VRTEC
Časopis s podobami za slovensko mladino
Uredil
Anton Kržič
Sedeminštirideseti tečaj
V Ljubljani 1917 Izdalo društvo „Pripravniški dom" Natisnila Katoliška tiskarna
WSEHCP33:
K row u:
soBcscBcscscsaBii Kwix^csc^cscBayrnm
TRra&i
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vse pravice pridržane.
llllllllllll(lllllll|llllllllltlllllllllllllllllllllllll|IIMIIIIIII||llllllltlllllll||(llllllll
v» 2813?
KAZALO.
Pesmi.
Novemu cesarju..................1
Živali:
1.	Ptiček-prosjak .......	13
2.	Ptičja tožba........14
3.	Ptičkova zahvala......14
4.	Maček in vrabec......47
5.	Zajec...........76
6.	Čebele ..........95
7.	Metuljčki.........95
8.	Kokot naš in kokodaja ....	110
9.	Polž...........110
10.	Čebelica..........111
11.	Krava ..........126
12.	Vrabec..........127
13.	Krt ...........142
14.	Prepelica.........142
15.	Stržek..........158
16.	Zajčku..........158
17.	Polžek..........159
18.	Medved..........174
19.	Petelin..........191
Zimski spomini .........17
Nekdaj — sedaj.........17
Prijateljstvo ..........25
Kje ste, dnevi..........33
Vprašanje...........33
Pa je zopet pomlad........49
Stotnik je pisal .........49
Zvečer............61
Žitje............ .	62
Pomladno hrepenenje.......63
Pregnanec in ptička.......65
Starček si spomin obuja......79
Žalost.............81
Križ stare mamice........94
Na počitnice..........97
Popotnik............97
Pred ulnjakom.........113
Sladka pesem..........139
Hodil sem po znanih krajih.....145
Jesenska ...........145
Zima prihaja..........161
Pesmi pregnancev........177
Na starem gradu........190
Domu.............191
Povesti, pripovedke, popisi, prilike in basni.
Kapela na Smeču.....4, 18, 34,	50
Iskal je Gospoda. (Legenda)..........8
Naša groblja....................10
Mladost je norost........12
Očetova smrt..........23
Od doma!...........26
Želje.............28
Zimski čar...........30
Skrivnostni ključek........39
Ne mučite živali..........44
Iz Vladkove mladosti.......54
Moje tovarišice.........59
Orel.............62
Mati.........66, 82, 98,	114
Ognjišče............69
Za tri tedne..............73
Pomladni vihar v gozdu......85
Lepota stvarstva........ .	86
Kako si je Miha Žabar hotel služiti svoj
kruh ..........88,	103
Po čmrlje!...........101
Mati vojaka-junaka........109
Stric Tinček in njegova koča ....	117
Hišica na kolesih........122
Stričev svet ..........125
Pravljica o dveh rožah . . 130, 146,	162
Sin in mati...........134
Šoje.............136
Mladostne sanje.........141
Povest odpadlega lista jablane . . .	149
Švedra............151
Mohorčevi...........155
Tihi vrt............169
Samo rože še..........170
Stric Andrej..........172
Jernejeva vrnitev........178
Krona.............184
Stric Andrej..........187
Dober vzgojitelj je velike časti vreden .	190
Dramatična igra.
Pred oltarjem majniške Kraljice ... 77
Modrost v pregovorih, domačih
in tujih.
Igra. — Igrati. — Igralec, — Ime ... 15
Iskati. — Iskra. — Iti.......31
Izbirač. — Izdati. — Izgovarjati se. — Izgovor. — Izguba. — Izgubiti. —
Izjema............48
Izkusiti. — Izkušnja. — Jabolko. —
Jagnje. — Jedro........63
Jajce, — Jama. — Janezek, — Jesti.
—	Jaz ...........64
Jed. — Jedro. — Jesti. — Jeza ... 79
Jezik.............80
Jok. — Jokati. — Juha. — Junak . . 95
Jutri. — Jutro. — Kača......96
Kaditi. — Kalen. — Kamen. — Kapati.
—	Kaplja. — Kaša.......111
Kašelj. — Kava. — Kazalo. — Kazen.
—	Kaznovati.........112
Kdo. — Klanjati se. — Klas. — Klešče.
—	Klet. — Kletka. — Klicati. — Ključ............127
Ključavnica. — Klobasa. — Klobuk. —-Klofuta. — Klop. — Kmet. — Kmetija . .............128
Koča. — Kočijaž. — Kokla. — Kokoš.
—	Kola. — Koleno. — Kolo. — Konec. — Konj . ........143
Komar. — Kopito. — Kopriva. — Korist. — Korito. — Kos. — Kosa. —
Kost ............159
Kostanj. — Kot. — Kotel. — Kovač . 160 Koza. — Koža. — Kožuh. — Kraj. — Kralj. — Krasti. — Krava. — Krčmar 175
Krmežljav. — Kres. — Kri. — Krivica. — Krivičen. — Križ......191
Zabavne in kratkočasne reči.
Naloge..... 16, 48, 112, 144, 176
Uganke....... 80, 112, 144, 176
Šaljiva vprašanja.....16, 48, 80
Kratkočasnice:
Ni v zadregi. — Času primeren pregovor. — Kateri je bil osel? — Temeljita razlaga. — Ne zdi se mu
pravilno.......... 1
Dobra kupčija.........16
Policaj in postopača. — Tiskana povest. — Obljubljena zaušnica. — Premalo gosposko. — V naglici . 112 »Sanje«...........175
Novi listi in knjige.
Iz moje celice. M. Elizabeta, O. S. Urs. 31 Veliki cesar. Spisala gospa Ivanka Kle-menčič ...........32
Slike,
Cesar Karel..........	3
	14
	27
Izdelovanje slamnatih obuval v Spod.	
Idriji............	41
Spomladna pesem........	57
	72
	76
	89
Pri dobri babici.........	105
Ribji lov............	121
Nesreča pri vlivanju tinte.....	137
	153
Zgodaj se je treba vaditi......	165
	180
	189

Časopis s pMii m slovensko mladino s prilogo „Angelček". ^
Štev. 1. W Ljubljana, dne 1. januarja 1917. N Leto 4^|fÌ|t

Novemu cesarju.
Pesem slovenske mladine.
Trgajo mègle se žalosti črne . . . Vzame nam radost in zopet jo vrne božje ljubezni milostni žar. V žalostne mègle naše bridkosti zor posijal je Tvoje mladosti, cesar, vladar!
Vstaja, pozdravlja Te v radostnih klikih Avstrija v narodov svojih jezikih, Avstrija, slavnih sinov domovina . . . Tudi slovenska se Tvoja mladina vdano Ti bliža in se Ti klanja, polna zanosa in spoštovanja svojo ljubezen prinaša Ti v dar, cesar, vladar!

Bodi pozdravljen na jasnem prestoli! —
Mi smo slovenski, vsi Tvoji sinovi.
Tihi, ponižni so naši domovi,
zä-Te ljubezen pa z mlekom smo pili,
za-Te ljubezni so vsi nas učili,
ki na zapoved so sveto kazali
— s plošče so nam kamenite jo brali —:
Sin, očeta in mater spoštuj ! . . .
Ti si naš oče, Avstrija mati,
v Tvoji ljubezni smo srečni, bogati —
vladaj nas ! vòdi ! zapoveduj !
Videl si naše očete in brate tam, kjer razsaja krvavi vihar, videl si v strašni ognjeni jih toči, v jarkov zaseki, v bitki vroči , . . Kri in življenje žrtvujejo zä-Te, cesar, vladar!
Glej, kot očetov, kot bratov kri, naša, ko treba bo, zä-Te bo tekla: kost od kosti smo, jeklo od jekla — zarod junakov smo mi!
Zarod junakov : iz vere očetov raste njih moč, zvestoba, pogum. Cuj, in zato ob Tvojem prestoli kličejo ustna, duša nam moli k višnjemu Bogu vojskinih trum: Ti, o Gospod, Ti bodi s cesarjem, varuj ga s svojo mogočno rokó! Dvigni se ! Vojske zagrozi viharjem, božji Svoj mir nam razlij na zemljo! V miru pod žezlom močnim in slavnim vsemu dajàj blagoslovljeno rast, kar je cesarju in ljudstvu na blagor, kar je na hvalo očetom pradavnim, kar je Tebi, o Večni, na čast !
Dr. Mihael Opeka.

Kapelica na Smeču.
Pripovedka. — Spisal Jos. Vandot.	^
oletncga popoldne je bilo, ko sem se vračal s strme Vožice v dolino. Pot je bila težavna in naporna. Pripekalo je pa tudi solnce, da mi je lil ves dan pot z obraza. Onkraj Srednjega vrha — vasice, ležeče visoko v gori — sem se vlegel v senco, ki so jo delale prijetne bukove veje. Vrgel sem težki nahrbtnik vstran in sem se zleknil. Pod mano v globokem jarku se je penila voda. Čul se je njen bobneči šum, a med tem šumom se je čulo razločno ropotanje samotnega mlina pod strmo, divjo skalo. Nedaleč od mene so stale žalostne, puste razvaline. Zdelo se je, da je stala tam nekoč kapelica. A človeške roke so jo zanemarile, in kapelica se je razsula. Mogoče je bilo poznejšim rodovom žal tega. Kajti nedaleč od razvalin je stala druga, lična kapelica z nizkim stolpičem. In mogoče je bila ta kapelica lepša od prve; kajti bila je vsa bela, in niti najmanjšega madeža ni bilo na nji.
Toda dolgo nisem gledal kapelice. Hipoma me je premagala utrujenost, in zaspal sem, trdno zaspal. Prebudilo me je šele neko čudno zvonč-kljanje, ki je napolnilo vso okolico s prijetnimi glasovi. Odprl sem oči in sem se ozrl okrog sebe. Nekje gori so se usipale iz gozda ovce, brzeč navzdol proti meni, kakor bi se jim mudilo domov. Na vratovih so jim cingljali zvonci, a za njimi je stopal deček-pastirček z dolgo palico v roki, na hrbtu opletajočo, usnjeno malho. Venomer je klical pastirček: »Hej, hej!« in je priganjal svojo živinico. Gledal sem ga in sem ga tudi spoznal. Hej, ali ni to Grošev Franc, sin moje sestre? Hej, ali ni ta pastirček resnično Franc?
Dvignil sem se, pa sem zaklical: »Ej, Franc, ti pastirček! Ali slišiš? Sem pojdi.« —Pastirček je obstal in me je gledal začuden. A spoznal me je takoj, dasi me ni videl že tri leta, »Oj, stric Joža!« je zaklical razveseljen in je pritekel k meni.
»Glej ga no, paglavca! Kako je vzrastel!« sem rekel in se čudil, » Koliko let že imaš? Dvanajst že? Hm, hm — glejte si no. Pa pastirček si postal, pa paseš ovce? Glejte si no — hm, hm,« — In govorila sva in klepetala. Ovce so pa polegle v senco okrog naju in so prežvekovale mirno, Solnce pa se je bližalo vedno bolj belim, kakor srebro blestečim se Snežnikom. Vročina je ponehavala kar čutno, in prijeten vetrič je šele-stel med bukovim listjem.
Dolgo sva govorila s Francem, s tem mladim, a vendar krepkim, zdravim pastirčkom. Umolknila sva šele tedaj, ko se je nama približal starček z dolgo, kakor sneg belo brado. Opiral se je ob palico in je stopal počasi proti nama. Ozrl se je v naju in je pokimal prijazno z glavo, Vsedel se je k nama in se je nasmehnil. »Ej, noge, noge!« je dejal potem, »Vse drugo bi še bilo; samo te preklicane noge so odpovedale službo. A kaj se hoče? Čas je čas. Sedem manj kakor sto jih imam na hrbtu. Dosti jih bo. Človek bi rekel, da še preveč,«
Poznal sem starca — bil je Kovaričev ded. Vedno je bil sicer zadovoljen in dobre volje.i Posebno jezik mu je tekel dobro, A govoril je samo pametno; pri njem se je dobilo vedno dosti dobrih nasvetov. Ljubilo ga je vse, in niti enega sovražnika ni imel..
Kovaričev ded je nato utihnil, toda samo za trenutek. Potem je pa nadaljeval: »Poglejta tisto kapelico, ki je razsuta v razvaline. Nekoč je bila lepša, lepša kot ona nova tam. A čas jo je razrušil; čas razruši vse. Jin glejta, glejta, koliko let je že tega? Hm, menda štiristo ali kali? Čas imam — ne bo se še zmračilo. Do zvonjenja imam čas ... Povedal bi vama, hm, povedal...«
In tedaj sva zaprosila s Francem oba starega dedka, naj pové o razvalini, kar vé. Ded se pa tudi ni branil, pa je pričel,
I.
Pastirček Simonček je bil izgubil eno popoldne kravo tam doli v jamskem gozdu. Tista pribita Cika! Najbolj nadležna je bila med vsemi petimi, kar jih je pasel pastirček Simonček v jamskem gozdu. Bezljala je rada in je dvigala rep, samo če je zabrenčalo ali siknilo kaj med vejami. Na, pa je res ušla, in pastirček Simonček je zajokal, dobro vedoč, da jo bo zdaj moral iskati med grmovjem do poznega večera, Saj pravim —- ta Cika! Simončku je delala preglavice, da joj! Simonček je pa bil siromak. Koliko dni je že prejokal zaradi te krave in kako je že obupaval! Na kolenih je že prosil Ciko, naj ne bezlja; rotil jo je in hvalil. A Cika je vsa-krat samo odprla gobec in je zamukala: »Mu-mu-mu! Brencelj je tu.« — In resnično je zabrenčalo v grmovju nekaj, in resnično je vzdignila Cika dolgi rep, Zbezljala je in je kar nenadoma izginila v gozdu, Simonček je zatarnal. Sédel je na trato, pa si je zakril obraz z rokami,
»O jej,« je vzdihnil Simonček. »Cika, ti pribita Cika! Zbezljala je, pa še brenclja ni videla. Ovbe, kam naj jo grem iskat? Ovbe, ovbe!« — In Simonček je jokal, in srce se mu je kar trgalo. A kaj si je hotel? Še Boga je zahvalil, da so bile druge krave mirne in so ležale pokojno v senci. Kaj si je hotel Simonček? Kar vstal je, pa se je napotil v gozd iskat nesrečno Ciko, »Cika, oj, Cika!« je klical po prostranem gozdu, A Cika mu ni odgovorila. Bezljala je kar naprej in naprej in se znabiti niti ustavila ni nikjer.
»Cika, oj, Cika!« je vpil Simonček za njo, da je postal že hripav. »Saj ni brenclja, Cika, oj, Cika! Samo črni čmrlj je brenčal v grmovju. Ali slišiš? Samo čmrlj je bil. Cika, oj, Cika!« — A od nikoder glasu. Pastirček Simonček je begal po gozdu, da mu je pot kar lil s čela. Že je prešel gozd, že je prehodil širno senožet in se že bližal beli cesti, A Cike ni bilo res nikjer.
Simonček se je ustavil kraj ceste, pa si je brisal s čela vroči pot, a z oči bridke solze. »Cika, oj, Cika!« je zaklical še enkrat obupno, a potem je utihnil kar naenkrat. Ozrl se je tja dol na cesto, odkoder se je čulo glasno
konjsko peketanje. Simonček je gledal in gledal in je pozabil za trenutek na nesrečno Ciko. Videl je četo konjenikov, ki se je vedno bolj bližala. Razločno je že videl belo obleko prihajajočih in velike klobuke z vihra-jočimi peresi. Sredi konjenikov je pa zapazil postarao gospo, ki je sedela na pohlevnem šarcu. Vsa je bila oblečena v črno. Obraz ji je bil pa bled, kolikor ga je videl, in njene oči so gledale žalostno v planinski svet,
»O jej,« se je začudil borni Simonček. »To je pa gospa Kunigunda, Resnično, gospa Kunigunda.«
Domislil se je tega pastirček Simonček in je bil za trenutek v zadregi. Toda že naslednji hip je snel brž klobuček in je prekrižal roke na prsih. Sklonil je glavo in se ni upal več pogledati konjenikov. Jezdeci so pa jezdili mimo, in tedaj je dvignil Simonček za trenutek oči. Pogledal je gospe naravnost v obraz. In videl je, kako je zdrsnilo nekaj svilenega, črnega na tla. Naglo je skočil, pa je pobral tisto svileno in črno.
»Dobrotljiva gospa!« je rekel, pa je tekel poleg konja. »Dobrotljiva gospa! Izgubili ste to črno in svileno. Pa sem pobral jaz, gospa.« — Gospa se je ozrla in je pridržala konja. Nasmehnila se je Simončku in je vzela ponujano tančico. »Čigav si?« je vprašala in se spet nasmehnila. Gledala je krepkega, pogumnega dečka, ki je stal pred njo brez strahu, stiskajoč oguljeni klobuček k prsim.
»Pastirček Simonček sem,« je odvrnil deček. »Tam v jamskem gozdu pasem pet krav. A ena mi vedno bezlja. Ta Cika! Še danes mi je zbezljala; je mislila, da jo hoče brencelj. A ni bil brencelj. Samo čmrlj je bil v grmovju.«
Gospa je prikimala prijazno. Potem je pa pognala šarca, in vsa četa je zdirjala naprej proti vasici. Simonček je stal na cesti in je gledal za jezdeci, dokler niso izginili za ovinkom. »Glej, glej,« je dèi samsebi. »Gospa Kunigunda je. Kaj nisem rekel že preje, da je gospa Kunigunda? No, pa je prišla in se mi je še celo nasmehljala... Viš, viš!« — In Simonček je pokimal zadovoljno z glavo. A tedaj se je domislil hipoma Cike, te nesrečne Cike, »O jej,« je zaklical in je pogledal na solnce, ki ni stalo več daleč od temnih gor. »O jej,« je rekel še enkrat v skrbeh in je skočil naglo preko plota. Dirjal je čez zeleno senožet do gozda, ki je stal krog senožeti. »Cika, ti neumna Cika!« je zavpil, da je odmevalo daleč v molčeči gozd.
»Mu-mu,« je zamukalo tedaj nekaj za njim. Simonček se je ozrl in se je razveselil. Glej, preko senožeti je dirjala Cika. Naravnost proti njemu je tekla in zavila naravnost v gozd. Simonček je letel za njo, misleč, da mu uide vnovič. Toda krava se je ustavila na trati, kjer so ležale njene tovarišice. Obstala je vsa spehana in je pričela prežvekovati,
Simonček je bil vesel, da se je izteklo vendar vse po sreči. Stopil je pred Ciko, pa ji je pričel govoriti ostre besede. Tako je govoril: »Cika, ti hudobna stvar kravja! Kaj ti je treba bezljati? Ha, te vprašam? Kaj ti je treba bezljati? Pasla bi se bila, pa bi bilo bolje zate. Glej kravice, svoje tovarišice! Le dobro jih poglej, kako so site in zadovoljne! Pa še
na misel jim ne pride, da bi bezljale. A tebe užene v kozji rog vsaka mušica. Sram te bodi, sram te bodi! Samo čmrlj je onegavil nekaj po grmovju. No, pa si mislila, da je brencelj. Ti strahopetnica! Mara zate bren-celj! , .. Samo čmrlj je bil, ti pravim, ti Cika grda!«
Krava je gledala z velikimi, neumnimi očmi. Stresla je z glavo, kot bi ne verjela pastirčkoviin besedam. A Simonček se ni zmenil več za njo. Nedaleč se je vlegel na trato. Roke je podložil pod glavo, pa je zastrmel naravnost v modro nebo. Glej, glej! Danes je pa prišla gospa Kunigunda. Že dolgo časa so govorili ljudje po vasi, da pride res gospa Kunigunda iz mesta. Menda ostane za vedno pri nas. Saj ima lepo pristavo ondi. Sam Bog ve, koliko je vredna tista velika pristava? Pa bo živela gospa Kunigunda zdaj na vasi. Vsi ljudje so veseli tega. Saj je dobra gospa Kunigunda, dobra, da menda nihče tako na svetu. Samo to je čudno, da |e prišla v zagorsko vas in da je vsa v črno oblečena in da je tako žalostna. Hej, kaj pa, če ji je umrl kdo? Morda sin? Škoda bi bilo res lepega in močnega viteza, ki je tako hraber. Nemara, kaj pa? Saj je šel spomladi na krvavi boj proti krutim Uskokom, ki so napadli spet našo zemljo. Nemara je padel? Saj gospa Kunigunda je vsa v črnem in žaluje. Za kom drugim naj bi žalovala, če ne za svojim sinom, hrabrim vitezom Stojanom?
Pastirčku Simončku je postalo hudo, ko se je domislil tega. Dobro se je spominjal viteza Stojana. Saj je živel vsako leto nekaj tednov na pristavi v vasi. Z njim so pa prišli trije tovariši, lepi in junaški. A najlepši in najhrabrejši je bil vendar vitez Stojan. Priljuden je bil in prijazen z vsakim kmetom, in ni bil tako prevzeten kot njegovi tovariši. Lepo jih je bilo gledati te viteze, ko so dirjali na iskrih konjičih preko doline, oblečeni v žametne obleke, na glavi široke klobuke z vihrajočimi peresi, a za pasom svetle meče. Hodili so na lov v temne gozde, na strme skale so plezali in so streljali tam dannadan divjačino. Res, lepo jih je bilo gledati. Posebno pa viteza Stojana, ki so ga ljubili vsi ljudje. Nemara je bil tak vitez kraljevič Marko, o katerem je pripovedovala stara Maruša čudovite zgodbe. Stara Maruša je pa bila videla dosti belega sveta in zato je vedela dosti reči, o katerih se ljudem niti sanjalo ni.
Pastirčku Simončku je postajalo vedno huje, ko je mislil na viteza Stojana. Prav dobro se je še spominjal onega pomladnega dne, ko je odhajal vitez Stojan iz vasi. Prvokrat je gnal Simonček tisto leto na pašo. In tisti dan je pridirjal nagel sel v vas. Ustavil se je za trenutek na pristavi, a potem je dirjal urno dalje. Kmalu nato pa so osedlali mladi vitezi konje, pa so pojezdili iz vasi. Uskoki so vdrli v deželo,« so klicali kmetom. »Oj, na vojsko gremo!« — In mladi vitezi so vriskali, pa so vzpodbadali konje, da so hiteli v skoku.
In čez mesec dni se je raznesla po deželi novica, da so bili nasilni Uskoki pobiti tam doli ob zeleni Krki. Naša vojska jih je potolkla, in le malo jih je ubežalo. Radost je zavladala po deželi; zavladala je tudi po mirnem zagorskem svetu, in povsod je bilo čuti veselo vriskanje nad zmago. Tudi Simonček je tedaj vriskal in prepeval od jutra do mraka.
Niti žalostilo ga ni, da mu je zbežala tudi tedaj Cika. Vriskajoč in prepevajoč jo je šel iskat in jo je tudi našel.
Hrabri vojaki so se vračali domov. Le o vitezu Stojanu ni bilo čuti ničesar. Ugibali so ljudje, zakaj ga ni že vse poletje. A vendar so mislili, da se je vrnil vitez Stojan zdrav in čil iz boja. Saj je bil junak nad junaki in borec nad borci... A glej, zdaj se je vrnila gospa Kunigunda v žalobni obleki iz mesta, kjer je sicer živela. Čudno, čudno! Nemara je pa res padel vitez Stojan v krvavem boju?
In pastirček Simonček je vzdihnil globoko. Pri tem pa je pogledal gor na visoke snežnike. Rdeli so snežniki v jasnih bojah, in zdelo se je, da gorijo v rožnem plamenu. Simonček je poskočil na noge, pa je zgrabil dolgo šibo. Vedel je, da je že zašlo solnce, in da je čas, da žene domov, »Hej, Cika muhasta!« je zavpil. »Da bi te zdaj ugriznil brencelj! Kaj se ti ne ljubi zdaj bezljati? Zdaj, ko je čas, da greš domov? Čakaj, ti grdoba! Bomo videli. Sssss ...«
Cik^ je naglo poskočila. Privzdignila je rep, ko je začula sikanje. Migala in strigla je z ušesi; a čula ni ničesar več. »Hej, stopaj!« je zavpil Simonček in zamahnil po zraku s svojo šibo. Cika se je spustila v dir. Za njo so šle druge krave. Šle so preko senožeti do bele ceste. Simonček je cdprl leso, in potem so spele počasi po cesti proti vasici. (Dalje.)
Iskal je Gospoda.
(Legenda.)
0 se je zgodilo čudo v betlehemskem hlevcu in je zasijala na nebu zvezda, so se odpravili modri iz Jutrove dežele pozdravit novorojenega Gospoda. Odpravil se je v istem času še četrti, po imenu Artaban, poklonit se Mesiju.
Zamenjal je vse svoje imetje za tri dragocenosti: dijamant, rubin in biser, ki jih je namenil, da jih daruje Jezusu.
Artaban ni še prišel daleč, ko je ugledal na potu ležečega starčka, zapuščenega, umirajočega. Okrepčal ga je, naložil na svojega velbloda in peljal do prvih naselbin. Tam ga je oddal ljudem v oskrbo. To mu je bilo treba plačati z dijamantom.
Tolažil se je, da pokloni Gospodu še vendarle dve dragocenosti, in veselega srca je potoval dalje neznano mu pot.
Po dolgem času je dospel v Betlehem. Toda -— kaj ugleda na cilju svojega hrepenenja?
Vzdihi in obupni klici vsepovsodi. Herodovi vojaki so na ukaz morili nedolžno deco.
Ob durih neke hiše je trepetala mati. Privijala je nase svoje dete, po katerem je že segala morilčeva roka. Artabana je pretresel ta prizor v dno duše, iSpomnil se je dragocenega rubina, ga vzel in ponudil morilcu. Otrok je bil otet materi.
Sveti kraj je postal tedaj Artabanu kraj groze. Hvalil je Boga, ko je čul, da sta Jožef in Marija zbežala s svetim Detetom. Nadaljeval je pa svoje potovanje.
Iskal je dalje Gospoda v Egiptu, da mu daruje zadnjo dragocenost — biser, A ni ga našel Gospoda.
Minila so tako leta, Čul je temna, težka prorokovanja o trpljenju in smrti, namenjeni Gospodu, Vendar ga morda še nekoč z biserom otmem — si je mislil Artaban.
Od takrat je hodil okrog po zaporih in krajih bede, delil pomoč in tolažil reveže. Njegovo ime so vsi bedni blagoslavljali, A onega, ki ga je Artaban iskal, še vedno ni našel.
Zopet je minilo nekaj let. Utrujen in žalosten je dospel Artaban nekega dne v Jeruzalem. Na ulicah je bilo vse polno ljudstva. Velika gruča ljudi se je gnetla proti severnim vratom mesta. Artaban je vprašal, kaj je tamkaj, pa je zvedel, da bo križan nekdo, ki se imenuje kralj Judov. Artaban se strese. Naj je li to njegov Gospod? Ni mogel razumeti. »Božja pota so nerazumljiva,« si je mislil Artaban. »Morda mi je usojeno, da z zadnjo dragocenostjo, biserom, rešim Gospoda — —«
Trepetaje stopi Artaban za množico, v strahu, da ne pride prekasno. Tik ob Herodovih zaporih se je pa spustila deklica pred njim na kolena: »Usmiljenje! Reši me! Moj oče je prišel v stolp dolžnikov, in jaz bom prodana, da se poplača dolg. O, reši me pred bedo suženjstva!«
Artaban, poln sočutja, vzame biser z vratu in ga da deklici: »Tu je tvoja odkupnina. Zadnje, kar sem hotel prinesti svojemu Gospodu —«
V tem trenutku se je stemnilo nebo. Zavel je dih smrti. Zemlja se je stresla. Zidovje je pokalo in se rušilo. Ljudstvo je prestrašeno bežalo. Stari Artaban se je oprijel zidu. A tudi ta je pokal in se rušil. Kamen je zadel moževo čelo in Artaban je začutil, da mu ugaša življenje. Šepetale so mu ustne;
»Umrem, Gospod, ne da bi ti storil kaj dobrega. Nisem te videl lačnega, da bi te nasitil. Nisem te videl trpečega, da bi ti pomagal. Triintrideset let sem te iskal in nisem te našel--«
V smrtni tišini pa se je od daleč začul srebrnozvonki glas:
»Našel si me! Kar si storil najmlajšemu mojih bratov, si storil meni. Pojdi v veselje nebeško!«
Umolknil je glas. — Obličje mrličevo je izražalo odsev večne blaženosti.	Fr. Zupančič.
Naša groblja.
o se je naša družina preselila v svoje novo bivališče, nismo imeli drugega kot košček vrta okrog hiše in malo njivico. Držalo se je  vse skupaj. Moj oče je kupil vse to na dražbi za mal denar; hiša je bila namreč že zelo slaba, prav kot gospodar, ki jo je po zanikarnosti zapravil. Strehe skoraj ni bilo več, in gola rebra strešnega oklepa so nujno prosila odeje. Takoj prvo leto smo' za silo pokrili z deskami, čez zimo pa smo pripravljali gradivo za popolno popravo poslopja.
Delali smo vsi z velikim veseljem. Saj smo dobili svojo hišo, svoj dom, kot so jih imeli drugi ljudje, malo slabši sicer, a bili smo zadovoljni z njim.
Že moj stari oče je kupoval hišo, a ni imel nikdar toliko gotovine, da bi bil brez skrbi udaril prodajalcu v roke. Ta želja je dobila naslednika tudf v mojem očetu — in nehali smo gostovati ter prenašati težave odvisnosti od izkoriščujočih gospodarjev.
Sedaj smo bili na svojem. Otroci smo to posebno čutili, ker nam je bilo na domačem vrtu marsikaj dovoljeno, kar nam je na prejšnjem bivališču gospodar strogo zabranjeval. Nastopno pomlad smo popravili hišo. Spominjam se, s kakim veseljem sem nosil dan za dnem pesek od Save, Nobeno breme mi ni bilo pretežko. Mislil sem vedno, kako bo lepo, ko bomo imeli prenovljeno hišo, iz katere nas ne bo smel nihče več pregnati.
Leto potem smo koncem hiše dozidali še hlev in kupili kravo. Sedaj smo mislili, da imamo vse, in bili smo vsi srečni. Izprva smo se otroci med seboj kar prepirali, kdo bo kravo pasel. Često smo držali vsi za povodec. To so bili časi, ki se jih spominjam s posebnim zadovoljstvom.
Moj oče je bil tesar in je toliko prislužil, da nam ni bilo treba trpeti pomanjkanja, posebno ker smo sedaj nekaj pridelali tudi doma. Mati je večkrat rekla: »Zemlja, zemlja, ta je zlata vredna!«
Svojo njivico pa smo tudi tako skrbno obdelali kot nihče drugi v vasi. Zato smo imeli vsako leto najlepše in najobilnejše pridelke. Z vrtom pa je imel stari oče posebno veselje. Bil je sicer že nadložen, a spomladi je vendar plezal po drevju, trebil pregoste in suhe veje, obiral zapredke gosenic in cepil mlado drevje.
Zdaj smo imeli hišo, vrt in njivo. Manjkalo nam je še gozda. Oče je pri vsaki razprodaji iskal prilike, da bi prikupil še nekaj gošče in da bi imeli vsaj drva in najpotrebnejši les v domačem. A do kupčije ni prišlo.
Koncem naše njive je imel naš sosed veliko grobljo. To je bil puščoben svet, zarastel z gostim leščevjem, hrastiči, lipami, divjimi črešnjami in raznovrstnim drugim drevjem in grmičjem. Po sredi groblje so ležale ogromne skale in med leščevjem je bilo polno kamenja. Svet se gotovo v davnih časih ni dal obdelati, zato so gospodarji puščali raznovrstnemu grmovju prosto rast. Groblja je bila precej velika, na južni strani pa je bila prijazna tratica, kjer je rastla stara hruška.
Nasa
Na tem kraju je bilo spomladi kaj prijetno. Nikjer ni solnce tako prijazno grelo kot v tem, proti severnim vetrovom zavarovanem kotičku. Otroci smo si takoj izvolili ta kraj za svoje zabavišče. Tu so zacvele prve rožice na spomlad in oživeli prvi metuljčki. V bližini so si izbrale tudi mravlje svoj dom in nanesle kdoveodkod ogromen kup bilk in bilčic, igel in iveri, ter si zgradile svoje umetno bivališče. Spomladi sem z velikim zanimanjem opazoval, kako je živalca mrgolela po mravljišču, znašala bremena na svoj dom ter popravljala svoje stanovanje. Prav kot ljudje! Vsem je dom drag in mil, in vse skrbi so posvečene njegovemu procvitu.
V groblji smo našli marsikaj, kar je vzbujalo našo otroško radovednost. Po skalah so švigale urne gaščarice, in celo slepca smo našli, a smo ga toliko časa s kamenjem obdelavali, da se ni več ganil. Pobili smo ga, misleč, da je strupena kača. Doma smo seveda na dolgo in široko opisovali svoje junaštvo in govorili o velikanski strupeni kači.
Celo ptičke SO' se naselile v tej groblji, dasiravno smo mi s svojim kričanjem vznemirjali miroljubne prebivalce narave.
Groblja je bila sicer sosedova, a mi otroci smo gospodarili v njej, kot bi bila naša. Sosed je bil prijazen in potrpežljiv človek in se ni nikdar pritoževal. Imel je nekdaj tudi on nedorastle otroke in je vedel, kakšna je mladina.
Nekoč pa sta z mojim očetom prišla v pogovoru na to grobljo in sklenila sta kupčijo. Tako je postala groblja naša. Zdaj smo smeli v njej delati marsikaj, kar nam je bilo prej tudi prepovedano. Zlasti smo se veselili prvih češenj — necepljenk in jeseni lešnikov. Te smo celo 'sušili in jih dolge zimske večere tolkli okrog peči, da ni bilo miru. Vsako leto je oče del groblje posekal, a vedno tako, da je nekaj starega grmovja ostalo. Samo hrastov, lip in kar je bilo več vrednega drevja, ni sekal nikdar.
Moj stari oče je imel v prejšnjih časih čebele in vsako zimo je govoril, da kupi na spomlad zopet par panjev. Tako veselje je imel do te živalce, da je ob nedeljah popoldne po cerkvenem opravilu vedno vasoval pri kakem čebelarju. Ko smo kupili to grobljo, je postavil na trati pod hruško prijazen čebelnjak in kupil takoj prihodnjo pomlad dva panja čebel. Zdaj nam je postal prostor pri groblji še ljubši. Ob nedeljah popoldne smo bili vsi tam pri čebelnjaku, in ded nam je pripovedoval o zlatih starih časih, ko je medila vsaka bilka in vsak kol in je bilo medu, da je lizalo staro in mlado.
Kadar sem šel pozneje mimo te groblje, sem se vedno kratek hip ustavil na tem kraju, kjer sem užil v nepozabni mladosti toliko lepih, brezskrbnih dni.	Maksimov.
Mladost je norost.
rzli zimski dan, tudi ti si moj prijatelj iz mladostnih dni. Spominjaš me pa tudi na marsikatero uro otročje razposajenosti in lahkomišljenosti iz zlatih mladih dni. Mrzel zimski dan! Z živozardelimi obrazi, vsak s svojim »ščinkavcem« na nosu, stopamo štirje vaški korenjaki navsezgodaj v šolo. Čemu le tako zgodaj? I, saj veste, kaj bi vam pravil! Doli pri jamah, kjer delajo v poletnem času opeko, je vse polno gladkega ledu. Sneg, ki ga je včeraj solnce malo ogrelo, je ponoči zmrznil in danes drži, da je veselje. Torej to je: eno izkušnjavo dela vabljivi led, drugo pa trdi sneg.
Petrov Janez, najstarejši in zato tudi mož največjih izkušenj med vsemi, pa premaga vse izkušnjave,
»Fantje! Led je v senci, bo tudi popoldne še dober. Dopoldne idemo rajši na Dolgo brdo. Vsak naj vzame svoje sani s seboj.«
Ta nasvet je ugajal vsem. Knjige v torbo, vrvico za sani pa v roko, roko pa v žep, ga kapo čez ušesa, pa jo ubere naša četa na Dolgo brdo. Kje pa naj gremo? Po poti? Eh — danes po poti, ko sneg tako lepo drži! Kar naravnost, kar čez drn in strn.
»Janez,« vpraša naenkrat Lončarjev Tone, »Janez, kje bomo pa šli čez vodo? Mostu ni tukaj nobenega.«
»Kje boš pa šel čez vodo? Čemu imaš pa noge! Ali ne znaš skakati?« »Jaz že znam, ampak Šinkovčev Francelj ne bo skočil. Premajhen je,« »O, bo že. Saj ni tako majhen ne. Teče pa še bolje kot ti.« Majhna vodica nam res zastavi pot. Poleti je bila večidel suha, pozimi je je bilo pa vedno dovolj, in nikoli ni zamrznila popolnoma. Ljudje so rekli, da je pregorka.
Hitro pomečemo svojo robo na ono stran, potem pa poskačemo drug za drugim: Petrov Janez, jaz, Lončarjev Tone in nazadnje še Šinkovčev Francelj. Francelj je bil malo nesrečen. Poskočil je ravno na rob, noga mu je izpodrsnila, in Francelj je padel v vodo, Pozimi v vodo, pomislite! Hitro smo ga potegnili vun. Kam pa z njim? Domov ni bilo varno. Francelj je vedel, da imajo doma leskovega olja, s katerim se zdravijo mladostne norosti. Ali kaj, ko je pa vsako zdravilo tako grenko! Leskovo olje kar peče, tako' je hudo. Torej rajši naprej na Dolgo brdo!
Joj, kako je bilo tam prijetno. Sani za sanmi so se uvrstile in urno drčale dol po klancu. Vmes pa glasni vzkliki mladih sankačev. Joj, to je bilo veselja! Ko privoizimo v dno pa zopet nazaj in zopet po hribu dol in zopet in zopet... Celo Francelj je pozabil, da je bil padel v vodo. Kazal je na vse zmrzle hlačice in zatrjeval, da so se mu že posušile. In Francelj
je res mislil, da so hlačice že suhe. Oh, oh--
Ura je udarila. Poslušamo: ena, dve, tri. Tri četrti na osem! Urno spravimo v bližnjem grmovju vsak svoje sani in jo uberemo naprej v šolo. Ravno prav smo prišli.
Francelj je sedel nekaj časa ... kar se začno tajati njegove zmrzle hlačice in po šoli se razširi čuden duh. Voda priteče notergor do sprednjih klopi,
»Kaj pa je to?« vprašujejo gospod učitelj.
Kmalu najdejo vzrok. Francelj mora povedati, kako in kaj.
»Ti nesrečni otrok ti! Prehladiš se lahko in zboliš. Oh, ti paglavci!«
Pa so bili dober mož, naš gospod učitelj. Urno so napisali par besedi, dali pismo enemu učencu in mu ukazali, naj pelje Franceljna na njihov dom. —
Čez dober četrt ure je prišel Francelj zopet v šolo. Toda kakšen! V gosposkih, kratkih hlačah, kakršne je nosil učiteljev Feliks in drugi mestni otroci.
Kmetiški fant v gosposki obleki! Joj, kako je bil čuden! Pa kako neroden! Kar sram ga je bilo, nikamor si ni upal pogledati.
Vendar pa, moralo je biti! Francelj je hvaležen še danes gospodu učitelju za njegovo skrb in pa svojemu angelu varihu za njegovo varstvo. Kako lahko bi se bil takrat prehladil in šel pod grudo!	J. E. Bogomil.
Živali.
1. Ptiček — prosjak.
Čiv, čiv, čiv!
Kje je človek živ,
da bi dal mi kaj zobati!
V snegu ni več kaj pobrati.
Čiv, čiv, čiv!
Komaj, da sem živi
Mraz je huda reč, ni nikomur všeč. Glad pa smrtno pesem poje, in to muči me oboje. Tak sem siromak — ptiček — vaš prosjak!
Čiv, čiv, čiv!
Komaj sem še živ.
Hiše nimam, hrane nimam;
lačen sem, da komaj kimam.
Kdo je tega kriv?
Čiv, čiv, čiv!
Čiv, čiv, čiv!
Malo sem še živ.
Mraz pretresa mi koščice,
zmrzle imam že nožice.
Čiv, čiv, čiv.
Komaj da sem živ!
Čiv, čiv, čiv! Komaj da sem živ! Zrnja, prosim, otročiči, vi fantiči in dekliči! Kar mi morete, mi natresite!
Čiv, čiv, čiv!
Dajte, da bom živ.
Slab sem, da že komaj zinem,
malo še, in — tu poginem.
Komaj, da sem živ.
Čiv, čiv, čiv!
Čiv, čiv, čiv! Rad bi bil še živ! Dajte, dajte, potresajte, pa nikari ne čakajte! Sicer me konča silna lakota.
Al. M a v š k i.
2. Ptičja tožba.
Zapela je drobna ptičica	Nikjer ne dobimo posteljce,
in sedla je vrh kostanja:	a mraz in glad trpimo;
»Kako je hudobna zimica,	oj deček, natrosi drobtinic nam,
kakó nas grdó preganja!	poskrbi za nas na zimo!
Spomladi povrnemo stokrat ti, ko solnce spet ljubo posveti; a pomni: za vse, kar si storil dobrot, plačilo dobiš pri Očeti.
Taras Vasiljev.
3. Ptičkova zahvala.
Sneg pokril je ravno polje,	Malokdaj se še oglasi
gozde, dole, breg in log;	ptica tožna pred vežjo,
vse je tiho, vse je mrtvo,	lačna išče po kotičih,
vse počiva kroginkrog.	če kaj zrnja kje dobó.
In če v kljunček ji kaj pride, ščebetaje odleti, in zapoje hvalo Bogu, ki sirote preživi.
Slavko Slavic.
umućen
nrp^-
^□□□□□□□mDamnmDanDnaDaiicDoc
inrnrTTHrTTrnmrnnnnnnrnnnrnr
Modrost v pregovorih, domačih in tujih.
Igra.
Pri igri se spoznavajo ljudje. (Dobra volja, skopost...)
Pri igri spoznaš prijatelja.
Pri igri in pijači se ne sliši ura biti.
Najboljša igra ni luči vredna.
Najboljša igra je — ne igrati.
Kadar najjbolj igra teče, hitro ji obrni pleče.
Pri igri še ni nihče obogatel. — Kar se pri igri dobi, to se za uho položi. — Kar v igri dobiš, to v igri zgubiš.
Slaba mora biti igra, če se je otrok ne veseli.
Igra je igra.
Pri slabi igri kazati prijazno lice. (Neljube reči voljno prenašati.)
Šele ob koncu igre se vidi, kdo je zmagal.
Igrati.
Najrajši igramo z onimi, ki so nam enaki.
Z igranjem se zapravlja čas in denar.
Kdor ne igra, ne more zaigrati.
Kjer dva igrata, mora eden izgubiti.
Večkrat je treba tako igrati, kakor gosli hočejo. (Ravnati se po okolišči-n a h.)
Reki. Igra drzno (nevarno) igro.
To se naredi igraje. (Lahko in hitro.)
Igra se z njim, kot mačka z miško. (Če močnejši neusmiljeno ravna s slabšim.)
Igrata oba pod enim klobukom. (Zmenjena sta.)
Igralec.
Mlad igralec, star berač. Devet igralcev še enega petelina ne
redi.
Ime.
Dobro ime se ne pokoplje, le truplo pride v zemljo.
Dobro ime je najboljša dediščina (dota).
—	Dobro ime je boljše kot bogastvo (kot gotov denar, kot zlato in srebro). — Dobro ime ima lepši vonj kot arabsko kadilo. — Blagor mu, kdor ima dobro ime!
Kdor si je pridobil dobro ime, si je nabral lep zaklad.
Dcfbro ime izgubljeno — vse izgubljeno.
—	Kdor je izgubil dobro ime, ne more nič več izgubiti.
Dobro ime se lahko izgubi, a težko nazaj dobi.
Kdor uropa komu dobro ime, ga stori ubogega, a sebe ne bogatega.
Mnogi imajo boljše, mnogi slabše ime, kot ga zaslužijo.
Kdor ima ime, da zgodaj vstaja, sme dopoldne spati.
Ako imata dva isto ime, še nista ista človeka.
Reki. Svoje ime pozabi. (0 pozabljivcu.)
Svojega imena še ni naznanil, (Ostal je nepoznan.)
Še svojega imena ne zna zapisati. (Zelo neveden |j e.)
Ime očrniti komu.
Imeti.
Kar imamo, je božji dar.
Bolje umeti nego imeti.
Kdor ima samega sebe, ta ima vse.
Kdor ima, ta velja. — Kdor ima, ta je milostljiv gospod. — Kolikor kdo ima, toliko velja. — Kdor nič nima, ta nič ni.
Kdor ima veliko, še več poželi. — Kdor ima veliko, ima malokrat zadosti. — Kar imamo, to malo cenimo. — Nihče nima toliko, da bi ne imel rajši več.
Kdor nič nima, si želi nekaj ; kdor ima nekaj, si želi vse.
Eden ima preveč, drugi premalo, a zadosti nobeden.
Kar imam, to imam.
Kar imam, je boljše kot to, kar imam šele dobiti. — Bolje imeti kot pričakovati (upati).
Česar kdo nima, tega ne more izgubiti.
—	Kdor nič nima, ne more nič izgubiti (temu se ne more nič vzeti, je varen pred roparji).
Kdor hoče vse imeti, ta naj ne dobi nič.
Nič nima, kdor nima zadosti. — Veliko jih ima preveč, nobeden zadosti.
Kdor hoče imeti, mora usta odpreti.
Kdor ima, temu se da.
Kar imamo, to moramo izkoristiti.
Kar ima kdo rad, to pritegne z enim lasom.
Kdor hoče imeti, je redkokrat dobrodošel.
Kdor nima nič za druge, tudi nima nič zase. (Skopuh.)
Kdor ima veliko, tudi more dati veliko.
—	Tako dajaj, kakor imaš.
Kdor ima malo, tem laže nosi.
Reki. Ko bi tebe ne imel pa svojih oči, bi bil slep.
Drugega nima kot pot, po kateri hodi, pa še ta ni njegova.
Nima drugega nič kot ljubo življenje. Nima, kar je za nohtom črnega. Nima toliko, kar muha na nogi odnese.
Kratkočasnice.
Ni v zadregi. Oče: »Povej mi, Tonček, kaj pa hočeš postati ?« Tonček : »Vojak bi bil rad, ata.« — »Tako ? Pa vojsjk je lahko ustreljen.« — »Kdo ga pa ustreli?« — »Sovražnik!« — »Potlej pa nočem biti vojak, postanem rajši — sovražnik!«
Času primeren pregovor : To je gotovo dobra reč, če je pozimi v sobi gorka^peč.
Kateri je bil osel 7 Dva moža se srečata na ozki ulici i» čakata, kateri se bo umaknil. — Slednjič reče eden razkačen: »Jaz se ne umaknem nobenemu oslu !« — » Jaz se pa«, reče drugi, se spodobno odkrije in stopi na stran.
Temeljita razlaga. Otrok : »Kaj je to ,žive podobe' ?« — Oče : »To je, če ljudje tako tiho stoje, kot bi bili mrtvi.«
Ne zdi se mu pravilno. »Mama, učiteljica je danes kaznovala nekega dečka, zato ker je šepetal v šoli.« — Mati : »To je storila popolnoma prav.« — »Pa deček je potlej, ko je bil kaznovan, desetkrat glasneje vpil kot prej, ko je šepetal.«
Naloga,
(Priobčil Internus.)
T	e	4	~L	a			4	A.
f*	t	e	K	<	/	i.		
1		t	e	4c	/	X	le	
f	O	i	t	e	' tr	O	S	L
(T	1L	■C	t	t	e	t	/	
<r		t.	't		t	e		f
	0	J		A		t	e	k
>	0	r»i	e	£	* 1/		t	e
Napolnite prazne prostore s takimi črkami, da dobite besede tega-le pomena: 1. po smrti veljavna listina; 2. tvornica; 3. preko-ristna knjižica; 4. vrlina pravičnega človeka; 5. preizkus pri štetju; 6. nam zvesto naklonjen človek; 7. človek brez obutala; 8. klic na pomoč.
Šaljivo vprašanje.
Katerega jezika se najlažje naučimo ? (Rešitev in imena rešilcev v prih. številki)
Vabilo na naročbo.
Lansko leto omenjene težave pri izdajanju listov v sedanjih razmerah svetovne vojne se niso zmanjšale, marveč še povečale. Zlasti so tiskarski stroški zelo narastli. Mnogi si pomagajo s tem, da krajšaio vsebino listov ali pa povišajo naročnino. Odločili smo se za to, da naša mladinska lista „Vrtec" in „Angelček" izhajata tudi nastopno leto v isti obliki in po isti ceni kakor doslej. Da bi pa ne bila izguba prevelika, nujno prosimo, naj nam ostanejo dosedanji naročniki zvesti in naj priporočajo naša lista še drugim mladinolju-bom. Jako bi nam bilo ustreženo, ako pri naročnini še prostovoljno navržejo kak dar za naše društvo „Pripravniški dom".
Cena „Vrtcu" in „Angelčku" je skupno 5 K 20 h; „Angelček" posebe stane na leto 1 K 20 h. (Ako kdo naroči vsaj 10 izvodov „Angelčka" skupno, se zniža cena na 1 K.) Naročnina in vsi spisi, namenjeni „Vrtcu" in „Angelčku", naj se pošiljajo z naslovom Anton Kržič, c. kr. profesor v pok. v Ljubljani, ali Uredništvo „ Vrtčevo" (Pred škofijo št. 9.)
V Katoliški Bukvami se dobiva tudi še „Vrtec" l. 1906—1916 vezan po 4 K in „Angelček" (razen I., II., IV., VIII, IX. in X.) še vsi tečaji po 1 K vezani.
»Vrtec« izhaja 1. dné vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5'20 K, za pol leta 2'60 K. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Pred škofijo št. 9.
Izdaja društvo »Pripravniški dom«. — Urejuje Anton Kržič. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.