-Naročujte-
Slovensko -amerikanski
KOLEDAR za I. 1902.
Cena 25 centov t do Sto vred.
GLAS MRO
List slovenskih delavcev v Ameriki.
StJO^r- 14=.
JSTersAT- TToiras:, 1.	n/v-aorLja 1902.
Morilca ušla.
v
Z njima tudi žena jetnicaija
Detektivi iu z»sledri, po hudem boju oba smrtno ranjena pripeljali v county jetnišnico.
Žena jetničarja ae m a ustrelila.
a a
Pittsburg, Pa , 30. jan. V smrt obsijana roparja in morilca Edw in John B ddle Rta dauea ijutra) ▼Al* iz tukajšnjih zaporov. Da se rešit* vefial, sta sklenila storiti vse, kar jima je bilo mogode iu b pomočjo druzih jetnikov, kteri so jima primsli jeklene pile in revol verje, posrečila ae jima je njihovB nakaoa potem, ko sta premagala tri pašnike in slednje zaprla v avojo ■obo.
S pitami sta prelagala železno droge na vratih in olorodna s re volverji sta prišla na hodnik. Zjn traj oh 4. uri poklioal je jed n bratov ključarja James McGearyja, da mu da zdravilo za želodec. Ključar je prinesel zdravila toda v istem trenotku, ga je napadel John Biddle, mu odvzel ključe in vrgel 16 čevlje? globoko na dvo rišče. Takoj na to sta odšla roparja po stopnicah navzdol in vstrelila ključarja Reyuoldsa, kteri jima je hotel preprečiti beg. Tretji ključar ae jima je moral udati, na kar sta vse tri ključarje (dva smrtno ranjena) zaprla v malo ječo. S pom Čjo ključev sta odšla v uradniško sobo, oblekla obleko zaprtih ključarjev in tako prišla neovirano na prosto.
Beguna so pogrešili de le zjutraj ob šesti uri, ko se je straža pro-menila. Zaprte ključarje so oprostili in odvedli v bolnico. Vea polici a xadeduje morilce, toda do* aedaj je bilo vse zaman.
Edward in John Biddle sta bila obsojena v smrt, ker sta umorila in oropala trgovca Tn. D. Kohneya in policaja Fitzgeralda.
Pittsburg, Pa , 31. jan. V smrt obsojena roparjain morilca Edward in J Biddle, ktera sta s pomočjo žene nadzornika zaporov ušla, ki jima je pri begu pomagala, so jih danes na begu policaji in deputyju vstre-lili- Z ubfglima morilcema bežala je tudi žeua nadzornika ScfTelja. B-gnui so se vozili na saneh, ko so jih d~putyji spoznali. Pričelo se je takoj običajno streljanje, kteremu ao beguni marljivo odgovarjali. Jedeu Biddlov je padel. Med bojem akuftala se je Soffdjeva usmrtiti.
EJward B ddie je bil smrtno vaojeu. Tudi deputy šerif Watson is Battler C mutyia je ranjen.
16 30 milj oddaljenega Coopers-tow »a, so danes brzojavili, da so videli beguue in nadzornikovo ženo in da jih zasledu ejo. V Coopers-tow uu eo roparji ukradli sani in se na ujih dalje odpeljali. Zasledo-va d «0 mislili, da se jim bodo lopovi bre« streljanja udali.
M d 4. in 5. uro prišli so beguni akozi vas Prospect v Butler County iu zavi.i pr< ti Newcastle Pike Road. Kouj je bil zmnčen in zasledovaloi ao jim bili vedno bližje.
Na č*lu zasledovalcem je bil šerif is Butler C Q'ltyja. Ou je namreč »vedel, da bodo prišli morilci skozi njegov county in je takoj ustanovil takozvauo zasledovalno možtvo, ker je bilo na vj^tje begunov razpisano «6000 uograde. Zasledovalci so bili oboroženi wiuchestrovkami. Za njimi so se vozili pittsburški policaji. B'guni so hoteli priti čez mejo v Ohio; ako bi se to zgodilo, bi jim penusylvanski šerifi ne mogli več alediti.
Pri griču Mouot Olnstnut ao Bjledali sani. Šerif jim ja aaklioal,
naj se vdajo, toda pozivu se niec odzvali in pričel se je boj.
Streljalo se je 30krat predno so postali bpgnni neškodljivi. Prvi je ustrelil Edward BiddieB ne da bi zadel. Potem so streljali šerifi in beguni zajedno ob kterej priliki je bil šerif 8winehart na roki ranjen Edward Biddle je padel ranjen iz sani in John, kteri je z lastnim truplom čuval gospo Scffel, padel je na brata. Konj s Soffeljevo je bežal dalje. Predno bo zamegli sani vstaviti, se je gospa Soffaljeva ustrelila v levo stran prsi, vendar pa ni nevarno ranjena.
Detektivi so se med tem oprezno bližali v snegu ležečima ranjenima bratoma.
Ko se je detektiv Roah približal Edward Biddle, hotel slednji še enkrat streljati na detektiva, vsled česar je Roach v drugič nanj streljati. Ša le potem sta morilca izjavila, da ae hočeta vdati. Zvezali so ju toraj na rokah in nogah ter ju položili y sani detektivov. Gospo 8offel so odpeljali v bolnico v But larju, dočim so brata zaprli v couu-ty zapore. Edward Biddle je smrtno ranjen, vsled česar so pozvali duhovna, da se spovč. Toda predno je sledni prišel, je Edward dejal detektivom : ,,Bil sem obtožeu radi mnozih hudodelstev in priznam, da bi jih zamogel mnogo izvršiti, kajti imel sem v to priložnost. Toda detektiva Fitzgeralda in prodajalca Kahneya nisva niti jaz, niti moj brat ustrelila. Gospa Soffel nama je pomagala pri begu. Oua je radi naju vse ostavila in radi tega sem jo branil a svojim živlenjem. Jaz je nisem ustrelil.
Njo sem jaz pregovoril, da nama pomaga, kajti ona je vedela, da sva nedolžna. Načrt za beg sem jaz izumil."
Med tem je prišel duhoven, toda vsled zgube krvi je begun zamogel le malo govoriti in je kmaio postal nezavesten.
Tudi gospa Soffaljeva je priznala, da je begunoma dala revolverje in jima pomagala pri begu, ker je bila prepričana, da sta nedolžna.
Nadzornika Soffalja so suspendirali; proti njemu se bode vršila preiskava. Ako bi ostal v službi, moral bi ivojo lastno soprogo nadzorovati.
Razun gospe Soffel, pomagala je begunoma tudi druga krasna ženska, soproga odličnega pittsbur-skega meščana. Ona je bila v Edward Biddleya zaljubljena. Ko je bil Edward v ječi, so ga vedno ženske obiskovale in mu prinašale cvetke.
Ko sta brata umorila Thomas D. Kahneya, spremljevali sta ju dve ženski: Jessie Boding in Jennie Seebers iz Milwaukee, WiB. Saebers je včeraj zginola iz Milwaukee in je uajbrie begunoma pomagala na begu.
Ko je Soffel danes tvedel, da so njegovo aoprogo vjeli, je dejal, da ga veseli, da bode kaznovana.
Pol milijona škode.
Norfolk, Va., 81. jan. V trgovskem delu mesta razsajal je velik požar. Goreti je pričelo danes zju traj ob 2. uri v poslopju Columbia na Granby ulici. Ogenj se je hitro razširjal in kmalu je bilo petnad stropno poslopja v plamenu. Več aodov whiskeya, kteri je bil shra njen v kleti, ae je razletelo, vsled česar se je prednja stena poslopja podrla, na kar se je vnel tudi so aednji Atlantic hotel in hiša Virginia Cluba. Gasilci so se zaman trudili, kajti v par urah bo bila tudi poslopja tvrdk Johnston China Co., Rettow A Clay in še štiri dru ga poslopja v plamenu.
Skoda anaia $500.000. Ponesrečil
ni nihče.
Iz delavskih krogov.
Zimska obrt.
Ker je v noči od 29. do 30. jan. v New Yorku zapadlo precej Bnega, najeli so pogodbeniki za čiščenje ulic 5000 delavcev, kteri odvažajo sneg. Pogodbenik John F. Maillie je dn9 30. jen. poslal na ulice nad sto strojev za odstranjenje snega. Vsaki stroj stori toliko dela kakor dvajset delavcev in zjntraj, ko se pričuo poslovne ure, bile so ulice v dolenjem msstu čiste, kakor da ni bilo snega. Delavci dobivajo po 20 centov na uro. Lopate morajo 'seboj prinesti.
Večjo plačo.
New Haven,.31. jan. Strojevodje in kurilci „New Haven Railroad Company" so sklenili zahtevati večjo plačo v znesku 3£ centa od milje. Kurilci naj dobe mesto $1.75 $2 na dan.
Povečanje plače.
Pittsburg, Pa., 31. jan. Tukajšnja ,D O. Cunmngham Glass Comp.' je svojim še ne izuft?nim delavcem povečala plačo za deBet odstotkov. Družba je Btorila to prostovoljno in neodvisno od ostalih v trustu zje-dinjenih tvrdk.
Ugodna prilika.
Boston, Mass., 31. jan. Kakor znano štrajkajo tukajšnji nakladal ci in vozniki. Ker bosi nečejo ugoditi zahtevam delavcev, pozvali so slednji newyorSki takozvani „mi-rovui odbor", da posreduje med obema strankama. V to Bvrho ao brzojavili Mark Hannu, da odpošlje v Brston mirovno komisijo, ktera naj izposlnje mir. Ako se jej to neposreči, štrajkalo bode 30.000 delavcev. — Hanna je odposlal takoj svojega tajnika Easleya v meBto Boston.
Delavski vodja v zapor.
Balleville, 111., 30. jan. Okrožni sodnik Schaefer je daneB obsodil tri del avce, kteri so pronzročili nedavno poulične izgrede. Delavski vodja Palmer je obsojen v dvomesečno ječo in plačilo tretjine sodnih stroškov, ostala dva delavca morata plačati kazen po $25 in sodne Btro-ške v znesku 8500.
Povečanje ali znižanje plače.
IndianapoliB, Lid., 30. jan. Dvesto posestnikov premogovih rovov in šeststo premogarjev pričelo je danes zborovati. Premogarji so predlagali 10 odstotno povečanje plače, na kar ao posestniki predlagali — 10 odstotno znižanje. Sejo so na to prekinili do jutri. Ker so štrajkarji pričeli nabirati zaklad za štrajk, pričakovati je, da nameravajo premogarji pričeti s štrajsom.
Posestniki premogovih rovov v skrbeh.
Iudianapolis'Ind., 31. jan. Posestniki premogovih rovov so pri skupnej Beji s premogarji naznanili, da v povečanje plače ne morejo privoliti, ker to pomen ja za nje ban kerot. Dobički so baje že sedaj tako majhni, da na povečanje plače niti misliti ni.
Štrajk pekov v Kansas City
Kansas City, Mo., 30. jan. Ker so se v neki parni pekarni branili posestniki vzeti v službo dva od slovljena voznika, pričeli so v tukaj šujih največjih pekarnah delavci štrajkati. Posestniki so pričeli že iskati skabe, ker b štrajkarji nečejo obravnavati. Posestniki bo voanike radi tega odslovili, ker sta pristo pila k jedva vstanovljeni uniji.
Princ Henrik in operno gledališče.
Thomas Hitchacok ima v new-yorSkem „Metropolitan" opernem gledališču najlepšo ložo, ktero so hotali „pristni Američani" dati nemškemu princu Henriku na razpolago. Toda Hitchcock se saveda da je dažavljan republike in je prošnjo sprejemnega odbora zavrnil ter utemeljil svoje postopanje sledeče : „Princ pride k nam kot navadni človek, in čemu naj ga prejmemo s častjo, kakor da bi bil on kaj več nego smo mi? V ostalem pa New Yjrk ni glavno mesto državljanov niti newyorške države. Princa naj kak posestnik lože povabi v gledišče — ali pa naj gre na galerijo. Kedo je opravičen mojo ložo brez mojega dovoljenja dati ..princu" na razpolago? Kot ame riški državljan sem v vsakem oiiru ,.princu" jednak, in na damačih tleh sem več nego on, ki ni niti državljan. Čemu naj mu toraj odstopim svoj prostor? Protestiram le radi tega, ker vsa zadeva, ki se tiče ,,princa" ni amerikantka."
Vedno več naseljencev.
Takozvano pomladno naseljevanje, ktero se prične običajno počet-kom marca, se je letos pričelo že koncem januvarija. S parnikom .»Philadelphia" prišlo je dne 30. jan. 600 potnikov medkrovja. Te-
Lopovska kronika.
Sicllijanski morilec.
Pred kakimi petimi leti vrnil so
Loto
Nesreče.
Nesreča na nadulični železnici.
Na postaji nadnlične železnice na
kom tega tedna prišlo bode s parni- demo": ljubosumni ljubimefraz
je Ciro Raineri, kteri je v New 189. ulici in 3. Ave. v New Yorku Yorku pri igranju obogatel, v svojo j povozil je dne 30. jan. vlak delavca rodno vas Marineo na Siciliji. On Christopherja Heinleina. Slednji je star nad 40 l«t, grd kakor noč in "	"
brutaluih obraznih potez. Ker je pa imel elegantno obleko in diamante, dal mu je zakonski par Aline svojo 151etno hčerko v zakon. Ona sicer moža ni ljubila, toda imel je denar in diamante — in želja njenih starišev je bilo njeno povelje. Raineri je prišel s svojo soprogo v N«w York in se nastanil v hiši štev. 238 na Elizabeth ulici Ker je bil skrajno ljubosumen, bilo je življenje mlade soprrge skoraj neznosno in se ni izboljšalo, ko je porodila sina, kteri je sedaj štiri leta star. Minoli teden zgubil je Raineri $600, kar ga je storilo tako nervoznim, da je postal še bolj ljubosumen. Vsled tega ga je ostavila soproga in odšla k svojej sestri na iztočuej 11. ulici Dne 31. jan. odšla ie v mesto in na ulici srečala Rainerija. Slednji jo je prisilil, da je odšla ž njim domov, kjer jo je z britvijo šestkrat ranil na glavi in utekel. Nesrečnico so prepeljali v bolnico. Kar je Raineri storil, je v Siciliji, Calabriji in Nap lju ,,mo
ki „Rhein" 1500 s „Phoenioijo" 960, s „Zeelandan'' 650, s "Patrici-jo" 1260 in s „Fiirst Bismarkom" 650 potnikov medkrovja.
Zapuščine v dobrodelne namene v letu 1901.
Darila in zapuščine, ktere so razne oaobe tekom minolega leta volil9 v dobrodelne namene v Zjed. državah, znašajo 8107,360,000. Največja svota do sedanjih letnih daril je znašala $62,275.000, tako, da lani darovani denar preseza prejš-na leta v dvojni meri. Od imenova ne svote je samo Carnegie podaril javnosti $31,000.000.
Carinski davek za avstrijski sladkor.
Washington, 30. jan. Urad državnega zaklada je danes določil visokost carine za sladkor, ki dode v tekočem letu prišel iz Avstrije v Zjed. države. Za 100 kg. sladkorja od 9.93 odstotkov plačati bode3.55 krone carine.
Predilna in tkalna obrt v severnej Carolini.
Raleigh, N. C., 31. jan. Z 1. januarjem t. 1. je bilo v North Carolini 384 predilnic in tkalnio z 1,964 163 predilnimi in 36 126 tkal-nimi stroji. V imenovanih tovarnah dela 44.544 delavcev in sicer 18171 možkih, 18 377 žensk in 7996 otrok pod 15 leti. Število v tovarnah zaposlenih otrok je vedno manjše.
Proti ponarejanju jedli.
Chicago, 111., 30. jan. Komisija za preiskovanje jedil marljivo zasleduje ponarejalce in prodajalce ponarejenih jedil. Danes je bilo 15 prodajalcev aretiranih, ker so prodajali ponarejeno šokolado in jesih.
Pokvarjene brzojavne naprave.
Louisville, Ky., 30. jan. Vsled snega so tukajšnje brzojavne naprave večinoma pokvarjene. Vlaki prihajajo prepozno in tudi poulični promet je selo oviran. Sadjerejci imajo veliko škodo. Več tovarn v Kentuckyju ne more poslovati, ker je dovoz blaga nemogoč.
Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni se izveatno na* FRANK SAK8ER 109 Greenwich BU New York.
mesarijo obraz svojih dragih, da jih vsled tega drugi možki puBti v miru.
Zopet „baron."
Dne 30. t. m. zaprli so v New Yorku belgijskega .barona1 Teodor de Woelmonta. Ker ni imel 82000, da bi dal sodišču varščino, moral je v zapor na Ludlow St. Ker je ,,baronu" pohajkovalo raznega evropejskega športa v obliki „pum-pa," bil je primoran kupčevati s krompirjem, kterega je prodajal za trgovca Adolfa Sermiusa. „Baron" je sicer prodal precej krompirja, ker je pa pozabil trgovcu odračuna-ti denar, bode par mesecev v zaporu jedel krompir.
Nadebudni deček.
Petnajstletni Gustav Danwitz je Ine 30. januarja v nekem muzeju na 14. ulici v New Yorku ukradel dve puški, tri revolverje iu strelji-vo. Ko so dečka aretirali, našli so pri njem ukradeno blago, toda kljub temu je trdovratno trdil, da ni bil v bližini muzeja.
Samomor v hotelu.
Dne 31. jan. zastrupil se je z ohloralhydratom nepoznani, kacih 35 let stari gost hotela Waverly na 8. Ave. v New Yorku. Razun zastavnega list«*, iz kterega je razvidno, da je v četrtek zastavil svojo uro, pri njem niso ničesar našli.
Roparski napad.
Dne 30. jan. napadel je neki lopov grocerja Daniela Nolana v Long Island City, L. I., ko Be je vračal iz trgovine domov. Lopov je vzel trgovcu ves denar, ga nevarno ranil in utekel.
Zažgali tovarno.
Tekom 29 mesecev bo nepoznani lopovi že v petič zažgali tovarno. J. K. Romine & sin v Orange, N. J. Dne 30. jan. zjutraj pričelo je goreti in požar je napravil več tisoč dolarjev škode. Ker je bila voda v cevth zamrznjena, bilo je gašenje le težavno. Druga tovsrna iste tvrdke zgorela je na dan, ko je umrl predsednik William MeKinley.
je z več drugimi delavci delal na progi. Prihajajočemu vlaku se ni mogel pravočano umakniti in tako je prišel pod kolesa. Bil j« na mestu mrtev.
Prišel domov, da umrje.
Pred hišo svojih starišdv št. 344 zapadna 38. ulica v New Yorku, zastrupil se je dne 31. jan. 251etni Jakob Hengstenburg. Sosedje pozvali so očeta mladeniča k svojemu umirajočemu sinu, in ko je slednji ugledal očeta je dejal: „Oče prišel
sem domov le radi tega, daumrjem" in potem je umrl. Samomorileo se je pred letom dui proti volji starišev oženil. Takrat je delal v očetovem restavrantu, toda radi ženitve ga je oče zapodil. Od onega časa nadalje ni mogel dobiti službe in .e je s karborlno kislino rešil žalostne )Sode.
Požar v Oswego.
Oswego, N. Y., 31. jan. Požar j« lanes uničil več hiš. Ker je razsajal silen veter, je bilo gašenje le težavno. Škoda preseza $150 000.
Potres na severozapadu.
Port T.wusend, Wash., 31. jan. V zapadiiem delu Jefferson county je bil včeraj potres. Indijanci so naznanili, da je bilo dlišati pod-xemsko bobnenje, komur je sledilo več sunkov. Kasneje se je dognalo, ' <ia se je podrl vrh neke gore v Olympic gorovju.
Parnik obtičal v pesku.
Philadelphia, Pa , 31. januarja. Tovorni parnik „S. W. Luckenbach" je na poti iz Charlestcna, S. C , v Philadelphijo pri Ben Davis Shoal v zalivu Delaware obtičal v pesku.
Dva parnika zamrznila.
Chicago, 111., 31. januarja. Parnika ,,Atlanta11 in ,,Iowa" z 200 potniki sta že od minole srede sa-mrznjena na michiganskem jezeru, poldrugo miljo daleč od brega v chicaški luki, ne da bi se zamogla ganiti z mesta. Od brega potnikora ne morejo poslati uikake pomoči, tfa parnikih je dovolj jedil.
Nezgoda na morju.
Angleški parnik „Cavour'" kteri ie prišel z mešanim tovorom is Rie ie Janeiro, je dne 31. jan. pri Long Beach, L. I., obtičal v pesku. Parnik ni poškodovan.
Uporni Indijanci.
L-jwiston, Idaho, 30. januarja. Več sto Nez-Perce Indijancev, kteri bivajo pri Lawai potoku, 15 milj od tukaj, preti z vstajo. Vsaki dan se vrše bojni plesi. Indijanci niso tadovoljni, ker je vlada odstranila tamošnjo ag-nturo.
Dolgovi mesta Chicago.
Chicago, 111., 30. jan. Mestni šolski svet je proračunil izdatke za šolske namene za leto 1902. na 86 344.201, toraj za milijon dolar-iev manj, nego v minolem letu. Ker v blagajni primanjkuje denarja, bodo vsi učitelji dobivali manjto plačo.
Howard Je krtv.
Frankfort, Ky., 30 jan. Pravda proti Jim Howardu, kteri je bil da najceneje in ; obdolžen radi aokrivde umora go-najlepše izde- i vernerja Goebelja, je danes končan. w 5 tuje zastave, Howard je bil spoznan krivim in znake (badges) in šerpe, slovenska obsojen v dosmrtno ječo. tvrdka: C. Bachman, 523 W. 18.' Porotniki so se posvetovali nad 8t, Chicago, III. Pififce po cenik dve ure. Zagovorniki Howarda
Našlo se je,
i* gm dobite zastonj.
(1 ag) bodo vložili proti obsodbi priaiv.
Iz Alaske.
Seatlle, Wash., 30. jan. Ekape-dicija, ktero je odposlala „Trana-Alaska Co." k Yukonu, Alaska, da napravi pot med Yukonom in Cape Nome, je napravila poštno pot od Yukona do Iliamana Lake, tako da je zveza a Cape Nome tudi po zimi mogoča. Vsakih 30 milj dale« je jedna goatilna, tako, da je poto« vanje tudi po simi mogoče.
»»
f Katcrad knutrr 13, 1902, a« second-class «*H«r, P«srOAač at New V*rk, N. Y., Act •f Ooa^cmm at March 3d, 1S79.
,Glas Naroda".
btat slovenskih delavcev v Ameriki, fedajatelj in urednik:	Published by:
FR. SAKSEK, Greenwich Street,	New York, City.
L4a L:to vetja list ta Ameriko.........$3-—»
1* pol leta......................... 1-5°.
Za Evropo za yse leto..........gld. 7-5°.
„ pol leta..........gld. 3-75.
,, ,, „ četrt leta......... gld. 1.80.
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
.Glas Naroda'
izhaja vsak in soboto.
torek, četrtek
„GLAS NARODA"
(,,Voick or TBI Peow.k44) Will be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.
Subscription yearly $3.
Advertisements ou agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plače 30 centov.
Dopisi bre/ podpisa in osobnosti se ne na tisnejo.
Denar naj se blag- 'vnli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. «La se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da kitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredi""	v;
„GLAS NARODA",
109 Greenwich Street,	New York, City.
pm~ Telefon 3795 Cortlandt. **I3j
Kanalizacija.
Šestindvajset zenatorjev xapad cih držav ae je zjedinilo iu sklenilo, d* ne bodo glasovali za regulacijo rek iu pristani66, ako vlada isto iatno ue privoli veftje svote v svrho kanalizacije zap&dujega pustiujske-ga osemlja.
O stvari zameremo smatrati, ds j« resnična, čeravno je Število sena torjev mogoče pretirano. Predlog o regulaciji rek in priatani&č je namreč oni nevsahljivi vir, iz kteregu dobivajo člani kongresa lepe svott denarja. Prav za prav ne dobivajo oni sami detični denar, temveč ,,njihove'* pokrajine in države. Vrednost tega ali onega ljudskega saatopnika se pri nas itak le po tem ceni, kaj in koliko pridobi on za svoje „bose" — kar je z ozirom na koriati bogatinov glavni pogoj in neprecenljiva vrednost. - . Pri razpolaganju z javnim imetjem pa vedno večina odloča in aoenda v republiki nimamo sena torja, ki bi glasoval za predlog, kteri bi mu ne donaial prihodkov.
Tako je nastalo ono, kar imenujemo v ameriftko-političnem jeziku ,,Log rolling"; — ,,Log" je nam-rač deblo ali jedro predloga one veebine, ktera je sama po sebi pa« motna, ktera se pa toliko časa raz-motriva („rolling'*), da zadobi tako obliko, da je večina ljudstva potrdi.
Oni, kteri ne umojo predlogu ali „Logu" dati tako obliko, oziroma ooi, kterim njihovi nasprotniki preprečijo to storiti, kriče o korup-eiji in „pullu", med tem ko mora predsednik, ki mora vpo&tevati želje obeh strank, take predloge zavreči in — vsa divota je končaua.
Kongres Zjedinjenih držav je za regulacijo rek in pristanišč izdal že na milijone dolarjev, kar moramo odobravati, v kolikor dotični denar senatorji iu drugi politikarji niso med seboj razdelili. Bret delitve pa pri nas ni ničesar mogoče opraviti in razun tega je tudi razdelitev v to avrho določenih državnih prispevkov naravno nemogoča, kajti vlada ne more za reke in pristanišča v Nebraaki toliko privoliti, kakor za isto atvar v druzih obmorskih državah. Na ta način imamo vse polno držav, ktere tozadevno podporo le ▼ obliki malih syot dobč. Vsled tega zahtevajo sedaj omenjeni senatorji način, po kterem bi dobile njihove države iste svote, kakor estale države, in bad radi tega jim je kanalizacija pustinjskih pokrajin dobrodošla.
Iz političnega stališča ultimatu-na a šestindvajsetih senatorjev nihče ne more ugovarjati. Iz stališča narodnega gospodarstva je kanalizacija pustinje podjetje, kterega gotovo vsakdo radostno pozdravlja. Nasprotniki predloga svojo opozicijo a pomanjkanjem denarja v državnej blagajni ne morejo ukre-piti, kajti denarja je na razpolago kakor kamenja. Pač pa navajajo nasprotniki predloga v opravičeojp svoja opozicije dejstvo, da bodo valad kanalizacije nastala nova rodovitna samljiiča vpljivala in po 1
manjšala vrednost sedanjih v za-sebnej lasti se nahajajočih zemljišč. Oni farmerji, ki so že dobili zemljišča od države, s predlogom niso zadovoljni in ne žele, da tudi kedo drugi dobi državno zemljišče. Opozicija ni toraj nič druzega, kakor pojava farmerske sebičnosti, kajti farmerjem vrednost zemljišč še vedno prepočasi napreduje in b&š vsled tega bi radi povečanje poljedelskih zemljišč preprečili.
Z njihovimi željami se pa koristi brezposestnoga ljudstva ne za-cnorejo strinjati. V d kanalizacije postala bode nad 70 milijonov oral velika pokrajina rt d vitna, kajti Is «a toliko pokrajino z d atuje voda. Foda s pomočjo ar. nih vodnja *ov bodo še nadaljne milijoue oral pustinje spremenili v rodovitna tla, in ko bodo na sedanji pustinji laataie naselbiue in gozdi, bode čudi v onih pokrajinah pričelo d->-ž^vati. Ostanemo toraj pri 70 mi ijonih oral. Na pot cral velikem, rodovitnem in obrl 1 • am zemljišču a moro živeti v^ j«, obitelj. Na 70 nilijonov oralih živeti zamore to--aj 14 milijonov rodbin, tako da smelo lahko trdimo, da lahko tam, kjer danes niti trava, uiti mohovje ne vspeva, lahko živi nad 20 milijonov ljudi.
Osobito je pa stvar za delavoe zanimiva. Vsakdo vč, da človeka v starosti petdesetih let dandanaš-lji nihče več ne vzame v službo, ker je „prestar". Dotičnik je mogoče še krnpek in izkušen mož, teda na izbero je bosom mladih ljudi in mladega vsakdo rad vzame v slu žbo. Star človek pa tudi v resnici ne more delati po ameriškem nači iu, čeravno je za delo še sposoben. Vendar bi pa taki ljudje na pet oralov velikem zemljišču zamogli krasno preživeti zadnja leta svojega Življenja. Pridelovali bi zelenjad, sadje in se pečali a kokošjerejo itd.: pri tem bi seveda ne postali bogati, toda živeli bi brez skrbi za bodočnost. Država naj potom kanalizacije pridobljenih zemljišč ne proda, temveč naj jih da le v dosmrtni najem ostarelim ljudem. Na ta način bi dobili v našej republiki za ostarele sodržavljane pokojninski zaklad, kakoršnega ne premore niti jedna evxopejska država in nihče bi ne mogel očitati, da javnost podpira ostarele ljudi.
Naravno je, da bi vsi stari ljude ne šli v novi ,,buen retiro", kajti
merjamo z onim predidočega leta, vidimo, da dohodki neprestano rastejo. Skupni letni dohodki po vojnem davku znašajo 109 milijonov dolarjev, oziroma po odbitku znižanja za $40,000 000, približnih 669,000.000.
V državnem zakladu imamo 174 milijonov dolarjev na razpolago. Gotovina se tekom poslovnega leta najbrže ne bede pomnožila, kajti preostauek se bode porabil v svrho nakupa raznih bondov po državnem zakladu. Tajnik državnega zaklada poroča, da bode letošnji preostanek presezal svoto .$100,000.000." Ker je toraj iz ravnokar navedenih dejstev razvidno, da je finaučno stanje re» publike skrajno ugodno, Bmatra odbor umestnim tudi ostanek vojnega davka v znesku letnih 68 milijonov dolirjev, in davek na Čaj v znesku letnih $9,000 000 popolnoma odpraviti. Kljub odpravku tega davka bode znašal letni preostanek še vedno $23,000.000.
Davek na čaj bode vlada še le koncem tekočega poslovnega leta odpravila, da tako trgovci svojo sedanjo obdačuoTsalogo Čaja po se-danjej ceni prodajo."
Tekom seje so demokratje skušali predlog razveljaviti.
mnogim obiteljske razmere v to ne pripuščajo, toda niti malo ne dvomimo, da bi na milijone ljudi radostno pozdravilo tak konec svojega življenja.
Ako se toraj tudi prt nas prične x agitacijo za splošno pokojnino, naj odložilni faktorji nikari ne zamude izredne priložnosti, s pomočjo ktere lahko preskrbe pokojnino onim, kteri sioer še lahko delajo, ki pa ne morejo korakati zajedno s zahtevami ameriške obrti.
Znižanje davkov.
Senatov odbor za odpravo vojnega davka je sklenil pri seji dne 30. januarja t. 1. vladi predlagati popolno odpravo vojnega davka in predsednik odbora je že dobil nalog, da izdela dotični predlog. Po končanej seji je predsednik Payne izdal sledečo izjavo:
,,Republikanski člani odbora so vprašanje gledč znižanja, oziroma dprave vojnega davka že večkrat zborovali, ker smo pa morali pričakovati poročila komisarja domačih davkov, dosedaj zadeve ni bilo mogote končati. Iz imenovanega poročila o domačih davkih, ktero obseza dohodke prvih šestih mese-cjv z dnem 31. decembrom končanega poslovnega leta, dobili smo potrebne podatke.
Iz sltdnjih je razvidno, da je z ip.šalo znižanje davkov v imeno-vanej šostmesečnej dobi 20,063.000 dolarjev, kar je v popolnem S3 glasju s takratnim predlogom kt»ri je priporočal znižanje davka za svoto letnih 40 milijonov dolarjev. J sto poročilo pa tudi nazna nja, da so v kasnejših šestih mesecih nabrali 34 milijonov dolarje, vojnega davka. Ako toraj na pod lag: slednjefmenovanih dob^dk--'*-računamo oeloletni dohodek v zne aku 68 milijonov dolarjev in pri-
Dopisi.
Vojna sud Boerci in Anglijo,
Mirovne ponudbe.
Haag, 30. jan. Sedaj se je zvedelo, da je nizozemski ministerski pregpdnik dr. Kuyper še le potem stavil angleškej vladi mirovneprtd loge, ko se je zagotovil, da se bode slednja povoljno odzvala. V ostalem je pa tozadevno postopal sporazumno z ostalimi evropejskimi državami in je pričakovati, da bode njegov trud vspešen.
London, 30. jan. Odgovor na nizozemski predlog prišel bode jutri v Haag.
Washington, 30. jan. Xizozem ska vlada je naprosila tudi Zjed države, naj se pridružijo k skupne mu delovanju za mir med Boerci iu Angleži. O zadevi so se danes posvetovali tajnik Hay in več de plomatov. Predlogov ni nihče stavil.
London, 31. jan. Kitchener poroča, da se je dne 28. jan. vršil pri Abraham's Kraal, blizo Kolfy-fontein, Oranje, boj med Boerci in vojaštvom polkovnika L. E. Du Moulina. Osem vojakov je bilo usmrtenih, sedem ranjenih.
Berolin, 31. jan. Angleško vojno ministerstvo naročilo je v Nemčiji nakup 10.000 konj za južno Afriko
Za De Wetom.
London, 1. febr. Iz Ladysmitha se poroča londonskim ,Daily News,' da zasleduje boerskega vodja Weta 23 oddelkov angleškega vojaštva. „Delovanje" Angležev v južni Afriki je v novejšem času izvanred no, kajti Anglija žjli na ta način vojsko končati. Imenovani list trdi, da je vjetje boerskega vodje De Weta in vničenje njihovih čet vsaki dan paičakovati- Tcda bedi se temu kakorkoli, znano je, da bo Boerci, kterim bo be pridružili vojaki iz Kapske kolonije, še ^vedno mnogoštevilni. Iz Cape Tovna se poroča, da nameravajo Angleži prirediti splošni napad na Boerce na severoiztoku. Slednji so tudi na to pripravljeni in so v to svrho pripravili v deželi Bushmnov nepregledne množine žita. Dežela je za bojevanje skrajno ugodna in v njej zamorejo Boerci ie več let Angležem kljubovati.
London, 1. febr. Anglija je ponudbo nizozemske vlade glede posredovanja odklonila, kar je nizozemsko vlado neljubo iznenadilo
Vojni stroški v minolem letu znašali so 61,070.000 funtov šter-linga. Z dnem 1. januvarija bilo je v južnej Afriki 237.000 angleških vojakov.
Nesrečna ekspedicija.
Maaila, 30. jan. Ekspedicija proti vstašem na Samaru ni tako sreč uo vspela, kakor je zagotavljal gp-n»>ral Waller.
Filipinci so na potu iz T unacga v Rasey Američane v*dno zasledovali. S-dem vojakov ja bilo ranjenih, deset sa jih pogreša.
Iz New Yorka, 30 jan
vstro-ogrska dobrodelna
družba v New Yorku. Vsakdo, kteri je prišel v to deželo ne da bi imel tu sorodnike, prijatelje ali znance, ve povedati kako slabo Be mu je godilo, predno se mu je posrečilo dobiti stalno in primemo delo. Nevešč tukajšnjega jezika, nepoznan s tukajšnjimi razmerami, padel je večinoma v roke brezvestnih židovskih agentov, kte-rih glavna skrb je bila, ga z različnimi lokavimi pretvezami do zadnjega centa opehariti. Potem se je slaba gedila neskušenim dekletom, ktere so bile v muogih slučajih na milost in nemilost prodar® posest nikom javnih, nenravnih hiš, kjer so telesno in duševno propale. Zastopniki raznih nartdjv in držav uvideli so nujno potrebo, da se aoora v tem oziru kaj storiti, da se takemu ničvrednemu počenjaniu v okom pride.
Eden izmed prvih, ki so začeli to zadevo resno razmotrivati, bil je bivši avstrijski generalni konzul v New Yorku vitez Frank Stockings. Njegovemu neumornemu prizadevanju posrečilo se je ne samo ustanoviti avstro-sgrsko dobrodelne družbo, temveč za isto izpoBlovati pri avstro-ovrskej vladi letno podporo v znesku $2000.
Blagi namen te družbe, ktfre ud zamore postati vsak pošten, tu naseljen Avstriianec ali Oger, kteri se zaveže plačati $5 letne pristojbine je: podpirati avstro-ogrske priseljence in varovati koristi ne gled£ na narodnost, politiko ali versko izpoved. Dražba je vatla v najem hišo, v kteri dobivajo priseljenci za primeroma mali denar tečno hrano in prenočišče. Ubožni priseljenci dobijo v mnogih slnčajih stanovanje in hrano zastonj. Razun tega se jim preskrbijo tam službe ter se pouče o amerikanakih razmerah. Zastopnik družbe gleda tudi na Ellis Island na to, da se ne pošiljajo priseljenci po krivici v Evropo nazaj, temuč, da se vsaki slučaj do dobrega preišče itd.
Če tudi se mora priznati, da stori ta družba za avstro-ogrske pri seljence mnogo dobrega in koristnega, vendar ni ta za naa Slovence Se pravega pomena. Odkar obBtoji ,,Glas Naroda", seje isti še vsekdar krepko potegoval za koristi prisede nih Slovencev. Iz lastne skušnje lahko potrdim, da se urednik „Glas Naroda1' ni bal truda, ne stroškov, ue zamude časa kadar se je šlo za osvoboditev došlih Slovencev iz Ellis Islanda. Opomniti moram tudi, da so mu bili to navadno nepoznani Slovenci, tako da odpade tu tudi najmanjš: sum kake do-bičkaželjuosti.
Zahvale za ta svoj trud v mnogih slučajih ni imel nobene, pač pa je žel za to večkra- plačilo sveta — ehvaležnost.	Podgorjanec.
Lorain, Ohio, 27. jan.
Za bolnega rojaka Frank Zaletu smo dosedaj nabrali $28.15, in so darovali: Fr. Krištof, Mike Uršič, John Skraba, Jos. Augustinčič, Jos Medoli, Mat. Simšič, Frank Zore. Jurij Krašovic, JoBtp Smrajc in Anton Kerlin, po $ 1; Luka Udovich, John Svet, Lovrenc Bombač, George Višniak, Peter GvaniČ, Frank Fertalij, Josip B^ertalij, Anton Bombač, Štef. Gerbek, Andrej Po-nikvar, Ana Justin, John činkole, Josip Mraruor, Josip čampalij, John Šnajdar, R9v. Frank Kerže, Math. Kramar in John Bombač po oO centov; Mike Drugar, Anton Bombač, Anton Rohotina, Frank Centa, Tomo Cos, Stana Mikan, Ivan Radma', Tomo Kcbašič, Frank Zenik, Frank Škerbec, John Gregorič, Anton Grum, Anton Lonček, Matija Mcdic, Frank Ambro-žič, John Piškur, Anton L9nček, Janez Tomažič, Anton Skraba, Frank Platuar, M haol Kranc, Fr Lenarčič; Fr. Justin, J hn Gams, Job. Kirmčič, Matija Viaic, Gašper Corčel, Jos p Vidmar, Andrej He nigman in Mi^e Koščak po 25 ct ; Peter Rohoti' a 20 centovT Anton Bevčar, Fred Krai, Michael Čampa. Fr. Rubeaa po 15 c-_ ; Josip MikoŠ, JakobMolin, Martin Gunjala, J. hn Sagana, Anton Logar, Fr. Lustik, Frank Juatin, Janes Forkaš po 10 ct. ; Antonija Udovifi 5 ct.
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo1
sv. Barbare ^
v Forest City, - - - Pennsylvania?
ODBORNIKI:
Johk Drašleb, predaednik;	John Telban, I. tajnik;
Alojz Kres, podpredsednik ;	Anton Trelc, II. tajnik;
Martin Muhič, blagajnik.	"
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Jožef Zalar, Jožef Bucenel, John Žigon, Jakob TerčekJ
Dopiai naj se pošiljajo L tajniku: J. Telban, Box 607, Foreat City, Pft. Glasilo ,,GLAS NARODA<4.
U /J I Sparta, Minn. 26. jan.
Ker vedno dokaj marljivo čitamo nam priljubljeni list„GlaaNarc da", kteri prvi don^ša vesti iz rasnih strani Bveta, tako imo tudi is njega zvedeli žalostno vest o smrti nam vedno priljubljenega župnika, čaBt gospod JcBip Voglarja v Sodražici. Tukaj uas biva več Sodražanov in izrekamo našo odkritosrčno sožalje o britki igubi našega nekdanjega dušnega pastirja ; predobro vemo, da je naša domača župnija sguhila tako čislanega in preljubljeuega moža, kterega ne bode>kmalu nadomestiti, posebno v Bedanjih viharnih dnevih na Kranjskem. Dal Bog, da bi naša rojstva župnija dobila vrednega mu naslednika in tako v slepej slogi i bodoče živela!
Ivan Podgorski.
Crockett, Cal , 20. jan
Rojakom po širnej Ameriki in v starej domovini namanjam, da smo dne 12 t. m. obhajali ženitvo-vanje našega rojaka Matija Rogina, ki je objednem tudi tajnik našega podpornega društva sv.-Jožefa štev. 14, z gospodično Katarino Žagar, obadoma izDragatudapri Črnomlju na Doleujskem. Na ženitvovanju, ktero ee je vršilo v Ban Francisco na Freelom St. štev. 31, Be nas je zbralo veliko število rojakov, prijateljev in znancev ter bili smo vsi prav židane volje; ob 2. uri po polunoči smo se pa razšli vošeč novo poroče nima lahko noč in obilo sreče v zakonu. Pozabiti pa ne smem, da nas, ki Brno došli iz Orocketta, ni hotel zvečer vlak počakati in Bmo se tako še le v ponedeljek domu podali.
Naše podporno društvo av. Jožefa štev. 14, Crockett, Cal., je imelo svoj letni občni zbor in je bil todi račun predložen, a kterim smo bili vsi navzoči zadovoljni; nadalje je bil izvoljen novi odbor za leto 1802 in slcur gg. : Jurij Biial, predsednikom ; Matija Baznik, podpredsednikom; Matija Rogina, I. tajnikotr; Pr-ter Lovrin, II. tajnikom; Frank Velikonja, blagajnikom; Marko Dregovan, zastopnikom; v gOBpto-larski odbor: John Lavrin, Lovrenc Zupan, Jurij Lovše in Anton Križe.
O delu tukaj pri nas nemam kaj posebno dobrega sporočati; tukajš nja tovarna za tladkor sedaj ne ii-deluje sladkorja kakor tudi ne več druzih te vrste, ker surovega št lružba ni dobila. Vendar pa del* Se precej ljudi v tej tovarni, kei stroji morajo biti očiščeni in popravljeni in delajo le po devet ur na dan. V livarni (smelting) dela precejšnje število naših rojakov in sobratov Poljakov in imajo stalno delo.
O vremenu imam povedati, da smo dosedaj imeli suho zimo in mrzel veter je bril, tudi jo slanca padla na californijske travnike, ae-/eda tudi na Btrehe; po dvomesečnem prenehanju dežja, je v soboto dne 18 jauuvarija in daneB 20. jan zopet mirno deževalo in namakalo suho zemljo, kar ob tem času vso deželo veseli, posebno pa farmerje.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam rojake po širnej Ameriki, posebno moje sobrate pri Jugoalov. fratol. Jednoti, kterej prav srčno iilim, da bi kmalu štela2000 udov; hratje, le aložno naprej! Tehi dragi mi ,,Glaa Naroda" pa želim veliko naročnikov in predplačnikov, po-s -bno s- daj, ko nam donašaš toliko novosti in zanimivosti po trikrat
teden.	Jurij B?ž*l
Naravnostna črta med
ST. LOUIS in PUEBLO
znana kot
COLORADO KRATKA ČRTA.
Izborna postrežba in hitra vožnja.
Vsak dan vozita po dva vlaka. Prodaja vožne listke za izlete. Natančneja pojasnila so dobiti pri:
W. E. HOYT,
Gcu. Eastern Pas«. Agt, 361 B'way, New York
WM. HOGG,
Pa;»s. & Ticket Agent, Pueblo, Colo
H. C. TOWNS END,
Passenger & Ticket Agent, bt. L.ou:s, Mo.
•M-I-M-I-I i I i I I' v -r-W-
■M-M-M-I-
Koledar
na prodaj nastopni rojaki:. VIDMAR, 1186 St. Clair
imajo
JAKOB
St., Cleveland, Ohio.
MATH. KOMP, 1003 Main St., La Salle, 111.
JOSIP SCHARABON, Ely, Minn.
STARAŠINIČ in KOFALT, 247 6. Front St., Steelton, Pa.
M. J. KRAKER, Anaconda, Mont.
GRAHEK & SUNICH, 431 7th St., Calumet, Mich.
MAT. GRAHEK, Oor. Santa F6 & Mesa Ave., Pueblo, Colo
■I'M l i I I 1 I I I I I 1 I M I I I I 1 M h
Svoji k svojim 1
Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blago* volijo obiskati moj
v kterem to&im vedno svežo pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fina ■modke.
Naznanjam tudi, da počiljam denarje v staro domovino po nizkqj oem in sem v sveži t g. Fr. Sakser-jem. 8 apodtovanjem
Martin Verzuh.
Greeted Butte, OoW
TIKET
za brzoparnik dobiS za ktero družbo ho£eš najceneje in bodeš najso-Hdneje postrežen pri Fr. Saksbrju, 109 Greenwich Str., New York, zato naj te vsak Slovenec na njega obrne.
Kretanje parnlkov.
V New York dospeli i ,,Oceanic" 30. januarja iz Liverpoola t 424
potniki.
,Nord Amerika" 30. jan. it Genove 9 587
potniki.
Doiped i ■ s » 4 o 1
,, Kensington" iz Antwerpen<». ..Khein** iz Bremena. ,,Phoenicia" ii Hamburga. ..L'Aquitaine" ii Havre. ,,St. Louis" iz Southampton*. ..Statendam" iz Rotterdama. ,,Aller" iz Genove. ,,Zeeland" iz Antwerpena. ,,Saxonia" iz Liverpoola.
O d p 1 j u 1 i ■ 01
,,La Champagne" 30. jan. v Havre. ,,Lucania" i. feb. v Liverpool. ,,Pretoria" I. febr. v Hamburg. ,, Amsterdam" i. februarja v Rotterdam-. ,,Anchoria" 1. februarja y Glasgow. ,,Umbria",i. februarja v Liverpool.
Od pl j ali b o d o 1
„Oceanic" 5. februarja v Liverpool. ,.Kensington" 5. februarja v Antwerpen. ,,St. Louis" 5. februarja v Southampton. „L'Aquitaine" 6. feb. v Havre. ,,Rhein" 6. februarja v Bremen. ,,Aller" 8. februarja v Genovo.
Phoenicia" 8. febr. v Hamburg. ,,Saxonia" 8. febr. v Liverpool. Statendam" 8. februarja v Rotterdam.
__

_
_______
a

ill
Jugoslovanska Katoliška Jednota. || t
tet
m
Inkorporirana dne 24. jauuvarija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v EIfY, MINNESOTA.
URADNIKI :
Predsednik: Johs Habjah, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: John Globokjlr, Box 371, Ely, Minn.;
I.	tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ;
II.	,, John LovSin, Box 291, Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Govžk, Box 106, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI:
Ivan Pajuž, Box 278, Ely, Minn.;
Mike Zu*ift, 481 -7th St., Catnmet, Mich.;
Josip Gobišek, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR:
John KebžiŠnik, predsednik, Box 138, Federal, Pa. John Germ 1103 Cherry Alt»-y, Braddock, Pa. Frank Vlahovič, 1202 S. 13th St., Omaha, Nebr.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J o e A g n i 6 B t 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne poSiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, iily, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Evropejsfce in droge vesti.
Cetinje, Črna Gora, 30. jan. Vs kar je poročalo budimp^štausko ča aopiaje o dvob ju med priDCom Da nilom in Mirkom črnogorskim, j navadna laž
Badimpešta, 30. jan. Danea s< se vršile velike delavske demonstracije. Nad deaettisoč delavce« je nipadlo državuosborsko palačo, da tako vkrepč predlog poslat c» Wayaoi yija. Delavci so pobili okn>-na parlamentu in prisilili, da sej-seja zaključila. Končno je posre dovala policija; 86 ranjencev ao odpeljali v bolnice.
Berolin, 30 jan. Kljub opozi oije sprejel je danes oarinarski odbor prtdlog, da se morajo pri uvr>zu carini podvrženega blaga pokazat izvirne listine.
Paris, 80. jan. ,,Gaulois" objavlja, da namerava predsednik Loubet takoj po volitvah obiakati cara v Petrograda.
Paris, 30. jan. Ch. M. Schwab, predsednik ameriškega truata za jeklo, prišel je danes semkaj is Beroliua. Za časa njegovega biva nja na Dunaju se je poročalo, da je nameraval pridobiti avstrijsko jekleno obrt pod trustovo kontrolo. Ojisniškim poročevalcem je naznanil, da j<4 to neresnično, ker v Evropi ni potoval za poslom Dne 18. februarja odp tuje Schwab a parnikom ,,St. Paul 4 v N w York Panama, Colombia, 33 januv* rija. Vladine t'pui^arke ,,B ya ca," , Cbucu'to*' in , Geu^ra' ■Campo'- dohile to vfterai xv^« r 10 pet nalog, da odp'ujpj i na prosto morje ter izpos'ui«io d» ti ko z voj* 4tv^m genera'a Ca*tr > ki tabori u« pob t^ku Ainero.
Mnd vit d nim in vstaškim bro-dovjetn b d« prišlo naibrže do bit ke r>ri V guala.
L^nd >ii 81 ianuarja. V kanalu rass«ja vihar več ladij je p< nesre čilo. Parnik ,,Sur te * seje na potu if Lo idona v H-»mburg najbrž potopil, ker inaČH hi m>>ral že pr d par d pvi priti na mesto Na njem j« bil 20 *n<m*rjev
Haag, Nizozemsko, 31 ian. Princ H nnk, soprog kraljice Viljemine je odp 'tov I v Nemčijo in aploAnoat zatrjuje: , Henrik je odšel in se ne bode več vrnil." Ljudstvo je pre-pričauo, da je ločitev zakona neizogibna
\okohsma, Japonska. 31. jan. Dne 23 t. m odšlo je 210 vojakov na zimsko vajo. Razun jednega desetnika, kterega ao minoli ponedeljek našli, ni o vojakih ne duha ne sluha. Desetnik je naznanil, da ao vojaki zgrešili pot in dne 25. jan. ao je 139 vojakov zmrznilo, dočim ao se oatali razdelili v male oddelke in odšli na vse strani.
SLOVENSKA
Pratika
za leto 1902
je dobiti po 10 centov komad, kar-tonirane po 15 centov. Rasprodajal-cem jo damo 100 komadov za $6, toda imajo sami plačati ekapreane atroike.
„9LAS NARODA",
Drobnosti.
Gg. naročnike, kteri za tekoče leto niso doposlali nič naročnine, ali so še kaj na dolgu zaminolo leto, uljudno prosimo, da bi isto kmalu doposlali. Vsakdo dobro vč, da trikratna izdaja lista obilo novcev velja; zadovoljni smo, ako se nam za štiri mesece $i (en dolar) do-pošlje. Dalje naznanjamo, da imamo še lepo število Koledarjev v zalogi, kteri velja 25 ct.
Upravništvo. * *
*
Za bolnega rojaka Frank Zaletel «0 darovali in nam doposlali: Ježe Sajo, John Ožigan, John Rus Marko Janžekovič, Martin Mlinar in Jrhn Vukšinič po 50 centov, skupaj $3.
* * •
Poaknšen samomor. Izidor Weiss kn,igovodja pri Mojzesu Neuwirthu na Dunajski cesti štev. 4, v Ljub-liani, stanujoč Pred škcfljo 6t. 20 je skočil 17 jan. ob ^8. uri zjutraj na železniškem prelazu v Hradec-k"ga vasi pred osobni vlak in ga je stroj podrl in kakih 6 metrov rinil pred seboj naprej, potem pa ga vrg»l v stran. Vlak se je na to ustavil, in ao železniški uslužbenci prenesli Weissa s tira na travo, kjer j« ležal, dokler ni prišol zdravnik in ga za silo obvezal. Poškodbe 'ma na glavi, na rokah in životu. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v ležalno b< luico. V pismu je na-«1 a-iil. da ae je hotel usmrtiti, ker h čez svoje razmere živel, in ker je ne zdravljivo bolan. Govori se, da »e svojemu g ispodarju ponevaril denar. Poškodbe samomorilčeve •o sicer nevarne, a je upanje, da se
3a ohrani pri življenju. -* • *
Tatvina v žapniščn. 17. jan. '.večer med pol tt. in 9 uro se je utihotapil tat v pisarno prof. teol. dr. Ant. Zupančiča pri stolni cerkvi v Ljubljani in je ukradel 18 zlatov po 20 kro.i, sa okoli 1C0 kron srebrnega dinarja in za kak'h 90-100 cron petakov in deBetakov. Tat je že pred izvršeno tatvino hodil po župniščn in so ga ljudje videli. Prišel je tudi v pisarno vprašat po nekem gospodu in se je potem skril v aobo pred pisarno, in se dal v sobo zakleniti. Ko je potem dr. Zupančič odišel ia pisarne, je šel tat iz predsobe v pisarno in se notri zaklenil. Po naključbi je prišla kuharica v piaarno nekaj iskat in je našla piaarno aaklenjeno, kar ni bilo v navadi. Na ropot je tat na-gloma odprl vrata in planil mimo kuharice na prosto in tako odnesel pete. Polioija je na nogah, da aledi tatu, ki je brez dvoma identičen z onim, ki je pred nedavnem izvršil
tatvino v šk.fijski pisarni. • • •
V pročtiji v Tinjn na Koroškem
je bilo sadnji čas proštu Serajniku ukradenih ^400 K. Izkazalo se je, da je tatvino isvrftii učiteljski kandidat Michael Stola, pri katerem a? naili vetrihe in ki je avoje dejanje tadi priznal.
Požari. D -e 12. jan. je gorelo pri posestniku Iranu Cerarju na Gori v kamniškem okraju. Škode je 3000 K, zavarovan je pa bilCerar za 8000 K. lati dan je gorelo pri Urši Ložarjevi v PirS^vem v istem kraju Šk«_do je 1000 kron. Po pestnica je bila Bicer zavarovana, a zavarovalna pogodba je postala ne veljavna, ker niBO bile plačane premije. Sodi se, daje bil požar nalašč zaneten.
• * *
Zmrznil je 13 jan. pri St Jurju
nad Kranjem hlapec Josip Blaž, ki se je bil v Št. Jurju napil in potem
obležal na poti.
* • *
Samomor v bolnici- Lastnik panorame Fran Hi nek iz Mokronoga se je v bolnici v Ormožu zastrupil, bržčas, ker je spoznal, da je nje-
go a bolezen neozdravljiva. * •
»
Ljnbavna tragedija v Trstu. 16.
jan. se je zgodil v Trstu umor Bivši gledališki igralec Tomaž Mar-tucci je zaklal svojo izvoljenko, ker mu je ta dala slovo. Martucci se je v času, ko je bil v Trstu angažiran, seznanil z neko Ofelijo Komar. Mati tega dekleta seje tej 1 ubezni zoperstavljala, a brez uspeha. Ne« c?ga dne sta Matucci in Ofelija pobegnila, na kar se je mati vdala in privol.la, da se zaljubljenca poročita, kadar si Martucci pridobi kako eksistenco. Martucciju se je po dolgih prizadevanjih posrečilo, dobiti skromen zaslužek kot prodajalec kravat. Mej tem pa je vdova Komar pregovorila svojo hčer, uaj da Matucciju slovo. Matuoci je opazil, da ga čaka odslovljenje. Kupil ei je nož in šel h Komarje-vim zahtevat razjasnil. Ko je izvedel, da ga dekle več ne mara, je planil nanjo in jej zabodel nož v srce. Dekle je takoj umrlo, morilec pa je 6-1 na italijanski konzulat in Be je sam ovadil, na kar je bil izro čen sodišču.
* * *
Puskušen ubeg. Iz ječe okrožnega sodišča v Celju je hotel pobegniti neki mladi fant. Tekel je z odprtim uožem po Celju, a vjeli so ga in ga
zopet Bpravili v ječo.
* *
•
Velika tatvina v vojašnici v Ma* riborn. V vojašnici 5. dragonakega polka v Mariboru so prišli na sled velikim tatvinam. Več podčastnikov je bilo degradiranih in zaprtih. * *
*
Velika nesreča v Mostn. 14. jan. se je dogodila v jamah Mosta na Oaškem grozna nesreča. Podrla sta se dva postranrka rova in vsled tpga je pritekla cela reka vode k vrhu, tako da je nastal v jami ved-ni steber, visok najmanj 25 metrov. 6 delavcev se je rešilo, 43 ljudij pa pogrešajo. Morda so se rešili v višje dele rova, t< da do njih ne more nihč}, ker je vodja previsoka. Skoraj gotovo pa bo vsi utonili, ker je voda prihitela z veiiko naglico.
Praga 16. j^n. Pri katastrofi v premogokopu v Mostu (Biiix) je ponesrečilo 44 premogarjev. Izmed teh je bilo 31 oženjenih in zapustili so 84 otrok, katerih ni nobeden 14 let star.
• * •
Žena zavdajalka ustreljena. —
Kmetica Siugwlia Nikoličeva is občine Zvazdara na Srbskem je otro-vala svojega moža, da more ljubimkati z lSietmm mladeničem. Sodnija ;o je obsodila na smrt in obsodba je bila nedavno izvršena na njej v v okrajnem mestu Ubu. Ker se pa ni zgodilo doslej, da bi bila žena ustreljena za kazen, ae je zbralo veliko občinstva h krvavemu prizoru. Zavdajalka je šla na kraj svoje Bmrti brez strahu in ko je zagledala orožnike s puškami je jim dejala: ,.Fantje le prav merite, toda ne v glavo, želim iti v grob s uespačenim telesom.'* Štiri puške 40 počile — in kmetica Be je zgru-lila mrtva na tla.
NAZNANILO.
Z govor v zadregi. A: „V ste mi rekli, da ste poznali moža, kteremu se je neverojetna nezgoda pripetila? Vsa zgodba je nesmisel]' — Brblač: „Tako? — toda moža sem pa le poznal—I"
V šoli. Učitelj: „ Izraelci sc sli pel skozi rudeče morje, kaj meniš ti o tem, Podplatar?" — Pod-platar (sin čevljarja): „Gotovo sc imeli na nogah visoke nepremoč-Ijive škornje!"
Na prodaj imam HIŠO na lepem kraja, pripravna za boarderje; poleg hiie je LOT ZEMLJIŠČA nasajen z drevjem, dalje dva akra zemljišča in na tem lopa primerna za hlev, kjer se lahko redi krava. Prodam v«e skupaj, ali vsako posebej, kakor se kupec najde; prodam zaradi odhoda v staro domo vino. Več pove:
(28£b) FBANK HIHEL,
P. O. Box 3, Imperial, AU«gh«y Co., K.
Smešnice.
Ljube z njivo. Gost: „ Gospod krčmar, pomislite vendar, danes mi je zopet ukradena vrhnja suknja — to je neverjetno — že tretjič pri vasi'4 — Krčmar: „Po-tem je pač boljže, da nikdar več k meni ne pridete, ker spravit« mojo krčmo le v slab glaal"
čudno. Ako kdo s ro • najde, zgubi glavo.
VABIInO
na
Dobro ie izrazila. Učiteljica (v dekliški meščanski ioli): ,,Povejte mi gospica Polda, kaj je tele?" _ Polda : „Tele je bik v nežnih mladih letih."
Vedno zgovor. Baron: „Be!o. kterega ste mi včeraj prodali, j* vendar krevljastl'' — Konjski me-fietar: ,.K vragu gospod baron, kdo bi mislil, da naju bode ta žival osleparila!"
To ali ono. Mati (hčeri) ,,Cenka, gospod pri okroglej miz' naju vedno ogleduje, ali je takr zelo zaljubljen v tebe, ali je pa de tektivl1*
Tudi zgovor. Polioaj (pošto paču, ki se je klatil v bližini zelr raesvetljene palače) : ,,Kaj delat* tukaj?" — Postopač; ,. Nič, same poslušam pokanje zamalkov steklenic s šampancem!"
Raajarjenje. Gostilničar: ,Gospod sosed, vaš dolg znaša sedaj le skoraj dvajset dolariev I Jaz. : — Gost: (razjarjen) : „Toli-ko denarjev sem ie tu zapravil, pa še do danes nemam svojega kožar ca — to je nečuveno, kako v nemai puščate vale dobre goste I'4
Čudna primera. ,. Ali vam je vroče, tovariš? AH ta gospica tako težko pleše?'4 — „Groznol Človek bi mislel, da s seboj nosi vso doto, obstoječo iz samih nike-
ljev!"
Kurz.
Za 100 kron avatr. veljave treba je dati $20.60 in k temu še 20 centov sa poštnino ker mora biti denarna poliljatev registrirana.
Listnica uredništva.
Par dopisov smo morali odložiti za prihodnjo številko ker nam primanjkuje prostora.
G. N. S. Pueblo, Colo. Dopiaa ne bodemo tiskali, ker ste postali oaobni. Potrudite sa k onem go-spodu, mogoče vam preskrbi delo, seveda kakduo, je tudi vpralanje.
KJE STA?
Antoa Medved, doma ir Zatičine; pred enim letom je oil v Aiabami v 5ayreton, Jefferson Co.; in dalje kje Joe Dim, doma iz Trebnja, tudi ta je bil v Sayreton, Ala. Za nju naslov bi rad zvedel: joe Lopaticb, Lady-smith, Vancouver Island, B. C.	t1?*5]
KJE JE?
Marija Stoinič, pred kratkem je prišla v Ameriko, v Pittsburg. Za njen naslov bi rad zvedel njen brat: \fike Stoinich.t Clc Elam, Wash.	[^fbj
zabavo s plesom
ktero priredi
žensko društvo Blažena Gospa
v Great Falls Mont, dne 9. FEBRUVARIJA 1902 zvečer
v dvorani Gg BROZOVIČA inTRINASTIČA
v Malej Chicagi. Vstopnina 75 ct. piva in prigrizek
BREZPLAČNO; ŽENSKE PROSTE.
VABILO
aa
Službo dobi slovensko
dekle,
ki zaa aemlko in slovensko, v salooau; ak« ina tudi samo eden obeh jezikov jo sprejme«. Meseioe pla&e je $20.
Josip Miklich,
saloonar,
300 Front Str.,	Lead vilic, Colo.
Na proda).
v Žabji vasi, samo tri minute od No. vega Mesta je na prodaj lepa
zidana hiša
tik eeste, ki vodi v Metliko in Zagreb. Hita je prostorna ima tri lepe sobe sa gostilno in «obe za potnike, veliko, lepo kuhinjo, tri kleti, poleg h<ie je velik hlev za voznike, dalje pdd, kozolec, velike, drvarnica, okolu hiie veliko prostora, sadni vrt in vrt za zelji-šča. V gostilni je vsa priprava. Cena je 12 tisoč gold., polovica bi se imela takoj plačati, druga polovica se pa splača na leta. Več povč:	Jifb]
J. KOBE,
žabja vas iter. 3!, pošta Rudolfov«, Kranjsko, Austria.
Zabava bode lepa in vabimo Slo vence in Hrvate k obilnej udeležbi.
Za odbor: Anka Brozovič, Margareta Krajačič, Anka Zunčič, Marija Ugrin.
Prošnja.
Rojake v Chicagi, III., prosimo, ako b' nam zamogli kaj zanesljivega povedati < J o s i p i n i Kozjek iz Ljubljane, kter-je stanovala na Bluff Street. Njen moi nan je pisal, da je pozvedel, da je umrla. Ako j r na tem kaj resnice, prosimo pojasnila.
Uprayništvo „Gias Naroda".
OPOMIN.
Rojaki, kteri mi kaj dolgujejo na hrani a' na druzih stvareh, naj mi povrnejo isto d koncem januvarija, ker drugače priobčin vsacega s celim imenom v listu.	[ifb
Mihael Teršelič, 217 First St.. I-a Salle, II!.
25 delavcev,
kteri znajo dobro doge delati, in sicer po čevljev dolge, sprejmem takoj v delo. L. vsako dobro dogo dolgo čevljev plačair II centov. Več se izve pri:
L. ELFANT, P. 0. B01 435,	Baton Bouge, La.
Kje soP
VESELICO,
ktero priredi
slov. kat podp društvo sv. Jožefi Itev. 17 J. S. K. J.
8. fet>ruv»rija 1909 v dvorani g. Loka Klana, v 1LDRIDGE, MONT. Zafcetek ob 7. nri ivefer. Vstopnina II. K obilni adelelbi uljudno vabi
Odbob.
Frank Gule,
177 Atlantic Ave., Brooklyn, M. V.,
priporoča rojakom svoj
HOTEL FLORENCE,
v kterem vedno tofli sveže ameriško in plzensko pivo, najboljša domača kakor tudi Importirana vina, ia-vratne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo
KEGLJIŠČE.
Sa obilen obisk se priporofia _FRANK GULB.
John Venzel,
30 King St., Cleveland, O., isdelovalec kranjskih in nemških
Peter Štefane z, doma iz Ob ;rha. Župnija DragatuS; George Grenet i t Vrha pri Vinici in Štefan Jerman, po domaČe Loiar iz Roije vrha pri Črnomlju. Vsi ti trije iz Črnomaljskega okraja to bili 1 1893. P" meni hrani in jih opominjam, da svoje Hnlgove poravnajo, drugače bodem pr siljen drugim potom proti njim postopati, i Štefan Verderber, 4257 Yellow Jacket, nth | St., Calumet, Mich.
Naravna kalifornijska
vina na prodaj, j
Dobro črno vino po 50 do 60 ot |
galon s p^aodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ot galon s posodo vred
izvrstna tropavica od $2.5O-$3.O0 ;
galon s poaodo vred. ■ Manj nego deset galon naj nih&e , ae narofia, ker manje količine ne • morem raipofiiljati. Zajedno s na*5 rodilom naj gg. naročniki č >po61ejo denar oairoma Money Order.
Spoštovanjem:
Nik. Radovichf
702 Vermont St. San Francisco,Cal
ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na Frank Sakskrja, 109 Grccnwich Street v New Yorku.
AEO
se priporoča rojakom za izdelovanja in popravljenje harmonik. Delo napravim na sahtevanje naročnikov. Cene ao primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Cena trivrBtnifa od $22 do $46, plofiče so iz naibolj-Sega cinka; izdelujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine, oena^ trivrstnim je od $45 do $80. Več in natančno pov6:
J0HR VENZEL,
80 ^ Stroet,	OleTeiand, Oblo.
Josip jLosa^r v East Helena, Morit
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje t VINO, FINE 8MODHE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVCX Vse prodajam po nainiiii pati i
NAZNANILO.
Slovencem in Hrvatom priporočam moj
SALOOJST
1202 S.13th St., Omaha, Neb. f
v obilen poset. Zagotavljam vsem obiskovalcem izvrstno postrežbo a izborno pivo, izvrstnim domačim in californškim vinom, dobrim whis-keyem in izvrstnimi smotkaml. priporočam se tudi rojakom potujočim skozi Omaho, kterim preskrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja Številka je 2172 in takoj pridem po njega. B spoštovanjem
JOSIP PEZD1RTZ,
1202 South 13th Strdet. Omaha. Web.
Prostor pri k r »njem ta naznanil« tvrdk*
A. LOGAR & CO.,
326 Cast 72nd Street,........NEW YORK CITY.
Iadelovald avstrijskega tobaka in zaloga tmodk.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1902.
" VIII. LETNIK.	-
Cena mehko vezanemu 25 c.; elegantno vezanemu 45 c., poštnine prosto.
Upravništvo „Glas Naroda", 109 Greenwich St., — — — — New York City.
Vrag in stara žena.
po-
ali
(Arabska pravljica.)
Ako bo stare ienske zlobne, tem so slabejAe kakor vrag Aejtan. '
V prestolici sultana Halefa pritožil seje vrag pri nekej stari, slabi ionski, 5e6, da je že na vse mogoče nafti ne skufial, kako bi dobil hifio ki domovje mladega, stoprav ocenjenega bega v svojo oblast, ne da bi se mu to posreftilo. Mladi beg živel je presreftno in sporazumno • svojo krasno hanumo in bad radi tega je bilo vragu tako hudo, da mu je vselej postalo slabo, kadar je iel memo begove hiSe. „Evo, tam je njegova hifta," dejal je sta-rej ženi, ko sta zavila okrog uličnega vogala.
„Ti ne znaft niti sovražtva med ljudmi napraviti," dejala je itarka ▼ragu, ,,kaj pa znaš prav za prav? Jac ti ho6em pokazati, kaj vse jai mam in umom. Jutri zjutraj zgi-nola bode begova hiša iz povrAjs semlje, beg bode ivojo mlado hanumo umoril in na stotiue ljudji »f bode med aeboj razmeaarilo.44
Vrag se je smejal. „Ti si gotovo postala blacua?14 dejal je vrag.
,,Jaz blazna? le pridi jutri sem kaj, bodeš že videl. Toda sedaj me ostavi, kajti hodža že zove k opo ludanskej molitvi iu je te skrajni tea, da odidem, ako hoftem aplob kaj napraviti.44
Vrag je odftel in majal i glavo, doftimse je ona napotila naravnost v biio mladega bega. Mlada žeua j* bila s svojimi služabnioami sama doma, kajti beg je jedva odšel \ džamijo k poludanakej molitvi.
„Vedn3 slabejfte čase imamo," pričela je starkft, ,,svet je poln greha, o zvestobi niti govoriti ne moremo,44 in potem je priftela pripovedovati vsakojake dogodke o nezvestobi zakonskega življenja, da se je mladej hanumi gabilo, in da so robinjice z odprtimi ustami poslu iale.
Slednjih se je hotela starka znebiti in banoma jih je takoj poslala is sobe. Na to je povsem tiho dejala begovej ieni: ,,Ali še niftesar ne vei o tvojem soprogu?44
„Porej mi za božjo voljo, kaj se je zgodilo?"
„Ni6, jai samo tako domnevam ; »lita 1 a sem namreft, da zshaja v slabe prostore.44
„Toda za Boga, on oatavi dom ls ob ftasu poludanske molitve in yefternega klanjsnja, ter se že detrt are kasneje vrne iz džamije.14
„Da, dal Marsikdo pravi, da gr6 t mofiejo, ne da bi to storil; meni so znane take stvari še izza data moje mladosti l'4
Mlada žena je obupno pogledala starko, v ktere ustih sta bila le Še dva zoba; pclastila se jo je nepopisna ljubosumnost tako, da ni bila v stanu niti videti niti slišati.
Po kratkem molku je zopet priftela : ,,Dobra mati, kaj mi je po-6eti? Ali ti temu nimsš leka, da bode begovo sroe zopet moje, saj ti rada pl. jm —14 in pri tem je odšla k malemu slonokostenemu šau-duku, v kterem je hranila lepoti&je in denar.
,,Je že dobro, dete moje, jaz ne potrebujem denarja; jaz te vrlo ▼olim in ti bodem rada pomagala, ako si sreftna in ako storiš kar ti nkaftem.'4
Mlada žena je hotela naravno vse atoriti, da sopet pridobi ljubezen in ■roe svojega moža, kteri jej je bil gotovo zvest.
„Sedaj pazi, kaj bodem naroftils in stori vse natanftno, kakor ti na-roftim. Da napravim zdravilo, ktero bode za vselej pomsgalo, potrebujem tri lase is brade trojega moža; ko bode danes po obedu spal na divann, vsemi ostro britev in mu odreii troje las tako, da ne bode tega sapasil. Prišla bodem jutri po nje in dan kasneje bodel zopet srečna. Toraj sedaj moram oditi, ker troj mcž me ne sme videti.44
Pri teh besedah je odšla in hitela kakor hitro jej je bilo mogoče k kiji, f k te rej je beg navsdno >lil. Pravoverni so ravnokar pri-tfi is džamijs. Starka je odšla takoj k bagn in mu dejala:
tvoja hanuma te namerava danes pri obedu umoriti, ti le tako stori, kakor da bi spal; toraj čuvaj se, ko ti bode stavila britev na vrat, kajti ona ljubi druzegal"
Na to odšla je starka v stransko ulioo in je ostavila bega Bamega z ljubosumnim srcem. Spočetka je hotel za njo zakričati: „Moja žeua, smešno! — to ni mogočel'4 Toda 'juboBumnost je najstrašneja bo lest in konečno je beg mislil, da itak ničesar ne škoduje, ako je malo oprezen.
Prišedši domov se mu je takoj lozdevalo, da njegova žena ni več taka, kakor je bila preje; oba sta pri obedu molčala.
Starka je imela gotovo prav, mislila je hanuma, on tako molči, <cedo ve, na koga sedaj misli.
Starka se gotovo ni lagala, mislil |e beg, ena gotovo misli na onega lopova — paziti moram na vBaki način. Evo, ona jedva pričakuje, kajti drugače bi me ne silila k po čitku.
S*daj spi, mislila si je hanuma, tedaj je čas, da isvršim, kakor mi e starka naročila.
Zaista ona me namerava umoriti, nislil je beg in „ Alah ila \lah 1', »na ima v roki britev; starka je mela prav, Alah je blagodari.
Mlada soproga Be je bližala tibr '$ ležišču in a tresočo roko nastavi ia nož na možev vrat, da dobi tako iragocenih troje laa.
,.Umoriti me hočeš 1 umoriti! *akaj!" Pri teh besedah potegnil je iz za pasa bodalo in umoril svojo Seno. Sužnji in sužnje bo prihiteli v sobo in obžalovali smrt Bvoje gospodinje. Starka je pričakovale v bližini in kakor hitro je slišala jok, poihtela je k sorodnikom mrtve hanume: „Sramota, sramota va Šemu rodu, vašo sestro, vašo hčer krasno Hadijo umoril je njen možI" Sorodniki Hadije in ves rod Bani Kaijev se je oborožil in naskoči) begovo hišo, v kterej so pomorili bega in vse sužnje.
Isti čas je pa starka pohitela k rodu Beni Sej bar, iz kterega rodu je bil beg in kričala: ,,Na osvetc sinovi Šqjbarski, vašega BiLa, vaše ga brata, junaškega Ali ben Abu Bakara so Beni Kaji umorili!'1
Beni Šejbar so s« hitro oborožili in pohiteli k hiši svojega rojaka, par minut kasnaje pričel 69 je boj in več sto je obležalo mrtvih na zemlji.
Toda to še ni vse, kajti starka je pohitela k sultanu, kteri se je ravnokar z muftijem posvetoval o pravilnem razlaganju šestnajste sure koranske.
,»Vladar vseh pravovernih, tolažba ubogih in zatiranih, zaščitnik jedino prave vere Mohameda, slušaj mene.44
Sultan poslal je k njej vezira, da je vpraša, česa želi. Vezir, ki je bil v odsotnosti sultana neomejeni gospodar je vprašal: ,,Časa želiš. čarovnica?14
,»Prosjačiti ni prišla tvoja sužnja, pač pa ti hoče izdati, kje je zakopan velik zaklad : V hiši Alija ben Abu Bakara. Beni Kai in Beni Saj bari Be zanj bojujejo in mnogo krvi je že preteklo. Stori temu konec in vzemi ti zaklad, da Be še več krvi ne prolije.4'
Vezir je sporočil novico sultanu, in sledni je poslal topove in vojake na lice mesta. Slednji bo hišo razstrelili in pričeli kopati, da najdejo zaklad. Zvečer od hiše ni ničesar ostalo in tako je atarka izpolnila dano obljubo. Vsakdo toraj lahko uvidi, da so stare ženske, ko so zlobne slabelše nego vrag.
Slovenoem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolioi priporočava najin
SALOOX,
v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nas obrne vsak rojak v bižini gled6 pošiljanja denrajev v staro domovino in gled6 parobrodnih listkov, kar sva t svesi s g. Fr. Saeserjeh v New Yorku, lahko vsakemu ceno in točno postreieva. Za obilen obisk se priporočata
F. KERŽISNIK & J. MRAK,
Peof's of Porto Rico SaIjOON, 1001 SPBING8, WTO.
Jacob Stonich
89 £. Madison St., Chicago, 111.j
Slika predstavlja uro za gospode (iS Size) x dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu ' znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane b
7 kamni $15, 15 kamni $18.
Rojaki, .kteri želite kupiti dobro uro, »e Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje.
Za obile naročbe se pri porotam z vsem ipoitovanjem
Jacob Stonich,
89 E. Madison St., Chicago, 111,
BABI
telefon kadar dospeš-na kako ,postajo v N w York ia no
veš kako priti k Fa. Saksebjo. Cortlandt in govori slovensko.
Pokliči številko 8795
0
UJCERtt ZALOGA 7 ALIENS!.
Iz tovarne naravnost družini, je na$ kupčijski načrt.
Ne kupuj predno vidiš naše cene, ali izgubil bodeš denar. Poleg muzikaličnih i. ištrumentov itd. prodajamo igre in uganjke (puzzles) za mladost, električne novosti in 1000 pri hiši potrebnih reči, "VS6 zelo po ceni. Mi damo zadoščenje, ali pa vaš denar nazaj. Vsak kupec doti primerno darilo. Ako kupiš za $1, si lahko izbereš darilo 10 ct.; za $10 dobiš darilo za itd. Pri kupljenem blagi- dobiš 10 odstotkov v darilih.
Osreči svoj dom z domačo godteno skrinj i 00, najbolj čudežni in najcenejši muzikalični inštrument za dom. Isti daje več zabave nego orgije, ktere stanejo sto dolarjev. Vedno v redu. Muzikalične vednosti ni potreba. Tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so začudeni in zadovoljni, kajti njihova pričakovanja so mnogo prekošena. Igra v ;č nrgo 100 ko-madov, kar je razvidno iz vsake skriniici priložene pole. Lahko se rabi v cerkvah, šolab, pevskih in druzih društvih za spremljevanje petja. Zasluži svojo ceno v eni noči, ko pre-skrbi godbo pri zabavah. Igra vse stare pesmi, koračnice, poskočnice, polke, kadrilje in operne melodije, kakor tudi najnovejše pesmi. Vsak komad lahko ponavljaš kakor hočeš, ali igraš novega. Stane samo $S v fini skrinjici z godbo. Ako želiš pošljemo godbeno skrinjico po sprejemu $1. Ostalo plačaš ko prejmeš blago. * Agentje zaslužijo mnogo denarja. Pošlji 2centovo marko za cenik.
STANDARD MFG. CO.,
29 Beekman St., P. 0. Box 1179, Dept. G N, NEW YORK CITY.
KNAUTH. NACHOD & KUEHNE
11 WILLIAM ST., NEW YORK CITY.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, xno» njice in dolžna pisma.
Izposluje in izterjuje zapuščine in dolgove.
MATIJA POGORELC,
prodajalec
ar, Tsrižic, ihnov in druge zlatnine.
Bogata zaloga raznih knjig.
Cenik knjig pošiljam poitnine prosto. Pišite po-nj!
Cene uram so naslednje:
Nikel ure ^ Jewels $6.oo Boss case 20 let garancije iS Jewels Waltham $9-oo 16 sire 7 Jewels $15.00 Srebrne ure ž enim	„15 ,, Ji8.oo
pokrovom - $ 12.00 Boss case 25 let garancije z 2 pokrovoma $16.00 16 size 7 Jewels $25.00 ia višje.	„ 17 »» $30.00
V aroji zalo rt mam tudi
Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah.
CENA:
V	kuvarti ducat kuvert in papirja - $0.15
V	škatlji 2 ducata „ „ $0.350.600.75
Slovenska Pratika 10 centov, velika 15 centov.
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah jeKlgin ali Waltham, kakoršnega kdor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D.
IJT VSI moj* blago j« garantirano!
Math. Pogorele,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
KNJIGE^
ktere imamo t naši salogi in jih odpoftljemo poitnine prosto, ako
nam »nese k naprej podi je:
Molitvene k n j i ? •: KOLEDAR sa leto 1902, 25 ct.
Ave Marija, 10 ct.
Fino vezane * imitacijo glonore Nafi dom J[ n ^ pQ ^
keti, ali v finem usnju in .e ilato Gozdovnikj j in IL del, oba 50 ct.
obrezo:	Naš cesar Franc Jožef I. 10 ct.
Rajski glasovi, 55 ct.
Spomin na Jezusa, usnje 55 ot.
Filoteja, s zlato obreso $1.20. Rafael, platno 75 ct.
„ usnje 85 ct. Zvon&ek nebeški 55 ct. Kljufi nebeških vrat, SI. 75 «t. Kruh angeljski, 65 ot. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ct. Duhovni studenec, 65 in 45 ct. Vodnik y nebesa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. Jesus prijatelj otrek, 60 ct. Hvala bofja, 60 ct. Marija dobra mati, 80 ct.
Drug* knjige:
Hitri ra^nnar, 40 ot.
Hubad pripovedke II. iveiek 20 ot.
Ciganova osveta, 20 ct.
Sveta no6, 30 ct.
Strelec, 25 ot.
Prve skrbi, 30 ct.
Bogdan, 20 ct.
Eno leto med Indijanoi, 20^ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Najdenfiek, 20 ct. Mirko Poštenjakovi6, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko-6asnic itd.] 90 ct.
Nezgoda na Palavanu, 20 ct. ■Izanami, 24 ct. Zbirka ljubimskih pisem, 80 ot. Savinski glasovi, 20 ct.
Pratika, mehko vezana, 10 centov,	Tartan Da Moravskem, 35 ot.
Abecednik za slov. mladež, 20 ot.	V domae9m kroBu» 25 ct.
Slovensko-nemški besednjak 90 ct.	Pn Vrbov6ev0m Gro&'' 20 Druga nemška vadnica, 80 ct.
Prva nemška slovnica, 35 ot. Pavlinov slovensko-nemški slovarček, 40 ct. Pavlinov angleško - slovenski slovarček, 40 ot.
Potovanje v Lilipu-:, 20 ct. Kako je izginol gozd, 20 ct Doma in na tujem, 20 ct. Rame knjižioe sa mladino, po lOct Tiso« in ena no«, 51 iveikov, $6.50.
Compagnie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA
POŠTNI PARNIKI SO: aa dva vijaka.______________
,,La Lorraine", »tLa Savoie", ,,La Touraine", ,, ,,L'Aquitaine", „
,,La Bretagne",......
»,La Champagne",.... ,,La Ga*cogne",_____
12.000 ton,
12.000	,,
io.ooo	,,
IO.OOO	,,
8.000	,,
S.ooo	.. S.ooo
25.000 konjskih
25.000	„ 12.000
16.000	,,
9.000	,,
9.000	„ 9.000

Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristaniška štv. 42 North River, ob Morton Street:
L'Aquitaine	6. febr. 1902
La Gfrscogne	15. febr. 1902.
• La Touraine	20. febr. 1902.
La Brptagne	27. febr. 1902
Idlr Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
La Charooagoe
*	L'Aquitaine La Gate* gnn
*	La Touraine
6. mar. 1902. 13 mar. 1902. 20 mar. 1902. 27 mar. 1902.
RED STAR LINE
(prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
—.	New York* v Antwerpeh
voz, naravnost .z pH|LMELpH|Jl v Antwerpe>
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
VADERLAND.na dva vijaka	S0UTHWARK na dva vijaka
iaooo ton.	8607 ton.
ZEELAND............12000 ton.
KENSINGTON na dva vijaka	FRIESLAND............
8669 ton. t	7116 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoStete vse potrebščine, dobra hrana,
najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike Iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Priraorje, Hrvatsko,
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludns od pomola St. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PlilLADELPHiJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Gleda vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na :
International Navigation Company
73 Broadway, HEW YORK. — 0or. Dearborn fit Washington Stra, OHIO AGO. — 80 Montgomery St., BAH FBOOISOO. — Third & Fine Strs., ST. LOUIS, ali na nlene zastopnike.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) *0Zl kraljevo nizozemsko In pošto ZJedlnjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton.
STATENDAM, parnik t dvojnim vijakom, 10.500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8.300 ton. Parniki: MAA3DAM in AMSTERDAM
Naro6njte m in priporo&ajt* ,,Čavaj ia, *„GLAS NARODA".
Preprotnik, »feirka ra»novr»tnili pi- Prelemeve poezije vetane 75 ot, •em in raftmmav, M at.	m	n broširan« 50 ot.
^ Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trstu, St. 7 Prosta laka Inomostu, 3 Rudolfstraaae Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, ai Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA v s akp soboto ob 10. uri zjutraj.
HOLLAND AMERIŠKA ČRTA,
3« Broadway, NEW YORK,	8» La Sail« St., CHICA80, ILL,