Požtnina plačana v gotovinu
Štev. 7.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1926.
VI. leto.
VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE S US IZVRŠNECA. ODBORA V IJUBlJANIJT
List izhaja 1- in 15. v mesecu. Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. *— Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št Peterska vojašnica.
Samo na papirju.
Dobili smo invalidski zakon. Pa kaj nam koristi zakon, če pa ne čutimo nobenega zboljšanja. Že pet mesecev ga imamo, pa če vprašamo naše tovariše in tovarišice, nam to* žijoovseh istih potrebah kakor pred par leti.
Invalidski zakon nam ni prinesel dosti zboljšanja, veliko pa poslabšanja. Njegove dobre strani ne občutimo še popolnoma nič, pač pa smo pričeli čutiti slabo stran.
Kar moremo beležiti za zboljšanje, bi bile nekoliko višje pokojnine. Teh pa še skoro nihče ne dobiva, ker niso izvršene prevedbe.
Pa to ni glavno, kar pripada k pravicam vojnih žrtev, glavno je drugo.
Vse drugo pa se krči ali pa stoji neiz* vršeno.
Najhujše zlo je zadala upravna centrali* zacija, kakršno je napravil pravilnik.
Vsako najmanjšo pravico podeljuje mi* nistrstvo.
Ako invalid potrebuje zdravljenja, gre predlog na ministrstvo, za učenje, za sprejem v invalidski dom, za obleko, za vsakovrstno dajatev, za vse gre na ministrstvo.
Ako gre invalid na ljubljansko invalid* sko upravo, mu tako povedo, da bodo njegovo prošnjo predložili naprej.
Invalid čaka, njegova prošnja ni uslišana, ker ni možnosti. Možnosti ni zato, ker inva* Hdski zakon obstoja, ni mu pa dana podlaga, da bi mogel svoje določbe udejstviti.
Za vsako pomoč je treba dajatve. Žato je tudi našemu novemu invalidskemu zakonu treba zasigurati sredstev.
Kdo pa mu more dati potrebna sredstva? Državni budžet.
Imeli smo priliko zasledovati potek spre* jemanja državnega budžeta, ki ga je vlada tik pred 1. aprilom spravila pod streho.
V tem budžetu so postavke ministrstva za socijalno politiko, kamor spada izvedba invalidskega zakona, jako okrnjene in še da* leč ne zadoščajo potrebam.
Specijalno socijalna politika je našim faktorjem velik balast in mislijo sploh to* zadevno ministrstvo v kratkem odpraviti.
Redukcija je poleg takega mišljenja naj* bolj zadela ministrstvo za socijalno politiko, kamor spada izvedba našega vprašanja. Do malega je reducirano uradništvo in materi* jalni krediti.
Poleg tega ni dvoma, da smo tudi vojne žrtve močno prizadete in da izvedba inva* lidskega zakona ne bo mogoča, temveč bo ostal še na papirju. Mesto da bi se izplačale za nazaj dolžne pokojnine, je vprašanje, če bo za bodoče dovolj sredstev. Zdravljenje še do danes ni urejeno, tako, da sploh ne vemo, kam se nam je obračati, ako se misli res raz* širiti pri siromašnih vojnih žrtvah na vse bolezni, ker za to je treba tudi sredstev.
L I SJT E K.
Zgodovina preskrbe vojnih žrtev.
(Po Henriku Hoffmannu.)
že Heraklit iz Efeza (535—475 pred Kr.) je bil prepričan o pantareju (nestalnosti vsega), da se vse vedno spreminja. S spre* membo ekonomske in socijalne baze se jenja pravica. Druge razmere povzročajo v ljudskih mislih druga mnenja o dobrem in slabem, pravičnem in nepravičnem. Tako je tudi pra* vica preskrbe vojnih žrtev trajno podvržena spremembam in pojmovanjem človeštva.
Boji med primitivnimi stanovi, ki še niso obdelovali zemlje, so se končali po večini brez preživečih vojnih žrtev.
Preskromna živilska sredstva niso dovo* ljevala zmagovalcu vzdrževanje vojnih vjet* rukov in vojnih žrtev. Ranjence so pomorili, da so odpravili breme preživljanja, vsled po* manjkanja hrane. Najprimitivnejši narodi so ranjence ali ujetnike pojedli. Taka kanibal* ščina je imela v sebi dostikrat verske motive, ker je mislil primitivni človek, ko je jedel močne, pogumne in zvite može, da bo dobil tudi sam take moči in lastnosti.
Lovski in nomadski narodi niso mogli poleg svojih stalnih premikanj sem in tja no* siti s seboj starce in bolnike. Usmrčenje teh, nadaljni razvoj zadržujočih individijev so ču* tili kot potrebo.
Ta način odpravljanja, življenjski obstoj obremenjajočih, je zginjalz razširjanjem pre* hranjevalne podlage pri rodovih, ki so se ustalili in pričeli z obdelovanjem zemlje ter živinorejo. V takem gospodarstvu se je mogel uporabiti tudi starec ali pohabljenec.
Porabljali so jih najraje za navadna do* mača lahka dela ali kot učitelje in vzgojitelje.
Stabiliteta prehrane je dovoljevala obdržanje takih ljudi.
Izmenjavanje produktov, ki je nastalo med rodovi ter dvignilo produkcijo ter obde* lovanje, je dalo podlago za večja gospodar* ska podjetja, ki so obstojala v Kini, Indiji, Egiptu, Babilonu in Grčiji že dolgo pred štet* jem časa.
Države so obstojale od samega dela suž* njev in tlačenih narodov.
V	takih gospodarskih oblikah je bil bo* rec samo potrebno orodje za vzdrževanje držav in se ni imel pečati z nikakim gospo* darstvom, dokler je bil v polni moči svojih bojnih zmožnosti. Ko pa je iste zgubil, je moral gledati, kako bo mogel nadalje živeti.
V	slučaju ujetništva so znali ceniti nje* govo delovno moč, vsled katere je mogel po* stati suženj, da jo je porabil v službi svojih mogotcev za okrepitev gospodarstva dotične dežele.
Ako pa je ostal kot vojni poškodovanec v domovini, je moral poskušati po političnem pravcu razmer v državi doseči' si preživljanje.
Vedno bolj je prihajala v poštev zemelj* ska gruda kot odškodnina za vojno službo in pohabljenost.
Potujoča nomadska plemena daljnega vzhoda so se ustalila po kultiviranih pokra* jinah, minule so križarske vojske in vpadi i urkov so pojenjali. Vedno večji mir pred seboj zroči kmet je zamogel sebe in svoje polje braniti z lastno bojno močjo.
Tabori in trdnjave, ki so bili nekdaj pri* bežališče in varstvo kmetov, so postali nji* hovim posestnikom moč za tlačenje in izko* riščanje kmetov. Plemenitaši so bili stano* valci gradov, obenem pa so vodili akcije proti vpadom.
V	taborišče je bilo treba dati večji del vseh pridelkov, da niso kmetje trpeli v času obleganja visokih zidov in globokih jarkov lakote. Plemenita^ je dobival gotov kompleks
Naši ortopedski zavodi se bodo skrčili na minimum in o kaki otvoritvi zdravstvenih zavodov ne more biti govora.
Invalidski domovi se bodo skrčili, da* jatve v obleki so precej zmanjšane, ako po* gledamo pravilnik, relutne dajatve učencem izven zavodov so zmanjšane, sprejemanje v domove bo seveda otežkočeno in odvisno od kreditov.
Narodni fond ne pokaže nobene dota* cije za pomoč k osamosvojitvam, potrebe so stalne, denarja ni.
Trafike uživajo neinvalidi, ker invalidi ne dobe sredstev, iz služb pa se invalidi re* ducirajo. In tako bi naštevali lahko vse za* poredno. Za vse to pa je našemu človeku zelo otežkočena prošnja, ker mora iti v Beo* grad.
Nihče več ni doma kompetenten, da bi invalidu nudil pomoč, če je še tako nujno potrebna. Od daleč pa tudi ni odmeva. Po* kažeš s prstom na zakon, toda vse to je v bodočnosti, negotovo, odvisno od nekod.
Kljub temu pa pravijo: Invalidi so dobili zakon in njihovo vprašanje je rešeno. Mi moramo odgovoriti, da bo invalidsko vpra* šanje šele slabo rešeno, ko se bo res izvedel zakon.
Nam ni zadosti zakon na papirju, mi po* trebujemo njegovih dejanj.
Danes pa rečemo, da smo na slabšem kot smo že bili, čeprav imamo nov invalidski zakon.
travnikov, njiv in gozdov kot odškodnino za obrambno službo. Iz tega prostovoljnega, ne* kako zadružnega prispevanja je polagoma nastajalo prisiljenje.
Plemenitaši so proglasili fevde za nji* hovo izključno lastnino, oddajo žetve tudi v mirnem času kot dolžnost, kjer so se jim ustavljali, so kmete prisilili s svojimi hlapci. Iz prostih kmetov so nastali tlačani grajšča* kov, ki so jih prisiljeno uporabljali kot de* lavce in vojake obenem, v slučaju neporab* Ijivosti pa spodili od grude.
Vedno bolj je prihajala v poštev kot od* škodnina za vojno odcepitev zemlje kot fevdi. Knezi in kralji so bili v bojih proti rastočim mestom vedno popustljivejši vite* zom in grofom. Navadni borci, vojaki in in* validi pa so morali, ko jim je manjkalo živ* Ijenjskih sredstev, beračiti ali kot krošnjarji in bardi (pevci) deliti svojo usodo. Vendar je pa skrbela edino cerkev nekoliko zanje skozi miloščino, posebno menihi, da so marsikate* rega obdarovali oziroma mu preskrbeli delo.
Tudi vedno bolj se razvijajoča mesta so nudila za svojim zidovjem marsikateremu bivšemu borcu kruha, ker vojni poškodova* nec je smel vedno računati na mestno ali kako cerkveno službo.
Po prenehanju trdnjav in ob početku strelnega orožja so tudi vedno bolj izginjali vitezi z okovi, ki so se nekdaj rekrutirali iz prostih kmetov. Uporaba strelnega orožja je zahtevala drugačne taktike in daljše vežbe, premagan j e obleganih trdnjav pa posebne tehnike.
Najeti so se morali takozvani soldatje (plačani borci) in se izučiti novega vojsko* vanja.
Ti so bili potem v službi države in država se je vzdrževala tem boljše, čim več davkov je mogla iztirjati za soldaško armado, ki se je rekrutirala iz samih najobupnejših elemen* tov.
Podrobnosti glede izplačevanja pokojnin.
Vsak dan prihajajo razna vprašanja na Izvršni odbor in računovodstvo delegacije ministrstva financ, odsek za vojaške mir o» vine, glede pokojnin.
Da si bo marsikdo prihranil časa in skrbi, hočemo raztolmačiti nekatere podrobnosti glede izplačevanja in dati nekatera navodila, kako je treba postopati v tem vprašanju.
Invalidnine, oziroma pokojnine po novem invalidskem zakonu pričenjajo teči s 1. aprb lom 1926.
Vsak, ki dobiva invalidnino ali pokoj* nino, se je moral prijaviti pri pristojnem so* dišču za prevedbo.
Kdor se ni prijavil pravočasno, se lahko še vseeno prijavi, vendar pa mu po 1. aprilu tečejo novi prejemki šele od prvega v na* slednjem mesecu, ko se je izvršila prijava.
Izplačevanje novih prejemkov se ne sme vršiti, dokler sodišče ne pošlje pravomočnega sklepa o prevedbi.
Po invalidskem zakonu ima vsaka vojna žrtev pravico 30 dni do pritožbe, ako s skle* pom o prevedbi ni zadovoljna.
Teh 30 dni mora sodišče čakati in ako se upravičenec ne pritoži, je po tem času sklep glede prejemkov šele pravomočen.
Kdor dobi sklep sodišča o prevedbi, mora znati, da od dneva dostavitve njemu teče še 30 dni do pravomočnosti. Zato naj nikar ne povprašuje ustmeno alt pismeno pri Izvršnem odboru ali računovodstvu delegacije ministr* stva financ, zakaj še ne dobiva nove invalid* nine ali pokojnine.
Računovodstvo ne sme realizirati in na* kazati prejemkov poprej, dokler ne dobi pra* vomočnega sodnega sklepa.
Mnogo strank povprašuje, zakaj niso dobile nakazanih pokojnin še po starem.
Kdor ni poslal potrdila o prijavi pri so* dišču na računovodstvo, mu isto ne sme iz* plačati niti stare pokojnine. Računovodstvo pa še veliko teh potrdil ni dobilo.
Kdor pa se proti prevedbi sodišča v roku 30 dni pritoži, gre njegova pritožba na Višje
invalidsko sodišče v Zagrebu. Dokler ne bo tam rešena, ne more dobivati nove invalid* nine ali pokojnine, pač pa po starem, ako je poslal potrdilo o prijavi računovodstvu. V tem oziru obstoji le zadržek pri vojnih vdo* vah, sirotah in svojcih.
Za vse te obstoji pogoj v novem invalid* skem zakonu, da dobivajo prejemke le, ako so siromašnega stanja.
Zato je moralo računovodstvo vsem vdovam, sirotam ali svojcem, ki do sedaj niso prejemali dodatka, s 1. aprilom t. 1. pre* jemke ustaviti, onim, ki so prejemali doda* tek, pa so ustavili le, ako niso prejeli potrdila o prijavi. To je moralo računovodstvo usta* viti vsled tega, ker nesiromašne vdove, sirote ali svojci do sedaj niso prejemali nobenega dodatka (doklad), torej ako ne bo sodišče drugače odločilo, sploh po novem zakonu ne bodo dobivali nobenih prejemkov več, ker niso siromašni. Počakati je treba pravomoč* nih sodnih odločb.
Prejemalci pokojnin se opozarjajo, da javijo vsako spremembo bivališča ustmeno ali pismeno računovodstvu delegacije mini* strstva financ, odseku za vojaške mirovine, vsaj do 20. dne v mesecu, ker so po tem ter* minu nakaznice že odpravljene in se v na* sprotnem slučaju izplačilo zavlačuje.
Pri vsakem, bodisi ustmenem ali pisme* nem vprašanju ali poročilu naj se navede na* tančno številka knjižnega izpiska, katero najde vsak na kuponu ali odrezku spodaj-, ali pa priloži zadnji odrezek. S tem zelo olajša delo in pomaga sebi in drugim, ker gre vse hitreje od rok.
Končno še pripomnimo, da bo dobil vsak, ki se je pravočasno prijavil, vse prejemke izplačane za nazaj do 1. aprila t. 1. bodisi da dobi prvo novo nakazilo tudi šele čez par mesecev. Odvisno je največ od sodišč, ki iz* vršu jejo polagoma prevedbe.
Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja.
Kako sadje in grozdje tako uporabiti, da bo v popolni meri služilo ljudski prehrani, ne pa zastrupljevanju potom alkohola, je pro* blem, ki ga rešujejo strokovnjaki že leta in leta. Kakor v drugih panogah napreduje zna* nost tudi v tej panogi! V Ameriki, Nemčiji, Franciji, Švici in drugih naprednih državah je o brezalkoholni uporabi poučena vsa javnost in se z vedno večjo vnemo oprijema praktič* nih, preizkušenih metod. Brez pravilne re* šitve tega aktualnega problema je vsako stvarno tre^nostno gibanje — o katerega
Glavno jedro vodstva teh Soldatov je tvorilo skozi kmetske vojske obubožano plemstvo, za katero je bil pozneje vpeljan tudi način preskrbe.
Tako je na Pruskem že Friderik L usta* novil invalidsko blagajno in dom ter razna uradniška mesta za invalide oficirje.
Navadni soldat j e pa le niso uživali no* bene preskrbe, temveč so se morali preživ* Ij ati v slučaju opešanja ali pohabljen i a kot berači, ako ši slučajno niso sami prisvojili kakega premoženja v zasedenih krajih. Tako se je pojavljalo, da so se invalidi preživljali na nepošten način in da so tudi kradli. Zato so jim nekateri vladike priznali pravico pros* jačenja.
Pozneje so se začeli uporabljati zvesti, stari, odlikujoči se vojaki v službi države za neznatne službe kot čuvarji vag, poštarji, vratarji, pisarji. Na ta način je to rastlo in povzpeli so se tudi polagoma na uradniška mesta.
Pojavljali so se tudi še drugi načini pre* skrbe, vse pa je bilo odvisno le od milosti kronanih glav.
Z ameriško vojsko za neodvisnost (1775 do 1783) se je pričela nova doba vojskovanja, ki se je sestavljala z naborom za orožje spo* sobnih državljanov, ki so tvorili narodno vojsko pod vodstvom poklicnih oficirjev.
Kakor ameriški farmerji so bili tudi fran* coski borci za osvoboditev v času revolucije (1789/95) sinovi naroda, ki so branili svojo pridobljeno politično prostost proti solda* škim armadam svoj čas združenih monarhov Prusije, Avstrije in Rusije. Kmetje, roko* delci, mestni proletarci in drugi stanovi so po potrebi morali v vojaško službo in so do* kazali med revolucijo ter pod Napoleonom svojo vojaško zmožnost nad soldaškimi če* tami. Po vrnitvi od vojakov so opravljali svoje civilne poklice naprej.
upravičenosti posebno pri nas nihče več dvo* miti ne more — v praksi zelo otežkočeno, celo onemogočeno, posebno v krajih, kjer je sadjarstvo in vinarstvo močno razvito in nudi enega izmed glavnih virov dohodkov. Ravno vsled zanemarjenja gospodarske strani trez* nostne akcije je gibanje zadelo ponekod na odpor sadjarjev, vinogradnikov, posebno pa gostilničarjev. In vendar ne sme in ne more biti treznostno gibanje naperjeno proti no: beni izmed teh panog; treba je le pridelke tako uporabiti, da ne bodo ogrožali ljudskega zdravja in morale, šli v izgubo, temveč v res: niči služili ljudski prehrani!
Da se nudi vsem interesentom (kdo bi se za to vprašanje ne zanimal?) poučiti se vse*
Za vojne pohabljence je bilo kolikor mo* goče preskrbljeno.
Vsled poznejših splošnih bojev za osvo* boditev so se reformirale armade in nastala je času primerna preskrba 'vojnih žrtev.
Služba pri vojakih je bila proklamirana za državno službo.
Zato je postala tudi državna dolžnost za odškodnino v slučaju zadobljenih poškodb v vojni službi.
V Prusiji so dobili leta 1814. prvi zakon o preskrbi vojnih žrtev.
Prvotno je dovoljeval tak zakon odškod* nino samo za poškodbe zadoblj ene pri voj a* kih na fronti. Višina odškodnine se je rav* nala po vojaških šaržah, ne pa po civilnem poklicu.
Pritožbene poti ni bilo, tako, da je imela preskrba značaj miloščin.
Šele po revolucijskem, valu leta 1848. se je v sporazumu upravnih inštanc našlo sred* stvo za pravico zahtevka na preskrbo. Taka pravica se je raztezala tudi na nesobojevnike (borce nasprotnih vojsk)- Kljub temu pa je bila preskrba še zelo pomanjkljivo urejena.
Še za časa nemško-francoske vojne leta 1870./71. je moral vojak nesti svojo kožo v ogenj brez vsake posebne nade na preskrbo, ako bo postal pohabljenec.
Renta se je ravnala vedno po vojaškem karakterju, niti častniki niso mogli upati na kako boljšo preskrbo.
Tako je ostalo skoro tik do naše dobe.
Doba modeme tehnike in strojev, ki je pomembno zvišala vrednost zdravih udov, je zahtevala uravnan j e rente tudi po nesposob* nosti in poklicih.
Vojaški način dajatev je izginil, pri tem tudi razmerje med podložnimi in predpostav* Ijenimi.
Popolnoma življenskih pogojev človeške družbe dotaknivša se svetovna vojna je mo* rala prinesti drugo zakonodajo za preskrbo.
stransko o tem problemu, namerava prirediti osrednja zadruga »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani o priliki velesejma (od 1. do 6. ju: lija t. I.) poseben tečaj, na katerem se bodo izčrpno (teoretično in praktično) obravnavali popolnoma objektivno vsi raznovrstni načini konzerviranja (vkuhavanje sočivja, jagodi: čevja, sadja, sušenje, pridelovanje raznih sokov, brezalkoholnega mošta in vina v do: mačem gospodarstvu in v večjih obratih, ohranjevanje svežega grozdja itd. itd.).
Tečaj je namenjen v prvi vrsti gospodar* skim strokovnjakom, okrajnim ekonomom, voditeljem(icam) raznih zavodov, sadjarskim, vrtnarskim in treznostnim organizacijam, za* drugam in kmetijskim društvom, za napredek vnetim sadjarjem in vinogradnikom, viničar* jem, vsem prijateljem naravnega življenja (vegetarijancem) ter sploh vsem, ki se za to panogo zanimajo in skušajo reševati ta gospo* darski in zdravstveni problem v svojem delo* krogu.
čas za tečaj je zelo primeren: ob vele: sejmu, ob pričetku počitnic, pred sezono!
Da se more sestaviti proračun in vse po* trebno pravočasno pripraviti, mora zadruga že v naprej vedeti, na kakšno udeležbo je računati.
Preziranje od te ali one strani ideje nc bo ubilo, pač pa bo škodovalo tistim, ki no* čejo iti s časom naprej! Zato je vsak bojkot od te ali one strani le v škodo »neinteresen* tov« samih in se bo isti prej ali slej sam maščeval!
Opozarjamo, da se radi velikih stroškov in obsežnih priprav tak vsestransko izčrpni tečaj (za voditelje) v doglednem času ne bo kmalu več vršil. Udeleženci tečaja, ki ga bo vodil gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa, bodo po tem tečaju usposobljeni voditi v svojem okolišu in delokrogu take tečaje, kar bo mnogim pripomoglo do večjega ugleda in omogočilo vršiti važno kulturno delo med narodom!
Vsi interesenti iz cele države naj pošljejo (neobvezne) prijave čimpreje osrednji za: drugi »Brezalkoholna produkcija« v Ljub: Ijani, Poljanski nasip 10. Po tem roku bodo dobili prijavne pole in natančnejša pojasnilal
Naše gibanje.
Popravila ortopedičnih pripomočkov. Ne*
kateri invalidi pustijo popravljati proteze ali druge ortopedične pripomočke pri privatnih tvrdkah in pošiljajo račune oddelku za soci* jalno politiko. Novi invalidski zakon in pra* vilnik ne predvidevata takega postopanja, pač pa je bilo to po starem pravilniku. Ker oddelek za socijalno politiko ne sme več pla* čevati stroškov za privatna popravljanja pro* teznih pripomočkov, opozarjamo invalide, da se obračajo za vsa popravila na državno pro* tezno delavnico.
Pri tem so največ organizacije vojnih žrtev doprinesle iz svoje srede nove elemente preskrbe, ki so bili uveljavljeni.
Novo pojmovanje je moralo napram sta* remu postati zakonsko pravo.
Radi tega so bili težki boji zastopnikov organizacij z zastopniki politične moči. Izšli so novi zakoni o preskrbi vojnih žrtev.
Pustili so pasti poprej obstoječe vojaške metode in načine in dvignili človeško potrebo in zahtevo na bolj pravično stopnjo in civilno pravno podlago.
Renta se daje vsakemu poškodovancu, bodisi iz fronte ali druge vojne službe. Od* mera se vrši tudi po telesni, poklicni ne* zmožnosti.
Obstoji pravo na zdravniško oskrbo, na* domestek za zgubljene in pohabljene ude ter pridobitev delovne zmožnosti, nameščanje itd.
Tudi pomoč ostalim, ki se razteza na starše in svojce, se ozira na pomen človeške delovne moči.
Poprej' vojaške upravne inštance so se spremenile v civilne, ki se podrejajo zastop* stvu vlade, naroda in parlamenta. Sedanja doba je napravila v tem oziru precejšnji so* cijalni napredek.
Ne odškoduje se več samo zgubljena vo* jaška sposobnost, temveč tudi zadobljena škoda delovne moči in možnosti uporabe. Preskrba vojnih žrtev pa še ne ustreza vsem zahtevam.
Približevala se bo vedno bolj reforma* cijam. Nove gospodarske prilike bodo nanesle nove uredbe, ki se bodo pojavljale kot ve* Ijavna pravica z zakoni.
ZAHVALA NJ. VEL. KRALJA.
Občni zbor Izvršnega odbora dne 25. marca t. I. je sprejel vdanostno in pozdravno brzojavko na N j. Vel. Kralja Aleksandra L, ki je bila odposlana.
Predsednik Izvršnega odbora tov. Stefe je prejel sledečo zahvalo:
»Gospodine. Prijatno dirnut toplim pozdravom podnesenim sa zbora ratnih invalida u Ljubljani, Nj. V. Kralj blagot voleo je narediti, da se izjavi Njegova srdačna zahvalnost na tome.«
V. d. Šefa Kabineta Punomočni Ministar:
Podpis.
Obračuni in proračuni. Veliko podružnic še ni poslalo četrtletnih obračunov in prora* čunov za leto 1926. Treba je, da čimprej se* stavijo in pošljejo obračune in proračune, ker mora Izvršni odbor nujno ugotoviti iv nančno stanje celokupnega Udruženja na svojem teritoriju. Pripomnimo, da obračunov ni treba pošiljati na dotični tiskovini, kakršne smo imeli pred leti v tiskanih blokih, temveč na navadnih polah papirja.
Nabava ortopedičnih in proteznih čev» Ijev. Izvršni odbor je prejel sledeče opozo* rilo: Uprava državnih proteznih delavnic v Ljubljani prosi naslov, da blagovoli opozoriti podrejene podružnice odnosno teh člane, ki prejemajo ortopedične pripomočke, na spre* membo oziroma določila čl. 15. pravilnika za izvrševanje inv. zakona. Invalidi imajo pra* vico do obnovitve ortop. čevljev šele po pre* teku 12 mesecev, ne pa, kakor je določal stari začasni inv. zakon, po 8 mesecih. Le-ti pa se obračajo na tuk. upravo, ne ozirajoč se na tozadevni predpis oziroma spremembo, pred« časno, s čemur povzročajo dolgotrajno pošlo* vanje, tako, da na eni strani oškodujejo iglede rednega prejemanja čevljev sami sebe, na drugi strani in predvsem pa one, ki se držijo predpisanega termina. Uprava delavnic bo morala v svrho ohranitve rednega in zapo* vrstnega poslovanja in da zadosti vsem apa* ratiranja potrebnim, take prošnje, ki bodo prezgodaj vložene, zavračati. Invalidi, katerih hiba obstoji v okvari noge, dobivaj o o r t o * P e d i č n e, oni pa, ki so amputirani in no* sijo proteze (ne aparat), protezne čevlje.
Prošnje za podporo. Pisarna Izvršnega odbora prejema še vedno prošnje članov in članic, ki prosijo za podporo iz sredstev Udruženja. To se dogaja celo potom podruž* nie in se kaže, da so nekateri delegati slabo Informirali svoje odbore in članstvo. Delegati na občnem zboru dne 25. marca t. 1. so skle* nili, da se ves podporni sklad po proračunu razdeli sorazmerno na podružnice, ki bodo v lastnem delokrogu delile podpore in obve* ščale Izvršni odbor radi naknadne potrditve.
Radi tega je brez pomena nadlegovati Izvršni odbor s prošnjami za podporo, ker povzročajo dotični samo nepotrebno pošlo* vanje. Podpore bodo delile samo podružnice. Razdelitev sklada se že pripravlja in bo v kratkem gotova.
Začasni invalidi. Imamo precej začasnih invalidov, ki imajo začasne objave navadno za dve leti. Po večini je dotičnim invaliditeta že potekla, sedaj pa čakajo, kdaj bodo pokli* cani k ponovnemu nadpregledu. Seveda do* tični tudi ne prejemajo invalidnin, dokler ne postanejo zopet invalidi. Opozarjamo pa vse začasne invalide na določbo novega invalid* skega zakona, katero vsebuje člen 51. Vsled te določbe gotovo ne bodo nič več klicani k nadpregledu, temveč se morajo predstaviti rekrutnim komisijam. Običajno se vrše na* bori rekrutov spomladi. Zato opozarjamo pravočasno začasne invalide, naj ne pozabijo predstaviti se tem rekrutnim komisijam. Mi* slimo, da jih ne bodo rekrutne komisije po* polnoma nič klicale, ker vojni ekrugi ne vo* dijo tozadevne evidence o invalidih. Pravza* prav je določba invalidskega zakona popol* nama napačno pojmljiva, ker invalide bi mo* rale pregledovati le invalidske nadpregledne komisije, ki imajo popolnoma drugačen se* stav po invalidskem zakonu in takozvana uputstva, dočim imajo rekrutne komisije zopet drug namen m sestav. Toda za enkrat je zakon tak in bodo morali invalidi podvreči
se takim pregledovanjem.
Pokojnina. S 1. aprilom smo pričakovali pokojnine P° novem invalidskem zakonu. Toda ne le da teh ni bilo, pač pa je več upra* vičencev ostalo sploh brez vsakega nakazila. Končno je vse eno, ali imaš tistih par dinar* čkov več ali manj, toda elani prihajajo ter pravijo, če smo mi morali v natančno dolo* čenem roku doprinesti dokumente in druge potrebne stvari za prevedbo, zakaj pa se oblasti ne ozirajo na v zakonu naveden da= tum 1. april. Pa mu ne moreš nie odgovoriti, če ti pride s takole argumentacijo, zato, ker ima prav.
Prošnja pogorelca. Dragi tovariši in to* varišice! Zgodila se mi je težka nesreča, ker mi je dne 30. marca t. 1. pogorelo hišno in gospodarsko poslopje. Nahajam se v veliki bedi, zato prosim usmiljena srca za pomoč. Apelirajte na usmiljene ljudi. Darila naj se pošljejo na Podružnico Udruženja vojnih in* validov v Šent Jerneju, Dolenjsko. — Janez Rangus, voj. invalid iz Gor. Vrhpolja, p. Šent Jernej.
Trafike. Razpisujejo se sledeče trafike:
1.	novoustanovljena na Aleksandrovi ce* sti št. 7 v Ljubljani,
2.	v Dobu pri Domžalah,
3.	v Bukovci pri Vodicah,
4.	v Goričanah pri Medvodah.
Reflektanti z lokali in potrebnim kapšta*
lom naj se zglasijo med uradnimi urami pri Podružnici U. V. I. Ljubljana.
Trafikantje pozor! Uprava lista »Ljudska Samouprava« v Kočevju potrebuje razpeče* valcev. Stavlja ponudbo trafikantom, ki bi hoteli pod gotovimi ugodnostmi prodajati ta list, da javijo svoje naslove direktno na upravo lista »Ljudska Samouprava« v Ko* čevju.
Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je umrla vojna vdova Pipan Marija, delavka v Bizoviku štv. 36, v starosti 40 let. Zapušča 13 letnega sinka. Vsled pomanjkanja je zbolela na težki Tbc., bolehala je eno in pol leta, končno pa se rešila vseh udobnosti vojnih vdov.
Izgubljene listine. Vojnemu invalidu Ivanu Pircu, čevljarju v Krškem, je bila dne 23. marca t. 1. ukradena denarna listnica, v kateri se je razen denarja nahajala tudi invalidska članska knjižica št. 2705 in letno uverenje za vožnjo št. 10.754, vsled česar proglaša oboje za neveljavno.
Jesenice.
Vlom. Vlomilci in tatovi so postali res popolnoma brezvestni. Včasih je taka »go* spoda« dejala, pojdimo tja iskat, kjer se ne bo nič ali le malo poznalo, reveže pustimo v miru. Dandanes pa je drugače. Pred kratkim so zlikovci vlomili v dobro zaklenjeno in za* varovano barako za prodajo tobaka, last vojne vdove Žvanove na Savi. Odnesli so ji boljših cigaret, tobaka itd., eno moško obleko, uro in nekaj denarja, tako, da ima vdova škode okoli 2000 dinarjev. Da so morali biti kaki frkolini zraven udeleženi, sledi iz tega, ker so celo mleko, ki se je nahajalo v baraki, popili. Kedaj bo vojna vdova zaslužila 2000 dinarjev pri »visokih« odstotkih, ki jih ima od maloprodaje tobaka? Zato pa, »gospodje« tatovi, malo več obzirnosti bi že lahko imeli do onih, ki so gotovo najbednejše med bed* nimi.
Prednost imajo invalidi. Pri naši podruž* niči je včlanjen vojni invalid Kosmač Jože, brez leve roke, torej nesposoben za vsako »ročno«delo, kvečjemu bi bil na deželi upa* raben za pastirja. Zato je, ko je prebral za* časni in stalni invalidski zakon, pričel misliti, ali bi se ne dobila zanj tudi kje kaka služba, primerna njegovi hibi. Pa je vložil več pro* šenj za sodnijskega slugo, prošnjo za paznika v kaznilnici in tako naprej. To dela Kosmač že dve leti in mislite, da dobi od kod kak od* govor? Kaj še. V zakonu res stoji tista klav* zula, mislijo si, ne stoji pa tam zapisano, da se je treba nanjo tudi ozirati. Pa si misli za* sebni podjetnik, čemu pa naj jaz jemljem vojnega pohabljenca v službo, če se pa niti državne oblasti ne drže dotičnega člena za* kona. Ali smo vojne žrtve to zaslužile? Ali je to ono plačilo, katero so nam obetali, ko smo zapuščali svojce in šli v krvavo vihro? Niti bore službice ti ne dajo danes, ker si pustil kos svojega telesa v vojni.
Občni zbor podružnice v Ljubljani. Dne 28. februarja t. 1. se je vršil občni zbor podružnice ljubljanske v dvorani Mestnega doma. Udeležba je bila lepa, vendar pa po številu organiziranega članstva te največje podružnice občni zbor z navzočimi ni bil takoj sklepčen, zato ga je otvoril tov. Bajželj šele ob VzlO. uri.
Poročilo tov. Bajželja kot predsednika je bilo izčrpno ter je pokazalo veliko agilnost odbora. Posebno v materijelnem oziru se je zelo prizadeval, da je dosegel lepe uspehe z raznimi dobrodelnimi akcijami, kakor razdelitvijo premoga, čevljev in božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih zelo lepo število članov.
Tudi tajniško in blagajniško poročilo, ki sta referat tov. predsednika specificirala, sta beležila jako lepe in povoljne uspehe.
Poročilo celokupnega odbora je bilo sprejeto z veliko zadovoljnostjo članov in je bil izrečen abslutorij s priznanjem predsedniku.
Pri debati ni bilo opaziti nobene kritike od strani članstva, le nekateri bivši člani nadzornega odbora, ki so proti koncu leta odstopili, so pojasnjevali svoj odstop kot povod neke seje, pri kateri je nastalo prerekanje radi formalnosti.
Izvršni odbor je zastopal kot delegat tov. Tomc. V svojem govoru je pojasnjeval, na kakšen način smo prišli kljub energični borbi do nepovoljnoga zakona in kakšno stališče moramo imeti sedaj za zboljšanje položaja. Oglasilo se je nekaj govornikov, med katerimi je tov. Krušič napadal Izvršni odbor, mu očital pogreške in celo naprtil krivdo pri invalidskem zakonu.
Stavil je tudi tri vprašanja, kaj sta podružnica ozir. Izvršni odbor naredila pred sprejetjem zakona, za njega revizijo in proti redukciji invalidov iz državnih služb?
Tov. Benedik je kot član Izvršnega odbora natanko pojasnil vse korake, ki jih je Izvršni odbor podvzel pred sprejetjem inv. zakona ter s tem odvrnil vso krivdo na one, ki jim po pravici gre.
Sledila je volitev in je bil za to najprej postavljen odsek za kandidatne liste. Isti je prejel 4 liste, ki jih je občnemu zboru prečital.
Izvoljena je bila tretja lista s tovariši: predsednik Jernej Bajželj, podpreds. Zdravko Baumgartner, blagajnik Karol Breznikar, tajnica Terezija Accetto, odbornik Ivan Pavšič, namestniki Franc Zrimšek, Alojzij Drmaša in Luisa Zickero.
Nadzorni odbor preds. Ciril Tomšič, odbornika Josip Ogrinc in Jernej Novak, namestnika Ivan Glinšek in Karol Cenčič.
Občni zbor v Starem treu ori Ložu ie bil
2. februarja t 1 precej obiskan. Tov. Tomc. ki ga ie vodil, ie poročal o obširnih akcijah odbora v raznih vprašanjih. Iz tajniškega poročila. katero ie podal tov. Mlakar, ip bilo posneti točno delovanje, vršile so se redno sele in odpošiljale razne vloge. Odbor ie priredil tudi leno uspelo igro »Mrak«, ki ie prinesla 1400 Din čistega dobička. Blagajna izkazuje prebitka 4504 Din 53 p.
Izvršni odbor iz Ljubljane ie' zastopal delegat tov. Bajželj. Govoril >e obširno posebno o nastalem položaju vsled novega zakona.
Pri volitvah ie bil izvoljen nov odbor Iz tov. preds. Ludovik Tomc. podpreds. Viljem Krajc, tamik Aloizii Mlakar, blagajnik Anton Hace. odbornik Dominik Rot. namestniki Lekan. Avsec in Palčič; nadz. odb.: Jakob Intihar. Jakob Mlakar in Neža Žnidaršič.
Slovenieradec. Na občnem zboru dne 2. februarja t. 1. ie bilo navzočih približno polovico članov. Ker so se morali marenberški člani kmalu odpeljati, ie govoril naiorei delegat I. O. tov. Benedik, ki ie tudi občni zbor vodil. Delegat ie obširno pojasnil zakon in delo I. O. Tov. Puncer ie kot predsednik r glavnih potezah podal delo podružnice, v detajlu pa tainik tov. Čreslovnik. Podružnični odbor ie svoje delo agilno vršil.
Moravče. Redni občni zbor naše podružnice se je vršil dne 21. II. 1926 v prostorih Ljudskega doma. Predsednik tov. Fr. Koželj otvori občni zbor, pozdravi navzoče ter poda kratko poročilo o delovanju podružnice, v katerem pa povdarja, da se člani premalo zanimajo za organizacijo. Tudi tajnik poroča o svojem delovanju in pozove člane, da naj vsi tisti, kateri dolgujejo članarino, store svojo dolžnost, in isto poravnajo. Tudi blagajnik je podal izčrpno poročilo o blagajniškem stanju, na kar se podeli, na predlog preglednikov absolutorij. Predno so bile nove volitve, je prišel delegat tov. Tomc Stanko, katerega je članstvo kot starega borca za invalidske pravice z veselimi vzkliki pozdravilo. V nov odbor so bili izvoljeni: Fr. Koželj, predsednik, Aleš Capuder, tajnik, Zdravko Rant, blagajnik, Ribič Fran, Bar-lič Janez, Grobolšek Fr., Urbanija Ivana v upravni odbor Ivan Lavrač, Iv. Vidergar, Fr. Orehek, Fr. Šinkovec v nadzorni odbor. Delegat tov. Tomc St. je v poldrugournem govoru raztolmačil pomen organizacije, obrazložil slabe strani zakona ter poročal o delovanju IO v Ljubljani. Občni zbor je zaključil predsednik s pozivom: Vsi na delo, da se čim bolj odpomore vojnim žrtvam.
Kostanjevica. Naš V. redni občni zbor se je vršil dne 21. II. 1926. Predsednik otvori občni zbor, pozdravi navzoče in preide na dnevni red. Za predsednika je bil izvoljen tov. Mojstrovič. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je bilo njih delo v korist organizacije in jim je članstvo enoglasno podelilo absolutorij. V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Uprava: Ignacij Pavlenč, predsednik, Franc Hosta, podpredsednik, Josip Zalar, tajnik in blagajnik, Anton Jenškovc, Ana Krištof, odbornika, Jože Zulič, Martin Colarič, Rudolf Cunk, namestniki. Nadzorni odbor: Anton Sintič, Ivan Cunk, Andrej Krapež; namestniki: Božidar Pavčič, Ivan Mojstrovič. Delegat 10 je raztolmačil novi inv. zakon, poda kratka navodila novemu odboru in poziva članstvo, naj naroča naše glasilo »Vojni invalid«. Po izčrpanem dnevnem redu zaključi tov. predsednik občni zbor.
Občni zbor se ie spomnil umrlih članov Jeharta. Oderja. Mütchbergeria in Siveča s klici »Slava iim!«
Kljub uspešnemu notranjemu delovanju so se med letom vršili trije izredni občni ■zbori.
Blagajna izkazuje 2088 Din 98 p. Omeniti na ie treba brezbrižnost nekaterih članov, ki še niso plačali članarine, tako da znaša dolg na članarini 2038 Din. Želja ie. da bi člani to poravnali in se držali večje točnosti.
Tajnik kritizira brezbrižno javnost, posebno trgovce in obrtnike, ki bi lahko več orf snevali oa se izeovariain na invalidski davek. Podružnica ie izdala tudi 1000 Din na podporah
Nov odbor: preds. tov. A. Tuncer: tajnik F. Čreslovnik: blagajnik F. Zemljič: podpredsednik A. Arih; odbornik F Marčič: namest.: L. Pogorevčnik. L. Potočnik _ in F. K rob at: nadz. odb.: F. Vertnik. A Čreslovnik in I. Orizeli.
V Dol. Logatcu ie bil občni zbor dne 14. februarja 1926. Udeležba 52 članov Članstvo Sp ie med letom nekoliko zmanjšalo, za kar ie pripisovati vzrok odstopitev reducirancev. Tajništvo ie delovalo v redu. Tudi blagajna izkazuje 1692 Din 5 p.
Ker ni bilo delegata, ie tajnik v poldrugo-urnem govoru razložil invalidski zakon in položaj. Članstvo ie izrazilo hvaležnost I. O. za trud.
Izvolien jp stari odbor: oreds. tov Poženel; tajnik Štravs: odb. Rupnik za Planino. Istenič za Hotedršico. Pivk za Rovte. Maček za Dol. Logatec. Žigon za Dol. Logatec. Milavec za Laze: nadz. odb.: Menart. Mihevc.
Sprožila se ie misel postaviti spomenik padlim
Šmarje pri Jelšah. Občni zbor naše podružnice se je vršil dne 7. II. 1926. Občni zbor je vodil tov. delegat Feliks Dornik. Iz poročil odbornikov je razvidno, da se podružnica bori z raznimi težkočami. Vendar je njeno delovanje kolikor toliko povoljno. Odboru je občni zbor podelil absolutorij. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor Ivan Anderluh, Iv. Turk, Anton Setruša, Ludvik Drofenik, Josip Anderluh, za namestnike pa Jakob Kajtrer, Fr. Pisanec, Josip Vrečko, v nadzorni odbor: Josip Kozmus, Leopold Žavski, Plavčak Ivan, za namestnike: Anton Perkovič, Terezija Legvart. Po poročilu tov. del. Dornika o invalid, zakonu in drugih vprašanjih, tičočih se organizacije je zaključil predsednik občni zbor.
Novo mesto. Občni zbor se je vršil dne 31. I. 1926 ob pol 10. uri. Občni zbor je otvoril tov. Tinta, ker je bil tov. predsednik Jarc radi bolezni odsoten. Stvarna poročila odbornikov je vzel občni zbor na znanje in jim podelil enoglasno absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Robas Iv., predsednik, Lukman Mihael, tajnik in blagajnik, Adam Iv., Štine Anton, Travižan Fr., odborniki, Miklavčič Srečko, Pascula Marija, Barbelj Terezija, namestniki uprav, odbora; nadzorni odbor; Tinta Ivan, Knaflič Anton, Ucman Ivan, namestniki; Darovec Iv. in Osterman Anton. Delegat tov. Iv. Sterle je natanko obrazložil slabosti invalidskega zakona, in pozival člane naj se še bolj oklenejo invalidske organizacije, ter si naroče glasilo »Vojni invalid«. Po končanem dnevnem redu zaključi tov. Tinta občni zbor.
i
Slovenska Bistrica. Dne 24. I. 1926 se je vršil redni občni zbor naše podružnice. Tovariš Hren Franc otvori občni zbor, pozdravi navzoče člane in tov. delegata Matko Štefeta ter preide po kratkem stvarnem poročilu o delovanju podružnice na -dnevni red. Iz poročil odbornikov je razvidno, da so si vsi prizadevali, kljub raznim težkočam, kar najbolj povzdigniti organizacijo. To je upoštevalo tudi članstvo in jim podelilo absolutorij. Pri novih volitvah so bili izvoljeni sledeči tovariši: Hren Franc, predsednik; Rajko Feigel, tajnik; Jože Kofler, blagajnik; Terčič Vaclav, Gorjanc Matevž, odbornika; Iv. Bravčer, Karl Kodrič, Kmetec Ivan, namestniki upravnega odbora; Mlinar Ivan, Lešnik Ludvik, Karl Mok v nadzorni odbor; Marjeta Centaner, Gorjanc Neža, / namestnici nadzorn. odbora. Tov. Matko Štefe ie v obširnem in jedrnatem govoru raztolmačil naš zakon, pozival vse članstvo, da se pravočasno prijavi pri sodišču glede prevedbe in poročal o delovanju IO. Njegovo poročilo je vzelo članstvo z odobravanjerfi na znanje. Ker se ni nihče oglasil k slučajnostmi je zaključil predsednik občni zbor.
Podružnica v Kočevju je imela redni občni zbor dne 7. februarja 1926 v gostilniških prostorih tov. Erkerja. Člansko zanimanje je bilo veliko in se je tudi občnega zbora udeležila ena tretjina članov in članic. Tajniško in blagajniško poročilo sta bila v lepem redu. Taj-
nik se izredno zanima za potrebe članov, zato moramo reči, da je ta podružnica danes med močnimi. Tudi na dan občnega zbora je pristopilo veliko članov, posebno iz oddaljenih krajev. Radi jezikovnih neprilik je bilo članstvo v marsičem še neinformirano; na občnemu zboru pa je .s pažnjo sledilo izvajalcem. Delegat Izvršnega odbora tov. Tomc je poleg razlage zakona podal vsakemu informacije v raznih važnih zadevah. Pričakuje se, da bo tamkajšnja podružnica še v marsičem napredovala. Odbor je sledeči; preds. Ivan Rus, podpreds. Ivo Metlika, tajnik Miroslav Potisk, blagajnik Karl Erker, odbornik Janko Majcenič, nam. Božič, Jakovec in Loy. Nadzorni odbor; preds. Franc Smole, odb. Benčina in Kraker, nam. Butina in Schauer.
Vrhnika. Na občnem zboru dne 14. februarja t. 1. je bila povoljna udeležba. Navzoča sta bila tudi delegata IO tov. Tomc in Benedik, Tov. Tomc, ki je vodil občni zbor, je preči-tal pozdrav podružničnega predsednika tov. Homana, ki je opravičil svoj odhod, ne da bi mogel predati predsedstvo. V materijalnem oziru ni bilo napredka in tudi tajništvo je imelo razne zapreke v poslovanju. Veliko mrtvilo je vladalo med članstvom, ki bi se moralo na vsak način bolj brigati za organizacijo. Delegata sta podžgala članstvo in je upati, da se bo podružnica močno poživela. Tudi o zakonu in položaju sta delegata pojasnila. Odbor je sledeči : preds. Janko Stanovnik, podpreds. Ivan Čeme, tajnik Ignacij Turk, blagajnik Franc Gril, odbornik Ivan Smuk, nam. Jakob Šuštaršič, Fr. Vehovec in Terezija Leskovec. Nadzorni odb. Jerina Franc, Valentin Cukale in Jakob Jeraj, nam. Franc Pišekr Mici Kermavner.
Iz Ljutomera. Letošnji občni zbor se je vršil dne 24. januarja 1926 v gostilni gosp. Kuhariča ob jako dobri udeležbi nad sto članov in članic. Tov. Pihlar je uvodoma kritiziral premalo zanimanje za organizacijo. Obljubljali so, da bo v bodoče boljše. Tov. tajnik je poročal, da so bile poslane prošnje po večini ugodno rešene. Podružnica bi lahko obširno delovala, če bi članstvo ne hodilo k njej samo v skrajnih potrebah. Blagajniško stanje se je napram prejšnjim nekoliko poslabšalo, to pa, ker podružnica ni priredila nobene veselice. Staremu odboru je bil izrečen absolutorij. Izvoljen je bil nov odbor iz tov. preds. Ferdinand Pihlar, tajnik Alojz Pušenjak, blagajnik Anton Velnar, odb. Alojz Kranjc in Anton Verbanjšek, nam. Jos. Dajčar in Jožefa Golčer. Nadz. odb. Franc Pevec, Megla Franc in Alojz Košar, nam. Jožef Kosec in Alojz Dolamič. Tov. Pihlar pojasni konečno nekatere točke zakona in prevedbe ter apelira na naročitev »Vojnega invalida«.
Metlika. Občni zbor naše podružnice se je vršil dne 2. II. 1926 ob 9. uri v prostorih Ljudske šole. Tov. predsednik Stankovič otvori občni zbor, pozdravi navzoče, konštatira sklepčnost in preide takoj na dnevni red. Po poročilu odbornikov je razvidno, da se bori podružnica z raznimi težkočami, vendar so bila poročila odbornikov zadovoljiva in se jim je podelil absolutorij. V novi odbor so izvoljeni: Alojzij Stankovič, predsednik, Franc Žigon, tajnik in blagajnik, Iv. Kavčič, Janez in Anton Križan v upravni odbor, Jože Muc, Matija Ju-rajevčič, Martin Gosenca, v nadzorni odbor Jože Slak namestnik upravnega odbora, Jože Stojnič, Franc Lodec namestnika nadzornega odbora. Občni zbor podeli enoglasno zaupnico IO v Ljubljani.
Guštanjska podružnica je imela redni občni zbor dne 2. februarja 1926 ob 9. uri v Farni vasi pri Prevaljah. Navzočih je bilo nad 100 članov in članic. Pri tem moramo najpreje z zadovoljstvom omeniti, da je pripomoglo^ veliko k udeležbi upraviteljstvo rudnika v Črni, ki je prepustilo na razpolago rudniški vlak^ tovarišem in tovarišicam, da so se mogli pripeljati. Zato izrekamo tem potom upravi rudnika našo najtoplejšo zahvalo. Ob 9. uri 30 min. je otvoril tov. Gačnik občni zbor. Podal je obširno poročilo o splošnem delovanju, ki je bilo vzeto z zadovoljstvom na znanje. Tov. Tomc kot delegat Izvršnega odbora pa je pojasnil 'delo tega odbora, zakon, prevedbe in jako pomembni namen organizacije. Članarina se je plačevala redno. Tajniško poročilo omenja 818 dopisov in odgovorov, kar pokaže zelo lepo akcijo odbora. Tudi blagajna ima precejšen pribitek 9777 Din 21 p. Nov odbor je sledeči: preds. Janko Gačnik, podpreds. Leop. Čič, tajnik Čresovnik Ivan, blag. Ledinek Matija, odbornik Miha Čivnik, nam. Blas, Wasserfall in Mihelač. Nadzorni odbor: Čegovnik Filip, Kvasnik Jakob in Kamnik Rok, nam. Hubman Marija. Krajevni zastopniki za Črno tov. Reš, za Mežico tov. Marija Hafner, za Libeliče tov. Rado Stana, za Dravograd tov. Liza Voh. Tov. Tomc pojasni še nekatera važna vprašanja in dobro potekli občni zbor se je zaključil.
Novičar.
Preja iz človeških las. Kakor poročajo iz Rima, se je ustanovila v Amiensu velika predilnica za izdelovanje nove preje iz človeških las. V ta namen služeči lasje prihajajo največ iz Kitajske in Japonske. V tovarni se lasje najprej desinficirajo in potem se postopa z njimi kot z volno. Iz tega napravljeno tkanje je izredne trpež-nosti, kar se še poveča s tem, da rabijo pri tkanju te preje olje. Za to novo prejo iz človeških las se posebno zanimajo v Združenih državah, odkoder prihajajo velika povpraševanja po novem blagu.
Nemo ljudstvo. Neka ameriška znanstvena ekspedicija se je pred kratkim vrnila z daljšega potovanja po Belgijskem Kongu. Ekspedicija je proučevala zlasti pigmejsko (pritlikavsko) pleme Ituri. Pigmejci Ituri so še na zelo nizki stopnji kulture. Ameriški raziskovalci pravijo, da glasov, s katerimi se ti divjaki skušajo sporazumeti, ni mogoče imenovati jezik. Sporazumevajo se mnogo bolj z mimiko in gestami kakor z glasom. Družinsko življenje je pri njih izredno razvito. Zamorci, ki. prebivajo okrog njihovega ozemlja, že stoletja love njihove otroke, da jih »dresirajo« za igrače svojim otrokom.
Dražljivost in občutljivost rastlin. Rastline se navadno ločijo od živali v tem, da nič ne čutijo. Vendar nahajamo med rastlinstvom posamezne primere, ki nas uverjäjo, da tudi rastline čutijo. V tropih raste akaciji podobna Mimosa pudica, ki je izredno občutljiva. Treba se je njenih listov le nekoliko dotakniti, pa se takoj povesijo. Ako se dotaknemo stebla, se to tako skloni kot da bi se zlomilo in na njem se vsi listi sklopijo. V takem Stanju še nahaja rastlina potem nekaj' minut, nakar se zopet zravna. Nekoliko m-anj občutljive so Oxalis sensitiva in pa Dionaea musdpula. Slednja ima razvit muholovni aparat, ki se takoj skiopi, ako se muha ali kaka druga žuželka te nekoliko dotakne cveta.
Koliko soli je v morju. Morje ne vsebuje povsod enako množino soli, temveč je to odvisno največ od izhlapevanja morske vode in pa od dotokov sladkih voda. Vendar pa lahko povprečno vzamemo, da vsebuje 1 kg morske' vode 35 gramov soli. Ako bi se vse morje posušilo, tedaj bi morsko dno pokrivala 62 metrov debela plast soli, ki bi tehtala 49.945 biljonov ton.
Gora iz same soli. V Perzijskem zalivu leži otok Kišim, na katerem se nahaja 150 metrov visoka gora. ki je 6 km dolga, poldrug kilometer pa široka. Vsa sestoji iz čiste kuhinjske soli. Nastala je najbrže na ta način, da se je otok tekom stoletij in tisočletij dvignil iz morja ter se je v zadnjem Stadiju dviganja, ko se morje z notranjosti otoka ni moglo več odtekati, nabrala in sesedla vsa sol. K sreči v teh krajih nimajo nič dežja, ker bi sicer voda vso sol takoj raztopila in odnesla nazaj v morje.
Zdravilstvo.
Revmatizem je ozdravljiv. Mnogo je vojakov svetovne vojne, kateri so prinesli, če ne kake rane ali druge bolezni, s seboj revmatizem. Opazoval sem ljubega brata, ko je bil na dopustu, kako se je vse noči premetaval po postelji, ker ga je mučil revmatizem.
Zelena je najboljše zdravilo proti temu. Neki Anglež daje tole navodilo: Dvanajst gramov semena zelene in pol litra vode kuhaj toliko časa, da se en četrt vkuha. Potem precedi, vlij v steklenico in zamaši. Potem jemlji dvakrat na dan po eno kavino žličko z malo vode. Tako delaj 14 dni, potem prenehaj in ako potrebno, čez par dni zopet nadaljuj.
Neki delavec, ki je rabil tri ure, da je prehodil pet kilometrov do mesta, kjer je delal, je po štirinajstdnevni uporabi tega sredstva, hodil po isti poti samo še pet četrt ure.
Neki drugi pa, kateri je bil že ves sključen, je bil ozdravljen že v treh dneh. Angleži so, kakor znano, največji športniki. Med drugim je tudi močno razširjen golf. Neki tak golfer je dobil revmatizem v zapestjih in ni mogel vihteti palice, ki je potrebna za to igro. Ko je zaznal za ta recept in jemal to tekočino, je ozdravel in postal šampijon v golfu.
Tovarišem invalidom in vojnim vdovam pri« poročam kupovanje svežega mesa, kakor tudi raznih mesnih izdelkov, kranjskih klobas, salam, prekajenega mesa, slanine itd. v moji vedno sveži zalogi. Blago je prvovrstno. Raz* pošiljam tudi po pošti. Za vojne žrtve stalne odjemalce ali pri enkratnem nakupu nad 5 kg znatni popust.
Tovarišem po deželi se priporočam tudi za nakup klavne živine. Dopisnica zadostuje.
JANKO ZEVNIK, mesar, 60% invalid Šiška' Živilski trg ali Dunajska cesta 41 (v hiši g. Peterca).
Nov krojaški šivalni stroj
prodam vsled izselitve. Ceno pove upravništvo tega lista.
ALES JAKLIČ
iz Ravnika p. Št. Rupert pri Mokronogu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiitii
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Miha Sernec. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Zanjo odgovarja: France Štrukelj.
«