Če ima pred seboj vedno isto nalogo« Akordno plačilo je brezdvomno najpra-vičnejše, delavcu obeta najboljši zaslužek, delodajalcu dela najmanj skrbi« Socijalno vprašanje, ki dandanes dela industriji največje težave, je le navidezno za inženjerja majhna stvar-Neveščak pravzaprav ne razume zakaj se inženjer na vodilnem mestu ustavlja proti rastočim mezdam- Se manj razumljivo mu je, da mora inženjer včasih bolj boriti se proti dviganju mezd, kakor podjetnik sam- In vendar je tako in mora biti tako« Podjetnik, ki misli le na svoj žep, včasih poviša mezde z mirnim srcem-Njegov račun je enostaven, njegovo stališče lahko. Če se mu zvišajo mezde, povzdigne enostavno cene izdelkov« V časih kakor so sedanji, ko izdelkov ni veliko, ne igra velikokrat cena izdelkov nikake vloge- Lahkomiselno dviganje mezd velikokrat karakterizira brezvestnega kapitalista, čeprav navidezno kaže Čisto drugačen izraz« Inženjer, kateremu leži na vesti usoda narodnega gospodarstva in z njo vse bodoče blagostanje naroda, mora skrbno gledati okoli sebe« Njegov pogled mora segati čez meje njegovega obrata, celo čez meje države- Naši sosedje, s katerimi ravnamo s-edaj velikokrat kakor hočemo, bodo svojčas sklenili z nami trgovske pogodbe, odpreti jim bomo morali svoje meje, živeti bomo morali zraven njih kakor živi miren narod zraven mirnega naroda- Ti naši sosedje, ki so povečinoma veliko močnejši, veliko bogatejši in bolj razviti kakor mi, nam bodo le preveč rezali vsakdanji kruh. Strojni inženjer, ki vodi domačo industrijo sme pustiti se blatiti se od kratkovidnih dnevnih politikov, sovraštvo nerazsodnih posameznikov mora vzeti na svoje rame. ustavljati se mora političnim ambicijam, toda zoper svojo vest ne sme ravnati, narodno korist mora varovati vsepovsod, ker jo vidi po svojih izkušnjah in s pomočjo svojega znanja, jasnejše kakor veščak. Naš tisočletni sovražnik Nemec nas je tlačil s kruto politično silo. dokler ga ni vrgla svetovna vojna- V bližnji bodočnosti bo poskušal brez vsakega dvoma tlačiti nas gospodarsko« Ogromna industrija Nemčije zopet dela, nemški delavec je priden, nemški inženjer visoko naobražen- Neverjetno smisel za resno in vestno delo nemškega delavca stoji pred nami ko* velikanska nevarnost, kateri ne bomo ušli drugače, kakor le s pomočjo istega sredstva- Naš delavec rabi strokovne izobrazbe, domačih inženjerjev nam manjka- Celo naše ljudstvo pa mora sedaj, ko je postalo gospodar na lastni zemlji, zavedati se potrebe dela z vsemi močmi- Socijalno gibanje delavstva naše industrije mora počasi priti pod vpliv inžerjerja« ki bo ostal nad strankami in ki mora kazati edino možno pot: pridno delo, pošteno delo, organizacija enovrstnega dela, razvoj strojne industrije in končno kot socijalni uspeh intenzivno delo delavca po akordnih cenah, ki bodo omogočile podjetnikom obstanek, delavcem pa izdaten zaslužek- Politične vesti. — Prememba v ljubljanski vladi. Beograd, 29. avgusta. »Pravda« javlja: Kakor izvemo iz verodostojnih virov, se bo vsled držanja Korošceve grupe v parlamentu izvršila prememba tudi v ljubljanski vladi. Nelogično je, da dr. Korošec glasuje v parlamentu proti centralni vladi, a vlada v Sloveniji, ki je sestavljena iz njegovih prijateljev, pomaga vladi. — Seja narodnega predstavništva. Beograd, 29. avgusta. Z veliko napetostjo se je pričakovala druga ataka opozicije na novi kabinet Ko se je opozicija prepričala, da nikakor ne more doseči sama večine, vrgla se je na drugo sredstvo, da prisili vlado, da ž njo paktira. Kakor je to neverjetno, tako Je to tudi smešno pred kulturnim svetom. Vlada je dobila večino, a opozicija noče čakati na uspehe njenega dela, marveč hoče razbiti parlament, ker se zaveda, da bo njeno delo tem lažje, ker vlada razpolaga le z malo večino. Opozicija se je spustila na nevarno pot, ker hoče vreči močnejšo stranko in prisiliti vlado, da odstopi. Zanimivo je pri tem, da vodijo to nervozno akcijo ravno male in najmanjše stranke, kj hočejo priti do vlade. Ribarčeva skupina šteje 5, a Trif-kovičeva le 3 poslance, kljub temu pa bi menda obe radi, da postanejo njeni člani vsaj ministrski predsedniki in si potem kujejo politični kapital za svoje strančice. Končno pride še dr. Korošec ki ie nasedel radikalcem s svojo špekulacijo in Narodni klub, ki še vedno ne ve, aH je moški ali ženska. Vse te stranke in strančice so nervozne, ker — niso na vladi. Vse so si že natanko izračunale, da temokratično - socialistična yj£ina ne bo uspela, in da vlada ne bo 'dobila večine. Ta prevarljiva nada in močna želja, da pridejo vse te opozicijonalne stranke in strančice v vlado, jih je do-vedla v skupni opozicijonalni blok. Danes je v to opozicijonalno slogo udarila strela iz jasnega neba. Sklenili so bili, da bodo p recitali svojo izjavo, nato pa odšli skupno iz zbornice ter tako onemogočili, da doseže vlada nesrečni quorum 145 poslancev, ki vspo-sobi parlament, da je sklepčen. Demokratska zajednica ie prišla v dvorano v polnem redu, navzoči so bili vsi njeni poslanci, med tem ko so opozicijonalne vrste kazale marsikako vrzel. Male stran-* ke so bile že nekaj čule, pa so nezaupno motrile svoje močnejše tovariše ter čakale ob strani, ker so menile, da kaže parlamentarni barometer na soparo. Najprej je opozicijo presenetila vlada z zakonsko predlogo o volilnem redu za konstltuanto. 2e to samo je kazalo, da nekaj zanje nI v redu ker je vlada s tem pokazala, da ji je v prvi vrsti za to, da se ustvari baza za novi, po narodu izbran parlament. Vpraševali so se: »Ali Je mogoče obstruirati proti takemu delu? Ali naj se zato onemogoči parlament da se onemogoči pravilno izvolitev poslancev in razpis volitev?« S predložitvijo te zakonske osnove je pokazala vlada, da se ne da tako hitro odstraniti na razne želje kompetentov na ministrske stolčke. Nato je sledilo drugo, še večje iznenađenje. Opozicija ni imela časa izvleči svojo deklaracijo iz žepa, marveč se je že preje razglasilo, da se preloži na jutri. V teku so pogajanja z neko skupino — to ie bilo vsem jasno. Ali s kom? Voditelji opozicijonalnih strank so se medsebojno spraševali in — niso verjeli več eden drugemu. Vse je ta izjava tako iznenadila, da se ni nihče predlogu proti-vil. marveč samo kombiniral in sumničil, kdo izmed opozicij on alcev bi mogel biti — izdajalec. Galerije, ki so bile natlačeno polne, so bile istotako iznenađene. Pričakovale so zanimive spopade in razburljive prizore, a ne tako hitri konec. V kuloarlih so se čuli razni glasovi in domnevanja, med temi je bila najverjetnejša kombinacija, da se vrše med demokrati in radikalci dogovori. Ko se je raznesla ta vest, so se vpraševali z dolg^fci nosovi: Kaj smo mi. razni Korošci, Ribarci in drugi — nič? Hiteli so k predsedniku narodnega predstavništva, da ga vprašajo za pojasnilo, potem pa v klub radikalne stranke, kjer so se bridko pritoževali, da se jih izigrava s kompromisom v trenutku, ko so se baje že majali razni ministrski stolčki, na katere so se hoteli sami vsesti. Oni zahtevajo koncentracijo. Kakor izvemo iz verodostojnega vira, obstoji stvar v tem, da je nastalo v radikalni stranki zelo močno stremljenje, ki vedno znova zahteva sporazum z demokrati. Ta frakcija ne veruje ostalim opozicijonalnim strankam, ki so že dovolj jasno dokazale svojo nezmožnost pri urejevanju naše države, in se vrste okrqg svojih separatističnih teženj, kakor kaže to govor dr. Laginje, ki je zahteval posebno hrvatsko vojno in se zavzemal za Bolgare. Istotako pa ta frakcija tudi ne veruje v jezuitsko taktiko dr. Korošca. To stremljenje v radikalni stranki še nima večine, ali kolikor je že sedaj znano, je prišlo že tako daleč, da bo ali radikalna stranka pričela kot taka dogovore, aH pa pride do secesije. Najprvo se mora pokazati, koliko odporne živ-lienske sile ima to novo stremljenje. V podučenih krogih se dvomi, da bi prišlo do popolne koncentracije. Eno stoji, da je prt vseh — ki so merili svoje sile — zavladala želja, da se pride že končno do sporazuma, da se iz tega boja ne izide — praznih rok. V prihodnjih dneh se bo pokazalo, v koliko se da sporazum doseči. — Klerikalci proti državnim potrebam. B e o g r a d, 28. avgusta. Danes dopoldne je opozicija imela sejo, na kateri se je posvetovala o nadaljni taktiki napram vladi. Zastopnik radikalcev Protič je pri tem naglašal, da je njegova stranka za to. da glasuje z dvanajstine. Korošec in Narodni klub sta kljub njihovi izjavi, da bo njihova opozicija lojalna, nasprotovala temu in zahtevala, da glasuje cela opozicija proti dvanajstinam. S tem je dan nov dokaz, da je Korošceva skupina krenila povsem v staro Susteršiče-vo smer. Treba samo pomisliti na leto 1917., ko je Korošec glasoval celo za av-strjski proračun viteza Seidlerja, sedaj pa je proti dovolitvi potrebnih narodnih davščin, ker se njegovi stranki po lastni krivdi nj posrečilo udeležiti se vlade. — Demagogija Jugoslovanskega kluba. — Pavovo perje. Beograd, 29. avgusta. Četrtkov »Slovenec« je prinesel iz Beograda pod naslovom: »Velik uspeh Jugoslovanskega kluba« poročilo, v katerem si lasti Jugoslo- j vanski klub zaslugo, da je sedanji de- j mokratsko - socijalistični vladi pred-ložil predlog za znižanje, oziroma od-pravo carine za celo vrsto ljudskih po- ; trebščin. Ni treba posebej poudarjati, \ da je izšel predlog sedanjega finančne- j ga ministra naravnost iz Demokratskega kluba ter da nomeni praktično izvajanje programa demokratsko - socialistična vlade. Vladna predloga taJ bila v finančnem odboru sprejeta le od vladnih dveh strank, dočim je proti nji glasovala opozicija. Poslanec Ves en jak je zastopal v finančnem odseku Jugoslovanski klub in je glajoval proti znižanju carine, kakor 40I0J1 oroti vlacTnl predlogi. S tem je dokazana demagogija Jugoslovanskega kluba, ki se drzne varati javnost in z neresničnimi poročili slepiti ljudstvo z uspehi, ki niso njegovi. Resno je treba poudariti še to, da se je poslanec Vesenjak, oziroma njegova stranka, ki hoče biti zastopnica kmetskih interesov, postavila v finančnem odboru naravnost proti kmetskim interesom ter se zavzela za to, da bi se carina na pluge, kose in druge poljedelske predmete ne znižala. Jugoslovanski klub torej ni dosegel le nobenega uspeha, marveč ie interese slovenskega ljudstva stavljaj v nevarnost. Če bi Demokratska zajednica ne imela večine v finančnem odseku, bi Jugoslovanski klub s svojim postopanjem ljudstvu močno škodoval. — Zopet rekonstnikena. LDU B e o- grad, 29. avgusta. Po današnji seji so se začela med strankami pogajanja o rekonstrukciji kabineta, oziroma o sestavi novega koncentracijskega kabineta. Pogajanja se bodo nadalievala, ako treba, vso noč, ker se vse stranke strinjajo v tem, da mora biti jutri situacija pojasnjena. — Plebiscit Maribor - Radgona? Maribor, 29- avgusta- Danes tu sem došli nemški listi — med njimi rudi dunajska >Zeit« se več ali manj obširno bavijo z zadnjo nemško tolažbo o plebiscitu, ki ima. mejo Nemške Avstrije raztegniti preko Radgone in Maribora do Drave- Ponolnenra plebiscita za celotni mariborski okraj se Nemci -o ved a branijo- Glasovali naj bi samo mesti Maribor in Radgona — torej pravcati anienm glasovanja, kakor si ga more izmisliti samo nemška duša- Istotako zavračajo misel, da bi se glasovanje Maribor strnilo s koroško cono A- Razumemo! Najnovejše vesti iz Gradca pojo slavo Tittoniju, ki se za nemško izgubo v Južno Tirolski hoče na škodo Slovanov revanžirati na ta n ■ in. da najhujšim vsenemškim hujskačem v Gradcu za trenotek zamaši usta« Resneje podlage vse nemške vesti o plebiscitu — vsaj za to pot — za nas še nimajo, in da ni ž njimi naše vzračje prvi okužil ljubljanski list >Junoslavija«:. bi se sploh ne izplačalo o takih vesteh v naši javnosti razpravljati- — »Das sudslavisehe Chaos«. Pod tem naslovom prinaša graški >Tag-blatt< od 27- t- m- na uvodnem mestu obširno — in kar je pri tem listu izredna izjema — iz nemškega stališča namreč še precej stvarno kritiko o splošnih političnih razmerah v Jugoslaviji- Svoj nazor o obstoju Jugoslavije kot troje-dinega kraljestva vtemeljuje člankar v stavku: >Das heutige Jusroslavrien steht und fallt mit den serbisehen Bajo-netten-< V splošnem člankar razvija kratko zgodovino ujedinjenja in pravi, da smo bili mi Slovenci od nekdaj za federativno zvezo, dočim so Hrvatje v enomer sanjarili le v Veliki Hrvaški, kjer je ban igral malone kraljevo vlogo, kar je danes postalo brezpomembno z vplivom stolice Zagreba vred. ki se danes mora klanjati Beogradu- To ponižanje Hrvatov poraja nesoglasje med Srbi in Hrvati. Temu v nasprotju smo se mi Slovenci v novejšem času z dr-Korošcem — v izrecnem nasprotju z dr- Krekovo idejo — popolnoma vdi-njali Beogradu- Glede razmerja Beograda do Bosne — Hercegovine in Črne gore vidi člankar same nevzdržljive zmede, eni ko drugi, da se branijo cen- } tralizmu, da se z Mohamedanci postopa kot z brezpravno rajo. Črna gora pa se sploh vpira ujedinjenju- Precejšnji del sestavka je posvečen seveda tudi Pro-tiću in zlim vplivom njegove vlade- Ob zaključku izraža člankar mnenje, da bodo volitve temu kaosu napravile konec- Izkazalo se bo, da je nemogoč obstoj Jugoslavije na podlagi centralizma, ker proti takemu obstoju govore politična, gospodarska in verska nasprotja- To spoznanje ^e svita tudi že v Beogradu- Mogoč pa je obstoj države na federativni podlagi? Gotovo pa je. da bo država J3HS še dolgo obstala kot naj-nemirneje balkansko ognjišče Evrope-— Tako skrbijo naši ljubi sosedje za nas- Kaj ko bi hoteli to skrb obrniti prav temeljito sami nase? — Že zopet ŠusteršiČ! »Venkov« z dne 14. t m. prinaša pod naslovom »Kdo dela za Habsburgovce?« zanimiva razkritja o prevratu na Madžarskem. Priprave za habsburgovski prevrat na 1 Madžarskem so se pričele že kmalu po | Kuhnovem nastopu. Glavno vlogo so igrali bivši madžarski plemenitaši. dunajski krščanski socijalci in madžarski ter jugoslovanski krščanski socijalci, torej vsa bivša klika na dunajskem dvoru. Tudi dunajski židovski tisk je bil vprežen. Vse mogoče so poskušali zanesti propagando tudi na Češko, ni jim pa uspelo, kakor jim je uspelo na Dunaju, na Madžarskem, na Slovenskem, Poljskem, celo na Slovaškem in zlasti v Švici. Glavne osebe v tej igri so bili Szmerecsanv, Bathvanv. Palffv, Palla-vicinv, Aladar, Zichv, Hrvat major Sti-petič. bivši frankovec dr. Gagliardi, cela klika črnih duš avstrijskih iz Zagreba z dr. Saksem in Klobučaričem ter velite Smota ZUgau ftfc Gagliudi te iskal 1 stike celo v Pragi. Z druge strani pa je deloval v tem zmislu, sklicujoč se na stike med Čehi in Jugoslovani Štepan Radič. Frankovska klika v dogovoru z madžarskim plemstvom je delala na to, da bi razdvojila Hrvate s Srbi, Slovenci in Črnogorci. Končno so se posluževali tudi boljševikov. Med tem sta Szmerecsanv in dr. Gagliardi hotela zaprositi češko vlado, da bi smeli zbirati na slovaškem ozemlju isko, ki bi skup%j s Čehi udarila na B« mpešto. Posredoval je Zazvorka. I er >e pa češka vlada v take stvari ni hotela spuščati, ni prišlo do oficijalne ponudbe. Češka vlada je vedela prav dobro, da gredo niti tega načrta v Švico do Zite in Karla in da je pričel v imenu Hrvatov, oziroma Jugoslovanov, obiskovati avstrijski dvor dr. Šusteršič, da se je mudil tam knez Win-dischgraetz in da nastopa znani Loeuff kot kurir ter da imajo vsi ti stike s Češkim plemstvom, k{ se je opiralo na grofa Seilern, na moravska magnata Stern-berga in Czernina ter na polkovnika Cunnninghama. K : bila češka vlada navidezno sprejela ponudbo Habsbur-govcev, bi se ji bilo posrečilo zajeti vso to družbo ter bi si bila stekla velikih zaslug tudi za madžarski narod. — Krajevni odbor narodnega sveta v Vetrinju pri Celovcu naznanja, da se narodni shod v Vetrinju. ki je bil določen za 7- september, preloži za 14 dni-Natančnejše poročilo o tej prireditvi objavimo pravofasno- — Avdijenca. LDU Beograd. 29. avgusta. Prestolonaslednik regent Aleksander je sprejel včeraj v avdiien-ci bivša ministra Gosrinčarja in Nin-Čića. — Nadaljevanje ankete o rekom-penzacijskem dogovoru z Nemško Avstrijo. Beograd, 29. avgusta. V nadaljevanju ankete o rekompenzacijskern dogovoru z Nemško Avstrijo je najprej rfeiriral dr. Slokr.r o načrtu pogodbe. V pogodbi so našteti vsi izvozni predmeti, ki jih mislimo nakupiti v Avstriji. Debata se je sukala na zadnjih sejah predvsem okrog vprašanja, kako naj se določiio cene žitu, ki ga bo km ila pri nas Avstrija, tako. da ne bo mogla Avstrija s svojimi monopolnimi uredbami še tudi zaraprej določati cene našemu žiru, kakor je to delala v nretekli sezoni. Po dolsci debati ie anketa sklenila, naj določa cene žitu. namreč v Nemški Avstriji, stalni anketni odbor, ki se mora pri tem ozirati na mednarodne žitne cene. Dr. Slokar je v imenu vlade obljubil, da bodo izražene želje, kolikor največ mogoče vpoštevane pri končni redakciji pogodbe z Nemško Avstrijo. Nato ie anketo zaključil. — Na anketi so bili zbrani zastopniki trgovskih in gosnodarskih organizacij vseh pokrajin naše države. Gospodje so bili ves čas svojega bivanja v Beogradu v zelo ozkih stikih in bo anketa že zaraditega velikega pomena. Odstranjenih ie mnogo nesporazumljenj in predsodkov in s tem uglajena pot za dobre notranje trgovske zveze. Upati je, da se doseže popolno enotno postopanje proti zunnniemu trgu. — Khuen - TTedervarvjeva posestva pod sekvestrom. O s j e k, 29. avgusta. Vlada ie postavila pod sekvester tukajšnja ogromna posestva bivšega bana grofa Khuena - Hedervarvja in njegovega sorodnika grofa Khuen-Ba-lassvja. — Krali Nikrta še vedno ne da miru. Pariz, 29. avgusta. Listi poročajo, da jc takozvani »črnogorski ministrski svet črnogorskega kralja« vložil r»ri mirovni konferenci ugovor, ker Srbi še sedai niso izpraznili dežele in stolnega mesta Cetinja. . — Izkazi srbskega »Rdečega križa«. B e grad, 29. avgusta. Poizvedovalna pisarna srbskeka »Rdečega križa« je uredila dosedaj sprejeti ma- j terijal o srbski vojski in o drugih državljanih v vjetništvu in bo v kratkem izdala seznam onih, ki so v tujini umrli. ! — Amerika ponuja Jugoslaviji po- j sojila. Beograd, 29. avgusta. Kakor poročajo iz Pariza, so ameriški poobla- j ščenci v Parizu obvestili zunanjega j ministra dr. Trumbiča, da je Amerika pripravljena, priskočiti Jugoslaviji na pomoč z ugodnimi posojili. — Italija. V zadnjih dneh se širijo govorice, ki so ne samo fantastične, ampak tudi skrajno škodliive. Da so govorice, ki hočejo prenesti laško fronto kar do Nabrežine, fantastčne, o tem bi bilo odveč zgubljati kako besedo. Saj ne bi to pomenilo nič več in nič manj, kakor da se hoče Italija odpovedati prostovoljno ne samo tem, kar ji zavezniki odrekajo, ampak tudi temu — kar ji naravnost dovoljujejo. Kdor pozna laški glad, se mora temu naivnemu optimizmu samo smejati. Italija, ki je šla v vojno šele, ko je imela črno na belem zagotovljeno toliko in toliko tujega ozemlja, ki je igrala celo vojno dvojno igro iz strahu, da ne zgubi, kar ji je bilo zagotovljeno, ki je po nepričakovani »zmagi« kar na enkrat videla, da je vse še premalo in odšla vsled tega s konference, ker niso mogli zavezniki zadovoljiti njenega pohlepa v vsem obsegu — ta Italija naj bi naenkrat postala velikodušna! In navzlic gospodarskim krizam, ki jo pretresajo, drži Italija milijonsko armado pod orožjem — samo zato, da lahko pokaže ob primernem trenotku — velikodušnost! Takozvanih »tatarskih novic« je bilo že v začetku vojne toliko, da je bilo upravičeno upanje, da ne bomo prenesli tega rekvizita svetov- oi»ta — tudi k mirno doba ZarcofigJ tega, če zameni mogoče en polk svojo pozicijo, ne gre kar naenkrat prestavljati demarkacijske črte kar tako poljubno. Pomisliti je treba, da bo prišlo tudi Jadransko vprašanje enkrat do definitivne odločitve. In vsaka država ve, da bo odločitev tem boU ugodna v njen prilog, čim več povdarka da lahko .s svojimi — bajoneti. Ker pa je danes znano, da so nastali upori celo med tako discipliniranim vojaštvom, kot je angleško, kdo se bo potem čudil, če se kažejo podobni pojavi med italijanskim, ki ni nikdar stalo na posebni višini discipline. ! i je bilo sito vojne že pred koncem — fn ga držijo danes na fronti samo še ,s silo. In če Italija zamenjava polke, ki se ji ne zde varni v slučaju, če ne pade odločitev po diktatu velesil — je to za nas dobro, ne smemo pa pričakovati čudežev in izgubljati živcev1. — Jasno je, da tako govorjenje, ko se izkaže, da je brez podlag provzroča depresijo. Naš zapadni problem pa je tako resen, da ga bomo rešili samo če ve cel narod, — kaj hoče in ne pričakuje rešitve od italijanske velikodušnosti ampak od svoje lastne moči — P. P. — Italija na Ogrskem. Pod naslovom »Italija in Habsburžani« objavlja »Corriere della Sera« zanimiv in značilen članek o položaji' na Ogrskem. Postavlja celo rešto vprašanjev o laški politiki in splošni antantnj politiki na Mad-jarskem v zadnjih mesecih. Evo nekaj odstavkov: »Proti podonavski konfederaciji so se krepko branili Čehoslovakl in Jugoslovani. (Opomniti je treba, da jim je »Corriere« očital, kakor bi bili pristaši tega načrta.) Kaj pa Italija? Službena Italija je storila najprej usodni pogrešek, da je gledala po strani združitev Slovencev in Hrvatov s Srbi, kakor da ne bi korenita ločitev Hrvatov in Slovencev od Srbov pomenjala naravnost obnovitve državnega organizma, ki je bil in bi bil naš smrtni sovražnik... Eno stoji trdno, namreč da so se priob-čevale in se še nadalje priobčujejo v zapadnem tisku za nas sramotne vesti, posebno v angleškem tisku, o ponašanju naših voiaških in diplomatskih činiteb'ev na Ogrskem. Navajajo se gotova imena, pripovedujejo se natančna dejstva. Oficijelna Italija se obtoža, da je pihala v ogenj madjarskega šovinizma, da ga je ščuvala in vodila zoper nove narodnosti. »Journal des D ebatsc* zavrača italijanske trditve o antantini politiki ter pozivlje, naj »Corriere» opredeli laško odgovornost v nadvojvodovem državnem preobratu v Budapešti. Ali bodo Čeho-slovani sami ugovarjali proti ustoličenju Habsburgovce v? Peštanska kriza je po mnenju milanskega lista za laško vlado in delegacijo izvrstna prilika, da opraviči svojo politiko. P. P. — Irredentismo adriatlco, corrtribu-to alla discussione sui rapporti austro-italiani je naslov knjige, ki io je spisal socijalnodemokratični publicist Angelo Vivante. Knjiga prihaja na podlagi zgo-dovinkih, političnih in etnografskih raz-motrivanj do zaključka, da Italijani z nasilno asimilacijo Primorja nikdar ne bodo dosegli svojega cilja. Vivante priznava in dokazuje v svoji knjigi, da Trst do leta 1848. ni čutil prav nič italijansko, marveč je bil samo »zbirališče treh sosednih narodov« v trgovske svrhe. Niti list »Favilla«, ki je izhajal tja do leta IS46., ni mogel vzbuditi v Trstu italijanske narodne zavesti. Celo do leta 1-861. italijanski irredentizem ni imel sreče. Voditelji nacionalističnega gibanja sami si niso bili na jasnem, kaj hočejo. Eni so zahtevali Sočo za mejo, drugi Trst, med temi tudi Mazzini, in tretji Postojno. Camillo Cavour se je o Trstu izražal, da je treba Italijanom tam sejati, da bodo njih otroci enkrat želi, sicer pa je bil nam Slovanom toliko pravičen, da je priznaval »plemenitost« naše borbe. S tem je Cavour sam priznal, da Trst ni bil italijanski niti še ne leta 1860. Tudi je priznaval, da je večina prebivalstva ob obali slovanska, dasiravno meče Slovence, Hrvate, Srbe in celo Madžare v en koš kot nemška ljudstva. Leta 1865. je pisal italijanski ministrski predsednik Lamarmora: »Izjaviti moram, da si mislim pod italijansko posestjo poleg Benetk tudi italijanski del Tirolske. Na Trst nisem nikdar mislil..., ker četudi je Trst po ieziku in po običajih bolj italijansko, kakor nemško (?) mesto, so interesi tega mesta, ki je eminentno trgovsko, tesno zvezani z Nemčijo. Se več, to mesto je obkoljeno od slovanskih in nemških ljudstev, ki nočejo imeti nikakih poslov z Italijani, izvzemši trgovskih, ki jih žele eni. kakor drugi čimbolj pospešiti, ne da bi pri tem prišli do kake interesne skupnosti. Ko bi Trst slučajno pripadel Italiji, bi ta posest bila za našo kraljevino polna težkoč in velikih nevarnosti.« O nemštvu Trsta je Lamarmora sam dvomil, zato je postavil tja svoj (?). Irredentisti so na usta poslanca Molinarija nato napadli ministrskega predsednika ter se je v italijanskem parlamentu prebral celo nekaki protest primorskih irredentistov in tržaških »uglednih meščanov«. Takratni tržaški župan Porenta je zaradi tega protesta v mestnem svetu predlagal avstrijskemu cesarju vdanostno adreso ter obsodbo tega protesta, a je s svojim predlogom propadel s 15 glasovi proti 42 mestni svet. Pri novih volitvah je zmagala vladna stranka. Leta 1873. so bile italianske irredentističnc želje zlasti v; Italiji sami zopet močnejše. Nekateri italijanski politiki so bili celo za to, da naj se Avstriji za to, da odstopi Italiji Tren-tin in Trst, prepusti ves balkanski polotok. Tako je irredentistično razpoloženje glede Trsta valovilo gor in dol tja do zadnjega časa, nikdar pa ni doseglo elementarne sile. — Ker nam omenjena knjiga ni prišla v roke, posnamemo te podatke po »Eidnosti«. — Ponižna vprašanja na glavne činitelje mirovne konierence v Parizu. 1. Je-li poslala Antanta Italijane okupirati Primorje, posebno reško okolico, tudi iz razloga, da ekspioatirajo zemljo in narod — uničijo vse, kar jim pride pod roko? 2. So li naša polja vojaška vežba-lišča: za pletenje žičnih ovir, kopanje strelskih jarkov, kavern in prevračanje drugih italijanskih vojaških kozolcev, ki bi bili na mestu samo v času najhujših ofenziv? 3. Naše hiše so že devet mesecev vojašnice! Koliko časa še? Tega smo do grla siti in naitrpkeje občutimo! AH ima Italijan pravo, da se Šopiri »po naših bivališčih in zapoveduje liki hišnemu gospodarju, kateri mora molčati In se — klanjati gospodu. Plača liro> (v kronah) za sobo in dan, škode pa naredi za*dve, tri, štiri (lire). Si briše svoje nesnažne čevlje po divanlh in tapeciranih stolih ifd. itd.! 4. Ima li Italijan pravico, da razpolaga z našimi cisternami? Italijansko vojašt^> je po vednih šovinističnih inštrukcijah (seveda s strani predpostavljenih poveljsiev!) tako impertinentno, da brani lastnikom cistern zajemati vodo iz njih, brani napajati živino tam, kjer jo je napajal seljak stoletja in kjer ni daleč naokoli sicer nobene vode! To zadnje velja posebno za planine. 5. Je li dovoljeno z obzirom na točko 4. in druge pravice prebivalstva do lastne zemlje (niiv, travnikov, vrtov itd.), da Italijansko vojaštvo izzivalno pri vsakem prigovoru in pritožbi naroda naglasa: to je — naše? »Naše« — češ, mi naredimo s tem, kar hočemo!! Ali ni to impertinenca prve vrste?! *In če ji prigovarjal, ti obljubijo takoj — Trst... 6. Kako daleč sega pravica Italijanov vporabe orožja? Smejo li preko demarkacijske črte z orožjem?, Kdo jim je dovolil Uoditi na lov preko demarkacijske črte? Kdo jim dovoljuje lov znotraj demarkacijske črte? Od kje jim pravica uničiti, pobiti in pojesti zad-ni komad divjačine? Od kje pravica po-streljati ptice pevke?, da si namažejo z njimi svoj vedno lačni goftanec. — Ali ni dosti, da so Italijani pojedli že vse debelejše mačke in polovili mlade pse? Mački so baje delikatesa na Siciliji. V tem zmislu se je izrazit italijanski kape-tano Sicilijanec, kateremu se nič Čudno ne zdi. jesti mačka. Dober tek! — Lov kjerkoli si bodi, je last države, občin, posameznikov, društev itd. itd. Vsak nepoznanec, ki lovi — krade. Je li ta kraja dovoljena? Jo H Italijani utemeljujejo morda s stereotipno besedo: to je naše?! Glej točko 5. — Imajo li Italijani municijo za to, da streljajo ob demarkacijski črti, preko in znotraj nje za zabavo in kratek čas — vse, da ogrožajo pešce in živino po potih in stezah, kosce in žanjice trave po planinah in logarje po gozdu? Norec ima srečo, pravi pregovor; je pa sicer že več slučajev, da je itafrjanska kroglja iz puške udarila tik človeka ali živine v zemljo ali kamen. Na prigovore se. vojaščina oslovsko neumno in zlobno smeje. 20001etna kultura!! — 7. Je li morda Italijanom dovoljeno, da baš na temelju te njihove »ve-leslavne« 20001etne kulture proglašajo naš jezik za jezik barbarov, da mnogokrat kar nočejo, da slušajo človeka, ki se pritožuje v svojem jeziku, da se mu rogajo in pri tem prodajajo in vsiljujejo svojo Italijanščino? Mi zahtevamo, da se spoštuje naš jezik, se nas nagovarja v maternem jeziku, Če ne drugače, potom dostojnega tolmača. Ako pridemo mi tja v Rim, nam gotovo ne bo nikdo v našem jeziku odgovarjal — samo mi naj na naši domači zemlji odgovarjamo Italijanom italijanski! Če mislijo voditelji pariške mirovne konference, da bode narod te neslanosti Itahjanov še dolgo prenašal, se jako motijo. — Kdaj pade pravzaprav odločitev v reškem in jadranskem vprašarrju. Pariz, 29. avgusta. »Chicago Tribune« piše: Ameriški član italijanske delegacije na mirovni konferenci nas le mformiral, da ne bo nikake odločitve v reškem in jadranskem vprašanju preje, predno ameriški senat ne pokaže svojega mnenja in dokler se ne izjavi, ali hoče Amerika postati aktivni član zveze narodov ter spreleti nonu-deni ji mandat v Turški. — Tirtoni se je o stvari baje že sporazumel z Veni-zelosom in Clemenceaujem. sedaj se pogaja z Balfourom in upa, da se bo sporazumel še pred svojim od potovanjem v Rim, ki je določeno za ponedeljek. — Kako so državniki že sami siti mirovne konference. P z. r'i z, 29. »avgusta. »Chicago Tribune« poroča, da je Balfour izrazil željo, da se čim prej oprosti od mirovne konference. Venl-zelos želi. da se v najkrajšem času vrne na Grško. Radi tega je upat), da se pospeši delo in da se mirovna konferenca zaključi, čim — Renska republika. LDU. N a u e n, .29. avgusta. (Brezžično.) O združitvi neodvisnih socijalnih demokratov v K6lnu, Wiesbadnu in v Palaciji s kapitalističnimi in klerikalnimi življi v svrho ustanovitve renske republike, se poroča listu »Vossische Ztg.«, da je na programu renske republike stoječa s francoskim kapitalom bogato podprta gospodarska zveza sprejela neodvisne socialiste za člane. Ti neodvisni socialisti dobivajo po nenavadno nizkih cenah živila. Francija skuša zapeljati tudi večinske socialiste pprenskjh pokrajin, da doseže na ta način zaželjeno rensko republiko. Večinski socijalisti so pa prodajo svojega političnega prepričanja za cena živila odronili. V sindikalni skupščini vviesba-denskih neodvisnih socialistov je izjavil predsednik, da so sindikalisti politični pristaši neodvisnih socialnih demokratov. Njim je vseeno, ali je njih vlada francoska, španska, angleška aH nemška. Zahtevajo le svobodno rensko državo s ceninimi živili. Zato je njih geslo: Proč od Berolina! — Amerika in Turčija. Pariz, 29. avgusta. »Agencia Radio« poroča iz Aten: Iz zanesljivega vira se javlja, da je ameriški politični komisar v Turški predal turški vladi \Yilsonovo brzojavko, v kateri ta poziva Turško, da vduši takoj pokole Armencev. Ako turška vlada ne bo takoj podvzela vse potrebne korake, bo predsednik \Vilson umaknil enajsto svojih 14 točk. v kateri zahteva, da se ohrani muslimanska suvereniteta v povsem turških krajih. — Razkrtja Bela Kuna, E a r i z, 29. avgusta. »Agence de Balcan« poroča iz Dunaja, da se je bivši madžarski diktator Bela Kun izjavil, da so njegovega padca krivi njegovi vojaški svetovalci, ki so odklonili načrt, izdelan od bolgarskega generalnega 'štaba na kombinirano akcijo proti zaveznikom. Bela Kun potrjuje, da je obstojal taiefi sporazum med Sofijo in Budimpešto in da so ta dogovor podpisan odposlanci Gešova, a pripravili vse potrebno Tančov in Stambuliski. Madžarski in bolgarski boljševiki bi morali po tem načrtu obenem vpasti na raznih kraiih v sosedne države ter se združiti. Iz Sofije so garantirali uspeh, ako se stvar naglo izpelje s paralelnimi boljševiški-mi akcijami v Bukarešti in Beogradu, Celo akcijo so pokvarili madžarski č"strdki, ki so hoteli napasti sami. Kanticu tfomovinaT Reka ne bo laška. LDU. Trst, 28. avgusta. Dopis milanskemu »Secolu«, datiran z dne 27. t. m. iz Rima, poroča: V prihodnjih sejah bo moral italijanski ministrski svet sestaviti vladno izjavo o zunanji politiki. Ta vladna izjava bo "gotovo nudila mnogo težkoč. Iluzija, s katero je prepregla preišnja vlada deželo, je zadobila take korenike, da še danes marsikdo misli na velike teritorial-jne pridobitve. Vendar pa že nekateri usti dvigajo svoj glas, razburjeni vsled zadnjih vesti, ki prihajajo iz Pariza in .katere se z druge strani tudi skladajo •z informacijami in vtisi, ki lih je prinesel zunanji minister Tittoni na svojem ■povratku iz Pariza v Italijo. Sedaj je znano, da so razni italijanski problemi vsled pomanjkljive nakhlonjenosti zaveznikov oziroma vsled brezbrižnosti Basih zastopnikov postali zelo ogroženi; od naših novih delegatov rudi ni mogoče pričakovati čudežev. Pred vsem pa vzbuja eno vprašanje največ bolesti: to je vprašanje Reke. Sanje Italije in Reca-nov se ne bodo uresničile, zakaj Reka ne bo združena z domovino. Manifestacije zvestobe in patriotizma, ki jih je vprizorilo reško prebivalstvo ob priliki odhoda brigade grenadirjev, so ganile Italijo in bodo nudile vladi povod, da 'opetuje svoja bratska čustva v prifeg Reke. Tudi ne bodo izostale slovesne patriotične manifestacije parlamenta o priliki izjave ministra za zunanje posle, ko se bo razpravljalo o mirovnih pogojih. Tržaška razprava. LDU. Trst, 25. avgusta. Kazanska razprava proti udeležencem na izgredih dne 3. in 4. t m. se nadaluje. Včeraj, 24. t m„ je bila razprava proti uslužbencu cestne železnice Ivanu Sklavniku, ki je obdolžen, da je hujskal svoje tovariše k stavki in se upiral pozivu karabinjerjev, da nadaljujejo delo. Obravna se je vršila tudi prosti-delavcu Josipu Bružiču, obdolžene- da je kričal: »Živela revolucija! Po-bijmo te karabinerske surovine!« nada-;ije proti zidarjema Ivanu Skilanu in Josipu Mikiavcu, obtoženima, da ista z dne 4. avgusta skupno z dru-jjmt tovariši zahtevala zatvoritev restavracije »Ferdinando*. Ob tej priliki ;Echo de Pariš« javlja, da je ■vrhovni svet opustil misel, sprejeti v nemško -avstrijsko pogodbo gotove klavzule, ki bi ovirale priklopitev k Nemčiji- Spoznali so, da bi v takem pri-■mi ninmff i Hrkr-*wi-u-j tm mk nanožrri List meni, da bo pogodba v soboto zjutraj gotova- Mirovni pogoji za za Avstrijsko republiko. LDU. Dunaj, 28. avgusta. (DKU). Po vesteh, ki so došle te dni Državni kancelar dr. Renner se odpelje v ponedeljek, če bodo pogofl dotiskanL ali pa s prihodnjim ententnitn vlakom na Dunaj. Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. Položaj na Madžarskem-' LDU-Ljubljana, 29- avgusta. Brezžična postaja v Naunu poroča: Dunajska poročila o podrobnostih pri začasnem odstopu nadvojvode Jožefa in pri zopetnl sestavi ministrstva Friedrichovega na Ogrskem zbujajo nov sum nemških republikancev- Agenti entente v Budim--ii in na Dunaju podpirajo namen ogrskih mogotcev, dobiti v novi narodni skupščini večino za habsburško upraviieljstvo na Ogrskem- Konservativno nemško časopisje potrjuje, da deluje ogrska monarhisti ena večina pri volitvah za narodno skupščino, zlasti v čisto madžarskih komitatih nižine med Tiszo in Donavo- Zmago takih stremljenj pospešujejo francoski politiki, ki žele ustanovitev protinemške donavske zveze- Prepreeenje priklopitve Nemške Avstrije k Nemčiji je tem politikom |e začasen uspeh na poti k donavski federaciji- Zastopnikov te politike nikakor ne straši možnost, da bi povratku k monarhiji na Ogrskem mogle slediti podobne nove tvorbe v Nemški Av>triii in v Nemčiji. Francoski impe-rialisti bi rajši videli razkroj Nemčije v vrsto manjših, slabotnih monarhistič-nih" stvorov, kakor pa zagotovljeno bodočnost velike svobodne nemške države- Na tej podlagi presojajo na Nem-škm tožbe, ki se v francoskem časopisju in v debatah parlamenta o versaille-ski pogodbi ponavljajo tako pogosto-ma- tožb^ d* ni dosežen pravi vojni smoter Fran ife, namreč razkroj državne ero*e x-;rnciie, marveč da je po ustavnem delu weimatske narodne skups-M^ I celo iluzoren- Iz Ogrske Nadvojvoda ]e šeL ker mu Zaveznk ne morejo zaupati: z njim ne sklenejo miru, nočejo preskrbi jeva ti dežele, niti pripoznati volitev pod njegovim predsedstvom. Seveda se Enten-ta na ta način vmešava v notranje zadeve Ogrske. Opravičuje svoj korak s tem. da treba dati Madjarom samoodločbo, ki ie bila spričo nadvojvode v opasnosti. Ob tej priliki je čita! Louis Barthou Washingtonovo pismo na La Fayetta: »Jaz menim, je pisal L 1778 u stanovnik ameriške neodvisnosti, da ima sleherni narod pravico določiti vladavino, od katere upa največ prospeha, dokler ne krši nobene pravice in ni nevarnosti za druge dežele. Tudi mislim, da ni nobena vlada opravičena vtikati se v notranje zadeve kake države, razven za lastno varnost« Habsburška obnova v Pešti pa bi ogrožala breskrbnost Aliirancev. kajti potegnila bi za sabo druge vzpostavitve in obrezuspešila evropski mir. Se več: ako naj Ogrska neha biti nevarnost za ostale dežele, ji je treba pomagati pri celi družabni preuredbi. Dokler bo Ogrska pod peto veleposestniškega plemstva in drugih privilegiran cev, bo nezmožna prilagoditi se novimi časom. Zemlja se mora razdeliti. Kmetje, k: so v ogromni večini madiarskega naroda, naj postanejo državijani. Ta emancipacija poljedelskega prebivalstva se mora začeti čimprej. Ne pozabimo, da ie svetovno vojno pro-vzročil v znani meri skoro fevdalni sestav grofa Tjsze . . . Ententa hoče skleniti z ogrskim ljudstvom trajen mir. Pogajala bi se s slednjo viado, katero bi podpirala svobodno izvoljena skupščina. Toda vprašanje je, ali se bo taka vlada vdala in sprejela mirovno pogodbo, ki dovzame po štetju nekega ogrskega publicista: 68% ozemlja (nevštevši Hrvatske in Slavonije). 60% stanovništva, 61% polja, 66% živine, 62% železnic, 79% gozdov. V ostalem kako pa naj se ne odvzamejo vsa ta bogastva Madia-rom, ko so last in posest Romunov, Ce-hoslovakom, Jugoslovanom? Nekateri so prepričani, da bi se dalo z republiko Ta ž je razpravljati nego z nadvojvodo. To je dvomno. Kossut je bil na čelu republik, vlade, vendar ne bi bil nikdar dovolil razkosati Ogrsko. Sedanji madj. republikanci niso nič manj resignirani mimo njega. Kaj pa socijalisti? Ti imajo svojo oporo v številnih peštanskih delavcih: a čim ne bo več Pešta umetno glavno mesto tolikšnemu teritoriju, izgube tam delavci zaslužek in ministri voiilce. Kaže, da se bodo Madjari upirali sedanjemu miru. Kako? Z nepod-pisom, z vstajo, z novim državnim prevratom, ali z novim valom bolješevi-štva? Mnogo bo odvisno od Nemčije. Torej treba previdnosti. >Ce hočejo zapadne velesile vsiliti Madjarom svoje sklepe, se morajo opirati na vojaško pomoč treh sosednjih narodov, zlasti ker se Amerika ne mara več vtikati v evropske razmere«, pravi Temps. — P. P. Boli prod boljševikom v Rušili. L o n d o n, 29. avgusta. Kakor poročajo iz Rusije z dne 26. avgusta, napredu-I ftfp DiaOtioom čete na edi čdl z liko hitrostjo. Boljševiki v Ukrajini so demoralizirani. Odeso so zavzele čete generala Djenikma s pomočjo proti-boljševiškega meščanstva. Operacije so vodili častniki angleških vojnih ladij, k! niso stopile niti v akcijo. LDU. Pariz, 28. avgusta. DKU). »Temps« javla iz Helsingforsa, da vojaški krogi krogi potrjujejo vesti o obstreljevanju Kronstadta. list poroča dalje, da se je začela na vsej karelijski fronti ofenziva proti boljševikom. LDU. Dunaj, 28. avgusta. (ČTU). »Korrespondenz Rundschau« poroča Iz Stockholma: » Ruska ja 2izen« potrjuje senzacionalno vest, da je bil znani ruski general Brusilov, bivši poveljnik ruske armade na južni fronti, imenovan od svoje vlade za generalisima in da je prevzel poveliništvo rdečih čet v boju proti ukrajinskemu generalu Petljuri. General Brusilov začne že v najkrajšem času ofenzivo proti Petljurovim četam in bo stremel za tem, da izžene ukrajinske čete iz Južne Rusije. LDU. Berlin, 28. avgusta. (CTU>. Telegraphen - Kompagnie javlja: »Ber-liner Tageblatt« doznava iz Stackholma, da so bolješeviki zopet osvojili Pskov. Usoda ruskega oddelka, ki je bil v mestu zajet, ni znana. Proti boljševikom. LDU. L y o n, 29. avgusta. (Brezžično^. »Petit Parisien« ve povedati o novih uspehih Romunov ob Pmestru. Baje so rdeče čete v jakosti prbHžr-^ 20 polkov obkoljene. Javlja se tudi. da so romunske in poljske čete vzpo nvjle neposredno medsebojno zvezo. Volitve v Bolgariji- LDU- N a u e n, 20. vsrusta- (Brezžično-) Pri volitvah v IV.gariji so zmagali socialisti in je propadla dosedanja vojaška stranka- Po angleškem poročilu so se pomnožili mandati zmernih socialistov od 59 na 124, komunistični mandati pa od 10 na 47- Vojaška stranka, ki je imela do sedaj polovico vsega bolgarskega parlamenta v rokah, ie ohranila le en sedež- U nedeljo, 31. avgusta vsi v Borile! Sokolstvo. Sokolski zlet v Borovlje- Predsedstvo >Gorenjske Sokolske Zupe< preskrbelo je za zlet v Borovlje posebni vlak. ki vozi tja in nazaj- Odhaja iz Ljubljane — državni kolodvor — točno ob pol šestih in pripelje v Borovlje po deveti uri- Zvečer ob osmi uri pa se vrača in dospe v Ljubljano o polnoči-Vožnja stane rja in nazaj 32 K 25 v- Za vožnjo s tem vlakom veljajo le posebne legitimacije, ki jih je izdala gorenjska župa- Ljubljanski izletniki jih dobe tekom današnjega dne v pisarni >Slov. Sokolske Zveze< v Narodnem domu I-nadstropje proti vplačilu voznine-Kdor se želi zleta udeležiti, naj se žuri za legitimacijo, ker jih je za Ljubljano na razpolago le par sto- Sokolstvu, kakor tudi civilnemu občinstvu priporočamo ta zlet, ki je velikega narodnega pomena- Zbiramo se takoj po peti uri pred državnim kolodvorom- Na dano znamenje zasedemo vozove- Skrbite za okinčanje voz, praporce s seboj! Na bratsko svidneje! Zdravo! Pri javni telovadbi ljubljanskega Sokola, ki se vrši jutri v nedeljo, dne 31- t- m- na prostoru >S- K. Ilirije« naproti drž- kolodvoru v Šiški, bode izvajalo 16 izbranih telovadcev prvikrat >Naprej< telovadno skladbo po D- Jenkovi slovenski himni s spremljevanjem vojaške godbe- Opozarjamo tudi na telovadne plese, ki ee bodo izvajali na novo naštndirani in izpopolnjeni. Telovadni spored konča z veliko skupino vseh telovadcev, telovadk in naraščaja Sokol Moste, Jutri, v nedeljo ob 15. uri javna telovadba in ljudska veselica meščanskega Sokola nasproti LeoniŠČa. Postajališče cestne železnice. Sokol I« vabi bratsko članstvo, da se po možnosti udeleži pomenljivega sokolskesra zleta v Borovlje- Legitimacije za posebni vlak dobe se danes do 7-zvečer v Zvezni sobi v Narodnem domu-Zbiramo se zjutraj ob 5- pred državnim kolodvorom- — Članstvu, ki se tega zleta ne udeleži pa priporočamo, da po-seti javno telovadbo Sokola v Mostah, ki se vrši v nedeljo popoldne ob 3. Bratom Moščanom. ki se radi odzivljajo našim vabilom smo dolžni posete bratsko vračati- Zbirališče vseh, ki pojdejo v Moste je pred Mestnim domom ob 2- popoldne- Kdor ima kroj v kroju! — Tudi Ljubljanski Sokol nas bratsko vabi na svojo javno telovadbo- Svetujemo, da se udeležite te prireditve dopoldan, popoldan pa one v Mostah, pa bo za vse prav- Zdravo! Odbor« Zlet ljubljanske sokolske šope se vrši dne 7- septembra na Viču- Po dolgoletnem neprostovoljnem brezdelju, k kateremu je bilo obsojeno Sokolstvo, bode to prvi večji nastop ljubljanske župe- Prvikrat se zberemo zopet vsi, da premotimo svoje vrste in določimo smer za nadaljno delovanje- Prvi nastop naj bo pa tudi jasna slika dosedanjega dela v župi- Pogrešamo težko veliko Število naših dobrih in najboljših z za jq z marljivim, neutrudljivim delom mlajših bratov in sester doseglo v vseh društvih lepe uspehe- S posebnim veseljem iu zadoščenjem nam bo zlasti pozdraviti novoustanovljena društva, ki se v delu pridno kosajo s starejšimi- Bratje in sestre na delo, da bo naš nastop dostojna in lepa manifestacija sokolske misli- Belokranjski Sokol v Metriki priredil je dne 17. avgusta javno telovadbo v Pungertu, katere so se udeležila bratska društva iz Novega mesta, Cr-n orni j a, Semiča in Oradaca. Izvajale so se vaje na drogu, bradlji in proste vaje. Posebno pozornost so vzbujale dovršene proste vaje Sokolić iz Novega mesta. Tudi vaje na drogu kakor proste vaje telovadcev so £ele mnoeo priznanja od gledalcev. Po telovadbi se je razvila prosta ljudska veselica ob veselih zvokih naše mestne godbe. Okoli šotorov, katere so oskrbovale naše vrle narodne dame pod vodstvom gospe Katine Guštinove, je bilo veselo vrvenje. Sokol izreka tem potom javno zahvalo vsem darovalcem dobitkov za srečolov in peciva, kakor tudi posebno zahvalo našim vrlim damam gg. K. Guštinovi, M. Muchovi. M. Pod-gornikovi, P. FlajŠmanovi, L. Novakovi, M. Morelovi in Z. Linovškovi ter vsem drugim, ki so pripomogle po svojih močeh, da se je ta prva Sokolova veselica na prostem tako izborno obnesla. — Odbor. Bratom in sestram rojanskega Sokola! Bilo je 1. septembra 1918, ko je bil ves Rojan praznično oblečen, saj se je tudi ta dan proslavila desetletnica roianskega Sokola, kateri je ves Čas vojne deloval v blagor in korist našega naroda. Tam v bližini so grmeli topovi, prasketale so puške, toda vi bratje in sestre, se niste strašili vsega tega, ne, prihajali ste, da ste nadaljevali delo onih bratov, ki so prisiljeno morali iti na bojne poljane, prihajali ste, da se pripravite in da pokažete ob desetletnici našega Sokola z javnim nastopom v tržaškem »Narodnem domu« vaše delo, ki ste je ob nezadostni hrani vršili v telovadnici, v tisti telovadnici, katera vam je bila ves čas vojne odprta, katera pa je, in to upamo zdaj, za malo časa zaprta. Še vidim vas. bratje in sestre, še čitam vam zadovobnost z vaših obrazov, ko sem vas tisti dan peljal, vas mlada četica, tja v tržaški »Narodni dom«, kjer so vaša lica žarela veselja, ko ste korakali ob zvokih sokolske koračnice in ko nas ie brat dr. Rvbaf pozdravil v imenu »Slovenske Sokolske Zeze« in nam oznanjal skorajšnje vstajenje matere Jugoslavije. Da, Jugoslavija je vstala, toda ne taka. kakor smo si jo mi vsi želeli. Pri-vandral je naš dedni sovražnik in mnogo nas je moralo zapustiti našo grudo, mnogo jih je pa še tam, ki nestrpno čakajo odrešenja, katero pride slej ali prej. Bratje in sestre! Bliža se dan 1. septembra, bliža se obletnica naše desetletnice, proslavit bi jo morali, toda kako? Proslavimo jo pa lahko, in sicer s tem, da kdor še ni pristopil k Sokolu v Jugoslaviji, naj stori to dne 1. septembra in naj ta dan vsak zaveden Rojančan daruje po svojih močeh za zaklad »Slovenske Sokolske Zveze* ali drugim sokolskim in narodnim društvom, ker s tem na nailepši način proslavi našo obletnico. Bratski nozdrav vsem! — Ivan Negro, načelnik rojanskega »Sokola«. Šoštanj. Prihitite dne 7 septembra vsi v Šoštanj, kjer se vrši velik ljudski shod povodom lOletnice Sokola. Vozita posebna vlaka iz Celja in Dravograda okori 9. nre dopoldne. V nedeljo. 31. avgusta lavna telovadba ljubljanskega Sokola. Dnevne vesti. Ujetniki iz Marchtrenka. Predsedstvo Deželne vlade je prejelo od našega dunajskega poslaništva brzojavko od včeraj, 29. t. m., da potuje 828 naših juetnjkov in 13 častnikov iz ujetniškega tabora Marchtrenk preko Celja v domovino. Ker potujejo s posebnim vlakom izven normalnega voznega reda, se ne more natanko določiti, kdaj dospejo v Ljubljano. Računa se, da bo vlak z našimi v domovino se vračajočimi inter-niranci okoli 17. ali 18. ure v Spiljah, ako ne bo kake daljše zamude. Potemtakem bi vlak dospel v Ljubljano danes okoli polnoči, ali v zgodnjih jutranjih urah ju-trašnjega dne. Čim bo mogoče izvedeti podrobnejše podatke glede voznega reda tega vlaka bomo takoj sporočili, ker vemo, da vse občinstvo naših krajev težko pričakuje povratka naših junaških in požrtvovalnih borcev in da jih bo povsod po krajih ob progi In posebno v Ljubljani z veseljem m simpatijami sprejela Naši vojni vjetniki v taborišču Marchtrenk na Zgor. Avstr. »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani je prejel sezna-mek vseh vjetnikov, ki se nahajajo v taborišču Marchtrenk. Vsi oni, ki pogrešajo svoje sorodnike s koroške fronte, naj se obrnejo torej na »Slov. Rdeči križ« v Ljubljani, če se morda pogre-šanec nahaja v vjetništvu. Na naslov dež« šolskega sveta« V obširni občini Bled imamo le 4razredno ljudsko šolo, krasen letoviščni kraj, kamor prihaja vsako leto toliko izobra- žencev, ki pa začudeno povprašujejo, kako je to mogoče, da je na Bledu le Stirirazredna. ljudska šola!! Deželni Šolski svet naj se vendar iz avstrijskega spanja enkrat zdrami, ter nujno, še to leto napravi peti razred, in potem vsako leto en razred več, da se spopol-ni šola v osemrazrednico, ki bode blagor ne le za domače, temveč tudi za okoliške otroke! Šolsko poslopje je dosti obširno za tako šolo, torej naj dotični faktorji izpolnijo svojo dolžnost napram narodu, da se otroci v tem svetovnem letovišču za prihodnje bolj nego sedaj izobrazijo- Na Nemškem in Češkem imajo po takih krajih še meščanske šole, a pri nas imamo le borne štirirazrednice, kjer se otroci komaj pisati nauče — pač za tujski promet prokleto malo. Torej, prosimo! Turistom, obiskovalcem Triglava, ki hodijo iz >Aljaževega doma« na Triglav se svetuje, da gredo lahko tudi po Tominskovi poti, ker ni tako nevarna, kakor se govori- Sicer so v mnogih krajih vrvi potrgane in več klinov je bilo omajanih. katere pa sta v četrtek dne 21- avgusta g- Janko Ravnik, prof-in g-Vnlentin Hodnik, slikar, oba iz Bohinja, izruvala; toraj so sedaj vsi klini sigurni- Pripominja se pa, da kdor se odloči za to pot, naj vzame cepin- V soboto, 23. avgusta sta šla v spremstvu omenjenih gospodov tudi dva druga gospoda in dve ženski.Vajeni turisti se odločite toraj po Tominskovi poti- Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične svojo novo šolsko leto s 15- oktobrom t- 1. Šola je šestmesečna ter traja do 15- aprila 1D20- V šolo se sprejemajo letos samo vnanje gojenke, ki stanujejo v bližnji okolici ter morajo same skrbeti za potrebno hrano. Prošnje za sprejem je vložiti zadnji čas do 1- oktobra t- 1- pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu pri No-vm mestu, kjer se dobe tudi potrebna navodila- Prošnje so koleka proste- Zelotstvo- Znani Šušterčijanec. sevniški župnik D., je zopet pokazal na praznik Vel- Šmarna svojo zelot-stvo- Ko je bil med pridigo stavil kot vzgled pobožnosti razne nemške generale, je jel napadati Sokolstvo- Strašno pohujšljivi se mu zde lepaki, s katerimi je Radeški Sokol vabil na svoj zlet-Kakor se čuje, namerava sedaj vse cerkvene sohe in slike opremiti z debelimi pregrinjali, da se ne bo pohujševal- Od mrtvih vstal- Takoj v začetku vojne leta 1914 je odšel Lojze Fabija-ni, takratni mesar v Trstu in posestnik iz Tomaja št- 43 pri Sežani, s svojim polkom št. 97 na vojno- Doma je pa pustil na svojem posestvu v Tomaju svojo mlado ženo. petletnega sinčka in svoje priletne starše- Takoj v začetku jeseni doučnega leta. se mu je pa po-srčilo priti z več zavednimi Slovenci v rusko ujetništvo- Nastanjeni so bili v nekih barakah, približno krog 900 mož, kjer se jim ni prav dobro godilo- Kmalu nato pa pride k njim nekaj ruskih, med njimi tudi dva srbska častnika in jih nagovarjajo, naj vstopijo k legijonar-jem- Nemški častniki so jim odsvetovali, toda 16 mož se pa le odloči vstopiti k legijonarjem; med njimi tudi Lojze Fa-bijani- Med ostalimi je nastal srd na legijonarje, kateri so bili od le teh neko noč s kamnji napadeni, toda k sreči ni bil noben ranjen- Neki klerikalni fant, doma od Bleda, zagrozi Lojzetu: Ko bode vojna minula, te bodem jaz naznanil oblasti, da ti bodo posestvo zaplenili, tebe pa zaprli- Teh 16 mož je potem takoj odšlo na vojno, kjer so se z drugimi legijonarji potem cel čas bojevali proti Avstriji. Pisati si pa niso upali domu, da jih ne bi kak njihov tovariš izdak ker bi potem vlada njih družine preganjala- Tako so ostali potem ti hrabri Jugoslovani pogrešani in doma so jih imeli za mrtve Bolj proti koncu vojne so jih poslali skozi Sibirijo, pri 48° mraza v Vladivostok- Od tam pa z angleškim pamikom iz Kitajske čez Japonsko v Indijo, potem pa v Afriko, kjer je bilo 48° vročine in je zbolel in bil v bolnici- Ko je ozdravel je bil poslan skozi Sueški prekop v Solun, tam je prišel zopet k jugoslovanskim legijonarjem in so se hrabro borili in marširali so na Boko Kotorsko- Po razpadu Avstrije je bil poslan skozi Sarajevo in Zagreb v Ljubljano, kjer je čakal potem 5 mesecev na svojo plačo- Po preteku tega časa dobi plačo, obenem pa zve, da se mu je žena v drugič poročila* Imela ga je za mrtvega in vzela je seboj lOletnega sinčka, ter odšla k drugemu možu v Ronki. V Tomaju je pa pustila moževe starše same- Govoril sem ž njim v trafiki v Zvezdi, kamor pogosto pride, toda tako hladnokrvnega kakor je on, nisem kmalu našel- Na svojo ženo se ne huduje, tudi nima srda na njo; samo kadar se spominja do« tičnega človeka z Bleda; takrat pa ski-pi v njem kri, do — vrhunca- Seveda take osebe so povzročile veliko gorja! Povedal je, da se bode še zelo veliko lgijonarjev vrnilo domov, kateri so doma pogrešani- Luč v železniške vozove t Prejeli smo in soglašamo v vsem obsegu: Prosim, sprejmite te vrstice v Vaš cenjeni list kot prošnjo sto in sto staršev, ki so primorani, pošiljati svoje otroke z Ylaki širom Jugoslavije, Ali se ne se vsaka mati, ali ni v skrbeh vsak oče, ki mora pustiti voziti se svojo hčerko, nedolžnega sina v nerazsvetlje-ni h železniških vozovih po noči? Ali res ni mogoče preskrbeti železniški upravi razsvetljave za vozove? Ali res ni dobiti petroleja in olja? Ako so vozni listki še prepoceni, naj se nabije še 10 vin* za razsvetljavo! Vsak posten človek bo raje žrtvoval še teh par vinarjev, kakor pa se vozil v egiptovski temi, recimo: od Ljubljane v Metliko • • •! In drugo • • .?! Možje, gospodje, ki Vam je nravnost in dobrobit slovenskega naroda pri srcu, povzdignite svoj glas in pomagajte ljubečim staršem! Marsikateri drugega nimajo na svetu kot edinega poštenega otroka- Uniči naj še mu še tega, potem je ob vse! — Prizadeti starši- Sladkor- Dobro nam je znano splošno pomanjkanje sladkorja v naši državi- Vendar pa mislimo, da bo deželna vlada, katera svoje sladkorne zaloge skrbno čuva, lahko del teh če ne drugim vojaškim zavodom vsaj vojaškim bolnicam odstopila- Kaj naj poreče bolnik, ko dobi zjutraj kavo brez sladkorja ali pa prežganko, ki pa se razlikuje od vode le po tem. da je gorka- Upamo, da se merodajni faktorji pobrigajo za to ter se odzovejo apelaciji bolnikov samih. — Bolniki garniz- bolnic- Zagoneten slučaj Ive Švajger- V Mariboru je od 19—20- t- m- v hotelu pri >Zamorcu* na doslej nepojasnjen način in pod zelo zagonetnimi okol-nostmi izginila Iva Švajger iz Dravelj pri Ljubljani- Ker se je od strani mariborske policije prvotno z zagotovo.-tjo računalo, da gre tu za malo pretirano sicer pa nedolžno ljubavno dramo, smo preiskavi v tej smeri na ljubo o tem dogodku doslej molčali- Ker pa zdaj nam sovražni nemški listi to afero izlo-rablajo ter obrekujejo naše SHS vojaštvo, češ, da je omenjena postala najprej žrtev vojaške nasilne pohotnosti, nato pa da je bila umorjena in vržena v Dravo; si št jemo v dolžnost, zadevo sledeče pojasniti: Gdč- Iva Švajgar, 22 let stara, po poklicu učiteljica, doma iz Dravelj pri Ljubljani, je odšla vzem-ši vse svoje stvari seboj, dne 18- t- m-od doma v Maribor, da si tam poišče službo- Dospevši v Maribor, so jo videli v družbi Huga Kralja, lesnega trgovca iz Zagreba- Popoldne dne 19- je med njima prišlo do spora — baje ker je ni hotel poročiti — nakar je ona odšla na kolodvor, kjer je imela spravljeno prtljago- Ko je iz svoje garderobe vzela nekaj ven, se je napotila zopet nazaj v mesto, kjer je spotoma baje kupila steklenico konjaka- Okoli polu 16- ure se je zglasila v hotelu pri > Zamorcu«, zahtevala sobo in naročila, če pride neki gospod zanjo vprašat, naj mu rečejo, da je ni v hotelu- — Ta >ne-ki gospod«, pa nikakor ni bil kak srbski oficir, kakor graški li.=ti in mariborski Nemci govoričijo, marveč edino le zgorej omenjeni lesni trgovec- Dobila je sobo št- 12 v I- nadstropju, z dvema oknoma na Brunngasse- Takoj pri prihodu se je zaprla v sobo in od tedaj je ni bilo več videti- Obe sosednji sobi sta bili zasedeni- Ko je sobarica drugo jutro prišla pospravljat, je v svoje nemalo presenečenje opazila vso posteljo v neredu, zglavje in rjuho krvavo, spodaj na tleh pa med krvjo in izmečkom ležečo odprto staro zarjovelo britev z na platnici vrezanim imenom Wagner- Vrhnja odeja je ležala na sredi sobe stoječi mizi, na polici drugega zaprtega okna je ležala steklenica konjaka izpraznjena, na omarici je ležala torbica s 122 K denarja, od postelje proti prvemu odprtemu oknu je bilo videti sledove krvi. umivalnik in voda nedotaknjena; glavno pa: Ive Švajger ni bilo nikjer- Sobarica je vsa prestrašena alarmirala gospodinjo in domače; na lice mesta je dospela tudi policija, ki je v prepričanju, da gre tu za bogatelo, brez vsakega nadalnjega obvestila za take slučaje pristojnega državnega pravni stv a, prepustila sobo hotelirju v nadaljnjo vporabo gostom- Soba se je takoj očistila ter oddala novim gostom- Ravno istega dne so po Mariboru švigale govorice o najmanj 10 posiljenih in umorjenih ženskah, vse to na rovaš vojaštva; tudi slučaj >Zamore« je bil vmes- Ker je bilo oblastim znano, da so vse te govorice prazne bajke, oziroma obrekovanja srbskega vojaštva, bi bil tudi slučaj Ive Švajger z ostalimi vred pokopan- Preiskovalni sodnik dr« Turato pa je slučajno zvedel potom osebe, ki je tisto noč v istem hotelu prenočila, da je na slučaju Švajger vendar nkaj poesbnega. Sledila je neoficijelna preiskava, ter je komisija prišla takoj do dveh vprašanj: ali gre tu za fingi-ran samomor in Iva Svajger živi kje blizo skrita in zasleduje uspeh te vsekakor čudne komedije, ali pa je tu podan slučaj rafinirano izvršenega zločina in Iva Švajger leži umorjena k jo v Dravi- Na podlagi prve domneve so pogrešanko iskali pri nekem ravno istega dne tudi v Mariboru navzočem trgovcu iz Novega mesta, ki se je po zatrdilu Kralja resno zanimal za pogrešanko- To upanje pa se je kmalu izkazalo kot neuieineljeno in s tam tu- di kombinacija o fingiranem samomoru- Tako stoji sdaj preiskava pred drugim delom vprašanja: je tu umor in kdo je storilec, Več ko zlobno je, da 60 mariborski nemški dopisniki graških listov brez vsake najmanje podlage vrgli v svet obrekovanje, češ, tudi ta slučaj je čin grozodejstev SHS vojaštva- Toliko je danes ugotovifi■:. : »_ izrecno v tem slučaju ni prizadeto ne vojaštvo SHS, pa tudi ne po Mariboru se potikajoče nemško - avstrijsko vojaštvo- Izplačevanje družinskih pristojbin za družine gažistov in aktivnih (dalje-slnžečih) podčastnikov, ki se nahajajo še v vjetništvu, odstopi likvidatura II-vojnega okrožja pristojnim okrožnim polkovskim komandam (vojnim dopolnilnim poveljstvom)- Vrv. >' -> realka v Mariboru, Z re-šenjem ministra voj- in mom- pov- i-P- št- 1254 od 10. avgusta t- 1- se je odredilo, da ostaneta v šolskem letu 1919 20 na vojaški realki v Mariboru samo VI- in VIL razred- Gojenci, ki so dovršili V- ali VI- razred vstopijo v VI. ozir- VII- razred pod pogojem, da se pismeno zavežejo, da vstopijo po dovršenih študijah na realki v nižjo šolo vojne akademije- Kdor se ne zaveže, se odpusti iz šole- Bivši gojenci I-II- III- in IV. razreda, ki so po tem re-šenju odpuščeni iz vojaške realke v Mariboru, bodo imeli pozneje, ako bodo izpolnili ostale zakonite pogoje, prednost pri vsprejemu v nižjo šolo vojne akademije, kar se jim bo zdaj v spričevalo zabiležilo- Zato naj vp osi je jo spričevala zadnjega tečaja, da se jim to vpiše. Gojenci, ki so letos dovršili V JI* razred našega zavoda in nočejo vstopiti v nižjo šolo voj- akademije v Beogradu, naj to svojo željo nemudoma javijo pismeno voj- realki v Mariboru, oni. ki te želje ne javijo, so odpuščeni iz vojaških šol- Vsi bivši gojenci, ki so s tem rešenjem odpuščeni iz voj- realke v Mariboru, naj pošljejo takoj vso erarično obleko in opremo zavodu, da ne bodo imeli vsled tega neprilik- Pouk v šolskem letu 1919 20 se začne 15- septembra, ponavljalni izpiti za gojence I. II-, III- in IV- razreda od 1- do 10- (po izpitu se pošljejo takoj domov), a za gojence V- in VI- razr. od 10- do 15-septembra- Novi gojenci se ne bodo vspreiemali- Kmetijska šola na Grmu prične z mesecem novembrom novo šolsko leto 1919 20- Zimska šola traja dve zimi od no%*embra do konca marca- Priporočamo to šolo pred vsem sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev- Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena predvsem sinovom iz vinorodnih krajev- Za sinove revnih posestnikov je oddati po 10 prostih mest za zimsko in letno šolo. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo ter izjavo staršev ozir- varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, je vložiti zadnji čas do 1- oktobra t- 1- na ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila- Prošnje so koleka proste- Prošnjam za prosta mesta je priložiti tudi oblastveno potrjeni premoženjski izkaz- Sevniška kopitna tovarna, prejšnja trdnjava nemštva, se pod nadzorstvom g- Kruleja prav lepo razvija. Nemci gledajo sicer svojega sekvestra po strani, a vrgli so že puško v koruzo ter se polagoma odpravljajo v svoj rajh- Srečno pot! Splitska »Nova doba« je vsled sporov z lastnikom tiskarne, kjer se tiska, začasno ustavila izhajanje. Kapele- Kokor povsod navada, ^e fantje čim večji je praznik tem rajši spopadejo in ne nehajo preje, dokler ne vidijo krvi- Posebno pa razsaja ta nelepa navada po naši Savski dolini. Tako je bilo tudi na proščenje 15- avgusta pri nas v Kapelah v neki gostilni-Ne bom na dalee in široko razkladal slučaja, vprašam samo, kje je bilo tisto noč slavno kapel.-ko orožništvo pod vodstvom kavalirja Stancerja. da ni preprečilo in je moralo priti do krvi-orelitja- Saj je vendar od gostilne oddaljeno 10—15 korakov- Ako ste si gospodinje Stancer nakopičili v stari Avstriji z umazanim kšeftom in švercanjem težkih tisočakov, ter vam ne ugaja več orožniška uniforma, ampak civil, potem recite adijo Kapelam, kakor je moral storiti vaš kompanjon v sosedni fari, ter pojdite- Vedite, Jugoslavija rabi zavednih, vestnih in nesebičnih orožnikov ne pa švercarjev, gigerlov in kavalir jev* — Opazovalec- Poroči! se je g. Adolf Reich sin tovarnarja v Ljubljani, z g. gdč. Antonijo Bizjak hčerko pekovskega mojstra na Poljanski cesti. Bilo srečno! Dijaki - realčanj (3.—A razred) ki bi se radi udeležili izleta na bled, se vnovič poživljajo, da pridejo na sestanek na igrišče (za bufejem Tivoliiem) v ponedeljek ob 11. uri dopoldne. Pes padel iz okna. Na Resljevi cesti je padel snoči pes zdravnika dr. Bot-terija raz okno v I. nadstropju in se menda ubil. Malo je manjkalo, da ni padel na glavo dvema pasantinjama. Puzite tadi na živaL Uredništvo vseh denarnih zavodov ljubljanskih se vabi polnoštevilno na važni sestanek strokovne skupine denarnih zavodov društva zasebnih uradnikov Slovenije, ki se vrši v torek, dne 2. septembra. 1919- ob 18- ari v Mestnem domu- Umrl je v Ljubljani učenec % razreda Radko Barlič. N. v m. p. Umrl je v Ljubljani v deželni bolnici bivši nadučatelj v DragatuŠu, sedaj v Smledniku g- Fran P o t o k a r-Pogreb bo v nedeljo popoldne- Tereza Đauuuin je roman znamenitega francoskega pisatelja Emile Zola, v katerem nam z živo in breobzirno reali-stiko oriše zakonolomstvo mlade, žene, ki kmalu po poroki spozna, da se je v svojem možu — zmotila. Njen ideal je slikar Lorenz, ki ga je mož vpeljal v hišo. Grešno razmerje privede do zločina — nasilne odstranitve soproga. Na to sledi kes,, očitanja, pekoča vest •— konec — prostovoljna smrt obeh. Ufilmlje-no delo napravi na gledalca še globocii utis kot roman, ker se razvija ta tragedija, v kateri sodelujejo samo prvovrstne igralske moči, pred njegovimi očmi. Poleg tega je na sporedu še velezabavna veseloigra: Moja žena — iimska igralka. — Kino Ideal. Sport. *> Ceskv lev«, Plzenj : »Ilirija«, 4 : 1 (1:1). Izid revanehe - tekme med SK. >0ešky lev«, Przenj in našo »Ilirijo« ne kaže pravega razmerja sil med obema moštvoma. Le indisponiranosti nekaterih igralcev »Ilirije« je pripisovati, da Je »Češkv lev« zmagal v tako visokem razmerju. — Cehi so se pokazali zopet kot stari, izvežbani igralci, ki razpolagajo z izborno tehniko žoge in Še boljšo taktiko. Imesi smo priliko, videti lep del one krasne igre, ki je last vsem češkim klubom in s katero so pred kratkim porazili svoje nekdanje učitelje Angleže. Način, kako se placirajo posamezni igralci in naglo oddajanje žoge od moža do moža si »Ilirija« vzame lahko za vzgled. Srednji krilec gostov je bil brez dvoma najboljši igralec na igrišču. »Ilirija« je nastopila s 4 rezervami, njena igra pa je bila odločna in povsem kos Čehom. Krilska vrsta je bila neprimerno boljša kakor dan popreje, obramba rezerve za obrambo I. moštva skoro ne zaostaja in napadalska vrsta je bila vkljub indisponiranosti leve strani stalno nevarna češkemu golu. — Potek igre je bil v kratkem sledeči: Prostor voli >JIirija«, žogo »Ceškv lev«, ki v prvem napadu doseže kot in iz njega 5. min. prvi gol. Sledijo odločni napadi »Ilirije«. Češka obramba je stalno zaposlena in v 18. min. se posreči »Iliriji po srednjem napadalcu izenačiti rezultat v 1:1. V na-daljnem poteku igre zadobi vratar »Ilirije« močno poškodbo in njegova igra poiema. Cehi skušajo to takoj izrabi. Polčas konča 1:1, — Po odmoru je Če-sky lev« zečetkoma v lahni premoči-Krilci »Ilirije«, posebno srednji, delujejo z vso požrtvovalnostjo in drže igro v sredini igrišča. Vratar žal popolnoma odpove in v 10 min. doseže »Ceskv lev« drugi gol. Igra se razvija še nadalje v odprtem polju, dokler vratar »Ilirije« ne odstopi in prevzame njegovo mesto desno krilo. Z 10 igralci Ilirija« seveda ne more več vzdržati igre v sredini. V 20. min. dosežejo Čehi iz kota zopet crol in že v 23. min. sledi Četrti gol. »Ilirija« proti koncu zopet ostro napada, vendar se ji ne posreči doseči uspeha. Igra se konča pred golom Čehov. — Rezultat 4:1, razmerje kotov 5:2 v korist »Češkega leva«. — Sodnik: Ferjanč'č. — Tekmi je prisostvovalo nad 2000 gledalcev. Plavalna tekma- Sportski klub Olimpijac, Karlovec priredi v nedeljo 51« t- m- veliko plavalio tekmo s elefle- Ilirija* tekmujejo: g- Ivo Medved na 400 m. gdč- Angelca Čeme 100 m in g- Fran Ravnik na 100 in 50 m- Football v Mariboru- V nedeljo 31* t- m. tekmuje rezerva S- K- >Iliiije< s T- slovenskim Športnim klubom : Mnri-lifir - v Mariboru- Tz gledališke pi^me- Prijave v baletno šolo sprejemajo se od ponedeljka 1- septembra 1919 začenši vsak dan od 10- do 12- dopoldne v baletni dvorani dramskega gledališča pri g- baletnem mojstru Pohanu ali njegovemu namestniku* »Slavcev« izlet na Bled v nedeljo 31- t. m- se vrši ob vsakem vremenu-Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 4- uri 55 minut ziurraj- Jugoslovanski konzervatorij. Pouk in vodstvo dramatične Sole na konserva-toriju Glasbene Matice prevzame naš genijalni igralec in mojster gospod I g n. Borštnik. Dospe te dni iz Zagreba v Ljubljano. Vpisovanje v dramatično šolo se bo vršilo v dneh od 9. do 15. septembra. »Orkestralno društvo Glasbene Matice« prične v prvih dneh septembra a skupnimi vajami* Redni občni zbor l druitva se vrši v ponedeljek 1- septem- bra ob 20. uri v veliki dvorani Glasbene Matice e sledečim sporedom: a) poročilo načelnika, b) volitev odbora, c) slučajnosti- Vabijo se vsi dosedanji člani; novi člani se sprejemajo pri prvi skupni vaji, ki bo v listih objavljena* Urksatnburika književnost Pavel Ginistv razpralja o slovstvu miniaturne državice v bistvu naslednje: »Mi pa ostanemo, kakor smo b'li«, se glasi geslo Luksenburžanov. Te besede sp pridevek domoljubne pesmi »Ognjeni voze od znanega narodnega poeta L e n t z a, ki ima spomenik v prestolici, skupno z drugim ljudskim pevcem D i c k s o m (Edmond de la Pontaine). Oba sta rabila luksemburško narečje; zlasti plodovi ti Dicks, svoječasni sodnik v Vian-dnu, je ur ' dati trdemu jeziku precej blagoglasna, napisal je poleg stihov mnogo preprostih, ljubkih iger, ki so jih uprizarjala dramatska društva — rednega gledališča ni — noter do zadnjih vasi. Posnemal ga je učinkovito rokodelec S t e f f e n. priljubljen igropisec. Andrej Duschfir sluie predvsem po svoji glediščni »Ponedeljici« (De fUoe Mondeg). Med sodobniki je Josy I m-d a 1 h osobito prevajal francoske igrokaze, najbolj nadarjen mladin pa utegne biti Maks G e o r g e n, sin profesorja Viljema G., ki ^e gojil liriko. Velik ugled uživa B a 11 y W e b'e r, Časnikar, pesnik, romanopisec: povspel se je celo do drame: »Pastir iz Asselbor-na^ vsebuje odlomek iz revolucije. V njegovih komedijah se zrcali malo-mestno žitje in bitie, na pr. »Gospod predsednik.«Razen rodnega razrečia je upotrebljal v romanih tudi nemšično, posebno znamenit je »Fenn Kass«, zgodba duhovna, ki se bori s svojo vestjo. Dramsko umetnost predstavlja v Veliki Vojvodini še P o 1 S t um p e r. Med pesniki omenimo L u c i j a n a K o e n i g a, čegar zbirka -Ruda« očituje oster nacijonalizem. Pouly S t e i n združuje s čustvom in objestno šegavostjo točen izraz in evokačno silo v svojih drobnih poemih. Odlično literarno ime je Nikolaj W e 11 e r, profesor, sedaj poverjenik za uk. Obelodanil je uspele verze v nemščini: Zora, V prahu. Svete ure, Nad bitvami: dalje razprave o provencalskih felibrih (Mistral, Roumanille, Aubanel); več romanov na pr. Roman proletarca, ki je bil v Nemčiji zaplenjen zaradi strani o življenju po vojašnicah: tudi potopise in žaloigre: Aslingov sin, Odpadnik, Mansfeld. Welter je prepojen s francosko prosveto. V francoščini pa Diše Paul Halgen (na pr. stihi »Ronde rovale«), enako Marcel Noppe-n e v, ki je trpel za svoje frankofilstvo kot vjetnik v Nemčiji. Kot glavni urednik lista »L* Independance luxembour-geoise« se je izkazal ognjevitega, krepkega polemista. Zvezku poezij »Prince Avril« bo sledila zbirka, spesni en a v trdem vjetništvu. — D, Najnovejša poročila, NOTA POGAJANJA V BEOGRADU* Beograd, 30- avg. V poslednjem momentu se je en del srbske radikalne stranke vstrašil posledic, v katere lahko zapelje državo taktika dr- Korošca. in je dal inicijativo novim razgovorom-Demokratska zajednica, vsekdar enako pripravljena, da stvori koncentracijo ali vsaj koalicijo, razgovorov ni odklonila, vsled česar je ukrenila odgoditev seje Narodnega predstavništva za 24 ur- DR- KOROŠEC ZAHTEVA ŠE 17-MANDAT- Beograd. 20- avgusta- Poslanec dr. Korošec je zahteval v posebnem dopi- su kot predsednik VLS, naj se verificira stranki z ozirorn na svoječasni sklep Narodnega veča se 17. mandat- Mandat bi se poveril g- Puaenjaku- IZ NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA- LDU Beograd, 28- avgusta* Današnja seja Narodnega predstavništva je bila izvanredno dobro obiskana- V. zborniškem poslopju se je zbrala silna množica ljudi, tako, da je bil vsak prehod nemogoč- Galerije so bile do zadnjega mesta zasedene- Splošno je vladala sil-* na napetost, ki je vedno naraščala, zar; kaj podžigale so jo razne verzije, ki so se širile o političnem položaju in vlad-« nem postopanju- Pojavile so se govorice, da je padec vlade gotova stvar in da pride do vojne diktature* Nervoznost je dosegla vrhunec, ko je prišel v zborni-' co maršal Balugdžič- Njegov prihod je ojačil govorice po možnosti vojne diktature- Vse te govorice pa so bile neosnovane in pretirane- Dejstvo je, da se vrše danes razgovori o sestavi končen-1 tracijskega kabineta, ki se znajo podalH sati pozno v noč, ker se mora položaj do jutri brezpogojno razjasniti. Kolikor je znano, se Demokratska zajednica z radikalci resno razgovarja- Da-li pri-' de do sporazuma, se ne more pozitivno' trditi- Tudi se sedaj še ne ve. kako vlo-] go igrata pri teh razgovorih Narodni in' Jugoslovanski klub ter ostale manjše1 parlamentarne skupine- Položaj se me-( nja od časa do časa- Vsekakor pa se opaža v opozicionalnih vrstah popuščanje, demokrati, kakor tudi opozicija pa kažeta dobro voljo za končni soorazum- OPOZICIJA SE KRHA- LDU. Beograd, 29- avgusta* Jugoslovanski klub je imel včeraj sejo, v kateri se je razpravljalo o parlamentarnem položaju- Klub smatra tudi nadalje, da je možna sestava koncentracijskega kabineta z g- DavidoviČem na čelu- V klubu so dane3 prepričani, da je . današnja vlada s svojo izjavo stališče okrepila in da jo morejo zrušiti te proti parlamentarna sredstva- LDU Beograd, 29- avgusta- Na ini-, oiativo radikalrev so se začela pogaja^ nja med radikalni in demokrati o tem, da vstopijo radikalci v vlado- Razgovor se dane- nadaljujejo. Ostale stranke bi ostale v opoziciji- ___ _ % GOSPOdORtUd Rudarje se opozarja, da pod nobenim pogojem ne iščejo dela na svojo pest izven ozemlja Slovenije, zlasti na ne v PeČuhu (Baranja), ker je tam prenapolnjeno vse. Rudarjev se bo v kratkem potrebovalo več tisoč, a opozarjajo se v lastno korist, da se drže Iz-' ključno le navodil podpisan ejga urada. — Osrednji urad »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani. Sadje v Prekmurju. V Prekmurjtl se nahajajo velikanske množine sadja. Kakih 100—200 vagonov je zgodnega in ib se moralo že kmalu spraviti Na to dejstvo se opozarjajo aprovizaerjski odbori in trgovci, naj pridejo v Prek-murje in pokujijo sadie. Poorege se Je izvažalo sadje na Ogrsko pa tudi v Nemško Avstrijo. Ker ie izvoz iz Prek-murja v te kraje sedaj popolnoma ukinjen, trpeli bi Prekmurci velikansko škodo, ako bi ne mogli prodati sadja. Zagrebška borza. Zagreb, 29. avgusta 1^1°. fTftarimlMi vrednost orir. pri papirjih otresti od Dividende 1. 1918. Vrednota 200 200 200 400 50 200 200 200 400 400 2000 100 200 500 500 14 15 14 40 3 13 34 18 8 340 15 50 4% državni boni kraljevine SHS . - . . 4l/t*/n » » » » - - - - 4l,4°'o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 Banka in hranilnica za Primorie na Sušaku......... . Banka za trgovino, obrt in mdustriio. Zacreb........ . - . Hrvatska banka. Zagreb...... » eskomDtna banka. Zagreb » noliedelska banka. Zacrreb . » slavonska htootekarna banka Zagreb.......... Hrvatska sDlošna kred. banka. Zagreb » trgovska banka. Zagreb . * » zemaliska banka. Osiek - . Jadranska banka..... . . . . Narodna banka . . ....... i I. Hrvatska štedi ona......... Riečka nuČka banka. Rieka . . . . Srbska banka. Zagreb . - . . . Dubrovačka na roni ovna družba. Dubrovnik ...... Sladkorna industrija v Osjeku..... Devize: Berlin 100 mark Curih 100 frankov . Valute: Dolarji 100 . . . . i i i . i . . Bolgarski levi 100 ..-..»,» 4 čeho - slovaške krone 100 Francoski franki 100 i . Nemške marke 100 Romunski leji 100 i * ■ , Rublji 100 .... 1 Napoleon d' or . . Blagovna borza: Koruza, franko slavonski kolodvori . . Bela koruza, franko Vinkovci..... Fižol, franko slavonski kolodvori . . Pšenični otrobi, franko Vinkovci, brez vreče . .«•«•* Doma sušena slanina 1 kz..... Slivovka. 42—50*V fr. vagon oostaia Slivovka franko kolodvor . . . Bele oarafinsveče »Danica«, franko vajron Bosanski Brod . ■ ■ » . • • • • - ■ > • > Kuri v denarju blagu 9550 1 96 — 9875 1 9925 97- - 542 — 544*— 390-— 395»— 1300,— 88*— 1310*— 90-— 358 — 328 — 685-— 1070 — 8350-— 202 — 365 — -490-— 334*— 705 — 460*— 8450 — 206'— 25O0-— 270O-— — 274 — 850-— 176'-900-— j 4850-— 130— 150-— 576 — 261*— 255 — 203 — 170*- 4900*—, 140*— 153-— 26?— 260*— 212*— 176«— 158 — 340 — 161 — 157*— 74 — 24 50 68*— 65 — 75 — ' 75 — mm 29*— j s ter za napravo sadjevca jim primanjkuje posode. Novi polletni tečaj na državni pod-kovski doli v Ljubljani, se prične dne 1- oktobra 1919- ter traja do 1. aprila 1920- Poleg podkovseva se učenci uce tudi ogledovanja klavne živine in mesa- Prošnje za sprejem v podkovski tečaj je vpoelati najkasneje do 15* septembra t* 1. vodstvu državne podkovske iole v Ljubljani- Prošnjam je priložiti: 1- Rojstni in krstni list- 2- Domovinski list- 3. Zadnje šolsko spričevalo- 4* Učno spričevalo v dokaz, da se je izučil kovaške obrti pri kakem kovaškem mojstru- 5- Nravstveno spričevalo- 6- Ubožni list- Ubožni prosilci, ki se ne morejo vzdržati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti državne podpore. Kdor prestane skušnjo koncem tečaja, more po zakonitih določbah dobiti patent za izvrševanje podkovske obrti, brez skušnje pa nihče .več ne more postati podkovski mojster Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in potrebne knjige- Stanovanje imajo učenci po možnosti brezplačno v zavo--du- Vsled pomanjkanja izvežbanih ►podkovekib' mojstrov in izprašanih oglednikov klavne živine in mesa. naj bi občine skrbele, da dobi vsaka vsaj .po enega dobrega podkov?':ega mojstra in izprašanega oglednika klavne živine in mesa- Društvene vesti in prireditve. Odbor društva tobačnih trafikantov vabi vse člane in članice na zelo važen sestanek trafikantov v nedeljo, dne 31. avgusta popoldne ob 2. v restavraciji pri Zlati ribi, Stritarjeva uli- ca 7 v Ljubljani Ker je zadeva z ozi-rom na prodajo tobačnih izdelkov zelo nujna in važna, se vsi pozrvljejo. da se sestanka zanesljivo udeleže. Gasilsko veselico k proslavi lOlet-nice obstoja svojega društva priredi jutri v nedeljo 31. t- m- gasilno društvo Podutik-Orinoe v Dolnicah pri g- Fr-šusteršiču- Srečolov. šaljiva pošta, godba, ples, srevkanje kozla* Moška podružnica Družbe sv* Cirila in Metoda v Trbovljah vabi k svojemu letnemu občnemu zboru, ki se vrši dne 2- septembra ob 7- zvečer v gostilni g* A- Voikerja na Vodah s sledečim sporedom: 1- Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2- Odborovo poročilo o poslovanju v prošli dobi- 3- Volitev delegatov za glavno skupščino, 4- Volitev novega odbora- 5- Slučajnosti- Proslava SOletnice obstoja Narodne čitalnice v Kamniku. Narodna čitalnica v Kamniku proslavi 501etnico svojega obstoja na čim slovesnejši način s prireditvijo slavnostne akademije na predvečer dne 6. septembra m s prireditvijo velike narodne veselice dne 7. septembra v mestnem parku ob slikoviti Bistrici. K prolsavi vabi vsa bratska narodna, zlasti pevska in sokolska društva. Društva ki bi se ne mogla udeležiti korporativno, so naprošena, da se odzovejo vabilu po odposlanstvu. Radi preskrbe prehrane naj vnan.ia društva pravočasno in najkasneje do 2. septembra opoldne javijo prihod z navedbo števila udeležencev ter event. nastop pri slavnosti. Podrobnosti sporeda se pravočasno objavijo, Prevoje v kozjanskem okraju. Ob prireditvi igre >Domen< v Šolskem poslopju v zvezi s prosto zabavo v gostilni pri Marcenu se je nabralo za invalid« kozj- okraja 534 K 52 v. kateri znesek se je odposlal poverjenišrvu za socijalno oskrbo v Ljubljano- Naj bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvala vsem udeležencem, ki so se odzvali vabilu v tako obilnem številu, kakor tudi vsem igralcem, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pripomogli, da je imela prireditev zaželjeni uspeh- Darila. Dpravništvu našega lista so poslali: Za Ciril-Metodovo družbo, učitelj-stvo na Vidmu, mesto cvetja na grob ge- naduč- Knapičeve 50 K. Za oslepele slov* vojake, rodbina J-Sajovic iz Kranja mesto venca na krsto pokojne ge- Souvanove 40 K in ga-Antonija Šircelj iz neke poravnave 200 K. skupaj 240 K- Za Narodni svet, Južni železničarji, tu 219 K 50 v. Za Slovenske invalide g- Ludovik Semen, trgovec, tu 10 K- Srčna hvala! Poizvedb Komur je znano & tanje bivališče pešca Mraka Josipa, doni1 iz Vrat št* 55, pošta Cepovan. in pešca Paglavca Rafaela, doma iz Čepovana ste- 8- pri Gorici, se vljudno prosi naznanila na naslov: A- Podgornik, rač- podč- Topniško poveljstvo, Ljubljana. Izgubila se je zlata broška s 3 biseri in modrim kamnom- Odda naj se pri g- Pavli Ogrine. Marije Terezije cesta 12/1- proti nagradi- Pes se je zatekel >Bernhardinec<, rjave barve- Ako kdo izve za njega, prosi se, da naznani pri g- Josipu Bergrnanu, Poljanska cesta 87* Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In đak »Narodne tiski Poslano.*) Kočevje- Dne 17- avgusta t* 1- napadel je nekdo v našem imenu v >Jugo-slaviji« našega delodajalca g- Antona Kajfeža- Podpisani njegovi delavci izjavljamo s tem da mi nismo nikomur dali tozadevnega naroČila ter nismo s člankom v prav nobeni zvezi. Zato se ne moremo dovolj načuditi nesramnosti anonimnega dopisnika, ki se skriva pod plašč ubogega slovenskega delavca, da pod njegovo zaščito v nad vse umazanem, strupenem in neopravičenem napadu izliva svoj smrdljivi žolč osebne maščevalnosti in zavisti, ki se kot znano, ne ustavi tudi pred ovratnikom z zlatimi našitki- Poživljamo dopisnika, ako je mož, naj se javno prizna za pisca dotičnoga nas osebno zlorabljajočega članka, ker bi ga sicer morali smatrati za intrigantskega srahopetea* (Sledi 81 podpisov-) Originalna izjava v pisarni dr- Rajha založena- Poziv.*) Gospoda kolego rBrez zamere«, kojemu se je zdelo potrebno v >Posla-nem< v > SI o vencu« z dne 27. avgusta >resnici in javni morali na ljubo ugotoviti« par neresnic, poživljam, da stopi na dan s svojim imenom ter se bori pošteno z odprtim vizirjem- Ljubljana, dne 29- avgusta 1919* _ Dr* DERNOVŠEK* • Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. Poslano.* Izvedel sem, da nekdo baje ponuja na prodaj mojo trgovino z gramofoni in godbeni stroii v Ljubljani. Sodna ulica Št. 5. Opozarjam slavno občinstvo, da sem lastnik trgovine jaz in da dosedaj nisem za prodajo nikogar pooblastiL Toliko v vednost slav. občinstvu, da kdo ne pride v škodo. Moja trgovina seveda ni na prodaj. 8378 Z odličriim spoštovanjem _ A. RAZBERGER. • Za vsebino tega spisa le uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. Prva specijalna trgovina rokavicami in parfumi 0. Bračko, Ljubljana Dunajska cesta 12. mn rar nizkih čevljev štev. 36. SC Gledališka nlica 10 IV, leve 8554 Mi se lovska cesta SrsS slov pove upr. Slov. Naroda. 8559 Lisičji innf na prodal. £^Š££ Židovska nlica. Ljubljana. 8564 Rsvi Disalai stroji upSv0^16- e0ve Naroda. Slov. -545 kalite stroje naprej razpošilja Anton Lečnik, BoroTlje, 5-:2c DljaK išče stanovanje i dobro hrano. Ponudbe pod .Dijak/S546" na upravnl-Stvo Slovenskega Naroda. 8546 AvaviavtAjn razna boljša zastopstva PiCftanlcUJ za Slovenijo. Ponudbe pod „Upeljair*4 poštno ležeče, Maribor. 8528 Tovore! avto mlin v Zagreba. za 3 do 4 tone kupi Zagrebački paro i nmjetni 8535 v Gradcu, zamenjam z večjo v Mariboru, Ljubljani ali v Zagrebu Ponudbe: J. Tavčar, „Union'* Ljubljana. _8533_ iz proste roke takoj hiša z vrtom tisk državnega kolodvora v Šiški. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 8562 Proda Boljši idtnltor tt9^« matematiko višjih razredov. Ponudbe pod .Akademik 8555' na upravništvo Slovenskega Naroda. 8555 za shranitev okoli 100 hektolitrov vina se vzame v najem. Pismene ro-nudbe: Postni r, red al 27, LJubljana. 8567 Bebra vinska klet M trgofska pomofciiia trgovine z mešanim blagom iščeta, službe bodisi v mestu ali na deželi iPonudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Trgovska pomoćnika 8563*. 'Vfml fO nuino Osvaldova „Logika" nll|ll Vt Eventueino se prosi za nekaj časa proti nagradi na posodo. Ponudbe Ha upravništvo „Slovenskega Naroda«1 poa „F. MJ 8530**. 8530 se 2 avtomobila, v Mariboru Hotel „Me- ran", vprašati pri hotelirju; 1 Puch 30 H P pri V. Btezovnik, Obrtna šola v Ljubljani, na prodaj. 8532 Meblirana soba se takoj odda starejšemu uradniku. Vprašati pod ,1875/8685« pri upraviiištvii „Slov. Naroda*. dobro ohranjena vporabljiva železna blagajna s sledečimi ;notranjtmi dimenzijami: 900mm višine, 600 mm širine in 400 mm globečine. Ponudbe pod .Blagajna 8540" na upr. ■Slovenskega Naroda. 8540 ,119a mirna pnudba. t^»% krznar, se zeti radi pomanjkanja znan-stva seznaniti z 18—34 letno deklico, prednost ima Šivilja. Resne ponudbe !s sliko pod šifro: „Tajnost K, 17" ! požtno ležeča, Ljubijana. 8471 : h inje in pritiklin, hlev za konje le šupo za voz v Ljubljani ali okolici, za takoj 'ali kasneje. Ponudbe na upravništvo „Sloven. Naroda" pod 500-223/8524. IfiMOTiaiiHflitr* Dobro situiran, inteli-OlTSPflnBtDUL genten gospod v stalni službi, 9 Činovnega razreda, žeti v svrho zenitve vsled pomanjkanja znanja .korespondirati s premožno gospico ali vdovo brez otrok. Dopisi pod „Lesa bodočnost 8534-f na upravništvo Slovenskega Naroda", 8534 Krojafti pomočnik ?<$£1sm novanje in hrana pri mojstru. Ivan Ambrož, Glince št. 251, pri Ljubljani. 8572 Travene knnim. Ponudbe z navedbo profila in dolžine na stavbno podjetje Jakob Accetto, Ljubljana, Tabor Št 2. Sč>68 Spreten igralec na M, za kavarno nekje zunaj. Ponudbe rod „Igralec na klavir S5394' na upravništvo „Slovenskega Naroda". 8539 rifOllfa 23 ^S0^110 mešane stroke, iz ULclllu boljše hiše, s hrano in stano-van»em ter popolno oskrbo v hiši, sprejme takoj J. Krasovic, trgovec v talcu. 8417 kitna ponudba. SKei&'?u£ njosti, z nekaj premoženjem, se radi pomanjkanja znanja in Časa želi seznaniti v svrho resne ženitve z gospico približne starosti ali mlado vdovo z nekaj premoŽenjem in blagega značaja Resne ponudbe s sliko pod „soliđnost 8529** na upravništvo „Slovenskega Naroda". 8529 HnnjAiUj je dobro idoča gostilna na liUpiuUđ] Dolenjskem, moderno urejena z ledenico in vsem gospodarskim poslopjem. H gostilni spada tudi vinograd in dobra zidanica z lepim razgledom, oddaljena komaj 10 minut od vasi. Ozira se le na resne in napredne reflektante. Cena 200.0CO K. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 8536 l*hft!Ji? Primeroma za en železniški JuoUlIu. voz jabolk bode podpisano oskrbništvo prodalo na svojem posestvu Gomila - Kompolje, pri gozdarski in deželni cesti Boštanj-Radeče ležeči drevesnici, dne 7. septembra t. L ob 2. uri pop. potom dražbe na licu mesta proti takojšnjemu plačilu. Kupec mora jabolka sam obrati z dreves. — Graščina Bcštan; pri Sevnici cb Savi. 8537 Pošten in trezen fant SJSe*««, preteklostjo, želi vstopiti v trajno služ-za logarja ali lovskega čuvaja, bodisi pri graščini aH zasebnikih. Tozadevni poklic in veselje na mestu. Ponudbe z važnejšimi pogoji naj se naslove pod šifro: „Lov 120" pošta Stari trg pri Lozu, Jugoslavija. 8542 Moifti opraviteij ?jš£ slaviji. Mora biti sposoban, energičan i samostalan te upućen u električni pogon te pogon zračne željeznice. Kompetenti sa tehničkom naobrazbom i daljom praksom neka oferiraju uz naznaku beriva Hrvatskoj Zemaljskoj banci, d. d. podružnica Zagreb. 8543 Žitni wM. Veliko trgovsko podjetje v Sloveniji išče dobro izveibanega in spretnega trgovca za žito. Biti mora prvovrstna, samostojna moč. popolnoma vajen nakupa in eksporta žitnih pridelkov. Plača po do-dogovoru, event. soudeležba pri čistem dobičku. Nastop takoj. Ponudbe je v poslat i takoj pod .Žrrni veičak 8544* na upr. Slov. Naroda. 8544 Tr971 CD korespondentkinja za jedno IIUit tO veliko industrijalno poduzeće u Hrvatskoj, vješta hrvatskom, slovenskom i njemačkom dopisivanju, strojopisu te hrvatskoj i njemačkoj stenografiji kao i svim ostalim uredskim poslovima. Nastup službe odmah. Ponude slati aa uprav« lista pod .broj 8538*. Van hi mnsial Pridn«^a 34l«* sta- nini II |rUW0||ui remu oženjenemu kmetske m a sinu, ki razume kmetijstvo, izucen žagar m mlinar s tem, da mu da v naje m posestvo aH pa ma poveri oskrbovanje večjega posestva. Vojna in Štiriletno ujetništvo v Rusiji, mu je prekrižalo njegov gospodarski položaj. Ponudbe sprejme kjerkoli v naši kraljevini. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod Kcnlm vilo ali hišo bolj v sredini mesta. Ponudbe na upravništvo v. Naroda« pod »fttev. 72«1. 8421 vinski, in probkovi zamaški 21 sode na prodaj pri Fran Medica. Ljubljana, Tržaška cesta 4. S460 se spretna modistinja, lahko začetnica. Kje, pove upravništvo .Slovenskega Naroda". 8519 HrflioOi soiii v^°^rem-tan'use"go^no I. nadstropje. prodajo. Sodna nlica 11 8515 par sto kilogramov surovega loja. Ponudbe: ulica 7, dvorišče levo. Ropi se loja. Ponudbe: Stritarjeva S507 ffnni m dobro ohranjena pisalna miza. HUD! K Ponudbe: Stritarjeva nlica it. 7, dvorišče, levo. 8503 DhnFSOlta žepnih ur, zlatnine in sre-rapSIH bmine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 500 Kron nagraile r^&etS otrok stanovanje 2 ali več sob v mestu ali bližini mesta za takoj aii za november. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8424 T&fSfil ,K2-:or tudi ve'*~ c č en cev se ICjUiJI sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Stelner, mestni lesarski molster, Ljubljana, Jera-nova ulica it 13 4844 ToDssaint-LaRgeosclrefdtav francoščine (I. II del) novejše izdanje, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo lista. 8427 orejmem zmožnega pisarnieoa vo- V riJA pismene ponudbe z navedbo do-uJU. sedanje službe in zahtevkom plače na kartsnafaa tov. J. Bonač sin, v Ljubljani. 8263 Ver pomočnic in urenSo za izdelovanje perila srrejme proti dobri plači Loiiza Sartorv, Breg 18, II. nadstr. ali Križevniška ulica 11. 8456 KrOflOnn z manno mato ploščo, rjav lilCuciiLu, Žamet in sivo volneno blago se proda. Dunajska cesta 6, pri Lavren-čičs, slaščičarna. 8520 M parcel travnilov fea £5WS Ilovici v nedeljo, dne 31. avgusta popoldne ob S. url. Herman Ćei-novar, Ljubljana. 8512 Ensnedstropna ia z vrtom l v sredi -i mesta, za gostilno se proda. Prevzame sf. lahko takoj. Kje, se izve v gostilni pri .Ribiču* na Dolenjski cesti. 8550 Dva Kljočavničarska vajenca s&vl ključavničar Franjo Kosmač, Jera-nova ulica 5, Ljubljana. Pogoji po dogovoru. 8364 Hvano sobo s hrano ali brez nie išče uradnica. Cenj. ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod ,S hrano ali brez nje 8576*. 8556 Iftfliftkn (kitničarsko radnico) prvovr-muUfallu stna moč išče prvorazredni modni salon damskih klobukov v Zagrebu. Plača jako dobra, nastop takoj. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8494 (Minski tajnik nega ozemlja, poslujoč že nad 20 let, išče enakega mesta najraje v Medmurju, obmejni Štajreski ali Koroški. Ponudbe nai se pošljejo rod .Zasedeno ozemlje 8509" na uprav. Slovenskega Naroda. 8509 starejšo moč, Izveži f bano tu v modni trgovini, išče" tvrdka A. Sinkovic nasl. Ponudbe naj se pošlje je na naslov-A. Sedlar, Celje, Cankarjeva cesta. 8436 DrOlSa ?0* hiia 2 g°stiln0» kovačijo, rlOUu aC* gospodarskim poslopjem in nekaj vrta, hi s a z gostilno, poslopje z dvema dvoriščema, dvema prodajalnama, gostilno i. t. d., pripravno za tovarniške svrhe. Vse v neposredni bližini Ljubljane. Pojasnila daje anončnt zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankar!evo nabretl« 5. 8527 Prvovrstna duajska tvrdka zveze z zmožnimi tvrdkami za živila (posebno stročje, riž, sadje, krompir, južno sadje, slanino, namizno olje, mast sardine, Ltd.) samo v velikih množinah proti takojšnjemu plačtiu ali kompenzaciji, n. pr. vse vrste papirja, barv, kartonov, stekla, porcelana, železne in jeklene robe, orodja, pločevine, industrijskih in poljedelskih strojev in orodja za opekarne, cestogradbeno orodje, valjarji, stavbeni materijal, kose, srpi, osi, brusi, umetna gnojila itd Proti se vzorcev ter so isti, kolikor mogoče tudi tukaj na razpolago. KUKBT * CO, IL SoaiMftMian t tovarni itoioi Ti Gameljoe nad LjlUllJdUU pomočniki za izdelovanje stolov. Vprašati v tovarni. 8464 4k j mi v ljubljanskem predmestju na ulic prodaj: ena z moderno dobro-vpeljano pekari j o in manjšim trgovskim lokalom. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .Nove biše/8518*. lin v SmiedniKB pri Hledvodah z gospodarskimi poslopji in zemljišči, se odda v najem. Pismene ponudbe je naslovi 1 na papirnico Goričane, pošta Medvode. Gorenjske, 8356 Drfllh rn hiPi 2 občinsko pravico, zra-rlUUu itb lil*" ven spada gospodarsko poslopje, vrt, gozdna parcela in njiva. V hiši je električna razsvetljava. Poslopje se nahaja na Hrušici, občine Jesenice na Gorenjskem ob državni cesti, oddaljeno 5 minut od postajališča Hru-šica. V hiši se izvršuje nad 10 let so-davičarsks obrt in je za to sposobna. Vpraša naj se na naslov: More Emil, posestnik in sodavlčar, Ljubljana, Martinova cesta štev. 11. 8491 OČEH!"!) £rre^me za'oga P°hištva J. cesta 28. Ćerne. Ljubljana, Dunajska 8463 vfannuanin za 3 dijake iščem. Dam dlđllllValSjC kurivo, živež in celo posteljno opremo. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8462 UclLn, larstva ali kaj enacega. Ponudbe na Alojzija Cerar, trgovec, Lukovica pri Domžalah. 8117 boljšemu zidarskemu podjetju v Ljubljani takoi v učenje. Ponndbe pod ■zidarski učenec'8309* na upravo lista. Trgovci na deželi! ^veema hvna srednjih škatljicah po K 18-— za tu-cat. Pošilja se po povzetju najmanj 6 tucatov. Rudolf Zore & Comp. Ljubljana. 7715 DlfSilili tffni 86 ^on'* Ponudbe z na-rlSaiul Sil U J vebo znamke pod .P. S. 8207' na upravništvo Slov. Nar. 8207 Drflfla rn srednJe velika kmetija po rlUud iZ ugodni cent. Kmetija je v bližini premogokopa Zagorje ob Savi. Natančnejša pojasnila daje pismeno in ustmeno Frančiška Perhne, Podkraj it. 26 Zagorje ob Sari. 8457 NanTflftai in* *p,ezen svinjak, patent uQyIUUu] Jl. »Žabkar«, vrtna 6oglata utica; sobna vrata z okvirjem 220X90 železna vrata 113X66, lesene, 3 m dolge stopnice. 3 .ŽnidarŠičevi' panji Milka Matailć. Lioblfana, Stara pot 0. 8399 Gozdnega npravltelja % teljstvo veleposestva barona Ferdinanda Helldorfa v Grebinju, Koroška. — Tozadevne ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju, s pričevali in i natančnimi pogoji naj se takoj vpo-I šljejo na gorenji naslov. 8443 Dragotin Ukmar kr. poročnik Marija Ukmar roj. Lisec I poročena |----- Maribor dne 31. avgusta 1919 Log, KorespondenS za munufakturno veletrgovino se išče za takojšnji ali poznejši nastop. Zahteva se popolno znanje slovenskega, hrvatskega in nemškega, če možno tudi italijanskega jezika kakor tudi stenografije. Prednost imajo oni, ki so že delovali v tej stroki. Obširne ponudbe na .Poštni predal 35* Ljubljana. ii um Ž3B2. na droano tfav poz1 v Ljubljani. 8514 Dnhijtfvn v vseh modernih slogih pri-r UuI.llU poroča po zmerni ceni Fraa Škafar. Ljubljana, Rimska c 16. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo. Kupujem tudi lea vsake vrste. 1072 Knpnjem smrekov les. aj? ™; si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 Valentin Mu trg. Domžale 43 pobiram vsako soboto v Ljubljani Sv. Jakoba trg., vsak ponedeljek v Kranju stare klobučevinaste (filcaste) klobuke za gospode in gospe v popravila in tiste tudi vračam. 8485 Spalie in iS šibe. ŽSg steije, spodnje in vrtine modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa priporočata Brata Sever, zaloga pav bistva in tapalBlika delavnica Vabimo na ogled! i/ortnriffta vc5** stenografije m stro-nHIVIttlla, jepisja, se takoj sprejme. Znanje hrvaičine in drugih jezikov daje prednost. Oglasiti se je pri gozdni md. d. d. 0Croatta4i Marijo Terasi}« eaata t, popoldne od 3. do 4. ure. 8396 atadiftVa delavka Ia moč katera se HUilllt tudi temu primerno plača se sprejme v trajno delo. — Ker od-* potujem prve dni septembra na Dunaj n*kupoval^ rnodele^^s^je^z^aiiti Kruta smrt nam je ugrabila nenadoma včeraj, dne 29. avg. 1919 našega najljubšega, najpridnejšega otroka, sinka, oz. bratca Radka Barliča učenca n. razreda. Pogreb našega nepozabnega ljubljenca bo v nedeljo, dne 31. avgusta ob polu 14 uri iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 52. Počivaj sladko, dragi sinko I Žalujoči ostali Zahvala. Povodom smrti preljnbljene in nepozabne nam žene, mame in tašče Marije Leben se tem potom, ker osebno ni mogoče, najprisrčnejše zahvaljujem za vse izkaze odkritega sočutja, vsem darovalcem prelepih šopkov, rodbini stavbenika Daniel Battelino za krekrasen venec in vsem, ki so spremljali drago nam pokojnico na njeni zadnji poti. Vsem najprisrčnejša hvala. Ljabljasa, 28. avgusta i919. Bodblna Lebaa. 87 9495 1 Svarilo. Zalepko prejela. Prosim natančnejših pojasnil. s$c& ■lila Parano* RonciDijoota, za takojšen nastop. Zgla- siti se je v pisarni dr. Pran Novak — dr. Alojzij Kobal, odvetnika v LJubljani, DalmaUnova ulica 3. 8454 n-f Honflra Slovenka, urna in marljiva, ricUujuSuu, išče mesta v trgovini z mešanim blagom. Gre najraje na deželo gre pa tudi v mesto. Nastop od 1. do 15. septembra. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 8493 samski strojenja ^21: narice, vsestransko izvežban, želi vstopiti kot vodja v kako tovarno ali podoben zavod. Vešč je hrvaškega, laškega, angleškega, nemškega ter ruskega in poljskega jezika v besedi in pisavi. Na zahtevo vsakčasno izpričevalo Ponudbe pod „Ontelan na upravništvo Slov. Naroda. 8466 v ***** w fMk*M fma naprodaj večjo množino rumene in zdrave koruze in plenice in sicer Iranko ilep Sabac Išče direktne zveze ta prodajo živil tudi za v bodoče. 7359 1 Sllvovko prvovrstno pristno blago i ms v zalogi naaelf Sere • ■ 8020 Komisijska trgovino Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska c,7 priporoča svojo bogato zalogo manu-fakturnega blaga: cefirja, tiskovine, barhenta, klota, hlačevine. nogavic, robcev, sukanca, svile za Siranje, bombaža za pletenje nogavic, gumbov, prltiskačev, rinčic za čevlje in drugih zde!kov Čeških tvornic, katere zastopa. Turđliu P. Čuden Ljubljana Prešernora nllca štv. 1. naznanja slav. občinstvu da 0 :me trgovina od 28 tm. do 6 saataaanen »aorta S448 3E ogledala, steklo, jedilno, kuhinjsko posodje se bo prodalo potom javne dražbe v četrtek 4. sept, ob 9. uri Truberjeva nI. 1, II. nadstropje. 8553 Uradno do vol t oa a, že 20 let ob-stoječa najstarejša ljubljanska pnsFi>ilovaiDi[astapovaoli3boi»u.sla!i) G. Flux Gosposka nlica 4, 1. nadstropje levo. Išče nuno mnogo kuharic za Lju-bliano, Srbijo, Hrvaško, Reko, Dunaj itd. tudi k dvema osebama zraven po-sirežnice, 8 — 10 privatnih hišen, sobarico za hotel, bufetno kasirko. dekleta za vse, 3 gospodinje za tu in prcč itd. Priporoča se Inteligento osobje vsake vrste. Pri zunanjih naroČilih znamka za odgovor. I i iS Ženitno ponudbo. Inteligenten in simpatičen gospod srednje starosti, kateri je bil poslovodja v krojaški obrti, želi znanja v svrbo ženitve z gospodično ali mlado vdovo v starosti od 20 — 30 let, katera bi imela že svoj lokal aH dobro vpeljano delavnico v Ljubljani ali v Zagrebu. Cenj. ponudbe ood .Srečna bodočnost 8485 na upravo lista. 8486 Pravo rumeno domače 1 kilogram K 16— Pri naročbi 1 skrinjice okoli 3 in pol kg K 56 — franko. Po povzetju pošilja zavod za eksport M. Junker. Zagreb. 15., Petrinj-ska vi. 3 111 Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa. rrva j .^o> ovanska ~ atarska delavnica Alojzij Fuchs Selenburgova ul. iem^taro llžlu jfl $I8iirO šHh cenah, priporočam vehkozalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briliantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. 7928 !!! Miti 13 tm III Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin iz konjska žime v vseh veličinah Cenj. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojedncc. lahko nabavi za malo v^oto. Prodaji na drobno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolence. Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Telef. 17-03. 7 A Prodajam raznovstno dobiti izurjenega krojača, koji je delal v prvih inozemskih ateljejih ter cenj. dame vljudno opozarjam, da izdelujem vsa v krojaško strok?« spadajoča dela: angleške kostume, plašče, športne kostume, bluze :n druge toilette točno in solidno. M. Hafner, Ljubljana, Marije Tere2ije cesta 13 II. 101 8488 na diebno in tudi y večjih množinah. Se priporočam slavnemu občinstvu. Trgovina F££INC MEMCEN v Marbeku, pošta Vuhrek. 8566 Prvovrstna ■ za kurjavo, izolacijo, steljivo in druge svrhe uporabljivo, dobavlja v vagonih in na drobno SF* & A. U h e r, Liubljsna. Telc^r : Uhcrs-ed. Inter. TeMon 117. prinoroča tvrdka IG' Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno Ii ii flsia v [eilfl. Skrbela bodeča za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mno-gobrojen obisk. m ia Ana hm i Goriaga. specialna trgovina ž valnih strojev in kolen. Liabljana, Sodna uiica št. 7. 7334 Sladkorja se porabi manj, ako se vporablja kavni seroga* prazen, smlet, s pravo kavo mešan. Originalni 63 kg zaboj, soitirano, okusno v i/s, i/io, V2okg paketirano, franko zaboj K 756.— pošna pošiljka 15 kg sortirano franko K 200.— Odprema: denar naprej ali po povzetju. Land & Cozup. Osijek. Brzojavi: Langcomp. 8200 Miti - podgane stenice - ščnrisl in vsa zalega mora poginiti ako upotrebite moja najbolj isknšena in povsod! hvaljena sn dstva kakor: proti poljskim mišim 6 K, za podgane in miši stane K 6*—; za ščerke K 6'—; posebna močna tinktura za stenice K 6*—; uničevalec moljev K S*—; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo preti ušem pri ljudeh 3 R; mazilo za nil pri živini 2 K; prašek za nši v obleki in perilu 3 K; tinktura proti mrčesa na sadja la zeleniadi (uničevalec rastlin) K S"—. Pošilia po povzetju Zavod za eksport M. Jnaker, Zagreb 15., Patriotska »lica S. Mi sisi© Isapcl vseh za izvoz dopuščenih živil in Mi dcnavilamo iz Nem. Avstrije, Cehosiovaške in Nemške za izvoznicami franko jugoslovanskih postaj vse vrste indu-^trijalnih proizvodov, kakor železno blago, pohištvo, elektrotehniške potrebščine, kemične proizvode, soli, vžigalice, čevlje itd , nadalje franko Jugoslavija čaj, čokolado, parafin, sardine, kakao kakor tudi drugo b'ago iz Švicarske, Holandije, Francoske itd. W2 HI smo kupol vseh za izvoz dopuščenih vrst surovin, kakor surovih kož, volne Ird. Mil prevzemamo ■ izvedbo kompenzacijskin pogodeb z Nem. Avstrijo, Čehoslovaško, Poljsko, Nemško itd. ,,Komerciia" Jugoslavensko eks- ooitno-importno d. d. Zsgreb, Gajeva nllca stav. 35. Brzojavi: Komercija-Zagreb. Zastopstvo na Dunaju. — Handels-und Bankvereinigung, Wien L, Tuchlauben 8. BrxoQ9 Kupujemo vse vrste in vsako količino 8 od proizvoditeljev. Em. Wetas 1 drug, Zagreb, Kurelčeva ulica 6. bukovih In hrastovih drv. Množina In cene naj se v7 ponudbah vinsčijo. ■■Uelii mL vald dete previsi je, toplo za Hi Ii rumeno brez arzena, na Jati 20 kron po kili. M vetjem odjema ceneje. Tvornica snmporače Mavro Teicbner, Vinkovci. Naznanilo. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril brivnico v Trnovem, Cerkveni naca 19 ta as toplo priporočam z odličnim spoštovanjem Mate Sljnkovtt,i brivec. Uo Št § ®L pj Anton Cerne S. 4» GRAVEUR ^ K Več s^rchaSi Slovenskega JfaroBa starih nad 14 sprejme uprava Slovenskega Naroda. Pozor1 Pozor E Imam poverilo nakupiti za Ceho-slovaško okoli 10.000 kg suhih gob in sicer suhih jurčkov (pravih globanj) in suhih lesičk. Ponudbe prosim na naslov: Eksport gob, Vitanje 63, Štajersko. S273 Vse vrste deželnih pridelkov kupule trgovina s semeni SEVER & Komp Ljubljana Wo!fova ul. 12. Prosimo nonudbe z navedbo množine in cene. 8070 kefir Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril Prvi Jugoslovanski zavod za izdelovanje kelirja ia logaarta. Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljSi pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim i. t. d. Nenadomestljiv za slabotne doicnčke kakor od-rastle. Kefir uniči vse človeSkemu organizm škodljive bacile. Pri rednemu uživanju kefirja dosežete visoko starost Uspeh zajamčen s 1009 K. Razpošilja se tudi na deželo. r 9t drnžtvo za elektrotehniško la strojevno Industrijo. tožeaeiji Rotteslificher h drugi Zagreb Telefon int. Rnkovićeva Si. 32. Brzojavi: Zlektra, Zagreb. Projektiranje in gradnja ] naprav, ki spadajo v elektrotehniško in strojevno stroko. Veliko skladište materijala, naprav in strojev, nabavljenih od odličnih elektrotehniških tvornic 8208 KI v inozemstvu do vsake višine brez stroškov, nakup, prodaja posestev, premoženjske zadeve dr. Ivan Černe gospod, pisarna, LJubljana Miklošičeva c 6, telefon 37. o*m drva cglle, smrelicv les, deske *n tram« kupuje „TROATIA11, gozdna tali. delniška družba v I ubijani, Marlfe Terezije cesta stev. 2- 8206 . m. t. ii ordinira za ženske bolezni, porodništvo in splošne bolezni v Mariboru, Baral «rg št. 18 (vogal Vetrinjsho ulice). VzS.—10.J 723.—4. 8541 vi A. Mušič pral« nt NOPf, = LJUBLJANA, s delenbnrgova uL Nafstareiša trgovina glasbil, strun, gramofonov ln glasbenih potrebščin vseh vrst Popravila v lastni delavnici strokovno ln cenofl uAžtio za mmi TROOOCA je, da more na nnjjednoatavnej&i in najbrli natin dobiti blago iz emike Avstrijo v Jugoslavii o Obrnit« se v lastnam littereeai ne intarnacljonalno ealpromnlatve Sar Transportno in prometno društvo, Zagreb Telefon int 2-20. Brsojavl: Transport Zagreb. Ilica broj 45. 1 Z vsemi informacijami služimo takoj in brezplačna Več vagonov suhih, zdravih, bukovih drv se takoj kupi. Ponudbe z navedbo cene franko vagon nakladne postaje na GOSPODARSKO ZVEZO v Ljubljani. Veletrgovina viha Milko Jesih, Rudnik-Ljubljana, ! Otvoril sem inotoč! novih in starih garantirano naravnih vin v Ljubljani, Florjanska ulica štev. 36. Doc. dr. Alfred Šerko ordinira za živčne bolezni od 2.-3. pop. v Vegovi ulici 2. (Kongresni trp) Postaja iužoe lanski take toplice Najbolj lfckovite akrathotherme Štajerske, 36*2 do 37*5 stopinj C, deluje kakor Gastein, Tcplicc itd. proti pro-tinu, revmatizmu, ženskim in živčnim boleznim, slabostim, poškodbam, influenci in njenim posledicam. Blago subalpsko podnebje, izvrstna obskrba, ceno stanovanje. Železniška zveza od Zagreba 3, od Ljubljane 2 uri. Pojasnila daje brezplačno ravnateljetvo kopallaoa po* - staja Blmake Toplice. ===== Priieitk sezona Gospodarsko zoeza o Ljubljani, priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih vin, osobito: 10 staro ogrsko, letnik 1917, 12% ogrsko bolo L 1918 Is okolice Bola eerfcev-Vriao. 10 baaaikOp L 1918 vsi brez kislino, nadalje *ta~ lerska, krvatska bi dolenjska vina, po Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede Drist- nosti vso odgovornost G. F. Juriše vniaaoralee klaviriev ia sssjavea s sJsjHi f LjotljaDi, Mri hI. i 12, xxxxxxxx x xxxx xxxxxxxxxx: XX 3 X X X X X X X X X Elektrotehniški in inštalacijski urad VLADIMIR NOVAK - ZAGREB Frankopanska ul. 8. Telef. 3-31. (Palaca Hotel Hnperta*. Tovarniško skladišče vsega električnega materijala, motorjev, dvnamo-strojev in ostalih električnih strojev. Posebni oddelek za urejanje kinematografov in kompletne centrale. Prevzema premontiranje izgorelih motorjev ln dvnamo-strojev. Zunanje naročbe se opravljajo takoj solidno in po zmernih cenah. — TroSkovniki in načrti se izvršujejo na zahtevo takoj. XXXXXXXXXX X X xxxxxxxxxxxx IVAN JAX in sin Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana. Šivalni stroji in rtroii za pletenje« — Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev Iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena leta 1867. SV Vezeni« poeemje bromplaci Pisnim stroji JMler' Ceniki zastonj in franko. Kolesa Durkopp, Stjrria, Waffenrmd# Iz prvih tovarn t išče zveze z zmožnimi lesnimi trgovinami ter tvrdkami za živila (posebno rižt stročje, krompir, južno sadje, slanina, mast, namizno olje, mlečne konzerve, itd.) toda samo na vagone proti takojšnjemu plačilu ali kompenzaciji v sledečih predmetih, 1. s. vseh vrst pismenega tiskovnega in ovojnega pa« pirja, kartonov, anllinskih barv, barv za eamenotisk, cementnih barv ter strupa prostih barv, stekla, porcelana, železnine, jeklene robe, poljedeljskih in industrijskih strojev, Železa v Sibikah, pločevine« orodja, kos, srpov, voznih os, brusov itd. 8100 Prosi se vzorcev, kateri so v kolikor mogoče, tudi tukaj na razpolago. Korespondenca i nesniee, eajrake, I. KUBERT & C©., DUNAJ. Ii. KORMiHHUI h U. SHB LES kupi v vsaki množini strojih m tovarna SAMSA A Co. v LJubljani Marija Terezije c 2. x Vsakovrstne šolske zvezke :~: tedeJafe Učiteljska tfskarna9 LJubljana. FrantUlfcanska ulica 6* Točna postrežba. BaBBSSSSSHB^^BHiBni^^HBaBMBBIBlHBlBIBMBaBll^BlAaBBaaBBBb ■B^MSBzsaflBnBHaiBDaa ■■■■aflsesssBC^ ■ Podpetniki za damske čevlje Is loaa ponarejeni, se dajo obdelovati kakor usnjati podpetniki, jih cero prekašajo po stanovitnosti, jamčijo za popolno enakomerno** izdelkov. 8083 Engel & iMfeliL Holzlndustrie, Wl9n \Um\l Kauptstrasse 70. Iščejo se saatopalkl. Q-Bt Kupi sc SHšllšJHaiE plača se tudi v tuji valuti. Ponudbe poa ^centralno 8481" poslati na upravništvo tega lista, nakar se dobe ustmene informacije. .... 3E 0 Spalne, Jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki mo-droci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega tapeciranega cohištva v vsakem slogu od proste do" najf. izvršitve po jako nizkih cenah Maribora. tramove, drva, ogl kupuje vsako množino „DRAVA" lomna tr-aovaka Ia Iniaatrll • 7534 Konzervne steklenice :.: vkuhalni aparati :.: i pri trgovini s talasala o ln zalogi strojev Fr Stupica, Ljubljana, Marije Terezije c 1. Zahtevajte cenovni Le Zahtevajte canovnlke. esna firma vedbo dosedanjega poslovanja, uvedene stroke, zaželjenega zastop išca v svrho izkoriščenja svojih uvoznih ofert uvedene zastca. mbe in tehniko event. nde- leinlke za izvedbo transitnih kupčij. Natančni dopisi z na stvenega okoliša pod MR 19** na anončno Platzar, Maribor. pisarno Andrej 8478 Sam. Pollak, Zagreb, Jelačićev trg 6. Najcenejši nakup manufakturnega blaga na debelo kakor: cefiri, sifoni, barhenti, velouri, flanele, modra tiskovina, Kord-bar-žuni, hlačevina i. t. d. 8342 Ssm Pollak, Zagreb, Jelačićev trg 6. pri tvrdki za pohištvo KAREL PREIS? Maribor. Stolni trg 6 Svoboden ogled! Oznanila Uaion-Propagande, Maribor, oddelek oglasne oprave. Vsem Interesentom se priporoča edina slov. oblast, koncesijonirana Posredovalnica za obrat z zemljišči, 8186 nakup in prodaja posestev, hipotečna posojila itd. HI* TEKOMA, Maribor, Teoetbofova ulica 30. apno, strešno in zidno opeko, štukaturni mavec, portland-cement, betonsko železo, tračnice, fine kose in brusne kamne, kolomaz, vinski kis, novo rdeče in staro belo vino, kremo za čevlje kakor „Erdal", „Bieleror „Eulin", voščilo za čevlje (biks), žveplo, zeleno galico, kavo, raznovrstno sukno, gotove obleke za dečke in druge potrebščine naj se obrne na trgovsko agenturo Franc Petan v Liubljani Grajska planoto stev. 1. 80SS srva - icno - cisti v polnem zdravili&čnem obratn. Dobra prehrana po primernih cenah zagotovljena. Privoljenja za pripetavanje aH visa se proti zdravniške-mn spričevalu takoj dobe od čshoslovačke izdajal-nlce voznih listov. Ugodne zveze z brzovlaki. arna (preje: „Stafalwerk Streiiebenu) poŠta in žel. postaja Gustanl Koroško proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna obročja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (acalonsko in brežijansko) kakortudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske valjevce surove in ostruga ne, ingote za izdelovanje orodja. Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela. Ravnateljstvo jeklarne Ravne ALFONZ učitelj »Glasbene Matice" ia edin zapriseženi izvedenec dež. sod: IWa in n^soU tatta in m-sjjwaiala kiaiiitei. pismasf in (Pfoter, Boseudorfer, Hitzmin, Stelzhatser itd.) vsakovrstno blago, obleke svetlolika domače perilo (pošilja io isto na dom) ovratnice, zapestnice in srajce Poćsruž., Sefienbugevaul. 3.. njeni otrobi. V skladišču v bivši predilni tovarni na dvorišču se prodajalo pšenični otrobi, dokler traja zaloga v vrečah po 50 kg. Dobi se lahko tudi večjo množino. 8180 i Vreče je prinesti seboj. Vhod iz ceste za deželno sodnijo.i za avtomobile vsake vrste pnporoča t. FLOBJAJTĆIC, trgovina ■ kolesi, motorji in avtomobili. IKehanlčna delavnica. Selenburgova nlioa 6. W Sraoiarji in ostali obrtni! Ali si želite nabaviti blago po najnižjih cenah? Pišite samo za brezplačen prospekt na: 8525 3. Ks-đaS, Bsdekovtlna (Hrvatska). 3£ 5? MODNI SALON STUCHLV - MASCHKE LJUBLJANA - ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRG L priporoča največjo izbiro finih slamnikov, Svilenih klobukov m lepk za dame m deklice. Popravila se sprejemajo in točno izvrše. ste J 4 __I ^ klenicah od eOSKi HZEU11H ZDRAVILHI VRELEC najobilnejSi vseh poznatih na-tron vrelcev raipoSilja se v steklenicah od *h nt. najprlklad-nejSe zame-Sanje s starim tudi rdečim vinom razpošilja se v steklenicah od 1 2 1, 8'4 in 1 1. imm. um una imi izborno za mešanje s kiselkastih vinom, sadjevcem in sadnim sokom razpošilja se v steklenicam od ta 1. Milini 1. Navedene steklenice 90 redno v xaloji, dočim je pa dobava v večjih steklenicah .za sedaj le mogoča, če pošljejo naročniki —- iste v napolnitev. ■■■ r T trđa in m®hlz%, suha, do 200 vagonov za hitro dobavo po nafbollšl ceni9 fndi proti kompenzaciji. Ponudbe z navedbo cene vagona, postavljenega na postajo, sc prosijo na poštni predal 39, Maribor. 8506 Priporočamo edino \mmitt zalogo lali strojev Na prodaj je Velikanska zaloga vseh glas- a :: bil, muzikalij in strun :: LJUBLJANA, Kongresni trg. št 15. (Nasproti nunske cerkve)* Popravila in uglaševani«? slrofcovnlaško in ceno. rjateFlje žarnige vseh tipov el ek t rat eh rv predmeti ž Gen rep,za kraljestvo ŠHS . lankoPogačar Ljubljana m#>aja « : IJO iu«.«:M.kn||.p jp jy| --------** |£j 5]0[5][Š!IŠ!l2HŠllŠlg IJsEEJEIIIšIeI] ial Urflmonnibif tšl GD iubilltUbUlj Isl |lšI@lElIšlIaUšllal| i 11 i ^isIiaHsIIšlišUšIlBlP §j ElSPSit & mi z lepo enonadstropno hišo z ledenico tik postaje Dravograd. V hiši je trgovina in gostilna s šestimi sobami za tujce. Lokali se lahko v porabijo za vsako drugo obrt. K hiši pripada tudi nekaj njiv in travnkov. Cena 240.000 K. Reflektanti naj se obrnejo pismeno ali osebno na Trško občino Dravograd. Reflektira se na dobre narodnjake. Prednost imajo prvi tenoristi. Trška občina Dravograd. Štev. 181. Razglas. 8331 Javni vodovod za mesto Kranj in okolico v Kranju razpisuje službo vodovodnega monterja. Mesečna plača 200 K, draginjska doklada 250 K in dnevnine za dela izven Kranja po 3 K, ter 15% od čistega dobička pri hišnih inštalacijah. Službo je nastopiti 1. oktobra 1919. Prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju, spričevala o sposobnosti itd. je predložiti vodovodnemu odboru v Kranju do 15. septembra 1919. Javni vodovod za Kranj in okolico v Kranju, dne 23. avgusta 1919. Predsednik: F. Polak s. r. Naznanilo. Gg. trgovcem, obrtnikom in vsem p. n. interesentom naznanjam, da je g. Franc Rožanc deloma vsled bolezni, deloma vsled vpoklica k vojakom izstopil iz tvrdke Beseljak & Rožanc ter da bom vodil anončni in informačni zavod odslej sam. Priporočam se tudi v naprej naklonjenosti vseh p. n. interesentov, katerim bodem postregel z vso mogočo kulanco. Delo adresarja za Ljubljano se vrši pod strogim vodstvom dosedanjega glavnega urednika nemoteno naprej ter bo v kratkem dovršeno. Z odličnim spoštovanjem [mm za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobe se potrebščine za šivilje, krojače ln Čevljarje ter galanterijsko ln manufakturno blago (blago xa obleke.) — Istot^ra se proda v«cja partija damskih nogavic. Josip Peteline .Ljubljana, Sv. Petra nasip aa vodo, desno. Ge razpošiljate sadje, zelenjavo L t. d., rabite košare, te pa dobite tako?, tudi v največjih v i v Strnišču pri Ptuju, Slovenija. ki pa Izdelafe tudi draga v pletarsko stroko spadajoča dela. Zahtevaite ponudbo! 5li ■^bbbbbbbbbbbbbV v 0004 406875 58 84 151502