In s era ti se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. že se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi" se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na mestnem trgu h. štev. 9, H. nadstropje. Tredništvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Po pošti prejeman velja : Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 V administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ Politim lisi n iiomiti nrol V Ljubljani na dom pošilja^t^v velja 1 gl. več na leto. ^ Izhaja vsak dan,izvzemfi jlGrV delje in praznike, ob ‘/,6 Volilna reforma v deželnih zborih. V zadnji sesiji državnega zbora je bila sklenjena volilna reforma, ki poglavitno obsega tri točke: 1) Naj se odpravi volitev po listkih v češkem velikem posestvu; petakarjem se prizna volilna pravica, volitve naj bodo po mestih in trgih, kjer so volilni okraji. Levica je odbijala to prenaredbo, in sicer, kakor je rekla, zaradprve točke, ki zadeva češko veliko posestvo, javna tajnost pa je, ker petakarjem ne zaupa. — Reforma je bila sprejeta. Sicer je ta prenaredba kaj malega, a več ni bilo mogoče doseči, ker je opozicija še zmiraj trdna. Iz državnega zbora je pa prešlo vprašanje zastran volitvenih reform v deželne zbore. To se je zgodilo, ker so na to delale konservativne in narodne ločine, a poglavitno pa zarad tega, da se v deželni zbor voli istim načinom kakor v državni zbor. Vsakdo pa je tudi čutil živo potrebo za to prenaredbo, menda ga ni odličnega liberalnega politikarja, ki ne bi spoznal, da je Schmerlingov volilni red brez vse kritike slab. Tedaj ni čuda, da je bilo po vseh deželah v ti sesiji vsaj govorjenje o prenaredbi volit-venega reda! Poglejmo kako se je vedla liberalna stranka pri tem vprašanji. Federalizem, kterega liberalna stranka graja, kar le moč, je nji sedaj kaj izvrstno služil. Konservativna stranka se je držala besede, ktera je bila izdana v državnem zboru, in je glasovala za volitvene okraje in za pravico petakarjev. A ne tako liberalci, ti se v dveh krono-vinah niso ravnali jednako. — V štajarskem deželnem zboru se je večina držala načel izrečenih v državnem zboru; a branili so se le zoper nektere premembe, ktere je nasvetovala desnica, ker so se bali, da bi volitveni okraj v trgih na Spodnjem Štajarskem narodno ne volil, ko bi nektere trge prišteli v kurijo mest. Koroški deželni zbor je z veliko večino sprejel volitveno reformo za deželni zbor, pri velikem posestvu mora najniža svota realnih davkov obsegati štiri petine vzetih iz zemljišč-nega davka, v volilnem razredu mest in trgov je vsak kraj tudi volilni kraj, petakarji in ti, ki volijo v srenjske zastope, so tudi volilci za volitve v deželni zbor, konečno se ima po Selških občinah, ko se jednako določi volilna pravica, pomnožiti tudi število volilnih mož takisto, kakor pri volitvah v državni zbor. Korošcem je bilo vse prav, tam se ni bati nasprotne stranke, liberalizem ima tam zavarovano trdnjavo. Potrato za pomnoženje volilnega reda si že smejo dovoliti brez nevarnosti, ali kaj poreko liberalci po drugih deželah, ker jih bodo Korošci prav dobro obsvetili! Liberalcev ne vodi svobodomiselnost, marveč samo-pridnost, boje se za gospodarstvo. Posebno so to pr iliberalcih na Gorenje-Av-strijskem prikazuje. Hoteli so konservativce prekositi, in so v podlago volitveni reformi vzeli načela, s kterimi ni bilo moč predreti v državnem zboru, ker vlada je rekla, predno se vpeljejo direktne volitve, treba prej rešiti še več nujnejših vprašanj. Z direktnimi volitvami so hoteli namreč konservativce na led spraviti. — A konservativci so rekli: dobro, a vsaka občina mora biti volitveni kraj selskim prebivalcem. Pod temi pogoji sprejmo volitveno reformo. Konservativci se ne boje direktnih volitev, niti tajnega glasovanja, a dobro vedo, da je silno težavno vse kmete siliti za poto- vanje v posamezne predkraje, le recimo, koliko bi volilcev prišlo skupaj na mesto volitve! Najboljši kmetovalci niso posebni prijatelji volitev, m kaj bi bil nasledek temu! Liberalna stranka tega ni hotela privoliti, tedaj iz te moke ne bode kruha, ker za to ni dveh tretjin glasov. Liberalci tedaj kmetom ne privoščijo tega, kar so tako radi privolili meščanom po trgih in mestih. Prikazalo se je zopet sijajno, kakšni svobodnjaki so ti liberalci. Najmanj se zatajujejo Nemci na Češkem, ti kar naravnost povedo, da volitvene reforme ne sprejmo, ker bi bilo njim na škodo. — Kaj bodo storili Nemci na Kranjskem, nam bode prihodnjost odkrila, videlo se bode, kako jih pomirljivost navdaja. — Na Moravskem so pa znašli nekaj posebnega. Od volitvene reforme za državni zbor so sprejeli le nekaj, kar jim je najmanj nevarnega, namreč vsako mesto naj bode volitveni kraj za-se, a boje se, da bi zarad petakarjev bogatini zgubili kaj vpliva. Sprejmo pa’resolucijo, v kteri zahtevajo, naj se potrjenje volitev vzame zastopom, a odkaže sodišču. — Moravska dežela hoče postave za vso državo. No, to je pa že nekaj. Pogum velja. Tako vidimo liberalce po raznih kronovinah zastopati načela — i kaj še, korist stranke, ktera še hoče dalje ostati na krmilu. Politični pregled. V Ljubljani, 15. oktobra. Avstrijske dežele. „Trib(ine“ od 13. oktobra ima v dopisu iz Ljubljane 11. oktobra naš cel uvodni članek „pro domoil prestavljen in ga imenuje, da je „von hervorragender Redeutung" (velikega pomena). Dan slave pri Novi cerkvi. —, 11. oktobra. Izredno pa ljubeznjivo svečanost smo včeraj obhajali. Ob poludevetih slavila se je sv. maša, pri kteri smo zraven učencev tukajšnje ljudske šole z njihovimi predpostavljenci videli čedno število izbornih gostov iz raznih stanov. Med njimi bil je tudi c. kr. namestnik, svetovalec gosp. Haas. Razveselilo nas je pri službi božji prijetno petje drobnih šolcev. Vredni so pohvale. Iz cerkve smo se podali v zalo okinčane šolske prostore. Ovdc je pred vhodom stal zelen slavolok s krasnim nadpisom: „Zivio, svitli cesar! Živio, gospod nadučitelj!" Ravnokar omenjeni dve osebnosti ste bile povod včerajšnji slavnosti. Z odlokom z dni 10. septembra je namreč Njih Veličanstvo tu šolskemu vodji in nadučitelju, gospodu Janezu Zdolšeku, za mnogoletno zvesto in vspešno de- lovanje blagovolilo nakloniti srebrni križec za zasluge s krono. Ko je o slavnem odlikovanji bila zvedela mlada hčerka poslavljenca, je vsa začudena vrlega si očeta povprašala: „Ate! od kod pa sta si Vidva s cesarjem znana?" — Kako sta se omenjenca soznanila, so poznalci očetovi že zdavno vedeli, a danes navzoči gostje so imeli priložnost, dotične vzroke še slišati v šolski sobani. Imenovani svetovalec in vjedno c. kr. okrajni glavar celjski — v uniformi — je namreč rekel, da zasluge marljivih državljanov ne ostajajo prikrite, ne, za nje zve še oddaljeni svet, celo svitli cesar so zvedeli o vspešnem delovanji tistega gospoda, kteremu velja današnji dan. Vladar avstrijskih narodov zna dobro oceniti zasluge, ki si jih je poslavljenec nabiral kot učitelj in kot občan. Govornik je potem zasluženemu možu pripel križec na prsi, v kterih, kakor je opomnil, srce vendo bije za Cerkov in domovino. Konečno ,,križancu" čestita v lastnem imenu. Potem je spregovoril okrajno-šolski nadzornik, gosp. Ambrožič, rekoč, da še ni leto dni preteklo, kar se je pri Novi cerkvi vršila današnji okoliščini podobna slovesnost, ter pokaže na pričujočega kanonika in dekana, kteremu je Njih Veličansto lani podelilo vitežki križec Franc-Josipovega reda. Danes meri svečanost v oslavo gospoda nadučitelja tukajšnjega. Ta danes bere sad veselja za svoje mnogovrstne zasluge, danes je čas radosti za gospoda Zdolšeka in njegovo družino. Z njim se raduje cela občina, saj že v tem kraji službuje dolgih 28 let ter večino srenjčanov šteje med svoje bivše učence, kteri svojo hvaležnost do skrbnega učitelja med ostalim razodevajo s tem, da so mu že večkrat zaupanje izkazali po častnih občinskih službah, kjer jim hodi na roko z besedo in z vzgledom. Današnjega prigodka se, tretjič, veselijo sodelavci na učiteljskem polji, učitelji, kterim v skrb je izročena nada bodočnosti, krhki otroci. In, četrtič, tudi sedanji učenci imajo dovolj vzroka, veseliti se, ker gledajo z zaslugami ovenčanega gospoda nadučitelja. Sklepoma je govornik spodbujal mladež, naj bi se ravnala po koristnih naukih, ki jih med njo trosi od- Grškega kralja Jarja imenovali so presvitli cesar za lastnika 99. peš polka. Iz deželnega zbora