Suadaya and Holidays PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ MOSSMNNteOMSSeseSeSSMS Ur«dn lik i ln upravni8kl prostori MAT South Lawadale Ava. Offtco of Publication: 8067 South Lawndalo Ava. Talophona. Rockwall 4904 1 Hataja SMO ■utter Januar? It. IMS. at Om the Aet el Conan« * Man* I, W» CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 21. OKTOBRA (OCT. 21). 1948 Subscription 88410 Yearly ÔTEV.—NUMBER 807 ftimptancs *tt at tp^ial mlo of poataao nrovtdod for m sootlen 1188. Act of Pet. A 1017. authorised on Juno 4. ISIS Marshall bo potegnil grško reakcijo iz luže Caldariau je dal osebno zagotovilo; ustavil se je tudi pri papežu Washington.—Grški radio je zadnji torek poročal, da je ameriški državni tajnik George Marshall dal grški vladi zagotovilo, da bo sam osebno poskrbel, da jo potegne iz luže in ji zagotovi zmago nad grškimi partizani, ki se pod vodstvom Markosa Vafiadesa bore za svobodo Grčije. Grška radijska oddaja je bila prestrežena in posneta po ameriških monitorjih. V tej oddaji, namenjeno grškemu ljudstvu, je bilo rečeno, da je George Marshall dne 30. sept. zagotovil grškega zunanjega ministra Calda-risa v Parizu, "da se bo od zdaj naprej sam posvetil grškemu vojaškemu problemu in ga rešil." Zato se je ob koncu zadnjega tedna tudi podal v Atene, kjer je konferiral s predstavniki grške vlade, od kralja navzdol, kakor tudi z načelniki ameriške vojaške misije in s poslanikom Henryjem F. Gradyjem. Po vrnitvi iz Aten se je Marshall "mimogrede" ustavil tudi v Vatikanu pri papežu. Kakor pravi neko poročilo, sta se posvetovala "o miru". Pfi papežu je bil 30 minut. Grška vlada je Ameriko vprašala za novo pomoč, da bo lahko povečala svojo armado. V ome- njeni grški radijski oddaji je rečeno, da je Marshall vprašal Caldarisa za detajlirane številke, kaj in koliko Grčija potrebuje. • i V isti oddaji je citiran tudi ameriški poslanik v Atenah, ki da je rekel, da bo grški problem "transferirán iz tresočih se rok Združenih narodov v močne roke onih, ki so poskrbeli za zmago pred štirimi leti." V tej oddaji je bilo rečeno, da so "močne roke"—Amerika in Anglijo. Uradniki državnega depart-menta so novinarjem izjavili, da jim ni nič znano, da bi bila Mar shall in poslanik Grady podala kake izjave kakor jih je citirala grška radijska oddaja. Znano jim je le toliko, da je Marshall obljubil, da se bo osebno posvetil "grškemu probemu" in je zato tudi šel v Atene. Getilci zavrnili lnwo umora s Polka niso ubili grški komunisti Praga. 20. okt. — Miltiades Porphyrogenis, justični minister v vladi "svobodne Grčije", ki ji načeluje general Markos Vafia-des, vodja grških gerilcev, je izjavil, da morilci ameriškega re-'porterja Georgea Polka niso bili komunisti. Z ZASEDANJA ZDRUŽENIH NARODOV ■ Odbor odločil proti uniji Gre za izobčitev člana unije ADF Washington.—Prvič po sprejetju protidelavskega Taft-Hart-levevega zakona, ki je v veljavi več ko leto dni, se je zgodilo, da je vladni delavski odbor ukazal nniji plačitev kazni izobčenemu članu. J. J. Fitzpatrick, član vladnega odbora, je odredil, da mora unija voznikov ADF plačati Er-nestu Fritzu, članu unije, ki ga je izobčila, trimesečni zaslužek. Vladni odbor je določil, da je Fritz zgubil delo in zaslužek vsled izobčenja iz unije. Brez dela je bil tri mesece. Vladni odbor se je poslužil provizije v (Taft Hartleyevem protidelavskem zakonu, ki določa, da so unije podvržene kazni za "nelegalno izobči te v" članov. Obenem se je vladni odbor po-služil iste provizije, ki določa enako kazen za delodajalca. Fritz je bil izobčen iz unije zato. ker ni plačal unijskih prispevkov za dobo treh mesecev. | Ko je hotel člsnsrino porsvnati unijskemu tajniku, mu je sled nji rekel, da mora iti osebno v unijski used, ako hoče biti po novno sprejet v unijo, kar pa je odklonil. Unija je zahtevala, da ga mora delodajalec odsloviti, kar te je zgodilo. Fitzpatrick je odločil, da sta delodajalec in unija zapostavila Frltza. Ako po 20 dneh ne bo vložen priziv, bo odlok stopil v veljavo, s kaznijo delodajalca in unije. Thomas upa na republikansko zmago Chicago. —■ Norman Thomas, socialistični kandidat za pred sednika, je dejal, da upa, da bo do republikanci dobili večino tudi v obeh zbornicah kongresa Rekel je. da je uverjen. da bo Dewev zmagal. In ker veruje v odgovornost strank, zato je mnenja, da bi bilo za deželo bolje, ako bi prihodnja štiri leta republikanci kontrolirali tudi kongres On je govoril v Chi cagu na par manjših *h«»dih. Vlada obtožila zdravniško zvezo Justični tajnik . ji očita monopol Washington—Justični depart-ment je naznanil, da bo vložil tožbo proti medicinski zvezi v državi Oregon in proti drugim na podlagi protitrustnega zako na. Obdolžil jih je, da so se zve zale iz monopolističnih namenov za kontrolo pred plačano medicinsko oskrbo v Oregony in bližnjih okrožjih. Justični tajnik Tom Clark je izjavil, da je zadevna tožba že bila vložena na federalnem dis-triktnem sodišču v Portlandu. V obtožbi je omenjena Medicinska zveza države Oregon, Ore-gonska postrežba zdravnikov, o-sem okrajnih medicinskih organizacij in osem posameznih zdravnikov. Clark je rekel, da jih obtožba dolži zarote, "da bi opeharili ljudstvo in mu preprečili priliko za nabavo predplačane medicinske oskrbe s tem, da ne bi moglo iskati pomoči drugje kot pri njih." Dalje jim obtožba očita, da so preprečili drugim zdravnikov zdravljenje ljudi, a-ko niso pristali na njihove pogoje, nekaterim zdravnikom pa so celo zabranili rabo bolnišnic v Oregonu. Tožba je bila vložena zato, da se odpravijo monopolistične re-strikcije, ki zabranjujejo ljudem, da bi sami izbirali in odločali o predplačani medicinski oskrbi, kakršno si sami žele. Obdolže-ne zveze ln zdravniki so sami določali cene v Oregnu in v ne katerih delih držav Washingtons in Californije. Oregonsltu državna medicinska zveza je naznanila, da se bo borila proti obtožbi. Okrog 105,-000 Oregončanov je vpisanih v tej zvezi za medicinsko oskrbo in »0 odstotkov oregonskih zdravnikov spada v zvezo. Me sečni prispevki žnašajo *3 SO, kar krije medicinsko in operacijsko oskrbo ter zdravljenje v bolniš nicah. Pacienti si sami izbirajo zdravnike, zveza pa ima nad medicinsko postrežbo popoln mo no pot Varnostni svet odredil konec vojne v Palestini; Francija se upira obsodbi Rusije Parts. 20. okt.—Varnostni svet je na posebni seji v torek so glasno sklenil, da morajo Židje George Polk je bil zavratno j in Arabci prenehati z vojnimi umorjen v Solunu, Grčija, dne 8. operacijami. Ako tega ne store, maja tega leta. Preteklo nede j bodo poklicani na »Otožno klop jjo je grška monarhistična vlada in proti obema stranikama bodo naznanila, da so Polka umorili razglašene sankcije, j štirje komunisti, eden teh da jej Varnostni svet je < sprejel ta videl umor, dva druga pa bosta sklep po zaslišanju dt Bunchea, sojena v odsotnosti. * • posredovalca Z. N. v Palestini, Porhyrogenis je rekel, da ima in diplomatska zastopnika lzra-o umoru natančen rekord, ki ga ela in Egipta. Aubrey Eban, je pripravljen pokazati kateremu koli komiteju, ki je dovolj močan, da postavi pred sodišče prave krivce. Zadevne informacije je dobil od gerilcev, ki se nahajajo v Solunu. Dalje je rekel, da tista dva komunista, ki ju je monarhistična vlada navedla kot Polkova morilca, sta padla v bojih en mesec pred umorom. Eden teh je padel dne 8. aprila po bitki v gorovju. Porphyrogenis bo ostal v Pra gi še nekaj dni. Sem je prišel z namenom, da dobi dovoljenje za potovanje v Pariz, da se udeleži generalne skupščine Združenih narodov kot predstavnik "svo bodne grške vlade". predstavnik Izraela tiri Z. N., je obtožil Bunchea "pristranosti". Rekel je, da Bunche Varnostnemu svetu ni podal ločne slike. Bunche je za izbruh Sedanjih sovražnosti namreč zvalil krivdo predvsem na Žide. Vojna v južni Palestini je zadnje dni zavzela vse večji ob seg. Izraelska armada je v torek prodrla že v bližino Gaze, glavne arabske baze v Negevu, Marshall proti stavkarjem Njegova igra se ni obnesla London—(ALN)—Arthur Horner, tajnik britakc rudarske unije, je 15. oktobra obdolžil ameriškega državnega tajnika Mar-shalla, da je skušal naščuvati britske rudarje proti francoskim rudarjem, ki ao na stavki. Marshall je vprašal Willa Law-therja, predsednika britske rudarske unife, naj nastopi proti francoskim stavkarjem. Horner je izjavil, da se britski delavci ne bodo ozirali na Marshallova vabila. Horner je rekel, da je Marshal,! izrekel zahtevo na kosilu, katerega so se udeležili Mar shall, Lawthcr in Leon Jouhaux, vodja desnega krila francoskih delavcev. Marshall ni hotel ko mentirati poročila o tem dogodku. Britski rudarji so podprli stavkujoče francoske rudarje, ker se borijo za izboljšanje živ-ljenskega standarda. Wallace poziva Trumana, naj da brco< Marshallu Kritizira ga, ker je kapituliral pred militarist^ ki diktirajo vladi Nova zmaga kitaj' skih komunistov San Franciaco, 20. okt.—Poro-katero je pričela obsipavati s ¿n0 komunistične radlopostaje v topovi in iz zraka. I Severni Kitajski je naznanilo, Domače vesti Na drugi seji Varnostnega da so kitsjske komunistične če-sveta, ki se je zopet davila z te zavzele Cangčun, glavno me Berlinom, so zapadne sile v svo-' sto Mančurije. Poročilo dalje jih "pojasnilih" ponovno zvrni 'pravi, da je padec mesta sledil le vso krivdo za to krizo na Rusijo. Andrej Višinski je mirno poslušal predstavnike Amerike, Anglije in Francije in ni zinil besede. Zapadne sile še vedno vztrsjajo na stališču, da more Ruaijs najprvo prenehati z "blokado" Berlina, šele pmem so pripravljene na obnovo pogajanj. Is Clevelanda Clcveland.—Po kratki bolezni je v bolnišnici umrl Richard K,"kor'vsekaže7s kakim kom-M lller (MlinajrT), star 57 let Tu- pm|nuom ne bo nič. Na drugi strsni se doznava, kaj zapuftča ženo, v starem kraju pa dva brata.—V bolnišnici je dalje umrla Mary Princ, rojena Kraker v Kutlandu, Avstrija, v Ameriki 60 let, stara 82 let. Zapušča moža Johna, ki se nahaja tudi v bolnišnici, ki je bivši koncilman 32. warde, dve poročeni hčeri, več vnukov in tri sestre.—Frank Marolt iz Collin wooda se je vrnil iz bolnišnice, kakor tudi Frances Debeljak, enako Jennie Leskovec iz Eu-clida. Naraščanje ameriške oborožene sile Wa*hington. — Ameriška o bo rožena sila—armada, mornarica in letalstvo—šteje čez poldrug milijon mož—37,000 mož več ko pred enim mesecem. To poročilo so objavile vojaške oblasti. da se je Francija uprla načrtu Amerike in Anglije, po katerem naj bi vse tri sile predložile re solucijo Vsrnostnemu svetu z obsodbo Rusije. Ns privstni se ji je Alexsndre Paiodi, predstavnik Francije, informiral ameriške diplomate, da se je franco ska vlada odločila proti vsaki taki akciji. Razlog je v tem ker je prišla do zaključka, da bi se s predložitvijo take resolucije ničesar ne doseglo, marveč' bi se položaj le še poslabšal. To stališče Francije je zelo o popolnemu porazu čet diktator ja Kaišeka "Njegova nova sedma armada je položila orožje 18. oktobra opoldne. Komunistične enote prodirajo na vseh frontah ln pridobivajo na moči z vsakim dnem," dostavlja poročilo. Zaslišanje prič o napadu na Reutherja Detroit, 20 okt. Car! Bolton, ki Je obdolžen, da Je preteklega aprila nevarno obstroiil Walter ja Reutherja, predsednika unij« CIO, je zanikal krivdo. John Miller in John Pantella, ki ima ta policijske rekorde, sta pričala, du je Bolton ponudil $15,(M^), ako umorita Heutherja. Bolton, ki je v zaporu pod jamščino 75,000, ima tudi policijski re kord. Vsi trije, Bolton, Millei In Pantella čakajo na obsodbo radi tatvine* Reuther, ki je bil na vzoč na zaslišanju, je rekel, da ni bil nikdar sprt z Roltonom zlovoljilo predstavnike Amerike,; Reuth0r je b|| v i-p(ldu rL.gno ki hočejo iti v mrzli vojni do runJ<.M JM nJi.K,(Vf, iU,hiut llAu, je še vedno v mavcu. skrajnosti in doseči to, da Vat nostni svet ali generalna skup Ščina Z. N. ožigosa Rusijo kot edinega krivca berlinske krize.1 vlada z.a obnovo pogajanj glede Pa rod i je informiial predstavni- Berlina, ker bi vsaka druga pro ke Amerike, da je francoska cedura vodila le v slepo ulico. Marshall pripravlja nov program za "zajezitev komunizma" Pariš.—Iz zanesljivega vira se države v en blok, ki bi deloval |t)i na času; obsodba ruske blo je izvedelo, da državni tajnik kot enota proti sovjetski Rusi I kade od stisni Združenih nem Marshall gradi baze vojaškega ji. Zanesljivo se poroča, da je in geopolotičnega značaja, ki so namen lega načrta ne le ustavi naperjene proti Rusiji. Njegov načrt je, da bo na ta način pri silil Rusijo na diplomatičen u mik prihodnjo pomlad. Marshall se Je z vso silo vrgel v to skerno, katere namen Je omrežitev Rusije z močnimi miiltarističnimi bazami kjer ko 11 mu bo uspelo. On upa. da bo s tem pridobil na geograf skem in političnem ugledu, oboje skupaj pa bo igralo veliko vlogo proti Rusiji v diplomatic-nih igrah Isti viri poročajo, da Thomas 1 Dewey, republikanski predsed niški kandidat, ve o te) Mar shallovi skeml in da jo podpira Dewev Je bil obveščen o tem novem Marshallovem militan-' stičnem načrtu zalo. da se bo General Brauchitsch umrl v bolnišnici Hamburg. Nemčija — Feldmar šal Walther vem Rrauchitch. po veljnik nactjskih armad do Hitlerjevih porazov v Rusiji, je pre tekli pondeljek umrl v britski j Hkems lahko nadaljevala, ako bo vojaški bolnišnici Sfar je bil 87 „n izvoljen za predsednik* 2 let in Je čakal na obravnavo na 1 novembra. obtožbo vojnih zločinov Zadel.t ' Glavni cilj tega načrta je. da ga jc kap. lev ruskega prodiranja, ternve« polisnenje Kusijc iz Evrope. Uspeh tega projekta je odvisen od hitre akcije v kongresu. dov; pridobitev nekomunističnih držav za politično, vojaško in ekonomsko sodelovanje; apro-Vzhodne I priaci je od ameriškega kongresa za vojaško pomoč na podlagi novega , "lend lease," kalcicgs prva dajatev b! znašala |»et ml T" w T V. ~I7 i lljerd dolarjev, ustanovitev vo- ko se atilde prihodnjega jenuai- ' ' . . ,. _ i L..jaške zveze med Ameriko in Ko ja Marshall upa, da t>o kongres 1 . i.t,f'.,,m ¡nado lei Anglijo in zapadiilini njegovemu geopolitičnem nacr 1 * ' Reading. Pa.. 20. okt.—Henry A. Wallace, predsedniški kandi dat progresivne stranke, je na shodu v tem mestu rekel, "ako bi Truman imel količkaj rešpek-ta do svojega urada, bi takoj odslovil generala Georgea C. Mar ahalla kot držuvncga tajnika." Wallace je bičal Trumana in vojaško kamarilo, ki se je zasidrala v vlado ln skujmo s pred stavniki Wall Strceta diktira zunanjo in notranjo politiko te dežele. O militaristih je Wallace dejal, "da so se zajedli v državni department kakor termiti v bruna lesene hiše." In kakor termiti izpodjedajo hišo, tako tudi militarlati izpodjedajo dr žavni department, sploh vso deželo. "Povem vam," je nadaljeval Wallace, "da se Jo Truman že odpovedal predsedništvu. On sicer še spi v Beli hiši, toda to evropskimi državami, Marshallova »kerris dalje za »j hleva, da se ta/širi Trumaoova doktrina, kajti on ne vidi možnosti za ustanovitev Združenih držav Evrope Zapadne evropske države morajo stopiti v o Marshall. ki se sedaj nahaja fwj||vo. „ Ufct,v| ru„k| V1,,IV tu dal svoj blagoslov—z apro pria<'iJo nadaljnih milijard do larjev za "zajezitev komunizma in "potiarijenje" ali "izrinenje" Sovjetske unije i/ vzhodnih ev ropskih držav. v Parizu na zasedanju general ne skupštine Združenih narodov, je posvetil večino svojega časa tej grandiozni skemi. Napel je vse sile, ds pridobi druge države za svoj načrt, ki b*rdo pripravljene sodelovati pri "ob kroženju" Kusije. Detajli načrta so P'idaljša sV Strnejo vse protikomunistlčne «je berlinske krize, ds se prido Načrt tudi predvideva, da se mora nadaljevati s protirusko na Daljnem V7hohkrbi, da služi njenim * "obrambnim* potrebam kot odskočna deska pioti Kusijl Velika zapreka je v tem, ker so Ja|iorici pod ameriškim pliti ukoru sprejeli ustavo, v kateri so (»»stavili tezo, da je vojna /ločin in zato se Japonci vojni erikist za vselej odpovedujejo Ustava določa, da vsaka japonsk« vlada, ki bi se hotela pripravljati na vojno, rnoia biti |sistavljena pred sodišče, Ta ustava Je bila spiejetu še pred no je ameriška vlada spie menila svojo politiko napram Japonski Sprejeta Je bila v prvi povojni fa/i, ko Je ameriška okupacijska politika stremela /a reformiranjem iti demokratizacijo J.ifxinske Lansko jesen je bi* ia ta politiku zavržena Nova aineritka okupacijska (»olltike «iremi /a tem da se japonski ka pitali/em čim prej (»ontavi na noge, da bo lahko slu/il a mer i škim strateškim ciljem In tako je amenškirn militan stom zdaj na |ioti tudi vsaj ta del ja|M>riske ustave, ki piejroveduje deželi oboroževanje (««metal Ki* chejliei get se je su er skril ra liiliet Japoncev, češ de jih skrbi, kako bodo prišli do orožja, "da *e t»»do lahko branili in vzdrževali notranji red," Ampak kakor »o napravili z reformami ln i de mokiatl/acijo Japonske, bodo «roako lahko storili tudi z njeno u»tovo in jo vtgll na smetišče. Je tudi vse." Vlado pa vodijo drugi. Wallace je vzel državnega tajnika Georgea Marshalla na tarčo, ker je predsednika Trumana nedavno "nesramno potisnil na stran." To je bilo v zvezi s Tru-manovim načrtom, da pošlje v Moskvo Freda Vinsona, pred sednika zveznega vrhovnega ao-dišča, x misijo, da bi položil temelje za izboljšanje odnolajev nuni Ameriko in Rusijo. To misijo pa je preprečil George Marshall s svojo kliko militaristov in wallstreetarjev, ki faktično vodijo vlado ln jI narekujejo svojo politiko. Tru mana smatrajo le za svojo lutko! ki mora plesati tako kakor oni žvižgajo. Wallace je dejal, da je bil ved-ntj pod vtisom, da je za zunanjo politiko odgovoren predsednik. Toda ko se je Marshall nedavno vrnil iz Pariza, da prepreči lived bo Trumsnove misije, "Je porabil večino svojega časa ne s Trumanom, marveč s Forresta lom (tajnikom obrambnega de partmenta), Lovettom (državnim podlajnikom) in drugimi generali in bankirji, ki faktično vladajo dežela in sicer brez vsakega mandata s strsni ljudstva. "Vssk president, kl bi imel količkaj spoštovanja do svojega urada, kakor tudi do velike odgovornosti, kl mu Je bila poverjeno, bi odslovil take pomočnt-k! • Je rekel Wallace. Diktator Kaiiek ubija delavce Linijskega vodjo je dal ustreliti SanghaJ — (ALN) — Kitajski delavci v tem mestu so razburjeni vsled najnovejšega atenta ta, ki ga je diktator Kaišek izvršil nad delavstvom, ko Je uka /al ust i eliti Wanga Hsiaowa, predsednika unije elekti iških do. lavne v, ki delajo za ameriško družbo Shanghai Power Co. Ve. ko I o ooo tangliajskih de lavcev Je tri dni oblegalo sodišče in zahtevalo, da obsojeni Wang dobi pravico za priziv. De-muriritianti so se razpršili šele potem, ko Jim je sodiščni uradnik dal zagotovilo, da bo n}iho va zahteva up<»štcvaiia, da je bilo usrnrčonje odloženo. Pol ure |»o i/datiern zagotovi lu pu je bil Wang uitreljen. Tukajšnji vodilni list Ta Kung Pao je potem |N»ioča|, da Wang nI hotel piti opojne pijače lx "kupe usmiljenja", kut na Kitajskem običajno dajo obsojencu pred ustni titvijo Namesto legs je za vpil "da gu je 28,000 delavcev i/volilo /u predsednika unije in ti delavci ga I »<»i I o osvetli)" Diktator Kaišek m* ne ozira na delavcet znižala vrednost franka z. 512 na 280 frankov za dolar, kar bo še bolj priltlo inflaciji. V zadnjih par letih Je ameriška vlada zdumpala v Francijo /e velikanske vsote denarja, s sedanjimi Marshallovlmi nakazili že čez dve milijardi dolarjev. To<1a vse .to piav toliko zaleže, kakor če bi dumpala denar v morje Razlog je koi uhipu anost in požrešnost franco ske butžoazije. ki se sredi velike mlzerije francoskega industrij skega proletanjata tedi kakor svinja pri polnem koritu. V res nlci j« čudno, da med francoskim delavstvom ni več levolucio-narneg » razpoloženja Hazlog w* menda v tem, ker živi v preve liki mlzertji. * Francoska viada *e je šele zadnje čase. |>o izbruhu stavkovnega vala zdiamiU m piuela nuhlojMlt proti črnoborzijanom Fian-cija je že pied p« 1 leti sprejela strog zakon proti tem broivest nim pijavkam Ta zakon določs tudt smrtno kazen za črnoborzl-Jane. toda ostal je le ns papirju Ministri /a prehrano je naznanil, da bo vlada sama kuj>o\ala klavno /ivino in meso prodajala po določenih cenah (115 frankov funt napiam 310 frankom na črnem tyiu. ki je aplošen), Ako kmetje ne ImmIo hoteli prodsjsti živine, jo bo enostavno zaplenila Dali misli vlads rosno, «li je to le pts/na gesta, ki ima potola žiti v miserijl živeče delavstvo, bo |>okazala bližnja bodočnost Potreba atroge policij»ke akcije je na dlani Funt mesa. kakor že rocano, atañe (»krog dolarja, funt masla dva dolarjs. jajca po deset centov komad, gaion ma dolar, funt kave $1 50 in aUčao vse druge potrebščine In to v deželi, kjer znaa morate priti sarni pogledat./ Vstopnice so že v prodaji. Sezite po njih! Ob času, ko sem bil v Chica-gu, bi rad videl br. Freda Vidra, ampak čas je bil prekratek. Pozdrav njemu in njegovi družini! Venc«l Ob ld, predsednik št. 2 SNPJ. Najbrže se niste pozabili . . , Clarondon HilU. 111. — Prepričana sem, da je še vsakomur dobro v spominu, kakšna poročila ste prejemali iz stare domovine takoj po zaključku zadnje vojne od svojih dragih, koliko so morali prestati za časa okupacije, pretrpeti razna nasilja od strani nemških nacistov in italijanskih fašistov. Skoro neverjetno je bilo, da bi se človek tako ponižal in tako peklensko mučil one, ki niso ničesar drugega zakrivili kot branili svoje najdražje. Marsikomu so se ježili lasje na glavi, ko je čital pismo svoje sestre, brata, matere ali očeta, koliko so morali pretrpeti v ječah in koncentracijskih taboriščih od nemških propalic in krvolokov. Grozoto, katere so morali naši dragi v stari domovini pretrpeti za Časa okupacije, bi se edino lahko Še primerjale grozotam za časa "svete (?)" inkvizicije v srednjem veku. Te grozote, trpljenje in žrtve v stari domovini ne bodo nikdar pozabljene! Zapisane so s solzami in krvjo v zgodovini Slovencev. Majhen, zelo majhen drobec vseh muk, katere so morali maši dragi pretrpeti v stari domovini za časa okupacije, bo podan na odru v dvorani SNPJ prihodnjo nedeljo popoldne, 24. oktobra Krožek št. 9 Progresivnih Slovenk v Ameriki je povabil iz Detroita dramski od sek, ki je v Detroitu z velikim uspehom vprizoril dramo "Svet brez sovraštva . . .". mala sličica preganjanja in mučenja naših sester v stari domovini, v Ljubljani, kjer so se nemški nacisti kosali z italijanskimi fašisti in domobtanci pa obema pomagali. kdo bo imel prvenstvo v na- ______ Slišale boste, kaj je morala " prestati mlada žena in mati, ki Plesna veselica ni hotela izdati svojega soproga, društva 6 SNPJ ki se te pridružil osvobodilni vojni, partizanom, in kakšna sadistična sredatva so vporabili, da Je povedala, kje se njen soprog nshaja. Videli bodete, ka ko so se nemški krvoloki ma ščevali nad njo, ker njenega moža niso dobili. Prepričana sem, da bo vam vsem, posebno pa še mateiam zastajal« kri. ko _ boste gledale prizor, ko njo °d-tirajo v koncentracijsko tabori- Prispevajte šče brez njenega par mesecev starega dojenčka, katerega so ji vzeli. Prostor ne dopušča, da bi več opisala v temu dopisu, in vsled tega vas vse vabim na priredbo našega krqžka prihodnjo nedeljo ' popoldne v dvorano SNPJ, da boste same slišale in videle majhen drobec iz življenja naših v stari domovini, kaj vse so morale naše sestre prestati, ko je vladala brutalna in krvoločna nacijska in fašistična drhal v naši stari - domovini,' ko jim ničesar drugega ni bilo sve to kot Hitler in Müssolini. Pri-četek programa ob rtretji uri Čitale smo poročila in pisma sedaj pa imamo priliko videti vprizoritev majčkenega drobca teh poročil. Katharine Bernik. članica krožka št. 9 PS. __ * 1 - • » t ' Domača zabava krožka 8 P. S. Milwaukee, Wis. — Krožek št 8 Progresivnih Slovenk vljudno vabi vse naše občinstvo na domačo zabavo, s katero bomo praznovali prvo obletnico krožka. Zabava se bo vršila 23. oktobra v Lenkotovi dvorani, za četek ob osmih zvečer. Članice iz Milwaukeeja in West Allisa bodo pripravile o-kusno večerjo za zmerno ceno Pridite ob pravem času. Po večerji pa bo sledila prosta zabava do ene zjutraj. Za ples bodo igrali Rudy Pugel In njegovi veseli fantje. Torej na veselo svidenje v soboto zvečer! Mary Gornlck. Poziv na federacijsko sejo Irwin, Pa.—Ne pozabite, da se bo vršilo seja federacije za okraj Westmoreland v nedeljo, 24. oktobra, v Slovenskem domu v Pleasant Valleyju. V soboto. 23. okt., pa bo ples v dvorani v Pleasant Valleyju, za katerega bo igral orkester "Internationals". Na programu pa ¡mamo tudi kazanje kino-slik okrog 10. novembra. (Prišlo pre ptzno za sredo.—Ure deželo, ker so že ali še bodo prizadete vse industrije. Vlada ,e že «»dredila drastično znižanje porabe elektrike. Toda "reševanje" stavk s nolictjo. in vojaštvom je največja zabloda. II takim metedam s« zatekajo le popolnoma bankrotirane, reakcio- v obrambni sklad! Val darovi sa obrambo Enakopravnosti. Proavoto In Prolet area naj ao pošiljajo na naslovi John Pollock. 244«S Lakeland —Ni hštmm toeet. e« se «e Fennena mu l. .» .t.tp>fi.^ Strgamo vlade T» rM,<-—w. j» na^ifv.i F. u c 11 d 23. Oblo. Rr gs vala Nič čudnega, če »e rudaisko in druge stavke javno"pod ' «t.ila tudi radi tega. ker je vlada zagro/jla z «»dslovltvijo 20', ru- Pollock le blagajnik obrambne-pri tudi neki katoliški >kof Rudarska stavka je su» r velik uda-ldarjev «»stalim pa je ponudila le 15'; liezdnega poviška «a sklada. (GEORGE SE LUES, danes iiajbrže največji in najuspeinej-i/ ameriški debunkar fašizma, začno p* neizprosen razgaljeva-ec ameriških časnikarskih lordov, korumpiranih kongremikov in drugih ljudskih zqjcdalcev, sedaj potuje po Jugoslaviji in študira tamkajšnje razmere. Tu oOjavljamo njegovo zanimivo poročilo, ki ga je poslal iz Beograda. G. Seldes je znan i udi mnogim Slovencem, ki so naročeni na njegov debunkarski tednik In fact". Spisal je tudi ze mnogo knjig, zlasti pa je zaslovel s knjigo "Sawdust Caesar", v kateri je pred mnogimi leti razkrinkal tedaj mogočnega Musso-linija.—MILAN MEDVEŠEK.) Drugo jutro na vse zgodaj me je zopet prebudilo množično petje. To pot je bila četa vojakov, nekam korakajoča brez o-rožja. Ulice so bile natrpane ljudi, dasiravno še ni bilo sedem. Pozneje sem zvedel, da v mnogih pisarnah delajo nenehno od sedmih zjutraj do dveh popoldne in kličejo to dan dela. Na ta način ima vsak priliko za siesto, ki je v Beogradu tako potrebna kot v Bagdadu, ker vročina je ubijajoča in lahko delajo v njej samo izredno močni in utrjeni. Prv\ vtis: gneča! Tisoče ljudstva! Ljudje hitijo na vse strani na sleherni ulici. Oblečeni so slabo, revno, toda ponosni in smehljajoči se, možje in žene z izrazitimi potezami in polni ne-ugnane energije. Tisto jutro sem videl na stotine deklet in žena, toda niti ena ni bila našminkana ali imela namazane z rdečilbm ustnice ali lice. Bile so ogorjene od sonca in zgledale zdrave, bolj zdrave kot ljudje, ki sem jih videl v petih drugih državah. Življenje je težko, udobja malo, bodočnost svetla V Beogradu je taka živahnost kot nikjer drugje v Evropi, bodisi na kateri koli strani tako zvane železne ^svese; sliči živahnemu vrvenju na postajah newyorške podulične železnice ob jutranjih urah, ko vse hiti na delo, ali popoldne, ko ljudje gredo z dela, samo da je v Beogradu to vrvenje nepretrgoma od zgodnjega jutra do pozne noči. Ljudem se mudi in na pločnikih je taka gneča, da mnogi korakajo po sredi ulice, vsaj v središču mesta. Na vsaki ulici popravljajo bombardirana poslopja, grade nova ali pa jih po dirajo, da na njih mestih pa grade nove žgradbe in velike sta novanjske hiše. V Jugoslaviji ne poznajo brezposelnosti. pač pa ¡»manjkanje delavcev.. Zlasti primanjkuje izvežbanih strokovnih delavcev in tehnikov.' Zahteve za vsako-Jake potrebščine so ogromne. Vsi vznemirjeno hite' na svoja dela, množica se preriva v taki meri, kakor vidiš le malo kje na svetu. Ropot je naravnost strahovit, kajti ljudstvo se je združilo v svrho obnove dečele. ki jo je uničila «vojna. Velikanski val patriotizma, ki je zvalovil v partizanskemu in 'osvobodilnemu gibanju proti na- Icistom. ustašem in drugimi izdajalci. se ni nikdar umiril, pač pa se je v veliki meri zagnal v delo, gradnjo cest, čiščenje bom bardiranih podrtin in v graditev t o varen in domov, I Bodočnost zgleda svetla, toda sedanjost je trda. živil primanjkuje. prav tako obleke, kakor tudi stotine drugih potrebščin, katere smatramo v Ameriki za nekaj, česar nam jamči civilizacija. 2ivljenske potrebščine so drage; strogo ra* cionirsnje pomaga Kako Jugoslovani žive* Ee prvi dan mojega bivanja v Beo gradu sem se napotil na spregled po glavnih ulicah in videl siajce, ki so na prodaj za 700 dinarjev ali $14. Podobne srajce bi stale v Ameriki $2.50! Prav tako so visoke cene drugih potrebščin in predmetov—približno petkrat do : sedemkrat višje kot cene v Zedinjenih državah! Ob času podonavske konference so diplomatje in časnikarji lahko pogostoma jedli v restavraciji Majestic, ker so bile cene znižane, vzlic temu pa je stala ena sama omeleta 60 din ali $1.20! Najcenejše kosilo je stalo 120 din ali $2.40, a kosilo je bilo zelo skromno: juha, košček mesa in košček torte, brez kave ali piva. Dobra porcija je stala $5—po znižani ceni! Lotil sem se raziskovanja visokih cen. Če stane srajca $14, konzerva lososa (salmon fish) $3.68, sladkor 36c funt (po vezani ceni), obleka $100, čevlji $25, plača povprečnega delavca pa samo 6000 dinarjev na mesec ali $120—kar je slučajno višja kot delavca v Franciji ali Italiji—kako se more jugoslovanski delavec vendar preživljati? Z ozirom na zgoraj navedene cene in razmerje med njimi in mezdami, bi 'logično sledilo, da ne more biti nihče ne oblečen in ne obut, sploh ne bi smel biti nihčiHeveč živ v vsej deželi. Pronašel sem sledeče: Primer srajce, ki stane $14. Na obesku je zapisano 700 dinarjev ($14), poleg pa še nekaj besed. VprašaL. sem za pojasnilo in raztolmačili so mi sledeče: "S kuponom za 'obleko stane srajca 150 din." To jaomeni, da stane ista srajca samo $3, če jo kupi državljan, ki ima knjižico za odmerke. Zadruge so v veliko pomoč, toda potrebe daleč presegajo zaloge Toda tudi zgorajšnja navedba o dvojnih cenah še ne pojasnuje v pravi luči razmerja med cenami in mezdami. Delavci nimajo samo knjižice za odmerke, ampak spadajo tudi v zadruge, katere prodajajo iste srajce za 100 din ali $2. Isto velja za drugo t>lago in potrebščine. Glavna stvar pa je hrana. Ne samo, da je kantina v vsaki tovarni in delavnici, pač pa tudi v državnih pisarn^i in poslopjih. .Te kantine so odprte ves dan in celo ob nedeljah in praznikih, tako je prehrana uslužbencev rešena v celoti. Vsaka skupina sama določa cene. Neka velika kmečka ženska, ki je sobarica v hotelu Balkanu v tretjem nadstropju in govori prav dobro nemško, mi je povedala, da je vsa služinčad določila najnižje cene za hrano, in sicer 7 dinarjev za kosilo, kar pomeni, da plačajo samo $9 za ji rano za ves mesec. Na drugi strani pa jedo uslužbenci Jugoslovanskega informa cijskega biroja v boljši kantini, plačajoč skoraj še enkrat več Vendar pa je najvišja cena 25 din ali 50c za kosilo. Za ta denar pa bi v hotelu Maioatic ne mogli kupiti drugega kot pri-blfino eno turško kavo. Pojasnilo k temu je. da je Jugoslavija dežela z dvojnimi cenami; ene cene za delovno ljudstvo, druge za bogataše, katerih Je sicer zelo majhno število; da Ije za peščico špekulantov in črnoborzijancev. kateri še slu čajno niso bili zasačeni in zapr ti. Radi teh dvojnih cen pa so zelo prizadeti korespondenti. če nimajo posebnega rakuna za stroške, prav tako diplomatje, ki so prisiljeni čestokrat para-'diraU. Potrebno po je poudariti, da kljub nizl^im cenam na knjižice 1 za odmerke, vzlic še nižjim ce \ nam' v zadrugah fn~ kantinah, je (Dslje ns S. «trs«!.) Akademija gluhonemih fizkulturnikov OPRAVNO-POLITlCNA UREDITEV NEMČUE Po sklepu krimske konference in poznejšem sporazumu med vladami Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije z dne 5. junija 1945. leta so bile v Nemčiji ustvarjene »tiri okupacijske cone. Pri tem je nemška prestolnica postala sedež zavezniškega nadzorstvenega sveta in so mesto zasedle vse štiri sile, ki okupirajo Nemčijo. V naslednjem je kratek opis nemških zasedbenih con in berška-Badenska z glavnim me njihove upravno-politične ure- 9tf*? ^tgartom. R«en tega ditve. Scrjetsk« z?sedbena cona obsega 121,600 kvadratnih kilo-metiov s 17.3 milijoni prebivalstva. V to območje sta vključeni bivši pruski provinci Bran-denburška in Saksonska ter dežele Turingija, Meklenburška, Saška in Anhalt. Zdaj obsega cona 5 dežel: 1. Meklenburško z glavnim mestom Schrerinom. 2. Brandenburško z glavnim mestom Potsdamom, 3. Saško-Anhaltsko z glavnim mestom Dražcjani in 5. Turinsko z glavnim mestom Weimarjem. Samouprave so bile izvoljene oktobra 1946 na demokratičnih volitvah. Izvršno oblast opravljajo vlade, ki so odgovorne deželnim zborom (Landtag). Na čelu vlade so: na Meklenbur-škem Viljem Hocker, na Bran-denbdrškem Karel Steinhof, o-ba iz Enotne socialistične stranke Nemčije, na Saškem-An haltskem dr. Friderik Hiibener iz Liberalno-demokratične stranke, na Saškem Maks Seidewitz, na Turinškem pa Werner Ege-rath, oba iz Enotne socialistične stranke Nemčije, prtpada deželi že omenjeni sektor mesta Bremena s pravicami dežele. Nemški upravni organi so bili ustanovlieni novembra 1946. Volitve so bile v razmerah, ki so grobo omejevale demokratič-' no iniciativo ljudskih množic. Prijave levičarskih list so ovirali. Na čelu deželnih vlad so:- V Hassenu social-demokrat Kristijan Stock, na Bavarskem.krščan-ski socialist Hans Ecckard, na VVurttemberškem - Badenskem narodni demokrat Rajnhold Maier, v Bremenu pa socialdemokrat Viljem Keisen. Oktobra 1945. leta so predstavniki vseh deželnih vlad po navodilu ameriških oblasti sestavili tako imenovan deželni svet, ki je vzporejal delo posameznih vlad. Zdaj so njegovo delavnost prenesli na gospodarski svet obeh con. Glavno mesto je Frankfurt na Meni. Stab ameriškega poveljstva je v Heidelbergu. Združenj upravni organi angleška ln ameriške cone Uecembra 1. 1946 Je bil v Ne*w Yorku podpisan angleško-ame- Gospodarsko dejavnost dežel- riški sporazum o tako imenovanih vlad v okviru cele cone ni "gospodarski združitvi angle vzporeja nemška gospodarska' ¿ke in ameriške zasedbene co-. komisija, kJ ii načeluje Henrik' ne." To je bil prvi korak k Rauh, član Enotne socialistične razkosanju Nemčije, ki jo cepi- stranke Nemčije Glavno mesto cone je Berlin, piestolnica Nemčije, kjer je tudi štab sovjetskega poveljstva. Anglešk* csedbena cona • obsega 97,245 kvadratnih kilometrov z 22.7 milioni prebival- ta ameriška in angleška vnanja politika z namenom, da bi u-stvarili. syoje vojno-politično mostišče v zapadnih conah. Junija 1. 1947 je bil newyorški sporazum razširjen. Za upravljanje združenih con so sestavili cev. V coni so bivše pruske1 gospodarski svet kot zakonodaj province Schleswig - Holstein,'ni organ, ki šteje 54 članov, iz Hannover in Vestfalija, severni voljenih od deželnih zborov, del renske province, dežele' Kot izvršni organ pri gospodar-Brauschweig, Lippe, Schaum-[skem svetu je bil ustanovljen bürg Lippe, Odenburg in svobodno mesto Hamburg. Zdaj je cona razdeljena na tri dežele: 1. Schleswig-Holstein z glavnim mestom Kielom, 2. Nižja Saksonska z glavnim mestom izvršni svet. V začetku leta 1948 so storile angleško-ameriške oblasti še nadaljnje korake, da bi oblikovale zapadno Nemčijo kot posebno državo. Gospodarski svet Hannovrom, 3. severno Porenje-1 je bil spremenjen v orjjan Vestfalija z glavnim mestom mestom Diisseldorfom. Svobodno mesto Hamburg ima veljavo dežele. Območje mseta Bremena z okoljem je izločeno kot poseben sektor ameriške zasedbe, ker je Bremen glavna luka za oskrbovanje a meriških zasedbenih čet. Prebivalstvo angleške cone je septembra 1946 in aprila 1947 izvolilo svoje deželne zbore (Landtag) na podlagi volilnega zakona, ki so ga izdelale angleške oblasti in ki je omejeval nastopanje demokratičnih levica! «kih strank. Na čelu vlade v posameznih pokrajinah so: v Schleswigu-Holsteinu Herman Liidemann, socialdemokrat; na Nižjem Saksonskem Henrik Kopf, prav tako socialdemokrat in vojni zločinec, čigar izročitev zahteva Poljska; v pokrajini Severno Porenje-Vestfalija pa Karel Arnold iz krščansko demo-krutične zveze. Zupan hambur-ške občine je Maks Brauer, socialdemokrat. Nemfki upravni organi za vso angleško cono je tako imenovani conski svet, ki so ga 1946 leta ustvarile angleške oblasti Za-sedbena uprava je ustvarila ta svet po razmerju glasov, ki so bili oddani pri volitvah. Zdaj je vloga sveta docela prešla na tako imenovani Gospodarski »vet združene angleško-ameri ške cone Hamburg je politična središče cone. v kopališču Erihause-nu pa »e štab angleškega poveljstva. Ameriška sasedbena cona obsega 116,660 kvadratnih kilometrov s 16 7 milijoni prebival cev. Ameriško cono tvorijo biv ia ptuska provinca Hessen in dežele Bavarska, Hessen, Wurt temberg in Baden Cona se deli na tri dežele 1 Hessen t glavnim mestom Krankfurtoin »»k Meni, Bavaiska z glavnim me stom Klonak<»vTflf nnT^Hitlem- Wiirttemberškem - Hohenzol-lernskem pa Gerhnrd Miiller, vsi ia krščanske demokratične /veze. \ *' \ V okviru frantjoske cone ni organov nemške samouprave. Mainz je politično gospodarsko središče cone, štab francoskih zasedbenih oblasti pa je v Bad-nu. " - toliki Berlin obsega 900,00 km* in šteje 3.2 milijona prebivalcev. Od 20 mestnih okrajev jih pripada sovjetskemu sektorju osem (vzhodnni del), angleškemu trije (zapadni del), ameriškemu sedem (južnozapadni del), francoskemu pa dva okraja (sever-nozapadni del). Berlinski mestni svet ie bil izvoljen 20. oktobra 1946. Županske poslu vodi socialistka Luiza Schrucderjeva. (Po reviji "Novi čhi", Moskva). Ljubljana*—Preti nedavnim so imeli v Ljubljani prvi javni nastop gluhoneme njJadme. Na letnem telovadišču na Taboru se je k tej pomembni prireditvi zbralo precej gledalcev, ki so bili po vsaki točki prijetneje presenečeni nad velikim uspe- in omenil, da hoče gluhonema mladina hoditi a duhom novega ča*a in v mejah moit^oMi na vseli področjih postaviti enakovrednega človeka. Sledilo je 9 točk lepo sestav-ličnega sporeda, ki au ga gojenci gltihoneninice iui izredno pri- dvema domoma, število njegovih članov so povišali na 104, njegove funkcije pa razširili. Prav tako so ustvarili ,vrhovno sodišče. Pri gospodarskem svetu je zdaj marionetna vlada zapadnih con, ki se imenuje u-pravni svet. Na čelu tega sveta je dr. Pinder, bivši nacist, sodelavec šefa nemške katoliške reakcije Briininga. V soglasju s sklepi posebne londonske konference zajjadnih sil pripravljajo zdaj dokončno razkosanje Nemčije. Za sep tember je bilp sklicana ustavodajna skupščina treh zapadnih con, da bi »prejela ustavo po-»cbhe zapadnonemške "države". Francoska sasedbens cona obsega 58.995 kvadratnih kilometrov s 5 9 milijoni prebivalcev. Cono sestavljajo južni del Porenja in dežele: Pfalca. Ho-henzollern Sigmaringen in južni deli dežel VViirttemberške in Badenske. £daj tvorijo cono tri dežele: I. Porenje-Pfalca z glavnim mestom Mainzem, Južna Badenska z glavnim mestom Freiburgom in 3 južna Wurt-temberška - Hohenzolernska glavnim mestom Tiibingenom Posaarje z glavnim mestom Saaibrucknom it 'd novembra I. 1947 s posebnim sklepom francoskih oblasti ločeno s ca rinsko mejo od ostale cone in priključeno Franciji v gospo darskem pogledu. Francoske zasedbene oblasti, ki so izvajale v coni politiku kolonialne vlade, doltfo niao d«»-voljevale ustanavljanja organov nemške samouprave Volitve v deželne zbore so bile šele maja 1947. Dotlej sii deželo upravljali tako imenovani "državni sekretariati", ki so jih postavljale vojaške oblasti. Danes imajo dežele svole vlade, ki jim načel ju jejo. v Porenju Pfalci Pe ter Altmaler. na Južnem Ba-W o h 1 c b . na Novo življenje v opastošenih pokrajinah Sovjetska država se neumorno trudi, da bi bile čim hitreje obnovljene vse panoge narodne ga gospodarstva in zboljšane žlvljenske razmere prebivalstva na ozemlju, ki ga je opustošil sovražnik. Se med domovinsko vojno 1. 1943, je vlada ukrenila vse potrebno za obnovo preskrbe v osvobojenih krajih. Med vojno je bi)o potrošenih za obnovo okoli 75 milijard rubljev. Obnovljenih je bilo na tisoče podjetij, znova pozidanih 18 milijonov kvadratnih metrov stav biščne površine v mestih, 1,260,-000 stanovanjskih hiš po vaseh, čez 70,000 šol in kakih 6000 bolnišnic. V povojni petletki so se delu splošne obnove po osvobojenih ozemljih še bolj razširila. Vlada daje še večje kredite osvobo jenim oblastvoniT L. 1946 je bila profzvodnja industrije po osvobojenih krajih /a 28'« višja kakor leta 1945, a 1. 1947 že za 33'.« večja kakor predlanskim. Sovjetska država dviga iz ruševin težko metalurgijo po osvo bojenih ozemljih. Vsak mesec se poženejo v obnovljenih rheta lurgičnih zavodih novi močni a-gregati v obrat in neprenehoma se veča produkcija težkih kovin. L. 1947 se je v oblastvih, ki so bila prizadeta od okupacije, proizvodnja surovega železa pove čala nasproti 1. 1946 za 30'i, a proizvodnja litegu železa za 35'«. Začel je zopet delovati biser težke metalurgije v Sovjetski zvezi —zavod "Zaporožstal", ki so ga nemškofašistični razbojniki do tal porušili. Velike vsote izda sovjetska država tudi za premogovnike po osvobojenem ozemlju in so bili doseženi že veliki uspehi. L. 1947 se je pridobivanje premoga v Donbasu v primeri z letom 1946 povečalo za 19 «. Lani jc prekoračila produkcija premoga v Donbasu dve tretjini predvojne ravni. Presežena je že predvojna raven pridobivanja skri lavca v Estonski SSK. Dvigu se hom, ki ga je ob neutrudnem prizadevanju svojih učiteljev do segla gluhonema mladina na fizkulturnem področju. Akademijo je otuoril ravnatelj gluhononmice Mirko Dor-melj in pozdravil navzoene, zlasti ministra zu komunalne zadeve tov. Lidijo Sent j ure in zastopnike ustanov ter množic nih organizacij. Zahvalil se je vsem, ki so prireditev omogočili I kup • /mli >en način izvedli v splošno zadovoljstvo navzočih gledalcev, • Tako pionirji in pionirke kakor 'mladinci in mladinke sb s skladnim izvajanjem vaj dokazali, da 'jim fi/kulturno udejstvovunje ; ne dela tukakih iežkoč in da hočejo pomnožiti vrste telesno ' krepke- mladine, ki je največji porok za uspešno Izvedbo naše petletke. velika industrija črnega premo ga po zahodnih oblastvih Ukrajine 9SR. Izredna pozornost se, posveča obnovi energetike po osvobojenih krajih. Neprestano se /bolj šuje stanje narodnega gospodarstva in prebivalstvu s pomočjo električne energije. L. 1947 se je produkcija električne energije v primeri 1. 1946 povečala za 35',. Radosten dogodek za vse sovjetske narode je bil, da je začela prošlo pomlad obratovati dnjeprska hidrocentrala "Lenin". Veliko je bilo storjenega za obnovo elektrike v Bell Rusiji, Molduviji, Letonlji in v vseh drugih republikah in oblastvih, ki so bila pod nemško okupn cljo. Skrbeč zu dvig materialne blaginje prebivalstva po osvobojenih ozemljili, pomaga sovjetska država povsod, da se čim hitreje obnovijo in te bolj razvijejo vse industrijske panoge, ki pro izvajajo blago za široko potrošnjo. Dovolj je, či' povemo, da se je 1. 1947 sladkorna proizvodnja po osvobojenih ki «jih v primeri z. I, 1946 povedala zu 123'«'. Ob ogromni pomoči, ki jo nudi država, se hitro obnavlja po o svobojenih krajih tudi kmetijstvo. Kljub vsem zlim posledicam zadnje vojne in veliki suši 1. 1946 je kmečko ljudstvo premagalo vse težave in imelo 1. 1947 bogato letino, Sovjetska država posebno skr bi za to, da se kar najhitreje obnovijo po osvobojenih ozemljih porušena mesta in vasi, kulture in zdravstvene ustanovi Med obnavljanjem vseli gospodarskih panog po teh ozemljih, kar Je že samo po sebi važen Činitelj v dviganju materialne blaginje ve. terial va vje ^ delovnega ljudstva, stori sovjetska država zelo veliko tudi za zboljšanje življenskih razmer prebivalstva. Samo leta 1947 je bilo v oblastvih, ki so bila pod okupacijo, postavljenih in obnovljenih čez 5 milijonov kva diatnih metrov stavbene površine v mestih in 370,000 stano-vanjskih hiš v vaseh. Po vseh ozemljih, osvobojenih izpod nemške okupacije, raste število šol, dramskih domov, bolnišnic in drugih kulturnih in zdravstvenih ustanov, Tako Je v F.stoniji in Letonlji število u «Sence v na osnovnih in srednjih Šolah večje kakor pred vojno, V i Moldavlji niso samo obnovljene vse prejšnje visoke šole, ampak so bile ustanovljene še tudi no-kaž.u dvig mara vnl prebl-o/emlju. o e seved» ar jih so-uje k lastnimi močmi ter žunje neprenehoma nove uspehe v obnovi go spodarskega in kiilturuegu življenja na osvobojenih ozemljili 8IB. Znani Ameritlci žurna-liit poroča ík nove Jugoslavije (Nadaljevanje t 2 strani) Življenje zelo težko. Cene ho v primeri z. mezdami precej visoke, zahteva pO/ produktih deset-kiat, dvajsetkrat večju kot mo je danes narod proizvajati ali irnpoitirati. Jeklo in železo v prvi vi»!i rpbljo m novd mo slove in rezultat trga |e |>omanJ kanje loncev, ponev lld i (Dalj«' prihodnjič.) IT OUST NtLDH A LITTLE *A - MENDINQ "i 7/-- T MS- Četrtek. 21. oktobra 1940 AJDA ZORI, CEBELE BRENČE... Drobne opombe ob starinskih In likovnih predmetih čebelarstva e E. Justin "¿ival pogine, čebela umre!" je Matije s trdo odsekanim poudarkom zlogoval, pri tem me držal /a otroško desnico in me gledal očetovsko prijazno s sinjimi očmi Izpod šlrokokrajnega slamnika, ko mi je popravljal besedo, ki sem jo bil nepravilno izustil o vjegovi čebelici. Okoli naju so brnele čebele, mu sedale nn ramena, ga otipa vale »n spet odletele. To je bil njih očka, za nas pa dobri, stari gladki d*d" Frltnov Matije. Ko Je prišel njegov čas, smo se zgrnili otroci, veliki in majhni, okoli njega in njegovega škaf-čka, polnega sladke sirdl. Du-leč naokoli je odmeva! radostni glas: "Ded bo maral med'" 7.n sopljeni od blizu in daleč vsnk z veliko "kelo" črnega kruha smo se tesno strnili, da se je komaj obračal, in čakali iskrccth oči, da dobimo vsak svoj del. Ko pa jc opravil svojo veliko dajatev, se |e vsrniel ob uljnjaku, nažgal piskajoči vivček ali čed-rico, kakor jo je imenoval, pogledal po nas, nagnetenih kakor piščetu okoli njega, in pričel pri-liovedovati povesti In bajke, drugo yu drugo, le|>o ko po maslu. Košček tega spomina nam je prikazal na svoji podobi umet nik Gaspari. Ni Jja bilo in ga nI mojstra, ki bi znal tako globoka in čustveno pronikniti v dušo in okolje slovenskegu kmeta kakor Maksim Gaspari, Prav taki so bili uljnjaki, ko so ob njih mladi Jurčič, Levstik ln Janez Trdina posedali, posluša li ln spoxuavuli toplino in jedr-natost besede naših starih kmečkih očancev z "mučkom" v levem uhlju. Med mogočnim zuslonom prav teh prijaznih če-beličnlh domkov so vsrkavali ti naši molNtrl pripovedovanja prve vire svojih povesti: o de setem bratu, o Juriju Kozjaku, 0 Martinu Krpunu, bajke in povesti o Gorjancih, ln jih nato v sočno knjižno obliko prelite vrnili nrirodu. Pa tudi prvaka med Izbrani ml, Prešeren ln Cop, sla predo bro občutila toplino in ljubezen do drobnih, delavnih čebelic ln to v globi (eni pomenu slovenskega jezika. Kdo pa še ni slišal o drobnem slovenskem pesniškem almanahu "Zhbeliza", ki Jn Je po Prešernovi in Topovi ramisli pričel izdajati Miha Ka-stelic in ki je vzdignila po slovanskem svetu toliko prahu? Pa še dlje sega simbol naše če bele, prav v Valvazorjev čas, ko se ie ustanovilo visoko kulturno društvo izobraženih iu učenjih mož - prav v osrčju ljubljanskega mesta — predhodnik in nekak temeljmk današnje Akademije znanosti In umetnosti! In če Iščemo slovenski vil upodobitve in ljubezen do teh živalic še dalje, se nam pokaže pot preko Trubarja prav v davnino naših sivih očakov, ko so si* šele naseljevali in si ustanavljali naselja na ozemlju, kjer je zakoreninjen natf današnji rod Te pa/no ogledujemo In se poglabljamo v zamisel, dolo ln sad, kl si ga Je na tem področju ustvaill slovenski ljubitelj če bele, se nam prično odkrivati lepi obrisi daljnih dni ln njih /aiilinlvostl. Poglejmo star slamnat ulj! Brez dvorna Je to ena najstsiej-šili oblik slovenskega panja, ki se nam je ohranila po naših dedih iz daljne preteklosti Narejen je kaf preprosto i/ slani«, pleten 111 ovezan z ovojki traku 1 osnega lulienja, v načinu meščanskih Atrucnic ali kmečkih peharjev. Je zelo vnetljiv, in nehote se narn ob njem odkriva vil staie slovenske rečenice, s katero dajemo Segavega poudarka o nekotn, ki ima že težko torbo zrelih let, pa se rtila derilško zatreska v mlado dekle "Vnel se je pa gori ko star panj'" Njegova klobuo*odal>, predmetih živalskih oblik tpes, riba). Izdelanih iz povoščenega lesa ali gline, različno: dišave, mašila, dragocene tekočine In podobno. Clm bolj žari s svojo barvo cvetka na polju, tem prej Jo najde žuželka, jo obišče In s prenosom prašuika oplodi. Isto je pr| uljnjaku. Clm pestrejše so barve na končnicah panjev, tem veselejll Je vrvež življenja če belic. Dedje in naši očetje prejšnjih stoletij so okraievall sami ali pa po nadarjenem kmečkem umetniku čelne strani panja t različnimi, kričavo pobarvanimi, resnimi ln šaljivimi podobami, Kakor Je pridobivanje medu ln j>ridelovanja krušnega žita eno najstarejših virov hranlv, ki tesno spremlja našega človeku, tako je bil nekoč nuš najstarejši običaj, da smo počastili gosta ob sprejemu a kruhom, soljo in medico. Sladka, opojna pijača je zdsavilo najrazličnejšim boleznim. U medu, moke in druge pri meni se Je rodile stara slovenska slaščica "mali kruhek" ali "me-denjak". Bil Je ta "kruhek" ts-ko razširjen, da Je cvetela x njim dvojna obrt: izdelovanje lesenih kalupov (modelov) dn slaščičarska peka Ko se je to pecivo uptalilo, je postalo v prejšnjih stoletij domače delo kar cele škofjeloške kotline. Bili so časi, ko je ta dvojna,' lahko rtto-mo umetna obrt visoko cvetela. Izdelovalci kalupov so se kar kosali po svojih likovnih vrdka-vanjili živali, človeka ali cvet nlh okraskov, kdo bu napravil lepše in bolje od drugega Ti-•ti,.ki so gnetli in pekli testo, pa spet: kdo bo bolj veščf in okusno priredil m ptalal svoje Izdelke za trg. Izdelki enih in diugih so bili visoko cenjeni daleč tez meje ožje domovine Legenda pi ipovedvije, da je celo divji turški sultan |>ostal mehak, ko je pokušal te sladko za-počene dobiote. Hlli so celi rodovi, ki so skrbno hranili skrivnost te zmesi, lecepte /a peku temiiorjavega Iu zelo trdega peciva. Glavne snovi so bile moka, med in po |»ei. Skrivnost dela, različni dodatki zmesi in način gnetenja, da je pecivo po |>eki nekako o-kamenelo in ostalo užitno Ae de-»etletja, je šlo kot Izročilo Ia ruda v rod, 8|>omitijant se zelo starega možu ka, ki je Imel svoje dni ob frančiškanskem mostu v koAail-d skrivnoatno |>okrit kupček takih dtolmih temnorjavlh lokih poslastic. Mile so pa za tinte < M»e kai drage: od IS do 2A •lin koa Povedal ml je o teh "kruhkih" mnogo /ammivoeti, na koncu pa poudaril, da )e trt ha za takšno delo obilo truda, da so to še pristni "mali kruhki", da pa bo ta obrt v isvirni, stan obliki z njim najbrš zamrla Za te "loške kruhke" so bil! 1/delani najrazličnejši leseni modelčki, nava«lno v /elo bogatem r**zu udolbenine Vrstile so s«- podob«* o«I okusnih cvetnih 'kia»k«*v v krožni ali ovalni obliki preko živalskih do ¿lo- mu« kasto tkanino, spodnji rob j veékih mlajših, baročnih In ro- p«i kot ovoj tople dolg«allakasti kožuhovine, pa dobite plemeni to ««bilko najstarejših staioru skih bojai sklh čepie Oylejitio si di ugo obllk«i pa fija j «es čuva) V sedeči po/1 kokojskih motivov celo v dav nino, tja. ko so naši dedje še davili v»>t4jeiije narave, častili njeiy silo m njeno zimsko «pa nje. Na višku svojega uuietno-obitnega piocvite pa ao bili II Tudi v tem >e kar umetnoobrt-1 lenem udobljem l v času, ko )e nem izdelku vaškega podobarjtl (Dalje na 1 strani ) maces Tihožitja in pejsaži-M> MIÔKO KRANJEC - * —mmum avtowa I—»»«fin». (Nadaljevanje) Ta trenutek je še videla, kako je a polja pri-hitela proti Jakobu Glinškova, tudi soseda, tista, ki je kakor njena slaba vest vse leto prihajala k njej in jo neprestano opominjala, vse dotlej, dokler je še vsaj malo upala. Potem je nekega dne prenehala prihajati in potem nekega dne ni več govorila z njo. Kadar sta se sre-. ¿ali, se je obrnila stran in če Jo je Marija ogovorila, je samo nekaj zaiprmrala. Šele zdaj, že po končani vojni in ko so že vsi vedeli, da se bo Jakob vrnil, se je nekoč ustavila ob njej. "Kaj pa zdaj, Marija?" je vprašala. Marija je zardela. Glinškove ni mogla nagnati, kakor bi nagnala druge. Bila je resna, pametna in poštena ženska. Marija je zmignila z rameni. "Bo že kako," je odvrnila, se obrnila in šla. "Slabo bo, Marija," je rekla Glinškova za njo. "Pekel si si pripravila in v tem peklu boš živela do smrti." Da, pekel si je pripravila, toda ona v tem peklu nc more živeti. Do sem je šlo, danes pa je konec vsega. Tam zgoraj je začela Gorjančeva, zdaj prihaja Glinškova, da bo dopolnila in tu spodaj čaka Francka. To bo poslednje. A četudi ne bi nobena od teh povedala, jutri, pojutrišnjem, prej ali slej bi Jakob vse vedel. Konec. koncev pa tudi sama—Ne, saj ne more. Srečanje ni mogoče. To ji je bilo že zdavnaj jasno. Tisto drugo, kar jo je spreminjalo ves čas v njeni duši, tisto, kar ji je vedno prišepe-tavalo, ji je že zduvnuj povedalo, da ni mo goče. Pa saj je to vedela in ni iskala nikeka rešitve. Vse, kar jo je bolelo, je bilo spoznanje za vekomaj izgubljene sreče, zavest, da je za vedno izločena od ljudi, da nima med njimi kaj iskati, da kratko malo med njimi ne more več živeti; zavest, da je njene poti konec. Ozrla se je po dvorišču, po nekoč svojem dvo rišču, ki ga je /daj za Jakobov prihod tako očistila. Sicer pa je imela vedno vse skrbno očiščeno. Vendar si je morala priznati, da je zdaj vse posebej uredila. Nekaj svečanega je bilo v tej čistoči. Nikjer ni bilo nič razmetano. Tudi v hiši je bilo vse v najlepšem redu. Na mizo je postavila rože v lončku, rože so bile povsod. Prav tako v njuni spalnici, kjer je postelje lepo pregrnila, stene okrasila z umetnimi rožami. V kuhinji je na steno obesila prtič, ki ga je sama obšila in kjer je pod ženo in možem z otrokoma ob aebi našila: "Ljubezen in mir naj bosta v hiši sreče vir." To misel je sama dognala. Toda kakšna ljubezen? Kakšen mir? In kje je ta sreča, ki naj vlada v hiši? Mar ni bilo vse kot grenak posmeh življenju? In vendar—vse to je bilo Izraz njene posebne ljubezni, a tudi izraz njene posebne, brezmejne bolečine, želela je vse tisto, kar je sama vedryi untčila, kar }e sama /a vedno izgubila. Življenje je šlo daleč mimo tega spoznanja, življenje se je naravnost pstnehnllo temu bornemu okrasu na steni v kuhinji. Pa kljub temu—nekaj posebnemu je bilo v vsem tem. Vse to je napravila z največjo lju bezmjo do njega, naravnost z nekim oboževa njem in čaščenjem. Kadar se je česa lotila, je vedno mislila: Tako je imel rad. Nikakih računov ni imela nn kako odpuščanje, ničesar grdega ni mislila, toda hotela je, hotela in brez-mejno želela, da bi potem—potem ko lio že vsega konec, ohranil nanjo vendarle nekak lep spomin Ne nanjo kot ¿eno, ne nanjo kot tisto, ki jo je nekoč tako ljubil in ki jo je prav gotovo še vedno enake» ljubil—kaj takega se ne hi moglo /goditi- |mi pa da hi mu ostala v .spominu na drug način: vse te stvari okrog njega so tiste, ki m* jih je dotaknila njena roka Ne, tega ne l»o mogel nikdar zabrisati, še manj zbrisati z. vsega pecai njene ljubezni. Po vsej sili je hotela, da bi spomin nanjo ostal % kljub vsemu lep, vsaj tak, da bi si kdaj na tihem priznal: To pa je samo ona znala tako napraviti.—Vsemu se bo odrekla, zato ker je življenje nemogoče. Toda nečemu se ne more odreči, da bi mogla ohraniti nase, čeprav še tako boren, a vendar lep spomin. Mrtvi so nedotakljivi. Ne moreš do njih, da bi jih klical na odgovor, za sramoto se jim ne bi bilo treba zmeniti. Pa vendar, nihče bolj od mrtvih ne želi zase lepega spomina. Zato, ker samo lep spomin živi dolgo, samo lep spomin lahko živi večno. Ko se je ozrla na cesto, je videla, da se Jakob že spušča proti grapi. Francka je še vedno stala na križišču in čakala. Toda Marija ni utegnila, da bi se še ukvarjala v mislih z njo. Vsak čas jo Jakob lahko zagleda, ona pa niti tega ni hotela. Umaknila se je. Bil je skrajni čas. Nikdar ni natančno razmišljala, kako bo tisti trenutek, ko se Jakob vrne, to je, kaj naj stori takrat. Toda tisto drugo, kar je živelo v njej in kar je že dolgo vodilo vsa njena dejanja in samo snovalo načrte "za tisti trenutek," je uredilo tudi zastran tega. Povzpela se je na hlev, kjer je bilo nekaj sena razmetunegu. Bila je kakor oslepela, ker je prišla s sončne svetlobe. Tipaje je iskala dalje, do svoje luknje v razbiti krovni opeki, od koder je hotela vse videti. Za trenutek je obstala in nekaj jo je pretreslo, ko je z roko ujela vrv, privezano za tram. A že takoj nato se je. bridko j>osmehnila: kako je bilo vse pripravljeno, kakor da se je zadnje čase samo s tem ukvarjala. In vendar je vse to zasnovalo ono drugo v njej, tisto, kar jo je npremljalo in kar jo je zdaj, na koncu vsega, tudi privedlo sem gor. Zdaj je vedela, da bi morala sem, pa če bi se še tako branila. V njej je bilo tisto, kar je neprestano ukazovalo: Moraš! Morala je, tu ni bilo nikakegu izhoda. Bile so ženske, poznala jih je, ki so storile še hujše stvari, medtem ko je ona samo reševala svoje otroke in njega, Jakoba. Druge zdaj vendarle živijo, živijo, četudi za tako sramotno ceno. Ona ne more. Ne, v tem domu po vsem tem ne more živeti. Takrat, v tistih strašnih in žalosnih časih, je za svoje dejanje našla opravičilo: otroke in moža je reševala. Naj je bilo še tako grdo, kakor dejanje samo, tako tudi opravičevanje, nekaj oprijemljivega je vendar bilo. Da, za tisto, za dejanje je imela neke razloge, zdaj, za življenje jih ni imela. Nič ni pomagalo, če ji je kdaj pa kdaj prišlo na misel, da druge živijo, ko so vendarle storile isto, a prostovoljno storile; do smrti bodo možem lagale in hlinile svojo ljubezen, ki so jo prodale. Ona ni ničesar prodala, ampak—živeti ne more, Ne, živeti ne more . . . Ona je vse izgubila. Izgubila je moža, izgubila je otroka. Brez teh pa ne more živeti. Naslonila je čelo ob opeko, da je lahko gledala skozi opečeno režo na dvorišče, zakaj zaslišala je glasove proti domu. Natančno je razločila Jakobov glas, ki se je pogovarjal z otrokoma. Ta sta mu odgovarjala, nekam skopo, trdo, nista se mogla sprostiti v prisrčnost. Naposled jih je zagledala, ko so prihajali pred hišo. Srce ji je zastalo pri pogledu nanj, usta so se ji nakremžila in oči skalile, '|'am je šel on, ki ga je nekoč tako ljubila in ki ga je ta dan ljubila morda še stokrat bolj kakor kdaj koli prej. Sel je, oblečen v na pol vojaško obleko, z. nahrbtnikom na hrbtu, šel ie počasi in vodil v vsaki roki po enega otroka. Obraza mu ni mogla docela videti, ker mu ga je zakrival klobuk. (Dalje prihodnjič) OD KOTEL) DO BELIH VOD Prešihov Voranc (Nadaljevanje) Toda medtem ko je še malo prej množica bila popolnoma zajeta <>d plesa pod vodstvom njene bo/je pripioMtjiec, zdai vojvodov a piidi^a ni'imela na njo nobenega vpliva vei Poslušalci so se govorniku sineiah in delali robate medklice Ho-1 marji mi v trumah zaieli zapuščati hrib ter m- odptavljati spat po kirmali, po hlevih, |si ko/o! ah Neka) pa jih je ostalo na hribu v cerkvi in okrog ognjev j Odšel sem v Mokiortog biez svojih dveh znancev, ki sta se \ ( množici izgubila l^epu zvezdna-1 ta noč )e le^la na tiho pokraji no, ki se je \ s.i trudna tn pmo tena poureznila v spanje., Diugi dan sem m ne pi.i\ zgoda) odpravil v dolino Laken cev. južnov/hodno od Moki<*o ca. kamor »eni t>n najptej nn menjen Trg Ima svoj slanti čar, ki mu ga daieta Marl-grmi lo «t«ii vbierotuu *wfp u tui-l skill tasov. NiH neumestna, ■ n«i »iI j i\.« usnjarna sredi trga ne more zabrisati lena čaru. 1'i.iv toda i so zidali nov zvonik ti kc cerkve, ker je bil stari žo prenizek in |c že koma) stal. Mokiona)zai|i so resill stvar na • " preprost način. Starega zvonika niso jhmIiIi, temveč so i o\« . .i zgradili kat okiog stare- « m , dvignUi nad njega. Tako ima Nfokionog zdaj dva zvo iuk.i v ni« n pa )c le en sam. < M ti ,i do prvega, Gornjega I ..i ki i it ,i n- pol ure hoda. Po leni „ doka) strmi cesti sr poti m mimo Struge, naselja iz viaith « enih in zelo lepih hiš. ki i po .e kazi)o nove stavbe, ki m », niti hiše niti vile. Na levi ie gostilna prt "Ti atar ju'*, lepa t,«tu u (»(dobita stavba, ki m» |c nekdanji mokiotioaki gra-T jim ti—m—rtu»— »vojlh I ju« —nr •v lil eno - žen. loiiu OaJ oUu^o vi v» J** ti* sedlo, ki deli mirensko dolino od Lakencev, v četrt ure pa si že v Lakencih. Lakenci so trije: Gornji, Srednji in Spodnji. To jc prav za prav ozka dolin«7 potoka Lakcnea, ki se vleče izpod Trebelnet*« več kakor dve uri hoda proti Škocijanu. Vas Gor nji Lakt-ric ostane na desni pod gorico Pru no. ob cesti pa se začnejo pojavljati bajte, ki spadajo tudi v Gornji Lakcnc. Ko zagledaš te bajte, ki so piav za prav ob start prometni cesti, se sprašuješ, kako mo mo»{le v svoji stari obliki dočalfltti dvajseti vek Te batte so |>odot)a stiašne revščine /.dt ne ti. da si stopil v drug »vet m ne vprašaš, ali je to tista tako opevana idilična Dolenjska T«»da popotnik, pomiri se če bo* šel od trni proti Pijani goii. I »os videl vse drugačne stvari Srečujem hudi ki gredo v Mokronog k prvi maši. Moški popotnika »ploh ne pozdravhajo. j odzdravita p» pa le mrko in ne radi; otroci |Mizdiavljajo samo s BiMMlfllfl: _H "llvalien l"*li Jezus Kiistu* CvUU «sli ptU UtfjU vzb tV*U je domačija mojega znanca Širna na. Šiman je po dolenjskih pojmih kmet, lastnik je lesene bajte, nekaj ilovnatih njivic na sončni strani globača in nekaj močvirjg ob Lakencu, ter redi par voličev in kravo. V Stari gori ima vinograd. Našel sem ga na skednju. Bil je sicer praznik, dan Velike Go-spojnice, toda mož je delal. V čebru je mešal neko rjavo, smrdečo snov In z njo zadelaval špranje poda v gumnu. "Kaj pa delate, oče?" sem ga pozdravil. "Jutri bomo začeli mlatiti, pa moram zadelati špranje, ker se je pod razrušil." Ni mi bilo mogoče ugotoviti, g kako snovjo maši špranje, in sem ga vprašal. . "S kravjekom, gospod! To je najboljše mašilo." Od sonca ožgani obraz z velikanskim nosom in z močnimi očmi se je zarežal vame. Ogledal aem si njegovo malo gospodarstvo, ki ga pa ni rad pokazal. Šiman je bil bister mož in se je zavedal svojega siromaštva. Njegovo stanovanje je obstajalo iz, dveh čisto majhnih sobic in iz veže, ki je bila obenem kuhinja. Pri ŠImanu se je kuhalo še v peči, na starover-ski način. Zato je v obeh sobicah, ki jih je razgrevala peč, vladala neznosna, vroča zatoh-lost. Okna so bila tudi v letnem času zaprta. Ko si stopil v sobo, si mislil, da si prišel v kako vzrejališče muh, hlev za hišo je bil mnogo zračnejši. Njegova žena, Simanka, je bila še razmeroma mlada, toda ko sem jo malo bliže pogledal, sem se skoraj ustrašil; noge je imela strašno zatekle, da jih je komaj vlačila za seboj. "To je od prepiha, gospod," se mi je opravičevala in me o-nemotfio gledala s svojimi lepimi očmi. Kaj se sirota, opravičuješ, ko se skozi vse trhle vežne stene sveti beli dan! Šiman je imel le troje otrok, dve deklici In fantka. Vsi trije so bili lepih obrazov, toda vsi so imeli neznansko krive, posiljene noge. To je bilo od nošenja težkih bren, od pretežkih košev in napornega kopanja. Fant je za kozolcem pasel vole in kravo. Živina Je iz suhih, popase-nih zar silila v bližnjo njivo, zato jo je pastir neprestano tolkel po gobcih in po očeh z debelim prizemnikovcem. Neusmiljeno udrihanje se je čulo celo v zaprto sobo. Siman mu ni re kel besede. Gospodar je dejal: "Vina bi vam dal, pa ga ni mam doma." "Imate vinograd?" "Imam ga v Stari gori," mi je ponosno in žarečih oči odvrnil Šiman. Vinograd je ponos vsakega Dolenjca, čeprav je malemu kmetiču v breme in trpljenje, kakor je bil tudi Šimanu. Vinograd je tradicija dolenjske zemlje. Zidanica je tisti kraj kjer se vsaj včasih pozabi trpljc nje in pomanjkanje. Gorica je rnbota, je skrb in muka, a je za lastnika hkrati tudi dragocena moralna uteha. Siman ni imel vina v domači kleti, ampak je za potrebo sproti hotedil ponj v zidanico. Po bližnjici je imel do Sjare gore uro hoda. Uro tja. uro nazaj to pot je delal vsaj vsak drugi dan, dokler je zidanica imela kaj v sebi. "Zakaj pa ne spravite vina domačo klet, s tem bi si prihranili mnogo nepotrebnih poti?" sem ga vprašal nekoč pozneje. "Doma bi se kapljica prehitro posušila " Tedaj sem prvič videl gospodarstvo malega dolenjskega kmetica, eno U*tih gospodarstev, ki vsaj] po hribovitih krajih tvorijo večino dolenjskega gospo darstva, tistega gospodarstva, ki je po mnenju "Slovenčevega" kmetijskega strokovnjaka na Kranjskem visoko aktivno. Mislil sem, da vidim najzanikrnej-i »e gospodarstvo, ki si ga je sploh mogoče predstavljati,% toda na svojem potovanju po teh krajih sem pozneje spoznal še vse drugačne primere revščine in zaostalosti. Nastanil sem se v zidanici na Brezovcu nad Lakencem, ki ji ; e bil Šiman nekak oskrbnik. Brezovec je hrib z dolgim predhrbtom, potisnjen med do-ino Lakencev na jugu in med Svetjm vrhom na severu. Z njegovega hrbtišča, na katerem stoji tista zidanica, je svojevrsten razgled. Sveta sicer ne vidiš mnogo, ker zapirajo pogled na jug trebeljanski hribi, na severu pa hribi Svetega vrha, a kar ga vidiš, je prezanimiv in prelep dolenjski svet. Vsa pobočja trebeljanskih hribov, ki obdajajo Lakence od južne strani, so pokrita z gozdovi, ki so izjemoma tudi črni lesovi. Če vprašaš Šimana, čigavi so, ti odgovori: "Tu na tem koncu so last ra-kovniške graščine, doli na vzhodu pa so last čreteške graščine." Kako dobro se to pozna, v enih in drugih prevladuje lep, črni les, sredina pa, kjer ima tudi Šiman svojo parcelo, je gola ali pokrita z bukovino in drugim nekoristnim grmovjem. In če nadalje vprašaš Šimana, zakaj on ne spravi črnega lesa na svojo parcelo, ti odgdvori: "Ja, kje bom pa listje vzel?" Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga. Šel sem jo gledat, pa sem jo našel v silno žalostnem stanju in že razpadajočo. Podfarna cerkev pa, ki nima nobene^ zgodovinske vrednosti, je dobro zavarovana proti vetru in dežju. Čudni pojmi naših varuhov kulture! Ljudska prišlovica ve povedati, da sta v tej kapelici maševa-la brata Ciril in Metod, ko sta polivala skozi te kraje iz P agonije v Rim k papeževemu sodišču. Pod Svetim Petrom so še vidne razvaline nekdanjega gradu Gornji Mokronog. Iz drugega nasprotnega konca teh obširnih gozdov gledajo razvaline obeh čreteških gradov, i gornjega in spodnjega. Tudi te sem obiskal in se nisem mogel načuditi trdnosti ogromnih zidov gornjega gradu, prav za prgv silnega stolpa, ki je bil v Valvasorjevih časih razvalina, pa še danes stoji, visok in veličasten. V Lakencih živi legenda o teh gradovih. Neki tlačan se je zaljubil v grajsko hčer, hči pa vanj. Ker je bil on tlačan, ona pa grajska hči, je bila ljubezen brezupna. Vendar so tlačan ni vdal, ampak si je napravil načrt. Odšel je v Turčijo k jani-čarjem, se vrnil na Čretež s turško vojsko, ga napadel, razrušil in si tako osvojil grajsko ljubico. Divji gozdovi obdajajo danes te stare razvaline, okrog njih pa diha neka skrivnostna sila ljubezni in tlačanskega maščevanja. Severno stran Brezovca obdaja Sveti vrh s svojimi goricami s Spečno in s Staro goro. ki se raztezajo proti vzhodu do SlanČ-vrha, do Bojnika in še dalje proti Tclčam -Kakor krona kiti to dolgo hrbtišče vas Sveti vrh s svojo cerkvico. Prečudoviti so na Brezovcu poletni večeri. Trebelno na jugu in Sveti vrh na severu sta še obžarjena od zahajajočega sonca, tam na vzhodu se še blešči Slančvrh, globača Lakencev pa se že pogreza v večerne'sence; gozdovi onkraj Lakencev postajajo počasi modrikasti in se zlivajo v mrak, ki se iz globeli Sletreaska trgovisa S. M0H0RK0 CO. « GsIKsrsiji n Cenjenim naročnikom in iniere-»anlom splošno naznanjamo, da smo našo trgovino preselili v Fontana, dviga vedno više in više. Kmalu CaUlornU. v Milwaukee. Wis.. smo se na dnu globeli začne nabirati lahna meglica, ki jo diha dolinsko močvirje. Okolica postaja vedno tišja in že se čujejo mlini, ki ropočejo ob Lakencu. In potem ne mine večer, da bi se od nekod ne oglasila hrepeneča, zategla pesem, ki prepeva slavo in čast Mariji, ki pa v resnici hrepeni po neutešljivi ljubezni, f>o nedosegljivi sreči. In potem navadno plane iz goric pod Svetim vrhom vrisk, ki se roman-tiku in občudovalcu kmečke idi- delno razprodali in preselili poštno trgovino. Že več let odkar sem prrič obiskal Californijo. sem gojil šeljo. se enkrat vrniti sa stal-no. Tako smo lansko loto kupili hišo in zemljišče, na katerom smo soda] zgradili prodajalno in skladišče. Po 18tih letih poslovanja med našimi rojaki smo torej v lastnem domu in v stanu bodemo posireči bolje in točneje kot v preteklosti. Res je. de od nekaterih naročnikov bomo precej oddaljeni, toda ker bomo v stanu naročila točno isvrševati. razda-lja ne bo napravila toliko razlike. Pečali se bomo. kot dosedaj. v prvi , ■ u i u s prodajo semena. jedil- le zdi brezskrben in prešeren,, mh dijav tn knajpovih ki pa je le težak, tvegan vzdih zdravilkih zellftč. Po moino-velike bolečine človeškega srca.' «ti tudi s drugim posebno imporii-Vse, kar se je čez dan nabralo ranim blagom kar in kadar bo mo- v srcu tega ljudstva grenkega1 ®°**dobitl- B'inj#' •«»»• in bridkega, vse utriplje in dih» «ob*_in zdaj v zateglih glasovih ali kratkih sunkih v prihajajočo noč. Skozi vejevje hrastovja in brezov j a diha lahen vetrič, njegov šelest pa sliši le človek, ki ni obsojen, da si čez dan išče svoj kruh po teh bregovih in vdorih. (Dalje prihodnjič.) Ajda zori, čebele brenče . . . (Nadaljevanje s 3. strani.) živel naš zgodovinar Valvazor pa tja do Valentina Vodnika. Po silhueti,in modeliranih oblikah (z različnimi okraski), ki daj na potu in v doglednem času bomo isdall nove cenike, sa sedaj pa priporočamo sledeče: ftpanskl žafran, pristen najfinejši ........„.... škailja 50c Muškatov Cvet (Muško- plat) ..................vel. škatlja 50c Stročna Vanilija. prava dišeča .......... ......4 stroki 50c Čili Powder, ukusen naj- boljl ................; vel. škatlja 50c Poper, pristen smlet .............................vel. škatlja 50c Poper, pristen črn celi ...........................vel. škatlja 40c Majeron plevce. dišeče .........................vel. škatlja 40c Klmelj (jamina) zdravilni ...........................vel. škatlja 50c Cimet, dišeč celi......... paket 35c Slaven sdravllni čaj "PLANINSKE ROŽE" je splošno snan kot naj- jih hrani v veliki meri naš Na- ^i* wed»»*o sa čiščenje šelodca. ^„„¡„„i ^.„„i „ j . ,„, . I ledvic In mehurja ter osoblio sa rodopisni muzej v Ljubljani,'^ ^ utrj#vwlj. krYi. Vilwi nam ti medenjaki kažejo razlic- teg. po1#bno priporočljiv šen- 1 skam s krvnimi motnjami ali neredi. Za starejše ali slabotne osebe jo ne zelo daljne vire prvotnih za-' metkov. Pokaže se nam tu in tam, da je njih risba in oblika posegla celo v vzorcih mimo baročne dobe, daleč preko Trubarja, naravnost v osrčje mračne gotike. Tako nam odkrivajo različni starinski predmeti svojo davno lepoto in zamisleke naših dedov, kar naj nam bo le vzpodbuda, da bi toplo razumevali, varovali te drobne spominčke minulih dni in iskali novih vrednot. 2 GIRLS for light factory work. 40 hour week, time and for overtime. Pleasant working conditions. FAVOR RUHL Ic CO.. Inc. Sec Mr. Camm 42S S. Wabash AGITIRAJT£ ZA PROSVETOi TISKARNA S.N.P.J. -----aprejeana vsa- * v tiabarako obrt apodojoio delo \ Tiska vabila za veselice in shod«, vtzitnlce. časnike, knjige, koledarje, letak« Itd. e glov«nskem, hrvatskem, slovaikem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SN*J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn« . . . . Cene zmern«, unijsko delo prv« vrst« Pišite po informacij« na naalov: SNPJ P RIN T E R Y ttS7 || S. Lasmdala Avooue Cktrago M. Ulloete aOCKVZLL 4SM tudi priporočljivo namočili eno šk. Planinskih Roš v kvari dobrega šga-nja Kozarček sjutraj in svečer krapi in daje novih moči In energije. Cena je: 1 šk. S 1.50. 3 šk. $4.40, 6 šk. $8.60. 12 šk. S16.7S. Tavšeniroše. Preslica, Lipovo cvetje. Encjanove korenince, Žajbelj. Planinski mah, Betgovo cvetje. Dišeča Mala. Sladke korenince. Sladki Janeš. Vinska Rutica. Ajbiš listje, ŽoltUo. Navedena sel. In korenince pakiramo v paketih po 60c komad. Knajpovl pripravljeni mešani čajlt Št. 1, za šelodec,- Si. 2. soper prehlad: ftt. 4. sa ledvice; St. 5. sa me. hur; Si. 7. sa pljuča: 6t. 8. sa prss; St. 13. sa čiščenje tn utrjevanje krvi. Cena šk. 81.25. Naročilu prideniie primerni sne-sek sa poitnino: 5c funt od 300 do 800 milj. lOc funt od 600 do 1000 milj. 12c funt v vse kraje nad 1000 milj od Fontane. os. Los Angeles-a, 14c funt v vse kraje v Canadl. Če bo od poštnine preostalo bomo poslali več blaga, obratno manj. V vse kraje v USA., pošljemo tudi po povzetju (COD) v Canado pa to nI mogoče, sato se tja pošiljajo le pred-plačna naročila. STEVE MOHORKO CO. 400 So. Nuevo St. • Foniana. Calif. "PROSVETA" 1887 s. lawndale a ve. Chicago 23, 111_____________________ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. .19. V alučaju, da J« od etranl upravnlštva kakšna pomota, na« takoj obvMtlt«, d« so lata popravi! Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt Za Zdnift. dršave in Kanado 68.88 1 tednik in._______________ g 88 Za Chicago la okelloo Je 1 tednik la ...... 6J6 t todi ei%a ... t e« t tednike la TI« 8 t odi slke to „ a 4f 8 tednike la .... 1.66 4 todi alke in......... . .. IM d ttéaÊkg to - , A-Vf I todi sikov In.__________2Jg 6 tednikov to_____ — 8M Za Evropo jot Dnevnik ti 1.00 — Tednik $2JO Izpolnite spodnji kupo«. prIMUo potrebno vsote denarja Money Order e pismu la al naročite Prosveto. Hat ki Jo ali Prišteti se sme lo ono člane la drušine. ki to dovolijo la kl l4ve ali stanujejo na enem to Istem naslovu. V nobenem slučaju ae več kot 8 tednikov Pojaaniioi—Vselej kekor hitro kateri teh članov, ki ao prišteti, preneha biti član 8NPJ, ali če m preseli proč od druline in bo zahteval sam svoj list tednik, bod« moral Usti član Is dotične d rutine, ki je tako akupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlAtvu lista. In obenem doplačaU detlčno vsoto listu Prosveto. Ako tega ne store, tedaj mora upravntltvo rniiati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 1857 S. Lawadel» Ave. Chicago 28. pošiljam 11 ..CL