skupino Bančnih vračil ne bo, le še višje proviiije 9 StranS Stran4 I Št. 19/ Leto 62 / Celje, 6. marec 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT V J (((«080 10 27) www.s1mer.si Obiščite nas na sejmu DOM,Ljubljana - GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, tiala A2 - 6.3. - 11.3.2007 9770353734020 D060PKI «TL M Rešitev ekološko kmetijstvo Obetajo se hude suše - Zaradi naravnih nesreč ne bo več odškodnin? Slovenska ljudska stranka |e vZrečah pripravila posvet o klimatskih spremembah in njihovih vpUvih na slovensko kmetijstvo, ki naj bi biU vse prej kot rožnati. Na nekaterih območjih Slovenije naj bi kmetovanje celo povsem opustili. Gostje posveta so bili predstojnica katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Lučka Kajfež Bogataj, izredna profesorica na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru dr. Martina Ba-vec, dr. Marjan Vezjak z ministrstva za okolje in prostor, predsednik kmečke zveze pri SLS Igor Hrova-tič in minister za okolje m prostor Janez Podobnik. Kot je na posvetu povedala dr. Lučka Kajfež Bogataj, se je ozračje v Sloveniji že zdaj ogrelo za približno dve stopinji. V prihodnjih petdesetih letih naj bi se ogrelo za vsaj še dve, strokovnjaki se bojijo, da seho ogrelo še bolj, saj ima Slovenija zelo malo morja, ki se ogreva počasneje kot zemlja. Poleg ogrevanja bo v Sloveniji težavo predstavljalo predvsem veliko manj padavin, predvsem poleti. Po najbolj črnogledih napovedih naj bi bilo pada- vin za kar polovico manj kot danes, zagotovo pa jih bo 17 odstotkov manj. Suša iz leta 2003, ki jo danes poznamo kot eno najhujših, naj ne bi bila nič neobičajnega oziroma nas čakajo še dosti hujše. Danes morajo na 15 odstotkih slovenskega ozemlja varčevati z vodo, čez nekaj let pa bo sušnih območij že 40 odstotkov. Poleg tega naj bi bilo vreme vedno bolj ek-stremno in nepredvidljivo, torej se obeta še več ujm, pridelek bo uničevala toča in podobno. Je rešitev v ekološkem kmetijstvu? če želi kmetijstvo v takih razmerah preživeti, se bo moralo prilagoditi. Kot pravi dr. Lučka Kajfež Bogataj, bodo morali kmetje dobro premisliti, katere rastline bodo gojili glede na regijo oziroma glede na zaloge vode: »Ne moremo pričakovati, da bo koruza rasla po vsej Sloveniji. Zagotovo ne bo rasla na plitkih tleh.« Kot še pravi Kajfež Bogatajeva, bi bilo za kmetijstvo najbolje, ko bi bilo raznovrstno, torej da se ne bi vlagalo le v eno kulturo ali le v živinorejo in da ne bi bilo tako intenzivno. Dodaja še, da bi morali kmetje sami poskrbeti za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, lahko bi se kmetijstvo preusmerilo tudi v pridelovanje biogoriv in biomaterialov, saj verjetno kmetijstvo, kot ga poznamo danes, v nekaterih predelih Slovenije sploh nebo več mogoče. Dr. Martina Bavec je ob tem dejala, da je idealna rešitev ekološko kmetijstvo. Slovenija se je tudi zavezala, da bo do leta 2015 dvajset odstotkov kmetijstva predstavljalo ekološko kmetijstvo. Danes je ekološkega kmetijstva le pet odstotkov. Ob tem je dr. Bavčeva dodala, da prav SLS kot krovna stranka kmetov ni veliko pripomogla k promoviranju ekološkega kmetijstva oziroma se zavzemala za ekološko kmetijstvo v Sloveniji. Ekološko kmetijstvo je dobro predvsem zato, ker je toplo-grednih plinov pri tovrstni pridelavi bistveno manj, poleg tega ta način pridelave najbolj pripomore k izboljšanju naravnega okolja. Slovenski kmetje bi se morali bolj usmeriti v pridelavo poljščin in ne toliko v živinorejo, ki j e z gnojem in gnojevko velik vir metana. Poleg tega je ekološko kmetijs- Padavin bo vedno manj, zlasti polati, Suša ne boda niS naabičajnega, poleg tega bado vedno hujše. Kadar pa bo deževalo, bo škode veliko, podobno, kot je bilo lani. (Foto: MM) tvo dejansko pridelava za regijo, saj je treba pridelke nemudoma prodati. Tu nastopijo tudi kupci, ki bi morah kupovati vsaj slovensko pridelano hrano, če že ne ekološko. Kmetje se bodo na podnebne spremembe morali pripra- viti in predvsem prilagoditi, saj v prihodnosti zaradi tako velikega števila naravnih nesreč, predvsem suš, odškodnin zaradi vremenskih pojavov najverjetneje ne bo več. Ob tem je dr. Lučka Kajfež Bogataj še dejala, da mora tu nastopiti tudi država in pri- praviti strategijo prilagajanja, tudi zakonodajo, Hkrati bi morah več vlagati v znanost: »Za tovrstne raziskave je bilo v Sloveniji dano toliko denarja, kot je proračun vaškega rokometnega kluba,« je še dejala dr. Lučka Kajfež Bogataj. ŠPELA OSET Nenehno v pripravljenosti v petek so v Žalcu na regijski slovesnosti obeležili 1. marec, svetovni dan ci-vihie zaščite. Župan Lojze Posedel je izrazil veselje, ker je bila prireditev v Žalcu, ki so ga v preteklosti že prizadele naravne nesreče, zato znajo ceniti učinkovito in dobro organizirano civilno zaščito. Zaželel je, da bi ves denar namenili zgolj za usposabljanje in ne za intervencije. Poveljnik CZ-ja za zahodno Štajersko, prim, dr. Ivan Eržen, je omenil, da imajo tovrstne slovesnosti predvsem promocijski značaj, hkrati pa dokazujejo, da je civilna zaščita nenehno z ljudmi in pripravljena za ukrepanje. Zahodno Štajerska regija je druga največja v Sloveniji, lani pa se je na tem območju pripetilo kar nekaj nesreč, ki so imele zaradi sodelovanja pripadnikov CZ-ja manjše posledice kot sicer. Primarij Eržen je med drugim omenil požar v podjetju Novem car na Ložnici, poplavo, zemeljske plazove in večerno neurje, ustavitev sedežnice na Gol-teh, prometno nesrečo vpre-doru Podmilj, požar v Celj- skih mesninah... Skupno so lani zabeležili 1.211 izrednih dogodkov, med katerimi so v ospredju požari, visok pa je delež gasilskih intervencij v prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Na splošno se je število dogodkov v primerjavi z letom 2005 povečalo skoraj za pe- Delo civilne zaščite na eni strani temelji na znanju in vrhunski usposobljenosti, po drugi pa na požrtvovalnem delu posameznikov, ki so se jim v petek oddolžiU z raz-hčnimi priznanji. S plaketo civilne zaščite so že na osrednji proslavi v Ljubljani nagradili Prostovoljno gasilsko društvo Vitanje. Na petkovi slovesnosti so zlati znak CZ-ja prejeli Silvester Šrimpf, svetovalec v celjski izpostavi uprave za zaščito in reševanje. Miloš Kužner. predsednik Društva reševalnih psov Celje, in Jože Ribič, poveljnik CZ-ja Občine Tabor, Poleg tega so podelili še osem srebmih in trinajst bronastih znakov civilne zaščite. Program na proslavi v Žalcu so obogatih šolarji in godba Za-bukovica. US, foto; TT Nagrajenci civilne zaščite na odru vžalskem Domi Vse vendarle ne sme biti javno Potem ko se je vlada seznanila s predlogom informacijske pooblaščenke za presojo ustavnosti dela Zakona o evidentiranju nepremičnin, se je Gurs odločil, da nekateri podatki iz registra do nadaljnjega ne bodo javni. Zatem ko je informacijsko pooblaščenko že pred časom zmotila javnost nekaterih podatkov, pridobljenih v okviru popisa nepremičnin, je nekatere člene oziroma dele členov predala v ustavno presojo, na katero bo treba še počakati. Predloga, da bi se popis do presoje začasno prekinil, sodišče ni odobrilo. Ob tem so na Gursu poudarjali, da sam potek popisa ni v ničemer sporen oziroma glede same izvedbe ni bilo pripomb. Sicer pa se je s predlogom mnenja o zahtevi informacijske, pooblaščenke Nataše Pire Musar za oceno ustavnosti nekaterih členov Zakona o evidentiranju nepremičnin seznanila tudi vlada in ministrstvu za okolje in prostor ter Gursu naložila njegovo preučitev, Gurs je na podlagi analize o javnosti podatkov registra nepremičnin in podatkov o nepremičninskih evidencah pripravil predlog umika določenih podatkov o nepremičninah iz vpogledovalnika. Z njim je v četrtek seznanila vlado, ki je predlog sprejela. Začasno onemogočen vpogled Katerih podatkov o nepremičninah torej do nadaljnjega ne bo moč najti z vpogledovalnikom? Do vzpostavitve registra bodo izključeni podatki o deležu lastništva, uporabnikih stavb, najemnikih, legi ter obliki dela stavbe, etažnosti stanovanja, njegove počitniške rabe, prav tako ne bodp javnosti dostopni podatki o vrednosti nepremičnine, o letu obnove fasade in strehe, vrsti stavbe, številu stanovanj, materialu nosilne konstrukcije, dvigalu, vrsti ogrevanja, inštalacije, vrsti in površini prostorov, ki pripadajo delom stavbe. Poleg tega ne bo mogoče izvedeli, denimo, koliko sob ima sosed, kdaj je obnavljal okna ter inštalacije, ali ima atrij, parkirna mesta ah klima napravo. Prav tako javnosti ne bodo dostopne informacije o vrsti najema stanovanjskega dela stavbe, opravljanju dejavnosti v stanovanju. So morebiti koga zanimale talne in stenske obloge, obdelava stropov m dodatne izolacije v vašem domu? Ce to že ni v čam popisa preveril, odslej ne bo mogel. Dostopni ne bodo tudi podatki o industrijskih stavbah. PM wiitfw.novitednik.com Težave s Saro Bodo občine Savinjske statistične regije ustanovile novo razvojno agencijo? Potem ko so v Mestni občini Celje na zadnji seji mestnega sveta ustanovili novo razvojno agencijo Sara in vanjo povabili vse občine Savinjske Statistične regije, še ni jasno, ali bo agencija tudi dejansko zaživela. Mestna občina Celje se je zanjo odločila, ker je pravilnik vladne službe za regionalni razvoj in lokalno samoupravo v enem svojih členov prepovedoval dodeljevanje regionalnih spodbud agencijam, ki niso v vsaj 51-odstotni lasti lokalnih skupnosti, To je že konec lanskega leta sprožilo revolt v že ustanovljenih slovenskih regionalnih razvojnih agencijah, saj so se mnoge med njimi dokapi- talizirale s sredstvi zasebnega kapitala in spremenile lastniško strukturo. Tako je tudi z Regionalno razvojno agencijo Celje (RIM), kjer so poudarjah, da tak pravilnik spodbija vladno strategijo po večanju razvojnih projektov na osnovi javno-zasebnega partnerstva. Vladna služba je medtem sporni člen pravilnika že spremenila, česar pa odgovorni v celjski občinski upravi niso opazili in so zato nadaljevah postopke za ustanovitev Sare. Ob ustanovitvi je župan Celja Bojan Šrot sicer napovedal, da ni nujno, da bo agencija sploh začela delovati, če bo država pravilnik spremenila. Toda na zadnji seji Sve- ta Savinjske statistične regije so novo agencijo podprli zlasti župani s Kozjanskega, ki so vse bolj nezadovoljni z delom RRA. Vze-h so si sicer nekaj časa za premislek, kljub temu, da osnovnega razloga za novo agencijo ni. Za zdaj prihodnost Sare torej še ni jasna, čeprav je v neformalnem pogovoru celjski župan Šrot dejal, da naj za zdaj ostane tako kot je - torej pri začetih postopkih za njeno ustanovitev. Več bo znano po odzivu na povabilo Celjanov, da se vanjo vključijo vse občine Savinjske statistične regije in kot lastništvo prispevajo sorazmeren delež glede na število prebivalcev. BRST Seminar za Sopotnikove prostovoljce Telefon za pomoč v stiski Sopotnik - 080 2223 organizira seminar za nove prostovoljce, ki bo 9. in 10. marca v Domu sv. Jožefa v Celju. Vabijo vse, ki želijo sodelovati v telefonski službi za pomoč v stiski in imajo vsaj 4-letno srednješolsko izobrazbo. Potrebujejo predvsem prostovoljce za telefone s sedežem v Celju in v Slovenskih Konjicah. Seminar bo vodila psihiatrinja Cvijeta Pahljina, dr. med., prijavite pa se lahko po telefonu 03/7523-103 ali elektronski pošti na naslov cvijeta.pahljina@siol.com MBP Mestna blagajna deluje v prostorih Mestne občine Celje je začela delovati Mestna blagajna. V njej je mogoče brez provizije plačevati položnice za podjetja Javne naprave, Vodovod-kanali-zacija. Energetika Celje, Elektro Turnšek in Nepremičnine, kmalu naj bi omogočili še plačevanje položnic za elektriko in še nekaterih drugih. Že v petek, ko je bil prvi delovni dan blagajne, se je novost, ki so jo uvedli v Mestni občini Celje, izkazala za vec kot zgoli dobrodošlo. Sunona Hnbermk. ena od štinh zaposlenih v Mestni blagajm. le povedala. da so imeli že do 11. ure sedemdeset obiskov občanov, ki so pri okencih poravnali račune. Občani so zelo zadovoljni, saj se z neposrednim plačilom izognejo previsokim provizijam, nekaj negodovanja je bilo le še zato, ker vsaj za zdaj še ni mogoče tam plačati tudi položnic Elektra. V blagajni obljubljajo, da bodo v kratkem storitve še razšmh. Mestna blagajna odpira vrata ob 8. uri zjutraj. v ponedeljek, torek in četrtek bo položnice mogoče poravnati do 14.30, v sredo do 16.30 in v petek do 12.30. BS. toto: GREGOR KATIČ Že pnri delovni dan je bila pri okencih Mestne blagajne gneča. m Igrišče do praznika Obnova poškodovanega in za uporabnike nevarnega zunanjega šolskega igrišča pri m. Osnovni šoli Celje se je slednjič začela. Obnovo so sicer napovedovali že za lansko jesen, ko je Mestna občina Celje sklenila dogovor o sofinanciranju obnove z Banko Celje, ki je lastnica prostorov pod igriščem. Zdaj so obnovo, ki bo stala okoli 125 tisoč evrov (30 müijonov tolarjev), le začeli. Dela, ki jih s polovičnim deležem sofinancirata občina in banka, naj bi opravili do celjskega občinskega praznika, torej do prihodnjega meseca, ko bodo učenci lahko po dolgem času igrišče le začeli uporabljati. BS, foto: GREGOR KATIC Infondovi vzaj€mni skladi W7: 'm VzajEmni skladi KBM Infond novitednik www.iiovitediiilf.coiii wc : TEDNiK Celjska gospodarska zbornica bo samostojna Do konca prvega polletja bo končan postopek za ustanovitev zbornice kot samostojne pravne osebe - Velika podjetja se vračajo Upravna odbora celjske območne gospodarske zbornice in združenja podjetnikov sta prejšnji teden z enotnim dvigom rok prižgala zeleno luč za ustanovitev Regionalne gospodarske zbornice Celje kot samostojne pravne osebe. Z ustanovitvijo nove zbornice bo celjska območna zbornica prenehala delovati. Še naprej bo sicer del Gospodarske zbornice Slovenije, vendar ji bo pravna subjek-tiviteta omogočila mnoge organizacijske in tudi vsebinske novosti. Direktor območne zbornice Jože Pušnik je prepričan, da so dosegli tisto, kar so člani v razpravah o bodoči organiziranosti Gospodarske zbornice Slovenije zahteva- jo» Pušnik li že lani - decentralizacijo in možnost neposrednega odločanja o vseh ključnih gospodarskih zadevah. »Regio- nalna gospodar; bokotsamostojr jekt dobüa prilo interese gospod sredno uveljavi zadevi Banke mo vsaka zase, Medtem sta provizijo že podražili Abanka, in sicer na 0,35 evra in Nova KMB na 0,41 evra. Na splošno se probiotični izdelki razlikujejo po tem, kateri živi mikroorganizmi so jim dodani. Vsaka kultura ima svoj specifičen učinek. Actimel poleg običajnih jo-gurtovih kultur Lactobacillus bulgaricus in Streptococcus thermophilus vsebuje še edinstveno probiotično kulturo L.casei IMUNITASS*. To kulturo najdemo samo v Ac-timelu, izolirana je bila iz fer-mentiranega mleka v raziskovalnem centru Danone Vita-pole, izbrana pa je bila zaradi njene sposobnosti za preživetje v izdelku in čez celoten prebavni trakt. Vprebav-nem procesu so namreč mlečnokislinske bakterije izpostavljene močnim kislinam in prebavnim encimom, zato jih večina ne preživi. Ac-timelova probiotična kultura L.casei IMUNITASS® pa ima izredno sposobnost, da v prebavnem traktu preživi v zadostnih količinah, zato čilo oziroma se ga namerava upoštevati,« je pojasnil direktor Andrej Plahutnik. »Usklajeno ravnanje bank ob že tako nizki mobilnosü končnih uporabnikov še dodatno omejuje njihovo možnost izbire alternativne poslovne banke, ki bi obravnavano storitev ponujala v enakem ali podobnem obsegu po nižji ceni ali celo brezplačno. Objektivne razmere na trgu so enake za vse udeležence na trgu, pri čemer se morajo vsi samostojno odločati o glavnih konkurenčnih parametrih. Na takšen način bo zagotovljena učinkovita konkurenca med bankami, od katere bo imel potrošnik največ kori- Najbrž od ugotovitev urada komitenti ne bomo imeli ravno veliko koristi. lahko deluje v črevesju. Actimel tako pomaga krepiti naravno odpomost- Raziskovalni center Danone je v sodelovanju z neodvisnimi raziskovalnimi laboratoriji na eksperimentalnih modelih in pri človeku opravil številne študije, od tega več kotl5t.i. kliničnih študij, ki dokazujejo in pomagajo pojasniti ugodne učinke Actime-la na človekovo zdravje. Zaradi tega obsežnega razisko-valn^a opusa ima Danone, kljub strogim predpisom na področju oglaševanja povsod po svetu, na vseh trgih dovoljenje za objavo informacije, da Actimel pomaga krepiti na-, ravno odpornost. Danone odkupuje mleko od lokalnih pridelovalcev mleka v državah, kjer ima svoje proizvodne obrate in sveže mleko vrhunske kakovosti plačuje po pošteni ceni. Kot zanesljiv plačnik in dolgoročen odjemalec ima - Šl.19.6. Izdaja odločbe, da so banke z uvedbo provizije kršile zakon o omejevanju preprečevanja konkurence, je le prva faza postopka. Postopek ugotavljanja odgo-vornosU bo šele stekel, kršitve konkurenčnega prava pa se lahko kaznujejo z globo v višini od 125 do 375 tisoč evrov. Po mnenju strokovnjakov ničnost dogovora in prepoved nadaljnjih dogovorov bank pomeni le, da bodo banke storitev še podražile. Prav tako bankekomitentom niso dolžne vračati pobranih provizij (te naj bi po ocenah časnika Finance znašale 5,9 milijona evrov), izterjave preko sodišča komitente niso smiselne. ROZMARl PETEK Danone do proizvajalcev posebne zahteve po kakovosti in izvaja poleg nadzora, kateremu so proizvajalci podvrženi skladno z EU določili in državnimi veterinarskimi predpisi, še Naši lobavi mleka proizvajajo pod strogimi merili kakovosti, ne le samega mleka, ki ga odkupujemo, ampak preverjamo tudi poreklo živali, njihovo namestitev, zdravje, uporabljena krmila ter ekološko vedenje proizvajalcev. Danone jamči za sledljivost v celotni verigi od živali do hladilnika v trgovini, standardi kakovosti koncema Danone (Danone Qualität & Sichericheit DQS) pa so strožji od norm in standardov. ki jih določa Evropska METKA KOCBEK, prokurist/country business manager Danone Slovenija Rezultati niso preprečili padca Za Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev se je v preteklosti pogosto uporabljal izraz oaza. Trgovanje z vrednostnimi papirji se je odvijalo v skoraj hermetično zaprtem prostoru, ki je bil skorajda imun na raznovrstne vplive iz zunanjega okolja. Cene delnic slovenskih podjeüj so se oblikovale na osnovi domačega povpraševanja in ponudbe ter na osnovi lokalnih informacij, ki so nagibale tehtnico bodisi v pozitivno bodisi v negativno smer, nihanja na tujih delniških trgih pa niso imela večjega vpliva na poslovanje borze. Razlog za takšno imunost zagotovo lahko iščemo v pretekli aktivnosti tujih vlagateljev, ki prinašajo veter s tujih trgov. Vrednost njihovih portfeljskih naložb na domačem trgu je bila ob primerjavi s tržno kapitalizacijo borze majhna, v zadnjem letu pa se je delež naložb v podjetja iz najvišje kotacije skoraj podvojil. Zato tudi ni presenečenje, da se je torkov vihar na tujih razvitih Slovenijo, vendar pa izredno skromen. _ ajočih se trgih razširil tudi i B bil njegov efekt na srečo še vednc PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 26.2. in 2.3.2007 Offlaks ta» tmrtritaSai Pr enwtvtßlR Xspr. acG Cinkarna Celje 128.Q0 23,40 4.76 CFTG Celiš 82,00 1.90 -1,83 CHZG Comet Zreče 11.00 0,30 0,00 GRVG Gorenje 29,99 2.628,40 0,33 pim Pivovarna Laško 43,50 . 565,20 .0,55 JTKS Juteks 119,00 59,30 ETOG Etol 221,00 79.10 1,05 Vrednosti indeksov na razvitih tigüi so namreč v torek v povprečju izgubile nekaj več kot 3 odstotke, medtem ko so se delnice na razvijajočih se trgih znižale še bistveno bolj. Glede na gibanja v tujini so vlagatelji v domače vrednostne papirje utrpeU relativno majhno škodo, saj se je slovenski borzni indeks v sredo znižal le za dober odstotek, na tedenski ravni pa je padec znašal nekaj manj kot 2 odstotka. Nekoliko večji padec so zabeležile le delnice, ki sestavljajo indeks SBITOP in v lastništvu katerih so tuji vlagatelji udeleženi z opaznejšimi deleži. Te pomembnejše delnice so v tednu v povprečju Izgubile 3 odstotke, med njimi pa so se najbolj opazno poce-nüe delnice Krke, Telekoma In Petrola. Glede na vpetost Slovenije v m okove in vse večjo aktivnost tujih em trgu bodo vplivi iz tujine v prihodm •ečji, reakcije globlje in bolj povezane s trgovanjem na ujih trgih. Vendar pa zaenkrat ni skrbi. Popolne odvi-nosti ne bo nikoli in še vedno bodo o smeri gibanja del-lic odločale tudi lokalne informacije, ki so lažje doseg-iive in v posameznih primerih tudi bistveno bolj predvl-lljlve. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Želja lahko postane resničnost infiflfw.radiocelje.com NOVI TIDNII PIBÜIÄ- IZ NAŠIH KRAJEV Izbrani udeleženci aiccije Kot smo vam obljubili, bomo v današnji številki objavili udeležence akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. V petek smo tiste, za katere sta žreb in indeks telesne mase določila, da ustrezajo pogojem skupinskega hujšanja, povabili na razgovor in izbrali letošnje udeležence. V 14 dneh, kolikor smo prejemali vaše prijave, sle nas v dobesedno zasuli s kuponi. Želja po spremembi, zdravem hujšanju in gibanju, je kot ugotavljamo, močno prisotna. Eden od pogojev za udeležbo v delavnicah in vadbi v fitnesu je indeks telesne mase (ITM). Najustreznejši se giblje med 30 in 35, pri višjih je za uspešno hujšanje že potrebna individualna obravnava in skupinski pristop, žal, ni uspešen. In ker smo prejeli veliko kuponov bralcev, katerih indeks je presegal številko 35, segel je celo do 69, smo se odloči-h, da v žreb uvrstimo vse tiste z indeksom do 38. S pomočjo razgovorov sta vodji akcije prim. Jana Govc Eržen in Nataša Šu-ster iz Top-fita določili, da bo z nami hujšalo naslednjih 20 udeležencev (seznam na desni). Izbranim čestitamo in se veselimo srečanja prihodnji torek, 13- marca, na zavodu za zdravstveno varstvo v Ipav-čevi ulici v Celju. Tistim, katerih indeks ni dosegel 30 in ste si prav tako želeli hujšati z nami, želimo, da tega ne presežete. Vsem ostalim, katerih indeks je prevelik za skupinsko hujšanje, indeks 40 in več, kjer gre za obliko patološke debelosti, pa svetujemo, da se obrnete na svojega osebnega zdravnika. Ta vam bo svetoval, kakšne so možnosti individualne obravnave vaše debelosti in pomoči pri tem. MATEJA JAZBEC Foto: NATAŠA MÜLLER VvliWMÖ Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUE wiiiiw,niHiiteilnik.coiii www.ra(lii)Gelje.coni 1. Polona TURNŠEK, Celje 2. Vesna FLANDER, Celje 3. Milena TERŽAN, Celje 4. Liljana OGRAJ[ENŠEK, Celje 5. Ivanka KOČET, Celje 6. Mihaela ČELIK, Celje 7. Valerija HERCOG, Slivnica 8. Zvezdana G AL, Nova Cerkev 9. Miran MAGDALENO, Šentjur 10. Mojca JEŽOVNIK. Zalec 11. Janja PERNAT, Vransko 12. Anton GRILANC, Celje 13. Suzana DRAPiC, Celje 14. Lucija aCLAR, Celje 15. Zdenka GABERSEK, Griže 16. Tomaž STROPNIK, Celje 17. Anica PODERGAJS. Vojnik 18. Sonja PLANINSEK, Ljubečna 19. Darja VIHER, Šmartno v Rožni doiini 20. Tomaž OKROŽNIK. Celje Celjsko obarvan začetek seje Včerajšnji začetek redne seje državnega zbora je bil zanimiv tudi za celjsko območje, vendar o sklepih oziroma odgovorih v današnji, torkovi izdaji NT še ne moremo poročati. Poslanci so na popoldanski seji sprejeli odstop poslanca SLS Franca Rangier-ja, župana Mestne občine Maribor, Tako bo lahko stekel postopek za imenovanje Kan-glerjevega naslednika. Kot smo poročali, je naslednji na listi minister Ivan Žagar, ki poslanskega mesta ne bo sprejel. Vprašanje je tudi, če bo poslansko mesto sprejel nekdanji minister Anton Ber-gauer. Ta želi Kangleria nadomestiti tudi na drugih funkcijah, ki jih je opravljal kot poslanec. Če Bergauer ne bi sprejel mesta poslanca, bi lahko mariborskega župana v državnem zboru zamenjal nekdanji župan Podčetrtka Marjan Drofenik. Kakor je včeraj pojasnil vodja poslanske skupine SLS Jakob Pre-sečnik, v stranki še čakaj o na Bergauerjevo odločitev. Časa ima osem dni. Če bi se Bergauer hitro odločO, bi lahko nadomestnega poslanca ime- novaH še vtem tednu, če pa bo čakal do konca roka, bo novposlanec vsaj uradno po-urjen šele na naslednji seji državnega zbora. Kakor je pojasnil Presečnik, v stranki zaenkrat še ne poznajo Ber-gauerjeve odločitve. Poleg tega je včeraj začela delovati poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki jo vodi Velenjčan Matej Lahov-nik, pridružil pa se ji je tudi žalski župan Lojze Posedel. Nova poslanska skupina sicer naj ne bi spremenila raz-meria moči v državnem zboru, saj nekdanji poslanci 11- VEDKOV Z^iq^ASMEHOV v razpredelnic» označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob 1630 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na www.radiocel|e.com in www.novitednik.com beralne demokracije ostajajo na opozicijski strani. Kot je v navadi, so v uvodu včerajšnje seje poslanci predsedniku vlade Janezu Janši zastavljali poslanska vprašanja. Med napovedanimi je Bojan Kontič (SD) predsednika vlade povprašal glede ustanavljanja pokrajin, Bogdan Ba-rovič (SNS) pa o projektu razvoja območja tretje razvojne osi. Cre za povezovanja krajev med avstrijsko in hrvaško mejo, velik del te osi pa poteka preko krajev na Celjskem. US Ha^.^__r^; , ...-tTrrrr, Iit Se presenečenje! ^ Vsak mesec bomo «a^edke pripdjigi veSki nasram Casln^a Faraon 2007! Celjska kandidatura še na spletu Ob oddaji kandidature za evropsko prestolnico kulture v letu 2012 zaživela privlačna spletna stran Na spletnem naslovu www.prestolnica-kulture.si je zaživela tudi spletna stran, ki so jo v Celju pripravili za drugačno, živahno in silno zanimivo predstavitev mestne kulturne dediščine, dogajanj v mestu in svojih ambicij pri izvedbi projekta prestolnice. Stran je razdeljena na tri celjski kulturni dediščini in rubrike - včeraj, danes, jutri o zgodovini mesta, pa tudi - pod vsako se skriva kopica do zgodbic in to tako, da kli-informacij, oblikovanih na ka na posamezne podobe, sinov,svežininventivennačin. cer narisane na zavesi veli-V mbriki »včeraj« prihaja obi- kanki, s katero so prekrili skovalec do kratkih z zvo- pročelje Knežjega dvorca, kom in duhovitimi animaci- Rubriko »danes« so za zdaj jami podprtih informacij o namenili predstavitvi minu- lega Tedna kulture v podporo celjski kandidaturi, vanjo so vključili tudi fotogaleri-jo. Ko bo stran dokončno zaživela, bodo to rubriko dnevno aktualizirali z napovedmi dogodkov ter zvočnimi izjavami in intervjuji z umetniki, športniki, znanimi ljudmi, ki prihajajo v Celje ... Rubrika »jutri« vsebuje za zdaj le kratek animirani film-ček, nekakšen vesoljski vi-deos^'-o celjski kandidatu- ri, vanjo pa bodo vključevali tudi različne filmske in zvočne animacije, povezane s celjsko kandidaturo. Podobo strani zaokrožuje interaktivni mestni zemljevid z označenimi 17 mestnimi znamenitostmi, njihovimi fotografijami in kratkimi opi- Stran bo v kratkem v celoti zaživela, prevedli jo bodo tudi v angleški jezik, ponuja pa Bodoči najemnik o Lanovžu Po razpisu za najemnika zapuščenega celjskega dvttfca Lanovž jJ Mestna občina Celje že poslala sklep izbranemu podjetju Mirabel, lepotna klinika, iz Žalca. Temu bo sledila sklenitev pogodbe, ki jo pričakujejo vprvl polovici tega me- Direktor Mirabela Ivan Bednjički je v preteklih dneh poudaril, da bo obnova La-novža potekala v skladu s smernicami Zavoda zaTrar-s-tvo kulturne'3e3iSSfie,"zäto v njem (zizjemo obsežnih obnovitvenih del) po gradbeni plati ne bo veliko sprememb. Med dejavnostmi v obnovljenem dvorcu, ki jih direktor poudarja, bo poleg estetske kirurgije oziroma lepotne klinike ostala koncesij ska dejav- C E Lj S K A nost, ki bo na voljo Celjanom in drugim. Kot smo že poročali, gre za specialistične ambulante brez čakalnih vrst ter nudenje terapevtskih in preventivnih rešitev. Celjani obnovo Lanovža, ki je zaenkrat mestu v sramoto, težko pričakujejo. «Pripravili smo terminski plan obnove. Pri tem pričakujemo še naprej dobro sodelovanje lokalnih oblasti, saj je doslej izredno dobro,« je še povedal Bednjički. »Za začetek je treba pridobiti projektno dokumentacijo, samih gradbenih del pa je, kot ocenjujem, za šest do osem mesecev« Po terminskem planu naj bi pridobivanje proj ektne dokumentacij e trajalo osem mesecev, otvoritev obnovljenega Lanovža pa naj bi bila v letu dni po začetku gradbenih del. BRANE JERANKO ZABAVA ZA ŽENSKE OB DNEVU ŽENA Z ŽIVO GLASBO IN ATRAKTIVNliW NASTOPOM ORIENTALSKIH PLESALK V HOTELU CEUSKAKOČA PETEK, 9.3,2007, od 19. ure dalje Mm Dobrodelnost v ritmu valčka uszgflmfe« Celjsko zdravniško društvo tudi letos pripravlja tradicionalni Valčkov ples. Izkupiček prireditve, ki se je vsako leto udeležijo številni ljubitelji plesa, bodo organizatorji ponovno podarili v dobrodelne namene. Vsi ljubitelji plesa, prijetnega druženja in tisti, z željo pomagati sočloveku, so v soboto. 10, marca, vabljeni v dvorano Narodnega doma Celje. Prireditev, katere pokrovitelj je celjski župan Bojan Šrot, pripravljajo člani celjskegazdravniškega društva in člani Sekcije mladih irema krmpirjmjuha s pancm in ocvrtim porom j ÄvifijsÄfl riWcB s slatiino v s/mivj omala, sirov štrukelj, :elenjmii košorica; | ^eälfon v pomarmm omaki i lämki in bučkami po prmrskoj^ Sesl0ljenasolaia Reiervacije na tel.: 059 070 405 nekoliko drugačen pogled na mesto, saj vsebuje pripovedi v besedi, sliki, animaciji, filmih, glasbi in zvokih, s čimer je zelo privlačna tudi za dru- ^čno pripoved o mestu. Stran je po naročilu Mestne občine Celje izdelalo žalsko podjetje Nova vizija. BRST VODNIK 14.00 ZdfaviliščeLažka' • __ Zdravstveno predavanje predarnMmmSmr 18,00 Knjižnica RogagkaSlattna Ba-emo z Manco Košir :. • bmlnikrožek • 19.Q0 Likovni salon Celje .. Gkanouibia-ot^lwvi^ razstava skupine mladjti ustvarjalcev . predstaifljap se AJateja ■Kmfl- Spela SatS. Gašper Domjan.MasažO&:^Anr • dreasTabakmStaneSpegl 19,30 NarodmdoraCelje:. " Marjana Lipovi (mezo-sopran). Alfred Bui^stal-ler (bas), Anthony Spin (Idavir) koncertni i zdravnikov, tudi letos pa bodo obiskovalce, za katere upa-jo, da jih bo čim več, saj gre za dobrodelne namene, zabavah številni znani gostje. Na Valčkovem plesu se bo tako predstavila solistka mariborske Opere Andreja Za-konjšek - Krt, za spektakel bodo poskrbeli v Plesnem teatru Igen. Prireditev, ki se bo začela ob 20. uri, bo povezovala Greta Kokot Rajko-vič, za pogosütev bodo skrbele Terme Zreče. Vstopnice je mogoče že kupiti v celjskem turistično informacijskem centru. PM 17.00 K^izmcapnMižku ____ Gunnazija Lava: Čarovnik iz Oza predstava IS.OOOSDramUe' - •.: • Ivan Čede: Avslndija : - potoptsm predavanje 18.00 Kr^evnakn)i2racaLitoje Pot na Himalajo g Štefko Urh Kako premagati stres i» naraven način predamnieSanje Lmčarin .naikaSkanča I. Masteiroff. F. Ebb, J. Kandel: Kabaret izven abonnuaa .19.3gKulturmcgaterUžko-Partljič: ^tiika Marija niondkamedm oftdnewiie- Glasbeno^edaüäeäMdi-te OsoJnik:Pra\1jica ozla-ti rozi glasbena pranlfm. za Gy abaaovabonmain izuen 18.00 Galgjja Mik Cdje Likovna dela JofetaBor. vata-Jakija odprtjerazstave 17.00 KniižmcaRi^tec___ Ura pravljic za najmlajše poslušanje m ilastroctja'. •praužfic • 18.30 Dom sv. Jožefa. Cdje. Biti odgovorna oče in LUaivna dela Karla Ibidol-taMehletalnJdiceŽuža odprle razstave - ■ 18.00 NarodnldomCelie' . (^Mnočno srečanje otroSr kiliinfoUdommj^up^ za občine Celje, Ikibma, Vojnik SentjarinVeieme 19.00 Galenta sodobne . um^osO Gelje _ •itomiiž~Gorjupl Barvni prostori odpitjerazstave 19.19 Knjmuča Velenje, študijska čitalnica indija-čarobifilaa^ predavaijeNmeKopib^gr 19,30 l^rodnldomCelie BoštjanKorošec (bariton}, Simon Dvoršak (klavir). Tomaž Marčič (akordeon) koncert ob dnevu xna . ŽQ.00 Zdra7ll!Žče Laško . Moški pevski zbor 1».00 Knjižmca Rogatec Petra Potočnik in Alenka Hribar: Avstralija jKlojHsno predavanje 2100 Local C^e_ Georg Krajnc, klavir naslopoh dneva, žem NOV] fElill računalnikom do znanja igranja iiarmoniice Robert Goter je kljub skromnemu številu let (rojen je bila 1. aprila 1976 vSlovenj Gradcu, živi pa v Velenju) že dobro uveljavljen glasbeniic, ki je doma in v svetu zaslovel predvsem zaradi virtuoznega obvladanja igranja harmonike. Njegova glasbena pot se je začela že leta 1988, ko je prvič nastopU na predtekmovanju za Zlato harmoniko na Ljubečni, vendar se ni uvrstil v finale. Bilo pa je dovolj, da se je ^anja na harmoniko lotil temeljito in vztrajno, tako da so bili tudi kasnejši uspehi pričakovani. Ponovno se je Zlate harmonike udeležil leta 1993, ko se je že uvrstil v finale, naslednje leto pa je osvojil nagrado občinstva oz. majoliko naše medijske hiše NT&RC. Na Zlati harmoniki je dobil dve zlati plaketi. Leta 1997 je osvojil 1. mesto na evropskem prvenstvu, leta 1999 pa je postal absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko! To mu je odprlo pot v glasbeni svet doma in v tujini. Igral je sam ob najrazličnejših priložnostih, od navadnih veselic do prireditev z visokim glamurjem, igral je z različnimi ansambli, od leta 1994 dalje tudi s svojim. Igranje na harmoniko pomeni Robertu Go-terju užitek in veselje, to pa se pokaže tudi v interpretaciji najrazličnejših melodij, od enostavnih do najbolj zapletenih. Ni se izkazal samo kot tehnično podkovan mojster, ampak je dodal tudi tisto najdragocenejše, dih in utrip srca z dušo, kar mnogim žal manjka. Učenje ob računalniku Robert Goter ni samo glasbenik, ampak je tudi razmišljujoč in raziskujoč človek. Tako se je loti! izdelave prvega učbenika, kjer se lahko začetniki naučijo igrati harmoniko s pomočjo računalnika. Senzacija in svetovna novost! »To je korak naprej na področju učenja diatonične harmonike,« pripoveduje navdušeni harmonikar, ki ima svojo šolo svetovnega prvaka, šolo Roberta Goterja. »Pri klasičnem učenju je harmonikar kaj pozabil in je bilo težko nadaljevati. Zdaj enostavno pritisne tipko na računalniku in program mu zaigra manjkajoče note. Učbenik je dobrodošel za čiste začetnike in tudi izseljence, ki se bodo lahko daleč proč od doma brez učiteljev učili i^ati na harmoniko. To je klasična nadgradnja učenja harmonike po poslulm in je zelo enostavna za uporabo, Har- monikar se lahko uči doma in ob kateremkoli času, vse pa je tudi izredno poceni.« Učenje s pomočjo računalnika (pogoj je, da ima bodoči harmonikar harmoniko, računalnik in učbenik Roberta Goterja) je tako izredno ekonomično in prijetno. V prvi stopnji VSLN ali »vsak se lahko nauči« ^as-bene šole Roberta Goterja je deset pesmi. Program predstavlja učenje igranja v najlažji obliki ter je nadgradnja klasičnega učenja po posluhu.Prednosti so: odlična prstna tehnika, točriost skladb, enostaven za uporabo, učenje doma in ob poljubnem času, cenejši način učenja itd., program deluje v vseh to-nalitetah, tempo pesmi pa se lahko poljubno spreminja. Puščice zelene barve ponazarjajo zapiranje meha, rdeče barve pa odpiranje meha. V sredini tipk {rdečih ali zelenih) se izriše številka prsta. Program je zapisan na CD-nosilcu podatkov. Robert Goter s sodelavci je novost že uspešno predstavil na obrtnem sejmu v Celju ter nekaterih drugih prireditvah, povsod pa so njegov umotvor z navdušenjem pozdravili. Zdaj pripravlja nadgradnjo prvega programa z zahtevnejšimi skladbami. O učenju harmonike s pomočjo računalnika takole razmišlja; »Starši so pri učenju . pomembna komponenta, saj otroka vozijo na vaje, mu kupijo instrument in plačujejo učitelja. Enim in drugim bo računalnik marsikaj olajšal.« Ob vsem tem Robert Goter še najde čas za pripravo nove zgoščenke s svojim ansamblom, kar naj bi predstavil še pred koncem leta, veliko pa si obeta od skupnega nastopa z Rudarsko godbo iz Velenja, s katero bo posnel znamenito skladbo Ples sabelj in jo predstavil spomladi na koncertu v Velenju. Da je res glasbenik od nog do glave, pove tudi podatek, da ne razume domačih poslušalcev, ki so ob poslušanju dobrih melodij vse preveč »zapeti«, medtem ko znajo v tujini to pokazati. »Če ti je glasba \^eč, se mora tvoje telo na to odzvati,« pravi mladi glasbenik, ki se rad spominja mame, ki ga je spodbujala za glasbo in mu kupovala plošče Slakovega ansambla. Oče pa je postal piko na i, ko mu je pri devetih letih (zelo primerna leta za začetek učenja harmonike!) kupil harmoniko, ki jp postala njegnva največja strast in ljubezen. TONE VRABL Foto: GK članica skupine ClUniCnedit GflXlp Vezava iz čiste preračunljivosti! Novi, strulcturirani depozit vam ponuja možnost precej višje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena, saj je vezana na rast vrednosti delnic izbranih podjetij evropskega nepremičninskega sektorja. Čas vezave: do 14. aprila 2008. Minimalni znesek vezave: 1000 evrov. Informacije: 080 88 00 eank Austria CrediunsulI d.d. LjuUjana, SmartinsU IdO, Llubljana BanlvVVustria Creditanstalt IIW Rak-ovinek na z NOVIM TEDNIKOM zivite ceneje! I ^^ » ■ ■ ■ w Hm m m mm NaročniM Novega tednika sle bili že v minulih letih deležni številnih ugodnosti, lani. v juhilcjnedi B . ■ m letu izhajanKpa smo dodali še karti^Q#ih nakupov V Klubu nari«^ MMtl ZIlflieniA - i,kupovaii^lju9odno.sajsovamkotnaročnikunavoliorazlcn>popi I» W WIJ V ■ ■ ja v tmovmah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je razvidno iz spodnjega seznan ■ roWSniZPOSEBNIH Smo v tednu boja proti raku, v katerem bodo še vse do četrtka tudi v Celju na voljo različne aktivnosti. Pripravljata jih Društvo za boj proü raku regije Celje in Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki poudarjata predvsem pomen preventive. S primernimi življenjskimi navadami je mogoče zmanjšati tveganje za nastanek nekaterih vrst raka. V celjski regiji vsako leto oboli okoli 1.100 ljudi, pri tem moške najbolj ogroža rak pljuč in ženske rak dojk. Tudi sicer je obremenjenost z nekaterimi vrstami raka v regiji večja od slovenskega povprečja. Pri tem najbolj izstopa rak materničnega vratu, ta je na Celjskem celo najbolj pogost v državnem merilu. Pogosteje kot drugje se pojavljajo še rak želodca, žrela, grla in ust. V ta namen društvo in zavod načrtujeta obsežne regijske raziskave, ki bi utemeljile vzroke in nadaljnje ukrepe. TXidi sicer je število bolnikov z rakom vsako leto višje, vendar tudi na račun podaljšanje dobe preživetja bolnikov z rakom, staranja prebivalstva in izboljšane diagnostike. Veliko pozornosti je v tednu boja proti raku namenjene primarni preventivi, zato so tudi aktivnosti društva in zavoda usmerjene v informiranje o vzrokih za nastanek različnih oblik te bolezni. Danes, 6. marca, bo od 15. do 18. ure v Citycentiu Celje na voljo informativna stojnica o preprečevanju raka dojk ter mamografiji, preprečevanju raka materničnega vratu, mod in o enajstih priporočilih proti raku. Izvajah jo bodo višja medicinska sestra Olga Nezman, mag. Igor Bizjak, prim. doc. dr, Ivan Eržen, Marjeta Peperko ter Alenka Avguštin iz Projektne pisarne Celje, zdravo mesto. Jutri, 7. marca, bodo na isti lokaciji postavili informativno stojnico o stresu, nekajenju ter preudarnemu pitju alkohola; na voljo bodo tudi meritve ogljikovega monoksida v izdihu kadilca ter merjenje alkohola v izdihanem zraku. Sodelovali bodo mag. Damjana Pod-krajšek, Nuša Konec Juričič, Petra Safran in Alenka Avguštin. V četrtek pa bo v Citycentru Celje na voljo še stojnica o zdravi prehrani in dobrih kuharskih receptih, ki jo bodo izvajali Tatjana Skornik Tovornik, Simona Šket in Alenka Avguštin. Pridružili se jim bodo tudi dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, ki bodo predstavih pre-hransko piramido. Ob dnevu žena Društvo ljubiteljev umetnosti v Celju prireja ob 8. marcu že tretji koncert, ki se bo na praznični dan začel ob 19.30 v celjskem Narodnem domu. Napovedujejo koncert, kot ga v Celju še ni bilo. Obljubljajo namreč edinstveno fuzijo klasične in sodobne umetnosti, ki želi zahtevnejšo glasbo približari tudi širši publiki. K sodelovanju so povabili celjskega solopevca, baritonista Boštjana Korošca, pianista in dirigenta Simona Dvoršaka ter akordeonista Tomaža Marčiča, plesalko sodobnega plesa Anko Rener ter Matijo Kovača, ki bo poskrbel za multimedijsko ozadje koncerta. Program obsega dela za glas in klavir oziroma akordeon. Glasbo skladateljev Čajkovskega, Borodina, Dvofaka, Rachmanino-va in Janačka bodo dopolnjevaU tudi pestro scensko dogajanje, efekti in projekcije tematsko zaokroženih filmov in fotografij. Stičišče icuiture, športa in turizma Prireditvenega centra Laško od 1. marca letos ni več. S tem dnem je namreč začel delovati kot Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, ki se krajše imenuje tudi Sük. Stik poleg Prireditvenega centra združuje še Agencijo za razvoj turizma in podjetništva, Aprilijo in Turistično informacijski center Laško. Stik je tako po vzoru drugih zavodov v Sloveniji postal stičišče kulture, športa in turizma, kar je za občino Laško, ki postaja vse bolj turistično in kulturno prepoznavna, velikega pomena. Po besedah direktorice Stika Andreje Križnik ima združitev več prednosti: prinesla bo večjo sinergijo, večjo racionalizacijo kadra in sredstev ter predvsem večji učinek pri razvoju turizma v občini. BA Gan:fl41/738 272 - Notranja oprema po naročilu+KERROGK PULTI 3% popust na vradnost naročila nad 1251,88 EUR, 7% pi^usl na vred natočilanad2921,05EUB gg. visoka n i...) ^ ja. Ozka ulica 4,3000 Celje- -Mlekarna Celaa. Drodaialn^lüftMm32 33fl1 Petro«e-5! lastneproiflioiinle, ne ve|a za akcijska ca ,, MäfeEvBtkaBohincs.p.,Uletova1,CBlje,lrc iJ0,%pGpust{i^ennai2delkevakciji) -KSFHHairAlelie.Ulekova3.31»0EetiB-..... - 10K gotovinski popust na vse izdelke in storitve |rB2en h znižanih). ... " .... .i. ^OCelje.telefoii'034901420,^ ' ' ; m popust za vse izdelka •MnsaSespotka ul. 30,3000 Celje - 10%popust velja pri -PizzenaVerona.WercälorcenterCelie-20SDOüustürinakuaylirane-karüeo predložite ob naročilu! -ftnten88tvis.UI.LBonaDobrotinška 27.3230 Šentiur.Rooaška casta 19.3240Šmarie pi Jelläti -1na optično nastavit» p(i0vozia in e^l^^mi) " ^ 5% popust na knjiine izdaje ciMjske MotntNnredraaie ..... wi:«-.u,,i<,,3n:i()r/.|jr VI t;:ÖHIK Rdeča Luna Rdeča Luna nad Celjem v noči s sobote na nedeljo ni nastala zaradi reklamne akcije proizvajalca znane ga-zirane pijače, ampak zaradi popolnega Luninega mrka. V Celju žal ni bilo organiziranega opazovanja Luninega mrka, tako kot je bilo to v Mariboru, Murski Soboti, na Otlici in še marsikje. Javno opazovanje je pripravilo tudi Astronomsko društvo Saturn na observatoriju Srečka Lavbiča v Podružnični os- novni šoli Trje v Galiciji. Za obiskovalce pa so za ogled popolnega mrka pripravili več astronomskih teleskopov ter tudi kratko predavanje o samem dogodku. Popolni lunin mrk je sicer pogostejši pojav od popolnih sončevi mrkov, saj je Zemljina senca večja od Lunine in tako lažje pokrije celotno Luno. Tokratni mrk je bil v celoti viden iz Slovenije. Luna je vstopila v polsenčno prekrivanje že kmalu po 21. uri v sobotnem večeru, nakar je okoli 22.30 začela Luno prekrivati polna Zemljina senca. Luna je bila popolnoma osenčena od 23.45 do približno 1. ure v nedeljskem jutru. Bralec Simon Feldin je s svojimi teleskopom opazoval ta nebesni pojav nad Celjem. Na njegovi^ fotografiji, ki jo je posnel v Žepini v noči s sobote na nedeljo ob polnoči, je vidna Luna v času, ko je bila popolnoma prekrita z Zemljino senco. Zaradi loma svetlobe je bila še vseeno vidna v lepem rdečkastem odtenku. Popolni Lunin mrk bo v Sloveniji ponovno viden šele leta 2015. V nekoUko okrnjeni obliki, torej delni Lunin mrk, pa že avgusta letos. Morda pa bo Celje do leta 2015 dobüo vsaj astronomsko društvo, ki bo takrat pripravilo organiziran ogled tega nebesnega pojava. US Za več varnosti v prometu člani Združenja šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Celje so se sestali na rednem letnem občnem zboru, pregledali opravljeno delo in si zastavili načrte za letošnje dejavnosti. V združenju, ki ima 270 članov, so zadovoljni z delom, ki so ga opravili lani. 2e drugo leto zapored so izvedli Prometni dan kot eno večjih prometno preventivnih akcij pri nas. Skrbeli so za izobraževanje poklicnih voznikov, odlično so se vključiE v akcijo Prvi šolski dan, pohvalili so tudi sodelovanje s policijo in svetom za varnost v prometu. Ob vsem tem so poskrbeli tudi za družabnosti, od srečanj na Avto poligonu Ljubečna do izletov za člane. Letos bodo vse naštete dejavnosti nadaljevali, poseben poudarek pri delu pa bodo namenili izvajanju nove resolucije o varnosti v cestnem prometu. V zvezi s tem so si zadali sedem nalog. Še naprej bodo skrbeli za izobraževanje, za dobro delo svoje avto šole, s svojimi redarji pa pomagali tudi ob posameznih zaporah prometa In podobno. Občni zbor so sklenili s tradicionalnim šoferskim plesom. BS I SVETOV Zatikalo se je PREBOLD - Z devetimi pasovi za in enim proti so preboldski svetniki za direktorico UPl-ja Ljudske univerze Žalec izbrali dosedanjo direktorico Franjo Centrih. To je razburilo svetnika Marjana Golavška (SDS), ki se je pritožil nad nekorektnostjo glasovanja in s tem neizvolitvijo drugega kandidata, Borisa Kokota. Zupan Vinko Debelak je svetnike na seji seznanil tudi z imenovanjem treh podžupanov. Eden teh, Franc Škrabe, bo funkcijo opravljal profesionalno. Na vprašanja svetnikov, zakaj kar trije podžupani in imenovanje Škrabeta, ki tudi po besedah Debelaka dela doslej kot podžupan naj ne bi opravljal zadovoljivo, je Debelak pojasnil, da je imenovanje razlog obsežnejšega dela. Njegova naloga bo sodelovanje z regijo, predvsem pri pripravi različnih razpisov. MJ 9.3. - 30.9.2007 Obiščite najlepša evropsica inesta Povratna vozovnica I vsemi ietaliikimi pristojbinami "€99,- ^ t« ^ ob vsakem nakupu nad 20 EUR lahko za samo 99 EUR obiščete najlepša evropska mesta! • Pfodaja Spar kuponov za letalske vozovnice v vseh trgovinah Spar in megamarketih Interspar od 5.3. do 20.3.2007 • Kupec lahko z enkratnim nakupom kupi največ pet bonov, tudi če znesek enkratnega nakupa presega 100 EUR. • Rezervacije; 5.3. - 15.4.2007 • Cas potovanja: 9.3 - 30.9.2007 • Spar kuponi za letalske vozovnice so veljavni samo za lete, objavljene na www.adrla.sl/spar VsfletizBrnikn! .Iraponov 2007' AMSTERDAM Pohitite, na voljo je 10.000 kopoiiovl Amsterdam ® Sarajevo ® London (£) Pariz ® Rim ® Barcelona ^Frankfurt ^Tirana ® Zurich -^MStUia Več informacij v trgovinah Spar, megamarketih Interspar ali na www.aörla.sl/spar. Grem^^dobre Gostišče _ CyA.CSTI IM^ Štorman« Ob nekdaj ^^^^ V Štormanovih Gostišče Starman je v letih svojega glavni cesti M a ri - bor-Ljubljana ponosno stoji gostišče Štorman, ki ga obdajata razpoznaven mini pernati živalski vrt in otroško Igrišče. Že kar daleč je leto 1965, ko sije lastnik Zvone Štorman pri priznanih kuharskif} mojstrih hotela Celeia nabiral kuharsko znanje. Sledilo je deset let trdega dela v Nemčiji, vseskozi pa je v njem tiho tlela želja po lastnem lokalu. Sanje so se uresničile julija 1980, ko je svoja vrata v Šempetru ponosno odf^ Bistro štarnan. Začetki so blll^omnl, : saj je takratni jedilnik sestavljalo zgolj pet glavnih jedi In malo več sladic, poleg zakoncev Štorman pa sta bila zaposlena le Še kuharica In natakar. Do leta 1990 so gostišče dvakrat povečali, obogatili pa so tudi ponudbo. Gostišče štorman tako dandanes slovi po ŠtormanovI plošči, ciganskem golažu v kotličku, raznovrstnih steakih in ribjih jedeh, nudijo tudi odlične sezonske jedi. V deveto vas seže tudi glas o Štormanovih sladicah, ki za vsa Štormanova gostišča nastajajo v lastni slaščičarski delavnici In se dopolnjujejo po željah gostov. Njihov ponos je še vinska klet, v kateri najdete odlično slovensko kapljico od renskega rizlinga do cabernet sauvl-gnona barrique in jagodnih izborov. gostiščih, kjer vas bo postreglo strokovno, prijazno in pošteno osebje, velja pravilo, da ima gost vedno prvo in delovanja pridobilo številna domača in tuja priznanja. Vabljeni tudi vi na kulinarični potep v znamenito Gostišče zadnjo besedo. Ko smo lastnika gostišč Štorman povprašali o receptu za uspeh, nam je Zvone ŠtorirKin odgovoril: "Vsaj zame ni nekakšnega pravila ali recepta, kako uspeti. Še vedno pa velja, da se zadovoljni gost rad vrača, in to je naša najboljša reklama, če bi ponovno izbiral poklic, bi se prav gotovo spet odločil za poklic kuharja." Štorman v Šempeter, k Šoferski mamici na Vransko, v Elizabeth klub v Žalec, v Štormanovo gostHno v Šmarje pri Jelšah, Velenje, Pariäje pri Brasiovčah, v Lovski gradič v Trbovlje, Kavarno Šoštanj, Hotel Štorman v Celju, Hotel Savinja ali na Gmd Tabor v Ijiškem. Verjemite, zagotovo se boste vrnili. št. 19 - 6. marec 2007 VASE SKRITE ZELJ^^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE S^vardesa Sara Na štiriurni poti v Amsterdam in nazaj sta Mirko in Sara visoko med oblaki sanjala svoje sanje - on v kabini in ona med potniki Voznik avtobusa Mirko Majcen je na številnih poteh doma in po tujini pogledoval proti nebu. Je njegova želja biti za kratek čas pilot naveličanost nad volanom ali le izziv sesti v kabino jeklenega ptiča, nismo uspeli izvedeti. Zagotovo pa vemo, da se bo Sara Rezec še to leto vpisala v tečaj za stevardeso. Na štiriurni poti z jeklenim ptičem v Amsterdam in nazaj, sta Mirko v družbi pilota in Sara v družbi stevardes, z nogami trdno na tleh, a vendar visoko med oblaki, z budnimi očmi sanjala svoje sanje ... Da bo Sara v družbi stevardes odletela v Amsterdam, je izvedela šele nekaj ur pred odhodom na letališče, na Brnik. Glasen krik veselja se je razlezel po našem uredništvu... Mirko, ki je ob vstopu v uredništvo z vrtnicami v rokah, bilo je na valenti-novo, na prvi po^ed spominjal na pilota, se je na »pilotiranje« pripravlja! malo več Časa. »Ce si nekaj močno želiš, se ti enkrat mora uresniči- ti.« Močna želja in morda tudi izziv sta ga skupaj s Saro ter našo ekipo odpeljala proti Amsterdamu. Trikrat »čekiran« Vožnja do Brnika je ob smehu, sproščenem »čveku« in velikem pričakovanju, kako bo tam zgoraj, minila, kot bi trenil. Pomislekov, da ne bi več prišla nazaj, Mirko v varen objem žene, Sara pa fanta in mame. sploh ni bilo. Hidi sttahu ne. No ja, vsaj pokazala ga nista... Stro^ varnosmi pregledi Mirku niso prizanesli. Po tretjem »čekiranju«, ko je iz žepov dal še mobitel, pred tem pa že ključe, nekaj kovancev in na povratek na Brnik je morala Čakati tudi steklenica za pilota, si je končno oddahnil. Pri tem pa vzbudil zanimanje policistov, češ, kdo le je ta »tip«, da ga na polet čakajo kar tri ženske v spremstvu fotografa. Adriino letalo, Canadair jet za 50 potnikov, je prispelo. Tik pred vstopom so nas prešerna pričakali pilot Damjan Glinšek, kopilot Pri- mož Mikložič ter stevardesi Cordana Seiič in Suzana Aleksič. »Dobrodošli na letu proti Amsterdamu. Let bo trajal uro in 45 minut. Prosimo vas, da preverite, če ste dobro privezani, vzravnate naslonjala sedežev, zaprete mizice in spoštujete znak za prepoved kajenja. Kapitan Giinšek in člani posadke vam želimo prijeten let,« se je zaslišal glas stevardese Gordane, in šlo je zares. Mirka je v pilotsko kabino takoj na začetku sprejel pilot, Sara pa se je navduševala nad stevardesama v prikupnih uniformah in nasmehom na obrazu. Nesreča vsaj Morda jo Je hdo izmed potnikov prejel ravno iz Sarinih rolc. dvakrat letno Vzlet in pristanek zahtevata skon-centrirano delo, je pojasnil GUn-šek, ki je v 12 letih preletel že 7.000 ur. Šele na določeni višini na poti tja, je Mirku razkazal sisteme na letalu ter spregovoril o filozofiji svojega dela. »Naše delo je strogo določeno. Ko jaz pilotiram, kopilot asistira io se pogovarja s kontrolami letenja. Vsaj dvakrat letno doživim nesrečo,« je dejal in dodal, »na simulatorju, seveda.« V primeru prave nesreče bi najprej zajel sapo in nato začel sprejemati odločitve. »Vedno moraš imeti pripravljen scenarij.« Poiet na višini 9.700 metrov je bil tisti dan dokaj rutinski. »Smo nad Niirnbergom in letimo proti Frankurtu, sistemi delujejo, avto-pilot opravlja delo namesto mene, jaz pa nadzorujem in skupaj s ko-pilotom poslušava kontrolo in njihova navodila...« Okrog 20. ure so se začele priprave na pristanekv Amsterdamu. Vreme tam je bilo oblačno in malce je pr-šelo, mi pa smo vamo pristali. Sara je pozomo spremljala vsak Gorda-nin gib, kako zapreti in odpreti varnosmi pas, kje so zasilni izhodi navodila potnikom, ki ji Cordana daje že 27 let. Tudi besede: »Kisiko- ve maske so v omaricah nad sedeži. Če bi se zaradi znižanega pritiska omarice odprle, si potegnite na obraz najbližjo masko. Navodila za postopke v sili so v žepih sedežev,« se je učila že na pamet. Gordana je hitela pripovedovati, da je doživela že odpoved motorja, trd pristanek, fzkitinjah na nebu in s potniki. pred časom je na poti v London oživljala nedonošenčka, nudila umetno dihanje slabotni ženski... »Toda pretehtajo lepi trenutki, zato ne oklevaj in se prijavi na tečaj,« je bodrila Saro. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATiC roc MihiGotinšakna Odprt zlom nosne kosti Novi desni zunanji napadalec Rokometnega kluba Celja Pivovarne Laško bo v naslednji sezoni Igor Kos. 29-letni Zagrebčan je za hrvaško reprezentanco zbral 47 nastopov, državni prvak je bil z Zagrebom in Chambery-jem, pokalni s hrpeljskim Gold dubom, igral je še v Li-vryju in Flensburgu, zdaj je v Creteilu. V ligi prvakov je nastopal s Chamberyjem in Flensburgom (polfinale). Pred tremi leti najboljši strelec francoskega prvenstva je podpisal dveletno pogodbo, Silno se bo moral potruditi, da bo nadomestil Jureta Nat-ka. Hrvat, ki prihaja iz Francije? Sled vodi proti trenerju Seadu Hasanefendiču. Pred njim sta pogodbi podpisala Mirsad (Terzič) in Alem (To-skič) ... Glede vratarjev postaja vroče. Potem ko so zavrnili tistega. ki bi se želel vrniti (prej sploh ni hote! oditi), se potegujejo za tistega, ki bi rad zapustil Zlatorog. Nemška rokometna zveza je poslala uradni zahtevek za izdajo mednarodnega certifikata za Gorazda Škofa. Pravno ima Celje Pivovarna Laško zagotovo trdnejšo podlago od Magdeburga, a ko se oglasijo Nemci, ki krmilijo z Evropsko rokometno zvezo, potem stvar postane resna. Celjsko vodstvo je zahtevo zavrnilo v skladu z desetim členom veljavne pogodbe s Škofom. Odločitev je poslalo slovenski zvezi, ta pa nemški, in poudarilo, da pogodba velja do 25, junija 2009, prekine pa se lahko le ob obojestranskem sporazu- Bolj »krvavo« naj bi bilo na naslednjih dveh tekmah, obeh s Koprom (jutri na Bonifiki pokalna, v soboto v Zlatoro-•gu prvenstvena), a se je zgodilo že na Kodeljevem, kjer so Celjani zlahka zmagali. Najboljši strelec pri domačih, Celjan Miha Žvižej, je odrinil Miho Gorenška, ki je bil v naletu v protinapadu: »Izgubil sem kontrolo giban)a, še prišel do meta. a je vratar »lyger so mi dali ime prqatelji in soigralci. Izvor imena izha^ Iz rokornemih igrišč. Vedno kadar sem ušpičil kaj eksplozivnega, na po^ed smešnega, hitrega, nemarnega, so me poklicali po tem imenu, preprosto so me primerjali z ži\^ljo (figrom). Včasih na igrišču igram z vsem srcemi postanem včasih pregrob v momentih igranja. zaznamujeta me hitrost in disciplina. Menim, da je l^er rfö prara beseda za predstavitev mene samega. Upam le, da se zdaj nisem preveč pohvalil, saj nisem takšen tip čioreka.« Ib je že pred časom Miha Gorenšdc zapisal na svoji spletni strani. Joli ne pozna pn Dokončna vrnitev Čeplakove po poškodbi - Njena se Jolanda Čeplak se je vrnila, dokončno, med svetovno elito, zagotovo je dokaz za to medalja na evropskem dvoranskem prvenstvu v Birminghamu. Velenjsko-monaška Celjanka je komaj čakala, da veselje ob priborjeni bronasti medalji podeli z možem Alešem in dolgoletnim trenerjem Tomom Popetrujem, ki sta najbolj verjela v njen povratek na stezi po operaciji noge. V nedeljo popoldne in zvečer sta bila v Celju izjemno zadovoljna, večkrat sta izrekla: »Medalja je kot zlata!« Podobno je razmišljala Jolanda, ki si je vzela čas med zaključnim banketom prvenstva: »Presrečna sem. Saj vsi veste, da sem še pred letom dni hodila s pomočjo opornic. Trije teki v treh dneh, to ni bilo preprosto. Izteklo se je odhčno. Medalja je zame vzpodbuda tako kot tista prva pred davnimi leti, da sem še bolj poprijela pri vadbi.« Članica celjskega Kladivarja je 800 metrov pretekla natanč- no v dveh minutah, hitrejši sta na Zhrožek, ki je zmagala, ii zadnjem krogu se je Jolandi šprint na notranji progi, kar približevala Petljukovi ter do majna, kar je ob bogatih izku podvige. O teh sploh ne dvomi ku. Če bi jo poznali, ne bi na Joli je obogatila svojo zbirke ga EP, pa s Sredozemskih it odprtem ter po eno z dvoransk Ijičnih sedem, od tega dve zla plavolase šampionke nadaljev. 1500 m. y polfinalu lige prvakov bo poieg Ptujčaha Renata Vugrinca (Portland) in Ve-lenjčana Vida Kavtičnika (Kiel) igral tudi Celjan Gregor Lorger. Njegov Valla-dolid je v gosteh presenetljivo premagal moštvo Gummersbacha. To so brezuspešno poskušali Celjani, ostali brez prvega mesta v skupini LP, kar je bilo usodno za nadaljevanje Karpan dvignil nogo in me zadel v glavo.« Sledili so mučni trenutki. Je šlo za nezavest? »Nisem se najbolje zavedal, kaj se dogaja okoU mene. Želel sem vstati, a ni šlo,« hladnokrvno pojasnjuje pogumni Miha in nadaljuje: »Nos je zlomljen na treh mestih, šlo je tudi za odprti zlom. Šive mi bodo odstranili po enem tednu. Ne vem še, kako dolgo bom moral počivati.« Včeraj je bil na prevezu, bolečine so pojenjale, Miha Tyger Gorenšek pa se spominja, da je dosegel gol! DEAN ŠUSTER Foto; SLAVKO KOLAR Presenečenja v vse bolj zanimivi in kakovostni 1. slovenski ligi se nadaljujejo. Gold club je igral neodločeno doma proti Pre ven-tu. Gorenje v Trbovljah pri Rudarju, Trebanjci so izgubili v Ivančni Gorici ... Jolanda na stezi,.. Zapravili d\ gola predno s tekmami 21. kroga se je začel spomladanski del 1. SNL. Štajerski derbi je bil v Mariboru. Celjski klub je z novim trenerjem in imenom dobro štartal, lahko bi celo odlično. Vodil je z 2:0, imel pri 2:1 izjemno priložnost, in tudi pri 2:2. Prvi je priložnost zamudil Maribor, 3,000 gledalcev je zavzdihnilo na začetku 2. minute, ko je bil prekratek Da-mir Pekič. Zelo blizu zmagi Sledila sta srečna celjska zadetka. Pri prvem je Sebastjan Gobec podal, pri drugem pa izsilil prosti strel (Vuksanovič je ležal, ga potegnil s hrbta in zrušil. a ni porumenel). Zaostanek domačinov je znižal Pekič, končni izid pa je bil postavljen v 71. minuti, ko je strel Andreja Pečnika v lastno mrežo preusmeril Damir Hadžič. Slednji je v finišu tekme z glavo odlič- no preusmeril podajo s kota, a je celjsko zmago preprečil vratar Marko Ranilovič. Dinamična tekma Vse skupaj je bil uspešen začetek MIK CM Celja in trenerja Pavla Pinnija, ki ni mogel računati na Cadikovskega, Rusi-ča in Mujčinoviča: »Glede na težak teren je bila tekma dobra, kvalitetna. Gledalci so lahko uživali, saj so videli štiri gole in številne priložnosti. Imeli smo aktiven rezultat, pri 2:1 še žogo za zmago. Mislim, da je rezultat realen.« Pirmi je s klopi vstajal le v končnid tekme, skoraj vse čas pa je bil ob robu igrišča trener Mariborčanov Marijan Pušnik: »Tekma je bila želo zanimiva za gledalce, manj pa za naju s Pavlom. Začeli smo katastrofalno. Namesto da bi izkoristili stoodstotno priložnost, smo prejeli dva zelo poceni zadetka. Gola sta bila pravzaprav pionirska, plod napak vratarja in dveh naših najbolj izkušenih igralcev. Izgubili smo preveč energije za izaia-čenje. Celjsko moštvo je preveč izkušeno, da bi ga laliko kar tako nadigrah Ima še devet igralcev, ki sem jih v Celju vodil pred šririmi, petimi leti. Močno smo padli v zadnjih petnajstih minutah. A nosila nas je publika. Eni in drugi bi lahko izgubili, zato je remi pravičen.« Obračun je bil zelo dinamičen, kakovost pa - to je bil prvi krog po zimskem odmoru - na spodobni ravni. DEAN ŠUSTER 1. krog 1. SNL: Manbor-MIK CM Celje 2:2 (1:2): Pekič (20), Hadžič (71 - ag); Bakarič (7), Hadžič (13), PrimoTje - Drava 1:3, Koper - Bela krajina 2:1, Nafta - Interblock 3:1, Domžale - HIT Gorica. 4:0- sdaje Ima medalja lanj znana Rusinja Oksa-Ukrajinka Tatjana Peüjuk. V enadoma sprostil prostor za izkoristila sebi v prid in se izala, da je njena volja neo-ijah lahko še deviza za nove mnogi pa so o njenem povrat-D niti pomislili... kolajn. Eno ima z mladinske-dve z dvoranskih EP in eno na 'ga SP in olimpijskih iger. Prav-i. Vse kaže. da se bo pravljica ila. Popetru jo draži, da tudi na DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC 21 14 7 O 42:16 iS 21 8 9 4 36:26 33 21 9 S 7 29:25 32 21 8 7 6 34:28 3t 21 8 7 6 31:30 31 21 8 6 7 30:31 30 21 3 13 S 26:28 22 DOMŽALE MARIBOR PRIMOftJE DRAVA HtT GORICA NAFTA KOPER MIKCMCEÜE BE1AKRAJWA 21 2 8 11 22:38 U «IStBUKK 21 2 8 11 2143 14 16. krog 1. SLMN: Zivex ■ Tomi 6:2 (U:l); Kroflič (22. 28. 39). Čretnik (33), Vojsk (35, 39 - lOm); Lakoseljac (6), Vuiič (39). üobovec-Ma-nöor9:3(2:l);Püredski(12, 29). Repine (18, 30). Adamič (21), Struna (28. 37). Mordej (35), Galun (38); Pukšič{13),Curkič (28.40). Vrstni red: Beton 44. Pun-tar. Gorica 32, Svt dovžčina 25, Žive; barid 21, Dobovec 8. Maribor 3. •a 28, Aj-4 23, Ko- Dve zmagi in poraz Po pričakovanjih se je razpletel 19. krog v 1. A slovenski košarkarski ligi, saj so naša tri moštva dosegla pričakovane izide. Šentjurčani so doma izgubili proti Slovanu, medtem ko so Laščani in Šoštanjčani dosegli novi zmagi. Tokrat v glavni vlogi branilci Zlatorog je na gostovanju pri neugodni ekipi Kraškega zidarja imel kar nekaj težav, predvsem na začetku. Igra domačinov namreč nikakor ni ustrezala moštvu Zorana Mar-tiča. za nameček pa so si njegovi centri še hitro nabrali osebne napake. Zaradi tega je moral Martič nekoliko odstopiti od stalnega koncepta igre, ki veliko bazira prav na centrih. Stvari so v svoje roke morali vzeti zunanji igralci. Boš-ko Stojakovič (22 točk, 7 skokov) je odigral najboljšo tekmo v dresu Zlatoroga, bil je tvorec preobrata v drugi in tretji četrtini. Z dobrimi rotacijami je Martič kljub težavam ohranil vse centre in v zad-njem delu sta bila prav Jack Ingram (20.12) in Salih Nu-hanovič (13) ob Stojakoviču dovolj za zanesljivo zmago. Zoran Martič je priznal: »Začeli smo slabo, predvsem igra v obrambi ni bila na želeni ravni. Za nameček so si vsi štirje naši centri bliskovito nabrali osebne napake in bili zaradi tega pod pritiskom. Pod košem tako nismo mogli uveljaviti prednosti, a smo kljub te- Jack Ingram in Boško Stojakovič sta v Sažani skupaj dosegla 42 točk. točno polovico za Zlatorog. mu v drugi četrtini vzpostavili ravnotežje in si nato v preostanku tekme brez težav priigrali zmago.« Precej potu za zmago Elektra Esotech je gostila Postojnsko jamo, ki je v minulem mesecu dni kupila kar celotno peterko novih igralcev. Zato še zdaleč ni več tista ekipa z začetka sezone, kar je pokazala tudi v Šoštanju, kjer je dodobra namučila moštvo Bojana Laziča. Elektra je sicer vodila večji del tekme, a se nikakor ni zmogla odlepiti od neugodnih in predvsem izkušenih gostov. Najvišja prednost »električar-jev« je bila tako +7 in končnih +8 s košem v zadnji sekundi. Gostje sc ti celo za trenu vodstvo (64:65), čane reševal zek ni Aleš Kune (31. 73-od5 ni met. 6). Ko sta svoje d( dala še Blaž Ručigaj (17) i v 34, minu-tek prevzeli izpolože- s petimi zaporednimi točkami Miha Čmer (9) za vodstvo 74:69, so igralci Elektre znali zadržati razliko do konca. Postojna se je sicer še približala na 78:77. a so bili pri prostih metih domačini dovolj umirjeni za zmago, ki jih dokončno vodi v ligo za prvaka. Bojan Lazič je navedel razloge težav: «Nismo blesteli, saj se nismo držali dogovora. Proti povsem novi ekipi Postojne sem namreč želel hitro in trdo igro, a moji igralci tega niso izpolnili. Pa smo kljub temu prišli do zmage, kar tudi priča o naši kvaliteti. Dejstvo je, da že ves mesec pospešeno vadimo predvsem za ligo za prvaka, a bomo skušali v preostalih treh srečanjih tega dela sezone priti še do treh zmag, tako zaradi nas samih kot tudi zamdi imidža kluba.« Tladi tokrat blizu, a daleč šentjurčani so med tednom gostili ekipo Geoplina Slovana. ki je nekakšen trn v peti moštvu Damjana Novakovi-ča. Alpos je namreč že tri sezone zelo blizu zmagi nad Ko-deljevčani, pa naj si bo to v Hruševcu ali v Ljubljani, a se jim Slovan vselej nekako v fi-nišu izmuzne iz rok. Tudi tokrat je bilo tako. Šentjurčani so namreč bili ves čas blizu, a na koncu tudi daleč od zmage nad favoritom. V trdem srečanju sta se sicer ekipi izkazali z igro v obrambi, zato pa j e bilo v napadu Vse preveč napak na eni in drugi strani. Alpos je na primer zapored zgrešil kar 12 poskusov za tri točke (skupno 8:30). a sta nato Mario Novak (13. 5) inJim-mie Hunt (17, 6 asistenc) v finišu tretje četrtine zapored zadela tri za prednost Alpo-sa. Ta je bila nato na strani Šentjurčanov še vse do 35. minute, ko se je tehtnica nagnila na stran gostov. V obrambi je cona Alposa pozabila na met za tri točke gostov (Preldžič), vnapadu pa so se v finiŠu troj- ke z n pora: je bil posledica tega. Po njem trener Novakovič ni bil zadovoljen, a ne zaradi poraza, temveč zaradi igre: »Ne morem biti zadovoljen s tistim, kai smo prikazali, čeprav so se fantje trudili. Tega jim ne gre , oporekati. A bilo je vse pre- , več napak in Slovan se nam je še enkrat izmuznil iz rok. Dve njihovi naključni trojki, ko je žoga skakala po našem obroču, pa potem dva, trije zgrešeni čisti meti z naše strani so odločili srečanje. A ni pomembno. Mi smo praktično že v ligi za prvaka in tam se bomo ponovno srečali s Ko-deljevčani. To bo priložnost, da le prekinemo serijo porazov z njimi,« Alpos bo zdaj imel na voljo deset dni za trening. nato pa sledi gostovanje v Postojni, kjer bi bilo dobro zmagati, kajti Zagorje ima po nepričakovani zmagi proti Krki samo eno zmago zaostanka za Šentjurčani. Pomembna zmaga Rogle, Polzelani še vedno prvi Vl.Bligi tako Hopsi kot Nova Gorica visoko zmagujejo, vse v želji, da si popravijo količnik danih in prejetih košev, kar lahko odloča na koncu, če bosta moštvi imeli enako število točk. Zaenkrat še vedno bolje kaže Hopsom (1,265) kot Novi Gorici (1,256). Pomembno zmago za tretje mesto in dodatne kvalifikacije za 1. A ligo je v soboto doma dosegla Rogla proti Litiji (84:71). čeprav oslabljena. Brez Primoža Broliha so namreč Zreča-ni z odlično igro v drugi četrtini nadigrali Lilijo in zasluženo zmagali. V kvalifikacijah za 1. B SKL je prvi poraz doživela Rogaška, na gostovanju v Medvodah (82:92). TUdi v drugem krogu teh mini kvalifika- "iS-' Isf! o v Šenčurju pri Kranju. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATlC »Ena naših slabših predstav!« Vse se je začenjalo pri kapetanu Celja Simonu Sešlarju, tudi večina akcij gostov se je pri njem zaključevala. Še vedno je car, spreten, bojevit, še bolje pripravljen. »Pred tekmo bi zagotovo bili zadovoljni s točko, če bi nam jo kdo obljubil. A sedaj nam ostaja grenak priokus ob remiju, saj smo hitro povedii z 2:0. A če pogledamo objektivno celotno tekmo, pa predvsem način, kako so padali zadetki in upoštevamo, da so gostitelji že v uvodu zapravili imenitno priložnost, pridemo do zaključka, da je izid realen. Najprej smo mi zadevali po velikih domačih napakah, nato se je isto dogajalo na naši strani. V končnici bi spet mi lahko povedii ... Nihče si ni zaslužil, da bi zmagal. Bolje rečeno, nihče si ni zaslužil poraza.« Igralo se je odprto, zato je bil ritem visok. Se strinjate? »Čeprav je bilo igrišče zahtevno in ni bilo moč kontrolirati igre, je bil ritem na visokem nivoju. Dobro smo se pripravili. Imamo še rezerve, kakšnih 15 do 20 odstotkov, ki jih bomo aktivirali tekom prvenstva. Morda se je komu zdelo, da smo bili v določenem obdobju v podrejenem položaju. Tekmeci so pač pritisnili, z obilo rizika, in morali smo se branhi. Ob koncu pa smo dokazali, da smo sposobni narekovati ritem tudi v finišu tekme.« Pinni je določen magnet za nogometne navdušence na Celjskem, izid štajerskega der-bija pa je obetaven za večji obisk tekme proti Kopru. Kaj pričakujete? »Predvsem nadgradnjo vsega skupaj. Za nami so dobre priprave in tekme, predstava v Mariboru pa je bila ena naših slabših, odkar nas vodi Pinni. Torej, lahko je samo bolje, zato moramo kreniti v soboto samozavestno od prve minute.« DEAN SUSTER 14 «^ZDRAVJE mW' PANORAMA KOŠARKA regionalna liga (i) 22. krog; Željezničar Sarajevo - Merkur Celje 67:62 (23:17, 32:28, 47:43); Šiljego-vič 21, Zorič 15; Maganjid 18, Jereb 13, Komplet 12, Radu-lovič, Čonkova 8, Kvatemik 2, Vulič 1. Končni vrstni red: Ši-benik 18-2, Gospič 17-3, CSKA 14-6, Željezničar 13-7, Merkur 11-9, Budučnost 9-11, Vojvc^ dina, Ragusa 7-13, Herceg Novi 5-15, Crvena zvezda 2-18. 1. ASL 19. krog; Elekrm - Postojnska jama 89:81 (20:14,42:39, 60:59); Kune 31. Ručigaj 17, Nedeljkovič, Cmer 9, Jeršin, Vidovič, Mihalič 7. Goršek 2; Petrovič 22, Dragšič 16, Kmš-kizidar-Zlatomg74-M (26:21, 36:40, 55:64); Lazarevski 18, Močnik 14; Stojakovič 22, Ingram 20, Nuhanovič 13, Maček, Vrečko 6, Williams 5, Smajlo\nč, Alispahič, Mali 4. Vrstni red: Helios 37, Zlato-rog 35, Slovan 34, Krka, Loka kava 30, Eiektra 29, Alpos Šentjur 28, Zagorje 27, Koper 26, Kraški zidar 24, Triglav, Postojnska jama 21. 1.B5L 19. krog: Nom Gorica-Celjski KK 95:61 (16:19, 48:32, 71:42); Ivanovlč 23, Močnik 21; Ambrož 22, Grilanc 13, Petrovič 8, Senica, Temnü; 4, Pe-rak, Arafič 3, Zdovc, Cocej 2, Hopsi Polzela - Radenska 101:61 (25:21, 55:34, 77:49); Godler 17, Vujasinovič 16, Pun-gannik 14, Podvršnik 12, Jo-vanovič 10, Čatovič 9, Rizman, Kofaale 8, Tajnik 7; Novak II, Šuran, Maje, Pok 10, RoglaZre-če - Litija 84:71 (24:24, 44:31, 61:46); Covič 19, Sivka 16, P Brolih, J. BroUh 12, Horvat 9, Remus 8, Petrovič 5, Tilinger 3;0breza 16,Trifunovič 15,Ru-dar Tiioulje - Konjice 82:74 (11:12, 40:36, 61:53); Adamovič 26, Čop 15; T. Keb-lič, Ravnihar 15, Gačnik, Novak 14, Ribič 13, M. Keblič 2, Lušenc 1. Vrstni red: Hopsi, Nova Gorica 37, Rogla 33, Litija 32, Bežigrad 29, Konjice, Radenska, Hrastnik 28, Rudar 27, Janče, Celjski KK 26, Cerknica 25, Grosuplje 24, Kolpa 19. 2. SL - vzhod Play-off, 1. krog: Medvode - Rogaška 92:82. 3. SL - center 18. krog: Pakman Celje -Krvavec 81:72. Vrstni red: Krka, Pakman 33, Bistrica 31, Stražišče 30, Trzin 29, Gorenja vas 26, Krvavec 24, Pod-bočje 23, Kranjska Gora 21, Loka kava 20. ROKOMET 1. SL (m) 17. krog: Slovan - Celje Pivovarna Laško 28:42 (13:21); Zvižej 7, Čemas 6; GajiČ, Kok-šarov 9, Harbok 5, Natek 4, Spüer, Stojanovič 3, Brumen, Ošlak, Gorenšek 2, Lesjak, Špoljarič, Kozlina 1, Rudar -Gorenje 30:30 (17:17); Klepej 7, Čančar, Repar, Šmejc 5; L. Dobelšek, Rezniček 5, J. Do-belšek, Vukovič 4, Sovič 3, Be-dekovič. Blaževič, Baškin 2, Oštir, Sirk, Mlakar L Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 30, Koper 29, Gold club 27, Gorenje 26, Prevent 18, Trimo 16, SVIŠ, Slovan 13, Ormož II, Rudar 10, Ribnica 7. KEGLJANJE 1.ASL 15. krog; Mirotefa - Slovenj Gradec 8:0; Fidel 604, Kardinar 603, R. Savle 595, Petak 582, Strelec 541, Gro-belnik 540. Vrstni red; Ml-roteks 30, Brest, Eta 22... NA KRATKO Enajst medalj za celjske karateiste Ruše: Na 30. mednarodnem turnirju v počastitev 64. obletnice spomina na padli Pohorski bataljon so nastopili člani Društva za karate Celje. Rok Ojsteršek, Denis in Alen Julardžija, Nejc Knez, Andraž Černej, Mario Štum-berger, Sebastian Kantužer in Davorin Kračim so skupaj osvojili tri prva, tri druga, tri tretja in dve četrti mesti. Rekordna razlika Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 15. kro- gu 1. A slovenske lige z 8:0 premagale ekipo Slovenj Gradca z rekordno razliko v kegljih, saj so jih podrie 363 več od gostij ob setih 20:4. Odlična igra varovank Lada Gobca je dober obet pred sobotnim povratnim obračunom četrtfinala evropske lige prvakinj s hrvaško Podravko v gosteh. (JŽ) Zorkova na SP Murska Sobota: Državna prvakinja v šahu je postala Zoja Zorko. Osemletna Ce-Ijanka je med 20 udeleženkami v kategoriji deklic do 10 let osvojila 7,5 točke v devetih partijah. V avgustu se bo udeležila SP na Hrvaškem. (DŠ) ŠPORTNI ROLEDAR TOREK, 6. 3. ROKOMET Pokal Slovenije, četrtfina-le; Krško - Gorenje (19). SREDA. 7. 3. ROKOMET Pokal Slovenije, Cetrtfina. le; Koper . Celje Pivovarna Laško (191. bada morale potniditi. da Ijrez nje oluemjo naslov dnevnih prvekinj. Brez Erkičeve ne gre tretjič v šestih Košarkarice celjskega Merkurja s letih osvojile peto mesto v mednarodni regionalni ligi. Skoraj Duzomo je bilo pričakovati, da si bodo vstopnico za zaključni turnir četverice priigrale proti Zeljezničarju v Sarajevu, še posebej brez Maje Erkič, najboljše igralke, ki je med sezono zapustila celjski klub (za visoko odškodnino). Polfinalna para v Sofiji bosta CSKA - Gospič in Šibe-nik - Željezničar. Trenerju Dragomirju Bukviču ostane razmišljanje, kaj bi lahko storil s pomočjo Erkičeve, in boj za naslov slovenskega prvaka. DŠ, foto: GREGOR KATIČ Cepljenje priporočajo vsem, ki se veliko gibljejo v naravi. Ne čakaj pomladi Zdaj je pravi čas za cepljenje proti klopnemu meningitisu Zima je najprimernejši čas za cepljenje proti klopnemu meningitisu. Kot opozarjajo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, lahko letos zaradi mile zime pričakujemo veliko več klopov kot sicer. Ogrožati nas začnejo spomladi, ko se temperatura naravnega bivalnega okolja dvigne, prav zato je pravi čas za začetek cepljenja pozimi. Za učinkovito cepljenje proti klopnemu meningitisu so potrebni trije odmerki ce-pivavobdobjuene^leta. Prva dva odmerka naj bi dobili pozimi, tretjega čez 9 do 12 mesecev. Nato so potrebni poživitveni odmerki čez tri leta oziroma vsakih pet let z enim odmerkom. Cepivo je po oceni strokovnjakov varno. Kot pri drugih cepljenjih se lahko tudi po tem cepljenju pojavijo prehodne lokalne in splošne reakcije, najbolj pogosto rdečina in oteklina na mestu vboda. Cepi- jo se lahko tudi otroci, starejši od enega leta. Zdravniki svetujejo cepljenje proti klopnemu meningitisu zlasti tistim, ki se veliko rekreirajo in zadržujejo v naravi ah bivajo na izpostavljenih območjih. Prori klopnemu meningitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine. Zaradi klopnega meningitisa zboli v celjski regiji vsako leto približno 34 ljudi. Glede na to sodi območje med bolj ogrožena v Sloveniji. Obolevajo ljudje vseh starosti, najbolj ogroženi so otroci in odraščajoči ter ljudje v srednjih letih. V obdobju od leta 2001 do 2005 je zaradi klopnega meningitisa v Sloveniji na leto zbolelo od 204 do 297 ljudi, v povprečju 261. V celjski regiji je v primerjalnem obdobju na le- to zbolelo od 24 do 39 ljudi, torej v povprečju 34 na leto. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se je mogoče cepiti vsak dan od 8. do 12. ure, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Cena za odmerek cepiva bo do konca marca 17,30 evra. Cepite se lahko tudi pri izbranem zdravniku. Klopni meningitis je virusna bolezen možganskih ovojnic in osrednjega živčevja; pusti lahko trajne posledice, kot so zmanjšana delovna sposobnost, glavobol, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareza in tudi ohromelost. Bolezen prenašajo okuženi klopi, ki so predvsem v gozdni podrasti, grmovju, travi ali na vrtovih. Druga resna bolezen, katere povzročitelja prenašajo klopi, je borelioza. Cepiva proti njej ni. MILENA B. POKUČ Boj proti raku na spletu Društvo za boj proti raku Velenje, ki deluje od leta 1990, želi razbijaü tabuje o raku, vzpodbujati ljudi k zdravemu načinu življenja in opozarjati na pomen zgodnjega odkrivanja ra](a. Dosedanje izkušnje so dobre. Samo lani so pripravili preko 30 učnih delavnic samopre-gledovanja dojk za zgodnje odkrivanje raka na dojki v vseh treh občii lah Šaleške doline. Z delavnicami bodo nadaljevali tudi letos. Poleg žensk žeiijo letos nagovoriti tudi moške in preventivno delovati med mladimi. Pripravili so tudi nekaj dobrih strokovnih predavanj o raku na modih in na koži. V sodelovanju s Knjižnico Velenje enkrat mesečno organizirajo Klepete s strokovnjaki, ki potekajo v sproščenem vzdušju. Na spletni strani wrww.velenje.com imajo rubriko Strokovnjak odgovarja, ki je na voljo za vprašanja obiskovalcev, z letošnjim letom pa je že zaživela lastna spletna stran, www.bojprotiraku.si. MBP www.novitecliiik.com NOVI IDNIX Ü^^Wmlo-otroški časopis 15 Hmml? Imam občutek, da imajo vlaki tu hude zamude... Lebdeči vlak 2. DEL V1. delu članka smo zvedeli, da bodo po vsej verjetnosti v prihodnosti do razdalj nekaj 1.000 km kraljevali hitri vlaki, bi bodo s hitrostjo okoli 500 km/h drseli na L i. magnetni blazini. Potovali bodo po delno evakuiranih tunelih, kar bo drastično zmanjšalo energijske izgube zaradi zračnega upora. Ti vlaki bodo navzven skoraj neslišni, ker zvok potrebuje za širjenje zrak. Prav tako ne bo nevarnosti, da bi v tunelu vlak ü-fil v kakšno kravo ali medveda, ki bi prečkal »tire«. Prototipi teh vlakov, ki jih testirajo v Evropi, trenutno stanejo okoli 4 milijone Fizikalni «zroid lebdenja Da bi lebdeli, moramo pre-ma^ti silo teže, imenovano tudi gravitacijsko silo, glavno sovražnico marsikatere ženske. Ta sila obstaja med vsemi telesi z maso. Tako nas privlači z gravitacijsko silo tudi npr. vrček laškega piva (mene privlači že brez masej. Bolj kot je masivno telo, z večjo silo privlači okoliške objekte in gravitacijska sila hitro pojema z razdaljo od izvora. Zaradi slednjih razlogov je' seveda glavni izvor gravitacijske sile na Zemlji sama gospa Zemlja, ker nam je najbližji zelo masiven objekt. Eden izmed načinov, da se bi odlepili od nje je, da uporabimo kakšno konkurenčno silo in da ta vleče v nasprotno smer. V ta namen za ogrevanje naštejmo najprej t. i. osnovne sile narave. Poleg gravitacijske obstajajo še jedrska, šibka in elektromagnetna sila. Na Zemlji igra jedrska sila pomembno vlogo samo v jedru atomov, zunaj njih pa ima pomen 13. prasca. TUdi s šibko silo si ne moremo kaj pomagati, na kar sklepamo že po njenem imenu. Narava jo uporablja le kot izvajalca neka- terih »kameleonskih« spremembe, npr. za pretvorbo protona v nevtron in obratno (nevtron in proton sta sestavna elementa jeder atomov]. V naš namen je torej uporabna samo družina elektromagnetnih sil. Maglev v naravi so objekti običajno električno nevtralni. Razlog za to je varčevalno obnašanje narave. Ločevanje pozitivnih in n^tivnih električnih nabojev namreč stane energije in ta ni poceni (poglejte račun 2& elektriko). Zato nam preostanejo le še magnetne sile, ki lahko delujejo tudi med električno nevtralnimi objekti. Slednji se odzivajo na m^etno polje na različne načine. Če npr. magnet približamo feromagnetni snovi (npr. železu), se ta »naleze« magnetnih lastnosti in med feromagnetom in magnetom se pojavi privlačna sila (tako se magnetek »prilepi« na hladilnik). Če imamo mehko feromagnetno snov, le ta iz^bi magnetne lastnosti, če izvor magnetnega polja odstranimo (podobno kot pravi vojaški izrek; »Daleč od oči, daleč od srca...«). Torej mehki feromagneti imajo zelo, zelo slab »spomin« in se odzivajo na trenumo magnetno stanje v neposredni okolici. Posebno uporabni so elek-tromagneti, pri katerih mehko feromagnetoo snov namag-netimo z vklopom električnega toka. Slednjo lastnost uporabljajo v t. i. lebdečih vlakih Maglev. Grob princip magnetnega dviga takšnega vlaka je enostaven. Vlaki vsebujejo elektroma^ete, ki s spodnje strani objemajo tirnico, ki je iz mehke feromag-netne snovi. Ko vključimo električni tok, elektromagneti postanejo magnetni. Slednji nato prenesejo magnetne lastnosti na tirnico, ki poteka nad njim. Vzpostavi se privlak, ki je dovolj velik, da dvigne vlak. Tipična razdalja med elektro- BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE f^OTROSKI ČA50PI5^ Umor, skleda, žlica in čavknjena čarovnica m^netom in tirnico med potovanjem je približno 1 cm. V takšnih vlakih predstavljajo precejšni strošek toplotne izgube v električnih vodnikih elektromagnetov. Na Japonskem se skušajo teh izgub izogniti z uporabo superprevod-nih elektromagnetov, po katerih teče tok brez električnega upora. Kaže, da delajo račun brez krčmarja, saj ti su-perprevodni magneti delujejo le pri izredno nizkih temperaturah, pri približno -270 stopinj Celzija, kar je nepredstavljivo mrzlo celo za Sibirijo. Hlajenje vteh vlakih predstavlja izredno visok strošek, zato takšna verzija vlakov nima svetle prihodnosti. Inductrack V komercialne namene so perspektivnejši vlaki, imenovani Inductrack, ki bodo za lebdenje uporabili t. i. magnetno indukcijo. Pri tem pojavu izkoriščajo prevladujoč »James Deanov« uporniški značaj nekaterih prevodnikov, ki se upirajo kakršnikoli časovni spremembi magnetnega polja. Torej, če nad takšno prevodno tirnico potuje vlak, ki vsebuje magnet, se bo med tirnico in vlakom pojavna oa-bojna sila. Njeno navpično komponento lahko uporabimo za dvig vlaka, za kar mora vlak potovati vsaj s hitrostjo 5 km/h, kar pa zmore že kolesar. kralj Samo Tbkrat vara znova predstavljamo knj^e, ki se jih splača prdn-ati. Knjigebo predstavila Ida Kreča izKnjižnice pri Miš-ku Knjižku, objavljamo pa še en prispevek o mladih planincih. Kot vsak mesec smo tudi tokrat izžrebali pet srečnežev, ki bodo po novem lahko pili čaj iz popohioma novih skodelic z Miškom Knjiž-kom, zraven pa brali knjige, ki jih podarja Knjižnica pri Mišku Knjižku. Ida Kreča je tokrat pripravila kar tri knjige, ki se jih splača prebrati. Kot vedno, vam najprej predstavljamo knjižno novost. To je kriminalka za otroke, spisana v stilu Agathe Christie, z naslovom Umor v hotelu Majestic, pisateljice Marie Bertherat. »Knjiga govori o nadutem arheologu, ki je pred kratidm prišel v Os-trižji pristan na predavanje, najdejo pa ga mrtvega v kavarni hotela Majestic. Je umrl naravne ali nasilne smrti, ali je bil mogoče trn v peti eni od sedmih oseb, ki so bile v času umora v kavami, na vsa ta vprašanja boste našli odgovor v knjigi, če jo boste prebrali,« pravi Ida Kreča in dodaja, daje knjiga primerna za otroke, stare od devet do 12 let. Čarovnica in jo po knjigi Momo, Neskončna zgodba in še bi lahko naštevali Knjiga O začarani skledi in žlid pa je namenjena nekoliko mlajem bralcem, starim približno osem, devet let, Knjiga govori o začarani skledi in žlid, ki se po naključju znajdeta na dveh različnih gradovih, imenitno pa delujeta, če sta skupaj. Gre za različico moderne Trnuljčice, priporočam pa jo tako otrokom kot tudi staršem,« opisuje Ida Kreča, Druga, prezrta, knjiga je primerna za otroke vseh starosti, Ida Kreča pa jo priporoča tudi starejšim: »Knji^ nosi naslov Zgodbe o čavknjeni čarovnid pisatdjice Hanne Kraan. Govori o naših medosebnih odnosih, dogaja se v gozdu, med živalmi in čarovnico, ki se imenuje čavknjena čarovnica. Ta živalim neprestano nagaja. Pa vendar, ko nekoč čarovnica odide praznovat božič ksvo- ji sestri, živali ugotovijo, da to ni več tisti gozd, kot je bil. Gozd je drugačen, ko čavknje-ne čarovnice ni. Živali ugotovijo, da je čarovnica imenitno dopolnilo njihovemu vsakdanjemu življenju v gozdu.« Upamo, da smo vam pomagali pri izbiri vaše naslednje knjige v knjižnici. Tisti, ki bodo zagotovo lahko brali povsem nove knjige in srebali toplo pijačo iz nove skodelice, pa so; Anja Štante in Katarina Vm-ter iz Vojnika, Luka Ožek in Lucija Hrastnik iz Štor ter Marjetka Ulaga iz Planine pri Sevnici, Čestitamo! Napade vas čakajo v Knjižnici pri Miš-ku Knjižku. Še vedno pa vas vabimo, da ^ujete za svojo najljubšo knjigo. Ob tem povejmo. da sta bili naj knjigi meseca februarja Prividi sreče Jane Frey ter zbirki Kurja polt in Soba nočne more pisatelja R. L. Stinea. ŠPELA OSET Tokrat je Ida Kreča pripravila ne eno, ampak dve knjigi, ki sta vse prevečkrat prezrti in ostajata na knjižnih policah. To pa pomeni, da sta odlični in naravnost fantastično branje. Prva knjiga je zgodba O začarani skledi in žMd Michaela Endeja. »Starejši otroci tega pisatelja verjemo pozna- MOiA NAJUUBŠA KNJIGA je; Ime in priimek: Naslov: Palzelski planinski podmladek z vodniki in mentoricami, ki so zimovali na Gori Oljki. Planinski podmiadelc na zimovanju Planinsko društvo in Osnovna šola Polzela sta za najmlajše člane društva pripravila dvodnevno zimovanje na Gori Oljki. Pod vodstvom vodnikov Benija PaÜija, Milana Jegrišnika, Zorana Stoka in mentoric Mije Basti, Irene Ramšak in Tanje Sadnik je 25 najmlajših krenilo peš na Goro Oijko, kjer jih je čakal topel napitek in večerja, potem pa so si ogledali nočno nebo. Drugi dan so se v planinski šoli seznanili o prehrani o gorah, prvi pomoči, orientaciji in uporabi zemljevidov, planinskih vozlih in zavarovanih rastlinah v gorah. Popoldne so imeli družabno srečanje, proti večeru pa so se peš vrnili v dolini. Po besedah predsednika PD Polzela Zorana Stoka je zimovanje minilo v dobrem razpoloženju, otroci so z zanimanjem prisluhnili in z veseljem sodelovali. Želijo pa si, da bi seme ljubezni do planinarjenja vzklilo in da bi iz tega podmladka zraslo čimveč pravih planincev TT 16 IMTEDIIK Deset let tavanja v krvavi temi Telcačevega Šte£an, Frančilka, Helena in Viktorja, kdo vas je umoril? - Zakaj se zgodba enega najboj okrutnih umorov nikoli ne konča? 5. marec 1997. Tfekačevo pri Rogaški Slatini. V hiši s številko 9 pri vhodnih vratih v mlaki k^ leži mrtva 73-letna Frj^äMa ffeharc, nedaleč od nje še truplo komaj 17-letne Viktorje Kniš-lin. V gospodarske^,poslopju v neposredW^Ünt sta še trupli 75-letnega Štefana Poharca in 36-ietne Helene Krušlin. Slednja je bila s svojo hčerko pri Po-harčevih podn^eiBn}ca. Nekdo jih j e dan pr^ poten-čal s streli, pred tem naj W jih tudi trpinčiU. Deset let kasneje. Po vseh sodnih procesih, po vseh teh mučnih letih preiskava še vedno ni končana in morilec oziroma morilci so še vedno na prostosti. 5. marca, dan f» ui^Wi^ kß so odkrili trupla, so fe-minalistični preiskovalci začeli svoje delo, pri čemer ima preiskava še d^es oznako prednosawaalogesiovenske policije. Na [Miinwu je (lc'l.v lo41 polidsun i;i k::ini.".ali-stov, samo v enem mesecu pa umoru so opravili več kot 13 tfeoč delovnih ur, 5 tisoč nadur, prevozili več kot (A tisoč kilometrov, izprašali več kot 2 tisoč ljudi in obdelali več kot 20 tisoč podatkov. Toda draet let po knravem in brutalnem umom oprijemljivih podatkov ni in ni. Naj spomnimo. Ze v prvih dneh preiskave je bilo kristalno jasno, da je bil motiv za umore koristoljubje. 75-let-nl Poharc je bil svoje čase zaposlen v kmetijski zadrugi, kasneje je delal kot zastopnik v Zavarovalnici Triglav. me^Kl^ ves čas trdil, da s končnooproščen,njegovihso-berwÄimnima nič, medtem „Jenj v Celju še zdaleč ne bo ko jfeZemunovič vse prizq^l konec. Pa ne le zaradi Teka-Kot je pri Kamenikovitt f^Sfevega. Kamenika namreč ča-jenjih očitna praksa, se je ti^^te^soj^je zaradi kaznivega ^tuiataknilo. Avgusta žOOSfi"." l^žnja{^;^ečitve uradnega «ftsko vrhavnctsodišče sod- dejanja. Leta 1997, tik po tra-'tiorazveljaviIoinšei8lega:le^ gediji v Tekačevem, namreč dodati, da je treba denar hraniti doma, saj ni zaupal bankam. Izjave so ^ stale življenje, saj je bila javna skriv-tW8t„ da ima vse svoje pre-itioženje doma v šefu! Me-; rilci naj bi tako iz njegovega doma odnesli za müijon takratnih mark deviz in ve^ kilogramov zlata! Nekaj dni po imioru so pridržali dve osebi, vendar so ju po 48 urah izpustili, ker so ovi^i sum, da sta bili z umorom povezani. Nekaj oseb so preizkusili tudi s po-ligrafom. Zadeve so se poleg kriminalistov lotili tudi izvedenci z inštituta za sodno medicino, ki so skupaj celoten potek zločina tudi rekonstruirali. Izjava, ki je padla takrat v javnost, je bila tudi. v devizah in zlatu vredno štirih žiidjenj. Foto: SHERPA upirale? So morebiti koga d epskih zaporih, nato tudi ^ prepoznale? Jih je ubil eden ali sta morilca bOa-dva? ,17. aprila na bencinski črpalki v Slovenskih Konjicah spedalci primejo Kristijana Kameiika iz Slovenskih Konjic. takrat starega 25 let, prei-skovahii sodnik po zaslišanju zanj odredi pripor. »Njegova vloga pri umoru je potrjena z materialnimi dokazi,« so takrat razlagali na slovenski po-Eciji. Kamenika naj bi pred aprilom 1997 policisti obravnavali že petnajstkrat zaradi premoženjskih deliktov, povezanih z nasiljem. Njegovi sosedje in znanci v to, da naj bi bil Kamenik vpleten v srhljiv umor, skorajda niso verjeli. Opisovali so ga kot mirnega, prijaznega fanta, ki po- Rad je zahajal med ljudi in da prvoten cilj ni bil umoc ,, gl^ na kri ni prenesel. In rav-se pohvalil, daimaveliWg^ ampak rop. In zakaj so nfti^ no te. miren in prijazen fant, n^ženje. Ob tem ni polabil rale umreti štiri osebe? So se ie kar nekaj časa preživel v V poick iiki")!i [ip: d^v«".!? u iz I.iulj)i.iiiC'. V'n7ni:-o osebnega vo/.i'.i V\V polo je lui niokiem "" •........................ •." . . • I nosprmni vozni p.i8. po ."•. trmiitku pripdj.il K) liMii; voznik In-ziiriK-go vozlki i/ Uiseflcc vv.si, pioprsiiti. Hfrškoiibe vyzrMf.o sii l.iki; hudf. (i.i;(; nj kioju üesix-t /e lictij .«Kutna i>rte;v inoiiielnih nrsn-c: na Celjskon:. ■ • • , beograjskih. Tour de sodišče Kristjana Kamenika so dve leti in pol po tragediji v Tekačevem obsodili na dvajset let zapora zaradi Štirikratnega umora. S tem pa se je agonija na sodišču glede omenjenega primera šele začela. Le dve leti kasneje je namreč vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in sojenje se je začelo znova. Ko so Kameniku sodili drugič, se je ustavilo že na samem začetku, leta 2003. Okrožno sodišče je namreč Kamenika oprostilo vseh obtožb, saj naj ne bi bilo dovolj obremenilnih dokazov. Tožilstvo se je seveda pritožilo in leto kasneje je višje sodišče razveljavilo tudi oprostilno sodbo. Kamenika čaka torej še tretje sojer^e za primer TekačeTO. Za tretje sojenje je sodišče že dobilo navodila. Končno mora ugotoviti. kdo od izvedencev ima prav glede nesrečnih športnih copat. Medlem ko sloven-ski izvedenci trdijo, da sto-pinieustrezajoKamenikovim c^tom. švicarski in nemški izvedenec v to ne verjame-ta. To naj bi razjasnili na tretjem sojenju. In v tretje gre rado, pravijo. Vendar bo na to sojenje še treba počakati. Kamenik namreč še vedno čaka na sojenje v Beogradu. IÖ) je Kristijan Kamenik čakal na tretje sojenje v prime-ruTekačevo, so ga aprila 2004 prijeli zaradi suma preprodaje mamil. V zračnem filtru avtomobila so namreč MŠli dobrega pol kilo^^a heroina. Pol^ Kamenika so obtožili tudi njegove^ someščana Saša Stankovida in tri njune domnevne srbske pajdaše. Enega od njitigi^-ri]^ Zemimovi«^; ft löi-stijartS'^^'Hifea je srbsko sodišče še istega leta obsodi-r te na sedem let zapora. Ka- ta je bil Kamenik poiTOVho obsojen. Takrat so mu prisodili le dve leti in pol zapora. Nekateri so prepričani, da je k aižji obsodbi pripomogla tudi olajševalna okoliščina, da je Kamenik tistega leta stopil v zakonski stan z Mašo Medik, pevko skupine Turbo Angels. Mimog^ de, z Mašo sta se lani januarja že ločila. Če se je njegov zakon tako hitro končal, tega ne moremo trditi za sodni postopek v Beogradu. Fe-b^^a letos so namreč tudi d^o sodbo razveljavili. Kamenik zdaj čaka na ponovno sojenje vBeogradu. Po nekaterih podatkih naj bi se nekaj časa mirno: Kamenik ni ustavil avtomobila, čeprav so policisti to zahtevali. Kamenik naj bi namesto, da bi vozilo ustavil, avtomobil usmeril prav v policista. Letos bo zadeva zastarala. Sic®' t^ Kamenika čaka v Celju tudi sojenje zaradi tr^ ^vine z mamili. Dvema njegovima domnevnima sodelavcema, Sašu Fijavžu in Danijelu Hrovatu, že sodijo. Oba naj bi bila v hraoinski navezi, W so p odkrili v Beogradu in zaradi katere Kamenik čaka na sojenje v Beogradu. Veo^^feo, kot kaže, moral iročakari tudi ta postopek. Srbske ugotovitve so namreč ključne tudi za sojenje v Celju, zato sodišče nanje še ved- SIMONA ŠOLINIČ, št. 19 - 6. marec 2007 KULTURA 17 Milčinsksga ulica ja v srediičii rrljikc Hudinja. Od Milčinskega do Čopa se imEnujG ... Pred tednom dni smo vas v tej rabriki vprašali, po kom se imenuje Milčinskega ulica, ki je na celjski Hudinji. Poimenovali so jo po pravniku in humoristu Franu Milčinskem. Fran Milčinski je bil rojen 3.12.1867 v Ložu na Notranjskem, kjer je njegov oče, po rodu Čeh, opravljal delo dav-karja, mati je bila po rodu iz Lukovice. Družina se je kmalu preselila v Ljubljano, kjer je Fran obiskoval osnovno šolo in gimnazijo- Po uspešno opravljenem zrelostnem izpl-m, leta 1885, se je vpisal na šmdlj prava na dunajsko univerzo. Po končanem študiju je marca 1890 nastopil prakso pri deželnem sodišču v Ljubljani. Po petih letih pripravništva se je njegova sodniška kariera hitro vzpenjala. Leta 1895 je bil imenovan za sodniškega pristava v Idriji, kjer je ostal dve leti, nato se je vrnil v Ljubljano. Leta 1902 je bil imenovan za sodnega tajnika, leta 1907 za deželnega sodnega svetnika in leta 1918 za višjega deželnega sodnega svetnika. Leta 1920 je bil imenovan za svetnika »stola sedmerice« v Za^ebu. V hrvaški prestolnici je ostal do leta 1925, ko je zaprosil za upokojitev. Nato je do smrti opravljal lastno odvetniško prakso. Kot pravnik se je odlikoval s proučevanjem mladih deük-ventov. Nekaj časa je vodil celo oddelek za mladinsko skrbstvo, ki je bil prvi te vrste v takratni monarhiji. A žal oddelek ni obstajal dolgo, saj so ga med prvo svetovno vojno izpustil Zani inje otroškovarstvoje skušal vzbuditi in poglobiti tudi s sodelovanjem v raznih društvih, s predavanji in posredovanjem pri raznih takratnih zastops- Milčinski je bil aktiven tudi v društvu slovenskih pravnikov, kjer je vrsto let vodil društveno knjižnico, pri čemer je bil tudi član uredništva revije Slovenski pravnik. V Slovenskem pravniku je poleg številnih civilno pravnih odločb objavljal tudi svoje prve humoreske. Ob ustanovitvi Narodne vlade leta 1918 je s svojim znanjem in z izkušnjami pomagal oddelku za socialno skrbstvo, leta 1919 pa je bil imenovan za člana »izpraševalne komisije pri pravoslovnih in dr-žavnoslovnih državnih preizkušnjah« in za stalnega člana pri »višji komisiji za agrarne operacije«. Precej blizu mu je bilo tudi gledališče. Dve leti (1899-1900) je bil vodja drame slovenskega deželnega gledališča vLjubljani. leta 1918 pa Član slovenskega gledališkega konzorcija. Slovencem je Fran Milčinski verjetno najbolj znan kot humorist, pisec pravljic in pripovedk. Z leposlovjem se je ukvarjal že v dijaških letih, največ del pa j e napisal v svojih zrelih letih. Snov za humoreske je zaj eraal iz svojega dela na sodišču, družinskega in družabnega življenja, objavljal pa jih je, sprva pod psevdonimoma Jakob Dolinar ali F. M. Žolna, v skoraj vseh takratnih revijah in časnikih. Po letu 1915 je Fran Milčinski urejal humoristični list Fridolin Žolna, ki j e sprva izhajal kot priloga Slovenskega naroda, kasneje v Jutru. V KUPON um 'ötednik # OSREDNJA KNJiZN. -- www.ce.sik.si/domproiekti.litm Ime in priimek............... Naslov . ................ Kraj in poštna številka Ulica/stavba se imenuje po ki je bil Moj predlog............... Odgovore pošljite do ponedeljka, 12. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. njem je z drastično satiro spremljal politične in kulturne dogodke ter družabno življenje svojih sodobnikov. Poleg kratkih sadr je bil Fran Milčinski tudi avtor številnih knjig. Med njimi so prav gotovo najpomembnejše Igračke (1909), Muhobord (1912), Ptički brez gnezda (1917), Drobiž (1921), Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (1923), medtem ko med Slovenci še dandanes najbolj slovi po svojih Butalcih, ki so v knjižni obliki izšli šele po njegovi smrti. Milčinski je bil znan tudi po t.i. narodnem humorju, kjer je uporabljal motive iz ljudske šaljivosti v tipičnih slovenskih pokrajinali, kot npr ribniška Süha roba iz leta 1919. V pripovedništvu je predvsem za vzgojo mladih bralcev vsebini ves čas dajal razumsko vzgojne poduke. Na primer: Pravljice iz leta 1911, Tolovaj Mataj (1917), Zgodbe kraljeviča Marka (1923)... Veliko je pisal tudi za gledališče in skoraj vsa njegova dela so v ljubljanskem narodnem gledališču tudi odigrali (Brat Sokol, Cigani, Kratko-časna igra o prostoru za Prešernov spomenik, Kjer ljubezen, tam Bog...). Fran Milčinski je bil znan tudi kot interpret svojih del. Veliko je nastopal. Posebno pa je Ljubljančanom ostal v spominu po prvih humori-sričnih oddajah na Radiu Ljubljana, ki jih je oblikoval ob koncu dvajsetih let preteklega stoletja. Umri je za posledicami možganske kapi 24. oktobra 1932 v Ljubljani. Danes sprašujemo, po kom se imenuje Čopova ulica, ki teče od Mesmega parka do križišča z Dečkovo v Celju. Za pravilni odgovor o Milčinskega ulici je žreb nagrado - majico NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje - prinesel Goj-ku Kameniku iz Celja. Foto: ALEKS ŠTERN Kratko zgodbo o Franu Milčinskem je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Travestija Prešernovega Krsta Ko se Bogomila poljublja po francosko, Črtomiru pa grozi kariera samostojnega kulturnega delavca Stara modrost pravi, da ni pomembno, koliko knjig izda pesnik ali pisatelj, temveč kakšne izda. Za Celjana Mateja Krajnca lahko brez pretiravanja rečemo, da v slovenskem prostoru prednja-či tako po količini kot kvaliteti izdanih del. Letos sta luč ugledali dve njegovi knjigi, skupaj pa se je doslej v življenju mladega avtorja nabralo lepo število literarnih del (okoU dvajset pesniških zbirk, štirje romani, devet zgoščenk, prevodi ...). Ob slovenskem kulturnem prazniku je Matej Krajnc spet malo počistil stare »zaloge« v svojih predalih ter izdal satiro na Prešernovo pesnitev Krst pri Savici in skoraj istočasno že svoj četrti roman Kajn ak-viziter. Pri založbi Sanje so že nekaj časa razmišljali, da bi spet izdali Krst pri Savici, vendar nekoliko drugače. Hoteli so ga malce bolj približati mla- Matej Krajnc demu bralcu, pripoveduje Matej Krajnc. Ko mu je urednik Rok Zavrianik to omenil, je imel Krajnc že napisano parodijo na Prešernovo epsko pesnitev. Opremil jo je še z zabavnim in poučnim uvodom, v katerem pojasnjuje vlogo Prešerna, njegov čas in samo delo Krst pri Savici, Sledi objava originalne Prešernove pesnitve, na koncu pa še Krajnčeva različica Krsta ozi- roma «travestija v prozi«, v kateri se Bogomila poljublja po francosko, Črtomiru pa grozi kariera samostojnega kulturnega delavca. »S tem delom želimo spet približati Prešerna Slovencem. Prešeren je za nas postal samoumeven, ne kakšna okostenela svetinja, ki ti jo priskutijo že v osnovni šoli, za katerega vemo, da je dober, ker tako vsi trdijo, ker je vsak odklon od te resnice takoj heretičen, tako v očeh literarne vede kot tudi v očeh javnosti. Prešeren je res dober, ampak to morate odkriti sami. Prešeren je zahteven, a hkrati tudi neskončno zabaven, ko se poglobite vanj,« je prepričan Krajnc. Da bi bilo povsem jasno, komu je »priročnik za razdiranje stihov«, tako ga je poimenoval avtor, namenjen, pa je že na platnice knjige nalepil opozorilo, da branja starejšim od 17 let ne priporoča ... BOJANA AVGUŠTINČIČ 18 BRALCI POROČEVALCI lOVITEDIIi Obiskal nas je zanimiv gost Knjiga nas vabi. Izdelajmo svojo knjigo, izdelajmo knjigo našega razreda, tako se je glasil predlog učencev našega razreda. To smo tudi naredili. Vsak učenec je po svojih močeh prispeval neka} strani s poljubnimi prispevki. Bih smo avtorji, ilustratorji, oblikovalci... Knjigo smo zvezah z nitko in iglo ter oblikovah tudi platnice. UCend so bih zadovoljni z Našo prvo knjigo. Dobila je prostor na pohd naše razredne knjižnice. Da bi še bolj doživeto obeleži]! kulturni teden, smo medse povabili pisca knjig, gospoda Artička, ki je otroštvo in mladost preživel prav na Svetem Štefanu. V marsikateri knjigi opisuje kraje in ljudi svoje mladosti. Otroci so z zanimanjem prisluhnili Legendam Žusemske grofije, zgodbam iz Ločnice in s Slivniškega jezera. Najbolj pa so se razveselili Polomljenih pravljic. Za ta obisk nam je gospod Artiček pripovedoval zgodbo o čudnem zakladu pod veE-kim štorom in Čukovi kapeli. Učenci in otroci iz vrtca so mu z zanimanjem prisluhnili. Še dolgo so se pogovarjali o kraju, kjer je bil najden zaklad, kaj bi sami storili, če bi našli zaldad, in da bi bilo dobro ta kraj preiskati. Mogoče se skriva še kakšen zaklad, so menili otroci. Da pa bodo otroci s to zgodbo lažje prepričali starše in še koga, je gospod Artiček vsakemu otroku podaril knjigo Skrivnostna Ločnica. Tako se je v kulturnem tednu na Svetem Štefanu dobro povečalo število knjig. Otroci pa so spoznali, kako je pomembno pisati in brati. Uftteljica MARTA RIHTER, POŠ Sveti Štefan Kulturni praznik na šoli Trje ... V škof ji vasi spet bogat icuiturni večer v Kulturnem domu v Škofji vasi smo v do zadnjega kotička polni dvorani ponovno doživeli bogat kulturni večer, ki so ga poimeno-vah Prešernova Juhja. Avtorica prireditve Vida Bukovac, je v sedmih slikah predstavila PrimiČevo Julijo kot neuslišano Prešernovo Ljubezen. Seveda tudi Julija ni bila ravnodušna do »doh-tarja«. Domači igralci, od kateri je bilo osem mladih, so doživelo prikazali delčke Julijinega in Prešernovega iskanja po uresničitvi velike ljubezni. Žal do tega nikoli ni prišlo, kar so z občutenim petjem ponazorili domači pevci vokalne skupine Prijatelji. Med ostalim so zapeU dve otožni pesmi, ki jih je napisal Prešeren in v njih izrazil vso svojo ljubezen in bolečino. To sta bili pesmi Pod oknom in Strunam. Veseli smo bili, ko je po treh desetletjih režijo ponovno prevzel Vinko Sentočnik, ki je svoje delo opravil več kot odlično, Večer pa so popestrili tudi glasbeni gostje. Poleg so-lopetja smo imeli možnost slišati igranje na inštrumente od klavirja do harfe, citer, violine in flavte. Vse skupaj pa je s svojim bogatim besednim zakladom povezoval Tinček Pečnik. Ob koncu smo bili morda malce otožni zaradi žalostne vsebine tega dogajanja, vendar v srcih zadovoljni, veseli in navdušeni, predvsem zaradi tega, ker smo videh na odru toUko mladih, ki so. kot so povedali ob koncu, pripravljeni nadaljevati s svojun delom v društvu. Dragi kulturniki, hvala za lep večer, radi bomo še prihajah v naš kulturni dom. ... je bil letos v znamenju Povodnega moža, Urške, plesa, pesmi, fig ... Že od začetka februarja je bila na šolskem hodniku na ogled razstava likovnih del, z naslovom »Književne osebe skozi oči učencev«. Razstava je pritegnila veliko pozornost in zanimanje vseh, ki so šolo obiskali, saj so otroci dokazali, da otroška domišljija resnično ne pozna meja. Pripravili so kulturni program, kjer so se otroci predstavili z recitacijami, posebno svečanost pa je dogodku dal sprejem prvošolčkov v Šolsko kulturno dmštvo. OU-od so se posladkali s figami, ki jih je delila vodja šole, tako kot je to počel France Prešeren. Letošnji prodam pa je bil zagotovo nekaj posebnega, saj sta nas obiskala tudi Povodni mož in Urška. Učiteljici Helena Himšek in Nataša Grobelnik sta namreč pripravili dramatizacijo Prešernove balade Povodni mož, vkateri so sodelovali tudi člani šolske folklorne skupine. Z igro smo se predstavili tudi otrokom iz vrtca inzvečerudeležencem planin- skega pohoda. Šola namreč vsako leto pripravi program ob štartu nočnega pohoda na Šent-jungert, ki ga že tradicionalno organizira PD Galicija ob slovenskem kulturnem prazniku, Z nastopom so otroci poželi velik aplavz in veliko čestitk odraslih, z zagotovilom, da smo jih uspeli prepričati, da povodni možje živijo. Zato so naše opozorilo, da naj ob potokih, ^ede na to, da je bila pred njimi še dol^ pot, hodijo previdno, vzeli zelo resno! NATAŠA GROBELNIK Ö- d^ mučMiilcoJ Kst vsato ittD folli letos pripravliamo pTsseneeenia za nUHniee - iiiletDsprviE,oh1tl.marGii, danil aoMliov, Dagnnamo oite.l lipallitfkiiliaii za sinja aiamica ali oika la ga na llopianili pd^tt la S. aiaica v naša aieilnlštva aa aaslev: Hantahit in Uio Celja, Pnienmia 19, 3000 CaIKs piipisaai: za aiamica; za oika. Med iirejetimi dopisaiEami lionio aa »ariiy Celje 8. ma iziralialisraeaiGe In sreCneie. llagiajinDe tgm^iU v Nenm tednbln na qililiil itnnt "^'^^'^IsiooBaBi Moam ŠIVILJSTVO Od icrofov do smuice V času zimskih počitnic je Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice priredilo kar nekaj aktivnosti in delavnic za osnovnošolce. Prvi dan so v Štorkljini hiši pekli krofe, spekli so jih kar sto. Na pustni torek so se udeležili pustovanja na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah. Da bi otroci sprostili odvečno energijo, so se tretji dan počitnic odpravili v športno dvorano (na sliki), kjer so igrali košarko in nogomet. V četrtek so se odpravili na brezplačni izlet na Roglo, kjer so se sankali, smučali, se udeležili pohoda do Peska, izlet pa zaključili z adrenalinsko vožnjo na Zlodejevem, Zadnji dan počitnic so otroci spet preživeli v Štorkljini hiši in se udeležili kreativne delavnice, kjer so izdelovali okvirje za slike. Otroci so med udeleževanjem počitniških dejavnosti, spletali številne prijateljske vezi in kvalitetno preživljali prosti čas. K.UPON ^ZA MflMIÖOl K.UPOH «fz/l OGK.A ; ime in pijimeh mojega očeta iillailoi AB Št. 19 - 6. marec 2007 ? NAfVETI amAVJE - NAŠE BOGASTVO Kako spet dobiti staro zdravilo? Vprašanje pošilja bralec Jože Iz Žalca, ki skrbno prebere vse, kar je napisano v rubriki, in ob tem pravi, da se je iz nasvetov že veliko naučil. Sprašuje pa za svojo staro mamo, ki je srčni bolnik in ima kar nek, zdravil. Sicer je še aktivr in lahko sama skrbi zase. Pred dvema mesecema ji je njen zdravnik ukinil zdravljenje z obliži Nitro dur, češ da jih ne more več predpisati. Namesto njih je dobila kapsule Olicard. Vendar te niso tako dobre. Večkrat ji je slabo in njena bolezen se je poslabšala. Tako smo vsak teden pri zdravniku, ker jo tišči v srcu in boli po rokah. TXidi pritisk ni več v redu, ampak niha. Ko vzame novo kapsulo, se običajno zniža. »Kako lahko spet pridemo do obližev? Ali je lahko slabše stanje bolezni zaradi zdravil?« zaključuje vprašanje. Rše: prim. JANEZ TASiC, dr. med., spec, kardiolog Odgovor: !z pisma je razvidno, da je vaša stara mati srčni bolnik z ishemično boleznijo srca, a tudi bolnik s povišanim krvnim tlakom, srčnim popuščanjem in da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo po zamenjavi zdravila. Kot ste že napisali, uživa tudi druga zdravila, a med zdravila, ki jih običajno predpisujemo kroničnim bolnikom zaradi slabe prekrvitve srca spada tudi nitroglicerin (ukinjen ji je trinitrat in uveden mononitrat). Nitroglicerin je staro zdravilo in je tudi zdravilo, ki je prvo sinte-tizirano kot sintetično zdravilo. Zdravilo se je in se še uporablja predvsem za prekinjanje nenadnih napadov bolečine v prsih, a tudi za kronično profilakso. Vendar sam nitroglicerin ni uspešen za dolgotrajno profilakso, saj je presnova hitra. Leta 1946 sintetizirajo na Švedskem dolgo delujoči isosorbid dinitrat (ISDN). Pozneje se odkrijejo še nove oblike dolgo delujočih biokemičnih izpeljank iz NG, tako se danes uporabljajo derivati kot so ISDN, ISTN in 1S-5-MN. Nitrati zmanjšujejo porabo kisika z zmanjševanjem polnjenja in zmanjšano obremenitvijo srca, izboljšajo pa tudi oskrbo s kisikom, saj direkt- Bolnlk, ki ima po zamenjavi zdravila težave, pred tem pa je dnigo zdravilo prenašal in mu je olajšalo težave, ima vso pravico, da zahteva nazaj staro, kije bilo učinkovito. no preprečujejo ali sproščajo koronami spazem. Maksimalni efekt doseže v cca 20 minutah. NTG dilatira zoženo področje tudi pri hudo stenotič-nih žilah (85% zožitev) za 40%. Istočasno pa NG zaradi svojega učinka na obremenitev srca zmanjša potrebo po kisiku še za 20%. Izboljša se regionalna prekrvitev, a prav tako kolateralni pretoki. Nitroglicerin se aplicira ob napadu pod jezik, efekt je takojšen a kratkotrajen- Dolgotrajno sproščanje pa omogoča tako transdermalna kot mdi peroralna aplikacija zdravila. Takšni obliki omogočata zdravljenje kronične stabilne oblike AP, srčnega popuščanja - Pri peroralni aplikaciji zapažamo pogosto ^avobo-le, omotico, padec krvnega tlaka, naval krvi v glavo s šumenjem, pogosto pa imajo bolniki težave z želodcem, saj so to zdravila, ki dodatno obremenjujejo bolnika, ki je že tako odvisen od jemanja več zdravil. Raziskava, ki jo je pred mesecem predstavil kolega iz Ljubljane v našem ZD, je pokazala, da imajo bolniki cca 50% več glavobolov in vrto^vic in slabosti pri jemanju kapsul kot pa pri aplikaciji zdravila v obliki obližev Verjetno zaradi podobnih težav, lahko pa tudi zaradi povečane obremenitve srca, vozite staro mamo vse pogosteje k zdravniku. Danes omogočajo kontrolirano sproščanje zdravila različne oblike zdravil, Potrebno je individualno prüa-gajanje zdravljenja, pogosto je uspešno le preko kože. A-plikacija se vodi kontrolirano, skoraj podobno kot pri vnosuvžilo.Pritej obliki lahko prekinemo težave oz. učinek zdravila hitro, že z odstranitvijo nalepke, kar pri no. Danes s po evropskih smernicah zdravljenja ishemične bolezni enako učinkovita, loči jih le cena in specifične medsebojne razlike. Zavarovalni- ca priporoča zdravnikom uporabo najcenejšega zdravila, kar pa zaradi pogostih stranskih učinkov, komplikacij, odhodovkzdravniku, dodatnih preiskav, hospitaliza-cij in padca kvalitete življenja (ne samo bolnikov, temveč tudi svojcev) ni vedno najcenejše. Pogosto so dolgoročni izračuni dokazali, da je farmakoekonomsko boljše, da uporabimo zdravilo, ki ga bolnik prenaša, da ga ne zamenjujemo, če ni komplikacij. Bolnik, ki ima po zamenjavi zdravila težave, pred tem pa je drugo zdravilo prenašal in mu je olajšalo težave, ima vso pravico, da zahteva nazaj staro, ki je bilo učinkovito, Praviloma začnemo zdravljenje s peroralno terapijo, z najmanjšo možno količino zdravila, ki omogoča efektno zdravljenje in kvalitetno življenje. Kapsule moramo na žalost v cca polovici primerov zamenjati s transdermalnim zdravilom. Problem se je poslabšal tudi zaradi nestabilnosti trga s temi peroralnimi zdravili, saj je bila oskrba slaba. Dogajalo se je, da so bolniki hitro zamenjali tudi po trirazlične mononitrate, ki so bili še različnih kvalitet. Ker so mnoga vprašanja o nitratni terapiji še odprta, zlasti zaradi spoznanj o pomenu dolgotrajnega zdravljenja, tolerance in vloge prostih radikalov, se ob tem pogosto razmišlja (L. Ignaro] o kombinaciji nitratov s specifičnimi antioksidanti, ki zagotavlja- tabilei uči- Moj zdravnik Vivina akcija Moj zdravnik se letos nadaljuje. Pri njej že vrsto let sodeluje tudi Novi tednik, saj imajo tako tudi bralci in s tem zdravniki z naše^ območja možnost, da se uvrstijo na lestvico najbolj cenjenih. Glasove za'najbolj cenjeno družinsko zdravnico/zdravnika, ginekologinjo/ginekologa in pediatrinjo/pediatra zbiramo od začetka januarja do 16. marca 2007. Pošiljate jih lahko na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi, ki boste glasovali, bo uredništvo Vive izžrebalo lepe napade. Tedensko bo nekdo od bralcev prejel polletno naročnino na revijo Viva, na koncu akcije pa bodo med glasovalce izžrebali naslednje nagrade: 3-krat Power juicer express, 20-krat mini kopalni set (kopalni plašč + brisača -(- copati) ter 70 drugih privlačnih nagrad. Tedenska nagrajenka je Elica Cirkulan, Bovše 13 d, Vojni' .....polletno naročnino na revijo Viva. KUPON Mtedniki ■ioginekctoairlo 1)0 pediatrtnjo ali IN ČAJČKI Ginseng za živijenjsico moč Ženšen oz. ginseng [Panax ginseng) poznamo tudi po imenu »korenina življenja«. Krepi namreč psihofizično moč, povečuje vitalnost, oživlja spolno slo, varuje telo pred infekcijami, lahko pa celo podaljša življenje ... Je ena najbolj uporabljenih azij skih zdravilnih rastlin v zahodnem svetu. Stari Kitajci so ga že pred tisočletji uporabljali kot sredstvo za oživljanje, za zdravljenje »starostne bolezni«, kot so rekli upadanju spolne moči, za splošno kre-pitevtelesa, proti bruhanju, žalosti ... Za zdravstvene namene so uporabljali korenino gin-senga, ki po obliki spominja na Človeško telo. To pove že sama kitajska beseda ginseng - »človeška korenina«. Prvi del latinskega imena panax pa pomeni nekaj takega kot pana-ceja, torej rastlina, ki zdravi vse bolezni, lahko bi rekli tudi koren lečen. Da je korenina zdravilna, mora biti stara vsaj šest let. Steblo, listi, cvetovi in jagode nimajo zdravilnih moči. Magični kitajski koren je dandanes mogoče uživati v obliki rastlinskega preparata. Suhi izvleček korenine ginsenga je na voljo v tabletah, kapsulah in prahu, pogosto pa ga dodajajo tudi vitaminskim in mineralnim proizvodom, energetskim napitkom, čajem, sokovom. Končno poglejmo tegobe, ki jih zdravi ta vsemogočna kitajska korenina, katere odlike je znanstveno potrdila tudi zahodna medicina. Ginseng pomaga telesu, da se lažje prilagodi na zunanje in notranje dejavnike, ki sprožijo stres, denimo na temperaturne spremembe, pomanjkanje kisika, telesne in duševne obremenitve, hrup ... Izboljša presnovo in prenos kisika v tkiva ter tako pripomore k večji psihični zmogljivosti za premagovanje stresa, poveča sposobnost možganov, koncentracije, izboljšuje spomin in spo- Piše: PAVLA KLINER sobnost učenja, poveča pa tudi telesno vzdržljivost in življenjsko moč. Uživanje ginsenga izboljša splošno počutje in razpoloženje ter poveča vitalnost in kakovost življenja. Priporoča se izmučenim in ljudem, ki so vedno utrujeni, brezvoljni, brez življenjske sile in energije. Ker velja za sredstvo proti staranju, naj po njem sežejo tudi tisti, ki želijo večno mladost. Znanstvene raziskave pričajo, da ginseng spodbuja tudi vzdržljivost pri fizični aktivnosti, športu in rekreaciji. Kitajsko spoznanje o njegovi afrodizični moči, so potrdile klinične raziskave v ZDA. Vplival naj bi na dvig koncentracije testosterona in spodbujal tvorbo sperme. Pravijo, da deluje podobno kot Viagra - pomaga sprostiti stene žil, kar pripomore, da v penis priteče več krvi. Tbdi ženskam, ki uživajo ta čudežni koren, naj bi se povečala spolna sla. Ginseng pa naj bi tudi izboljševal prebavo in presnovo, zniževal nivo koncentracije holesterola v krvi in zviševal prenizek krvni tlak. Je odlično krepčilo, poživilo in sredstvo zoper potrtost in glavobol. Spodbuja še imunski sistem in poveča odpornost telesa proti okužbam. STAJERSKIVAL 20 jMAU OGLASI ^FOBiWACIJE NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Ni naključje, da so ženske v prednosti Poznavalci in veliki ljubitelji psov vedo. da so veliko bolj ljubeče, potrpežljive, vdane in predane lastnikom prav psičke. A žal vse prepogosto ljudje na njih opazijo le maternico (sicer malo čudno, saj je ta dobro skrita) in si v mislih že predstavljajo trop malih kosmatincev, ki jih je težko oddati. Da se temu lahko z minimalnimi stroški izognete, smo že tolikokrat povedali, da smo že kar malo »zlajnani«, a vendarle. Če sepritožujete, da ste- rilizacija psičke preveč stane, uberite drugo pot. Uredite ji primeren boks, ki bi ji ga že tako ali tako morali, saj vsak ve, da veriga vsekakor ni primerna. Da, tudi takšna, ki je dolga in »omogoča« psu veliko gibanja... in zateganja vratu, zaletavanja in podobno. Sama sem lasmica dveh psičk. Ker sta veliki, bi. sterilizaciji res stali malo več, kot si bi takrat lahko privoščil moj študentski žep. Vendar sem kmalu ugotovila, da je urejen pesjak ravno tako zelo učinkovito sredstvo proti nezaželenemu naraščaju. Resda je sosednjih psov »v tistem času« takrat okoli pesjakov malo več (Ne vem, kje so takrat vestni lastniki!?), vendar več kot do sli-njenja okoli ograje ne pridejo. Zakaj torej še vedno trmasto vztrajate pri psih? Imate raje, da se vedno, ko zavonja-jo mamljive dišave kakšne psičke, zapodijo za nosom in nato komaj najdejo pot domov? Raje tvegate, da jih ob tem zbije avto ali odpeljejo v zavetišče (kjer boste tudi imeli dodame stroške)? Imate raje. da se na vsakem sprehodu ste-pejo s kakšnim potepuškim «mačotom«? Znano jetudi, da so psičke precej manj agresivne kot psi, a so kljub temu boljše čuvajke. Kako to, ne vem. Najbrž znajo z materinskim čutom instinktivno poskrbeti za tiste, ki jih imajo rade. Bi se tudi vi radi vključili na vrh njihovega seznama najljubših? Nekaj kandidatk že čaka na vas v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramijah... Rezervacije sprejemajo na številki 03/749-06-02. Moj veterinar pravi, da sem take majhna, da me niti sterilizirati ni težim (beri: drage). Saj ne, da bi v tej rosni staresti vedela, kaj to pomeni, a očrtne je to meja velika prednest. m Kaj se ta smrklja nekaj hvali? Jaz sem še manjša. In tudi jaz se lahko prilagodim življenju v stanovanju ali na prostem. Pa še za varnost poskrbim, Niso namreč pomembne mišice, pomemben je alarm ob pra- Jaz pa imam mišice! Pa lajati znam. Pa Sem zslo prijazna Isto dni stara daaiica. A aaj vas vitlez ae vara. Če li.jswtB5,P.b«ld Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal sa za potrebe naročniške službe Novega lednika IEÜCO Simentalko, težko 3S0 kg, prodom oil menjam zo bikca. Telefon 041 226-201. Š188 ŽRESI(K0,5taro 8 mesecev, B rodovnik, zdo mimotertiiteličkesimentolkeifl belgijsko belo plovo, od 120 do 160 kg, prodam.Telefon03151S-187. šis7 BELI piščance in joiluce, za nadaljnjo rejo, prodam. Naročila in informacije po telefonu (03) 5773-744. D PSIÖtE meionäe, store 5 tsdnov, prodam, ceno 50 EUR. Telefon 051 274-026. V SPOMIN 8. marca bo minilo natanko leto dni, kar nas je v 81. letu nenadoma zapustila draga mama, stara mama in oma MARIJA OREŠNIK po domače Smodejeva Mici izPongraca Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. Vsi njeni najdražji V naša srca si se vpisal, čas ne bo te izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN POLDIJU KOZOVINCU izZvodnega27 (26.8.1956 - 6.3.2005) 6. marca 2007 minevata dve leti, kar te med nami ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Njegovi najdražji DVE psički d9.dot6.»a. Jatoma d.o.p. Mariborska c. 44,3000 Celje. Zaposlimo iC VOZPICwj IFERJAZARAZ- ]ne izkušnje, vozniški izpit ÄS Inforn Br[«znavanieZalMZflki>-lacijenatel.št.: 03/703-39-0 ,GSM:041/393002. ZAPOSUM vozniko (in E kategorije zo mednorodni promet. Telefon 041 647-665.M)lonObrez,s.p.,Žegar2,Prevor-je. 1046 VAS zanima redno zaposlitev v priznani zovorovalnici? Pokličite 031 387-444. Peti semis, Peter Malovič, s. p., Ijobljon-skac.65,Celje. 1023 (lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci) za promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ. Tel.:01-241-3372-KLIČITE DOPOLDAN! ii.novitednlk. liu|ilm.Ity..031B0M43. Iiae ŽEMiniA posfidoviluki Zoupnijn, Ii |i upon[6 v ljubezen povrnila iev€( tal 10.000 (>sebinn,posred>ie !GVSG slo-r»tn..bJ.bi.,b« Ministrstvo ca oicoije in prostor« Direktorat za prostor, 2. PROSTORSKO KONFERENCO za državni lokacijski načrt za nadvoz državne ceste Teharje-Svetina čez železniško progo Zidani Most-Maribor, ki bo 15. marca 2007 ob 13.00 v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska 21, ljubljana, v podtiodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog državnega lokacijskega načrta za nadvoz državne ceste Teliarje-Svetina čez železniško progo Zidani Most-Maribor. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti ter nosilcev urejanja prostora. Povzetek za javnost je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, DireWoratu za prostor. Dunajska 21, Ljubljana, vsž^ delovni dan med 13.00 in 15.30, ter na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. 22 mmuK lili Pwsta delovna mesra obKwIjämo po padskih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi poman^kmtfa pwstom mso objavljena vsa, Pravtakozaradi preglednosti obmi^nšcamo pogo- ■ je, h nh postavljajo detodajaki (deio za doitkm cas. zahtevane delovne Tzkašme; posetmo zamje ht morebitne tfoige, zahteve). Vsi navedeni m rrumjkajoä. podatki so.dostopni: ■ na oglasnih deskah obmoenih/^b m arndov za delo zavoda: ■ tm domači sirarn Zavoda RS za z(q}oslnvanje: /atp"// www.ess,gov.si; ■ pn delodaialcih- Bralce oprnajanuK da so morebitne napake pri otjavi mogoče. (lektrikarenergelik maiilBr m serviser klima naprav; do 15. 3. 2D07; Stagoj Siitinn s.p., Elektro klima Slagoj, Vilniavas14,3212Voitiik. UPRAVNA ENOTA CEUE livarna d.0.0. štore. Železarska cesta 3,3220 Štore. fßiapMismB(anilialih3k1l monter sejemske opreme in šotorov - moški; do 14. 3. 2007: Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teharje 56,3221 Teharje: toniranje robnikov; do 13.3 2007, Maranta d.o 0. Celje. Uiličinskega 11,3000 Celje: gradbena dela, do 6.3.2007: Maric Zvonko s.p.. Zidarstvo in fasaderstvo Celje, Milčioske- Cslje; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanstova o' 3000 Celje: voznik tovornjaka v mednarodnem p tu: do B. 3.2007: Potočnik Damjan s.p., prevoznik, ljubljanska cesta 54,3000 C delo v klavnici in razsekovalnici; dc 2007; Celjske mesnine d.d., Celje klavnii stavTrnovlje 17,3000 Celje. krovsko kleparska dela: do 21. 3. 2007; Uoskk, krovstvo, kieparstvo in veletrgovina d.o.o.; Nova Cerliev 127,3203 Nova Cerkev. o2leU strojni embaler, embeliranje samolepilnih izdelkov na zavija I nih strojih: do 9. 3. 2007; Aero d.d. Celje, Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje: er d.o.o., PE Celje, Slaneteva centru Celje: do 6.3.2007; Modri val d.o.o., PE Intenpar Celje, Mariborska cesta 100,3000 Celje. čistilka, do 13. 3. 2007; Hetnaus d.o.o., Kopalilkacesta 2,3320 Velenje: voznik avtobusa: do 21.3. 2007; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20.3000 Celje; komisionar, komisioniranje blaga za stranke, razporejanje blaga po skladišču, upravlja-nje z ročnim viličaijem, sktb za red in čistočo v skladiščnih prostorih; do 13.3.2007; IHanpo-• d.0.0., P£ Celje, Stanetova ulica 4,3000 mesar; do 6. .2007:1 :e, delo z ročnim orodjem. Avto- pomočnik mesaiia, rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: Engrotol d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta vTrnovljs 10 a, 3000 Celje: do 9.3.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš, Mariborska ne.^ta 128,3000 Celje; mesa ter nb, čiščenje hladilnih vitrin: vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje: do 9.3.2007; Engrotuš d.o o. Celje, PE Supermarket Tuš Ce-Ije, Ljubljanska cesta 16,3000 Celje; mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin: vloge na naäov; Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Tmovlje 10 a, 3000 Celje: do 9.3.2007; Engrotuš d.o o. Celje, PE Sopermarket Tuš N> heroja Lacka B, 3000 Celje. lenje in delo s stroji; do 9.3.2007: Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. semism nakladalec.po navodilih voznika vsipnega voza sortira komponente surovin in spremlja stanje zalog, razklada surovine, material in vložekizvagonovintovornjakovnadepoaliv določene bunkerje; do 9. 3. 2007; Kovis - serviser biraopreme delo na terenu, servisiranje tiskalnikov, telefaksov, multifunkcij-skih naprav, uporabljanje delovnih nalogov m servisnih listov; do 17 3. 2007; Manpower d.0.0.. PE Celje. Stanetova ulica 4,3000 Celje. slov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služIla, Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje: do 9.3.2007; Engrotuš d.0.0. Celje, PE Supermarket Tuš Celje, Ljubljanska cesta 16,3000 Celje: zevanje delovnih naprav; do S. 3.2007; Get pover d.0.0. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Csljü. naziv delovnega mesta tehnolog III, upravljanje z delovnimi napravami (doziranje, označevanje, pakjranjej; do 9.3.2007; Get pover d.0.0. Celje, Kersnikova ulica 19,3000 Celje. ArtoSČBr avtoličar, samostojno izvajanje vseh avto- Celje: do 9.3.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermarket Tuš Nova vas, Olica mesta Grevenbroich 11,3000 Celje; prodajalecblagajnik. skrb za urejenost pre dajnih polic, vršitev delnega gotovinskega in-kasa; vlogenanaslov Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cera vTrnovlje 10 a, 3000 Cf^je; do 9.3.2007;Engrotušd.o.o. Celje,PE Supermarket Tuš Nova vas. Ulica mesta Grevenbroich 11. 3000 Celje; prodajalec sanitarre opreme, svstovanje strankam pri izbiri sanitarne opreme, skrb za pravočasno naročilo, dostava in prevzem blaga ter odgovornost za urejenost oddelka; do 9. 3.2007;Manpowerd.o.o.,F^ Celje. Stanetova ulica 4,3000 Celje: prodajalec svetovalec, prodaja in svetovanje strankam na področju keramičnih i^ delkov, delo na blagajni, naročanje materiala in prevzem materiala, skrb za zadostno količino zaloge; do 13.3.2007; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Ce- BA; do 13.3.2007; Manpower d.o.o.. PE Celje. Stanetova ulica4,3000 Celje; poslovodja trgovskega centra, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o.. Mariborska cesta 120,3000 Celje ali prijava-@trenkwaldercQm; do 6.3.2007; Trenkwalder d.Q.o.,Leskoškava9e,1000 Ljubljana, komercialist na podočju ročnih orodij, del. mesto v Celju, vloge na naslov Trenkwalder d.D o.. Mariborska 120,3000 Celje ali prijava-im:do6.3.2007;Trenkw8l(fer d.0.0., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana; dje, igrače, oprema za dojenčke: vloge na n^ slov: Ariel d.o.o.. Mariborska 100,3000 Celje, s pripisom: prošnje Celje/Špar, do 6. 3 2007; Ariel d.o.o. Ljubljana, PE Celje Interspar, Mariborska cesta 100,3000 Celje; direktor družbe, do 13.3.2007; Atal d.o.o. Celje, Prežthova ulica 10,3000 Celje; ali prijava@trBnkwalder.com; do B. 3. 2007; področni vodja za tehniko, skrb za urejen Trenkwalder d.o.o., Leskoškova S e, 1000 Ljub- picopek, kuhar, priprava pic In drugih jedi prodaja vozil; do 17 3 2007; RO'SO trgovi- nih na in servis d.oo. Celje. Skaletova ulica 13. plai 3000 Celje; šan. zavarovalni zastopnik svetovalec; do 9.3. nad 2007; Zavarov^nicaTilia d.d. Novo mesto. Predstavništvo Celje, Savinova ulica 3,3000 Celje. tvi na blagajni; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 9.3.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, K Supermarket Tuš Celje, Ljubljanska cesta IB, SOOOCelje; oblikovalec kovin, delo v večji proizvodnji, deloz različnimi stroji, do 9.3.2007: Manpower d.o.o.. PE Celle, Stanetova ulica 4,3000 Celje; operater na HVS, delo v manjšem podjetju, delo na stroju HVS in ostalih: do 9.3.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000Celje; viličarist. razkladanje, nakladanje in sortiranje blaga v večjem skladišču; do 13.3.2007; Manpower d.o o., PE Celje, Stanetova ulica 4, Šentjur, frizer; do 6.3.2007; Vladimir Belina s.| Fizerski studio I, Vrbno 27.3230 Šentjur. polagalec asfaKa, do 31.3.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja bcka B, 3000 Cäje; polagalec asfalta: do 31.3.2007; Marmat d.0.0.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, delavec v odprerai. sprejemanje naročil, vpisovanje v knjigo^vezek naročil, vpisovanje sprejetih naročil na dobavnice Iračunalniiki dos^irogram) po prejetih naračilih prejšnjega 9. 3.2007; Stagoj Simon s.p., Elektro klima Stagoj, Višnja vas 14,3212 Vojnik. Pek peka kruha in peciva; do 9.3.2007; Best Besima Kancič s.p.. Cesta v Lokrovec 11,3000 Celje. __ _ prodaja sladoleda v slaščičarni Cannon N-1 Prešernova 10, Celje; do 9.3.2007; Buked.o.o., Gosposka ulica 4, SOOOCelje. vozniktovornjaka; do 9.3.2007; Gradbeništvo Maček d.o.o., Kocbekova cesta 3, 3202 Ljubečna; voznik kamiona: do 31.3.2007, Gradnje Žveplan d.o.o. Ulica heroja Ucka 8,3000 Celje Brance Rafael s.p.. Pekarna Geršak Cesta na gubečno 26,3000 Celje; monter ozvočnja in osvetlitve; vloge na e-: do 6.3.2007; wer d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; . samostojni zavarovalni zastopnik za oft-rao«e Celja; do 10.3.2007; Prima zastopstvo d.0.0.. Partizanska ulica 19,1000 Ljubljana; 3.2007;Ri trženje izdelkov iskanje novih strank na enu in izvajanje predstawtev prodajnega redno obiskovanje kupcev po dolo- šanje izdelkov, razvoj novih izdelkov, nadzor nad proizvodnjo; do9.3.200 7; Get pover d.o.o. Celje, Kersnikovaulica IS. SOOOCelje. namestnik direktorja poslovne enote; do 13.3.2007; Pošta Slovenije tf.o.o.. Poslovna enota Celje, Krekov trg 9,3000 Celje. komercialist, delo poteka v pisarni in obser ga dogovarjanjes poslovnimi partnerji v tujem jeziku, pripravo poročil, pisanje dopisov; do 7. 3.2007; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje. Celje klavnica. Cesta vTrnovlje 17,3000 Cslje; mesar, rezanje m pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, CestavTrrovlje 10 a, 3000 Celje; do 9.3.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermarket TušCelja, Ljubljanska cesta 16,3000 Celje: I svetovanje strankam. zapolnjenost prodajnih I trin; do 13.3.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. 3220 Store; strojnik TEM; do 4.4.2007; M annat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9,3220 Štore; nabavno prodajni referent komercialist, tudi delo na terenu; do 6. 3. 2007: Pozinek Celje, Krpanova ulica 3, SOOOCelje. miaiski^baik samostojni vnnar, urejanje okolice zasebnih hiš, vzdrževanje vrtov, košnja trave, obrezovanje žive meje, vzdrževanje trat, vodenje manjše skupine; do 13.3.2007; Maranta d.o.o. 11,3000 Celje. Ijen nosilec modelnih plošč, jih izpiha in namaže ter opravi kontrolo: do 9. 3. 2007; Kovis -livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta vTrnovlje 10 a,3000 Celje,do 9.3 2007. Engrotuš d.o o. Celje, Hipennarket Tuš, Mariborska cesta 128,3000 Celje; prodajalec delikatese, strežba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 9.3.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, Hiper marketTuš, Mariborska cesta 128.3000 Celje; prodajalec blagajnik, skrb za urejenost pro- ključavničar; do 31.3.2007; Gradnje Žveplan d.0.0.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Strygar strugar, struži izdelke, irvaja zahtevnejše dimenzijske meritve; vloge na naslov: Trgotur d.o.D.,Liublianska13A Velenje; do 15.3.2007; Elastomeri d o.o.. Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje; strugar, struženje stroinih delov po načrtih na klasični stru^ici; do 21. 3. 2007; Mateli d.0.0. Celje, Bežigrajska cesta 4 b, 3000 Celje. strojnik gradbene mehanizacije; do 9. 3. 2007: Gradbeništvo Maček d.o.o., Kocbekova cesta 3,3202 Ljubečna. Sbt^mahanBi rezanje papirja na rezalnem stroju;do 9.3. 2007; Aero d.d. Celje, Ipavčeva ulica 32,3000 Celje; strojni mehanik, dodelava strojnih delov, montaža strojnih delov v sklope pri izdelavi strojev, do 21. 3 2007; Mateli d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4b. 3000 Celje. kaša; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje, do 9.3.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermarket Tuš,Marlborska cesta 128,3000 Celje; prodajalec mesar, strežba mesa in mesnih izdelkavterrib na klasični način po želji strank: vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta vTmov^e lOa 3000 Celje; do 9.3. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermarket Tuš Celje, ljubljanska cesta 16,3000 Celje; prodajalec delikatese, strežba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasični naän po želji strank: vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje: do 9.3. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje. PE Supermarket Tuš Celje, Ljubljanska cesta 16, SOOOCelje; prodajalec blagajnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega ink^ sa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska sliiäa,CestavTrnovlje 10 a, 3000 Celje;do9.3. 2007: Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermart.etTul Celje. Ljubljanska cesta 16,3000 Celje; prodajalec, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.0.0.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje: do 9.3.2007: Engrotušd.o.o. Celje, PE Supermarket Tuš Celje, Ljubljanska cesta 16,3000 Celje: prodajalec, izmere, montaža in prodaja po-hiš^a; do 16. S. 2007:Tripex d.o.o .Bežigrajska cesta7,S00DCelje. SffoiäliM dimnikar, čiščenje kurilnih in dim. naprav: do 9 3. 2007; Dimnikarstvo M. Slomškov trg8,2000 Maribor; CNC operater, delo v večjem obratu, razna dela na CNC stroju; do 7.3.2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje; vodja nahaveinskladišča nabava in izdaja materiala, kontaktiranje z dobavitelji v tujem jeziku, kontaktiranje s strankami, priprava dokumentacije za nabavo materiala in izdajo materiala ter ostala dela po dogovoru z vods-hom podjetja: do 17 3.2007; Manpower d.o.o, PE Celje, Stanetova ulica 4, SOOOCelje. Ijenjska zavarovanja, območje Celja; do 10.3. 2007: Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, KržičevauOca 3,1000 Ljubljana; pomožni zavarovalni zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celje; do 10. S. 2007; Generalizavarovalnica d.d. Ljubljana, Krzičeva ulica 3.1000 Ljubljana: pomožni zavarovalni zastopnik za obrtna zavarovanja, območje Celje; do 10. 3. 2007; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krzičeva ulica 3,1000 Uubljana: pomožni zavarovalni zastopnik za osebna zavarovanja, območje Celje z okolico; do 7.3. 2007: Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana. Krzičeva ulica S, 1000 Ljubljana. ge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje: do 9.3. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Tmovlje 10, 3Q00Celje. pravnik lil. sodniški pomočnik; kadrovik III, kadrovski referent; do B. 3. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, SOOOCelje. CMOormedkrne zdravnik specialist infektolog preprečeva- izvidov in navodil, sodelovanje pri konzultacijah z drugimi strokovnjaki; do 9.3.2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5. 3000 višja medicinska sestra; do 6. 3. 2007; Terme Dobrna d.d., Dobrna 50,3204 Dobrna. DamoKilainesfiemlisIsphinemedi- zdravnik specialist splošne družinske mi va ulica 24,3000 Celje; varnostnik; do 9.3.2007; Prosignal d.o.o. Celje.Kersnikova ulica 19,3000 Celje; zavarovalni zastopnik za območje Celja z okolico; do 7.3.2007; Slovenica življenje d.d. Celovška cesta 206,1000 Ljubljana. opravljenim licenčnim izpitom v 2D Celje, DE Ambulanta splošne medicine ali ambulanta za nujno medicinsko pomoč; do 20.3.2007; Javni delovpisarnč do 17.3.2007. Manpowerd.ao, PE Celje, Sönetova ulica 4.3000 Celje KmskitMh zastopnik za institucionalno higieno za območje Celja in Savinjske doline -prodaja, prezentacija, promocija izdelkov kupcem, pridobivanje novih kupcev: do B. 3. 2007; Ecolab d.0.0., Vajngerlova ulica 4,2000 Maribor; tehnolog M, delo v proizvodnji prehrenski h dopolnil in kozmebčnih izdelkov, pomoč pri pripravi in mešanju izdelkov, pomoč pri razvoju novih izdelkov: do 9. 3. 2007; Get pover d.0.0. Celje, Kersnikova ulica 19,3000 Celje. pine delavcev, delo na strojih, organizacija dela; do B. 3.2007; Mio oprema d.o.o Vojnik, Višnja vas IB, 3212 Vojnik. prodajni referent delo v pisarni m na tereh nu, izdelovanje ponudb za odre in opaže, dogovarjanja z naročniki organizacija sestankov z naročniki, obiskovanje gradbišč, sodelovanje z vodji gradbišč, izdelava načrtov; do 17. S. 2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica4, SOOOCelje. sultacijah s sPokovnjaki drogih strok v interdisciplinarnih primerih; do 9.3 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakovaulica 6,3000 Celje. zdravnik specialist radiologije opravlja vsa kov, izdelava bilanc, poročaje Ajpesu - Dursu, obračun plač: do 9.3.2007; Bosio proizvodno-trgovsko podjetje d.o.o. Obrtniä(a cesta 3, S220Štore; vodja oddelka I, vodenje večjega oddelka, skladišča v veleprodajnem centru z zahtevnejšimi opravili; vloge na naslov: Mladinska knjiga založba, SluSia upravljanja človeških virov, 1000 Ljubljana, Slovenska cesta 29; do 6.3. 2007; Mladinska knjiga trgovina d.d. Ljubljana, MKtrgo^na d.d., PEVeleprodajni center Celje, Lava 9,3000 Celje. zdravnik specialist nevrolog prepreteva- Izvidov in navodil, sodelovanje pri konzultacijah z dnigimi strokovnjaki: do 9.3.2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 avtomehanik;do13.3.200 orbit d.o.o, Mariborska cesta 140,3000 Celje; avtomehanlk za osebna vozila; do 17 3. 2007: RO-SO trgovina in servis d.o.o. Celje, Skaletova ulica 13,3000Celje. izdelkov ter rib na klasični način po želji strank: vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba, CestavTmovlje10a,3000Celje;do9.3. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje. PE Supermarket Tuš Nova vas. Ulica mesta Grevenbroich 11, 3000 Celje, prodajalec delikatese. strežba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasčni način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 u, svetovanje o zdravem načinu življenja; do . S. 2007; Vitka linija d.o.o. Celje, Smrekarjeva ica 1,3000 Celje. vodenje stranke po predpisanem progra- nje strotan/nih m nje Žveplan d.o.o. Ulica heroja Ucka 8, referent v bančništvu, svetovanje obstoječim in pridobivanje novih strank, izdelava ponudb, vodenje korespodence za vse produkte namenjene fizičnim osebam (TBR, potrošniški krediti, leasing!, varčevanja, vred- iÄ"- flgfiis DELA 23 UPRAVNA ENOTA lAŠKO De/avecireipek&a abrezavanje, vaküiriranie, pakiranje emba-tlo20.3 2007:FunkBlj CveHco s.p., Julplast Stmica 8,3270 Lalko da 24.3.2007;EHado.o., Elektrika, tiladil- Dssbatn v Dbsegii danih pooblastil, izvajanje aktivnosti; do 9.3.20G7; Zavarovalnica Triglav d.d Liubliana, Območna enote Celje, Mariborska cesta 1,3000 Cel)e. vodja projekta vodenje izgradnje, izvedbe UPRAVNA ENOTA MOZIRJE UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE w iiäenje, delo v Slovenskih sorterka parketa II; do 31.3.2007; Parke-tarna Ja6erd,o,o, Šentjur, ProseniškDU.3230 Šentjur; partetar 11; do 31,3.2007, Parkatarna Jager d,o,o. Šentjur, Prosenilko 14,3230 Šentjur. 7; Leskovar Peter s,p., gradbeni v Slovenskih Konjicah; do 13. 3. 2007; KI Interim d.o.o. KI d O.O., PE Zupandčeva jama. Železna cesta 14, lOOOljubljana; čistillta: čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij, Tepanje; do 9.3,2007; Prosen com. do,o„Duplj».SpodnjeDupljB8,4203 Duplje, iipravljalecstroja II: delovtreb izmenah na ,ih strojih vvečji proizvodnji, odg> }k gradbeni delavec, kv zidar, delavec z 2007; Manpower i ulica 4,3000 CBlje; •jpravljalec stroja: delo v večji proizvodnji na raznovrstnih strojih, kjer boste nadzirali izdelavo izdelkov ter kontrolirali konäie izdelke; do 13.3.2007; Manpower d o o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. lo 13, 3,2007; Jezovšek in Jezovšek d.n.o,, 16.3.2007, Seca plastd.o.o. Podlmihel 1,3270 zdravnik specialist splošne ali družinske medicine: do 20- 3,2007, Zdravilišče Uško d.d.. Zdraviliška cesta4,3270 Laško. prodejavmaloprodajiin komercialne dela, možnost zaposliNe za nedoločen čas; do 9.3, 2007; Hobv les, proizvodnja in trgovina d,o.o„ Skofjavas3b, 3211 Škofje vas niških risb, navodil, načrtov, razne kontrole, izstavitev računov in komunikacija z naročnikom; do 7 3.2007; Manpower d o.o., PE Celje. d.d Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljoblja- voznik tovornjaka, prevozi po Sloveniji; do 16.3.2007; Temelj MU d.o.o., Cankarjeva ulica 25,2000 Maribor astaher, ročno asfaltiranje; do 14.3.200. Asfalt Kovač, d,o,o.. Planina pri Sevnici 4; 3225Planin»prj Sevnici. gi«dbena. tesarska m zidarska dela; do 9, . 2007: Gradbeništvo Full d.o.o.. Celjske cesta 14,3210Slovenske Konjice; gradbena dela, zidanje, delo v Avstriji; do 17.3.2007. Kompanija Silko d.o.o,, Škalce 111, 3210 SJovenske Konjice. lidar gradbena dela, zidanje, delo v Avstriji, do 17,3,2007; Kompanija Silko d,o.o., Škalce 111, 3210 Slovenske Koniice; zakl]učna gradbena dela, fasaderstvo, pleskarstvo; do 6,3,2007; Strnad Samimarina, storitve, proizvodnja d.o,o., Kajuhova ulica 8, 3210 Slovenske Konjice; gradbena fasaderska in pleskarska dela dela; do 13,3.2007; Strnad Samimarina, storitve, proizvodnja d.o,o„ Kajuhova ulica 8,3210 Slovenske Konjice. Ifamt voznik tovornega vozila po Sloveniji in Srbiji; do 13 3.2007: Po-les d.o.o, proizvodno trgovsko podjetje, Brdo 13,3210 Slovenske Konjice. pomoč v kuhinji pri razdeljevanju hrane, priprava solai pomivanje posode, čiščenje kuhinjskih prostorov; do 9. 3. 2007; Leskovar Peter s.p., gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice, nem prometu (Avstrija); do 17.3.2007; Halt, zan, d.0.0. Slovenske Konjice, Ulica Dušana Jereba 3,3210 Slovenske Konjice. vodja sraflbišča, delo v Avstriji; do 17 3, 2007;Kompanij8Silkod.o,o„Skalce 111,3210 Slovenske Konjice, zavanivalni zastopnik na področju &9Č z okolico; do 8.3.2007; Zavarovalnica Triglav d.d. LJubljana, OE Celje, Mariborska cesta 1, konstrukter, izdelava tehnične dokumentacije za mehansko in elektroizvedbe nizkonapetostnih rezdelilnih omar; do 13 3.2007; Elpro Križničd.o.o,Zeče25,3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR moško in žensko friziranje; do 9. 3. 2007; Malga] Terezija s,p.. Nova, Pečnikova ulica 4, 3310 Žalec. d.0.0.. Celjska cesta 47,3292 Rogatec delavec v montaži, sestavljanje m kontrola momir. izdelkov, izvajanje operacij varjenja, razreza, stiskanja kovin, ključavničarska dela; do 13. 3,2007; Tajfun Planina d.o,o.. Planina pri Sevnici 41,3225 Planina pri Sevni- 2007; Valek hran s,p. gradbena mehai Škofija 26,3240 Šmaije pri Jelšah, gr^d d.0,0. Šenčur, Črnolica 32,3230 Šenčur, električne inštalacije in vzdrževanje; do 13. 3,2007; Kozeljnik Martin -električne inštalacije, Florian 14«, 3326 Topolšica. 2007;lnframagd.o o,Volavije54, lOOOljubljana; prodajalec v živilsko kmetijski trgovini v Gaberkah pri Šoštanju; do 9.3,2007; Košarica do.o,Pernovo 17,3310 ŽaleL je, sodelovanje pri projeictih in aktivnostih na kacij;do 13.3,2007;Tel-Preloška cesta 1, 3320 2007, Alea group d.o o. Celje, Glevni trg 12, 3000Celje; strojnik težke gradbene mehanizacije; pi-snevloge do 16.3.2007; Gradikom d.o.o.. Ulica lo 13. 3, PE Celje, Stanetova vora na relaciji MadžarskaJtalija; do 9.3.2007; Vriiovšek Branko s.p,, avtoprevozništvo, 6ro-belno-del 150,3231 Grobelno, zastopnik, zbiranje naročil pravnih oseb za abjave in aglase v praduktu podjetja; do 4 4, 2007; Slovenska knjiga d,o,o, Ljubljana, Stegne 3,1000 Ljubljena, 2007; Alea group d,o,o. Celje, Glavni trg 12, 3000Ceje; voznik kamiona za prevoze v Sloveniji; do 19. 3. 2007; Draganovič Enes s.p., transporti Poslovna enota Žalec, Cera ob železnici 4, 3310 Žalec; voznik tovornega vozila; pisne vloge do 16, 3.2007; Gradikom d,o.o.. Ulica talcev 3,3310 Žalec. 3250 Rogaška Slatina; zastopnik, zbiranje naročil pravnih oseb za objave m oglase; do 4.4, 2007; Slovenska knjiga d,o,o,Uubljana,Stegne3,1000 Ljubijo pomoč pri strežbi pi]ač; do 24, 3. 2007; Banovina d.o,D„ Virštarij 17,3254 Podčetrtek; strežba pijač; do 31. 3,2007; Gostinstvo upravljalec manj zahtevnih strojev; do 13. 3, 2007; Acer furnirnica d,o.o.. Cesta Leona Dobrotinška 9.3230 Šentjur; voznik tovornjaka v vnnar cvstličar; do 20. 3, 2007; Vainer Stanislav s.p. Vrtnarstvo Vainer, Vodruz 1,3230 Šentjur. pomožni zavaravaini zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico, do 10.3 2007, Generali Zavarovalnica d d. yubljena, Krzičeva ulica 3,1000 Ljubljana. kov; do 13.3.2007; Alpos, mizarska proizvodnja, d.o,o. Šenčur, Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur, samostojni komercialist, možnost napredovanje v izvreni vodja prodaje; do 20.3.2007; Koval d,o,o. proizvodnja in trgovina. Loka pri Žusmu9,3223LokapriŽusmu, D^.iaž.ekklratiluulie(VS) vodja servisno tehnične službe; do 24. 3, 2007;Adhezivd.o.o Šentjur, Prešernova ulica 34,3230 Šentjur. UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH čistilka, lokacija delovnega mesta v Me-kom. Rogatec; do 13,3.2007; Hernaus d.o,o„ Kopališka cesta 2,3320 Velenje; pomoč pri streai pijač; do 20. 3, 2007; Šantej Jezica s.p„ Bar pri gasilcu. Sveti Štefan 4.3264 Sveti Štefan. UlicaJožstaŠevriča2,8257Dobova, UPRAVNA ENOTA VELENJE pomoč pri kleparskih delih, razkrivanje, de-skanje, prekrivanje s pločevinastimi kritinami; do 31.3 2007; Polajžer Jože s.p, kleparstvo Potajler, Sv. Florijan 77,3250 Rogaška Slatina, do 4,4,2007; 31 Grobelno Majnap,do.o„ Gornja vas 5 klepar, krovec, pomoč pri krovsko kleparskih delih: do 30.3.2007; B in O proizvodnja, posredništvo in stijritve, d,o.o., Šerovo 8,3240 Šmaije pri Jelšah, Strr^ strojnik težke in lahke gradbene mehanizacije; do 6. 3. 2007; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatira, Sv. Florijan 58,3250 Rogaška Slatina. StrajnioM strojnik rezalno brusilnega stroja,- do 9,3. 2007; Steklarna Rogaška d,d.. Ulioa talcev 1. 3250 Rogaška Slatina. power d.0.0.. PE Celje, Sti delovišč v skladu s predpisi, vloge na naslov: Trgoturd o o.. Ljubljanska cesta 13/b, Velenje; do 6,3,2007; Sovič Franc- avtoprevozništvo. Florjan 256,332SŠoštanj. pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje mo- Kržičeva ulica 3.1000 Ljubljana, 2007; Manpower d,o.o„ PE Celje, Stanetova ulic34,3000 Celje. stTii; do 22.3,2007; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54,3250 Rogaška Slatina. UnUmot^kt d.0.0.. Cesta Lola Ribarja 2,3325 Šoštanj; natakar-strežba, pomivanje, urejanje miz. čiščenje, do 13.3 2007; GrudnikMaijan Bistro Grudnik, Kajuhova ..... stanj; košnja zelenih površin na območju mejnih prehodov RS; do 8. 3,2007; Hernaus d.o.o,. Kopališka cesta 2.3320 Velenje. .Maijans.p. 4, 3325 Šo- po Velenju v PizzerijiDIMato; !n L»o^,p.. Šalek 8( Lazos.p.,Šalek86,3320Velenje. ^ samostojni delavec na žagi; do 7,3,2007; fi les d,o.o.,Škale59,3320 Velenje, NSiapalilknamAraiiiidoJIetl delo v proinodnji. lažja dela. obrezovanje izdaii blaga, razlovarjanje in natovarjanje blaga; do 9.3,2007; Manpower d,o.o, PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje, Domosing d o.o., Prelska 48,3320 Velenje. okolico; do 7,3,2007; Slovenica Življenje d.d.. Celovška cesta 206,1000 Ljubljana. Ommiaistf^ samostojni konstruktor; do 9.3.2007; Gorenje orodjarna d,o,o. Velenje, Partizanska cesta 12.3503 Gorenje Velenje. Dipl.m.račmai«št/a(VS) sistemskiinžBnirdo 13,3.2007; Trendnel d,o.o„ Šlandrova cesta 6,3320 Velenje, Umv.di, 112.3.2007; Erco Velenje. Koroška cesta 58.3320 Velenje. samostojni analitik Vll./l; do 12.3.2007; Erico Velenje, Koroška cesta 58,3320 Velenje UPRAVNA ENOTA ŽALEC skladiščnik, delovno mesto je na Ložnio; pisne vloge do 13.3.2007; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje. prodajalka v delikatesi; do 9.3,2007; Cas E™n8,p.,MesaretvoCas, Savinjska cesta 77, 3310Zalec; voznik, prodajalec, prodaja na terenu iz dostavnega vozila; do 6,3.2007, Family frost d.0,0, Ljubljana, Šmartinska cesta 102,1000 yubljana; prodaja oblačil; do6.3.2007;Gradprojekt d.0,0. Top trend. Hmeljarska cesta 2. 3312 Prebold Mar kuhar.do 13.3.2007,Gumard.o.o,Polzela 205,3313Polzela: kuhar; do 13,3,2007; Hotel Žalec d,o.o„ Mestni trg 3,3310 Žalec, Nat^ natakar, strežbe pijač; do 9.3.2007; Lužnik Andrej s.p,. Kavarna l«arkiz. Mestni trg 7,3310 Žalec, premikač I (nakladanje in razidadanje volov pri peči; do 9. 3. 2007; Kili d.o.o Uboje, (asaze 34,3301 PetiDvče montaža knauf sistemov, fasaderst/o, sli 3.2%7; Denis^emožnik^p. zaMjučnadela v gradbeništvu. Kasaze 42c, 3301 Petrovče; pomoč pn krovsko - kleparskih storitvah; do 9.3.2007; Janko Oeželaks.p, Rakovlje 33, 3314Braslovče: pomoč pri montaži suhomontažnih sistemov in druga gradbena dela; do 19.3.2007; Vrstovšek Tao s.p., gradbeni inženiring. Cesta žalskega tabora l,3310Žalec. strojnik lahke gradbene mehanizacije; do 13.3,2007; Alea group d.o,o. Celje, Glavni trg 12,3000 Celje; strojnik lahke gradbene mehanizacije, do 3,2007; Gradikom d,o.o„ Ulica talcev 3, Ložnici; pisne vloge do 13,3.2007; Alea group do.o.Celje,Glavnitrg 12,3000 Celje; gradbeni delovodja; pisne vloge do 16. 3. 2007; Gradikom d,o,o.. Ulica talcev 3, 3310 Žalec. vodja komerciale; do 15,3,2007; Srnovr-šnik Barbara, s,p. Demon, Parižlje 145,3314 Braslovče. 3310 Žalec. Krom: l70vec-tesar; do 14.3.2007; Ramšak Alojz s.p.,Kira-krovstvo, inštalacije, izolaciie, Ubo-je41,3301 Petrovče. ŽMbc delavec v živilski industriji, delovno mesto Žalec; do 13.3. 2007; Trenkwalder d o.o., Le-1000 ljubljena. Kržičevaulica3,1000 Ljubljana denje in kontroliranje proizvodnje in delavcev na izmeni do 13.3,2007; Minerva Žalec d.d., Pongrac 101,3302 Griže. oblikovalec I, oblikovanje težkih keramič-lih izdelkov na avtomatu; do 9. 3. 2007; Kili 1,0.0. Uboje, Kasaze 34,3301 Petrovče. vodja komerciale; do 15.3.2007; Smovr-šnik Barbara, s p. Demon, Parižlje 145,3314 Braslovče, toVrfji/Äi&mrsta^SftB projektam; do 20.3,2007; Sip strojna industrija d.d., Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini. komeraalisl organizator; do 20. 3. 2007; Sip strojna industrija d,d„ Šempeter, Juharto-ve ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini. tkk. dipl. fitownrof« WBÖ/ms^ i6.3.2007,Darfra 'etrovče 115,3301 Petrovče. mtahterapevtM Podjetje NT&BC, d.0.0. Direktor Srečko Šrut Podjetje opravlja iopisnc i.radijsl inagen- 0026781320, NenaroCenih rokopisuv in fotografij ne vi čamo. Tisk; Delo, d,d., Tiskarsko središče. Dunajska direktor: Ivo Oman, Novi tednik sodi med proizvode, katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Naslov; Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03)5441 032, Novi tednik izhaja vsak torekinpetek, ceiia torkovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 snj petkovega pa 1,25 EUR (299,35 SIT). Tajnica; Tea Podpečan Veler, Naročnine: Majda KJanšek, Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 STTJ. Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). Številka transakdjskegaracuna: 06000 NOVI T Odgovorna urednica; Namestnica odg. ur.; Urednik folograüje; prelom: Igor Sariafi, niiiijadesign.com mail tebničnega urednii^tva t RADIO CELJE Odgovorna uredni Urednica informati E-mail: radio@nt-r. a Brečkc-Poklič, Bra ari Pelek, UrSka Seli la Šoiinič. Dean Susi i Jeranko, Špela Oset, nik, Branko Stamejčič. r. Saška Teržan Ocvirk Opravlja trženje oglasnej ku in Radiu Celje ter nuc Pomočnica direktorja in jie. Organizacijski vodji Prop^ida: Vojlm Grabai Viktor Klenovšek, Al Marjan Brečko Tfelefon; (03)42 25 190 Fax; (03)54 41 032, (03)5 Sprejem oglasov po elekt 3 pros -n tedni lie agencijske: 3dja Agencije; Vesna Le-' Fran ček Puugerčlč. , Zlatko Bobinac, ika Zapušek, ■ ZANIM IVOSTI^^ffiggla^^tig^^^Cv-^iLfC äi m mmmm Dijaki 4. c razreda I. Gimnazije v Celju so imeli maturantski ples 16. februarja. Prva vrsta, spredaj (z leve): Janoš Pečnik, Mitja Presečnik, Žiga Vrtačič, Žiga Škorjanc, Lovro Kramer, AleS Pasarič, Jože Arbajter. Druga vrsta (z leve): Tanja Ravljen, Ana Stamejčič, Nadja Škataro, Ines Verdel, Meta Miklavc, Petra Bračič, Anja Potnik, Anja Muhvič, razredničarka prof. Nataša M^čič, Manja Simonič, Klavdija Novšak, Katja Vrtovšek, Janja Samec, Neja Poljšak, Tjaša Jerše, ravnatelj prof. Jože Zupančič. Tretja vrsta (z leve): Alja Bukovec, Nina Vitez, Tamara Kovše, Lara Martinšek, Eva Fricelj, Vanja Vovk. Četrta vrsta, zadaj (z leve): Brigita Chuuya, Živa Šuhel, Bojana Novak, Dalija Špendau, Suzana Chuuya, Katja Zeme. Letol ;nj'e čMrtoSdlce vai jimo. C la nam paštjejo .na na&Jev Novi tednik. Pre šernova 19, 3Ö0Q Celje ali po elektronski pošli (. te