255. ste, !ka.
Ljubljana, v sredo 5 novembra.
XVII. leto, 1884
Hbaja vsak dan «večert iziiuši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v b t r ij sk o-og e rsk e dežele za vse leto 1B gld., za pol leta 8 gld., za^eerft leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubij a u o brez pošiljanja na dom za vtje leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 ^Id. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, aolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ..Gledališka Btolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, U j. vse administrativno RtVftrt.
Železnice v orijentu.
Kakor znano podpisale so v 9. dao maja 1883 Avstrija, Turčija, Srbija in Bolgarija dogovor (C(»n-vention a quatre), ki se tiče grajenja ori j en ta 1-skih železnic. Po članu VI-tem tega dogovora, ki je za svoje rojstvo potreboval dolgo časa in premišljevanja, vezane so imenovano štiri države, da v jednem letu, pričenši od dne, ko se izmenijo ratifikacije, izkažejo, ali so se že toliko potrudile bodi s podelitvijo direktne koncesije, bodi z izročitvijo stavbinskih del, da bodo ž» leznične proge, spadajoče v njih svoje ozemljije, gotovo dovršene do 15. oktobra 1886. letu. Ratifikacije bile so v 23. dan oktobru 1882 Ume njene na Dima ji. zatorej so se države imele v znrrslu čh-na VI-ega rečene pogodbe izkazati v 23. dan oktobra letošnjega leta.
A v; t! i ] a in Srbija sta to storil', a izkazali se nesta Turčija in Bulgarija, in iz tega bi se skoro dalo sklep:.ti, da orijenUlske železnice ne bodo zgotovljene do 15. dne oktobra 1886. Turčija svojo zalenobljeno dolžnost ponosno izgovarja s tem, da tudi Bolgarija ni doposlnla dotčucga izkazila. Kar se tiče Bolgarije, je Že naša vlada odgovorila Turčiji, da se ta stvar že koj prihodnje dni reši v so-branji mlade kneževine, a v upiavičevanje vlade bolgarske se da navajati tudi če to, da moru Bolgarska postaviti železnico tja, kjer je njena zemlja najožja, tnko da ta železnica za-njo nima nobeue vrednosti, dokler ne bode nadaljevanja po turski zemlji do Soluna; Bolgari torej ne morejo poprej ničesar dolo čiti glede te železnice, dokler ne dobijo poroštva, da Turčija resno nrsli i/vesti dolžuosti svoje iz dogovora rečenega.
Nikukor pa se opravičiti ne more, da se Turčija ne drži dogovora z leta 1883. Ima pač zmirom svoje muhe in nadlege tursko gospodarstvo! Pravijo, da bi Turčija rada oddala delo in obrat prog, ki jih iniH graditi, avstrijskemu društvu, baronu Hirscbu, ki je sedanje turške železnic; gradil, uli društvo se noče spuščati v nobene dogovore — dokler neso poravnani stari turški grehi. A zraven tega je Visoka porta še le pred kratkim izrekla željo, terjatev, da se ima obratno društvo, ki jo tačas avstrijsko, preliti v društvo osmansko!
Avstrijski vnanji urad je neprestano drezal in
drezat, da bi Turčijo omajal do kakega koraka v zmislu dogovora. A vse brez najmanjšega vnpeha. Kaj torej početi sedaj? Z lepo, kakor kaže, ne ide, a eksekutive, ki bi doganjala v/polnitev mejnarodnih dolžnosti, te ni!
Vsa stvar pa vender le nas Avstrijce boli. Naše staro in naravno tržišče na jugu obdelujejo in žanjejo tuje roke, in če ee bode le dolgo odlašalo z orijentalskimi železnicami, pridemo prepozno tudi potem, ko že bodo železnice dovršene, kajti tedaj nam bode gledati, da si zopet pridobimo, kar sedaj že imamo Nam pa je sedaj mirno gledati in občudovati, kako gospodu ob Bosporu brez glave bodi po jasnem dogovoru, kako se Avstriji, zadnji svoji prijateljici, trudi Turčija dokazati, da z njo ni nikamor, da ona vse tisto, pri Čemer bi pomagati imelu do dovršitve, samo podira, samo nagaja. Kaj je temu bolj krivo: ali njena zlovoljnost, je-ii njeua lendba, to sam Bog vedi! Q.
„Narodna šola" in slovenski domoljubi!
»Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar m6re, to možje storiti dolžan!"
S. Gregorčič.
Men lit ni društva na Slovenskem, ki bi za povzd'go narodnega šolstva celih 13 let vspešneje delovalo, nego „Narodna Šola". To društvo so nekateri rodoljubi, na Čelu njim sedanji predsednic vrli naš g. Stegnar, ustanovili leta 1871. v Idriji. Pozneje se je presolilo društvo v Ljubljano, spre-menivši pravila, \imui ima: podpirati slovenske revne šole (in teh je največ) z raznimi učili in potrebščinami. Društveniki zamorejo biti: a) vsaka slovenska ljudsku šcla, b) vsak narodni učitelj. Podpornik tega društva pa je lahko sleherni domoljub.
Koliko koristnega je „Narodna šola" že storila, se lahko prepriča vsak iz letnih poročil, predloženih po odboru pri občnih zborih. Konstatirati moram tudi javno, da so bili vsi društveuiki „Narodne Kolett do sedaj z delovanjem in s podporami popolnem zadovoljni; dokaz temu bre/številnu zahvalna pisma, ki so došla odboru v teku 13. let. Smelo torej smem trditi, da je to diuštvo za nas Slovence neprecenljive vrednosti. Torej moramo mi slovenski učitelji v prvi vrsti delovati na to, da se nam ono ne le ohrani, ampak tudi njega delokrog Se
bolje povzdigne. Žtdibog, da sem pa izvedel iz najzanesljivejših virov, da ravno to društvo sedaj nekako hira. Uzrok temu je nekoliko mlačnoBt rodoljubov, nekol-ko pa tudi preveliko zaupanje učiteljev v posamične odbornike. Ako tako društvo nosijo le rameni jednega, se gotovo ne more razcvitati. Naš ncutrudl|ivi večletni predsednik tudi ne more vsega sam storiti, kajti to mu da neizmerno posla in skrbi. Ako bi se nekateri odborniki malo več brigali za „Narodno šolo", ter posel mej seboj razdeli i, bi t»i gotovo ne propadala. Tudi ni bilo prav, da so celo nekateri ustanovniki začeli sami s šolsko robo ba-rantuti. Vender vsak učitelj ve, da se tako po ceni ne dobi nikjer šolskega blnga, kakor pri „Narodni šoliw, kjer je navadno 200 °/0 ceneje, nego drugod. Vsaka konkurenca bi bila gotovo nemogoča, če bi se to društvo bolje podpiralo, kar bi v resnici le narodnemu šolstvu največ koristilo. Pregledavši letošnji račun, sem našel primeroma le pičlo število šol in učiteljev mej udi tega društva. Dolžnost slehernega pravega narodnega učitelja je pač, da se upišejo pjsamične šole (krajni šolski svet) v to društvo, posebno, ker je letalna tako nizka, ter znaša samo jeden goldinar. T.ste šolo pa, ki več darujejo, dobe za to tudi ve8 šolskeua blaga. Na ta ne čin bi se tedaj lahko povsod revni šolski otroci preskrbeli s potrebnimi učili, kar bi bilo le šolskemu napredku na korist. Ako bi se pa za „Narodno šolo" brigali tudi drugi domoljubi in jo podpirali, potem bi se tudi lahko razširil njeu delokrog, kar se ravno letos namerava. Izdajale bi se lahko knjižice za mladino, katerih posebno pri nas če tako zelo pogrešamo. Če bi pa bile podpore izdatneje, storilo bi se pa tuli lahko Še kaj koristnejšega. Muri bi nam Slovencem ne bilo mogoče ustanoviti češkemu „Komenskemu" podobno društvo, ko bi vsak lodoljub po svojih močeh podpiral to podjetje? Pa soj že imamo droštvo „Narodno šolo", kateremu bi se le pravila nekoliko prtmenila. In če tudi bi ne zmogli šol ustanavljati kakor Cehi; vender bi lahko nabrali toliko novcev, da bi imeli pripravljen zaklad, s katerim bi podpirali revne dijake iz Istre in Koroške. Dobro pač vtmo vsi, da gre narodni* stvar v teh deželah zaradi tega tako rakovo pot, ker ondu manjka narodne inteligence, ki bi ljudstvo vodilu v boji za obstanek.   Ali tudi to si   lahko v
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
Opisuje Prostoslav Kretanov. XXXXIV.
V Motovunu.
V blaženi brezbrižnosti sem bil presaujaril cel teden tam na solnčnih Oprteljskih In dih . . .
Toda — nedeljsko zvonenje me je vzdramilo iz arkadiškega ravnodušja ter me navdalo zopet s hrepeneujem po drugih, uovih pokrajinskih prizorih. Takoj tisto jutro sem si naročil voz ter se odpeljal iz mesta —
A glej zapreke! Ondu pri mestnih vratih me ustavi nek Častnik: pogledam ga pozorneje in — evo ti veselega Kastavea Jelka, sorodnika Oprtelj-skemu župniku. Po iskrenem pozdravljenji mu označim smer nameravane vožnje, na kar mi on odgovori, da je i on namenjen istim potom ter me povabi, da ga počakam do druzega dneva: Radovoljno sem BkoČil z voza ter se vrnil ž njim v mesto.
In nesem se kesal;  kajti bistrooki prijatelj
Jelko me je opozoril na rnarRikakšo znamenitost Oprteljskega mesteca, katero sem jaz o prvotnem ogledovanji bil prezrl. Ne samo, da mi je pokazal onega obkriljenega leva tam na mestni hiši, ki Oprteljce spominja na slavno njih minolost pod bene-čunskim na8ilstvom, privabil je z magnetiškim žveu ketaujem svoje sablje na okna vse Oprteljske kra-sotice, o katerih množini se meni „zaslepljenemu fantastu" uiti sanjalo ni. Razven tega mi je po-učljivo razkladal ondu pred cerkvijo različne noše tamkajšnjih okoličanov, katerih pa si žal! neseni utegnil zapomniti, kajti baš v istem trenotku se nama je bil pridružil Jelkov jovijaloi bratranec ter naju zavedel na svoj dom, kjer smo tisto popoludne — no, „tbe rest is silence!1* . . .
In drugo jutro naposled sva z Jelkom ostavila Oprtelj ter se odpeljala v — Motovun.
Iz Oprtlja drži cesta po hribovem hrbtu vun na južni rob, kjer se zasuče navzdol po širokib, sem ter tja raztegnenih ključih. Tukaj doli po prisojnih, kadunjastih brdih se vrstijo dolge, s trsjem in olčjem nasajene gredine, slikovito druga nad drugo razrejene, da se njih ne moreš nagledati . . .
Dospevša doli na cestino razkrižje, krenila sva
po prečni, skoz gozd tekoči cesti ter onstran Mirne zopet navzgor po osojnem, proti zahodu nngnenem podanku. Pustivši voznika doli v obcestni gostilni, napotila sva se peš gori v mesto.
Motovun (Montona) dviga se na južni strani cesarskega gozdu, na vzvišenem, z oljkami in vinogradi obsenčenem bolmu, s katerega je prekrasen razgled po š rnem okrožji. Glavni uhod je z južne Btrani. Najprej se dospeje v predmestje, od onod po dolgi vijugasti ulici skoz velikanska vrata gori v mesto iu iz poslednjega vedejo druga mogočna vrata gori na vrh mesta, v nekdauji Motovunski grad.
Mesto ima črez tri sto hiš in blizu pol stir-najst sto prebivalcev — Italijanov, to se razume. Ondu jo kazino in različni „albergi". Hiše so lepe, znažue, vse solidno zidane; ulice do poslednjega kotička s kamenjem nadlažene, čiste in prijazne, ka»* je velika redkost po laških mestih, zlasti na zapadni isterski obali, kjer bivajo preljubeznivi benečanski naseljenci. Pri uhodu v mesto samo je mali trg, kateroga so nedavno popravili in z ozidjem opasali. Tu je zanimiva „loggia", ti je vsa polna raznovrstnih starih latinskih napisov.
Pravo središče VBega mestu pa je grad. Tu
\
44
teku let pridobimo, ako podpiramo revne, a nadarjene istrske in koroške dijake, ter jim ponudimo priliko, se šolati na Ljubljanske) gimnaziji, da jih otmemo potujčevanja. S tem bi gotovo tudi zelo pa-ralizovali delovanje zloglasnega „achulvereina" v slovenskih pokrajinah. Saj vemo, da v tistih krajih, kjer imamo dovol) domače inteligence, nemški „schul-ven in" tako nič ne opravi, ker vsakemu olikanemu Slovencu je dobro znauo, da se šole nemškega aschul-vereina" kvalitativno nikakor ne morejo meriti z deželnimi. Učitelji teh nemških šol so navadno le pomožni, brez vseh skušenj in sposobnostij. Saj pa tudt nschulvereinH ne more s primeroma tako sla bimi plačami nikdar si pridobiti izvrstuih moči), kakeršne imajo narodne šole. To slabo stran nemškega „scbulvereina" spozuali bodo gotovo prej ali slej tudi V mri sami, ter naveličali se svoje novce proč metati.
Obračam .so torej konečno do novoizvoljenih poverjenikov „Narodne šole" s prošnjo, da ne pozabijo Častne naloge, ter ljudstvo uuvdušujejo za blagi nameu te^u podpornega društva, vsaj bode to delovanje le slovenskemu učiteljstvu na čast, nagemu milemu narodu pa na korist. Podpirajmo pa tudi vsi uašega vrlega in pogumnega predsednika, da nam ne opeša pri trudapoluem deiu. Odbor pa naj tudi za to skrbi, da se bode ideja tega društva mej ljudstvom vedno bolj širila, društvo s:tmo pa vedno več simpatij in podpornikov pridobilo. Tako na pr. bi bilo jako priimrno, da bi odbor začetkom vsacega leta razposlal po slovenskih časopisih nekak „poziv" do vsega občinstva, v katerem bi razložil pomen in delovanje „Narodne šole" ter prosil obilne podpore. V tem smislu pa tudi gg. poverjeniki lahko delujejo celo leto.
Vaški J.
Deželni zbor kranjski.
(XIV. [zadnja] seja v 10. dan oktobra.)
Deželni glavar grol T h u r u naznani, da so se pregledali vsi zapisniki sej, a nikjer se ni nalel sklep, o katerem je Dežmau govoril, da bi bil deželni odbor zaukazal uacelnikom deželnih uradov izključno slovensko uradovanje. Isto potrjuje i deželni tajnik g. Kreč in načeluiki deželnih uradov.
Pos'anec Dežman pravi, da so bile njegove trditve pač toliko napačne, da ni sklep upisan v zapisnikih. A vender more trditi, da je bil pogovor o tem in sicer pogovor jednak sklepu. Tako; so se upeljale jako važne prenaredbe pri deželnih uradih, nemške tiskovine so se odpravile in nadomestile s slovenskimi. On (Dežman), da je v jcduo mer pro-testoval, a vse je bilo zastonj Strašen „crimen laesae majestatis" izvohal je Dežman tudi v tem, da je deželni knjigovodja naročil pečat s slovenskim napisom.
Deželni glavar grof Thuru opomni, da so trditve g. Dežmana o tej zadevi sicer jako drzovite, a popolnem jalove (hiultilligs). (Dobro! Dobro!)
Poslanec Murnik poroča v imenu finančnega odseka o tem, da se pripravi potrebni kapiUl v pokritje blagajuičuih priinaujkljajev deželuegu zaklada in nasvetuje:
1. Deželni odbor se pooblasti, da v ta namen, da pripravi v pokritje vsakokratne blagajnične pri-manjkave pri deželnem zakladu potrebui kapital okolu 60.000 gld. (šestdeset tisoč goldinarjev), sme
zastav ti h glavinskemu premoženju omenjenega za-klida spadajoče javne obligacije po potrebi in do najvišjega zneska 60 000 gld. (Šestdeset tisoč goldinarjev) po bankini valuti.
2. Deželnemu odboru se naroči, da zadobi Najvišje potrjeoje temu sklepu deželnega zbora.
Predlogi se vsprejmo.
Dr. M o sebe* poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za I. 1885 in nasvetuje:
1. Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1885. v znesku 525.565 gld. 27 Va *t. in dohodki v znesku 137.540 gld. 24 Va kr. se potrdijo.
2 Za potrebno zaklado primanjkave v znesku 388.025 gld. 02 Va kr. naj se za leto 1885. pobira:
a) 20°/0 priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa;
b) samostojna naklada 3 gld. od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač;
c) 21°/o priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikla-dami vred;
d) konečna primanjkava pokrije se iz obstoječe blagajnične gotovine.
3 Dežela se ob jednem zaveže povrniti one deželne naklade od žganih pijač, ki se plačujejo v Liubljaui, v slučajih, v katerih mora mestna občina Ljubljanska mestne doklade po obstoječih ukazih povrniti, da bodo te deželno naklade zadevale le porabo.
4. Deželni odbor je pooblaščen in se mu ukazuje, da v zvezi z visoko deželno vlado izdela potrebne ukuze in postopanje glede prestopkov, ki zadevajo samostojne naklade.
5. Deželuemu odboru se naroča, da preskrbi Najvišje dovoljenje za sklepe pod 2, a, b, c in 3.
Poročevalec finančnega odseka poslanec dr. Mosche, utemeljuje nasvete finančnega odseka mej drugim tole:
Finančni odsek, ki je dobro spoznal, da so uzroki temu deficitu le vedno rastoči Btroški, katere zahteva vlada leto za letom za ljudsko šolstvo, iskat« je moral druga sredstva, da pokrije ta deficit, ker je bil tega prepričanja, da so že tako napete moči re.duih davkoplačevalcev ne morejo še bolj nategovati, in se je za tega del odločil, posnemati druge dežele in predlagati, da se obdačijo žgane pijače, kakor se to že davno godi pri štajerskem in soluo-gradskem deželnem zboru.
Mislil je tudi, da bi se ta uvedba dala opra-vičeti iz etičnih ozirov.
Zgoraj izkazana potrebščina znaša...... 525.565 gld. 271/* kr.
zaklada pa...... 137.540   „   24ya „
primanjkave je tedaj . . 388.025 gld. 028/* kr. katera se ima pokriti:
1) Z 20°/0 doklado na davek užitnine od vina, vinskega iu sadnega mošta in od mesa, in sicer od letnih najemščin po izkazu finančnih uradov v znesku     .   .     71.356   „26 „
2) S samostojno naklado 3 gld. od vsakega hektolitra  porabljenih žganih
pijač v znesku     ....     30.000   „   — „
277.137 „ — „ 178.493 gld. 26 fei\
02 V4 m
Po i/kaz'h finančnih uradov in vodstev Liubljan-skih postaj južne in državne železnice uraža se vsako leto na Kranjsko blizu 17.000 hektolitrov špirita.
3. Z 21°/0 doklado na vse neposrednje davke za 1. 1885 v skupnem znesku po izkazu finančnih uradov 1,319.700 gl., torej z letnim
zneskom......
tedaj skupaj s ....
V primeri s primanj-
kavo........ 388025
se kaže naposled deficit    .       9.531 gld. 768/* kr., ki 86 bode pokril iz obstoječe blagajnične gotovine, (Dalje prib.)
Politični razgled.
Notranje <lcžclck.
V Ljubljani 5. novembra.
Včeraj je v budgetnem odseku avstrijske delegacij«? minister vnanjih zadev grof Kalnokv razkladal vnanjo politiko. Rekel je, da so razmere z vsemi državami piijazne, kazal na zvezo z Nemčijo in ua prijateljstvo z Rusijo iu Italijo, kar vbo je poroštvo miru Nadalje je minister na vprašanja raznih delegatov izjavil, da vluda misli z Grško skleniti trgovsko pogodno, strogo preiskati pritožbe proti avstrijskemu Lloy.lu in skrbeti, da se odpravijo vse pomanjkljivosti. Minister upa, da bodo kmalu izplačane odškodnine v Aleksandrih. Kar se tiče orientalskih železnic, nadeja so minister, da se bode Turčija udtfla pritisku Evropo. Na interpelacijo grofa Hohenvvartu o Congiškem vprašanji je izjavil minister, da se afriška konferenci sni ie 15. novembra in da bode Avstrijo zastopal Beroiiuski pislanik.
Predvčeraj je umrl predsednik ogrerske akademije znanosti j grof Melhior Lonyay. Rojen je 6. ja-nuvarja 1822 iz stare protestautovske plemenite rodbine. Jnko zgodaj je pokojnik nastopil politični pot. 21 let star je bij voljen že v deželni zbor. 1848 se je pridružil Kossut-u, in ko je bila zatrta ustaja. moral je bežati iz domovine. Čez dve leti je pa bil pomiloščen. Ko se je 1867. leta razdelilo cesarstvo v dva dela. imenovan je bil finančnim ministrom ogerskim v Andrassyjevem ministerstvu. Ko je Andrassy postal minister vnanjih zadev, prevzel je grof Lonyay predsedstvo ogerskega ministerstva. Ker mu je pa opozicija delala velike sitnosti, je čez jedno Jeto dal ostavko in stopil v privatno življenje. S politiko se ni več toliko ukvarjal, temveč le z gospodarskimi zadevami.
Viianje države.
Iz Belega grada sm poroča, da srbska vlada namerava r^zne reforme v finančnem ministerstvu, in se bodo tudi kmalu izvršile r.uue premembe v osobstvu tega ministerstva.
■ talijanski parlament snide se definitivno 24. t. m. Poprej bode pa še grof Cadorna imenovan predsednikom senata. To mesto je sedaj izprazneno, ker je je moral Teecho odložiti zaradi iredento vskega govor-r v spomin umrlega pesnika in Benatorja Gio* vanilija iz Trideutu.
Konservativni listi menijo, da so poslednje volitve pokazale, da sta v Nemčiji samo dva potp mogoča, pot socijalnih reform, katerega je nat>topil Bismarck in pot socijalne revolucije. Prvi pot utrdil bi državo, poslednji jo pa razrušil. Na poslednji pot tirajo državo liberalci, kajti vsled svobodnega odiranja naroda se množi proletarijat in ž njim socijalizem. Zato je pa liberalizem nevarnejši nego socijalizem, in nemška vlada se more le veseliti, da
gori stoji glavna mestna cerkva; poleg nje visok, kamenit zvonik, s ploščnato, obzidano teraso na vrhu ; potem glavarjeva palača iu hiše imemtnejših meščanov. Ondu gori je tudi pošta in razni drugi uradi.
Okrog grada je močen zid, po njem priljubljeno Motovunsko sprehajališče, od koder se odpira nepopisno krasen razgled po mestu in po ujegovej okolici. Nalik velikanskemu amfiteatru kipe v Širnem nepreglednem okrožji valoviti holmi iznad dražestne Motovunske doline. Tu na severni strani sem doli od Šent Štefanskih toplic in daleč tja doli na zapad proti morju, razgrinja se košata „Motovunska šumau, polna lepih hrastov in bukev, iz katerih se izdeluje državno brodovje. Ves gozd obsega baje čez 2360 oralov in nadzoruje ga mnogo cesarskih logarjev, stanuj oči h tukaj v Motovunu. Onstran tega gozda se razprostirajo prisojna Oprteljska brda, prepletena vsa z pridno obdelanimi vinogradi. Nekoliko tam višje proti aevero-zapadu se blišči Višnjan, doli pod njim Zavrfije in razna druga Bela. Tostran državnega gozda, proti jugu rastejo navzgor zopet členkoviti bolmi, raztekajoči se polagoma tja doli k morju. Ondu na h ribo ve m sedlu se belfsa Vižinada, malo
selo, ležeče ob cesti iz Pazina v Buje. Tu spredaj na južni strani se raztezajo po lehno navzgor raz-ploščenih gričih bujne gorice. In tu doli okrog po Motovunskom holmu vijejo so mej murvami in oljkami košatim vencem nalik gosto spletene brajde . . .
Nerad sem se ločil od predivnega razgleda; ali moj vodnik je silil dalje, zlasti ker je odzvonilo poludne.
Samo za kratek hip sem utegnil pogledati v cerkev. No, Motovunska cerkev je visoka in prostorna, «amo nekoliko pretemotna je. V zadnjej cer-kvini ladiji stoje na vsaki strani po štirje velikanski granitni stebri. Altarji so vsi iz pristnega marmorja, istotako stopnjice in ograja v presbiteriji. Gori po cerkvenem svodu bo lepe slike al freseo. Ta cerkev je vzgrajena leta 1630. Spomina vreden je v njej zlat kelib, katerega je podarila Beneška občina; razveo tega pozlačen križ in žrtvenik iz pozlačenega srebra, katerega je cerkvi daroval general Alviani.
Pri zidanji te cerkve bo baje našli v podzemeljskih grobovih ogrodi dveh kronanih mrličev, vsled česar je nastala pravljica, da je Motovun v starodavnih Časih bil Belo isterekih kraljev.
Sicer pa je Motovun prestar grad, ki je stal že za Rimljanov, o čemer pričajo po mestu različni napisi in sarkofag i. Po razpadu zahodno-rimske države bil je Motovun podložen Bizantincem in potem je spadal pod raznovrstne gospodarje, dokler se ni leta 1278. prostovoljno predal Benečanom. — V starem Motovunskem arhivu nahaja se baje mnogo izprav o tem, toda brezbrižni potoik, loveč prijetnih zabav v svoje razvedrenje, se pač ne čuti poklicanega za premetavanje jednake zaprašene iare . . .
Da bo Motovunci ljuti Italianissimi od prvega „Dobila" doli do poslednje kletarice, tega mi pač menda ne treba posebej zatrjevati. — No, jedina izjema je menda oni gospod z vijoletnim ovratnikom, kateri naju je gori ob cerkvi že z daljave pozdravil: nGuten Morgen, meine Herren!* —
Prijatelj Jelko me je v tem, ko sem jaz bil * cerkvi, že nemirno čakal doli v „albergo ali' accjuilla nora" in takoj po kosilu sva odrinola dalje.
V naglem teku je dričal najin voz od Motovuna naprej, navzgor mej goricami in ondu na vrhu so je zasukal zopet navzdol, mimo Karojbe in dalje vun na golo planoto.
8e je pri volitvah zmanjšala  moč židovskega liberalizma.
Angleški nadkomisar lord Northbrook je priporočal angleški vladi vojaški protektorat nad Egiptom za deset let, samo da se zato popreje dobi dovoljenje Turčije Za ta ^as bi se morala ustaviti amortizacija, in uvesti štedenje pri vojaškem i» civilnim budgetu n mej narod oo kontrolo s pogoji, katere je formuloval Granville na Londouskei aon ferenci. Po Northbrookovem mnenji bi po teh na-redbah bilo dovolj varnosti za posojilo v zn&sku 8 milijonov funtov.
Anglija si prizadeva s svojim posredovanjem poravnati francosko« I« I taja ki spor in je baje že nekaj upanja, da bode imela uspeh. Ker Kitaju manjka denarja, da hi plačal odškodnino, priporočajo francoski listi, da bi iraneoske vojske usele za nekaj časa nekatere primorske kraje, in tudi v vladnih krog h so že neki na to mislili. V Tientsinu so navBtali i/gredi, francoski konzul je moral bežati.
V Londonu še nič natančnega ne vedo, kaj je z Gordonom. Zveze s Sudanom so pretrgane in le redko kdaj pride od tam kako poročilo in še to je nezanesljivo. Nedavno so listi prinesli vest, da je pal Kartom in Gordon uj<t, vlada je pa v parlamentu naznanila, da ni res. Tej izjavi p:* mnogo angleški listi dosti ne verjamejo. „Reuter Oftice" je prinesla nov telegram, da je Mahdi zjedinil svoje čete okrog Kartuma in zahteval od Gordona, da se uda. Veliko število ustajnikov se je neki zbralo pri Berberu. Ravno tako so velike čete ustajnikov na potu iz Debeha v Kurtum. Govori se, da Anglija hoče napeti vse sile, da reši Gordona, ko bi bil ujet.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 4. novembra.
NuvzoČnih 17 odbornikov. — Župan Gras-Belli imenuje overovateljema zapisnika dra. D e rča in J. Hriba ij a.
G. župun potem otvori sejo z naznanilom, da je mnogoletni, mnogozhslužni prvi magistratni svetnik L. Perona po daljšem bolehauji umrl. On je bil v resnici, kur se trudoljubja in vestnosti v službi tiče, uzoren uradnik, mestna občina Ljubljanska, kakor magistrat mu bosta za uiegovo delovanje vedno hvaležna in mu ohranila trajen prijazen spomin. G. župan vabi mestni zbor, da v znamenje sožalenja ustane. (Se zgodi.)
Gospod župan dalje naznanja, da je častna diploma za prevzvišenega v.'adiko Josipa Jurija S t r o s s-mayer-ja zgotovljena. O priliki imenovanja sta se potrudila gospoda mestna odbornika Hribar in dr. Moscke, da častno jii ino osobno izročita. To svojo obljubo bosta »polnila bodaj, ko bode vladika S tro s s-m aye r v Zugrebu, ko se bode namreč slovesno otvorila galerija slik. Prnj imenovanima gospodoma se bodo še pridtužili gg. podžupan Petričič iu mestna odbornika dr. Zamik in Gebu. Gospod župan prosi mestni zbor, da le gospode pooblasti, da i pri otvorenji galerije slik zastopajo mestni zbor Ljubljanski, da se pokaže zanimanje za stolico hrvatsko v imenu slovenskega naroda in glavnega mesta Ljubljane. (Občno odobravanje.) Mestna občina Goriška poslala je svoj računski zaključek za 1. 1883.
G. župan nadalje omeni jako neljube in neprijetne zadeve o zadnji tajni seji mestnega zbora, ki je vzbudila občno nevoljo mej mestnimi odborniki. O tej seji je baje „več meščanov" v „Poslanem" V najnovejšem dnevniku trdilo, da ni bila sklepčna, ker je bilo navzočnib le petnajst odbornikov. Župan Grasseili po imenih konstatuje, da je bilo navzočnih šestnajst odbornikov, da so torej vsi sklepi tajne
Tu sem imel ugodno priliko, ogledati si južno trgatev. Mej košatimi brajdami gori in doli so vodile zagorele seljakinje vsaka po jedoega osla z dvema brentama otovorjenega. V te brente so metale grozdje in ko so bile polne, tirale so zopet potrpežljive svoje pomagače na dom, kjer so možje kar na cesti v smerekovib kadih mestih* grozdje, da je plemeniti trsov sok tekel na vse strani, čes, „nekoliko bokalov več ali manje: Bog bode že spet druzega dali" . . .
Pokrajinska slika je postajala vedno bolj pusta in otožna; le tu pa tam bo je prikazala kaka njiva ali travnik in vasi, skoz katere naju je peljala cesta, bile so večinoma tako borne in otožne, da bi se človek razjokal nad njimi.
In tako smo vihrali memo različnih seliflč. Tu gori na levo, na prijaznem holmu je Trviž, in od onod še nekoliko ovinkov in cesta se zavije navzdol v samotno dolino, mimo Berma, vedno bolj proti iztoku. Naposled se prikaže tam na desnem griči prijazna cerkva, in glej! doli ob njenem vznožji se nama razgrne, z večerno zarjo oblito, ljubeznive mesto — Pazin.
seje veljavni. Obžalovati pa se mora, da se je, na tako čuden načiu tajna seja spravila v javnost, obžalovati tem bolj, ker bi si bil prav lahko drugače opomogel vsak mestni odbornik, kateri je mislil, da se je zgodilo kaj nepravilnega. G. župao ne dvomi, de bode mestni zbor o takem postopanji izrekel svojo grajo.
Mestni odbornik dr. Zarnik pravi, da je bilo gotovo jako neumestno o tajni seji govoriti v javnem listu, posebno ker je dotični odbornik imel dosti potov, se izreči proti sklepom, če so se mu zdeli neveljavni, aii v seji, ali v klubu ali pri gospodu žu-pauu. Ker si je dotični odbornik izbral najbolj ne-umesteu pot, predlaga g. dr. Zarnik, naj mestni zbor izreče svojo nejevoljo, da se je kaj tacega zgodilo. (Zbor jednoglasno pritrdi.)
G. župan Grasseili pravi, da ima temu še dodati da mu je neki mestni odbornik pisal pismo o tej zadevi, v istem smislu, kakor je bilo „Poslano" v .Ljubljanskem Lstu", ter prečita pismo, v katerem se tidi, da je bilo navzočnih le 15 odbornikov, da ji? tedaj imenovanje g. Deva klavničnim oskrbnikom neveljavuo in da naj župan ta sklep nanimiruu (menda .auullira") (občni smeh). Pismo je podpisal mestni odbornik Jakob Škerbiuec.
Mestni odbornik Hribar poroča v imenu finančnega odseka o računskih sklepih blagajnic iu zaklad za I. 1883. jako obširno in temeljito. Vai sklepi se brez razgovora odobre, li računskih sklepov je razvidno, d-» so stroški za deželuo slaviiost iznašali nud 11.000 gld. ter se pokrili iz tekočih bla gaj ničnih preostankov. K ljubu tej izredni izdaji je bilo stanje mestne blagajnica koncem I. 1883 zb 2560 gld. ugodnejše, ko koncem 1. 188 2. Z dohodki sejmišča se bode poravnal dolg, ki so je napravil ia nakup zemljišča. Na predlog g. P;». kiča mestni zbor sklene, da se iz mestne blagajnice kupi 300 srečk „Narodnega doma'' v Ljubljani. Na predlog g. župana ho bode o predlogu o ustanovitvi ljudske šole z nemškim učnim jezikom obravnavalo v prihodnji seji, danes tedeu.
Potem se javna seja zaključi in prične tajna.
Domače stvari.
— (I nieu o vanja.) Gosp. Ferdo Cigo j, kuncliđt pri okrožni sodniji v Gorici 'menovun je načelnikom pomožnih uradov pii imenovej sodniji. Sodnijski pristav g. Mihael Gabrijelčič premeščen je vsled lastue prošnja iz Labina v Tolmin. Avskultanta Karol Kovačič iu Ahilej Calog'orgio imenovana sta sodniiskima pristavoma, prvi v Ko-meu, drugi v Ltbin — Feliks Bognolo oficijal pri najvišem sodišči imenovan je pristavom pri pomožnih uradih pri nadsodniji v Trstu. — Gosp. Ignacij Rebek, asistent pri poštno-hranilnem uradu na Dunaji imenovan je ofievjalom. — Svetniški tajnik v Rudolfovem g. Rudolf Ulepič pl. Krainfels imenovan je deželne soduije svetnikom v Rudolfovem, g. dež. sodnije svetniku Klemenu Mraku dovolilo se je premeščen je iz Rovinja v Trst.
— („Kresu) donaša v svojej 11. številki ua-slednjo vsebino: Kmetski triumvirat. (Historičen roman.) Sp'sal Anton Koder. (Dalje.) — Solze. Zadnji ded. A. Fuutek. — Očetov tovariš. Novelica. Spisala Pavlina Pajkova. — Sem sam! Narodna pesen iz Dravinjske doline. — Slovo od iedigstanu. Narodna iz Vitanjske okolice. Objavil Fr. Breznik. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mtt. Valjavec. (Dalje.) — Matija Ahacelj. Spisal J. Scheinigg. (Dalje.) — Češko poljski pisatelj Boleslav Jablosky>. Spisal RadoBlav Pukl. (Konec.) — Stanko Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih pesnij. Spisal And. Fekooja. (Dalje.) — Prineski k slovstvene) zgodovini bosan-skej. M. Napotnik. — Drobnosti. —
— („Zadruge") izšla je 9 štev. Vsebina: Shod slovenskih domoljubov v Ljubljani dno 5. oktobra 1884. — Izvanredni občni zbor zveze slovenskih posojilnic. — Pregled stanja posojilnic. — Zi-stem nacijonalnih bank Zjedinjenih držav severne Amerike. — Razne stvari.
— (Vabilo k besedi), kojo priredi narodno čitalnica Ljubljanska v nedeljo dne 9. novembra 1884. v društvenej dvorani. Vspored: 1. Dr. Benjamin Ipavec: „Kdo je mar", veliki zbor s samospevi za tenor, bariton in bas [in čveteroBpev. Solisti: gg. Razinger, Pucihar in PaternoBter. 2. Be-riot: .Scenes de ballet", koncert za gosli s spre ulijevanjem glasovira. Na gosiih igra g. Anton Sochor. 3. Fr. Vilhar: .Domovini", mešan zbor. 4. a) Dr. Benjamin Ipavec: „Pomlad", b) Fr. Abt:  .Ne zabi
me", pesni za sopran; poje gospa A. Svetek-ova. 5. A. Sochor: „Reverie", igra na goslib g. A. Sochor. 6. Lortzing: Recitativ, arija io zbor iz opere „Undine". Solista: gospa Antonija Svetek-ova in g. A. Štamcar; mešan zbor. 7. Gluh mora biti. Burka v 1 dejanji. (Iz francoščine, po Moinau*, prevel J. Noli.) 1 , 2., 4., 5. in 6. točko spremlja na glasoviru gospod Ohin-Janusowsky vitez Wiše-hradski. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustop imajo iz-ključljivo le čč. gg. udje čitalniški.
— (Na c. kr. pošti v Ljubljani) bilo je v preteklem meseci 838 700 gld. denarnega prometa. Z ozirom na to visoko vsoto, bi se priporočalo, da bi stranke ne d<mašale visokih zneskov v samih goldinarskih bankovcih, ali pa, da bi vodstvo določilo gotovo mejo, ker je mučno, da se s preštevanjem bankovcev potrati toliko časa.
— (Vabilo.) Posvetovanje o ustanovitvi posojilnice v Krškem bode v nedeljo, 9. t. m. v Krškem, v nedeljo 16. t. m. pa v Lesko v ci, obekrati ob 3 uri popoludne v šoiskem poslopji. V Leskovci bode tudi občni zbor kmetijske podru i niče. Vabljeni so vsi p. n. udje kmetijske podružnice in sploh možje, ki imajo lastuo premoženje, rokodelstvo ali kupčiio.
— (Pomiloščenje.) Hlapec Ant. Petrovčič iz šotne na Kranjskem bil je v Celovci od porotnega sodišča zavoljo zavratnega umora obsojen v smrt na vešalih. ('■■ it»r pa mu je sedaj smrtno kazen odpustil iu najvišje sodišče na Dunaji mu je mestu nje pripoznalo osemnajst let poostrene ječe. Petrovčič ima 46 let.
— (Pravda proti bogotajcem.) Klobučar Pertot, agent Pagani, mebaaik Tomasini, kupec /učnimi, gospodar Eliseo, uradnik Siergil, pisač De-nicolo, vsi iz Trsta in kupec ToBoni iz Gorice bodo ta mesec prišli v obravnavo pri deželnem sodišči v Trstu, ker so članovi hogotajskega društva „Societ& atea" v Benetkah.
— (Dunajski tednik „Pa r 1 a m en t ar",) ki v zadnji številki prinaša dva krepka dopisa o „Slovanskih narodnih denarnih zavodih" in „0 političnih lazmerah v Priinorjt", imel bode od 9. novembra naprej svoje ureduištvo in upravnštvo pod naslovom : I  „Rekhsrathplatz, Nr. 8."
— (V poštne hranilnice) so je meseca oktobra na 118 891 knjižic uložilo 8,436.180 gold. 61 kr., izplačalo pr 39 932 strankam 7,452.204 gold. 08 kr. Odkar obstoje postne hranilnice, uložilo se je vsega vkupe 43,589.731 gold. 48 kr., izplačalo pa 31,513.498 gold. 87 kr., torej ima poštrno hranilni Urad 12 076.232 gold. 61 kr. kapitula. Nemško slovenskih knjižic je 7.843 v prometu.
Poročilo odborovo o stanji in delovanji akadem. društva „Slovenije" na Dunaji
v letnem tečaji 1884.
Področje predsednikovo. Društvo je štelo 32 udov. Le-ti bo se sešli v 5 zborih in napravili 1 izlet.
Področje taj ni ko v o Odpravilo se je 287 pisem, listin in tiskovin, uložilo pa 47.
Področje knjižničarjev o. Knjižnica je imela ob konci zimskega tečaja 1883/84 760 knjig v 994 zvezkih, 22 zemljevidov in 1 sliko, narasla je v letnem tečaji za 24 knjig v 24 zvezkih. Nakupilo se je namreč 6 knjig in darovali so: Slavna Matica hrvatska 7 knjig, g. stud. jur. H. Turna 3 knjige, gg.: Anton Foerster, vodja glasbe v Ljubljani, J. Ciperle, učitelj na Dunaji, stud. jur. Anton Bilec, stud. jur. Fran Gusel, stud. jur. Konrad Ja-nežič, stud. jur. Josip Kušar, stud. jur. Fr. Rosina dr. Eduvard Volčič po 1 knjigo.
Časnikov je imelo društvo 25. I/.mej teh smo dobivali brezplačno: .Ljubljanski list", .Novice", „Slovenskega gospodarja", „Zadrugo8, „Popotnika", .Učiteljskega tovarša", „ Vrtec", .Sttdsteieriscbe Post", „Allg, oster. Gerichtszeituug", „Wiener medi-zinisehe Blatter", „Tounst", „Bau- und Civiltech-niker", .Paleček", „Slovo", „Novoje vremja", .Njivo in lzvestija S-Peterburskago slavjanskago blagotvo-riteljnago obščestva" in „Vienac" za 50% mižano naročnino.
Področje blagajnikovo. Ob konci zimskega tečaja 1883/84 je znašalo društveno imenje 137 gld. 55 kr. Naraslo je k temu v teku letnega tečaja 1884 68 gld. 50 kr. in sicer po poti rednih dohodkov 25 gld. in po darilih 43 gld. 50 kr. Kot podporniki so darovali gg. dr. Fran Celeatia, vse-učilišni profesor v Zagrebu, Janez Jesenko, C kr.
profesor v Trstu, dr. Jurij fttrbenec, deželni poslanec in župnik v Hrenovicah, Josip Stritar, c. kr. profesor oa Dunaji, Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji po 5 gl. g. Viktor Rohrmao, trgovec v Ljubljani, 10 gl. Nadalje je daroval gosp. dr. Pavel Turner v Pešti v knjižnične namene 5 gold. in v društvtne namene alavna čitalnica v spodnji Šiški 3 gld. 50 kr. Društvo ima torej oh konci letuega tečaja 1884 skupnega premoženja 206 gld. 5 kr. in sicer v glavnici 128 gld. 27 kr., v,, knjižničnem imenji 50 gld. 61 kr: iu v razpoložnem imeuji 27 gld. 17 kr.
Čitaln ce si društvo ustanoviti ne more, dokler se ne zagotovi stalna večja podpora.
Odbor si šteje v prijetno dolžnost gorko svojo zahvalo izreči vsem prečestitim gospodom, ki so v teku tega tečaja podpirati blagovolili naše društvo; h kratu si dovoljuje priporočati ga slovenskim rodoljubom tudi v nadaljno podporo.
Odbor akademičnega društva BSlovenijau.
Razne vesti.
* (Vrtnice v snegu.) S Sovernika se piše 27. oktobra t. 1.: Dočim je zadnje dni po dolinah in nižjih hribih deževalo, je pri nas motno snežilo. Od Perueka višje so vse visoćine in vsa polja z debelim Hnegom pokrita in tukaj je sneg za jeden čevelj visok. Gozdi, njive, ceste, železnični tir: vse pokriva snežena odeja. Tem čudovUneje nasprotje pro-uzročujejo pa v vrtu železmčnega čuvaja blizu podrtije Klamm rudeče vrtnice, ki v besede pravem pomenu iz snega rastejo iu lepo cveto.
*( Idilična trgatev storbami.) Prefekt jako imenituega mesta na Laškem in bogat posestnik je letos mej trgatvijo po svojih vinogradih vsem delavcem navezal na usta železne torbe (nagobčnice), da neso mogli zobati sladkega grozdja. Lučka vlada je sicer zvedela za ta nečloveški čin, a je pustila groznega in lakomnega vinogradnika še nadalje v uradu kot prefekta jednega prvih laških mest.
* (Premier in njegov hišni sluga.) Nedavno je prvi Gladstonov hišni sluga, imenom Le-febre, ki že od 1869. leta pri Gladstonu služi, svojemu gospodarju izjavil presrfino željo, da bi rad čul jeden njegov govor v parlamentu. Premier mu reče : „Jaz Vam rad in lahko preskrbim ustopnico, a ko me boste Čuli govoriti, boste morali takoj iz moje Blužbe, ker bi kot bivSi priča raznih surovih napadov in pogubonosnih pušic, katere švigajo v parlamentu nad mojo glavo, potem zgubili \sako spoštovanje do mene." Sluga je po teh besedah ukrotil svoje hrepenenje do parlamenta.
* (Občno zdravil o.) „Gospod doktor, danes ne m prišel se Vam zahvalit za izvrstno zdravilo." — »»Kaj ne, da Vam ie pomagalo?"" — „Meni je prav močno pomagalo." — „„Koliko steklenic ste porabili in izpili?"" — „Jaz nobene. Moj strijc je izpil tekočino iz samo jedne steklenice in lejte, zdaj sem že jaz njegov glavni iu jedini dedič".
Darila za ..Narodni Dom1*.
Pronesek   .   . .
Rodoljub iz Primorja.......
P. Vavru, kaplan v Polchfimovu . . . P. Kačer, kaplan v Polchfimovu . . . Miha Fcrjan, zastopnik banke „Slavije"
v Mariboru..........
Fran  Kogej, zastopnik banku „Slavije"
v Postojini..........
Josip Dogša, zastopnik banke „Slavije"
v Središči..........
Josip Dybai..........
Anton Marinič, zastopnik banke nSlavijeu
v Podrovljah.........
Ivan Grabar, zastopnik banke „Slavije"
v Stebni...........
Karol Uofer, zastopnik banke rSlavijeu
in župnik v Čatežu.......
Mak so Lavrenčič v Hrenovicah nabral v
vesclej družbi pri svatbi.....
Družba „pri Jerneji" na Šent Peterskej
cesti v Ljubljani IV. donesek . . . J Boudoin de Courtenave, profesor v
Derptu...........
Th. Gatterer, župnik v Sentenu . . . And. Razlag, zastopnik banke r Slavije"
v Brežicah..........
Fr. Muli, zastopnik banke „Slavijo- v
Zatičmi...........
Miroslav Prelee, zastopnik banke j,Slavijo" v Komnu........
Ivan Gašperlin, zastopnik banke „Slavije" v Št. Jurji........
Iz pusice v prodajalnici g. SI. Jenko ta
v Podgradu.........
Vkupo   .   . .
1251f> gld
10 „
1 »
1 „
B 1
25
57 kr.
n
26 „
96 „
09 „ ii
43 „ 87 „ <37 „
32 „ ii
22 „ ii
19 „
35 „
33 „ 99 „ 60 „
12575 gld. 85 kr.
Umrli so v Ljubljani:
30 oktobra: Valentin Dobnika , obrtnik, 73 let, Ko-njušne ulice št. 1, za starostjo. — .Tera Jerae, strežnica, 60 let, Frančiškansko ulice .št 0, za rnrtvoudom.
31. oktobra: Fran Kastolic, črevljar, 32 let, Marije Terezije cesta St. 14.
3. novembra: Ludovik Perona, magistratni svetnik, 57 let, Sv. Jakoba trg št. 2, za jetiko.
4. novembra: Makso Krcmžar, kurjačev siD, 13 dnij, Kolodvorske Ulice št. 11, za oalabljonjem.
V deželnej bolnici:
29. oktobra: Urša Sivic, gostija, 49 let, za prisadom na nogi.
31. oktobra: Janez Habjan, gostač, 76 let, za starostjo.
1. novembra: Janez BUbte, delavec, 34 let, za jetiko.
2. novembra: Anton Smole, gostač, 72 let, za srčno napako. — Jurij Bolhar, delavec, 66 let, za jetiko.
3. novembra: Fran Mlinar, delavec, 49 let.
Meteorologično poročilo.
9 a	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
>	7. zjntraj	742 80 mm.	+ 1-8° C	brezv.	obl.	
o a	2. pop.	739 88 mm.	+ 9 3" C	al. svz.	ja«.	000 mm.
	9. zvečer	741 64 na.	+ 5 4" C	al. azh.	d. jas.	
	Srednja	temperatura -4- 5'5°,		za 0-9	0 pod normalom.	
Tržne cene v Ijiilftljanl
dne 5. novembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ .   . .
Ječmen „ . ■
Oves, „ ...
Ajda, „ .   . .
Proso, „ ...
Koruza, „ ...
Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Špeh frišen „      . .
„ povojen. „ . . Surovo maslo,       r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjako „ „
Koštrunovo    „ „
Pišče ......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
„    mehka, ,   , ,
gld.	kr.
6	34
5	20
4	55
3	4
4	87
5	85
6	40
8	—
8	—
8	50
2	68
—	94
—	84
—	60
—	72
—	84
—	3
—	8
—	64
—	68
—	58
—	81
—	42
—	18
1	60
1	51
7	cO
5	—
dne* 5. novembra t. 1.
(Izvirno telegraticno poročilo.)
Papirna rer.tt .... .....
Srebrna tenta .... ...
Zlata rut ta . .... .
«>"/(, marčna renta.......
Akcije nar dne banko .... Kreditna .ikcije London .
S.*ebro . .
Napoi..........
Q, ki. cekini .       .   . . .
Sem' kti toark« ... 4°/0 državne arečko iz t. 1854   250 gld Državne srečke iz 1. IS64. 100 gld.
V'lv avstf. ilatst renta, davka prosta. Ogrska zlata renta ii°,   .   .   . .
4 o i
n « *        - ,. ....
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 •'tajerske zemljišč, od/ez. obli*;. . Dunava rog. srečke 5°,0    .   .   100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/i"/g Blati zast. listi . Prior, oolig. Elizahetiue zapad, železnice Pri»r. oblig. Ferdinandove sev. loleiniee
Kreditne srečke......100 gld.
Kudoltovo srečke  .... 10 „
Akcije anglo-avstr. danke .   .   120 „ Traiumway-druAt. veij. 170 gld. a. v.
81	Kld. 30		kr
82		50	
103	n	85	
fl6		45	
-83	1	—	
294	n	80	_
122		—	n
1	• p	68	n n
		77	■
5 )		80	
124		50	
173		86	
103		50	
122		60	
93		65	
89		50	
104		50	
115		70	
122		—	
108		76	
lOr.	*	—	
177		50	
18		25	
105	L	75	
213	■	30	
w
Pri odhodu iz Ljubljane v Brno poslavljam so » od vseh svojih prijateljev in znancev ter jim kličem £
„Na zdravje r (710) Alfred Franjo 7olny.
Brata Zupan,
izdelovalca orgelj,
katera sta od 1879. leta do sedaj izdelovala cerkveno orgije po novi siBtemi v it ropi. se preselita
v ftamiiogorico CSteiiibiichel>
in odslej nadaljujeta svoje delo v no\o zgradjenih prostorih in se z odličnim spoštovanjem na novem domu častitej duhovščini priporočata.
(695-2) Brata Zupan.
♦ Umetne
(32—83) t
I zftbe is k ob o v] a
J ustavlja po najnovejšem a m e r i k an s k e m načinu « brez vsakih bolečin ter opravlja plombovnnja in ♦ vse zobne operacije
i zobozdravnik A. Paichel,
% poleg Uradeckvjevoga mostu. I. nadstropje.
V „NARODNI TISKARNI"
V I . j ii I >1 j;i 11 i
ao izšle in se dobivajo sledeče knjige :
NOV.
Roman.  Spiaal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°t 32 p61.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P.  —  Ml. 8°, 2H4 strani i.   Cena 40 kr., pq posti 45 kr.
Ouhrorskl.
Povest.   Spiaal A. S. Puškin, poslovenil J. P.  ■-■   Ml. 8\ 122 stranij. Cena 96 kr., po pošti 30 kr.
Tjh. Kiiižsmo eeno
ae morejo še dobiti Bledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Bajć Boi. — F»rešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, Bpisal dr. Bibič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal ./. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah,izvirna povest, spisul J. Jurčič.   Velja........25 k r.
V. zvezek, ki obsega' Meta Holdenis, roman, fran* coskt spisal Viktor CJierbuIiez, poslovenil Davorin Hostnik, Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski apisal II. lievib-e, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Mejnarodna linija.
h Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Bracadal44, 3200 ton,  okolu 12. novembra.
„S-vxrre3r",       4200    „ „30. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (697—3)
T- T1 E TJ" I T_i IE ,
generalnega pasaŽnega agenta, Via deli' ArBenale Nr. 13, Teatra Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj  se   na Kiulliano d» a ni. i»o«in> «mi, generalnega agenta v Tr*iu.
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva nživljaioec, zaprnei pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 'M kr.
I
Najnovejše spričalo.   "SjW !
Vaše blag rodje! Mno^o let uporabljam Vašo salicilno listno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspebom in priporočati ja moreni vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem Anton Slnuia, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti postnemu povzetju
lekarna „pri h a m o r o ft11 **
JUL. pl. TRHKOCZY-ja
v LJubljani, na Mestnem trgu it. 4-.
D^"* Vsakej v lekarni Truhoczy kupljenej originalnoj Miliciliiej ustuej vodi in salicilnemn zobnemu prašku so zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (703—1) ohraniti zobe in usta
COUIFEBEN-SPRTE
C
ne smel bi  manjkati  v  uobenej bolni* f Vil Ske| In olročjej sol»i:  on je desin-0l*HllTZMAkWt' • tekcijsko aredstvo veličnstnoga pristnog^ St"  —        ■  duha po gozdu in je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v sobah otročnic in pri epidemijah. — Ker ima liittnerjev coniferni sprit v sebi kot zdravilno snahe I balzamično smolnate   in eterično-olinate ! snovi vedno zelene BUireko v koncentro-\ vani obliki, ga vsi zdravniki priporočajo i pri plut niti in vratnih boleznih. Hittner-Jev couiferni sprit bc dobiva samo pri
JU11US81TTNER Apo^tltrmRticlKiiiD % li
P*Hp^wfJ{.liil. Bittner-ji, lekarji v Reicben&u, S|»..\v.
—"— in v spodaj navedenej zalogi.
Cena steklenici 80 kr., (i hteklenic velja 4 gld. Patentovani razpršilni aparat 1 gld. 80 kr. (706—1) Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Jl, lekarji.
z varstveno znamko I Patentovani razpršilni npa-
Pristen samo
rat ima ulito lir m o: ..Bittncr. Reichenau, N.-0e.M.
udatelj iu odgovorni urednik: Ivan /eleznikar
Lastnina m tisk -Nurouue Tiskarne".