118 Številka.
DanaSnja Številka velja 2 kroni.
V Ljubljani, v nBdello Z9 maja I9Z1.
L1V. leto
I«h»4a du popoldne IstmosJi nsaolla la orisal«,«.
■ratl t Prostor 1 m! m X ^ ml m za male oglase do 27 «/« vi§me 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m \ 2*—, notice, poslano, preklld, izjave in reklame 1 ml m K 3'—. Poroke, zaroke 83 K Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—w Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov na: se priloži znamka za odgovor
trpravniitoo „S1ot. Naroda'  in „Narodni riakaras" ulica it 5, pritlično. - Telefon it 314.
taaflora
„Sioveasci   !t«ror voija v in |)«Uri|i:
celoletna naprs   .»laćati   .   K 3>K)
pol letno........,   150* -
3 asesecno........75* —
1      .. .  . „25-
v   Liubl| ta   In  po posti t V tnOKOtnalvo i
celoletno......K 4a0 —
»olletno.........240 —
\ meseno........120 —
....... 40 -
Pri morebitnem povtSanja se >aii daljS.t naročnina doplačati. Movt naročnik   is    »*>< e • »■ i>rvl~   kSfo£«tiao   «e.in.i     **^T  i»o aasasnM ^ <am"»   >    ien< naročili brc* oo»siv<*   icnaria te ne 'nofin-^ ozirati.
Uredništvo ,fSlov. Naroda1' Knallova nlloa 4t.  5,  t« nadatropl«
Telefon stav. 34.
Dopise  »proiema  le  podplaano  ln  zadostno trankovans. jjtT   Rokopisov no vraža.
Posamezna Številka velja 1*20 K
Poštnim plačana v gotovini.
Arsen Wenzelides (Sarajevo):
narodna obramba in propsgpuds
Z ustanovitvijo naše nove edin* stvene države se je razširil tudi de* lokrog mnogih naših prosvetnih in političnih društev, ki so bila do le* ta 1918 omejena na poedina pleme* na ali pokrajine. Nove potrebe so izzvale nove velike in majhne orga* nizacije. Pri tem je treba postopati s čim večjo enostavnostjo in jas* nostjo. Izbira društvenega imena ni postranske važnosti. Ime mora biti tako. da je vsi javnosti čira jasnejše in čim jasnejša svrha dru* štva, zlasti kadar gre za velike or* ganizacije obrambnega značaja in za katere se išče pomoči vsega na* roda.
Naj navedem primer, da se vi* di, koliko lahko vara naziv, ki po sebi ni prirođen in jasen! Pred več leti se je na Hrvatskem ustanovilo društvo, da po zgledu Cirilmeto* dijske družbe pobija propagando madžarskih julijanskih šol. Usta* novitelji so posodili ime od — fra* masonov (»svobodnih zidarjev). Društvo je dobilo čudni naslov »Cirilmetodijski zidarji« ter je po* leg drugega prodajalo tudi svoje vžigalice, »žigice Cirilmetodskih zi* dara«.
Na Senjski Rijeki sem šel en« krat izjemoma v neko krčmo. Za isto mizo je sedel mojster ali dela* vec ter je držal pred seboj vžigali* ce cirilmetodijskih zidarjev. Da preizkusim duhovitost zagrebških »zidarjev«, sem vprašal tistega človeka: »Veste li, v čegavo korist se prodajajo te vžigalice?« — Od* govoril je: »Na korist zidarjev!« (v dobesednem smislu). Skušal sem mu dokazati, da ni tako, nego da je to na korist protimadžarskih šol na Hrvatskem: toda on je ostal trdo uverjen, da je to za navadne zidarje: »Kvesto že per i murado* ri.« (Kot pravi Hrvat je namreč go* voril v italijansko * beneškem na* rečju.)
Slično, čeprav manjšo zmedo izzivajo lahko v širših slojih nazivi treh novih udružen j,   osnovanih v
• Ta članek priobčujemo iz »Jugoslov. Njive«, ker se nam zdi z ozirom na zborovanje »Jugoslov. Matice« veleaktualen. Uredništvo.
svrho obrambe Jus^oslovenov izven naše države. To so »Jugoslovan* ska Matica«. »Jadranski zbor« in »Jugoslovenska narodna obrana«. Zmeda nastaja, ker obstojajo tri društva s tremi imeni, a imajo oči* vidno isto svrho.
Iz razloga enostavnosti, prak> tičnosti in lažje orijentacije vseh narodnih slojev, zlasti nižjih, je treba, da se ta tri društva združijo v e n o, ki naj postane naš Dante A 1 i g h i e r i, naš Schulverein, z imenom kakšne naše osebe ali kraja, po katerem bi se takoj in lahko razpoznala tudi svrha dru* štva. Ime Jadranski zbor ni srečno: beseda »zbor« ne zveni adekvatno, ker smo davno navajeni zborov pevskih društev, a Jadranskem-i zboru ni za prepevanje. Moglo pa bi se imenovati po Simonu Gre' g o r č i č u ali Soči. Sicer pa to ni najvažnejše, dasi tudi ni najmanje važno.
Veni, centralni in dobro ure* jeni organizaciji mora biti združe* na vsa naša propaganda, bodisi z ozirom na takozvano Julijsko Be« nečijo in Koroško, bodisi z ozirom na druge naše kraje, rojake ali iz* seljence, ker samo ena dobro vid* na točka treba, da je dosezna vsem onim, ki iz bližine in iz dalji* ne upirajo oči v svojo matico, v svojo svobodno državo, od katere pričakujejo moralne in materijelne pomoči.
Glavna in nujna naloga take organizacije pa je, da vodi sostav* no in koristonosno propagando v inozemstvu in v notranjosti. V no* tranjosti zato, da zbere čim več de* narnih sredstev, knjig, oblek in dru* gih darov za podporo naših šol, društev, tiskarn, časopisov itd. v Julijski Benečiji, Koroški ter v dru* gih naših zamejnih krajih. Sicer pa lahko tudi brez vsakršne organiza* cije z izdatnim naročanjem podni* rajo svoje časopise v Gorici, Trstu in drugje.
Zapadna Evropa ne sme poza* biti svojih velikanskih grehov, ki jih je (samo na jugoslovenski ra* čun, da ne govorimo o vsem slo* vanstvu) storila z londonsko po* godbo, s koroškim plebiscitom, ra*
pallsko pogodbo ter s prepušča* njem neosvoboienih Slovencev in Hrvatov nasilju panLlerrnanske^a Heimatsdiensta, italijanskih f asi* stov itd.!
Skrajni čas je, da ta naša or* Lianizacija počne iz<r,::'ii v Ljub* j Ijani in ZPai4rebu D i list v fran* | coskem jeziku. Ti dve mesti sta za sedaj naiugodne'ši točki take propagande z ozirom na bližino slovenskih in hrvatskih krajev, ki jih je politika zapadno * evropske* ga imperijalizma zadela najhuje. Zato so Slovenci in Hrvatje kot najbolje poučeni za sedaj pozvani, da z izdajanjem jugoslovensko* francoskega lista v Ljubljani ali Zagrebu započno veliko protestno in informacijsko propagando v ino* zemstvu. Čim se to začne, ni su* miti, da jo podpre tudi srbska stran, ker med srbijanskimi znan* stveniki, književniki in časnikarji imamo razmeroma večje število zaalcev francoščine.
Jugoslovensko * francoski poli^ tično * kulturni list je zelo nujen, da se z enakim orožjem pobijajo vse laži neprijaznega nam tiska ter da se inozemstvo obvesti o vseh naših zamejnih krajih.
Zaman je tudi najupravičenej* še ogorčenje naše javnosti in naše* ga časopisja, ako inozemstvo zan;e nima čuta. »Revue Vougoslave«, ki izhaja v Parizu na vsaka dva me* seca ali še redkeje, in dobrohotna pomoć, ki nam jo prožijo Goven, Scotus Viator, Šeradam in drugi reaki naši prijatelji v inozemstvu, ni dovoljna, ker so oni zelo redke izjeme med svojimi neinformirani* mi narodi, a z druge strani ne po* znajo, niti ne občutijo naših po* treb tako, kakor jih občutimo mi sami.
Končno pa takšen list   ni le
vprašanje skrajne potrebe, nego tudi naše časti, ker ni dostojno, da prosjačimo tujo pomoč in obram* bo, ko to lahko delamo sami di* rektno.
Jugoslovensko * francoski list, ki bi pobijal laži načelnih ali pod* kupljenih organov italijanske, nem* ške, madžarske in vsake neprija* teljske nam propagande, in ki bi obveščal inozemstvo o razpolože* nju jugoslovenske javnosti, stal na braniku preganjanih Jugoslovenov
na Koroškem, v Primorju in dru* god, oziroma ki bi se zavzemal za interese naših izseljencev ter bi po* leg vsega tega javljal o ekonom* skih, prosvetnih in drugih naših no* branjih prilikah, bi imel toliko dolž* nosti in gradiva, da bi ne zadoščal niti kot dnevnik.
Tak list bi se moral redno in brezplačno pošiljati v vsa važnejša mesta Slovanstva, Francije, Ame* rike, Skandinavije in povsod tja, kjer je pričakovati, da bi se moucl dvigniti kak uvaževan glas za naše pravice, ker se brez tega inozem* stvo zanj ne bi brigalo. Brez velike reklame in brez velikih stroškov bi ta propaganda ne imela uspeha: ali vzlic vsemu ternu rodoljubi oko* li Jadranskega zbora in Jugoslo* venske Matice morajo tak list usta* noviti čim prej. Stroški se morajo pokrivati z zbiranjem med vsemi, ki razumevajo nujno potrebnost in ogromno koristnost takega lista.
Za sedaj se iz lahko umljivih razlogov ne more zahtevati, da ta list izdaja naše Ministarstvo zuna* njih poslov. Dokler trajajo današ* nji mednarodni odnošaji, je treba, da to store privatni slovensko*hr* vatski krogi, ki so iz navedenih razlogov obvezani, da se prvi zga* nejo.
Sočasno bi jugoslovensko*fran* coski list vzdrževal naše zveze z ostalimi slovanskimi narodi, ker je majhno število tudi med največji* mi panslavisti, ki pozna vse siovan> ske jezike, med tem ko je francoski poleg nemškega najbolj znan v vsej slovanski inteligenci.
Z izdajanjem lista ne smemo odlašati, da lahko z njim govorimo z Evropo naravnost in jasno! Ne smemo se zanašati na potrpežljiv vost in rodoljubnost neosvoboje* nih Slovencev in Hrvatov v Italiji in v Avstriji! Množica renegatu v na Primorju in na Koroškem, ki /e raste, znači, da ne smemo nekriuč-no verovati v odpornost našega naroda, ker smo do osvobojeni a in ujedinjenja izgubili mnogo obmej* nih postojank!
V neosvobojenih kra*ih se bo dalje čase upiral potujčenju zern-ljedelec * posestnik, toda mali Ijud* je brez posesti po mestih, osobito nameščenci, čijih kruli zavisi od tu jinske volje, bodo morali biti po« pustljivejši ter dajati deco v tujin* ske šole.
Ako želimo, da Trst, Celovec, Senjska Rijeka in vse ostalo zopet pride v naše roke, odnosno da pred tem časom ne izgube svoje slovansko narave, je treba stvoriti velik kapital, predvsem za podpi* ranje onih JuL,osldvenov, ki jim preti nevarnost raznarodenja po< tujinsko silo, a v drugi vrsti za propagando na naslov inozematva. Ta propaganda, ki mora biti vedena praktično, ni treba, da se izvaja z italijansko lažnivostjo, niti ne z madžarsko bahavostjo; toda treba je, da se izvaja z germansko vztrajnostjo in francosko navdušenostjo po izgubi Alzacije in Lo; rene, a ne s slovansko brezbriž* nostjo in z naivnim pričakovanjem pomoči od zunaj!
^Jugoslavenska Njiva«.
Malega IngnsioiseiifSfifii pos^-iK-teij w Ita-
Italijansko nacionalistično časopisje ima sedaj velike skrbi z vprašanjem, kako nastopijo jugoslovenski poslanci v rimskem parlamentu, kake želje in zahteve l>odo obsegale njihove izjave, ka] porećejo o aneksiji, kako stališče zavzemajo napram vladi itd.
Angelo Scocchi, dopisnik milanskega lista >Sera*. je imel že pred volitvami razgovor s poslancem dr Jos. Vilfanom, ki je bil pa sele sedaj objavljen, cicala je po tem razgovoru tržaška >Era \~uova< in ga raztolmačila po svojo, kakor so to storili tudi nekateri drugi listi v Italiji. Na te objava se je oglasi] v >Edino8ti< sam dr. Wilfan, ki izvaja nastopno:
Glede samoodločbe je r©«, da je izrazil mnenje, da morajo Jugoslov« ni podati izjavo, s katara m zavaruje njihovo stališče napram nedvoj »enem!] krčiOTiiu pravice, ki jo ima primorsko, kakor vsako drugo Ljudstvo, do svobodne samodoločbo. Italija sama se j • z jedini la ravno na podlagi plebiscita, zbog tega je pričakovati za to stališča v rimskem parlamentu vsaj nekaj razumevanja! Raservaeija no moro imeti nobene sovražne osti proti Italiji, ker mora imeti značaj pravnega pridržka, Naša delegacija B6 v Rimu ne bo zavzemala samo za narodni obstoj jugoslovanskega ljudstva v Primorje, marveč bo imela pred očmi mnogoli ne
iLi- _u. .   . .....■  .    .   t ■ ..... -i lX1I
Dr. Vojeslav Mole:
XIX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu.
Tratnik izhaja iz impresijoniz-ma, toda pot, ki jo hodi, je Čisto samo-stojna. — Iz impresij onizma izvira predvsem njegova tehnika. Nekdo je dejal, da je Tizian prišel do svojega impresijonizma pod vplivom bizantinskih mozaikov v cerkvi sv. Marka v Benetkah. Pri Tratniku bi lahko rekli ravno narobe: da je prišel od impresi-jonistične tehnike, učinkujoče z barvnimi pegami, do barvnega, četudi oljnega mozaiciranja, — tako zelo spominjajo njegove slike na mozaike, sestavljene iz samfh blestečih, svetlih, dragocenih snovi. Vsa ta tehnika pa mu je samo sredstvo, s katerim izraža svo^e ideje. Predmetnost je pri njem stopila že čisto v ozadje, povsod prevladuje idejna vsebina, ki pa ni nove-Iistična, ampak ie izražana v celotnem obravnavanju vsakokratnega predmeta.
Tratnikove figure stojijo pred svojim blestečim ozadjem kakor momentalne kozmične vizije, kakor slike, ki jih nosi človek v sanjah v svoji duši. Velikopotezne so tudi njegove risbe. Sicer igra pri Tratniku tradlcional-nost tuoatam še vedno precejšno vlogo: simbolizem »Inspiracije« je veliko preiasno. skoraj novellstično izrazen, glavi »Apostolov« sta tradicionalni in
le preneseni v Tratnikovo tehniko. — toda to so malenkosti.
Takšne pomisleke odtehta en sam pogled na »Lastni portret«, naslikan z goyevsko silo, čegar izraz je ves v očeh, — živ simbol umetnika-gledalca — večnega vpraševalca. Ne vem. kakšna bo usoda njegove »Slepe«. Upam. da pride v »Narodno galerijo«, — saj bi bil ž njo lahko zadovoljen še marsikateri muzej za moderno umetnost in sicer — ne samo na domačih tleh. Tratnik je na vsak način že zrela, zavedna, uravnotežena umetniška osebnost.
Čisto drugačna pa sta oba brata Kralja, ki sta šele v razvoju, a nista zato nič manj zanimiva; oddaljila sta se že najbolj od vsega tega, kar je bila do nedavna pri nas umetnost. Vzbudila sta splošno pozornost že lansko spomlad. Še večjo v jeseni; zdaj pa sta spet razstavila skupno čez sto risb, slik in plastičnih del. Toda medtem, ko sta si bila še jeseni čisto podobna, se je to zdaj že precej izpremenilo: mlajši brat. Tone Kralj se je kolikor toliko osamosvojil in gre — kljub sorodnosti z bratom Franom — svojo pot.
če ie na tej razstavi kje upravičeno ime ekspresionizem, je to brez-dvomno predvsem pri Franu Kra-1 j u. Njegova razvojna pot Je izvanredno zanimiva, zlasti ker je čisto odkritosrčna fn ne pozna nobenih kompromisov. Niegove ilustracije so kall-grafi"no - dekorativne, v ciklu o »Kralju Matjažu« le vedno predmetne in
celo plastične; v slikah pa se Fr. Kralj čedalje bolj oddaljuje od vseh prirodnih oblik, — rabi jih samo še — razun v »Portretu« — tam, kjer mu nudijo osnovne znake, iz katerih sestavlja svoje idejne kompozici e. In tako prihaja v čudno hitrem tempu do čedalje večje abstraktnosti, v kateri je čedalje več intelektualnosti in čedalje manj čisto umetniških vrednot. Umetnik se je tega zavedal in zato je katalogu pridodano »Pojasnilo«.
Tam beremo na pr. raz'ago k sliki Št. 12.: »Materin egoizem. Mati zavrže (roka pred prsmi odbijajoče linije) radi svoje lepote (živa barva) rodnega otroka podnu (mrtva barva).t — Kaj je torei ta slika? Umetnina? Umetnina je pač še vedno, ker je Fr. Krali prevelik talent, da bi ustvaril nekaj čisto neumetnostnega, in je zato ploskev še vedno dekorativno razdeljena in učinkujejo dekorativno tudi barve, — toda tistega, kar pravi slikar v »Pojasnilu«, pa v sliki ni. »Materin egoizem« je miselno sestavljena ugotovitev. Toda: »Bilde. Kfinstler. rede nlcht! . . .« Ta Ooethelev Izrek velia za vse smeri, rud? za ekspresionizem. Pavno ker cenim Krajev talent, mu še rajši povem, da ga privede takšno reševanje problema v zagato, iz katere ni Izhoda. Prepričan sem tudi. da na tel poti ne bo o*tal. ker le že preveč Izrazita osebnost. Morda *e mu zgodi kakor Rfcassti. W ie prefzhttsfl vse noti in mo7r»o^ti kulifania ln ni mo^el r»J»-prej, ker se je tam navsezadnje sploh
nehala umetnost, — in se je vrnil nazaj — k naturalizmu.
Tone Kralj ni nič manj izrazit talent. V njen je sicer še vse polno tujih vplivov — Klimt, liodler, Meštro-vič — in še vse vre, toda tega vrenja je toliko, da ga je človek kar vesel. Neverjetno je bogastvo koncepcije; tehnika — zlasti v ujedkovinah — sicer včasih še ni popolnoma obvladana, zato pa je komponiranje izborno in oblikovanje jasno in izrazito. Vsa nova umetnost stremi po vsebinski poglobitvi, in zato ni prav nič čudnega, da se v mej čedalje bolj pnnavliaio verski motivi. Imata jih oba Krala (po mojem mnenju je sploh vsa umetnost starejšega Kralja religiozna v splošnem pomenu besede); mlajši pa ie v svojih »Študijah za cerkev v D.« ustvaril naravnost monumentalne kompozicije stenskih slikarij, ki so v dani ploskvi izborno skomponirane in dekorativne ter obenem moderne in pa tudi res narodne. Ne vem, kakšna cerkev je to, in ne vem, ali bodo te slike izvedene; škoda pa bi bilo, če bi ostalo le pri teh osnutkih.
Kar velia za slikarstvo in grafiko obeh Kraliev, velia tudi za njuno plastiko. Talenta sta nedvomna: smisel za monumentalnost ie jasno viden: toda zlasti pri Fr. Kraliu se poiavlja ista miselna konstruktivnost kakor v n:e-govfm slikarstvu. Ker na je merilo plastike vendarle človeško delo, privede tukaj abstraktnost še težje do cilja.
Razstavila sta svoja dela še dva kiparja; in tudi med njima je velika razlika. I. Zajec se drži klasičnih motivov in potom njih tudi klasičnih oblik: in četudi so podrobnosti naturalistično izvedene, prevladuje vendarle tradicionalna forma.
Čisto drugačna je umetnost I. N i-potnika. Njegovi motivi so originalni, kjer pa niso novi, so vendarle originalno zasnovani, na pr. »Šaloma« jn »Krist«. Z veliko ljubeznijo je izhran in obdelavan materijal — les, vse njezove slučaine lastnosti s ospretno izrabljene. V Napotniku je nekaj baročnega, Rubensovega: vsepovsod polne, bujne forme, polne svežega življenja in živ-Ijenske radosti, a vendarle ubrane v — igrajočo lahko — kompozicijo in v harmonične linije (»Mati«).
Takšna je torej najnovejša razstava slov. umetnosti. Na eni strani je na njej zastopan impresijonizem, izhajajoč še vedno od predmetnega pojava kot takšnega. — od njega pa se ločijo poti na vse strani in vse poti vodi'o k vsebinski poglobitvi. Umetnost skuša ustvariti oblike, ki bi izražale več kakor optičen vtis. Tratnik Je na tej poti že dozorel, Kralja iščeta cilja drugod.
Uvodoma sem omenil, da ie umetnost pristna, če ie resničen izraz svo-iega časa in pa — če res kaj pove. Ali je pristna ta naša slovenska umetnost?
Kdor razume znake časa, kdor žj-vi ž niim in v njem, mu ne bo težko odgovoriti.
36
2 stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 29. maja 192i.
118 štev.
velike potrebe in težave prebivalstva. Zato delovni program ne more biti samo narodno obrambni. Gotovo pa je, da stopi takoj v ospredje narodno vprašanje v obče in jezikovno po-s • b e j. Italijani v Rimu bodo videli ▼ naših primorskih poslancih pred vsem Jugoslovane, potom šele zastopnika ljudstva z raznimi gospodarskimi in drugimi, ne z gol narodnostnimi interesi. Glede jezikovnega vprašanj s r teh krajih dodaja poslanec, da je povdarjal na raznih svojih shodih, da 99 bo moralo to vprašanje pač urediti a upoštevanjem jedinstvenoga narodnega snaoaja države, h kateri smo priklop-ljeni. Nobena rešitev pa ne bo pravična in radi ne trajna, ako bi zasledovala tisti >neizogibni proces prostovoljne asimilacije^:, ki jo Italijani toliko naglaša-jo. Ako jo mogočna Britanija prebival-ssm na otoku Malti priznala avtonomijo tudi v narodnem in v posebno jezikovnem oziru. potom tudi Italiji ne bo v sramoto in ne v škodo, ako bo postopala slično z mnogoštevilnejšim delom naroda, s katerim hoče živeti v dobrem sosedstvu. Dr. Wilfan je povdarjal tudi potrebo vsporednega, če ne že sknpnega postopanja z Nemci v onih vprašanjih, v katerih je jugoslovenski položaj res jednak njihovemu. Dr. Wilfan je smatral v tej točki, kakor tudi v vseh ostalih, največjo odkritosrčnost za potrebno in koristno, ker hoče pripomoči z vsemi silami, da aoora biti razmerje mod Jugosloveni in Italijani povsem jasno. Da se Nemci obnašajo proti Italiji bolj sovražno, je pripisovati opori, ki jo jim daje zavest, da imajo za seboj velik narod, ki pride gotovo prej ali slej do stare svoje moči.
Glede rapallskepogodbe je v pogovoru kritiziral dejstvo, da se jo prišlo do nje zgol po strategičnih interesih kraljevine Italije. Česar mu pao nihče ne more zameriti. Možje večje veljave so priporočali Italiji, da bi bila bolj varna taka meja, ki bi zadovoljila oba soseda in odstranila že naprej povod vsem sporom. Italijani so bili pri tsm vprašanju preveč pod vplivom nekake geografične estetike, češ da gro sa mejo, ki jo je prorok oval sam Dante in začrtal sam božji prst. Glede najina končne ureditve jugo-slovenskega vprašanja tudi niso točni podatki v italijanskih listih. O načinu to ureditve se je izrazil dr. "VVilfan z vs*o jasnostjo in bodočnostjo na deklaraeijski proslavi. 30. majnlka 1918 in nato v polemiki, ki jo je imel z >Lavoratorom«. Ne gre za enostaven sporazum s primorskimi Italijani, ki naj bi se jim zavarovale njihove kultur-
ne pravice, marveč za sporazum med jugoslovanskim in italijanskim narodom, to je sporazum, ki ga želi in za katerega bo delal z vsemi svojimi močm* kljub vsemu zlobnemu podtikanju in zavijanju. Ta sporazum bo delo ne ene samo, nego več generacij. Angolo Soočeni in za nJim >Era Nuovac nista povedala točno tudi Wilfanove misli o nevarnosti vojne med obema sedanjima kraljevinama. Lista »Sera« in >Era< sta poročala take, kakor da dr. Wilfan želi in išče oboroženega konflikta med Italijo in Jugoslavijo. Resnica, na je ta, da je dr.Wil-fan z vso odločnostjo odklonil vsako željo ali tudi samo misel take vojne, V bistvu je rekel le eno, da bi namreč mogel nastati položaj, kjer bi ravnanje z Jugosloveni v Italiji utegnilo služiti v povod sporu s narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev in priznal, da se morda samo radi Jugoslovenov pod Italijo ne prične vojna Danes dodaja dr. Wilfan, da je stvar modre in miroljubne politike, da se ogne tudi podrejenim povodom oboroženih konfliktov Iz razgovora posnemamo še, da zahtevajo Jugosloveni v vprašanju samouprave vz postavitev goriškega, tržaškega in istrskega deželnega zbora. Ako bi prišlo v Italiji do splošne upravne decentralizacije, bodo zahtevali Jugosloveni posebno avtonomijo za vso Julijsko pokrajino, da postane neodvisna in se tako uresniči tista >republika«, ki jo je predlagal Pittoni leta 1918.!
Jugoslovenski poslanci se pripravljajo na prevdarno delo v rimskem parlamentu. Upoštevajo obstoječe razmere in hočejo v okviru sedanjega stanja doseči za svoje pokrajine kar le mogoče. Grdo pa je to, da pride italijanski žur-nalist do moža, ki je takoreč Že določen za voditelja jugoslovensko delegacije v Rimu, ga prosi za razgovor, dr. Wilfan mu ga dovoli, potem pa zanese v italijansko časopisje izvajanja, ki so v diametralnem nasprotju z besedami razgovora, fn tako vstvari novo sovraštvo do jugoslovenskih poslancev. Listi se kar po vrsti oglašajo in tako se je tudi ugledna rimska >Epoca« obregnila ob dr. Wilfanov govor, češ da njegova izvajanja so dokaz politične slepostl, ki ne dela časti realnemu intelektu dr. Wilfana. Res pa je, da se dr, "VVllfan in ž njim vsa delegacija pripravlja na možato in resno delo v rimskem parlamentu, ki bo tako. da mora dobiti priznanje in vpoštevanje pri italijanskih poslancih. >Skokov< pa naj se jugoslovenski poslanci otresejo!
Pilano iz Hmerihe.
Tukaj je sedaj slabo. Vse je brez dela. Ljudje delajo samo po 3 ali 4 dni na teden. 1. maja je bilo vse mirno. Policija je bila vsa pri* pravljena. Vsi bi radi liste čitali, a novcev ni. Svoj list pošiljam, ko ga prečitam, še po Ameriki na razne kraje. Poštnina je zelo nizka, samo 1 do 2 unče, -
Pošta v Jugoslaviji pa je ne* sramno draga. Našim ljudem ni mogoče kai pisati, ker je pošta ta* ko draga. Kaj je pa s parcelno po* što? Da se jugoslovenska vlada ta* ko malo briga! Naši ljudje bi radi kaj domov poslali, ker so sedaj ce* ne blagu tako padle, a pošta ne sprejema pošiljk v Jugoslavijo. Vsi drugi narodi lahko pošiljajo. Pro* sim. opozoriti v Vašem listu pošt* nega ministra v Beogradu, naj po* skrbi za redno pošto. Tukajšnji poštni uradniki pravijo, da Ameri* ka ni temu kriva, ampak jugoslo* venska vlada.
V Clevelandu, 7. maja.
Oprostite, ako sem kaj preveč ostro napisal. Meni se ljudstvo do* ma smili, ki prosi, a mu ne moremo pomagati. Tukaj se dobi 5 funtov kave za 95 centov. Riž je po 5 funt. Čaj po 45 funt. Vse te stvari bi lahko domov pošiljali, a ni poštne zveze z Jugoslavijo. Na stotine lju* di vidite vsak dan na glavni pošti, ki oddajajo pošto za Evropo, samo mi Jugosloveni smo izključeni.
Liste redno prejemam. »Sokol« pri nas prav lepo napreduje. Sedaj imamo 62 telovadcev. Prostor za telovadbo smo dobili v St. Clair Bath Housse od mestne uprave. Telovadnica je zelo velika in kras* no opremljena. Vse je moderno urejeno. Prostor je brezplačen. Po telovadbi se hodimo kopat v bazen ali pod tuš, kamor kdo hoče. Napi* sal sem nekaj vrstic, da vidite, ka* ko je sedaj življenje pri nas.
Na zdar!
Fr. Hudoveraik.
Politične uesfi.
— Demisija ministra za agrarno reformo. Minister za agrarno reformo Uaunović je v radikalnem klubu demi-Bijoniral radi nezadovoljnosti enega dela članov kluba z delom bosanskih radikalnih poslancev za sporazum glede ustave.
= Pazi i je pripravljen demteijonl-rati! Na seji radikalnega kluba dne 27. t. m. je referiral predsednik vlade Nikola Pašić o politični situaciji in o ustavi. Izjavil je, da jo z ozirom na protiustavno Opozicijo v Stranki, ki se je zadnje časa pojavila, pripravljen demi-
sijonirati. Radikalni klub je nato pri glasovanju v veliki večini izrekel ministrskemu predsedniku zaunnieo.
=5 Pravoslavni svečeniki za kancel-paragraf. Na seji ustavotvorne skupščine dne 27. t. m. je bila prečitana resolucija odbora srbsko - pravoslavnega svečeniakega društva, v kateri se zahteva, naj v ustavi ostane določilo, na podlagi katerega se politična a iritacija in strankarstvo za vedno odstrani iz cerkve.
= Is ustavnega ocUeka. Beograd, 36. maja. Sejo ustavnega odseka je o tvoril predsednik dr. Momčilo Nin-čič ob 16.30. Nadaljevala se je razprava o čl. 59, ki govori o pravici razpuščanja skupščino v času kraljeve odsotnosti Razpravljalo se je predlogu poslanca Koštica in tovarišev, da vlada
v odsotnosti vladarja ne more razpustiti skupščine, podeljevati čine častnikom in izdajati amnestije. Minister za konstituanto Trifkovic je izjavil v imena vlade, da se vlada strinja s predlogom, v kolikor se tiče razpusta narodne skupščine. PosL Demetrovič in Lazie sta se izrekla proti predlogu, ki sta ga zagovarjala Gjonovie in Vuiičič. Predlog je bil z vladnim pritrdilom sprejet samo v tem obsegu, da ne pme narodna skupščina razpustiti, dokler nadomešča vlada kralja. Nato se je razpravljalo o IV. poglavju ustavo, ki govori o nasnestništvu. V razpravi je bil predlog posl. Koptića in tovarišev glođe izpopolnitve Čl. 62, r»o kateri moreta, dokler ni tretjega namestnika, ostala dva namestnika vršiti vladarske nesle do prvem sklicanja narodne skupščine, ki voli tretjega nnmecfnika. Temu predlogu sta nasprotovala nosi. dr. Laza Markovič in Vuiičič in 'e bil predlog odklonjen. Zatem se je raspravljalo o nredlogu posl. Vojislava Lazfea in ] tovarišev, naj se v Čl. 68 namesto prvega odstavka vstavi nastopni: »Kralje-
vi namestniki prejemajo v času izvrševanja svojih dolžnosti za vee čas mla-doletnosti prestolonaslednika iz kraJje-VO civilne liste toliko kolikor določi narodna skupščina pri volitvU. Predlog je bil odklonjen. Seja se je zaključila ob 17.46. Prihodnja seja se bo naznanila pismeno.
=x Nasilstvo radičevcev. »Nova Doba« poroča: Dne 15. t. m. se je ustavila na svojem izletu družba Celjanov v gostilni g. Lorberja pri Sv. Roku ob Sotli. Družba je sedela popolnoma mirno v posebni sobi. Nenadoma — bilo je že pozno zvečer — pa stopi pred družbo neki Hrvat, koso visoko v zraku vihteč, tor zahteva, da se gostje izjavijo, ali so za Srbe ali so Radiča. Ker mu v prvem presenečenju nihče ne da odgovora, nasilnoj zopet izgine, Nedolgo potem pa se pojavi pred gostilno več Hrvatov, oboroženi s kosami, ter stavijo družbi ultimatum: >Ce se ne izjavite za Radiča in ne greste z nami na njegovo skupščino, ves pobijemo brez usmiljenja«. Najbolj so pri tem grozili tamošnjemu v družbi Celjanov se nahajajočernu nad-učiteliu. češ on ie največ kriv. da smo pod Srbi. Grdo so žalili našo dinastijo. Gostilničar, videč., da postaja položaj nevaren, zapre skrbno duri in okna gostilne. Toda radičevci razbijejo namah okna, da bi vdrli v gostilno; se le strel is revolverja, ki je enega ranil, jih je odvrnil od tega poskusa. Med tem so prišli družbi na pomoč sosedi in napadalci so izginili v noč. Zadevo ima v rok.ih orožništvo ter jo upati, da bodo nasilni radičevci kmalu pod ključem. — Sploh so kraji ob Sotli izpostavljeni vsakovrstnim izzivaniem in napadom nahujskane radičevske tolpe: zato bi bi- j lo želeti, da se pomnože orožniške po-stajo v teh krajih.
— Nemški novinar o naših razmerah. Beogradski dopisnik lista >Vos-sisehe Zeitung« piše med drugim: Radič ima že leto dni navado, da za vsak praznik obljublja svoiim pristalem »hrvatsko republiko«:. Radič je nedavno izjavil v eeji zagrebškega občinskega sveta, da ne pozna kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zdi se pa. da bo vendar kmalu poznal to kraljevino, ker bodo v Beogradu napravili konec triletni mumiji. Nadalje pravi nemški novinar, da so začeli Bolgari realno podpirati malo antanto, ki je ob priliki habebur. aprilsko šale v Budimpešti pokazala svoio moč. Bolgarija bo morala na vsak način računati z malo antanto.
= Japonski prestolonaslednik obišče Jugoslavijo? Berolinsko časopisje poroča iz Londona, da bo japonski presto Ionaslednik podaljšal svojo bivanje v Kvropi, da obišče Francijo. Belgijo, Holandsko in najbrž tudi Italijo in Jugoslavijo.
= Bivši bolgarski guverner v Nišu Caprasikov aretiran. Bolgarska vlada je dala dne 19. L m. aretirati bivšega bolgarskega poslanika na srbskem dvoru in kasnejšega bolgarskega guvernerja za zasedene srbsko krajo v Nišu. Caprašikov je kot guverner zlorabljal svojo oblast in jo zagrešil več zločinov na srbskem prebivalstva v Nisu in okolici. Caprašikov se nahaja na listi onih. o katerih zahteva naša država da jih kaznuje Bolgarska radi zločinov, izvršenih med okupacijo v Srbiji.
= Predsednik Masarvk v Italiji. 23. t. m je potoval skozi Rim v najstrožjem inkognito predsednik Masarvk. Na rimskem kolodvoru Termini sta ga pozdravila samo češkoslovaška poslanika v Kvirinalu in Vatikanu.
= Italiji hoče posredovati. Ofici-jozna »Tribuna* piše v uvodnem članku, da razmerje mod Francijo in Anglijo še nikdar ni bilo kako napoto, kakor je seda i. Zato mora Italija posredovati med zavezniki. Ako se bodo stvari tako naprej razvijalo, nf» bo nikdar evropskega miru. Sovražniki antanle bodo prelomili svoje obveznosti. Narodi, ki se protivijo vercailleski mirovni pogodbi, bodo vedno bolj ošabni in prišlo bo do novih konfliktov. T talija mora za to nemudoma posredovati v angl^ško-francoskem sporu in tako znova utrditi alianeo.
— Italijanski naeiionalisti proti Franciji   '  >Idea Nazionale< priobčuje
uvodnik, v katerem imenuje francosko-angleško tezo z ozirom na Gornjo šle-zijo zvit trik francoskega velekapita-lizma in pravi, da so rnmogovniki vsled plebiscita brezdvomno leu^i Nemčije. Nad Evropo se zbira velika nevihta. Italija mora pripraviti točne račune. Italiji preti nevarnost, da se Francija ponovno sporazume z Anglijo že pred konferenco in tako bo ostala Italija zopet osamljena.
= Spreieta ostavka kneza Sapiehe. Iz Varšave poročajo: Držami predsednik je sprejel ostavko ministra zunanjih poslov knez*"« Sapiehe in poveril vodstvo ministrstva zunanjih del državnemu podtajniku IV.bskemu.
= Prva razivrava proti vojnim zločincem v Lipskem. Pred državnim sodi ščem v Lipskem se je vršila prva razprava proti vojnim zločinoem. Obtožen jo bil krznar Hevne iz Barmona radi mučenja angleških voinih ujetnikov. Kot pri<"a so pris »stvovali sodni razpravi bivši angleški vojni ujetniki v Nemčiji in Sir Anlook kot generalni državni pravdnik. dva druga državna pravdnika in šestnajst Angležev, med njimi par članov po-lanske zbomiee. Obtoženec se je zagovarjal .<= tem, da jo moral kot vojak izpolnjevati vsa povelja.
ss Pojemanje komunizma v Nemčiji.
>Freiheit< poroča o katastrofalnem po jemanju komunizma v Nemčiji po maroni revolti. Tako je n. pr. komunistična organizacija v Berolinu-Bran-denburg stola prod revolto 3.^.000 članov, sedaj pa le 2<\000. >Freibeit<: trdi, da ie v drugih krajih še slabše in pravi, da so komunistična poročila o moči stranke le zapeljevanje delavskih mas.
TsfefšiissiiE m fafzmmma poročila.
Kastno zopet naS.
— Trsi, 27. maja. V četrtek so zasedle jugoslo ven ske oblasti K a* stav z okolico, kolikor pripada te« ga ozemlja Jugoslaviji po rapallski pogodbi. Nepopisno je bilo veselje vseca prebivalstva. Postavili so sla* voloke, spletali vence,   kresovi so
zažareli, povsod so se vile naše le* pe zastave. Avtomobil, s katerim se je pripeljal general Maister z majorjem Andrejko, so deklice ob. sule s cvetjem. Civilno upravo j< prevzel dr. Cukar.
UstaootooRia sknpSClna.
—d Beograd, 7. maja. V današnji dopoldanski seji ustavotvorne skupščine se je razpravljalo o posameznostih tretjega oddelka ustave. Referent Demetrovič je rekel, da je ta oddelek izdelal ustavni odsek sam. Govoril je o predlogih nekaterih strank in navedel predloge socialistične skupine ter pripomnil, da obligatorni civilni zakon, kakor ga predlaga zemljoradniški klub, pri nas ni mogoč. Nikogar pa bi se ne smelo siliti k cerkvenim obredom, zato naj zakonodaja uvede fakultativni civilni zakon. Prešel je na to na mnogobrojne predloge Jugoslovenskega kluba, o ka-
terih ve rekel, da so prepisani iz nemške ustavo. Koncem svojega govora je dejal, da je ta oddelek prikladen za nase pleme, ki je ravnokar preživelo junaško dobo, v kateri je moralo vse svoje sile napeti, da si je zagotovilo svojo eksistenco. Ta ustava je podlaga za razvoj moderne napredne države. Nato je govoril dr. Gosar. ki je razlaga! načela krščanskega socializma in predlagal, naj se ves tretji oddelek vrne ustavnemu odseku ki naj ga nanovo uredi. J^eja je bila končnana ob IS. Pri« hodnja seja je bila določena ob 16. popoldne.
Rimska kon?ere«££.
—d Rim, 26. maja. Konferenca našle dstvenih držav je nadaljevala svoje delo. Posvetovali so se o preprečenju dvakratnega obdačenia in o mirovnim državnih uradnikov. Prihodnja seia se bo bavila med drugim z ureditvijo vprašanja zasebnih dolsov. Ker so se-
daj gmotni pogoji za pogajanja izboljšani po prihodu strokovni a Ški h delegatov, se vrše razprave hitreje in pričakovati ie, da se bodo sklenile pogodbe, čijih predmetov se doslej nasledstvene države še niso dotaknile.
Konferenca o Forforose.
Viktor Parma:
Raft opera m Kritika.
m.
Proti svoji volji sem primoran, napisati še enkrat nekoliko vrstic. Povod k temu mi daje zlobna nO* tica v »Jugoslaviji« z dne 14. t. m., katera naj bi bila odgovor na moja izvajanja v »Slov. Narodu« št. 107 in 108, v resnici je pa samo napad na mojo osebo. Kaj ima moja opera »Zlatorog« skupnega z mojimi izva* janji v »Slov. Narodu«? Ravno v teh sem se vsemu ognil, kar bi dalo domnevo, da hočem delati nekako reklamo in zato namenoma nisem kotel omeniti, da so je proizvajalo v tej tezi j i, razun mnogih repri«, tudi troje novih del (Lepa Vida, Thais in Zlatorog). Najdejo se pač ljudje — diaboli intrigantes — ka* teri ne morejo mirovati. Tako jo bilo tudi v tem slučaju. Gotovo so moja stvarna izvajanja koga v živo zadela. Toliko logike, mislim, da bi pač lahko imeli tudi ti ljudje, da ostanejo vsaj pri stvari.
V marsikaterem oziru nam pa daje notica v »Jugosiaviii« vpojited
v žalostne razmere in mišljenje go* tove vrste kritikov. Po anon-"ror»ern dopisniku So toroj zgodi, da kritiki, pozabljajoč svoje nazore o neod* visnosti in objektivnosti, skle* nejo, obvezno za vse, kaj, kako in kdaj bodo ocenjevali! Oni ne kriti* kujejo dela, ampak avtorja in tega celo z ozirom na njegovo starost) O, saneta simplicitas! Kaj pravijo k temu pravi pošteni kritiki, ki ne spadajo k »vijoleti bombi« (kakor se navadno v skladateljskih krogih nazivljajo »futuristi«)?
Gospodje! ne Obračajte Stvari: strokovno utemeljena o c e n a ne sme biti odvisna od sta> rosti avtorja, ampak od kritika sa« mega in njegove zmožnosti.
Povsem nova mi je nadalje tr» ditev anonimnega pisca« da je rav» nateijstvo opere v Zagrebu uprizo« ritev »Zlatoroga« odklonilo, Toza* devno nisem prejel do sedaj od in« tendance zagreb. kazališta še nobe* nega, ne pozitivnega in tudi ne ne« gativnega obvestila. Naravnost per* fidno je pri tem domnevanje, ki ga an oni mu s prisoja avtorju, da bi le?ta moral zabavljati ravnatelj*
Atra f%jd0qjt _ lakojnu odkloni)
delo. Posebno moram pa poudarjati, da je prav patrijotično in karakte* rištično za kulturno visino gotovih krogov, kakor je posneti iz orno njene notice, da ima pisec posebno veselje nad tem, če bi moje opere »Zlatorog«, torej domače delo, v Zagrebu n e uprizorili. Kako se tam odločijo, 6edaj še ne vem: vendar
Ea mislim, da, ako bi prišlo do Iz? ire med mojo opero »Zlatorog« in pa med operami kritikov^skladate* Ijev iz vrste »vijolete bombe« — odločitev za intendanco ne bode težka.
V nadaljnja izvajanja omenjc* nega dopisa v »Jugoslaviji« se ne spuščam, ker je pisan v tako niz* kotnem žargonu, kakršnega jaz ni« sem navajen. K občevanju med oli* kanci je pač treba v prvi vrsti takta; takt se pa žalibog ne da priučiti, ampak mora človeku biti že prirojen. Anonimus mi pred* baciva, da sem delil nauke. Iz zgo* rajšnjih izvajanj je razvidno, kako SO včasih zelo potrebni. Bodo*li kaj koristili? Upajmo. — Za mene )e stvar končana.
MAxi.b9£i 16, maja 1221«...
—d London, 26. maja. Merodajni krogi izražajo zadovoljenje zaradi naznanitve konference naslcdsrvenih držav v Portorose za 15. junij, ki se sma-
tra za bistveno za finančno in gospodarsko vspostavitev srednje-evropskih držav.
Malfja proti acsfiiisftffn plebiscitom.
— Dunaj, 27. maja. Marchese Della Torreta, italijanski poslanik, je imel s kancelarjem Mavrjem dolg nogovor, v katerem mu je ob* razložil motive italijanske vlade za njeno stališče proti načrta aneksije
Avstrije k Nemčiji. Poslanik ie opozarjal kancelari a, da bi plebi* scitno gibanje utegnilo neugodno vplivati na dovolitev pomožnega posojila avrriiski republiki.
Drag! fadransfel kongres.
— Milan, 27. maja. Dne 30. in 31. t. m. se bo vršil tu drugi Jadran* ski kongres, katerega se udeleže razni občinski in trgovski zastopni* ki jadranskih pokrajin poleg števil* nih političnih oseb. Razpravljalo
se bo o raznih prometnih zvezah na kopnem in na morju, o ribolovstvu, o transbalkanskih železnicah itd. Glavna tendenca prometu je ori* jent.
UpraSanle Zapadne Ogrske.
London, 26. maja. Reuterjev urad doznava: Stališče angleške vlade glede pogajanj med Avstrijo in Madžarsko zaradi odcepitve zapadno ogrskih pokrain zahteva, da se morajo uporabiti določbe trianonske pogodbe. Ne bo se pa oporekalo, ako bodo pogajanja stremila po ureditvi, ki bi zadovoljila oba dela. Vendar pa bi morala pogajanja izhajati iz načela, da gre za avstrijsko ozemlje. Sicer pa bo zadovoljivo, ako se obe stranki sporazumeta prijateljsko.
—d Dunaj. 27. maja. Avstrijska vlada namerava svoje naziranje o stališču madžarskih delegatov v zapadno-ogrskem vprašanju formulirati pismeno in podati te izjave v kratkem madžarski delegaciji. Navzlic vsej dobri volil avstrijske vlade za prijazno nastopanje v takoimenovanih tehničnih podrobnih vprašanjih pa avstrijska vlada ne more opustiti dosednjega stališča, ki temelji na st. germainskem miru in na več določbah vrhovnega sveta.
Ustala o Zgornji SlezllL
— d London, 27. maja. Za sko* rajšnjo vzpostavitev reda in miru na gorenje*šlezijskem glasovalnem ozemlju bo angleška vlada raaen Štirih bataljonov renske armade poslala še dva bataljona iz Anglije v Gorenj o Šlezijo. Te čete bodo imele oklepnike in letala.
— d Varšava, 27. maja. (Brezžično) Frontno poročilo generalnega štaba gorenje-šlezijskih vstašev z dne 26. t. m.: Sovražnik je dobil ojačenja in ie v severnem odseku pri Borvczu in Grosnici napadel. Vse napade smo odbili.
Raglelkl parlament Sa ssdiSCe o Lipskem.
— d London, 25. maja. Sporo* čilo generala Atternavja, da je vojno sodišče v Lipskem obsodilo Hevnena na 10 mescev ječe, so čla= ni   spodnje   zbornice   sprejeli z
vzklikom: To je sramota! Ob splo* snem odobravanju je vprašal Sir Friderik Banburrv, kdaj bo dana zbornici prilika, razpravljati o ne* primernosti te obsodbe,
\
118. štev.
,dLUV£lMdM NAKUU*, uuc 29   maja is#*l.
6. stran
nemala le plačala i nrillardo dalu mark!
d Berlin« 27. maja. S tem, da je sprejela londonski ultimat, se je Nemčiji obvezala, da izvrši svoje obveznosti, ki se ji nalagajo v peti točki plačilnega načrta reparacijske komisije, to je, da plača eno milijardo zlatih mark v teku 25 dni, štetu od 8. maja dalje. Plačati je bilo treba ali v priznanih devizah, ali v zlatu ali pa v nemških zakladnih nakaznicah. Dne 17. t m. je Nemčija reparacijski komisiji poslala takojšnje vplačilo LSu milijonov zlatih mark, od katerih je biia skoro vsa vsota v inozemskih   devizah   na Želio
komisije izmenjana v dolarje. Pred pretekom 25dnevnega roka se mora izplačati ostanek vse vsote PM) milijonov zlatih mark. Kako se izplača ta. se je, kakor poroča »Berliner Tageblatu, že določilo. Danes se odpošlje v Pariz 20 zakladnih nakaznic v znesku po iO milijonov dolarjev ali vsega skupaj okroglo 850 milijonov zlatih mark. Jutri se te nakaznice izro*e reparacijski komisiji. S tem je nemška vlada izpolnila svoje obveznosti, katere ji naklada plačilni načrt reparacijske komisije.
GrSke Izgube e mali Aziji.
— d Carigrad, 26. maja. Po poro nosrečilo, da bi pomaknili svoje črte čilih iz Angore, ki še niso potrjena, so , naprej. Turški odpor je razbil sovraž-pnčeli Grki splošno ofenzivo v Mali j ne napade. Grki so imeli baje resne Aziji.   Vendar se jim v dveh dneh ni I izgube.
Za razorožttea na morja.
—d vVashington, 26. maja. Senat je soglasno sprejel dodatni predlog za kredite za vojno mornarico. V tem predlogu se prosi Harding, naj skliče angleško - ameriško - japonsko konferenco v svrho razorožitve na morju.
— d Washington, 27. maja. Do» pisniki ameriških listov iavljaio, da je v Petrogradu izbruhnila lako* ta, ker se kmetje braniio dovažati
žito. Funt kruha, ki je stal pred 14 dnevi samo 1800 rublje v, veli a seda i 3000 rubliev. Funt sladkorja stane 18.r>00 rabljev.
— d London, 27. mrna. V .Mek* sandriio ie dosnelo več angleških križark za u dušen je nemirov. Pri* čakujejo šc drugih vojnih ladij.
Z oseb konceo soetr*.
— d Moskva, 27. maia. Kon« gres strokovnih organizacij v Moskvi je dne 25. maia na predlog Lozovvskega sklenil, stavku j očim angleškim rudarjem poslati 100.000 zlatih rabljev.
— d Cork, 27. maja. V Corku in v okolici so zapalili več hiš. Na železniški progi Cork — Youghal je razstreljen most. Na več krajih te proge kakor   tudi   na cestah
so
položena
debla
proti Corku preko poti.
— d Aleksandri ja, 27. mnia. V vladnih skladiščih aori 10.000 bal bombaža. Blago je bilo zavaro* vano.
— d Aleksandrija, 27. maja. Poslednjo noč je bil povsod mir. Več tisoč beguncev so nastanili po šolah, druge pa v raznih javnih za* vodih ali zasebnih hišah.
iz našs krallau.ne.
— Obol odan Jene indisfcretnosti. V >Beogradakem Dnevniku« je napadel g. Cicvarid narodne poslance, katerim očita brezdelje in jih poziva naj imajo seje dopoldne in popoldne, če treba tudi ponoči, samo da pride hitro do sprejetja ustave. Cicvarič pravi, da bi bilo to koristnejše, kakor pa zabavan je z me-trosami po kavarnah. V članku je tudi nastopen indiskretni pasus: Po podatkih beogradske tajne policije ima večina poslancev metrese, nekateri celo po dve ali tri. Poslanci živijo dobro, jedo mnogo mesa in pijejo alkohol, ne delajo pa nič: kako naj se torej osvobodijo
J energije, ki se zbira v njih, ako ne potom seksualizma! — Nam se zdi. da g. Cicvarič močno pretirava!
— Zafvonski načrt o odvetnikih. Minister pravde je ustanovil komisijo odvetnikov in pravnikov iz vse države, ki je izdelala in predložila v odobritev zakonski načrt o odvetnikih. Načrt bo odposlan tudi višjim sodiščem in odvetniškim zbornicam v svrho predlaganja izpopolnitev in izprememb.
— Ustanovitev prometnih šol. Ministrstvo za promet osnuje pri vseh pokrajinskih železniških ravnateljstvih prometne šole.
Pokrafinskl zbor »Jugoslovanska matice*.
V nedeljo zboruje v Ljubljani pokrajinski zbor »Jugoslovenske Marice«.
V pomembnih in važnih dneh se vrši to zborovanje, ko je še v svežem spominu vseh ponosna volilna zmaga Primorcev Dolžnost naša je zato, da se odzovemo njih zvestobi in njih muki, ker le tako podkrepimo njfb narodno zavednost in njih vztrajnost v boju sa lepšo bodočnost vse Jugoslavije.
Z zborovanjem pokrajinskega zbora »Jugoslovenske Matice« ie to v polnem obsegu doseženo Saj je Jugoslovenska Matica naša najodličnejša narodno obrambna organizacija, ki je prava mati zatiranih bratov. Zato pa tudi ne morejo narodnjaki lepše dokumentirati svojih simpatij in svoje zvestobe do trpečih in neodrešenih bratov, kakor da vstopijo v Jugoslovensko Matico in da so njeni zvesti In agilni člani.
Gosto je že danes omrežje podružnic Jugoslovenske Matice in veliko je število njenih Članov. Toda interes Jugoslavije zahteva, da bo to število Impozantno, da bodo v njem zapopadeni vsi. ki hočejo da veljajo za Jugoslovene, ki se ne boje biti borci za neodrešeno ozemlje*, ki so vredni zvestobe Primorcev.
Da bo čim preje zbran v okrilju Jugoslovenske Matice ves narod, je ena prvih nalog pokrajinskega zbora.
Druga in nič manj važna naloga pokrajinskega zbora bo, da naide sredstva za uspešno borbo za naše neodrešeno ozemlje. Ml moramo ohraniti naš žive'j. mi mu moramo nadomestiti vse Izgube To je nujna zahteva, Id jo moramo uresničiti, pa naj velja kar hoče. Težka je sicer ta nalaga, toda rodoljubje delegatov jo bo gotovo zmoglo, kakor je tudi že dosedaj zmogla Jugoslovenska Matica svoje naloge.
Ne nazadnje pa bo tudi naloga delegatov pokrajinskega zbora, da določijo smer vsega našega obrambnega dc'a. V>ak boj je zmagovit le. če je načrt za boj dober. Velike so preizkušnje na*ih obrambnih delavcev In da jih kliče Juc^loven^ka Matica vse k zaupnemu sestanku, nam da:e upravično upanje, da bo izdelan dober bi zmagovit načrt.
Velik je naš cilj in zato so tudi težke naše naloge. Trdno pa verujemo v u^peh. ker položeni so neprema^lMvi ter->elii za našo obrambo. Eden najmočnel^fh temeMev položi pokrajinski zbor in zato nas" pozdrav njemu.
Toda ne platoničen pozdrav, ampak dejanske uspehe prinašajoč pozdrav i tem. da gremo med delavce.
Usodrešena domovina.
— Italijanska sramota na Reki. j Kakor znano, so D' Annunzijevj arditi svoječasno zahrbtno napadli malo francosko posadko na Reki in jo umorili. Tem francoskim vo* jakom, ki so pokopani na Reki, so postavili Jugosloveni spomenik z napisom: Aux soldats morts pour la France. Reški sinovi velikega italijanskega naroda pa so napra-vili okoli spomenika stranišče in smetišče ter nanosili na spomenik stare nočne posode.
_ Fnlani proti italijanskemu bloku.
Nad vso je sanimivo, da furlansko Jjud-tvo ni hotelo slepo karaftati na volišča za italijanski blok. >Piccolo< zmerja Furlane z >austriakanti< in pravi, da so še vedno polni sovraštva do Italije. V neki furlanski občini je bila izstavljena slika italijanskega kralja s pomembnim napisom: >Torna al ruo paesello che e tanto belloc (Povrni ce nazaj v svoj kraj, ki je tako lep!)
— Pomorsko-trgovskl krogi v Trstu so z izidom volitev v trza* škem mestu jako nezadovoljni. Trije fašisti naj zastopajo Trst in eden prevratni komunist! Fašisti imajo smisel za poulično kričanje, za gostofrazersko poveličevanje italijanskega imena in za gojitev sovraštva do vsega, kar ni italijan-sko, kakega poteznega in preudarnega zastopanja širokih tržaških zahtev pa niso zmožni. Odlični tr- _ govaki krogi,   ki vidijo bodočnost I
Trsta v njecovem pristanišču, se s strahom vprašujejo, kaj bo z bodočnostjo Trsta, ako bi ostal v Ris mu dalje časa zastopan po krič.i* ško razpoloženih in vsako resno delo mrzečih fašistih? Fa sir ena od* ganja inozemstvo od Trsta in vča* sih oni trgovski krogi premislili jejo, kak udarec bi bil za Trst že to, ako bi mu Čehi radi vedno boli rasto* čega sovraštva proti Slovanom obr* nili hrbet. Hamburg je Še vedno ne* varen konkurent Trstu in Nemci trde, da bo Dunav znatno skrčil prekotržaški promet. Ni drugega pričakovati s strani fašistov kakor škodo. Vsi trije fašistovski kar^;-datje se pripravljajo na rogovilje* nje v Rimu. Od rogoviljenja pa Trst ne bo mogel živeti! Trst po« trebuje zastopnike, ki so uživljeni v njegov pomen in v potrebe za bodočnost ne pa takih, ki so brez no* tranje vrednosti, katerih sposebno* sti se kažejo le v pocestnem naši* lju in pridušanju na shodih, kako da so vsi skozi in skozi samo ftali-jani. Tako bo v Rimu, da se bo čula tam v prilog Trsta marsikaks pametna in tehtna beseda iz ust jugo* slovenskih poslancev, kajti trza« ško-is trski fašisti bodo na M on te* ci tori ju samo divjali in se drli. ka« kor to delajo že preveč časa doma ob Adriji!
Glasom' Iz Koroške.
— Celovec Radi napada na deželnega glavarja štajerskega g. prof. Rintelena s strani komunistov so prinesli vsi koroški nemški listi dolge uvodnike, kjer upravičeno obsojajo take teroristične metode, ki so s človeškega stališča vsega obsojanja vredne in pomenijo sramoto za vsako pravno državo. Ko pa so dekana Limpla znani nemćurji na iniernalen način ponoči ! Izvabili iz njegovega stanovanja in na njega In njegovega mežnarja streljali i nrve-ga smrtno nevarno ranili, so se nškl listi zadržali čisti drugače Pisali a je bil dekan zagrizen Ju?osloven in da ;e sam končno kriv, ker ni pravočasno zapustil svoje domovine Oblasti pa so navidezno nekaj preiskovale, a nikogar kaznovale, ker se obče znanih morilcev niti prijeti i;e upajo.
— Šmarjeta. Pri nas je glavar« stvo kar naravnost oc'vzelo občin? ski lov Slovencem in ga dalo v na* jem dvema nemškntariema za ce* no, ki je z ozirom na vrednost iv* striiske krone, naravnost smešna. Slovenski kmetje so se proti take* mu nepostavnemiu nostopnniu. ki pomeni obenem občutno škodo za posestnike, pritožili; pa seveda brez nsneha, sai dela glavar Rai* ner, kar mu veleva »Heimatdinst*.
— Snle. (Nemška zagrizenost.) SloVenski posestniki in kmetie v Selah, na tudi v Smarjeri, v Rožu in od drugod so vsako leto Čez po* letie dajali svoio živino na pašo. Znane take paše so hile: Miklav* čeva na Ohiriu, Helldorfova v Hmelšah, Turnova v Kozljaku v Kortah in Vojctova v Selah v Ko«
tu. Sedaj pa so zagrizeni nemški in nemškutarski oskrbniki nem* Ških veleposestnikov in grofov vsem zavednim slovenskim kme* tom naznanili, da jim ne dovolijo da bi za letošnje poletje snah svojo živino na njih pa$nike*planU ne. Mnogi slovenski kmetje, katc-^ rih edini dohodki izvirajo iz ži* vinoreie, bodo vsled tega občutno udarjeni, če ne sploh uničeni.
— Bilčovs. Stvarnost in objek* tivnost okrajnega glavarja Rainer* ja se je pokazala posebno v zadevi našega občinskega lova. Proti vo* l J i pretežne večine v poštev prihajajočih kmetov in posestnikov je lov kratkomalo dal nekemu Ce* lovčanu. Ko ie v tej zadevi bil pri glavarju Slovenec Šefander, mu ie glavar kot uradna oseba rekel: »Sie sind so ein ČužU In od teca glavar« ja nai S'ovenci pričakujemo, da bo kaznoval nemčurje. če psujejo Slovence s tem ali kakim drugim žalilnim priimkom'
— Borovi ie. Po noči dne I, anrila so podivjani in nijnni nem« š!:'.!tarji na prav indijanski način tulili in razgrajali no Dobravi pred hišo Slovenca Čcžina, Kakor zbes* neli so tulili nalašč zato zložene sramotilne slovenske pesmi in r>z* bij ali na vse strani, da ie bila vsa vas na notjah. Oblasti seveda takih izgredov in moten i a javnega reda in miru ne vidijo, ker gre proti Slovencem!
naročita cospođarstoD.
Trg-ovinska bilanca  Francije je
bila za vojske in dalj časa po vojski precej neugodna Uvoz se je znatno držal nad izvozom. Zadnje me.-oce se pa položaj hitro izboljšava. V prvem četrtletju letošnjega leta je bilanca prav zadovoljiva. Import predstavlja v tem razdobju vrednost 5-34 milijard proti {»•3S milijardam lansko leto. Izvoz je v prvem kvartalu letos znašal 5*47 milijard, lani ob istem času pa 4'5 milijard. Uvoz se je znatno zmanjšal, narastel pa ie krepko izvoz. Ugodne te prilike so dobro učinkovale na tečaj francoskega denarja. Frank je v Švici že padel na SO. zadnje tri mesece pa ee je krepil in sedaj vredi 100 francoskih frankov okoli 48 švicarckih. Depresijo v trgovini in industriji, ki se je razpasla po cel^m svetu, občutevaio sedaj seveda tudi Francozi. Zmanjšanje uvoza gre gotovo deloma tudi na račun poslabšane konjunkture. Na izboljšanje kupo- | valne sile francoskega franka pa učinkuje ugodno vsekakor tudi zadovoljna rešitev vprašanja o popravi vojne Škode. Ali ne glede na vse to, izvozne in uvozne številke pričajo o resni volji Francoske, da svoji trgovini v internacionalnem prometu zopet pridobi staro predvojno veljavo.
— Med severnimi državami Je zlasti Švedska med vojsko imela zlate čase. Nj«*na trgovina in industrija je brzo vzcvetela, štiri dobra leta so imeli bro-dolastniki. Tudi Norvežani so sijajno služili. Ko se je po vojski začela trgovina in industrija v Nemčiji zopet gibati, se Je hi'ro čutil preokret Valuta, posebno švedska, je napram Nemčiji zelo veliko vrednosti. Ta okolnost mo-aočno pospešuje izvoz iz Nemčije v Skandinavijo. Poročila pravijo, da s*a oho skandinavski državi pravcato za-nlnvlj^ni z nemško robo. Tekstilna in-dustrija na Bvedseknp in Norvcsk°m toži, da nemški uvoz naravnost uničevalno vpliva na položaj domače industrije. Norveška valuta ie proti nevtralnemu novcu že močno izenbila. živahen im-
port iz Nemčijo nadalje kvarno učinkuje na menične tečaje. Na Švedskem so pričeli z razsežno nacionalno akcijo v prilog domači produkriji. Pod geslom >kupujte švedsko blago, tudi Če je draž-je< delajo propagando proti nemškemu importu. Ali od učikovitosti in izdatnosti takega prizadevanja ni pričakovati bogve kakšnih praktičnih uspehov. Nasprotje proti Nemčiji prav na Švedskem za vojske ni bilo posebno veliko. Prihaja pa tudi okolnost v poštev. da prebivalstvo voli blago bolj po dobrini in ceni nego po izvoru. Trgovina pa rada nabavlja blago, katero ima dober odjem. Bojkotno gibanje redko sežo globoko in rodi trajne uspehe. Večje praktične važnopti je za švedsko industrijo naročilo, ki ga je vlada dala raznim oblastvom v tem pozledu. Vlada naroča, da je ob državnih nakupih dajati prednost švedskemu blagu tudi. če ie dražje. Ako je razlika tako velika, da ima nakupovalno mesto pomisleke, je treba vprašati ministrstvo, predno se kupi tuje blago. Švedsko časopisje po-vdarja, da je kvarno za nacionalno gospodarstvo, če bi država in komune kupovala izven države ob času, ko trni domača podjetnost krizo in se manjšajo delovne prilike. Načelo, da je kriti potrebe doma, je brez dvoma v jedru zdravo. Seveda domačini ne smelo zlorabljati načela in gnati cen nad mero. Danes se pa to rado doga;a, ker je želja po velikih zaslužkih vsepovsod preveč razvita. Tudi pri nas preradi kupujemo in naročamo v inozemstvu. V tem poči edu bo treba snrememhe. Na drugi strani so pa tudi pri nas stroke, ki do hrezsrčnosti izkoriščajo domači trg. če ni konkurenco od zunaj. Takoj pa začne miinvknnie. če se nriknžc možnost ''npnjega nakupa in rado se kliče po preti ranih carinah. Gotovo pa je, da mora država ostati trda in ob vsej naklonjenosti domačemu delu paziti, da se ne podražuje neopravičeno življenje domačega konsumenta.
Ju-rl o i?r*!*'»o ic bo orSI! obCnl zbsr gfaonc pMdrnSnke Jugo-5l«3fciMnslf£ !T7r-?ri» o 1'iibl'flnf In cnl!t«i f»o!*ra;fns!izgs odbora Jt;*w!nt««E£e r^TaH« za Sfraenllo. Začetek cb 2. po^. o fflcsineni domu. Z j ii trs! ob 10. je zanfmo zborouanje delegatoo raunafam.
Enenufe ossfl.
\/ Lmbifam   28. maja 1921.
— Aiinlster pravde v Ljubljani. Iz Zagreba, kakor snio bili že včeraj javili, se je včeraj dopoldne pripeljal s svo;o soprogo z avtomobilom minister pravde M. S. Gjuričić. V Zagrebu ima te dni svoje seje komisija za izenačenje kazenskega zakonika. Minister, ki prisostvuje tem sejam, se je odoelial v Ljubljano le v delno inšpekcijo. V gremijalni dvorani deželnega sodišča so bili ministru predstavljeni vsi sodniki okrajnega, deželnega in višjedežel-nega sodišča. Minister je imel kratek nagovor, v katerem je poudarjal važnost izenačenja zakonov, da se na ta način javno posvedoči in poglobi uedi-njenje troimenega naroda. Omenjal je tudi druge reforme v pravosodstvu. Ministru se je zahvalil predsednik višjega deželnega sodišča dvorni svetnik Kav-čnik. Minister je na to v spremstvu poverjenika dr. VI. R a v n i h a r j a in višjega sodnega svetnika Nagodeta nekaj minut prisostvoval neki kazenski razpravi pred kazenskim senatom deželnega sodišča. Minister se je ob 4. Dopoldne povrnil nazaj v Zagreb, kjer se nadaljujejo seje komisi e. Ena prihodnjih sej gori omenjene komisije bo tudi v Ljubljani. Pri tej priliki bo izvr-§il minister tudi nadzorstvo sodišč.
— Poglavje o verski toleranci in verski nestrpnosti. Na&emu občinstvu se je pri prooeaiji na Telovo nudil zani-
miv prizor: Katoliške procesije se je udeležil tudi tukajšnji pravoslavni svečenik g. Jankovič v družbi številnih pravoslavnih častnikov. Na občinstvo je to napravilo kar najugodnejši utis Ln dogodek so ljudje živahno komentirali, povdarjajoč veliko razliko med pravoslavno in katoliško duhovščino: Tam verska znosljivost, ki pripušča vsakemu človeku, da ee zveliča po svojem okusu in na svoj način, tu verska zagrizenost, ki zre v vsakem drugovercu svojega sovražnika, ki ga je treba ali spreobrniti ali pa fizično uničiti. Ljudje so primerjali nastopanje in postopanje pravoslavnega svečeništva in katoliške duhovščine in prihajali do zaključkov, ki niso bili baš ugodni za nase katoliške svečenike. Slovenski del našega naroda ni versko nestrpen, nestrpni so samo nasi duhovniki, zato bodo takšni duhovniki vedno bolj tuji dusi našega naroda, ako ne bodo krenili na pot, ki jo jim kažejo z lepim vzgledom njihovi pravoslavni stanovski tovariši.
— Kaj se pripravlja na Koroškem?
S Koroškega smo dobili vest da prihajajo v Celovec neprestano plombirani vagoni iz Bavarske, ki so natovorieni s streljivom, vojaško opremo in strojnicami. Bavarska organizacija *Oresch« h poslala na Koroško številne svoje oddelke, ki so preoblečeni kot delavcu
Opozarjamo na te priprave našo vlado in našo vojaško oblst!
— Pred ustavitvijo prometa aa .fužni železnici v Av.-triji. Y glavni delavnici južne železnice, kakor tudi v obratnih delavnicah na Dunaju in Dunajskem Novem mestu, je v sredo izbruhnila Stavka. Delavci labtevajo zvišanje mezd. Delavcem so se pridružili strojevodje, ki so Južni železnici po-
bteve v obliki ultimata, bi poteč« 28. t. m. ob 12. ponoči. Ako so no doseže sporazum, bodo strojevodjo stopili v nedeljo v stavko, ker bo imelo za posledico, da bo na vseh progah Južne železnice v Avstriji ustavljen promet.
— Tzpraševaln* komisije za državne izpite. Poverjeništvo za uk in bogo-častje v Ljubljani ie z dnem 26. maja 1921 raspustilo doslej obstoječo izpra-fievalno komisijo za pravosodni in dr-iavoslovul i/: i* v Ljubljani ter posta-vi'o eno izprascvalnn k .misijo za pra-vneodni izpit in drugo izpraševalno komisijo za državoelovui izpit. Obenem »e imenovalo pri izpraš'valni komisiji za pravosodni izpit sa predsednika dr. Janka Bab ni k a, dvornega svetnika pri poverjeničtvu za pravocodjo, sa fvodpred^odnika dr. Milana 5 k e r 1 j a, d v oraosodnega svetnika pri ictom po-verjeništvu' pri brpra&evalnj komisiji za državoslovni izmt: za predsednika dr. Ivana Z <> 1 g e r j a. v>*jučiUskoga profesorja v Lfu !;«ni, za podpredsednika Janka K r o m o n I k a, dvornega svetnika pri poverjeniitvu za notranje zadeve v Ljubljani. Prošnjo za pripustitev k izT.itu naj le od-lej vlagajo pri predsednikih novopostavifenJli komisij.
— Trdinov spomenik na Gorjancih. Novomeška podružnica SPD odkrije v nedeljo dno 5. junija ob 4. popoldne pri Zajcu ob državni cesti Novo oiesto-lftst-
lika spominsko ploieo Janezu Trdini, pripovedniku >Bajk in povesti o Gorjancih«. Gostje dobrodošli! Vlak iz Ljubljane odhaja 7-40 dopoldne. Po odkritju prosta zabava.
— Kai je z izletniškimi vlaki v Kranjsko goro in Bohinj? Ka> leor smo že zabeležili, je železniška unrava uvedla v nedeljah in praznikih izletniške vlake na Go* tenisko, ki pa vozijo samo do Jesenic. Ker so ti vlaki za turistiko v tej ureditvi le malega pomena, smo zahtevali, naj se odredi, da bodo ti vlaki vozili do Kranjske gore in Bohinja. Doslej železniška uprava tei želji še ni ugodila, s če* mer je občutno oškodovan zlasti Bohinj in ondotna podjetja Sloven* ske.^a planinskega društva »Zlato* ros« in hotel Sv. Janez ob Bohinj« skem jezeru. Svoječasno je avstrij« ska železniška uprava rada podpirala razvoj turistike in tujskega prometa, dočim dela sedaj Železniško ravnateljstvo v Zagrebu turi* stiki vse mogoče težave in neprilike. Pozivamo naše poslance, da spregovorijo odločno besedo z Železniško upravo.
— Na Jesenicah jo imenovan sa začasnega pomočnika železniško - policijskega komisarja Nenat Brašovan, ki je bil sedaj nameščen v Subotici. Dosedanji pomočnik Milan Kolar je imenovan za začasnega komisarja železniško policije v Cakovcu.
— Nemški miljarder Stinnes namerava po zagrebških poročilih sezidati v Krapini veliko tovarno za papir in celulozo z osnovno glavnico 100 milijonov kron. Kakor znano, je HuCo Stinnes lastnik največjih nemških listov in po* sestnik večine nemškega velekapi-tala. Obstoja nevarnost, da bi Stinnes jel kupovati tudi jugosloven* ka časopisna podjetja, da tako zasužnji jugoslovensko javno mnenje pangermanskim težnjam.
— Iz sodne službe. Pravni praktikant Avgust Habermuth v Mariboru je imenovan za avskultanta.
— Iz gozdarske službe. Inž. Emil pl. Obereigner v Ljubljani jo imenovan za višjega gozdarskega svetnika.
— Razpust društva. Društvo >Ledina« v Trbovljah razpuščeno iz drž. interesov.
— Izvedba   stanovanjske naredbe
odgođena. Nova stanovanjska naredba, o kateri smo že poročali, bi morala stopiti v veljavo dne 1. junija. Ker pa so došle proii naredbi razne pritožbo zlasti iz Ljubljane, je ministrstvo za socijalno politiko izvedbo te naredbe do nadaljnega odgodilo.
— Uredbo o prevedbi na di* narske plače državnih uslužben* cev v krajinah izven Srbije in Črne gore kakor tudi uredbo o draeinj* skih dokladah državnih uslužben* cev, prevedeno na dinarske plače, istotako o draginiskih dokladah učiteljev in nastavnikov sredniih in višjih šol v krajinah izven Srbije in Črne gore objavlja v celoti »Uradni list« št. 57.
— Korupcijo prvoga reda očita venec« v 107. številki z dne 13. t. m. višjemu Šolskemu svetu zaradi oddaje razpisanih služb v Ribnici. Ker se je vSlovenec« že ponovno obregnil ob ribniško šolo in ribniško učiteljstvo, je potreben kratek odgovor, da bo javnost lahko sodila o »korupciji*. Imenovana učiteljica-begunka ima že 19 službenih let — prezrta učiteljica — Ribničanka 12. Druga, ki je bila tudi Imenovana, službuje že 15 let, ter je »preskočila« Slomikarico s 5 službenimi leti. Obe uCiteljici-begunki sta podpisali reverz, da se vrneta na poziv merodajnih oblasti v zasedeno ozemlje. Gospodu dopisniku ni vSeČ, da ie toliko   učiteljev-becuncev nastavite-
nih v Ribnici Naj vendar g. dopisnik vpliva na učitelje iz Kranjska, da ae bodo prezrti ponovnega raspisa deflnitirnih mest na de-ški šoli in kolonija beguncev se bo zmanjšala. Glede Ferluge naj vpraša dopisnik pri okr. šol svetu v Kočevju, pa bo Uvedel, da ja Ferlugo razrešil nadaljncga službovanja okrajni šolski svet ni ga pa odstavil saradi deliktov. Ako bi okr. šolski svet vestno Izpolnjeval svoje naloge, ne bi n, pr. trpel na slovenski ioli Nemka, ki nima v naši državi veljavne mature in nI izprašana Iz slovenščine. V dobi korupcije je bil imenovan voditelj deške šole, ki je preskočil 20 let starejšega kolego — in voditeljica, ki je bila imenovana le, ker ni bilo drugih kompe-teatk. Obilo žalostnih spominov imamo iz prejšnje dobe — cele knjiga bi napisali o vsej protekciji In korupciji — pa smo molčali. Zakaj pa g. dopisnic ne podreza pri krajnom In okrajnem Šolskem svetu, da se skrči nepotrebno število razredov m vzporednic? 14 dečkov šteje VI. razred na deski — 15 deklic na dekliški Soli — in vendar se vzdržujejo razredi — dasl je ustanovljena meščanska šola. Opozarjamo višji Šolski svet, da posveti šolstvu kočevskega okraja več pažnje, da bodo nastale prave razmere in bomo zadovoljni ml — pa tudi ^Slovencev« dopisnik.
— Avtomobilna nesreča pri Svetini. Maribor, 27. maja. Dodatno k telefonskemu poročilu se je dozdaj Že pojasnilo, da nesreča ni zadela nikozar od članov razmejitvene komisije, ampak čisto druge osebe. Na praznik popoldne sta dva šoferja tukajšnje razmejitvene komisije napravila x avtom Izlet v Zgor. Kungoto, od tam pa še v Svečlno. Ko so se okrog 20. ure odpeljali od tam, so bili na vozu poleg obeh šoferjev: 4 financarji, učitelj Jaup, kuharica in 2 otroka gostilničarja Škofa. Ob vijugasti cesti teče Svečinski potok kot pritok Pesnice, ograjen od ceste z železno ograjo. Avto je vozil z veliko naglico, v bližini vijuge ob kapelici je zapeljal ob cestno ograjo, jo podrl, ter zletel preko 3 m dolge strmine v strugo, kjer je tačas malo vode, Sunek ie bil tako silen, da je več oseb odletelo več metrov vstran, med temi tudi Šofer, ki je vozil avto tn ki je takoj pobegnil. Drugi so obležali pod avtom. Mrtev je suspendirani flnancar Klasinc ki se je nabaial v Sv. Kungoti, smrtno-nevarno ranjen (s prebito lobanjo in težkimi notranjimi rx)škodbaini) slikarski pomočnik Miha Trlnkaus tudi iz Sv. Kungote. Štirje so mani nevarno ranjeni, ostali so dobili le neznatne poškodbe. Trinkausa so sele danes nre-peljail z vozom do Lajteršberga, odkoder ga je rešilna postaja prevzela in izročila v javno bolnico. Avto je skoro vasbit Se poročajo: Šofer razmeji te v ene komisije Mike je zvečer, ko se je povrnil z uradne vožnje z avtomobilom, ki jo last deželne vlade, na svojo pest povabil razne znance na zlet proti Sve-eini, kjer so skupno popivali. Na povratku proti Mariboru so okrog 22. ure prisedli še nekateri domačini na avtomobil, ki je z veliko naglico zdirjal proti Mariboru. Na nekem ovinku med Svečino in Gorenjo Sv. Kungoto pa je avtomobil zadel ob ograjo ozkega mostu, ki pelje čez tamošnji potok in se z vsemi pasažirji vred zvrnil v približno 4 metre globoko strugo potoka, kjer se je razbil. Izmed osmih oseb, ki so bile v avtomobilu, je bil finančni paznik Klasinc takoj mrtev, sobni slikar Trinkaus pa je obležal s hudimi poškodbami na glavi in polomljenimi rebri, do čim so bile druge osebe le manj te-iko, oziroma lahko poškodovane. Šofer ilike je po nesreči pobegnil neznano kam.
— Dec*h* dan. V smislu naredbe ministrstva za socijalno politiko v Beogradu prirede vsa društva po vsej dr-iavi, ki se bavijo z zaščito dece in mladine 5. junija >dečji dan<. Na ta dan naj bi vsa društva, ki streme za visokim ciljem zaščite naše dece in mladine, priredila svečane shode in predavanja, ta dan naj bi spomnil rudi vse one na njihovo dolžnost, ki dosedaj še niso Ftopil v vrsto podpornikov in zaščitnikov naših otrok in sirot, ki trpe v bedi povzročeni po grozotah svetovne vojne. Poverjeništvo za socijalno skrb se obrača na vse družabne sloje, da se udeleže teh prireditev ter moralno in materijalno pripomorejo k dobremu nspehu. Dolžnost onih, ki žive v udobnih razmerah, v razmerah, ki so ustvarjene z delom vseh je, da pomagajo omiliti bedo zapuščenih sirot, da omogočijo njihovo dobro odgojo, da jim z darežljivo roko vsaj deloma nadomeste pokopane očete, da jih privedemo v človeško društvo kot polnovredne in koristne sodelavce na novi zgradbi naše bodočnosti. Na s-decji dan< nabrane prispevke razdeli prirejajoče društvo po svojem najboljšem preudarku v prej omenjene svrhe, in ker ni kraja brez pomoči potrebne in vredne siročadi, naj bi tudi ne bilo kraja, kjer se ne bi 5. junija plemeniti ljudje zbrali v plemenitem dolu, da olajšajo bedo najbed-nejsih.
— Na opazovalni oddelek ljnb-Ifanske bolnice so včeraj opoldne pripeljali ruskega kapitana begunca Vla-dimirja Germatioviča pl. Rozenberga. Njegova afera na glavnem kolodvoru v Mariboru je svoječasno vzbujala ve-Bko senzacijo, ker ja kot eskortiranec s sabljo napadel nekega stražnika.
— Kolo iujroglovenskih pester v L|cpijani le sklenil prirediti v prid bednim ruskim beguncem, veliko vrtno kresno veselico. — Prva seja se vrH 31. t. m. ob 5. uri pop. v risalnici > Mladike«:. Vse sestre, ki so voljne sodelovati, so vabijo, da se sigurno udeleže sejo. -r Odbor.
— Prepovedan nemški koroiki list. * Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo listu >Deutschstidlandc, ki, ia-haja mesečno v nemškem jeziku v Ce-Joveu, raepofiavanje v naet drtavi, kes
prinaša tendenčne vesti o dogodkih in razmerah v naši drŽavi.
— Obrtniki, trgoval, ebimtt itd. se zadnjič opozarjajo, da poteče rok sa prijavo obrala In delojemalcev sa volitev prisednikov v trgovsko sodišče dne 3L t m. Zamudnikom se bo naložila ob* čutna globa, Tiskovina aa prijave, ki stane 1K.M dobi v mestni posvetoval* niči na magistratu.
— Z Grosuplje nam pišejo: Pri voli tvi župana in občinskega starešinstva dne 17, t m. je prodrla SKS in stranka malih kmetov in delavcev z vsemi svojimi kandidati in s tem dobila občinsko zastopstvo v svoje roke, kar naj bo odgovor »Domoljubu« z dne 11. t m.
— V Trbovljah namerava delavski oddelek poveri eništva za socialno skrb ustanoviti — kasneje eventualno tudi v Hrastniku in Zagorju — Javno knjižnico, ki naj bi po eni strani nudila delavstvu v tamošnjem rudniku priliko za samolzobrazbo, po drugi pa naj bi s tem, da bi nudila ljudem plemenitejše vrste zabavo, odvajala delavec od telesno in duševno pogubonosno vpliva-jočega alkohola. Poverjeništvo si je sicer zagotovilo v te svrhe neznaten kredit Vendar pa bo ta kredit komaj zadoščal, da se napravi za prvi začetek knjižnici skromen okvir. Zategadelj prosimo občinstvo, da nakloni v opisani namen iz svojih knjižnic in knjlžnjih zbirk izvode knjig, ki jih ne rabi in ki so mu vrhutega morda celo samo v balast dočim bi vršile na pravem mestu neprecenljivo kulturno delo. Knjige nai se Izvolijo poslati na delavski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo. Le ta je tudi pripravlten, poravnati vse eventuelne poštne In prenosne stroške.
— Is Kostanjevice pri Krškem smo dobili poročilo, ki opisuje postopanje tamkajšnje stanovanjske komisije, v kateri sede klerikalni modri molje. Davčni izvrševalec, imenovan za Kostanjevico, se je potrudil takoj, da bi dobil primerno stanovanje. Pričakovati je bilo, da pojde komisija javnemu nameščencu na roko. ali to se ni zgodilo. Videl je med drugim, kako neka družina komodno stanuje v devetih sobah, družina šteje 4 člane. Plačuje državi samo 686 K na leto. Komisija, opozorjena na to, se ne zmeni za nič. Sla je prošnja na socijalno skrbstvo v "Ljubifano, ki Je naročilo županstvu, naj zadevo uradi. Pa vse zaman. Stanovanjska komisija se ra prosilca ne zmeni. Prosi se torej tem potom socijalno skrbstvo v Ljubljani, da pouči koetanjeviško komisijo, kake so njene dolžnosti.
— Tramvajska zveza pred m a* gistratom za vožnjo nrotl kolodvo* ru je zelo neredna. Dan na dan se pripeti, da vidijo ljudje, ki se pripe« ljejo z dolenjske strani, kako se po Stritarjevi ulici lepo pomika tram* vajski voz proti pošti; kdor se je pripeljal, pa naj teče za ni itn, če se mu liubi!   Prav  lahko bi trenotek
Bočakal! Ta zveza se mora urediti! tragače se z dolenjske strani sploh ne splača voziti s tramvajem proti kolodvoru.
— Kako kmetje hranijo denar! Dogodek, ki se ie te dni odigral v iški vasi na Igu pri kmetu Mihi Štembalu, nam jasno izpričuje, kako kmete hranijo velike vsote denarja na povsem brezbrižen način. Štembal ie v nezaklenjeni omari hranil v papirnatem zavitku 18.000 K gotovine, ki mu je nenadoma izginila Vse so pretaknili, a denarja ni bilo nikjer. Celo nekega poštenega obrtnika so tatvine obdolžili. V navzočnosti orožnikov so še enkrat hišo, zlasti omaro preiskali in so na veliko veselje našli ves denar, popolnoma zmečkan na dnu omare. Zanimivo je tudi dejstvo, da kmet sam ni točno vedel, koliko denarja je imel v omari hranjenega,
— Tatvine ruma pri tvrdki Bolaf-
Ho. V zadnjem času so bile zelo številne tatvine ruma. špirita, brinievca in drugih žganih pijač na škodo tvrdke Bolaffio v Spodnji Šiški. Policija ie sedaj aretirala hlapca Karola Gorenca, ki Je predsinočnem nesel iz skladišča 50 I ruma v vrednosti 3500 K.
— Ukradena denarnic«. Med delom na stavbišču poslopja vinskega trgovca g. Josipa Jesiha na Rudniku je bila delavcu Francu Žužmanu z Ižanske ceste št. 11 iz visečega suknjiča ukradena denarnica z 920 K gotovine. Tat je neznan.
— Nogo si je a vil. V ljubljansko bolnišnico so včeraj popoldne sprejeli 16letnega Rajka Slamnjaka, šoferjevega sina, ker si je svil levo nogo. ko je plezal po neki nizki strehi.
— Kako je mladi raz ipnež dobil denar? Pred dnevi smo opisali, kako je mladi 161etni Albert Schlegel, rodom iz Šturi] pri Ajdovščini, zapravljal denar na zabavišču v Lattermannovem drevoredu. Schlegia so včeraj izročili državnemu pravdniku. Sam baje trdi, da ie denarnico, oziroma papirnati zavitek s 95.000 K gotovine pobral na tleh v gostilni pod >Skaloc v Kamniku in to v trenotku, ko je številna družba pivcev, med njimi tudi trgovec Trobevšek, odhajala o polnoči iz pivskega lokala. Pri Schleglu so o priliki aretacije našli še 78.054 K. Schlegel je denar >po-bral« ie 14. t m. in je potem zelo udobno živel. Kupoval si je razne dragocenosti, med drugim steklenico finega parfuma, ki ga ie bil nameril svoji znanki, dalja dozo mazila za brke in veliko svetinjo Matere božje, da bi ga varovala pred sovražniki. V afero je zapletena ludi neka natakarica Zemljan v Kamniku.
— Aretacija ponarejevalcev nalili bankovcev. Iz Gradca nam poročajo: Policija je zasledila 28. t m. adjunkta južne železnice Friderika Seidla in >tr-goveatc Ignacija Bena v Seidlovem sta-
ne vanju pri ponarejanju jugoslovenskih bankovcev. Oba sta se pečala s tem, da sta s posebno tekočino brisala žige z bankovcev, ki sta jih nato hotela poslati v inozemstvo. Pri preiskavi je našla policija veliko število ie prepariranih bankovcev v vrednosti 114.000 kron. Seidl je rojen Tirolec, Bon pa je zid iz Bukovine. Oba sta glavna krivca v aferi ponarejanja dinarskih bankovcev.
— Mlada tati o«. Policija je aretirala neko 141etno deklico, ki je po lastni izjavi izvršila na Vodnikovem trgu žepno tatvino.
— Nezvest hlapec. Martin Cvetko ie poneveril svojemu gospodarju Karlu Fodjet denar za izplačilo apna in piva ter neznano kam pobegnil.
— Iz LJubljane je izgnala državna policija delavca Antona Žagarja, ki je podvržen tatvini ter je znan kot nasilen pijanec.
— Ustavljena porotna obravnava. Porotna obravnava proti bosanskima trgovcema Albertu Pappo in Izidorju Alkalvju. ki sta bila tožena, da sta si med vnovčevanjem čekov v Jadranski banki prilastila nad pol milijona kron, je ustavljena, ker so psihijatri potrdili da je Pappo duševno manj vreden. Zadnja porotna obravnava jo bila preložena ravno vsled tega, ker se je Pappo zagovarjal z duševno manjvrednostjo.
— Aretacije. Aretiran je bil de.la-veo Janez Grežar, ker si je pri vrtiljaku v Lattermannovem drevoredu prilastil 2000 K vreden suknjič Neineeka, lastnika vrtiljaka. —- Aretiran je bil dalje Ivan Bergant, ki je svojemu so-hlspcu pokradel mnogo obleke in perila.
— Nesreča med procesijo, V Kropi je med streljanjem iz možnarjev eksplodiral eden možnarjev. Vsled silne eksplozije le bil težko poškodovan na glavi in rokah 40Ietni Janez Hrman, katerega so morali prepeljati v ljub-Ijnsko bolnico.
— Incident pri trnovski procesiji. Ko se je trnovska procesija okoli 9. dopoldne vračala proti cerkvi, je nastalo med gledajočim občinstvom v bližini cerkve veliko razburjenje, ker le neki gospod brez vsakega najmanjšega povoda oklofutal nekega mebani-ka, češ, da se ni odkril procesiji. Varnostni organ je pravočasno omejil incident in povabil oba gospoda na stražnico. Pred sodiščem bo zaključek.
— Nesreča na Ljubljanici. Na Ljubljanici so na praznik v Četrtek popoldne vesljali trije mladi veslarji. Močni tok Ljubljanice na mestu odcepitve v Gruberjev kanal jih je zagnal v prekop. Čorn se jim ie prevrnil in vsi nevešči plavanju so bili v veliki nevarnosti, da se v prekopu utope. Z največjim naporom jih je več mladih gledalcev rešilo iz vode. Potegnili pa so tudi pravočasno čoln iz vode, tako da ni bilo nikake škode m nesreče. Imena nesrečnih ves'jarjev in rešiteljev policija še nI dognala.
— Komunist Gmainer in ne »Gmeiner«. G. Gmainer nam je poslal to*Ie pismo: Prosim, da pri? občite v zvezi notice »Komunist Gmeiner zopet izpuščen« (v Vašem cenj. listu od 25. maja) sledeče: Uspelo mi je celo pod avstrijskim režimom občuvati nenonačenost svojega imena, ki se je nihalo v vseh civilno* in vojaško^uradnih zade* vah kakor tudi v tiralici, ki so jo izdali za menoj vsled j n čorlova n* sko s nacijonalno * revolucijonarne* ga delovanja baš tako, kot sc vedno podpisujem. Mislim, da imam vso pravico, čuvati to ime tudi sedaj, ko prihajam v javnost tako aH ta* ko vsled svojega socijalno * revolu* cijonarnega mišljenja. Snremenil se nisem; eno in drugo mišljenje se pa krije v tem, kar sem delal in kar po mojem shvaćanju tudi ni v oroti= slov j u s komunistično ideio. Če se že to ne pripozna, obstojam vsaj na svojem nepopačenem imenu, ker vem, da so ljudje, ki misliio, da sc bo v nadaljevanju te avstrijske me* tode začelo blesteti niihovo po pre* obratu za profite in dobro obložene jasli prilaščeno »jugoslovanstvo«. — Maribor, 25. maja 1921. — Tone Gmajner.
— Razprava proti Sčrkiču radi de-roonstracije dne 13. oktobra se ob zaslišanju novih prič in predložitvi akta iz preiskave proti novinarju Pircu v zvezi z ovadi teljera Najdičem ter ugotovitvi nastopa policije tisti večer, nadaljuje v torek dne 3. junija. Kot priča vabljen bo baje pol^u bivšega vladnega komisarja dr. Leakovarjs tudi policijski nadsvetnik dr. Mlekuš iz Ljubljane.
— Vrsta po,ornih razprav v Mariboru: Začetek zasedanja junija nadaljuje pri zadnji poroti pričelo razpravo lz madžarskega - prekmurskega obmejnega življena; ker obtoženca Ko-can Neža (mati) in Jurij (sin) razumeta samo madžarsko, se razpravlja po tolmaču; razprava traja najbrž dva dni; 15. junija: Ambrož Malck, umor, 16. junija: Karol Žnidarič. uboj; 17. junija: Ferdinand Kolar, težka telesna poškodba Ferdinand Rubin, tatvina: Anton Vrstovšck. goljufija; 15. junija: Ivan Svarc goljufija; Vinko Lovše. umor: 20. junija: Franc Kmetic, tatvina; Josip Eferl, umor; 21. junija: Josip Snaz-zapan. poneverba, Ivan Polak, Prago-tin Svager, Štefan Erker. tatvina. (Ostali slučaji še niso razplsani.j
— K roparskemu timom na Pohorju se nam iz Maribora še noroča: Umor se fe izvršil v noči od četrtka na petek. Morilec, hlroec Jo*e Koren bi bil moral h?ti odpuščen. Naibrze sc ;e hotel maščevati md oskrbnikom IO-lencem, ob tej priliki ga tudi oropati. Kako je prišel v njegovo stanovanje, to -
bo še le sodna komisija dognala. Ubil
je svojo žrtev s sekiro, nato pobral poleg drugih stvari tudi 13.000 K gotovine in zbežal. Bogomir Kolenc je še mlad, 25 let star, prišel je pred 4 tedni iz Sv. Kungote na graščino dr. Reiser-ja, ki se nahaja nad Pekrami na obronkih Pohorja ob poti na Sv. Bolfenk. Morilec je znan kot nasilen človek.
— Nesreča v električni centrali Fala. Preteklo nedeljo se je nek mlad fant, dozdevno delavec vozaril z čolni-čem nad jezom ozir. zatvornicami. Pri svojih bravurah je prišel preblizu za-tvomice, voda je potegnila Čoln 15 m globoko proti turbini, kamor so mu metali hlode, katere pa je sila vode prelomila. Nesrečnež je izginil v šumečih valovih, le od čolna so prišli navzgor posamni drobci. Značilno je, da o tem dogodku še zdaj ni dospelo poročilo v Maribor in se je o njem le slučajno doznalo.
— Hotel pri sv. Janezu ob Bo« hinjskem jezeru jc v polnem obra> tu. Leži dobro uro hoda od posta k1 Bistrica — Bohinjsko jezero ob vzhodni najlepši obali divjesro* mantičnega jezera. Vozovi pri vsa* kem vlaku na postaji ali v vasi Boh. Bistrici. Gostom tecja najlep* šega in najmodernejše opremljene* ga alpskega letovišča je za primer-ne cene na razpolago: 40 sob s po eno in dvema posteljama (več na zahtevo) z razgledom v gozd na park ali na jezero, prvovrstna obli* na hrana in preskrba, kopališče, čolni za vožnje po jezeru, ribolov na jezeru in lov na divje koze. Pošt* ni, brzojavni in interurb. telefonski urad v hiši. Krasni izprehodi v bliž; njo in dal ino okolico. Izleti k Sa* vici, k sedmerim triglavskim jeze* rom, na Triglavsko pogorje itd. Kdor hoče preživeti par dni ali ted* nov v najlepšem miru in brezŠum* nem tihožitju ter umiriti svoje razdražene živce, naj pride gori, ne bo mu žal. Dopisi in vprašanja naj se naslove na upravo, ki bo vsako željo točno vpoštevala.
— Vsi v Bohinj! V lepi legi tik jezera se nahaja hotel sv. Duh. kjer je na razpolago 40 sob s krasno de-pendanco. Krasna veranda z razgledom na jezero. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Za mnogoštevilen obisk sc priporoča Feliks Seljak, hotelir.
— Razpisane tobačne trafike. Na bivšem Štajerskem so do dne 7. junija t. L razpisane tobačne trafike v nastopnih krajih: v Zdolah št. 28 in 63 v brežiškem davčnem okraju (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); v davčnem okraju celjskem: v Loki pri Frankolovem št. 17 in v Štražici št. 24; v davčnem okraju laškem: v Dolu pri Hrastniku št. 14 ter pri Sv. Lenartu pri Trbovljah št. 110 in pri Sv. Jurju pri Hrastniku št. 59 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); v Velki Št. 191 (davčni okraj Št. Lenart v Slovenskih goricah) v davčnem okraju mariborskem: v Kumnu št. 40, v Slemenu št. 5 in 75 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko) ter v Vo-seku št. 3 in 15 in v Pernici št. 2 (vse tri trafike se združita v eno samo novo trafiko); v davčnem okraju ptujskem: v Polenšaku št. 33, v Trnovski vasi št. 60, v Strasgojncih št. 9 ter v Zagorcih št. 71 in v Gibeni št. 17 ( obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko); v St. Vidu št. 56 v slovenjgraškem davčnem okraju. Natančen razpis trafik je objavljen v Uradnem listu št. 56.
— Opozarjamo na jutrišnjo javno telovadbo ljubi ionskega Sokola, ki se vrAi na prostoru SK. Ilirije ob 144:. popoldne. Proizvajale se bodo popolnoma nove skladbe. Ne zamudite! k
— Bivša Švicariia — hotel Tivoli. Za one Ljubljančane, ki ne ljubijo dolgih iz-prehodov, je naš Tivoli kakor nalašč. V neposredni bližini mesta, nudi krasna 5e-ta'iSča po parku in gozdu. Ko pa si se sprehodil, imaš zopet v bližini dobro restavracijo, nnšo nekdanjo §vicarijo, sedaj Tivoli V priletni senci, ob zvokih godbo dravske divizije ter izborni pijači in jedi. s katero postreza sedanji hotelir g. Dolnlčar, se ti telo okrepča ter pozabiš ves napor službe med tednom. Res krasne sprehede imamo v Tivoliju in dobre restavracije: poslužuj-mo se Mh. Eno pa ne moremo zamolčan", ko tO rinemo. Poslopje hotela Tivoli je potrebno Izdatne poprave. Sedanji restavra-ter pač zasluži, da se ocira nanj.
— Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo dre 29. mejnika dopoldne od 10. do 13. ure. Popoldne od 16. do 21. ure. Vstopnina prosta.
— V kavami »Central« vsaki dan koncert salonskega orkestra. Vstop prost. Začetek ob pol 9. zvečer.
— Premog. Stranke, ki imajo izkaznico B bivše ubožne akcije, dobe premog na nakaznice mestnega magistrata in sicer 100 k p; za K 10 v naslednjem redu: v ponedeljek dn* 30. maja stranke z začetno črko O. P, F., S, 5 in v torek dne 31. meja one z »ačetno črko T, U. V, Z in ?.
— 5 podkovske šole. Obvezni poln-letnl tečaj na državni podkovski soli v LJubljani se prične dne 1. julija 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubi lani do dne 15. Junija J921 prošnjo ter ji priložiti: I. rojstni in krstni list; 2. domovinski list: 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno Izpričevalo; 5 ubožni list; 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu: skrbeti Pa morajo sami za hrnno In potrebne učne knjige. Pole« podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine fn mesa.
muzikalno pismo.
(H koncertu »Lisloskega« v Ljuhljani.)
Spoštovani prijatelj!
Prisrčna Vam hvala za Vase velezanl-mivo pismo o muzikalnih dogodkih v Pragi Kaj naj potečem jax? — »Nichts Ist schwe-rer zu ertragen ali elne Reih* von scr&naa Tagen«, je zapisal peanik. Ako začenjam svoje poročilo s tem eiratem. prosim, da povdarlte besedo »ReDie« Odkar itm od-Sel lz Prage. Lame vrste mu-dkalno lepih dni ni bilo već. T>da tekom ladnje dobe se v Ljubljani k Bcertae prireditve resnično kar vrstč; koliko jo bilo med temi dnevi lepih. Vas bo manje zanimalo, kakor uspeh, ki si ga je priborilo pri nas hrvatsko pevska društvo »L i s I n s k i«. In takoj naj povem, da je >Lisinskcga^ uvrstiti po »Hla-holu- med najlepše dneve.
Da zavzemam napram društvom, ki goje vokalno glasbo, upravičeno skeptično stališče, Vam je znano, dragi prijatelj. Nikoli in nikjer niso naši referentje in recen-zentje s hvalisanjem in povzdigovanjem aa neba tako radodarni, kakor pri pevskih društvih. Ce bi hoteJ človek tem kritikam verjeti, bi bil vsak naš pevec vsakega našega pevskega društva muzlkalen fenomen,
— d2. ve'Ik umetnik, in vsak diletant ki se je iz Richterjeve »Harrncmielehre« v potu svojega obraza naučil abecede za risanje not. bi bil — komponist Trna II pevec posluh, glas, čut za takt ta pozna t! note, to je za neke naše kritike postranska reč. Ć© rudi komponistu manjka vsakršna resnična invencija, toda zna svoje »genijalne^ mis!I preobiožiti s trozvoki. pridržki in nepričakovanimi skoki v harmoniji, če zna prestaviti vodilni glas v prvi bas ter operirati s trlpolovičnimJ In B/i ritmi, da Je tako du-?evno dete Dodobno Jekli rdečih rok m ogromnih pedalov, deki" kl si za redello Izmakne gospejino s s: i - i o toaleto ter >e odpravlja na galantne doživljaje, se takega komponista pri nas vendarle smatra za modernega.
Z radostfo konstatujem, da Je velika reklama za koncert »Llsinskegac vendarle zaostajala za zborovim znanjem tn podajanjem. Zbor tako odličnih kvalitet Je zmage gotov. Pevski materija! Je prvovrsten Tu so pevci, ki Jim zna dirigent Izvabljat! idealne lepe zvoke, ki jim Je moina vsaka nijansa, ki zmagujejo pevsko tehnično stran mojstrsko In Id jim Je ideelna vsebina predavanih zborovskih pesmi prefila In scecum et sanguinem. Skratka, »Llslnskf« le udruženje pevcev In pevk i krasnim! glasovi, ki so v svojem rvočnem značaju popolnoma izenačeni.
LIspeh koncerta Je bi! zato seveda najlepši; pri mnogih pesmih so posluSalcl ploskali celo med predavanjem, več točk se Je moralo oonoviti In končno so entuzlastl celo Izsilili nekaj dodatkov. Navdušenje torej plamteče
Tako vidite, ljubi prijatelj, re »Llsm-skl« vprašanje »kako?« rešil sijajno. Toda Vas, muzika, vprašanja »kaj?« še bolj zanima. In ru moram z ozirom na vzpored. Izvajan v Ljubljani, svojo pohvalo nekoliko omejiti. S kompetentne strani se ml jo povedalo, da je »Lisinski« po drugih mestih absolviral čisto drugačen program. Tam Je Izvajal »l.lstnskU skladbe Dellnsa, Ban-tocka, Debussbja, Suka. MusoTgskega L p.
— v Ljub'jani se je o^krotiinil le na nekaj umetniških del ter nam podal nato kar celo serijo že znanih, a ne večno krasnih pesmk.
Konjovič je bil zastopan s tremi mešanimi zbori, zanimivo In originalno zamišljenimi, z mojstrsko umetnostjo bre* zunanjega pompa napisanimi bi s svojim slovanskim značajem zanimajočfmi umotvori Izvrstno in pravilno interpretirani, so poslušalce takoj vklenilL TI mešani zbori so plodovi močnega talenta, ki v srečnih tre-notklh podaja tudi klasično miniaturno delo. K takim srečnim, upoštevanja vrednim talentom spada tudi dirigent Lhotka, ki se nam ie kot skladatelj prav lepo predstavil s svojim »Perunom« ter Žel velezasluleno priznanje, S Plamenčevo »Pjesmo od ka-naanskoga veselja« si Je ženski zbor pridobil separaten uspeh.
Lajovčevi »Pastirčki«. »KroparJ!« In »Medved z medom« so ureonski dvorani že znani In tu sem dospel, ljubi gospod profesor, do kritične točke. »Llslnsld« Je baje za programe svoje turneje Ubral najboljša muzikalna jugoslovenska dela. Lepo! Relativno ali absolutno najboljša? Kar se tiče nas Slovencev Je bila »Llsinskemu« izbera pač težka, ker povedati Vam moram, da smo revni, prav revnL Vse naše, vse kar Imamo, — ne. vse kar se smatra pri nas za genralno, za epohalno, sila moderno In originalno in se mora smatrati za takžno —. to je par samospevov In dva rucata zborov, ki so Jih naši skladatelji napisali tekom petindvajset let. Komorni komad, sonato. Instrumentalen koncert, simfonijo . . . kdo naj bi to pisal! Neumnost! — AH morete verjeti, da se nI izmed 49 Mozartovih simfonij pri nas izvaja'a še niti ena? — da sta bili Izvajani le dve Beethovenovi simfoniji pod mojim vodstvom, kar ie btfo seveda ponesrečen eksperiment! In vsi moderni, Strauss. Scriabine, Mahler. Reznlček, De-bussy itd. itd? — In vendar se ponosni In srečni bijemo po prsih: »Mi smo muzikalni, mi smo visoko kulturni!«
Dvema možema pa. ki sta Imela čudoviti pogum, naoisatl opero, so brez pomisleka skušali zlomiti vrat, čel njuno delo Je aH ukradeno aM po drugih Izvršeno aH pa je sloven. NafJan. dunajski konglomerat! Torej kajpada pod vsako kritiko . , .
Tz tolike množine naših muzikalnih produktov je torej »Lisinski« izbral kar tri Lajovlčeve zbore. Kar jih Ima na$e glasbeno slovstvo, spadajo res med najboljše. K tem otroškim pesmicam bi si jaiz želel sicer nekaj več naravne naivnosti, morda tudi nekaj dovtlpa in humorja. Toda v svoji preprostosti se prezentiralo te pesmi čisto prijetno. dnM nI ravno mogoče trdi«, da bi se međvedL kroparakl cop-'op In pa krave morle oglašeni edino In samo na tale način Za Izvrstno zunanje izvajanje tth ibo-rov ie žel ^Lisinski« mnogo priznanj*.
118. štev.
.SLOVENSKI NAROD- dne 29. maja 1921.
sfran 5.
Kar pa je temu sledilo, so bile narodne
pesme, jedrnate, kratke, bolj aH manj spretno postavljene   sentimentalne ljubezenske
pesmice, tudi cink-cingel se je oglasil, a s takim uspehom,   da je umetnost ljubeča tn
razumevajoča publika viharno zahtevala ponovitev, kar resnici na ljubo beležim. Vse te narodne pesmi so vžgale, ali kres le bil — slamnat.
Tako je torej koncert vsebinsko zaostajal za izvajanjem. Ker imamo tako sila redko priliko, poslušati zares dobro koncertno glasbo in z ozirom na to, da naši komromneči diletantje nujno potrebujejo oploditve, je gotovo upravičena moja želja, na* M nas prihodnjič osrečil »LIsinskU ne !e z dovršenim izvajanjem, kakor to pot, nego rudi s programom, ki bo stal vsebinsko na isti višini. Vsaka koncesija v tej smeri je umetnosti na Škodo, kajti le res »severa est ve rum gaudium«. Tega načela se dr?i »rflahol-r.
V nad!, da me kmaJu razveselite zopet z obširnim poročilom o namovejšjh sadovih muzikalne kulture Zlate Prage, ostajam v starem prijateljstvu in spoštovanju
Vaš udari
dr. Jos. Cerin.
V Ljubljani. 25. maja 1921.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama: Sobota, 2S. majA: Elsa. Red B. Nedelja, 29, maja- Kozarec vode. V prid
Udruženja gled. igralcev. Izven. Ponedeliek, 30. maja-   Kozarec vode.
Eed E.
Opera:
Sobota, 28. maja. Vaška šola. Pierotin
pajčolan. Rad C.
Nedelia. 29. maja: Zlatorosr. Red C. Ponedeliek. 30. mni-v Zaprto.
— Zrinsko * Frankopanske oros slava. U nedjelju dne 5. lipnja ov. g. priredjuje Matica Hrvatska povodom tristašodišnjice rodi en i a Petra Zrinskoga i dviestapedeset^ Codišnjice smrti hrvatskih mučeni? k a svečanu akademiju u dvorani Sokola (na \Vilsonovom trgu). Na akademiji će cjovoriti potpred* siednik Matice Hrvatske dr. Albert Bazala, nadzornik dr. Stjepan Bo* sanac i ministar i. s. i narodni po* slanik dr. Ante Trumbić. Svrha je akademiji, da našu narodnu borbu, u kojoj je urota zrinsko«franko* panska samo jedna epizoda, prika* že s kulturnoshistorijske, književ* ne i političke strane. Na akademik ju će biti pozvani predstavnici oblasti, sva prosvjetna i kulturna društva i omladina.
— Pevski zbor ^Glasbene Matice«. V torek dne 31. t. m. pevska vaja za ženski zbor ob K 7., za moški zbor ob 8. zvečer. — Odbor. k
—; Za zemljevid slovenskega ozemlja so opravljene vse koreks ture, in dunajski geogr. zavod je prejel že pred mesecem dni »impri* matur« za končni tisk. Zemljevid bo torej vsak čas gotov in pisarna ga razpošlje takoj, ko ga dobi z Du* naj a v Ljubljano. Od rednih izdaj za tekoče leto sta že do malega na; tisnjeni dve knjigi in sicer zbirka pesmi Pavla Golie »Večerna pes* marica« in roman Lermontova »Ju* nak našega časa<r. Za tisk je pri* pravljen spominski spis k matični petdesetletnici »Začetki Matice Slo* venskea. Poleg teh knjig izide med rednimi publikacijami za 1. 1921. tudi dr. Lončarja »Politična zgodo* vina Slovencev«, ki poj de kmalu v tisk. Kot izredne publikacije so v tiskarnah: Pavla Golie »Pesmi o zlatolaskah«, dr. Ivana Laha »Če* ška antologija« in Frana Finžgarja drama »Razvalina življenja«. Za tisk se pripravlja ilustrovana zbir* ka otroških pesmi Vide Jerajeve «Iz Ljubljane čez poljane«, v rečen* ziji sta dve zbirki pesmi, daljši slo* venski roman in obširen poljudno zgodovinski spis. — Vse gg. povers jenike prosimo, naj čimprej pobe* rejo članarino in prijavijo člane, kajti knjige izidejo kmalu. V kra* jih, kjer ni poverjenikov, naj se ta* ko j kdo javi, ki bi bil pripravljen izvrševati posle matičnega po ver je* ništva.
— Narodne vezenine. V »Slovenskem Narodu« št 109 sem čitala, da se nameravajo za Jiigoslovensko Matico nabirati ostanki belega in nebeljenega platna za ženska ročna dela. Z veseljem pozdravljam to namero. Dovolim si, da podam »Kolu jugoslovenskih sester* nekoliko praktičnih nasvetov s posebnim opirom na uporabo vezenih odrezkov. 1. Nabrano Platno naj se veze s pristnimi narodnimi vzorci, ki jih imamo na razpolago v Sl-čevi zbirki narodnih vezenin, bodisi gorenjskih aH belokranjskih vzorcev 2. Vezeni izdelki naj bodo praktično uporabni. Vse slovenske žene in devojke pokažimo javno na svojih oblekah, da nam je sveto In častno umetniško vezenje naših prababic. Zato naj se večji In manjši vezeni od-rezki uporabiio kot našitki k raznim oblekam. Iz večjih odrezkov pa bi se naredili vsakojaki prtiči, ki naj bi krasili narodno sobo. 3. Vse koleginje in učenke po širni Sloveniji naj sprejmejo to častno delo, ki jim ga nakaže »Kolo jugoslovenskih sester«. 4. Zato naj skrbi višji šolski svet, da ima vsaka šola zbirko Sičevih vezenin. 5. Podpisana sem pripravljena, da postrežem šofam s pomožno zbirko* s pomočjo
kater« se tehnično pravilno posnamejo belokranjski vzorci po Sičevi zbirkL K sklepu obljubljam, da bom v kratkem izdelala na raznih od rezkih par predmetov, katere Podarim »Kolu sester«, da pokažem, kako si jaz predstavljam uporabnost vezenih odrezkov. — Poidka Bavdkova, učiteljica.
— Robida Adolf: Slovenska steno-gratična čitanka ja izšja v prav lični opremi in krasni avtojrrariji prof. Osa-ne v Jugoslovanski knjigami in se prodaja po 32 K. Cena je z ozirom na papir in tehnično — litografsko izdelavo prav nizka. Taka čitanka je bila. že dolgo živa potreba vseh, ki so se učili stenografije. Njena vsebina je vsestranska, poleg liričnih in epskih pesmi ima tudi leposlovne pisatelje prenesene v stenogram. Zastopani so: Cankar Finž-gar. Župančič, Sardenko, Aškerc, Gregorčič. Prešeren, Jenko itd. Tudi znanstvene razprave in narodopisne črtice so našle prostora v čitanki. Knjiga se ozira tudi na našo državo in na srbsko zgodovino in prinaša na prvih desetih straneh stenograma samo domorodne In domoznanstvene sestavke. Prav informativen je članek o razvoju in zgodovini slov. stenografije. Trgovske Šole imajo zadnjo polo knjige na razpolago kot strokovno čtivo. Prof. Robida se dr*i v stenogramu četrte (nove) iz-daie Novakove stenografije, ki mu ie tudi knjiga posvečena. Knjiga je nora bn a za srednje, trgovske in meščanske šo1rt. Knjiea in misel Sten. čitanke fe pri Slovencih Drvi tozadevni poizkus in se eotovo prav dobro obnese tudi v praktični uporabi.
— Napotaik Ivan: Hughesov brzojavni aparat. Str. 40. O Hughesovem brzojavnem anaratu je izdal zanimivo brošuro višii poštni preglednik Napotnik. V knjigi s 17 risbami je razloženo kratko in jasno delovanje Hughesovega aparata in vsebuje priročno navodilo za enojno in dvojno brzoiavl'an'e s protitokom in brez nJega. S to izdajo se krogu interesentov odore tajnost tega sistematičnega brzoiava v lahkorazumtiivem opisovanju. Ker se posebno v Sloveniji take k^;ige pogrešate«, bo gotovo vsem naŠ'm slovenskim krofom dobrodošla. KnMga se dobi pri Tg. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg, knigsr-na v Lltfbffant in ori avtonu.
— T^nTijj^tTM TTMeriT*o* T«*"^oVq dinje. Drama v 3 či^n. Naklada St. Ki?5Ti, Zr.c^eh. Str. 4*.
Dragutin Inkiostrl - Medenjak. Nar. slikar:
SMi mmm mM.
MoJim budućim kritičarima, da me upoznadu.
Jedan umetnički stil jeste posledica takve ukupnosti elemenata, jedan organizam tako bogat, da r.a prvi mah površni posmatrač ne vidi u njemu niti deseti deo sastavina, koje ga sačinjavaju i koii su mu jezgra. Pravi kritičar, merodavnl poznavalac mora Imati toliko nauke i tako oštri pogled, koliko bi bilo dosta za nekoliko stotina običnih smrtnika. On mora dobro poznati istoriju, mora jako osećati obiike, crtež i boju, a to sve mora tako dejstvo-vati na njega, da ga dovodi do korisnih usporedjivanja te do vrlo tačnih odluka i uveravajučih objašnjevanja Inače on može lako da se prevari o občinstvu čitavoga stila kao i jednog samog obrasca iz toga stiia. Posledica toga bio bi pogrešni sud, koji može biti od neizmerne štete za samu stvar.
Medje za otčno prosudjivanje o očinstvu umetničkog dela mogu biti a) n a-učne i b) estetske prirode. U mome slučaju >naučne« znači na prvom mestu duboko poznavanje naše ogromne, ne-iscrpljive, uprav divovske etnografije, koja jedina može otvoriti put do pravog upoznavanja estetskog očinstva moga dela. Istina je da ja do danas ne poznajem u Jugoslaviji kritičara, koji bi imao etnografsku spremu i prošlost proučavanja iste nauke, koja bi odgovarala neizmernom bogastvu etnografskog materijala, kojim raz-poJaže naš narod. Zato ja savetujem mojim budućim kritičarima, da se pre kritike posvete našoj etnografiji, ali obširno i duboko, da mogu u nju dostojno i korisno sići, jer so njeni putevi težki i malo poznati. A do poznavanja naše etnografije može se danas doći, posvetiši sav svoj život tome poslu i to putujoći našim zemJJama preko brda i dolina, od kolibe do kolibe, Jer je to edini muzej, jedina naša etnografska knjiga. Potrebno je zato veliko iskustvo, jako poznavanje svih azijatskin i egipatskih umetnosti, osobito pak kopske od starih zapadnih umetnosti samo toliko, da se može poznati, dali jedan naš oblik pripada njima I to zato, što ie preko Balkana prelazilo više umetnlčkih kultura sa istoka na zapad t obratno, a svaka je ostavila trag svoga prolaska.
Toliko o naučnem dela, a za estetski deo treba dugo Iz rane mladosti učenja, kojim se jedinim dolazi do gospodarenja crtanih, bojadisanlh, modeliranih, urezanih, tkanih i vezenih oblika, do crtaške oset-ljivesti 1 do najbližeg upoznavanja boja. Uzgred ču da kažem, da se ne samo u našoj zemlji, već I drugim naprednim zemljama naslanja istorični kritični način na književnost, na posete nekoliko muzeja I pinakoteka i na posećivanje jednog tečaja Isto rije umetnosti. Ljudi takovog umetničkog vaspitanja vrlu so dobro spremni, da rukovode umetnost Istoričnim načinom, alt nisu ni najmanje spremni, da bi se rrogli s njome baviti sa estetskog gledišta. Suprotno pak oni, koji se posvećaju umetno-stima (kiparstvu, slikarstvu, arhitekturi itd.), bave se samo crtanjem ! bojama, ne mareći za ma koje drugo vrelo vaspita-nja, a najmanje za Istoriju umetnosti. Zato niti Jedni niti drugI niso n stanju dati me-rodavnu, potpmna naučnu 1 estetsku kritika.
Sokolsluo.
— Sokolska zmaga v L-Ilu. Pri velikih tekmah francoskih gi.nnastov v Lillu, katerih se je udeleži.o tudi češko Sokolstvo, so odnesli zmago češki Sokoli.
— 1L pokrajinski sokoiski zlat v Osijeku. Nekatere župe Se do danes niso prijavile udeležbe na slet v Osijeku, vsled česar jih nujno poživljamo, da takoj to store, ker ni mogoče dovršiti vseh predpriprav. Vozne cene v Osilek so polovične ter znaša vožnja iz Ljublane v Osijek In nazaj 226 K. Vsem župam se bodo te dni razposlale železniške legitimacije, zt jedno z zletnimi legitimaciinrri, I.ftere sa» bodo poslale samo po številu prijavljeneev. Zaradi tega pozlvliamo nujno vse hrate in sestre, ki se udeleže zleta v Osijeku, da se takoj prijavijo pri društvih in ne odlsšajo do sadnfega dne.
— Vaditeljski zbor Ljubljen* skega Sokola poživlja vse članstvo in naraščaj, da r»c zbere v nedeljo dne 2°. t. m. ob rol 3. popoldne prod Narodnim domom, odkoder odkorakamo z vojaško godbo na čelu po Aleksandrovi cesti, Selen* bureovi rlici, Prešernovi ulici. Du< naiski cesti na telovadišče. Do!ž* nost v?*Ae£a člana, H Ima aro.!, ie, da se sprevoda udeleži. — Vabite* na so i*"*s brat«'"* dmšfva.
— »Sokol« v Otepanji vasi priredi dne 29. maja t. 1 popoldnevu! peSizlet v kroju čez HruŠico - Bizovik, Pobru-nje. Sostro (odmori Zavoglje ter po veliki cesti nazn.j. Zbirališče pred društveno telovadnico (gostilna pri SorŠu v Štenanii vasiV Odhod točno ob 1. uri pnnoMne. Vabimo vsa Ruhljanska in okoHSka društva k obilni udeležbi. Zdravo! Odbor.
— SokoIsUI zr,ah h leftttataetfa. Juso-slovenski Sokolski Savez je upehal za vse člane in članice enoten sokolski zna!x Bi enotne 'egitimacije s sliko. Sokolski znak fe zakonito zavarovan in |e vsako ponarejanje znaka kažnjivo. Znak se dobiva samo pri društvih proti podntsu.   Zaiedno so Iz-
dana tudi pravila za nošnjo skupnega so-kolske^a znaka. Povdarlamo, da mora lifi sokolski rnak zunanji dokaz, da je tisti, ki ga nosi, član sokolske organizacije, v led česar ga smelo nositi samo člani in Članice društva t. j. oni, ki so dosegli že IS. leto, vsakomur drugemu pa h rošnja zi aka prepovedana. Dolžnost odborov in vsega Sokoi6tva je, da strogo pazijo na izvrševanje pravi! o nošnji /naki in da proti vsaki nepravilnosti nk^J nastopijo. 7 nosi vsak član prosto vol j a o. Vsakdo ra. ki ga nosi, se naj zaveda dostojnosti bi velikaša pomena Sokolstva in se naj dr. i i .i predpisov, kakor pri nastopu v Fok Isls kroju. Znak se nosi samo civilni obleki. Kdor ima .-nak, mora Imeti s seboj lastnoročno podpisano od Savv&i izdano legitimacijo s sliko, s katero mora U rati, ako to zahteva č'an sokolskoga društva, ki *e jc takisto legitimiral Vsi, ki nosiio sok'Vskl znak, «e pc/dravllajo s sokolskim -Zdravo«. PHžnost mlajih je, da pozdravljalo starejše I r.m naprej i:1 ne kajo na njihov pozdrav. Prepovedano |e nositi sokolski znak jrl pouličnih ali političnih demonstraciji. Pri volilnih jah itd Znak sme dobiti samo oni člar.fi \ ki je Že prestal trimesečno preizkusno do-bn. Sokolstvo ponovno oooaarjamo na te predolge in ga poživljamo — zlasti pa dru-štvene odbore, da strogo pazijo na njihovo izvršitev.
— Sokob;ko društvo v Zagorju priredi dne 5. junija t. I sknpno z drn.-rvi Trbovlje. Hrastnik in Radeče SVOJ no-mladansid pe^izlet r.a Medi jo - Izlake, srtojen z javno telovadbo. Pri prireditvi svim si. Znjrorsk? rudni^k«*\ godba iT1 Glasbeno društvo Zagorje. Začetek ob 2. ponoldr.e. Sosedna bratska društva in prijatelji sokolstva pe ulnirlno vabijo, dn v &m večjem številu posetijo to prireditev.
— Vsem društvom in župnm so bile te
dni razposlane proste vaie za vsesokolski zlet v letu 1°22. Društva, ki potrebujejo še te vaje, naj tih naroče pri Savezu. Cena je 14 K.
Teiesua vzgoja je vaiien del splošne vzgoje. Koeemo je precenjevati in pred-posLavljati duševni vzgoji, toda za napredek človeštva, za razvoj naroda je neobhodno potrebna, zakaj telesno oslabel narod niraa v sebi življenske sile, zapisan jc pogubi.
Zategadelj je telesna vzgoja sprejeta med šolske predmete, da se mladina tudi telesno pravilno razvija in da se po telesnih vajah odstranijo s:abi vplivi šolskega življenja na telesni razvoj mladine. Telovadba, mladinske igre in primerni športi do gotove meje so sredstva za pravilni telesni razvoj šolske dece, so protiutež ziim posledicam šole na telesno zdravje
V tem oziru ni br\o pred vojno, zlasti pa ne med vojno, dosti preskrbljeno za našo mladino. Na veČini učnih zavodov tiso bLe telesne vaje obligatne Skrb za telesne vzgojo je bila prepuščena društvom in privatnikom. V zadnjem letu ie šolska oblast obmiia tudi tej stroki večjo pažnjo. V šolah se poučuje tcelovadba kot obvezen predmet ter so za to nastavljene potrebne učne moči. Napredek se kaže povsod. Seveda prvo leto še ni vse tako, kakor bi biJo želeti. Nedostatkj v telovadnicah, pomanjkanje telovadnic, igrišč in te-lcvadišč. nepopolno telovadno orodje itd. 30 bili mnogokje vzroki, da se telesne vaje niso vršile do popolnosti. Vziic temu se je odločilo učiteijstvo te stroke, da takoj prvo leto pokaže javnosti, da prav razumeva pomen te'esnih vaj in da se kljub raznim neprilikam po telovadnkan goji telovadba na šolah resno in smotreno.
V ta namen priredijo vse srednje in meščanske šole v Ljubljani prvo javno telovadbo, pri kateri nastopijo učenci v treh oddelkih in sicer učenci nižjih razredov, učenci višjih razredov in učenke meščanskih in srednjih šol ter učiteljišča. Vsak oddelek   bo  izvajal   zase   skupne vaje:
manjši učenci vaje s palicami, učenci proste vaje, deklice proste vaje. Y>ak zavod bo postavil tudi nekaj vrst za orodno telovadbo in za mladinske igre.
Naravno, da naš prvi nastop ne bo nudil še popolne slike šoleke teio\auot, kajti z velikimi težavami jc združena ta naša prva prireditev. Kakor iz omenjeno nimajo ljub.janske šole last.ih igrišč, ki bi bila dovolj velika za posamezne zavode Za to tudi nimamo primernega prostora za javno telovadbo. Naklonjenosti Sukciske-ga društva v Otepanji vasi in barona Ko-delija sc imamo zahvaliti, da smo dubili vsaj deloma primeren prostoi na Planinu. Sicer ie to telovadišče še vedno premajhno, ker bo moglo nastopiri samo 600 učencev, mediem ko jih je bilo prvotao namenjenih za nastop čez 1000. Tudi drugih zaprek ie mnogo, treba nam je izposoditi vsako malenkost, ker sami ne razpolagamo niti s potrebnimi pripravami za tako prireditev niti z denarjem. Toda z energijo in s trudom, ki ju posveča učiteljstvo tuj prireditvi, upamo, da bodo piemagane vse težkoče, tako da bo pr\.a javna telovadba šolske mladine v obsega, kakor je doklej v Ljub .ani >e ni bilo, nudi;j našemu občinstvu lep užitek in pokazala delo, ki se vrši v Šolskih telovadnicah.
Javna telovadba se vrši v nedelj o po -poldne, dne 5. junija. Priprave so v polnem teku. Za občinstvo bodo pripravljene tribune s sedeži, odkoder bo lep pogled na mnogobrojno gibajočo se mladino. Ljubljansko občinstvo opozarjamo že danes na ta mladinski praznik in £a prosimo, da s svojo obilno udeležbo pokaže naši mladini, da ve prav ceniti njen trud in delo, da jo s tem izpodbudi k nadaljnl vztrajnosti pri telesnih vajah, ki bodo vir zdravega naraščaja našu bodočih duševnih delavcev, kajti zanimanje občinstva za mladino, bo njej v izpodbudo in zadoščenje.
Cvetlični dan društva »Gosposvctskega Zvona« v Ljubljani, je nad pričakovanje dobro vspel in prinesel 3S.00O K čisiega dobička.
Za ta lepi vspeh se društvo v prvi vrsti zahvaljuje svoji podpredsednici gospej De-belakovi, odbornici gospej Hudovernlkovi in Manici Komanovi za aranžma in celodnevno delo ter dr-i^im damam, ki so požrtvovalno prevzele blagajne pri prome-nadnem koncertu.
S posebno pohvalo moramo omeniti mlado uradniško osobje poštnega ravnateljstva (22 gospodičen in 22 gospodov), ki so se porivu svojega šefa c postnega direktorja, kakor ob vsaki priliki tudi tokrat z veseljem odzvali in z velikim uspehom prodajali cvetke.
Zahvaljujemo se dalje srednješolskemu druStvu »Preporod*, ki se Je povabilu skoro polnoStevilno odzvalo. akademlkom-Koroscem, g. akademiku Severju,   ki nam
je pripeljal 30 tcvarišev-Primorcev, ki so deloma sodelovali kot reditelji, deloma pa spremljali gospodične pri prodaji cvetlic in s tem pokazali ljubezen do svojih bratov-sotrpinov.
Pridno so tudi sodelovale koroške begunke med njimi ga. Sob roj. Kuhar, ki je v Orient-ekspresu nabrala precej tuje vabite. Tem begunkam je cvetličar g. Bajt daroval v to svrho lepe košarice, več metrov trobojnice in krepnega papirja za košarice, za kar sc mu »Gosposvetski Zvon« naitopleje zahvali in ga stavi drugim tvrd-kam v izgled.
Vsem gospodičnam in gospodom, 110 na številu, ki so sodelovali, katerih imena radi pomanjkanja nrostora v časopisih žal ne moremo objaviti, naj bo lep uspeh, hvaležnost trpečega koroškega naroda, pred vsem pa zavest izvršene narodne dolžnosti, največje zadoščenje! Za odbor: Dr. Jos. C. Oblak, predsednik.
Elida Shampoon
za
umivanje glave
se zopet dobiva povsod.
Volitve županov po deželi.
V občini Velike Poljane je bilo razmerje SLS proti SKS 5 p! od 5. Klerikalci tu nibO postavili lastnega županskega kandidata, marveč so satni ponudili županstvo pristašu SKS, bivšemu de?elnozborskemu kandidatu Andolšku, ki je bil tudi izvoljen -- iz Sodražico poročajo: V mkaj>niih klerika nih krogih je prišlo vsled mahiracn £a=! --■ evih pristašev dc» razkoli. Od Stt-iteriičjjaneav, katerim na Čela stojita župnik Traven "m znani Anton Lovrvnčič, so s« odcepi • - ;? katoJiške kmetska stranke se rdruliU pri občinskih volitvah z JDS. Pri županski i volitvah je bilo razmerje slede :: m eni strani katoliška k:neisk?t stranka (5) v zvezi z JDS (7». na drugi pa SLS (Sustersičevega) kova 12. KifJUka kmetska stranka v" N zdramila i JDS sa-mo radi tega, da pomaga strmoglaviti radile šusteršlčeve podrepnike. In posrečilo |im |e, . pi Praven je sicer besnel P" »D imeljnbu«, da |e ta cepitev glasov nedo-pustaa, ra dan županskih volitev pa je na-ravnosi besnel, zaklinjajoč, da on ne pri-znai i !v anske i nt te SLS. Razmerje \ . n torej pri luoa-skih volitvah 12 proti 12. Ker Je bi1 slučajno odsoten en priKtafc Snj srSfčeve l':'-.e. M (e ir\*,»*jen pristav JPS e;. Stupica za Juoana.
Po vaseh sodraske občine -so pri^ta^I klerikalnih d;sldentov mzill ^voilm odbor nr'-"n. ?i ne smejo pod nobenim pogojen' paktirati s Sustercijancl Ko ^e dan prrd volltvijo okrajno pri s varstvo d:iio črtafl I* volilne liste Šnster&Čevfh pristašev Lov-retrčlča, i-* !»!'a ta stranka Dtea pravv glave, i c; * .ni \ j ., r,y t0 >,jja irrciroaa tudi konč-, sodba n medvojnem pa^rvanju Travna In Lovrenčlča. JDS le đoMla se 3 svetovalce, katoliika kmetska stranka pa enega Značilno Je, da le »poštenost Icoaflcfia tako d'leč. di je dala cela ?usterš!čevtm pristalem 4 >dbornike. oz svetovalce. -!7 občine Gora roročajo, da Je hotel tamoš-nll župnik sestaviti za občirsfce vofltvr svoio lastno !;>to. Predno pa je pričel ? delom, so se združili >-Atncrllcanci« fn mlal-ši mo^ie. ki so vrgli Iz kandidatne liste ne samo župnika In nje zove pristaše, marve*.-tndl »siroma8ca« Iz Crne gore. ŽujmDt, ka-terega so vrgli iz kandidatne Il^te, bo seda? gotovo pripovedoval backom v svollh gJi-siih. kako sijajno je zmagala SLS brez protikandidatov.
Iz Ribnice nam poročajo R*unerj< med glasovi JDS napram SLS ie 10 proti 12 Za župana je bil izvoljen znani vomt dobičkar Ivan Pele, kj si Je med voino t tobakom kot lastnik glavne tobačne trafike pridobil mnogo simpatij in glasov. JDS Je par dni pred županskimi volitvami postavila za svojega kandidata na to mesto moža. It bi bil utegnil dobiti na svojo osebo vsaj dva glasa iz nasprotne« stranke. Zakaj so sc kandidati tik pred volitvami zamenjali, nam al znano, zdi pa se nam nepolitično. Sodra škim gospodom od TDS »poštenosti« bodi povedano, da v Ribnici niso klerikalni poštenjaki imeli one mentalitete, kot oni si da niso dali JDS niti enega mesta svetovalca. Enako kot v Ribnici se je zgodilo tadf v Loškem potoku, kjer JDS za 10 odbornikom, ui dobila niti enega svctovalskega mesta.
Iz Do'eiije vasi poročajo: Po župan*? vanju -^.ozi več desetletij je padel vsled mahinacij klerikalneca poslanca, župnik* Škulja znani napredni župan Nace Meraar' iz Prigorice. Izvoljen je bil neki Kromer, mlinar iz Dolenje vasi, znani pristaJ žup-: i. a Šknlja. — Pri Sv. Gregorju sta se kakor običajno prepirala za županstvo dva konca, zgornji in spodnji. Zmagal je zgornji konec, iz enostavnega razloga, ker Imajo tam brezplačnega tajnika v osebi župnika Krumper,tarja in brezplačne prostore v gregorskein domu Tik pred Izbruhom volne se je nameravalo to občino razdeliti, tako da bi se spodnji konec odcepil ter priklopi! drugI občini. Zakaj se to uo danes nI zgodilo, nam ui znano.
Dopisi.
— Iz Sele nad Skoljo Lo%o nam pfše-jo: 7. maja smo Imeli občinsko volitve Klerikalci — predvsem župniki — so delali velOcansko propagando. Župnik Janez Kepec je deJil knjižice »S krampom in gor-jačo jih dajmo«, imel tajne sestanke, mobiliziral tercijalke, da so nosile listke ler prestavljal na šoli ure, čei, da je silovito zaposljen. Vsled volilne konference v Dražgošah je drugI župnik selske občine nalaga! učitelja, da ima opravek v Kranju in je opravil učitelj njegovo uro v Soli. Socijalne demokratu nekdanje vojake, ie pa župnik Kepec tako preplašil, da so *e odtegnili volitvi. Le nekaj zavednih Je oddalo svoj glas. Vsled odsotnosti socljali-stov. Je občina padla v klerikalno pest Socijalisti so dobili pri volitvah v konstl-tuanto 217 glasov, sedaj pa vsled abstinence 63 glasov. Tudi klerikalci so padli od zadnjih volitev za 35 glasov. Zalo dobro se jc obnesla SKS, ki je edina napredovala za 33 glasov in dobila 5 odbornikov. Občina Šteje 24 odborrtikov. Vsled klerikalne večine je občina izročena ljudem, ki so popolnoma SusterSiČevega duha. Sicer je pa dr. Stanovnik pred nekaj tedni naravnost hvalil v Selcih SusterSiča Občino bo 5e naprej vodil zagrizen šu-sterčijanec Janez Kepec kakor dozdaj. četudi ni bil odbornik. To vse po zaslugi so-cijalistov, ki so ime'i prtje največ besed • slabem občinskem gospodarstvu. Opozarjamo pa merodajno oblast, da se posebno obrača na občine, kjer vlada šusteršičev duh. V nedeUo no volitvah je bilo prvo, ko je stopil župnik Kepec na prižnico: »Fantje in možje, včeraj ste pa prav dobro delali, le še naprej tako«
— Z Muta. Na Muti v tovara I se se vedno iste razmere kot so bile pred vojno v raniki Avstriji. Razlika je le ta, da kdor je bil poprej nemški nacijonalec, je danes socijaldemokrat. Ponovno smo že prosili vlado potom časopisov In drugih vlog, naj se napravi v naSi tovarni red. a vse ie bilo glas vpijočega v puščavi. Mi tu na naši skrajni severni meji osobito ml tn aa Mutl pač malo čutimo, da živimo Y lastni državi.
6. stran .SLOVrJJNiSKi NAROD", dne 29. maja 1921. Stev. 118.
Tovarna, to jc železarna in livarna je Še vedno last inozemske družbe »Grenltz« v Gradcu in to tovarno vodijo še danes samo inozemci in nemški nacijonalci. In gorje delavcu, ki bi se upal drugače misliti kot to zahtevajo Nemci: Paternuschi, Enicerji, Knolli, Spechmoserji in drugi. Ali se vlada res ne zaveda, da je skrajni čas, da se naše tovarne, katero je gotovo važno podjetje takoj pod rž a vi in nastavi tu na skrajni meji državi zveste in narodne ljudi. Nikdo ne verjame, kakšen strah imajo slovenski delavci pred nemškim vodstvom; pokazale so to zadne občinske volitve. Agitacija se je vršila od moža do moža in delavcem se je zabičalo, da gorje tistemu, ki ne voli soc. demakr. listo Ce se pa po tem ne upa vodstvo kakega slovenskega delavca odsloviti, jih nemški preddelavci tako dolgo na prefrigan način sekirajo, da se končno delavec uda vodstvu tovarne in soc demokratom. Ko smo se že Slovenci parkrat pritožili radi teh razmer, nam višje oblasti vedno rečejo, na jnavedemo dokaze, a to je težko, ker delavec rajši naprej trpi, kot bi izdal ali izpovedal nekaj Čez svojega predpostavljenega. Vprašamo te višje oblasti, ali Lahi zahtevajo na Goriškem dokaze? AH Nemci na Koroškem zahtevajo dokaze? Ne! Kdor jim ni po volji, mora veni Le mi vedno cincamo in si redimo gade na lastnih prsih. Naj bo to zadnji opomin za vse naše oblasti! Ako pa to tudi ne bo nič zaleglo, si bomo Slovenci sami napravili red. Organizirali se bomo po fašistovskem vzgledu in pognali vse nemške hujskače : čez Radi v Avstrijo, tja kamor spadajo, j kajti razmere so pri nas zares neznosne. ! Proč z Enicherji, Paternuschi, Knolli, j Spechmoserji in drugimi hujskači!
— Društvo vpokojenega neitell-srva vabi člane na svoj občni zbor v sredo, dne S. junija t I. ob 14. v Šolo na Ledini. Predlagan bode povišek vplačevanja in določitev starosti za sprejem v društvo. Pridite vsi! Tajnik.
— Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v sodnem okraju krškem ima svoj občni zbor v četrtek dne 16. junija 1920 ob 10. uri dopoldne v razpravni dvorani okrajnega sodišča v Krškem.
— Za šentjakobski oder Gospodarskega naprenln. društva za šentjakobski okraj v Ljubljani je darovala bombaževa predilnica in tkalnica Glanz-mann in Gassner v Tržiču 400 K. Napredku in izobrazbi naklonjeno tvrdko priporočamo našim trgovcem!
Wil]ei na dae immiUu atentata.
>Revue Universelle< je prinesla spomin rumunskega kneza Vladimira Ghika na dan 28. junija 1914, ko je bil na večerji pri Viljemu II. Z Ghiko je Ml tudi rumunski princ Karel. Večerje se je udeležila le še cesarska obitelj.
Ko sta romunska gosta stopila v obednico. sta videla cesarja mračnega obraza sloneti ob oknu. Gosta sta se mu morala približati in cesar jima je površno stisnil roko ter jezno vzkliknil: >No, kaj pravita temu udarcu? Nezaslišano! S takimi kanalijami ni mogoče več živeti !< In ko je videl začudene obraze svojih gostov, je nadaljeval: >Govorimo o teli Srbih, ki so umorili prestolonaslednika in njegovo ženo. Tem svinjam ni dovolj, da so umorili svojega lastnega vladarja, nego so šli in umorili še vladarja drugih. Tega ni mogoče več prenašati! Evropa se mora združiti ter tem smnlliivim živalim vzeti vsako možnost še nadalje škodovati. Ukreniti se mora vse, sicer doživimo prav isto mi vsi!c — Večerja je potekla v največji napetosti. Cesar je večerjal s sklonjeno glavo, molče, le voasih je metal okoli sebe jezne poglede ter se kratkobesedno pogovarjal s cesarico o nadvojvodi in njegovih nesrečnih otrokih. Pogovarjal se je o svojem poslednjem posetu na Konopištu. o tamošnjem mirnem rodbinskem življenju, o krasnih cvetlicah ter je vzkliknil: >Vsega tega je sedaj konec! Pokošena sta bila v dveh minutah po krogli drvjakovi !< — Po večerji se je vsedel cesar na biljard, molčal in le včasih temno vzklikal. Le cesarica ter prisotni njeni trije sinovi so šepetali z gostoma. Končno se je cesarica poslovila ter je pobožala cesarju desnico. Toda cetear je svojo roko burno odtegnil. Sinovi so cesarju kakor navadno poljubili roko. toda cesar se ni zanje niti zmenil. Nato sta se poslovila tudi gosta. Cesar je dejal princu: >Ali že greš, moj sin? Žalosten večer za Te in za nas vse. Jaz odpotujem po morju na Norveško. Vsako leto je bilo to potovanje zame najboljši oddih. ljetos na je po krivdi te srbske svinjarije vzel vse skupaj hudič. Toda to mi poplačajo! Morali mi bodo to poplačati U In knez Ghika dostavlja: >V tonu, izrazu in v vsem vedenju je bilo v tem trenutku nekaj tako grozilnega in tajinstvenega, da tega trenotka ne pozabiva nikdar več.< — Mi pa še dostavljamo, da psovke, ki jih je uporabljal Viljem, niso bile nič cesarske, nego čisto rovtarske. Viljemove besede pa so vnovič dokaz, da je bil Viljem tisti, ki je ščuval na vojsko proti Srbiji. In zato je dobil I plačilo! •
nalnooejša poročila.
NEDELJA — VELEKRITICEN DAN!
Pred nastopom Češkoslovaške in Jugoslavije.
— Praga, 27. maja. Glasilo zunanjega ministrstva »Čas« piše v današnji številki, da ni izključena zasedba gotovih delov Avstrije po Češkoslovaški, ako se izvede na Salcburikem ljudsko glasovanje za združitev z Nemčijo. Naravno, da potem nastopi tudi Jugoslavija!
PLEBISCIT NA SALCBURŠKEM.
— Dunaj, 27. maja. Zvezni kancelar je storil zadnje korake, da prepreči v zadnjem trenotku izvedbo plebiscita na Salcburškem, ki se ima vršiti v nedeljo, 29. t m. Iz zapadne Ogrske prihajajo brzojavne prošnje, naj se z ozirom na rešitev tamkajšnjih Nemcev ne izvede plebiscit za združitev z Nemčijo.
— Monakovo, 27. maja. Glavni prometni urad ni dovolil posebnih vlakov za udeležence plebiscita na Salcburškem.
FAŠIZEM OVIRA ZA SESTAVO DELOVNE VEČINE V RIMSKEM PARLAMENTU.
— Rim, 27. maja. Giolitti vabi socialiste k vstopu v vlado. Socialistični listi odločno odklanjajo vabilo, izjavljajoč, da je nemogoče vsako sodelovanje z dosedanjimi zatiralci socialistov. Giolitti je oborožil fašiste in on ima na vesti požige delavskih zbornic. Fašisti zborujejo in ugibajo, kaj naj store, ali naj se konstituirajo kot parlamentarna skupina ali ne? Sodijo, da Giolitti brez socialistov in ljudske stranke ne more vladati, da bo radi tega nastopil strogo proti fašistom. Fašistovske organizacije so v razkroju.
IZ DEŽELE ANARHIJE.
— Man tova, 27. maja. V Govemo-lu je prišlo do običajnega spopada in pretepa. Ranjenih je bilo več oseb, 1 mrtva. Iz Parme poročajo o velikem boju med fašisti in socialisti, v katerem je bilo več oseb težko ranjenih. Iz Luc-
ce poročajo, da so neznani ljudje z krinkami na obrazu napadli železničarja Porianija ter ga ubili. O vsakdanjih pretepih prihajajo poročila iz raznih krajev. Zlasti v Toskani in okolici se množijo fašistovska nasilstva.
KAJ BO Z ZAPADNO OGRSKO?
—d Dunaj. 27 maja. >Politische Korrespondenzc poroča: Avstrijska vlada je odgovorila na predloge madžarske delegacije glede Zapadne Ogrske. K predlogom madžarske vlade, da je pripravljena takoj pričeti gospodarska pogajanja in da bo skrbela za to, da se vsemu nemškemu prebivalstvu, ki ostane pri Madžarski, zavaruje neoviran jezikovni narodni in kulturni razvoj, jo izjavila avstrijska zvezna vlada, da se ta ponudba ne more smatrati kot vračilo za eventualen terito-rijalen odstop. Glede predloga madžarske vlade, da je pripravljena za teritorijalni dogovor z zvezno vlado, pri čemer naj bi pri vprašanju dokončne pri-klopitve posameznih krajin kot vodilno načelo služili oziri na gospodarske in etnografske razmere in, ako bi se glede tega ne mogel doseči sporazum, uporabilo posredovanje veleposlaniške konference, je izjavila avstrijska vlada, da je pripravljena pričeti posraianja glede nove meje. Ob tom pa mora vztrajati na stališču, da morajo ostati ta pogajanja v okviru mirovnih pogodb in odlokov poslaniške konference in da bi zatorej prišle v poštev samo krajne mejne poprave.
NEODVISNA GORNJA SLEZIJA?
—d Pari«, 26. maja. Kakor poroča >Chieago Tribune«, obstoja baje načet za neodvisno Gorenjo Slezijo pod nadzorstvom zveze narodov ali vrhovnega sveta. Ta režim bi trajal 30 let ali tako dolgo, dokler Nemčija ne bi popolaoala svojih reparaci)Bkih dolgov. Po 30 letih bi se vršilo novo ljudsko glasovanj©. Poljski ugovori bi se mogli odpraviti s tajnimi zagotovili varšavski vladi, tako da bi bili po 30 letih zavarovani poljski interesi.
Gospodarske oesf I.
—d Zaarreb, 27. maja. Devize. Bero-lin 209—209.50. Budimpešta 0—56.50, Italija 686— 6S3. London 506—507, Novi Jork (kabel) 127—0, ček 126—127, Pariz 1080—1088, Praga 187—188. Dunaj 22.25—22.30. Valute. Ameriški dolarji 123.50—125.50, avstrijske krone 22.50—0, carski rublji 50—53, češkoslovaške krone 190—195, francoski franki 0—1075, napol eondori 424—426, nemške marke 213—215, romunski leji 216—0, italijanske lire 665—675.
—d Curih, 27. maja Devize: Berlin 9.10. Holandija 197, Newyork 563, I^ondon 22.07, Pariz 47.45, Milan 30.20, Bruselj 47.45, Kodanj 100.75, Stockholm 130.70, Kristijaniia 86.10, Madrid 75, Buenos Aires 175, Praga 8.20, Varšava 0.57, Zagreb 4.50, Budimpešta 2425, Bukarešta 9.55, Dunaj 1.375, avstrijske krone 1.02.
—d Praga, 27. maja. Devize: Amsterdam 2398.50, Berlin liO.25. Curib 1208.50, Milan 366, Pariz 579.50, London 267.50, Newyork 67.25, Beograd 214, Bukarešta 113.50, Sofija 80.50, Dunaj 11.475, Varšava 5.75, Zagreb 53.25, Budimpešta 27.50. Valute: Nemške marke 110.25, švicarski franki 1203.50, italijanske lire 363, francoski franki 575.50, aneleški funti 265.50, ameriški dolarji 65.76, j uzo slovenski dinarji 208.50, romunski leji 111.25, bolgarski levi 77, avstrijske krone 11.475, poljske marke 5.75.
—d Dunaj. 27. maja. Devize: Amsterdam 20.000—20.001, Zagreb 440 do 444, Beograd 1758—1778, Berlin 924 do 930, Budimpešta 236—239, Bukarešta 950—960, London 2237.50—2257.50, Milan 3065—3085. Newyork 569—573, Pariz 4827.50—4867.50, Praga 841—847, Sofiia 682.50—692.50, Varšava 56.50 do 5S.50, Curih 10.100—10.150. Valute: Ameriški dolarji 563—567, bolgarski levi 660—670, nemške marke 932 do 938, angleški funti 2210—2230,franco-ski franki 4805—1845, holandski goldinarji 19.900—20.000, italijanske lire 3055—3075, jugoslovenski dinarji, tisočaki 1738—1778, poljski marke 5890 do 6090, romunski leii 035—945, švicarski franki 10.050—10.100, češkoslovaške krone 840.50—846.50.
—g Ljubljanski trg. Glede mesa vseh vrst ni pomanjkanja. Na kvaliteto in snažnost gorko vreme neugodno vpliva. Padanje cen špecerijskemu blagu visoki kurz lire zelo ovira. Im-portiranih črešenj je na trgu dovolj, cena 22 K kg. Ker se je več poeiljatev črešenj pokvarilo, so bile posamezne tvrdke prisiljene prodajati jih po 5 do 8 K kg. vzlic mnogo višjim nakupnim stroškom. Zelenjave, posebno glavnate solate je na trgu zelo veliko. Cena je še razmeroma visoka, 3 K za glavo. Zaostajanje blaga bo ceno pritisnilo navzdol. Cvetlični trg je zelo živahen. Glede mleka se krije sedaj vsakdanjo l>otrebo. Jajca se plačujejo še vedno po 1.80 K za kos. Tvrdka Stacul bo prodajala odšel j naprej v svoji prodajalni, v Šelenburgovi ulici popolnoma sveža, rnblo oočena jajca po 1.20 K za kos.
—g Mednarodni nzorčni semenj v Padovi se bo vršil v prvi polovici meseca junija t. 1. Razstavljeni bodo proizvodi vsakovrstne industrije iz vseh držav in tudi kolonijski proizvodi. Prospekt semnja je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—g Semen] v Poznanju. Poljsko poslaništvo v Beogradu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani nekaj izvodov prospekta za semenj v Poznanju, ki se bo vršil od 28. maja do 5. juniia t. 1. Zbornica opozarja interesente na ta semenj s pristavkom, da so jim prospekti na razpolago. Prijave za semenj sprejema poljski generalni konzulat v Zagrebu, ulica Boškovičeva 2-1, ki dnie rudi vse informacije.
— C Ribarske zadeve. Z razglasom z dne 11. decembra 1918 je odredilo poverje-ništvo za kmetijstvo, da so v smislu § 30. rib. zak. za Kranjsko posli ribarskega okr. odbora začasno prešli na kmetijsko družbo za Slovenijo. Slednja sedaj predlaga, da se razreši teh poslov. Vsled tega namerava podpisano poverjeniltvo v smislu § 30. rib. zak. za Kranjsko poveriti te posle, v kolikor se tičejo vodovja na ozemlju bivše Kranjske in do nove definitivne ureditve po novem rib. zakonu, odboru novo ustanovljenega slovenskega ribarskega društva v Ljubljani, ki se je že izrekel za pripravljeno za njih prevzem. Poverjeništvo za kmetijstvo odreja tedaj pismeno glasovanje o tem vprašanju, kakor to določa zgoraj navedeni § Do glasovanja upravičeni so vsi oni, ki so po § 22. rib. zak. dolžni plačevati revirne takse. Vsakemu samosvojemu oz. zakupnemu okraju pristoji en glas in Ima torej vsak pračevalec okrajne takse toliko glasov, kolikor Ima samosvojih oz. zakupnih okrajev. Glasovnice prejmejo upravičenci potom okrajnih političnih oblastev. Glasovnice jc primerno Izpolniti, podpisati ter do 31. maja t 1. poslati neposredno poverjenlStvu za kmetijstvo v LjubijanL Na ovitek (kuvert) je zapisati: »Glasovnica radi poslov ribarskega okr. odbora.« Skrutinij, h kateremu se vabijo upravičenci, se vrši dne 2. junija t I. pri podpisanem poverjenlštvu v Ljubljani, Poljanska cesta 28 (Marijanišče) v knjižnični dvorani (I. nadstropje). Vodja: Dr. Ivan Vrtačnik, 1. r.
—g 14. 9t. Kosier: Jugoslovensko novčarstvo. Narodni gospodarstveni publicista Ljubomir St. Kosier. direktor Hrv. sveopće kreditne banke, filijale Karlovec (Hrv.) napisao je stručno djelo >Jugoslovensko novčarstvo«, koje će izaći u nakladi >Jugosloven-skog kompasa« u Zagrebu. — Knjiga će opsizati oko 300 štampanih stranica, a biti će n njoj po vrsti puta prikazano jugoslovensko novčarstvo kao jedna cijeUna, njegova organizacija i uloga u narodnom gospodarstvu Slovenaca, Hrvata i Srba, — Autor se obraea na sve slovenske novčane zavode sa zamolbom, da ga izvjests o svemu. Sto drže, da je od potrebe, da bude istaknuto.
narodna obrana.
— Naši trgovci za Jugosloven«
ako Matico. Za akcijo »Narodne vezenine« so darovale sledeče tvrd* ke: Hedžet in Koritnik 1 kos suro* vine 56 m, 27 m tkanine »Kongres«; R. Miklavc 30 m surovine; I. C. Maver zavoj suknenih vaorcev; Ur* bane isto; Ciuha in Jesih 1.70 m be* le tkanine in 6 kosov sifona po 20 cm; M. Ambrožič in dr. raznih vzorcev; Oroslav Črtalič 1.50 m plat* na; Peter Štrk 1.20 sifona in 10 štrene pavole; Josip Olup 2 m suro* vine; Amalija Krajec 8 štrene pavo* le; Šcrbec 1 škatljo pavole za veze* nje; I<4. Kesler 2.50 m bele tkanine; Fran Kraškovič 1 m bele tkanine; I. Malnar 1.20 m sifona; Ana Jareiič 6 štrene pavole; Žar^i I^nac 1 škat* ljico pavole; Lončar Marija 1 špu* lo belega sukanca; Fran Pirnat 1 m bele tkanine; Bematovič za 1 m raz* nih odrezkov, Kasti Fran j a 3 in pol metra sifona in 150 surovine; Lo* zar Gabrijela 1 zavojček pavole; Slovnik Franja 1.60 surovine; Ranth 12 štrene pavole, I. Pocikraj* šek 24 Špulc sukanca; I. Meršol 21 klopčičev peri garna. Vsem daro* valcem najsrčnejša hvala. Trgovci, posnemajte jih!
Jugoslovanska Matica, podružnica v Novem mesta. G. J. Jelačin, ve-letrgovec v Ljubljani na Emouskl cesti je podaril podružnici svojo nagrado kot izvedenec pri sodni razpravi v znesku K 200. Hvala mu iskrena! G. I. Gaus, trgovec z lesom, vnet rodoljub iz našega Primorja, je doslej že ponovno prispeval z znatnimi darili namenom Jugoslovenske Matice, sedaj pa je pristopil kot pokrovitelj in položil kot prvi obrok K 800. G. Gaus je bil kruto preganjan med vojno po Avstriji, po vojni po Italiji, in primoran živeti kot begunec. Obojo mučeni š t vo pa mu je poglobilo in utrdilo upapolno jugoslovansko prepričanje in ga pobudilo na požrtvovalno pomoč onim, ki so ostali onkraj krivične meje, da nam Čuvajo našo domovinsko zemljo, dokler pride rešitev, čast in hvala njemu, prvemu pokrovitelju novomeške podružnice! Podružnica ima sedaj 320 rednih članov in 1 pokrovitelja. Nad sto rednih članov je pridobil g. Drago Perhinek, načelnik ua drž. kolodvoru v Novem mostu. Čast in hvala vzornemu rodoljubu.
Raznoterosti.
* Premestitev sedeža Zveze narodov.
Finančna komisija strokovnjakov Zveze narodov je v svojem poročilu ugotovila, da je Ženeva dražje mesto, kakor so drugi kraji in da bi se moglo kaj prihraniti, ako se sedež Zveze narodov premesti, recimo v Turin ali na Dunaj.
* Prijeti ponarejevalci bankovcev. Kakor poročajo dunajski listi, se je posrečilo dunajski policiji aretirati več ponarejevalcev bankovcev. Ponaredbe štejejo mnogo milijonov. Voditelja delavnice za ponarejanje sta bila namišljena rabinska kandidata brata Fraen-kel. Enega izmed njiju in njegovo sestro so aretirali. Glavnega voditelja, starejšega Fraenkla, doslej še niso mogli prijeti. Razen tega so zaprli tri kam eno-tiskarske pomočnike, ki so delali za Fraenkla. Ponaredbe so obstojale večinoma v ponarejenih kolkih na starih avstrijskih bankovcih.
* Znižanje mezd v Ameriki. Iz Novega Jorka poročajo: Plaoe delavoov v obratih Steel Corporation, ki delajo po dnevu, so se znižale za 20%.
* Omejitev priseljevanja v Ameriko. Ameriški senat je sprejel zakon glede omejitve vseljevanja.
Poizvedbe.
— Izgubil se je dne 21. t m. ob 9.
zvečer iz Gosposvetske ceste do konca Dalmatinove ulice Črna usnjata denarnica z nekaj denarja, vstopnico Glasbene Matice in ključ pisalne mize. Pošten najditelj se prosi, da odda to v upravi tega lista.
— Izgubljeno. Dne 27. t. m. se ie izgubila med Zagrebom in LJubljano listnica s potnim listom in vozno karto za potovanje v Ameriko in večjo svoto dennrja. Posten najditelj naj odpošlje potni list hi karto v pisarno ge. dr. Jenkove, Ljubljana, Jurčičev trg št 3, med tem ko si lahko obdrži polovico ali celo vsoto denarja. Potni list in vozna karta je za najditelja brezpomembna, ker je preklicana.
Darila.
Upravi našega lista so oddali: Za »Jusoslovensko Matico«: G. Herman Petrič (iz Gorice) zbral ob priliki kolesarske dirke Ljubljana - Lo-. gatec med zavednimi rojaki K 460. Srčna hvala!
— Kočevska čitalnica |e darovala znesek 400 K Kočevskemu dijaškemu domu namesto venca na krsto ge. Marije Kajfeževe.
Listnica nrednlStua.
Listnica uredništva. G. dr. Leopold Lenard v Mariboru: Prosimo da nam javite svoj točni naslov. Uredništvo.
POSLANO. Dopisnika iz Kočevja v »Jugoslavijic z dne 25. t .m., St. 122, s tem javno poživljam, da ako z dopisom iz Kočevja misli mene, ker sem bil jaz pri »Ekonomu«, da za sramotilne podtike, natolcevanja in namigavanja objavi tekom   osmih dni   dokazila in da se tudi podpiše. __Dr. Ivan Sajovlc.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb.
Telesno odvajanje: Profesor Hlrsch v Berlinu, predsednik Pru/.-be za javno zdravstvo, je dognal, da je grenčica »Franz-.Josef« zanesljivo razkrajajoče in voljno odvajajr> če čistilo.___
Motorno kolo
znamke Puch se proda pri mizarstvu Zupančič, Vrnnika. 3619
sposoben za ježo in vožnjo, z opremo, sebterosedežmm lahkim vozčkom in dvema sedloma. Informacije: Šubićeva ulica št 5, v nedeljo dopoldne. 3651
Klavirje
■tfsiu • in popravita
tt^flo in totao ter gre tudi na
oefetau
Ženitna ponudba!
Tem potom želim znanstva z gospodično aH vdovo do 35 let t premo-fenjen radi skorajšnje ženltve. Sem trgovsko naobrafen, 30 let star, želim prevzeti trgovino. Le resni neanonimni dopisi po možnosti s sliko na upravo lista   pod   .lepa   bodočnost/8667-.
kakor: vrtni stoli, decimalna tehtnica, dve veliki s cinasto pločevino obiti in ena navadna miza, kompletna točilna miza, velik zaboj s predali za shrambo moke, velika omara z nastavkom, gramofon s 40 ploJčaml, aparat za prvo, razna vinska posoda, otroSki voziček Itd. Poizve in ogleda se: Trfaika cesta 19. 3620
M Mm M Krasom roi Ww
porota
Gorita
Unbllaoa.
Velika provizij«. Sijajen zaslu!ek. III« »a
spretan,  prodajanj« vajen
zastopnik
ki bi vzel seboj naše najbolje uvedene specialne Izdelke.
trdilo i« kapic« pri
Čevljih, C«vljartkl lep, !evfj«rskl rotek, Čevljarska smola, IritNito olje aa čevlje, apreture   m« usnje L L d.
Ol
„Chemigala"
fin, III. Diefenbachgastt 3. (Dstemriri)
28atc?&g
GflspDdiiiic, pozor! Cene utega prooonfufa izdanu
LATOROG - MILO"
ss n§2{£ fesSiar pri fmporftarnam, tojazenisliem milo. Sazlla tedaj la pogumno po vfssi!
dam ^^^sa^ejopr r. Bsinc Ies drag, LJnSillaaBa, gosposostsfca cesta 7.
ne mila, prej
ZSatcsrog
CA
Q7
118. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 29. maja 1921.
7. strun.
Spretna šivilja
se sprejme za krznarsko in domače delo, pri J. Waneh, 8v. Petra o. 19.
Ruski hrt
se proda, najraje na deželo. M. Bala-tlnec, Ljubljana Sv. Petra c. 40. 3647
Gospodične
Izvežbane v kvačkanju, vezenju In ple temu, se  iičejo  za   takojšnji nastop-Josip Snno 6 komp. tovarna tkanin In pletenin, Ljubljana, Poljanski nasip It 40. 3645
Kapi se Sii Biroja Sit
Naslov, pove uprav. Siovensknga Na roda. 3659
Sprelmem tako! pridnega Talenta
za kleparsko obrt. Levro Plčnao, klepar, Ljabljaaa. Kolodvorska ollca SI. 3569
Prodaji»trije jekleni zaiterji
(Rollbalken) z vrati, pripravni za trgo vine. Vpraša naj se v Sokolskem domu na Viču. 3573
Starine naprodaj:
porcelan, slike, orožje i.td. Kongresn trg 16, drugo nadstropje, vsaki dan od 3. do 5. popoldne. 3650
Trgovskega pomočnika
zmožnega prodaje mešane stroko za na deželo sprejme trgovina A. Lnžar, trgo vec v Podzemlja  10,  p. Gradac, Belo krajina. 3643
Dvokolesa.
malo rabljena, 6 komadov se po izredno nizki ceni prodajo. Glince stav. 90, meraiia. 3637
Naroda.
Učenec
spričevalom nei
npravniitvo
dobrim šolskim
se
sprejme v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove
Slovenskega 3660
Dobro ohranjena omara
ia led (Eiskasten)  ter vrtni stoli In
miza   se   ugodno    prodajo. Naslov
v  upravništvo   Slovenskega Naroda 3652
Prazno sobo
išče uradnica proti dobremu plačilu. Cenj. ponudbe pod .Dobro plačilo/8653-na uprav. Slov. Naroda. 36)3
Stanovanje
1 aH 2 sobi s kuhinjo iSče mlad zakonski par v okolici Ljubljane, na Gorenjskem ali Dolenjskem v bližini postaje. Ponudbe na H. Tehofitlk, Jarie St 22, »ost«. Moste vri Ljubljani. 3657
Proda se hiša
z gospodarskim poslopjem, njiva, gozd, 20 minut od blejskega kolodvora. Naslov v upravi Slov. Naroda* 3666
i podstrešnimi stanovanji se proda. Stanovanje iz 2 velikih sob, kuhinje in s steklenim hodnikom je takoj prosto. Dalje hiša z 2 nadstropjema, trgovskim lokalom na prodaj. Pojasnila daje J. Kozjek, Selo 28 1, p. Moste pri Ljubljani. 3658
)fa prodaj različna poseetva,
graščinska posestva od 64 — 300 oralov, kmetijska posestva od 2 — 50 oralov z vsem Inventarjem, trgovske hi se, gostilne In mesarije, krasna manufakturna trgovina v Mariboru, hiše, vile, irlinl, tovarne, parni mlin in parna žaga na polnojarmenik, veleposetvo na Hrvatskem in vinogradska posestva. Obrnite se na Kerola £ rožnika, Celje, Dolgo polje 3. 3640
po 100 kg lepo posušena zdravilna zelišča. Rad poslužim s podukom. Karel Sserdahelv, veletrgovina s vegetabllljamt, Begaavettdj«rnd|, Banat, Jogoslaviža. 3534
Mlad gospod
išče boljšo mesečno sobo eventualno s hrano. Ponudbe pod .D. E./3572" na uprav Slovenskega Naroda. 3572
50 m3 lepili sosih nrastovlii desh in
nlnhnu se ugodno proda. Vpraša se pri jJlUUai Štefanu Erman. Št. Vid nad Ljubljano 4. 3624
Kupim m HHioi želoda.
Ponudbe z navedeno ceno pod ,2c lod/3619" na upravništvo Slovenskega Naroda. 3619
Preda se večia mncžina enkrat iao-Ijenib ml &taUM$
Slov. Naroda.
moko. Dopis na uprav. 3618
Tretje za strope izdeluje in predaja
na debelo in drobno m2 po K 4*— pri večjih naroČilih znaten p'>p<:st Stelner Anton. Ljobijana, Jeranora ol. IS. Trnovo.
26
ličen
Ponudbe z vzorci   na  naslov PROKOP KR0UPA,   Praha   Kral Vfnohradv. Jang-naooova tf. 31, Ceskosiovenskft.
2977
Knjilemi vijesoik zSS^fSZ,
novo izašlu knjigu J1RASEK : Fllozo-ticks htelorM« K 30 Najbolji Motorički roman Čeh. narod*, kola je »zaSla kao prvo hrvatsko jubilejno »zda k. Pouzećem K 30. Salta J. Heretu, središnjica Ceško-Jugoslovenske Knjižare Zagreb, Hatzova ul. 15. 33Q8
L, MikuS
Ljubljana, Mastni trg št 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov In solnlnikov ter sprehajalnih palic
Popratila sa rmlnlajo tečna la solidno.
Soliden gospod išče meblovaeo sodo
za takoj ali pozneje. Cenj ponudbe nod .Soliden/3625a na uprav. Slov. Naroda
Vestna gospodinja tudi ku-
karira sprejme službo v privatni hi-1101 lld gi> Ognjene ponudbe na unrav.
Slov. Naroda pod .Privatna hiša 3621".
Sobo mebloosng®,
mesečno, išče Inženir s soprogo biez dece.  Visokost   najemnine   postansk • stvar. Ponudbe na hotel Tratnik, sob 10. Inženir AP. 361 I
V Rib
ali   t ližinl iščem aobo in koktn' za stanovanje. Pismeno ponudbo pr> im na uprav. Slov. Naroda pod .Stal mqsi/5626\ 3ti-
Sprejme an takoj
strojepiska
* nađosmo praitao ki bi bila zra žna samostojne korespondence za večj' manufakturno   trgovino.    Naslov r>r upravi lista. 36 I
Preda ae popolnoma opremljen
vila
na Bledu blizu zdraviškega Naslov pove uprav. Slov. Nar.
dom.n
35s5
Kapi se stara, dobro ohranjena decimalna
tehtnica
za »ežo 700 — 80* kg. Ponudbe z na vedbo cene pod .Tehmica/3576" na urr
Najstarejša slovenska
Pleskarsiio in iiiorsko
delavnica
* VASI 2 a: CEL J Dunajska cen. 1«9
se   priporoča.    Izvršitev   točna cene
zmerne. 1230
ostonleu les
vsako množino kupi
DRAVA
si
'esna Industrijska delnisJca družba Maribor, Aleksandrova ces« 51.
Pclnogumljasti obroči
za tovorae avicxaob:le
Pnevmatika
za kolesa In avtomobila
o:2sa Avtomobili najceneje
ERJAVEC & TU&K
frjouinn z železnnio
,,prl Zlati lopati" (prej Hcmmepiciir.v.
Ljubljane. Vaivazorjev trg
nasproti brizevniske cerkve. Zaloga cemente.
114
Slovenskega Naiodi.
Blagajna it
Naslov
se ceno proda Slov. Naroda.
pove
35:
4
Up« t v
3689
posebnim vhodom s I rano eventualno brez hrane išče mlad samostoje
b inik tak j alt do 1. avgusta kje v bližini ko odvora ali vsnj v sredin1 m^std. Ponudbe na uprav. Slov. Nar. pod .Terni'n/35:8-. 355?
sbeqes§'' f
6. F.
oglaševalec glasovirjev * iVnbl»»< W*lfova 12
Pes ffrmat?
10 mesecev star, 65 cm visok, izredno lepega eksterijerja, s prvimi pojmi dresure, se proda. Fotografija proti vro s?anlm 8 K. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3605
Ušenka
z dobrim šolskim spričevalom, se sprejme v trgovino mešanega blarra. Ivan Slavinec, Šmartno pri Litiii. 360S
zvršnjem nplrUvanja ter napravila glasovir jev hi harmonije? specijelno strokov no, točno in ceno
Velika zaloga in centi:
dvokolesa, otroški vozički Šivalni stroi i. t. d. F. Batjel, Llnbl-ana, Stpr trg it* 28« Sprejemajo se dvokolesa otroški vozički, šivalni in razni stroji a popravo. Mehanična delavnica* Karlovska c. 4. 3173
Froda so v ago a
suhih hrušk
slabše vrste po K 2. — za kg. Od d. se vsaka množina. Skladišče južne že eznice v Ljubljani. 3646
MM zaloga in poceni:
dvokolesa, otroški vozički, Šivalni ia »ezni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli, r. BAT JEL, LJnblfsn* Stari trg 28« Sprejemajo ae dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica, Kar-lovska cesta št. 4. 2573
PriporoSa se prvovrstni
atelije
za Srkoslikarstvo
Pristou
Kupujemo samo na vagone
tesan les
•/a„ •/,„ 4-8 m, */*„ «/s„ 5-8 m, */§„ 6-10 m •/?„ 8-12, Vio,, »»/li. 8-12 m ?ara lelne deske 13, 20, 25, 30, 40, 50 mm 4, 5 m. Late 25/50 mm 4, 5 m. štafli in žagan les gornjih din enzij itd. Po nudbe prosita Brata Ivkov, Sata p ar, Bačka. 2978
Ljuljana, „Hotel HaH*«. 2930
Najstarejša Is naso-lidnejsa tterslca lednih omar
Pran Bali nnr, Wftn XI. aUfiist 10. TA M419.
Zaton: Baroea<n 17. Takt. 33571
Dobavitelj tazeanifa li ibombcMb kllirik, aajad-
ličnejsih aanatorijrr, rtn-zion, restavracij, alaiCitarlft, ■estrjev ta saafl-cev. Dobavlja ta poora>^a ladac omare, kuha!« taboje, atraje za alaooled ia reaenrarje ter spt-datno tzdcloraaje rilađllnic Za gotpetlDittva ctaeaa prodaja aa troba«. EngTosatJ ttcclalac paaodbe.
Zahvala.
Za častno spremstvo in krasne vence na zadnji poti ob priliki prenosa trupla
Oregotina cepeta
na domačo grudo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatetjem in znancem, g. župniku, gasilnim društvom Mlino in Grad, dalje »Bralnemu društvu, za v srce segajoče žalostinke ter Sokolu Bled in Radovljica najtop-leje
žalujoča rodbina Repetova*
BLED, 23. maja 1921.
Koruzo, oves, otrobe
in druge dež. pridelke dobavlja v vrečah ati rinfuzi cele vagone ali tudi v manjših   množinah   najceneje tvrdka Psternost   &  RersJc, Linbltans Rin?5ka c« 2« Brzo;avi: Parem Ljub lana 3547
Umetni mlin
v bližini   Maribora s sfa!no celotetn< vodno močjo  se takoj ceao prud Pojasnila daje v češkem ali nemšken jeziku  A dol!   Heilaner,   Zgom i Polakava. 353
si 3dno kavo
knHe temm i MWw, k-lin tnnm !raz Moija. mar-
tudi   po   Rfiiciž 1 dnavnl m\uUU ceni in v vsskl ccnotlal
Osi. firiiiUsi „Tr!žI«iuM
t vama hranil v Šmarci pri Kamniku.
Mm iri tnzacfevne mmi
BLfi. 5?iSnanE. i\mi BbiU
in vsa golazen rrira po^irsit'. ai<o oorabl^ate moja naibolje preizkoSeaa in splošno hvaljena sred tvr, kot p »ti poljskim Inhišnim m<šim K 12, podira-ne 16 K; za š*nrke posebno mr-čna vrsta K 20; tinktura z- stesnoe K 15; uničevalec snolfev K 1 1 ;n 20; prašek pr"ti mrčesom K 10 in 20; mamilo proti nssm pri l|r. *--h K 5—12: mazilo 7.1 nsl p-i iirini 6—12; praj k ?a nji v oblelil In ?jer!<u K 10 in 20; rjnktara proti mrćescni na C2;i:a in selea|adl funlčev. rast!in\ Pra5rk rroti mravliam K 10. in 20. Pošilja P'i povzetju Zavod za eksport M Jftcker. Petrinjska ti 3. SagreblS»
Preprodajalci popust!
!«r -i irnslif Mil
Linbllfitna, Rilšorfeva uL T.
Specialno stavbeno podjetje zai be-vJ-e, želozo^o-taoslie fn vodne —   zpradbo« —
uh s^J,
starejša prima moč, kakor tudi apretr.a r-rr-*«iaJIo, s? sprejme takoj proti dobri plači pri tvrd ki Ivftn Perdaa, sp^cer:jjki veletrgovini v Ljubljani. PfO da|allia Ima a:a.icv.r.' » v •  »i. 35e6
najfinejše kakovosti nudi vsako množino tvornica keksov, prepe-čencev in skladanca (vafeljnov) V. BIZJAK & DRUG, Rcpažke
Slatina.
Knpim co^o ali dobro chr&»]ono ^ompUotco
i,
1PR!
II »
Ponudbe na Dr. Fran Jenko, Ljablj^si?, Srskov trg 10,1. nadstr. de ?ao.
ob iezern — nogami a
Šolnino zdrsvllšile Pikii
(zračne, solncne kopeli, elektroterapija, dietetične kure) Šefzdravniki: dr. Novaković iz Zagreba, med. stev. dr. Eder z Dunaja.
Prc    kti pri upraviteljstvu.
i
STALUM d
«3?
veleprodaja sta k »a i porculans
Boikovsieva ul. br. 26-
sreb,
Tel« tor. © 70.
Velepos ssf vo9
75 ora'ov, arondiiano. hoste, travnik? v.no^radi velik sad-inosmk. lepa h;sa, pristava s hlevi, blizo prvovistn! pre-mog:okop, poprej gostilna, trgovina »p opekarna 10 minut od trga, idiličen kraj, blizu glavne želez, proge, je radi družinskih razmer po zmerni ceni naprodaj. Pobliže: Vatro Sosl, Makolc. Poljćane. 3S33
Vse ne loti
nogavice ntoske In ienske, roke vlee, damske joaiee, svilar je, rnoike telo mike vse piatilao in volneno blago se otroke r pr. asblee itd. Športne predmeta
Ima vedno »zgotovljeno naprodaj
neit.Weiil.liEilolWNr.18
Brzojavi: .Esbelt" Telefon 15063, 14928 Laafarl Izdelk!.
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. pro'zvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa zivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene.
Raspolaže u svako doba sa
svim vrstima stakla za ure-„KOMBINIRANE VAGONE* — Izvolite zatražiti cijenike I
■-V*«Ej
'mini:lz. Vs . -'.r.:. .{f-/-
Iloga
znamko „ključ"  in brez nje jri   Tvornici  Čarapa, Sarajevo »amo na veliko!  Cenik zastonj Par nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih.
Inteligentan
skliuitil
iz željezne ili event. Iz boj ine (barvne) struke, koii je u hrvatskom ili slovenskom i njemačkom jeziku, govoru i pismu potpuno vjeSt, trasi se za odmah I Reflektanti sa dugogodišnm avjedočbama neka Ja Iju avoie ponud uz naznaku platežnih uvjeta na ravnateljstvo „MUNDUS" h.valske tvornice pokućtva iz savijenog drva d. d., Varaždin. 3650
f$ŠO   brzoparobrodov za Severns AmerSko in Canado.
CHERBOURG - NEW-Y0RK C&NAOA
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
Največji in najhitrejši
Od Cherbourga do New Yorka
Parobrod
četrtek aobota sobota
sobota sobota sobota četrtek sobota
12. maja 14. • 21. a 28. > 4. junija 18. » 23. » 25. »
Saxonia*j Aquitania Imperator Mauretania Aquitania Imperator Saxonia*) Aquitania
parobrodi na svetu.
\»Ummmm\\n «s sefsiks • lefjltlBisel|e a Vaak potnik mora imeti predpisan potni list, vidlran od najbližjega IDIOlMUld Zli IHIIUB. amerik^nskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1) da je od konzulov istih držav,
skozi katere se mora potnik voziti do luke ukrcanja. — Do nadajnega se morajo vsi potniki II. in III. razr. podvreči 12 dnevni karanteni v luki ukrcan^, vsled tega je potrebno, da se potniki, ki potujejo preko Cher-bourg-a zglase 18 dni   in oni, ki potujejo preko Trsta 14 dni pred odhodom parnika. ♦) Parobrod „Saxsoniaa vozi do luke Halifax (Canada).
■
naiHa pojasnila im BiWe ImA lift Li
KflDMa alica 9.
'/        *      ■ " • v. o rt -1 *V
7D
31
8. stra n.
NAROD-, dne 29, maja 1921.
118. štev.
Specialist za pljučne bolezni Dl. Pečm : zdravi In ozdravi
pogosto Jeii&O. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tuber-kulindiagnoza, fizikalično zdra-viliščno zdravljenje. Tacaš začasno Št, Jurij ob }nž. žel pri CoI!*Sr 3275
Edina tovarniška 2aloga Siv, strojev za rodbin-sko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo~
JOSIP PETELINC
LjuMjttiin, Sv. Petra nasip it. 1
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—  goji. — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko in malo po-trebŠČineza šivilje, kro-jače, čevljarje in sed-larje, sukanec, čevljarska preja, toaletne po-trebščine, modno blago,  pletenine  i. t. d.
Velika zaloga klobukov in slai nikov se dobi pri
Fra
tovarnar v Stotin - o£t& r mi -
Prevzemajo se tudi stari klobu :: in slamniki v popravilo  pri K -vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. ip:r. c-.-u; v sredo ta sobot/.
ENSKA ESICOHPT
BANICI
Rezerve okrog K 6,530.000
Interesna   skupnost  s   Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
t
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge
Podružnica   v Novemmestu.
Nakup in prodaja: efektov, deviz,  valut  — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza.
R
va nl!ca štev. 23*
ima v zalogi: konopljene in gumirane ročne cevi, čipalne cevi, vojke, m'azrsice, vedrca, za sarže in moštvo sekirice in pasove, naramnice in žnore itd. Samu ob hitri aaročbi postrežba mogoča. Brizgalnice, modeme, po cenah avstrijske valute, najceneje vrelo za sedaj. Tudi brez carine! 3641
o V
4f
mnogoletni asistent univerzitetske klinike za kožne in spolne bolezni prof. dr. Matzenauerja v Gradcu, or&šnšra w Mariboru
Prefsrarovs ulica
H. nadstr. vti 14. <2) —16. (4).
Ibb k bo
mu m m
JTs£@?ar * 3 v arFisenilso
in druge stroje za žago, s£?o e za obdekov&ajo lesa za vsako porabo,
lokomoblie stabilne in prevozne vseh velikosti
dofegv'Sa i&k®j alfi Ctrsfkodo&no,
novo ali rabljeno pa zajamčeno sposobno za obrat.
BES^SB, Msschlnenvss-trlsb, BrnC* a. d. Mtsr. (Dentsch-
ostsrreicli).
t vojakoma 100/60 in 100/100 z Dunaja ali z Ljubljane zacari-njeno dobavlja        -3 S. ni'So-r.r,  W*en 3IIS Sohrottgssse
3654
naprodaj 15 minut od Poljčanske postaje tik glavne ceste. Obstoji z zidane hiše z dvema velikima sobama, kuhinje, kleti, dalje kravji in svinjski hlevi, velik sađonosnik blizu 200 velikih sadnih dreves, njive, travniki vse v najboljšem stanju. Zaradi bolezni se takoj proda. Pripravno je tudi za veliko mizarstvo ali sodarstvo. Pojasnila daje Issss Eomeaar, Spodafo Polčase, pošta Policaje« 3571
..... . . '
Is nrsšla v slovenske roke.
Priporoča izvrstna vina, belo in črno pivo, sladko in kislo mleko, kavo, čaj, čokolado i. t. d. po zmerni ceni.
Mrzla in gorka jedila. Velik lep senčnat vrt.
—   Igrišča za otroke. —
I
3
Dovoljujemo si opozarjati gg. grosiste na to, da imamo v Trstu veliko zalogo tkanin in predenin na debelo.
Zaloga nam je vedno bogato asortirana za vse predmete, zlasti za volnate in polvolnate moške blagove.
Sečsj §£x&;qo v zalogi veliko partijo gre&oa!sastf!i (kertsp??sa5t£ i) blsr?ov za fesea in zimo ki j<&
mšim Ighho po brezhonteBčajj roj
Interesente prosimo za cenj. obisk
ZOR®VINr a MtCOEVICH,
Trsi CTrieste) VSa Torre Bianca 29.
JOS
Tovarna
Barva vsakovrstno blago.
Kemično   Šisti obleke.
pestnice in srajce.
Svetiolika ovratnike, za
Ljuljana, Felganski napai št. 4
Podružnica : Seienbnrgova nlioa 4.
PODRUŽNICE:     MARIBOR      NOVO MESTO Gospoika nI. 38.        Glavni trg
štej, 30.
so najpopolnejši I Največja zalega za vsakovrstno obrt od navadnih   do    najfinejših oprem,
Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera prejela veliko množino vseh vrst
šivalnih strojev, SINGER igel in strojnih delov. SIN0ER olja, sukanca ia svile.
Lastna mehanična delavnica povedna!    Prodaja na primsme obroke 1 ©p iivalal strojt Bonrae     Coy Nov 7ork.
6alsnbnrnova ni. 3, Novo me
Ljubljana, Sodna ulica 7
€OSUL§CM - UML
prej (Avstro Američana) Trst - Ameriku
prefala potaike v New York redno 3 krit t jnl-□o Ameriko po 1 krat mejelao.
P. t Potnik* kateri želijo se z brzopamikon President Wilson na dan 18. junija v Nev, York voziti, sprejmejo se še do   2. junija t.
Podruinioa i Ljnblfan.%
mesto, Maribor, Zagreb, Karlovec, Osjek, Brod na Savi, Varaždin, Novi Sad. — Zastopstva v vseh večjih okra lih In mestih.
I
Modni salon p
LJubljana
_ Židovska ulica štev. 3.
LOvorski trg štev. 1*
spomladanskih klobukov čepic in glamnikov.
Popravila se točno izvršujejo.
Žalai Hlobnki v zalogi«
Mudi iiaifslo lolli
družba z omejeno zavezo
FoJsssHi đa/e Is toi se Ustc prodsjt:
S!M0i! KM6TCC,
glavni zastopnik sa Slovenijo v LJnbijacl, Kolodvorska nJica 2>
LJubljana
Velike zaloga ■■•|%Sa koff podplatov, gonil« vsakovrstnega U5STS9o nlh Jermenov In boks.
=========== sia debelo. =
Mestni trg f
'''-lan^^av^s^sJP^ ^^a\ aV^'^n: a^a^^^^r^aV. L^^V bhBwnasn^'   «^^aaa^^aaV  LaV ^^^^^^ Bn^lak"
rRRNCo-sno 2CRNJE
: ŠIBENIK LJUDLJRNR Cojposka at Id
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje
Projektiranje in izvršitev h, betonskih in žele-zobetonskih stavb, industrijskih in poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoje
vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železn.. elektoteh. materijal,
in nasvetovanja. —Dobav.    cement, gips, lepenkai.t. d. Zraslo v za brzojavke:
„ŽIP" - MARIBOR.
SI i.--,| f^=^rt p
■ §1
i
OriSlBO 16
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovne^a urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljale!ju nstasčnl znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejernu densrja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strog! preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, če§, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošihatc'; preprič;, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo ttaja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naSe banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo.
FRM1K SHKSER STRTE
82 jBorttanOt Street New Tork, V. T.
COPIOE
za trgovino in industrijo dobavila ceno
BECK, KOLLER & Co,
Wien I.. Fichtengasse 2 a. — tm||j zunaj    polfniOB PftttO.
Razglas.
Izvozna družba „ImpexB v Ljubljani je ustanovila svoje podružnice in sicer: 1.) Novi Sad za nakup žita in prašičev. 2.) Dunaj, Obere Donaustrasse 17, za prodajo zlasti žita, živine in mesnih izdelkov ter za nakup vseh industrijskih potrebščin v Avstriji in Nemčiji. 3.) ekspoziture v Berlinu, Trstu in Boznu za prodajo živine in mesa.
Za zastopstvo so na razpolago jugoslovanski trgovini in industriji za komisjonalno prodajo in nakup proti mali proviziji. — Vse te posle bodo izvrševale te organizacije najvestneje in najso-lidneje.
Št. 1876
azglas.
Dne 31. maja 1921 ob devetih bo pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, n. nadstropje
pentidna ebraunaua
za prevzem tesarskih, kovaških, kleparskih in krovskih del za stavbo tuberkuloznega ambulatorija v Ljubljani.
Ponudbe morajo biti zapečatene, pravilno kolekovane, opremljene s potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni va-dij v znesku 5% ponudne svote in z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje.
Gradbena direkcija si izrecno pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na ponuđeno vsoto.
Gradbena direkdja za Slovenijo.
V Ljubljani, dne 27. maja 1921.
Gradbeni direktor: Ing. Anton Klin ar, s. r.
Slov. pest. tekov, urada SMS iMSt
Obrastale ologe tu tekoCI račun s
banka v Ljubljani
Kongresni trg itav. 4, aar flzarSnie osa e banfino straha spadaloEa dela kar BalfeBlaaflaeJe.
§*e^ 4
od dne vloge do dne dvifja.
Lastnina ia tisk »Narodne tiskarne*
Za iaseratni del odgovoren Valentin Kopitar.
8
38