Poštnina plačana v gotovini. ^ ŠTEV 82 ' LJUBLJANI, sreda, 14. aprila 1926. Posamezna številka Din 1 —. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din '20'—, inozemstvo Din 30’-—. Neodvisen političen list. Uredništvo: Simon Gregorčičeva uliea št. 13. TELEFON ŠTEV. 352. Upravništvo: Kongresni trg št. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t .rim, Pismenim vprašanjem naj se priloži zna*ei**-za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Stališče SLS. Ko je bila nova vlada imenovana, je »Slovenec: takoj poudaril, da ni nova a vlada sporazuma, ker niso v njej zmtepani tudi Slovenci. Soglašamo po-puncina s »Slovencem«, če zahteva, da so v vladi tudi zastopani Slovenci, toda hoteli bi tudi izvedeti, kako si »Slovenec« misli, da bi moglo priti do udeležbe blovencev v vladi. Ker po našem skromnem mnenju je vsa pisava »Slovenca« takšna, da naravnost cnemogočuje, da hi prišli Slovenci v vlado, vsaj ne s svojo najmočnejšo delegacijo, ki je edina prava predstavnica Slovencev. Kakor pravijo vsa poročila, se nahajamo pred odločilno ofenzivo g. Nikole Pasica. V tej ofenzivi bc šel boj na dve strani. Na eni strani bo skušal g. Pašič utrditi svojo avtoriteto v radikalnem klubu in eventuelno, če ne bo drugega izhoda, obračunati s svojimi nasprotniki v radikalnem klubu, na drugi strani pa se bo pričela še bolj usodna borba med Pašičem in St. Radičem. V tem boju 3o za SLS samo tri pota megoča. Ali ostane SLS v tem boju čisto nevtralna in nastopi šele potem, ko je boj dokončan, z zahtevo, da so tudi Slovenci v vladi, ali Pa gre s Pašičem ali pa z njegovimi na-Druge poti ni, ra zven če bi konmmJr-dlcžila za kakšno vijugasto in kompromisarsko pot, ki pa ji prav goto- <> ne bo mogla prinesti nobenega uspe ha. Zato tudi ne verujemo, da bi SLS šla po tej poti. • SLS za nevtralnost, potem Se tudi treba, da je res nevtralna, ne pa, da napada danes Pašiča, jutri pa Radira. Ker če je nevtralna, potem mora računati s tem, da bo morala po boju iti skupno z zmagovalcem ih da zato ne sme zapreti vseh poti k zmagovalcu. Ce pa noče biti SLS nevtralna, ker bi bila ta nevtralnost po vsej verjetnosti le male slavna, potem se mora odločiti za eno ali drugo stran. Docela zgrešeno pa je, kakor sedaj postopa SLS in njeno časopisje. Hoče, da pade Pašič, vsi napadi pa lete na St. Radiča. Hoče skupen nastop vse opozicije in Hrvatov, njena taktika pa gre samo za tem, kako bi na račun Radiča okrepila svoje strankarske pozicije. Takšna nedoslednost se mora kaznovati, ker vzbuja jezo na obeh straneh in ne daje nobene pomoči nikjer! Zato je že čas, da se enkrat SLS jasno 0o bridko varal. Druga vlada narodnega sporazuma je okrepljena v tem, da je postal minister financ dr. Ninko Perič, kmetski sin iz Sabca in Mačve, ki je bil že kot minister za pravosodje eden izmed najuglednejših, najpeštenejših, najpravičnejših in najrazumnejših radikalnih prvakov. Nadalje se je vlada učvrstila s tem, da je bil imenovan za ministra prometa dr. Vasa Jovanovič, ki je tudi radikalni prvak in se odlikuje po inteligenci in zna-čajnosti. Najbolj pa se je okrepila vlada s da je bila kriza tako hitro rešena. OPOZICIJA JE OPTIMISTIČNA. Beograd, 14. aprila«, Opozicija z velikim zadovoljstvom spremlja konflikte«, k» se pripravljajo v vladi in je prepričala, da kriza še vedno ni končno rešena in da je samo vprašanje časa, ko pride opozicija na vlado. V glavnem oni soli-darnc izjavljajo, da se jim v tem trenuten «še ne mudi in da so pripravljeni še čakati, ker je gotovo, da pride tudi njihov čas in to bo kmalu. KRAL.T SE STALNO INFORMIRA O POTEKU DOGODKOV. Beograd. 14. aprila. Kralj se želo zanima za zadnje dogodke. Zunanji minister dr. Ninčič je bil včeraj dvakrat na dvoru, da kralja obvesti o položaju. Tudi minister dvora Jankovič jesparkrat posetil predsednika vlade Uzunoviča. Pošieeve priprave. Beograd, 14. aprila. Glede na novo ustvarjeni politični položaj in nenadni preekret političnih dogodkov, ki ga je izzvala ostavka Krste Miletiča, je včeraj politično življenje doseglo svoj vrhunec. Jasno so to pokazale pogoste konference radikalnih ministrov in pa sestanki na Pašičevem domu. Notranji minister Boža Maksimovič je po konferenci radikalnih ministrov v predsedstvu vlade nadaljeval v svojem kabinetu posvetovanje z dr. Srskičem in s svojimi prijatelji. Misli se, da je bila po prizadevanju Reže Maksimoviča tako hitro rešena ta kriza. V Pašičevem stanovanju je bilo več konferenc. Pašiča je posetil najprej predsednik radikalnega kluba, za njim minister za pravosodje Marko Gjuričič, nato predsednik skupščine Marko Trifkcvič in h koncu še Velja Popovič. Popovič je prinesel Pašiču sporočilo od radikalov iz okrožja moravskega, Ivi ga presijo, da naj v borbi vstraja. Zamerijo mu, da se je, če tudi le za trenutek umaknil. Prepričani pa so, da se bo Pašič dostojno držal. Prosijo Pašiča, da poseti Šumadijo, ki stoji vsa za njim, in da naj po nasvetu Štefana Radiča, ustanovi srbsko fronto. Pašič je izjavil svojo pripravljenost, da v najkrajšem času pride v šumadijo. Razen tega pa namerava potovati tudi v Vojvodine, Bosno in Hercegovino, v en del južne Srbije in v Dalmacijo. Drugo vprašanje pa je, če bo on pri svoji starosti mogel napraviti tako dolga in utrudljiva potovanja. Kar se tiče estavke Krste Miletiča, jo Pašič odobrava, ne misli pa, da bi bilo zate potrebno otvarjati krizo. Sicer pa se še glede na nekatera druga važna politična vprašanja v večini radikalnega kluba odobrava nastop Krste Miletiča. Za-merjajo mu le ton, v katerem je napisal ostavko. SAMOSTOJEN NASTOP HSS PRI OBC. VOLITVAH V DALMACIJI. Zagreb, 14. aprila. Današnji »Dom« javlja, da bo pri občinskih volitvah v Dalmaciji dne 16. maja t. 1. HSS samostojno nastopila. Na liste HSS pa se smeje sprejeti tudi delavski in zemljoradni-ški kandidati, če krajevna organizacija HSS uvidi, da je to koristno za delavstvo in za kmete. KOROŠEC POSETIL UZUNOVIČA. Beograd, 14. aprila. Včeraj popoldne je dr. Korošec posetil predsednika vlade Uzunoviča. Ta peset v političnih krogih mnogo koinentirajo, čeprav niso znane podrobnosti. SESTANEK MALE ANTANTE BO NA BLEDU. Bukarešta, 14. apr. Po vesteh tukajšnjih listov se bo prihodnji sestanek Male antante vršil na Bledu. MASARYK POSEŽE V RAZPLET ČEŠKOSLOVAŠKE KRIZE. Dunaj, 14. aprila. Kakor javlja »Die Stuti.de- , so zadnji dogodki v notranji politiki Češkoslovaške predsednika republike Masaryka zelo prevzeli. Zato namerava sam vzeti iniciativo z§ rešitev položaja. V svojem dvorcu Lana sedaj završuje svojo politično oporoko. V te.i oporoki ne izraža samo svojega političnega mhenja, temveč podaja tudi temelje za spremembo češkoslovaške ustave. Cerny je imel pred nekaj dnevi daljši sestanek z Masarykom. Smatra se, da pride na vsa knačin do novih volitev. Delo in plačilo. Po vseh pravilih državah se pošteno delo primerno nagraja. Le pri nais je -narobe. Le pri nas se izplačajo dvomljiva in nepoštena dejanja. Kak Plamenae, ki je vodil iz inozemstva upor proti državi z očividnim namenom odcepili bistven del od kraljevine, se imenuje čez noč za poslanika v Pragi v činu in plači ministra. Gospodin Rade zasluži milijone za intervencije. Razni drugi posnemovalci malega potomca velikega Pašiča zaradijo čez noč tisoče. Exempla tratami. Takozvani uradniki, rede strankarski priganjači preskakujejo celo lestvico stopenj in se pojavljajo na mah nad vsemi starejšimi in sposobnejšimi tovariši. Za talke ne veljajo ne zakoni ne odredbe. Imenujeta se kar po dva ravnatelja iz isti zavod. Izmed teh je eden res pravi vodja, drug pa iiavadno mesta, na katero je imenovan, niti ne pozna in vleče le plačo itd. Ostali, ki opravljajo pošteno svoj posel, pa se ne brigajo za politični dirindaj, se prezirajo. Njih delo se ne nagraja. Po zakonu jim pripadajoče razlike se ne izplačujejo. Vsakega zadnjega v mesecu se tresejo, ker ne vedo, če bodo prvega prejeli plačo ali ne. Profesorjem se prekomerno delo ne nagraja. Že četrt leto niso v Sloveniji prejeli niti ficka za trud, ki jim pripada po zakonu. Take so razmere. Pa poglejmo ei posledice! Pred kratkim so se vršile revizije državnih blaganj v nekaterih prečanskih ■krajih. Ugotovili so se marsikje izdatni primanjkljaji. Kdo se bo čudil temu? Ali ni v marsikaterem slučaju to neka tajna odškodnina za krivico, ki jo dela država svojim na-stavljencem? Postavno pripada uradniku — recimo radi razlike po činovniškem zakonu — še izdatna svota ki si jo kratkomalo prisvoji iz državne blagajne. Ne trdim, da je ta način odškodovanja pravilen; toda stokrat večjo grajo zaslužijo tisti, ki silijo uradnika k takemu dejanju in takemu izgovoru. Pa še več! Vest prehitro otopi. Kdor je vzel tuj denar, da se odškoduje, tu ga bo v/.el, drugič tudi, ko ne bo imel takega izgovora. Tako se navajajo ljudje krasti. Ce postavimo na tako odgovorno mesto drugega blagajnika, bo kradel ta pod isto pretvezo. Oni, ki gazijo zakon od zgoraj, si vzgajajo nepoštenost od spodaj kostna. Večja je moralna kvar, ki ustvarja goljufe. Toda breziprimer.no hujša nevarnost preti radi neizplačevanja državnih obveznosti v drugem oziru. Uradnik, ki živi pošteno in skromno ob svojih prejemkih računa ž njimi. Na račun dela, ki ga je opravil, jemlje od trgovca in obrtnika blago, ki ga ne more pravočasno poravnati, ker mu država zadržuje izplačilo. Po gotovi dobi izsili upir.1'* izplačilo tudi sodnijskim potom. Uradnik je prisiljen plačati, da napravi, če more, drug dolg in plača visoke obresti, ki mu požrejo vse to, kar je pošteno zaslužil, ali pa — na lažji način. Prej nepodkupljiv in nedostopen nepoštenemtf dejanju, bo sprejemal za razne »usluge« darila v škodo države. Vsak državni nameščenec, je v stanu državo ogoljufali m ogromne gmotne ali moralne vrednote. Carinik prezira tihotapce, davčni uradnik razne davčne obveznosti, sodnik zločince, profesor slabe dijake itd. Tajno zlo korupcije »e širi, kakor nalezljiva bolezen neopaženo od juga proti severu. Oprijema se danes že tudi ljudi, ki so bili še do včeraj neoporečni v službi. Samochranski nagon je močnejši od vsake, še tako lepe teorije. Uradnik živi pri mizerni plači iz roik v usta. Dr. Polite« prinaša v >,Slob. Novinah«, br. 14. v članku »Istimi o činovnicama u broj-kama ■ uradno statistiko o uradništvu v kraljevini SHS. Tam preračuna da more zadovoljiti mož s soprogo in dvema otrokoma svoje minimalne potrebe z 2997 Din mesečno. Velika večina državnih nameščencev pil nima tega eksistenčnega nvinima. Zato *i morajo iskati postranskega zaslužba. Že v tem pa tiči velika nevarnost za državno službo, ker se odvajajo nameščenci od svojega pravega posla. Vse večja nevarnost pa je tam, kjer nudi država postranski zaslužek, ki se ne nagraja S tem sili uslužbenca k tajni od-škodbi t. j. korupciji. Tako se glasi suha beseda življenja. Postaja šele meso in zato je še čas, da se prepreči najhujše, treba se zganiti in država mora storiti svojo dolžnost. Napisali smo ta članek in ga naslavljamo naravnost na našega delegata ministrstva financ g. dr. Savnika, ki iz neznanih razlogov zadržuje profesorjem izplačilo nagrad za pre- gradnega denarja na ženskem učiteljišču. Ali je to storil kot predsednik krajevne Organizacije, ali pa kot dolgoletni prijatelj pokojnega, o tem se ne ve; kakor se ne ve, ali je dal iz svojega, ali pa je šlo iz fonda stranke, katera se smatra kot mora lačno soodgovorna za nezdrave razmere, ki so vladale za časa njene vlade in po njeni zaslugi na zavodu, ki jo namenjen vzgoji in pouku. Te razmere je karaktirizira'1 prosvetni minister v svojem poročilu kra.lju kakor je poročala sedaj že pokojna »Straža« z besedami: »Vršile so se poneverbe uradnega denarja in zloraba mladostne ženske časti.* Torej o vsem tem in še marsičem drugem kar ne ostane brez posledic, ne -poročata najbolj-, informirana lista ničesar, dasi bi to zanimalo ne eamo njune idejne maloštevilne pristaše, ampak tudi drugo i-avnost. Pač pa se zaletujeta v raznih notnrab iti člančičih v predstavnike drugih strank na z.eln neokusen način. Pred vsem jim je najbolj napoti radikalna stranka, katera se zadnje čase menda prav lepo razvija brez šuma in hrupa. Vsaj tako lahko sodi človek iz zaletavanja teli dveh listov v njo in njene pristaše. Vsak nov pristaš je političen neznučajnež in seveda koritar, med tem, ko so bili vsi listi, ki so svoj čas prestopili v sam. demokratsko stranko kristalno čisti značaji in visoko ide-jalni ljudje. Danes seveda ni več kristalno-čistih 'značajev in idealnih ljudi iz enostavnega vzroka, ker se preslop k nem. demo državne blagajne. Doeim pa eden prazni blagajne, polni drugi protizakonito ječe. In tako trpi ljudstvo dvakrat. — Končno je izjavil Davidovič da bo sedanja vlada trajala le malo časa. Le še par tednov in demokracija bo zmagala. Zapomnite si dobre, kar vam povem: za nekaj tednov pride demokracija in njena zmaga bo popolna. = Govor S vet oz ara Pribičeviča v Baran-skem Novem. Svoj govor je pričel Sv. Pribi-čevič s primero, da je St. Radič naš Hero-strat, ki se ne zna drugače proslaviti, ko da ruši našo državo. In zato je nagrajen z ministrstvom. Lansko leto sem dejal, da bo kmalu padel iz vlade tudi drugi F (Pašič), kadar pade iz vlade prvi P (Pribičevič). To se je sedaj zgodilo. Kakor je Juda Iškariot prodal Kristusa za 30 srebrnikov, tako so radikali sedaj izdali svojega Kristusa Spasitelja (Pasica) za ministrske stolčke. Odkar je sklenjen sporazum, pada radikalna stranka od ponižanja v ponižanje. Če je politiku sporazuma skrahirsla, ko jo je vodil Pašič, kako naj to j.olitiko obdrži Nikola Uzunovič in drugi majhni ljudje. Vsi ti ne bi bili niti poslanci, da jih ni naredil zia poslance Nikola Pašič. Ni političnega človeka v Beogradu, katerega ne bi St. Radič že razžalil. — Vlada, na čelu katere so ljudje druge ali tretje vrste, r.e more preživeti prihodnjega zasedanja skupščine. Čakamo na svoj čas. Nismo mislili, da se bo v tej krizi radikalna stranka tako ponižala. Morala bi reči, da z Radičem, kratski stranki ne vrši več. Ako pojde še ne- j ki je tako napadel Pašiča, noče iti skupno, kaj časa v tem tempu tako naprej, bodo j Toda radikalna stranka da tudi glavo, ne pa kmalu ostali še samo odbori številnih kr ajev- j vlade. Čudim se, da v Beogradu nekateri Se n ih organizacij in naposled kodo skopneli j vedno mislijo, da pomeni koalicija z Radi-še ti. Zakaj porast glasov pri volitvah ni j čem sporazum s Hrvati. V resnici je to le Pa to še ni vse! Vsakemu uradniku ni i komerno delo. Upamo, da bo ta apel izdal in pristopila državna blagajna. Škoda, ki jo , da ibo našel g. delegat pota in sredstva, da se utrpi državna blagajna na ta način, je inalen- | opravljeno delo tudi po zakonu plača. Ob 25-letnici ljubljanske testne železnice. Vprašanje odkupa. Delovanje kontrolne komisije, ki jo je bil postavil prejšnji občinski svet,* in pa interpelacija v občinskem svetu so imele za posledico strogo revizijo knjig, in na tej podlagi se je dognalo, da so čisti dobički družbe znatno večji, kakor pa so bili izkazani. Po teh ugotovitvah družbi ni .preostalo nič drugega, kakor da »zmote« prizna in izreče svojo pripravljenost, plačati občini to, kar ji gre po pogodbi. Na ta način je občina ljubljanska prišla do lepih tisočakov, če smo prav poučeni, celili 200.000 dinarjev zaenkrat, kar je vsekaiko lep uspeh. Kakor je pri vseh pri-vatno-kapitalističnih podjetjih razumljivo, da gledajo, da izbijejo iz podjetij kolikor mogoče visoke dobičke, tako je bil na drugi strani že skrajni čas, da se tudi občina zavzame za varstvo svojih pravic in to je storil bivši ljubljanski občinski svet. V tem pogledu gre bivšemu občinskemu svetu polno priznanje ne glede, na politično barvo njegove večine, ♦ločini je. predvojni občinski zastop le nekoliko pregloboko spal. Trenutno pa je najvažnejše in najbolj aktualno vprašanje ono, ki se tiče odkupa ljubljanske cestne železnice od strani mestne občine. ,. Pogodba (§ 19) daje mestni občim glede odkupa jako velike pravice. Pogodbeno je mestni občini zajamčena pravica, __da sme odkupiti celo podjetje po preteku 25 let, naznaniti pa mora družbi eno leto prej, če se misli te pravice tudi poslužiti. Enoletno odpoved je družba sigurno izgovorila zato, da povzročila idejna in načelna pripadnost, am pak v prvi vrsti nasilje vladajočega takrat nega režima ter osebnost kandidata dr. Pivka. Kakor pa vse kaže, me bode mogla vršiti neto. demokratska stranka še dolgo vrsto let takega nasilja, ker ne pride več na površje. Dr. iPivkova osebnost je pa med teni iudi izgubila sko'ro vso privlačnost in to pred vsem vsled svoječasnih brutalnih persekueij PP-ležima, za katere je odgovoren tudi poslanec Pivko, ker ni proti njim nastopil^ še manj pa, da bi izvajal potrebne posledice. To se opaža zlastii v Mariboru. Da si so na vodilnih mestih še vse povsod tisti ljudje, katere je postavil PP-režini — pred vsem iz pclMičnostrankarskih vidikov — in imajo torej še vso oblast v rokali, vendar pada število članstva SDS tako rapidno, da se je zadnjega občnega zbo‘ra krajevne organizacije udeležilo kljub veliki reklami reci in j piši: dvaintrideset ljudi; Na tem zborovanju j je med drugimi obširno poročal sam pred- i sednik dr. Lipold. Seveda se niso dotaknili j niti z besedico razmer katere zanimajo vse po obisku dr. Košu tiča in Pasniča. Da .bo pa ironija popolna, je treba omenili, da se je »Tabor« norčeval iz zborovanja radikalne stranke, katerega se je po njegovem lastnem priznanju udeležilo 200 .ljudi. Gospodje so torej v smešnosti dosledni. Politične vesti. devalvacijo krone in velikansko papirnato povodenj. Stara zlata avstrijska valuta se je podrla in povzročila povsod velikanski go- '■ spodarski preobrat v praksi. Mi vsi v.emo, t kako so n. pr. uboge služkinje, ki so leta in j leta nosile svoje trdo prislužene krajcarje v i razne hranilnice, po 20- ali še večletnem šte- j denju, lepega dne izvedele žalostno resnico, j da za vse svoje prihranke ne dobe več kakor • __ Samouprava« se imenuje novi par slabih čevljev, lo je zakrivila bivša a\- . Lka.ini tednik, ki je pričel izhajati v Ko-strijska vlada, lci se je v svojem obupu odlo- j pev;u y gvoji drugi številki objavlja »Cen-čila za usodni princip »krona je krona«, brez j sm. publicusc v »pismu jz Ljubljane poro-ozira na veljavo krone, in pa naša gospodar- , {,ilo Q ^mjM radikalne stranke v Ljubljani, ska nesposobnost, ki je tudi še po prevratu j pravjt ;ma ljubljanski mestni*odbor 500 ta princip priznala. Na podlagi tega principa , gian0v in da se sedaj po likvidaciji spora so vsi predvojni upniki izgubili ogromna pre- \ or,ganlzacija dobro razvija. Zlasti tu< moženja, smejali pa so se vsi, ki so se pred j ].er je &t0pil po soglasni želji na čelo vojno zadolžili v tedanji zlati veljavi, nc da bi sc bilo to izrečno ugotovilo, za kar so po vojni svoje obveznosti ^poravnali v'papirju. Jasno je, tla so se vsi predvojni upniki silno prizadevali uveljaviti svoje terjatve v zlato. Vsa tozadevna prizadevanja pa so ostala brez uspeha, ker se nanje niti avstrijska niti naša zakonodaja nista ozirali. »Krona« je c sta la »krona«, ne oziraje se na njeno subs-tančno ali mednarodno priznano vrednost. Iz pogodbe sledi neoporečno, da bi bila tudi zato, ker je stopil po soglasni želji na čelo odbora dr. Vladimir Ravnihar. Nato podaja >Ljudska Samouprava kratko karakterizacijo vodilnih mož radikalne stranke v Ljubljani in sicer dr. Vladimirja Ravniharja, dl*. Miroslava Lukana in dr. Nike Zupančiča. Nad vse laskavo se omenja v pismu dr. Ravniharja ter se zlasti poudarja, da je mož skrbno gojene kulture in tradicije ter absolutno čistih rok. — O dr. Lukanu se pravi, da je bolj mož diplomacije, ko pa podrobnega organizacijskega dela. Ne manjka mu pa politične tudi za družbo ravno take postave kakor za /vsebnike in kakor zasebniki niso imeli in ne bi tik pred prodajo preveč investirala v ; še danes nimajo niti po avstrijski niti po Tudi znesek, ki ca ie občina pri- i jugoslovanski postavi svojih zahtev valori- pedjetje. Tudi znesek, ki ga je občina pri , . „ im,rana plačati družbi v slučaju odkupa, je ; /irati, t. j. preračunati ph v. zlato veljavo, v pogodbi natančno določen: »Kot odkupnina tako tudi družba nima te pravice. ->e določa znesek, ki še ostane od investira- i Kakšne določbe veljajo torej danes za nega kapitala po odbitku amortizacijskega družbo? Recimo, da bi se bila družba ;>nacio-Unda v trenutku odkupa« (§ 12). • nalizirala« in da ta bik formalna lastnica ■ ■ 1 " cestne železnice ljubljanske .zagrebška filial- ka tvrdke »Siemens & Halsket. V tem slu- Družba je v podjetje investirala po uradnih podatkih znesek 987.055-(S5 kron avstrijske veljave (ta določba je važna). Amortizacijski fond, v katerega se steka po § 12. pogodbe letno 0-7% investiranega kapitala, znaša danes okroglo 44.000 kron (zopet avstrijske veljave). Ostane torej Se 943.055‘65 kron. To je znesek, ki bi ga morala plačati družbi, če bi bilo ostalo vse pri starem, torej če ne bi bila doživela : avstrijska veljava« po vojni svojega k ra ha. Po vojni pa wmo doživeli po vseh deželah nekdanjega avstrijsko-kronskega območja * Primeri »Narodni dnevnik« z dne 10. in 12. aprila. mestna občina imela pravico odkupiti (ne | nmbicTje in dalekovidnošti. Stranki je abso-kupiH!) cestno železnico za predvojni investi- i 1(|tno 1)0|reben in igral bo še večje vloge v uani kapital (minus) amortizacijski fond), če j ;avnem življenju, če bo vztrajal. — NajiiUere-bi bila Avstrija ostala. Po vojni pa veljajo J s;)atnejSa pa je sodba neznanega cenzorja o dr. Zupaniču, o katerem piše: Dr. Niko Župani« je mož prijetnih družabnih form, vsekakor interesanten pojav na polju grafi je in marljiv kombinator. Večjih političnih in organizacijskih talentov mu pa ne prisojajo niti najbližji prijatelji. Njegovo delovanje na političnem poliju se omejuje v spl osnem na organiziranje železničarjev, zlasti v šiški. Na deželi nima sreče. Kot ev. voditelj levega krila Mestne organizacije utegne igra- čaju bi 'imela družba zahtevati le en milijon kron (okroglo) : 4 = 250.000 dinarjev in niti ficka več, ker je pri nas ižprem©njena stara avstrijska krona po zakonu v dinarje v razmerju »jedan prema Četiri . Naš zakon pozna samo to »valorizacijo, in prav nobene druge za nikogar. Če pa je družba avstrijska, veljajo zanjo v prvi vrsti mednarodne pogodbe, k'i urejajo valutno razmerje za predvojno privatne in javne terjatve. V tem oziru prihajata v poštev dve mednarodni pogodbi, namreč senžermenska mirovna pogodb« in pa posebna pogodba, ki jč bita sklenjena med Avstrijo in kraljevino SHS. (Dalje prihodnjič.) Izza kulis mariborske SDS. •Mariborski dnevni jedilni list, katerega mlaja pod mogočnim imenom »Tabor« Mariborska tiskarna in je glasilo SDS si kljub zelo omejenem prostoru privošči prav pogosto posebne vrste »špase«, da udari po svojih političnih nasprotnikih z gesto mogočneža v^likaflh in jih prezirljivo zasmehuje in zafrfeuje v tike m tonu, kateri »e je ohranil med slovensko iurnalistiko le Se pri njem in pni /Jutru«. Ta način poročanja obeh .imenovanih 11-. stov je znan celo v Beogradu in ga ni zastonj nedavno pošteno okrcala »Samouprava«. Da pa rodi ravno nasprotne .sadove, kakor jih pričakujejo v krogih SDS, je dokaz obisk dr. Košu tiča in Pasariča v Mariboru, ko so pniSle na dan stvari, o katerih še danes govori .in razpravlja ne sapu) Maribor, ampak cela mariborska oblast. Seveda ni napisal o teh zanimivih »najdbah« mariborski poročevalec »Jutra« niti črkice, prav tako tudi ne jedilni list -Tabor«. Zakaj po odhodu dr. Košutiča in Pasariča so. bili mariborski krogi SDS kar konsternirani. Prvi se je menda še le zavedel predsednik krajevne organizacije, ki je založil 89.000 Din za primanjkljaj ti še lepo vlogo ter tvoriti potrebno dopolnilo k gornjima voditeljema. Kot bivši poverjenik takrat še neizorganizirane NRS v Sloveniji je bil dr. Zupanič vpoklican za ministra Slovenije brez portfelja ter je kandidiral kot nosilec radikalnih list v Sloveniji-Kot znano, ni dosegel uspeha. Tako ljubljanski >Censor publicus«. Težko je reči, če je bila zlepa "napisana tako pikantna sodba o političnem somišljeniku. — Izjava Ljube Davidoviea o vladi in korupciji. Na shodu v Čupriji je imel Davido-vič velik govor, v katerem je med drugim dejal: »Politika sporazuma je bila sprejeta, ker se mora voditi v naši državi. Toda manjka medsebojnega zaupanja, ki je predpogoj, da more politika sporazuma napredovati. Po rešitvi zadnje vlade krize je St. Radič dejal: >Koi'upcije od danes, naprej ni več!« Iz. vlade, .pa sta izpadla ministrski predsednik ‘n finančni minister. Logično sledi iz tega, da sta bila onadva vzrok korupcije. Nikdar se m nobena stranka strahovitejše obsodila svojega šefa, kakor je lo storila sedaj radikalna stranka, ko je postavila vlado proti korupciji, a iz nje izločila svojega šefa. Poleg korupcije je največje zlo nasilnost brezvestnih organov oblasti. Za časa zadnjih volitev je bilo zaprtih na Hrvatskem 8000, v Bosni pa 2000 ljudi. Treba pa je državljane pridobiti za državo z ljubeznijo. Toda to se ne dela — Dt» ministra imata v rokah ključe ir tare. Eden ima ključe od Ječ, drugi od oživlienje plemenske fronte. Nato govori Pribičevič o Kajmakčalanu in potem nadaljuje: Sedanja vladna kriza je globoka in da se rešiti samo z novimi volitvami. Ni važno, kako dolgo bo trajala 'sedanja vlada, temveč, katera pride na njeno mesto. Lela 1924 smo stopili z radikali v vlado, da bi skupno '/lomili politiko Si. Radiča. Nismo pa mislili, da bi nas radikali mogli izdati. Ko so bili radičevci pri koncu moči, so jih radikali rešili. In to je zločin radikalne stranke. Mi samostojni demokrati ne vstopimo v nobeno koalicijo, če nam ne pripade prva beseda. Stare stranke so gnile, treba novih' strank z l ovilni nazori, kakor smo mi. Radikalna stranka je odigrala in odpela svojo pesem. V radikalni stranki so ljudje, ki niso prišli v stranico' zaradi dobav in koristi. Ti ne odobravajo sporazuma in zato se naj pridružijo nam. Ni treba, da vstopijo v našo stranko, temveč samo v zvezo z nami. Ker kaj ima kmet skupnega s terazijskimi voditelji? (A g. Pribičevič je morda tudi kmet? Op. ured.) Danes imate v parlamentu večino in vso moč, da izvršite, kar smatrate za pravo. Zato poslužite se moči! Z apelom na volivce je nato Sv. Pribičevič zaključil shod. — mo, da bo moral g. Pribičevič še precej dolgo čakati, da pripade njemu in njegovi stranki prva beseda. S samimi shodi se nihče ni osvojil oblasti, temveč moral je predvsem dokazati, da je za vlado sposoben. Kako pa je izpadel ta dokaz s strnili SDS, vemo vsi. Nori finančni minister. Kralj je podpisal ukaz. s katerim *e imenuje za novega finančnega ministra dr. Ninko Peric, za prometnega ministra pa dr. Vasa Jovanovič,, ki pa obdrži tudi poljedelsko ministrstvo. Dr. Ninko Perič slovi kot eden najbolj poštenih mož v radikalni stranki. Tudi njegovi politični nasprotniki poudarjajo, da se dr. Ninku Periču ne more ničesar očitati. Bil je svoje dni justični minister in \je vodil svoj re9or spretno: Po demfeiji kot justični minister je dr. Ninko Perič z uspehom zastopal našo državo na raznih mednarodnih pogajanjih. Brez vsakega dvoma je, da je vlada z vstopom dr. Ninka Perica mnogo pridobila, kar bo menda priznal tudi »Slovenec«. v —Pašičeva ofenziva, se je, kakor kažejo znaki, že pričela. Sklican je že širši glavni odbor radikalne stranke in na njem pade odločitev, če se ne bo rešitev zopet zavlekla, kakor je to pri nas običajno. Naši samostojni demokrati vsled Pašičevega nastopa že triumf irajo, če po pravici, to se bo šele videlo. Opozarjamo samo na govor Svetozarja Pribičeviča, ki je vehementno napadal radikale in tudi Pašiča. Mislimo, da Svetozar ne bi tako napadal, če ne bi vedel, da še ni prišla ura, ko pride on v kombinacijo. — Interesantno je, da poroča mladinski popoldnevnik v prvi koloni o novi vladni krizi, v tretji pa o imenovanju novih mi.nistruov, s čemur je bila delna kriza vlade likvidirana. Bralci mladinskega pepoldnevnika smejo misliti torej samo dve koloni daleč. - Vojaški pok ret proti grški vladi je definitivno likvidiran. Vsi prijeti častniki so bili prepeljani v Atene, kjer se začne proti njim kazenski proces. Poveljnik solunske garnizije je novinarjem prepovedal pisati karkoli o dogodkih in jim zapretil z zaporom, če bi se pregrešili proti prepovedi. ____ SLOMŠKOVA ZVEZA, UJU IN DEKLARACIJA. Dne 31. marca je imela Slomškova zveza učiteljev zborovanje, kjer je šlei za to, ali naj opuste to organizacijo m prestopijo k deklaraciji ki naj bi bila-nekako nadstrankarska, novsem strokovna organizacija, ali pa vztrajajo" še nadalje pri svoji. Resnici na ljubo bodi povedano, da si vsak učitelj želi strokovne organizacije in je sit terorja na eni ali drugi strani. Štiri petine Slomškarjev so za deklaracijo, iker se lavedajo, da je le ^ slogi moč. Nastopili so razni govorniki d0 govornice, navedli razloge pro in contro. zaključka le ni prišlo. Vzrok tem« ]>reT)ovei_ glavnost odbora Slomškove z*® ’. __ dali so razne medklice Vodilnim leglo m dosh. Čemu_se se^Tkar z obraza bralo - tako m pripoved*, voli Slomškarji sami ~ feako le Kr6l° ur! srcu, kadar je govornik branil njih »stolčke« — bili so pa z,elo kisli, ako *e je zavzel za deklaracijo. Za enkrat sicer res ni al», a bo šlo gotovo, zakaj pamotin stanovska vzajemnost bosta zmagali. Dnevne vesti. SEPOTREBNA POLEMIKA. , Mod .Jutrom in Slovencem, se vodi že : mesec dni silno duhovita polemika, če je 1 pDomc vina« verski list ali ne. Mnenja smo, ! 'da tako nepotrebne polemike še ni bilo v »loveuekem političnem življenju, kakor je ta polemika zaradi »Domovine« in »Domoljuba . Občudujemo samo naše esdeesarje, da se ne naveličajo pisati o »krščanstvu »Domovine«. Oči vidno pa se »Slovenec« in »Jutro še nista naveličala te brezplodne polemike, ker smo sedaj dobili novo brezvredno polemiko, ce so bili v velikonočni številki »Jutra por-nografični članki ali ne. Tudi ta debata se 'odi na način, da se bog usmili. »Jutro; je Privleklo iz svoje ropotarnice na dan Aleksandra Borgio, Galileja in slične rekvizite, »Slovenec« pa še do danes ni imel poguma, j. ^ čisto točno označil ime in spis avtorja, & je po njegovem mnenju pornograličen. rako smo prišli do prave vojne z mlini na veter. V sporu je velikonočna številka Jutra«, naša glavna dnevnika pa se prepirata o inkviziciji. Naravno, da spor na ta način ne bo nikoli končan in da bo tako vsa ta polemika že celo brez pomena. Med tem pa se pobirajo silni davki, reducirajo uradniki, zaman kliče po stanovanjski akciji in veča trpljenje ljudstva. Toda to nase »ta velike cajtenge« ne briga, ker važno .te le, če je »Domovina katoliški list ali ne m ce je bila velikonočna številka »Jutra« pcrnografična ali ne. u.*11. *i' neslan prepir naj bo slovenska politika! Hvala lepa! -. —- Uradni list št. 33. z dne 10. aprila pri-Pralyil‘0 za opravljanje državnega »trakovnega izpita za zvanje učitelje0d P°e»jem. da V rb'J‘ V,VSaki ^ treijim ven LM'irillei’ eua tretjina pa v latinici, iz-de pa naopak. ve. ^.oda jugoslovcnskc evangeljske cera-einoda f„JSS v, Novem Vrbasu zborovali Na dnein'’ j .e evangeljske cerkve. Na ureditve 601 re. nled drugim vprašanje cerkvi in razrtlei’ia med slovaško evangeljsko iuszfidn na C"0' ter nemško, madjareko in strani 0 ovanSetjsk» cerkvijo na drugi ~~ Za rimskokatoliški duhovski naraščaji V jkjvi budget ministrstva ver je vnešena svota 200.000 Din za štipendije za. rimskokatoliški duhovniški naraščaj. Razen tega je dovoljen kredit, 5.000.000 za rimskokatoliška semenišča. — Starckatoli-ko gibanje v Bosni. V Sarajevu se ustanovi te dni poseben odbor pripadnikov starokatoliške cerkve, čigar naloga no, da bo poročal o stanju starokatoliške ak- -\e v B°sni ter se udejstvoval tudi organi-7-atorično. n ~ Nasi vojaški grobovi. Ministrstvo ver ,.;"?erava izvesti tekom letošnjega leta -kon-seni C naš*'1 vojnih grobov, ki so razstreli po raznih krajih države in v inozemstvu. 7.„ je dovoljen kredit 500.000 Din. dit v » grobov je zasiguran poseben kre-_ znesku 400.(100 Din. Njeg i * jfcTe telefonske proge. Tekom prihod-loa*: “«eca se pričneta graditi novi tele- privfti pi^gi Zagreb—Sušak in Zagreb-Ko-d'rektna' ,n°vimi progami bo vzpostavljena ter med med Trstom in Reko na eni — Skn ' - ‘n Budapešto na drugi strani. Zagreb ^^Šnja uvedba spalnih vo* na progi namer Nedavno smo poročali, da se Bplit s 15‘ majem na progi Zagreb— 70Vi j^0Pet uvesti v jeseni ukinjeni spalni vo-Pr'tisk občinstva in tiska javlja sedaj grebška železniška direkcija, • da ustreže *~lJ> občinstva ter uvede že v kratkem na Pfogi zopet spalne vozove — seveda, zaenkrat, radi pomanjkanja vozov, najbrž samo enega, ki bo vozil v vsakf smeri vsak drugi dgn. — Naši umetniki na mednarodni razstavi '^Benetkah. Dne 28. t. m. bo otvorjena v Betkah velika mednarodna umetniška razje I?- Od 758 del inozemskih umetnikov jln 50% popust od uoriualuiu tarif za vse osebne, mešane ter brzovlake razen Simplon-Ori-ent-ekspresa. Potniki kupijo na odhodnih postajali celo karto, ki jim velja za brezplačni povratek, če imajo potrdilo da so velesejem obiskali. Ugodnost velja za potnike za odnod od 25. apr. do 5. maja, a za povratek od 5. do 12. maja 1.1. Za prevoz razstavnega blaga se plača za tja vozarina, povratek pa je "brezplačen. Kdor si’ lioče ogledati zanimivosti bratske Poljske in združili ugodno s koristim i, naj 'se posluži le prilike in obišče po-znanjski velesejm. Z informacijami posluži in »skrbi vse potrebno g. R. Golebiovvski, reprezentant poznanjskega velesejma, Ljubljana, Stari trg 19. Svinčena ruda na Koroškem. Kot poroča »Koroški Slovenec i, se delajo velike priprave za iskanje svinčene rude v gori Obirju. V ta namen je bila zgrajena velika električna ceutral ater nabavljena velika lokomotiva, k bo vozila kamenje in zemljo iz rovov. — Stroge mere zoper napačna borzua poročila. Francoski finančni minister namerava pod vzeti sporazumno z justdčnim ministrom stroge korake zoper razširjanje napačnih poročil od strani borznih krogov. Vzrok za to je dejstvo, da so povzročila padec franka v zadnjih dneh v prvi vrsti taka napačna borzna poročila. — Razpisana mesta. Da državni podkov ski šoli na Selu pri Ljubljani se razpisuje .po eno mesto: adm. uradnika III. kategorije, zvaničnika, ponikovskega kovača in sluge, ki morajo imeti kvalifikacijo, predpisano v zakonu o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih. Prošnje je vložiti pri upravi drž. podpovske šole na Selu pri Ljubljani do 30. aprila t. 1. Mesto državnega pravdnika v Novem .>adu je ostalo nezasedeno. Ministrstvo pravde je odredilo, da se odda potom natečaja. — Iz državne službe. Alojzija Kožuh-Gor-jak, voditeljica dnevnega zavetišča v Mariboru, je trajno upokojena. — Petrolejski požari v Ameriki. Iz Port Arthurja poročajo: Xa nekem tanku Gouid iieffiing Comp.-je se je pripetila med nakladanjem petredeja silna eksplozija. Na tanku se je nahajalo okrog 90.(XXi sodov petroleja. 20 oseb je ubitih, 30 poškodovanih. — Pri c*t. Louis - Gbispcsu gore Lije petrolejski rezervoarji, od katerih je vseboval vsak 7.7 milijonov barelov. Dosedanja škoda znaša 56 milijonov dolarjev. — Cerkveni stolp sc je zrušil. V Toulouzi se je zrušil 38 metrov visoki stolp neke cerkva. Doslej so izvlekli izpod luševin pet tež-kopoškodo varnih. — Podtajnika italijanskega vojnega in zra-kopiovnega ministrstva, ki sta imela spremljati Mussolinija na potovanju v Tripolis sta padla med Malto in Tripolisom z letalom vred v morje. Posadka neke trgovske ladije ju je potegnila v totalno premočenih gala uniformah iz vode. — Vulkan Avčavski pri Potropavlovsuii na Kamčatki zopet bruha. V okolici 1000 km se čutijo močni potresni sunki. Iz vulkana se čujejo neprestano eksplozije. Iz žrela leti žareče kamenje. Vse mesto Petropavlovek je zagrnjeno v gosi oblak pepela in dima, ni pa ogroženo. Doslej ni bilo niti človeških žrtev niti materielne škodie. Rndovedni gledalci opazujejo izredni prizor iz distance Kadi očetovstva umoril dekleta. 24-letni Visle, sin posestnika v Sorki pri Žalcu je imel ljubezensko razmerje s Pušakovo s Ponikve. Dekle je prišlo v blagoslovljeni stan. S tem je bil konec ljubezni in začel se je prepir in sovraštvo. Te dni je povabil fant dekleta na sestanek. Po kratkem prepiru se je lant z dekletom navidezno zopet pobotal ier ji ponudil »bonbončkov«. Na poti proti domu je postalo dekletu slabo in kmalu nato je v hudih bolečinah umrlo. Izkazalo se je, da je bil sladkor zastrupljen. Fanta so aretirali. Po kratkem tajerrju je svoj zločin priznal. — Nevarna grožnja. V okolici Murske Sobote je dobilo te dni več ljudi pisma, v katerih jim sporoča neznan lopov, da bo določenega dne pri njih gorelo. Ta grožnja je jKivzročlla nad prebivalstvom tem večje vznemirjenje spričo dejstva, da se je pripetil lansko leto v bližini Radgone podoben slučaj. Upati je, da bo -orožništvo požige preprečilo ter jiisca grozilnih pisem eruiralo. — »Pisatelj in posredovalec ženitev«. Te dni je izročila sarajevska policija državnemu provdništvu nekega Dalmatinca, Caramela Mustafiča, ki se je izdajal za pisatelja in posredovalca ženitev. Mustafič je pripovedoval, da piše veliko knjigo »Dinastija Karagjor-gjevičev« ter nabiral zanjo abonente, razven tega je nastopal kot agent zavoda za posredovanje ženitev »Sreča« v ‘Zagrebu. V obeh slučajih je speljal veliko število ljudi na led ter jim izvabil precej denarja. — Goljuf. Zanimiv tip goljufa je osleparil v zadnjem času številne duhovnike in ženske samostane v Dalmaciji. Izvabil jim je pod pretvezo, da jih prodaja v imenu več višjih oficirjev samostanom les, večje vsote denarja. Lopova iščeta mostarska in dubrovniška policij«. I. p O* z i« ... —j "‘/.J-— ^ rromet v solunski luki je znašal v me-o,, biarcu 137.603 tone. Na grške parnike 46.924 ton, na italijanske 35.221, na . 23.430, na jugoslovanske 6811, na 4817, na norveške 4146, na sovjet-»a na rumunske 1518, na dansfke 137o, Jiemške 1348, na šveddke pa 1875. {».T? "• mednarodni velesejm v Posnanju na USt od 2 do 9> m*i& 1926 Naše želez- i L*0, ministrstvo je dovolilo vsem posetni- i m lega sejma po jugoslovanskih železnicah : li preko kupa drv skozi ok^m i"1 vdrl1°v‘m-sarno. Razbil, so več pohištva i„ raztrgali zadružne knjige Pohištvo so pometali na ulico ter zazgali. K sreči je prihitela kmalu policija, ki je preprečila večjo nesrečo: Da je ni bilo, bi bil dane3 na mestu »Zadružne tiskarne« kup razvalin. Napadalci so pobegnili. — Aretacije razpečevalcev kokaina r Parim. Pariška policija je aretirala v zadnjih 14 dneh 8 razpečevalcev kokaina. Zanimivo je, da je bil med temi samo en Francoz, do-čim so bili trije Italijani, eden pa Egipčan. Radi istega delikta so bili v Strasburgu aretirani 1 menški stotnik in 2 francoska — žandarja. — Tri milijarde frankov izvabil. V Curihu vzbuja veliko senzacijo aretacija batona Sternberga d’Armella, ki je izvabil v družbi ! nekega po imenu doslej neznanega trgovca nekemu Rumunu v Milanu 3 in pol milijarde frankov. Baron Sternberg je prodal Rumunu za to vsoto nekii premogokop ter dobil kupnino v obrokih. Kmalu potem, ko je prejel zadnji obrok, se je izkazalo, da je dal baron Sternberg kupcu lažnjive podatke in podjetje je zabredlo v finančne težkoče. — Atentat na železniški vlak. Na brzovlak Dunaj-Lvvovv je bil izvršen eno zadnjih noči pri Bohniji atentat. Neznan lopov 'je odstranil tračnico, vsled česar se je prevrnilo 5 vagonov. Ubit ni bil nihče, pač pa je 24 oseb lahko poškodovanih. Neki osumljenec je bil aretiran. — Na j večji davčni dolžniki na Nemškem — Hohenzollernci. Pri obravnavah o odpravnini za bivše nemške kneze 'se je opetovanu vprašalo, koliko so dolžni Hohenzollernci državi na zaostalih davkih. Zastopniki finančne uprave so odgovor na to vprašanje dosledno odklanjali, sklicujoč se na uradno tajnost, lo uradno tajnost je obelodaimil sedaj tisk. Hohenzollernci dolgujejo državi na zaostal In davkih celih 7 milijonov zlatih mark. — Veliki Zvonar (Grossgloekner) za alpinistični promet ne bo zaprt. Avstrijsko planinsko društvo je zbralo potom javne kolekte fond, s katerim je Velikega Zvonarja kupilo, tako da so hribolazci sedaj lahko brez sknbi in se jim ni več ibati, da bi jim kak lastnik, ki za njihov šport nima 'smisla, turo zaprl. — Dva ponesrečena lovca rekordov. Stra-dalni »umetnik« VVahlmnnTi, ki se je produciral 'te dni v Berlinu, je po tritedenskem stradanju pobesnel. Ra«bil je svojo stekleno ječo ter kričal, da hoče zdpei jesti. — Plesai-iii »umetnik« Alfredo Ferlando je dobil te dni v Berlinu policijsko dovoljenje za 130 ut trajajoč rekorden ples. V soboto zvečer se jo pričel vrteti, toda nehati js moral že po 29 urah :dobil je oteklinu v drmliju. — Ležišča zlata so odkrili te dni v državi Panama. Glede množine materiala ležišča baje prev nič ne zaostajajo zn južno afrikanski-mi. Vse ozemlje meri okrog 300 kvadr. milj. Ustanovila se jc družba za eksplcataoijo zlata. Temeljni kapital znaša 2 milijona funtov šterlingov. Ljubljanvi. I— Trgovsko društvo »Merkur« za Nlovc-»lijo v Ljubljani ima v soboto dne 17. aprila 1926 ob 8. uri zvečer ob priliki 25-letnice svojega obstoja v veliki dvorani »Kazine-svoj letni občni zbor in takoj nato jour fix, pri katerem sodeluje društveni pevski zbor in društveni salonski orkester. I — Udruženjo jngoslovenskih iuženjerjov in arhitektov — Sekcija Ljubljana javlja, da so je za leto 1926 izvoljeni Upravni odbor konstituiral tako-le: predsednik: ing. Janko Mačkovšek, I. podpredsednik: ing. Leo Mencinger; II. podpredsednik: ing. Alojz Hrovat; I. tajnik: ing. Ladislav Bevc; II, tajnik: ing. Nace Perko; I. blagajnik: ing. Ciril Pirc; II. blagajnik: ing. Josip Černivec; I. knjižničar: ing. Karel Tavčar; II. knjižničar: ing. Stank-u Dimnik; 1. gospodar: ing. Blaž Pristovšek; II. gospodar: ing. Josif Štolfa; odborniki: ing. Josip Pavlin, ing. Pavel Vrbič, ing. Fran Zelenko. Člana nadzornega odbora: ing/Viktor Skoberne, ing. Vinko Strgar. 1— Državna borca dela v Ljubljani. V času ( d 28. marca do 3. aprila 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 52 prostih mest. 99 oseb je iskalo dola, v 55 slučajih je borza posredovala z uspehom in 17 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 3. aprila 1926 je bilo skupaj razpisanih 1106 prostih mest, 1786 oseb je iskalo dela, v 745 slučajih.je borza posredovala z uspehom in 296 oseb je odpotovalo. 1— Agrarni reformni interesenti! Tehnični elaborat o utrditvi objektov na veleposestvu Oskarja Koslerja v Ortneku je javno razpoložen v mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami in sicer v času od 8. do incl. 15. aprila 1926. Natančnejši podatki so pa razvidni iz tozadevnega razglasa pritrjenega na občinski deski. 1 — Včeraj je preminula nagle smrti ga. .s. BatAn, trgovka v Ljubljani. 1 — Pogreša se 431eluu Marija Duraksadič, stanujoča na Osojah št. 3. Odšla je 9. t. m. od doma ter se ni več vrnila. Ženska je unio-bolna1. Maribor. Znak stanovanjske bede. V -Krčevini pri Mariiboru 'stanujoča Marija Karmeli je izvršila poskue samomora, ker bi morala biti vržena iz stanovanja. m — Nova banka v Mariboru. V hiši veletrgovca I. U. Šoštariča na Aleksandrovi cesti se nastani v kratkem podružnica Hipotekarne banke, katere centrala bo v Ljubljani. To bo sedma banka 'v Mariboru. m — Carinsko kontrolno pLarno nameravajo ustanoviti mariborski trgovci po vzorcu onih v Zagrebu in Ljubljani. Ta misel se je sprožila na občnem zbora Trgovskega gre-mija. V pisarno bi še imela nastaviti strokov- j na moč, katera naloga bi bila, pregledetv vse | carinske _ deklaracije, tako da bi bila vsaka | pomota izključena, Ikar dosedaj ni bilo. m — Osebne spremembe pri Gradbeni sekciji v Mariboru. Za šefa sekcije je' imenovan dosedanji šef sekcije v 'Ptuju inž. Jan Vunek Prid oljeni mu bode: Dosedanji šef sekcije inž. Anton Dolenc, inž. I. Kukovec in* inf. Metod Pfeifer, ki je premeščen v Maribor Ljubljane. Delokrog mariborske Gradbene sekcije se razširi, sekcija- v Ptuju pa ukine. glas iz OBČINSTVI. Vodnikov spomenik' r Ljubljani. Mestni magistrat namerava baje prestaviti Vodnikov spomenik v Zvezdo. Da pesnik in branjevko no spadajo na isti trg je vsakomur umevno. Bivšo gimnazijo'so podrli in » tem takorekoč spodmaknili tla; Vodniku. Vprašanje pa je, ako ravno »Zivezda« nadomešča to, kar je svoje case nudS Vodnikov trg? Zgodovinsko otidje je proti teinu. Pesnik Vodnik je umrl v hiši g . Pogačnika, gostilničarja »pri Štefanu- na Miklošičevi ceetri; seveda še -v stan hiši; ki pa je stala ravno tam. Zanimiv ie tudi Bledeči slučaj. Ko se je poročil g. Anton Pogačnik. ki je bil kakor znano zadnji župan šišenska, je bil ženin doma iz hiše, v kateri je Vodnik umrl, njegova nevesta pa iz hiše Ziherlove, v kateri se je pesnik rodil. To 'je seve le slučaj. Vendar bi pa z ozirom na kraj smrti spomenik spadal preje na Miklošičevo cesto, oziroma v pahk pred justično palačo, kot pa v Zvezdo. PREDAVANJE PROFESORJA FARRANDA. V torek, dne 13. t. m., je ob 10. uri dopoldne predaval na ljubljanski univerzi v zbornici M a x Far ra' n d , profesor na Fale Uni-versity v Združenih državah Sev. Amerilke. Predavanje se je vršilo v angleškem jeziku, vendar je prevajalec sproti prevajal v slovenščino, tako da so predavanje umeli tudi tisti, ki angleščine ne obvladajo. Predavatelj se je omejil le na opis razmer na ameriških univerzah, njih notranjega ustroja se ni dotaknil. V Združenih državah j> zelo važen problem socijalnega dijaštva položaja. Država gre dijakom le v nekaterih ozirih na roko, daje pa dijakom mnogo priložnosti. da si sami preskrbijo sredstev za študij. Tudi na čut socialne skupnosti mnogo pazijo. Mnogo se gleda v Zaruženih državah tudi na telesno vzgojo dijakov. Vsaka univerza ima svoje športne klube, v katerih vežbajo dijaki svoje telo. Sedaj se je iz stremljenja za okrepitvijo razvilo stremljenje za zmago pri športnih igrah. Ameriške univerze skušajo sicer omejiti preveliko in škodljivo tekmovanje, vendar ne pade nobenemu v glavo šport na univerzah odpraviti. S športnimi prireditvami si pridobe dijaki tudi mnogo potrebnega denarja. Poleg športnih klubov imajo ameriški dijaki tudi literarne, izobraževalne in druge klube. Izdajajo tudi lastne žurnale in mesečne literarne magazine. Za politično življenje vlada na tamošnjih univerzah le minimalno zanimanje. Amerikanske univerze so drugače organizirane kot naše. Posebno prehod iz srednje na visoko šolo ni tako hiter kot pri nas in ■se dijake počasi navaja na akademsko svobodo. — Frof. Farrandu se je zahvalil univerzitetni prorektor dr. Hinterlechner. povdarja-joč razliko med novim življenjem v Ameriki in starim v Evropi ter je povabil prof. Far randa, naj ponovno priredi ob priliki preda vanje na ljubljanski univerzi. OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA TRGOVSKEGA GREMIJA. V torek, 13. aprila 1926, se je ob 8. uri zvečer vršil redni občni zbor ljubljanskega trgovskega gremija ob številni udeležbi. Občni zber je oivoril g. Gregorc, ki je uvodoma pozdravil navzoče zastopnike velikega župana, mestne občine, trgovske zbornice. Zveze gremijev in zadrug, društva »Merkur«, pomočniškega zbora in greniijalne šole ter zastopnike časopisja. Pozneje je pozdravil tudi kasneje prišlega predsednika ljubljanske bor •/.e g. Jelačina ml. Nato se je spomnil preminulih članov gremija, katerim na čast so navzoči vstali. Nato se je zahvali dolgoletnemu načelniku gremija g- Stupici za njegovo nesebično delo. V svojem nadaljnjem govoru je g. Gregorc razložil gospodarsko stanje preteklega leita, ki je trgovini prineslo mnogo neprijetnega. Obrestna mera 'se je sicer malo znižala, vendar ne v toliki meri, da bi se režijski stroški zmanjšali.Visoki davki in druge okoliščine so krive, da cene živilom ne padajo, kakor zahteva to javnost od trgovca. Trgovina -se nahaja v latentni krizi. Vrše se protestni shodi proti uničujoči gospodarski politiki in visokim davčnim bremenom. Gremij je sporazumno s trgovsko zbornico in Zvezo Gremijev prevzel vse akcije, ki jih je smatral za potrebne. Govornik obžaluje mlačnost članstva pri' sodelovanju pri takih akcijah. Tudi za »Trgovski list vlada v Ljubljani, v nasprotju r. ostalimi kraji, vse premalo zanimanja, kar je pač znak nezavednosti članstva napram lastnemu glasilu. Ker stojimo pred otvoritvijo 6. ljubljanskega velesejma, zahtevajo interesi naše trgovine, da trgovci, zlasti ljubljanski, posvetijo tej instituciji vso ono pozornost, ki jo znslgži. Govornik dalje omenja uspehe ljubljanske borze in posebno borznega razsodišča ter obžaluje, da je v upravnem borznem svetu premalo trgovskih zastopnikov. Mnogo uspehov je dosegel gremij tudi glede trošarinskih taks mestne občine, ki so se v mnogih ozirih omilile. Oitanje zapisnika zadnjega občnega zbor* je na soglasno željo odpadlo. Sledilo je tajniško poročilo. Gremij je leta 1925 štel 1338 članov napram 1363 v letu 1924, kar pomeni padec za 27 obratov. Od teh je 511 protokoli-ranih. . Gremij vzdržuje gremijalno šolo, za katero nosi večino stroškov sam, podpore s strani države in drugih korporacij so malenkostna Slovensko trgovino težijo davčne razmere in visoke takse. V pridobninsko komisijo je dogovorno z ostalimi gospodarskimi korporacijami postavil kandidatno listo,' &i je bita kot edina lista tudi Izvoljena. Gremij je na-' pravil mnogo korakov proti krošnjarstvu, v zhaevah poštnih in telefonskih pristojbin m železniškega prometa, tl redil je tudi vprašanje delovnega ca^a. Ostro pa je nastopil proti ilegalni trgovini s strani inozemskih potnikov. K ureditvi gospodarskih odnošajev t sosednjimi državami je zbral mnogo gradiva ♦er ga merodajnim* mestom tudi predložil. Računski zaključek za leto 1925 navaja 8124X10 IMn prometa. Društvena imovina znaša 118.664 Din. Proračun za leto 1926 jiredvkieva 154.060 dinarjev -stroškov proti 111.000 Din dohodkom. Primanjkljaj se bo kril iz gremijaVnih doklad. Pri naslednji točki se je določila delnA sprememba pravil. Pri dopolnilnih volitvah načelstva so bili izvoljeni kot načelnik Gregorc, podna- 4. NAK0DN1 DNK.VNIK 54. apnia lD2o. štev. 82. čelnika Kavčič in Kregar, kot namestniki Knez A., Pavlin, Mohorič in Bahovec, v odseke pa Derenda, Železnikar, Gregorc, Novak, K o-ste v c, Fabiani, Breznrk in Zorc. Nato dobi besedo g- J e 1 a čin, predsednik Ljubljanske borze, ki v imenu Zveze trgovskih gremjjev česjita novoizvoljenemu odboru, nato pa pojasni, zakaj je v upnmiem od-bora borze trgovski slan šibkejše zastopan. Roimi upravni odbor in razsodišče sta sestavljena kd’0, da so zastopane vse stroke, pri zadnjih volitvah so bili izvoljeni upravni svetniki z ozirom na korist borze. Potrebo bor/ine eksistence dokazuje že samo borzno razsodišče; In se zelo lepo ‘razvija in v mnogih slučajih služi trgovini v prid. Ljubljanska borza trdno pričakuje dne, ko se ji bedo priznale vse pravice popolne borze, tako da bo mogla vsemu gospodarstvu in trgovini znatno koristiti. (Buren aplavz potrdi govornikova izvajanja.) Naiburnejša točka občnega zbora je bila uredftev vprašanja cdpiranja in zapiranja trgovin. Po živahni debati, v katero so posegli Simončič, P a v bi n , Pintar, Mencinger. Z e b a 1 in drugi, se je določil lOurni delavnik, in sicer na predlog Pavlina od pol 8. zjutraj do pel 1. in od 2. do 7. ure zvečer. To stopi v veljavo 1. maja. Sprejet jp bil tudi dodatni predlog Simončiča, ki določa za Šiško v letnih mesecih delovni čas od 7. do 12- ure dopoldne. Navzoči zastopnik pomočniškega zbora Premelč protestira prot' lOurnemu delavniku in zahteva, da se obdrži stari delovni čas ter izjavlja, da pomočniki na ta sklep ne bodo pristali. Pri samostojnih predlogih se je zahtevala intervencija glede postopanja pri carinjenju blaga, nakar je načelnik Gregorc zaključil občni zbor. PRVI KONCERT PEVSKEGA ZBORA SLO\ . UČITELJSTVA. Slovensko učiteljstvo ima končno svoj stanovski zbor, ki je bil ustanovljen lansko leto na pobudo Društva učiteljev glasbe, po zaslugi gg. prol. Marka Bajuka in Srečka Kumarja. Vabilu na vstop v ztbor se je učiteljstvo odzvalo v častnem številu in dosedanji pevski tečaji so biii hvalevredno obiskani. Ker si je zbor vzel za ideal in vzor elitne zbore čeških in moravskih učiteljev je razumljivo, da je naša javnost, posebno glasbena, od njega težko pričakovala prvega nastopa, da se je veselila ustanovitve novega zbora, ki naj bi bil v bodoče zvezda vodu k;;] vsem drugim zborom in ki naj bi po svojih zmožnostih in glasbenem znanju odprl vrata najnovejši slovenski zborovski glasbi v svet. Na svojem prvem koncertu je zbor slov. učiteljstva postavil na oder čelo 90 pevcev iti pen k, torej dokaj številen zbor in je izvajal razvem dveh skladb le dela. p. Hugolina Sat-tn&rja, ki praznuje jeseni 75 leinTco 'svojega rojstva. Poslušali smo skladbe, k.iiere je svojčas izvajala Glasbena Matica pod vodstvom g. Hubada z edino izjemo Prenvrlove Naše pesmi«, ki jo je tudi že pelo glasbeno dr ušivo .Ljubljana . O zboru in njegovem prednašanju bi bilo v kratkem povedati to-le: Basi so voljni in ne preveč izdatni, sopran in alt sta dobro zastopana, tencr je nekoliko šibek Zbor ni vpet, čemur se ni čuditi. Člani so prišli iz vseh vetrov Slovenije k par vajami, zalo je homogenost skoro izključena, tembolj, ker dvomimo, da bi prihajali vsi pevci in pevke ie-meljito pripravljeni na tečaje v Ljubljano. Zdi. se nam tudi, da je bil prvi nastop zbora prezgoden, da se je študiralo preveč hladno in da bi bil zbor dosegel večji uspeh s koncertom v jeseni. Petje ni bilo enotno, vlito, pač pa nekam boječe, malo prepričevalno in zbora dostikrat niti živahne dirigentove gosie niso mogle potegniti za seboj. Manjkalo je skladnosti in enotnosti hi sigurnosti. Tudi dinamika in fraziranje sta očilovala potrebo natančnejšega študija, tako da izvaja v splošnem ni zdovoliilo našega pričakovanja. Pevovodja g. Srečko Kumar, ki je duševni oče Zbora slov. učiteljstva, se je bržčas v dobri veri preveč zanašal ha sposobnosti tega žbo-ra, ker je bil vajen s svojim zborom v Pi morju tekom enega popoldneva naštudirati vzpored najmodernejših zborovskih skladb, zato je marsikaj izpod let el o, ikar bi se ne zgodilo, če bi bil zbor tehnično natančno uvežban. Šele potem bi se lahko poglobil v skladbe in jih doživljal. Najboljše je zbai •pel v Jeftejevi prisegli, kateri je g. opern' pevec Betetto s svojim odličnim petjem pripomogel do lepega uspeha. Vžgalo je tudi Premrlova . Naša pesem«, dočim iz Lajovčeve Gozdne samote« ni bilo čutiti lepot in nežnosti enega n3jlepših ženskih zborov naše literature. Mnogo krivde je ležalo v orkestru, ki je bil pičlo zaseden in je igral brez zanimanja. Zope«' je bilo očitno pomanjkanje zadostnih skuj m ih vaj, ki stanejo seveda denar in društvo mora varčevati. Na koncertu, kii je bil izvrsino obiskan, je pod vodsivom g. prof. Brnobiča nastopil tudi mladinski ziboi ljubljanskih srednjih šol s SaUnerjevimii /Pozimi iz. šole, in /Gori, gori na planine , v kateri je solo izvi stao pel g. operni pevec Betetto. Nastop nvladeži je imponiral. Bil >: samozavesten in siguren ter se je tudli d Jbvo podal nekaterim zborom-v »Jeftejevi prisegi«. Občinstvo je vse točke vzporeda sprejelo z glasno pohvalo, je živahno aklamiralo naivzo-čega skladatelja p. Hugolina Sat tu er ja, ki je bil tudi odlikovan z vencem. V priznanje za uspeh so jirejeli šopke še gg. prof. Kumar, Iti r.pbič in Bajuk. Pevski zbor slov. učiteljstva se je komaj rodil in zato se ne čudimo, da ni s prvim nastopom — ki je bil kot rečeno mnogo prezgoden — dosegel ono višino prednašanja, katerega si je sam postavil za cilj in katerega bi vsa glasb o ljubeča javnost z veseljem in z zadoščenjem pozdravila. Daši je bil prvi nastop lep, nastopov svojih vzorov še ni dosegel. Da pa jih bo, o tem smo prepričani, ker zaslužijo idealizem, trud in požrtvovalnost članov in članic nedeljeno pohvalo. Leo je prebit, zato pogumno naprej! Šport. Slavni francoski bnkser Carpentier in na]-mlajši amerikanski bokser Young Stribling se bodeta pomerila dne 4. julija, ki je za Amerikanee največji narodni praznik. Ca; pentier šteje 32 lei, Stribling pa šele 18 »a ker še obiskuje šolo, mu Amerikanci ]>ra\ i(jo šolarček-. Valič temu pa ima ta šolarčeic že. krasno kurije;o za seboj; izvojeval je že več ko 150 bojev in zaslužil lepo premoženje. Borba se bo vršila v mestu Maconu, rojstnem kraju bekserskega kralja Demoseya. M-tich je določen na 12 rund in bo odločilen 71 F ran: ?/;■. kajti če bo poražen, ne bo vec imstciji.i! v ringu. O Striblingu pa sodijo ame-rikanski strokovnjaki, da bo najboljši bokser, kar jih je rodila Amerika. Jack Mempsej- izjavlja, da bodo v varsivo organizacijskih stroškov za svoj boj s črncem Harry Willson založil v banki 250,000 daj iarjev. Dohodki iz tega matcha za 1 >ein[»eya se cenijo na okroglo 3 milijone dolarjev. Pri talkah dohodkih seveda ni čudno, da je Peinp-sev med najvišjo obdavčenimi v Ameriki- Tako bajni dohodki pa pripravijo m®*1" katerega -starejšega bokserskega mojstra, d* se zopet pojavi v ringu. Tako poročajo a®^ riški listi o svoječaspem svetovnem mojstru Jack Johnsonu, iti se je postavil s svojo e®#', go nad Jim Jeffriesen ,da bo vzlic svoji® 48 letom zojiei nastopil v Mehiki. Najnovejše vesti iz lahke atletike. Charles Ilofiu jo ponudilo amorikaasko filmsko po?' •jetje 6000 dolarjev, ee dovoli, da se njegov skok c jadrih pa izkušnje z viharji in takimi rečmi in koncem vožnje se lahko vdinjaš na vsakem obrežnem skenerju V tem času, med Johansenovo smrtjo in prihodom na lovišča za merske pse, sem preživel na Duhu najprijetnejše ure. Wolf Larsen je bil skozinskoz obziren, mornarji sc mi pcmagali in z Mugridgoin nisem bil več v razburljivi dotiki. Prostodušno priznam, da sem tekem časa spoznal, da se me je polastil nek tajen ponos. Dasi je bit položaj fantastičen — človek, vajen samo kopnega, je bil drugi poveljnik na ladji! — sem se vseeno dobro odrezal. In v tem kratkem času sem bil ponosen sam nase in sem polagoma vzljubil zibanje in guganje Duha, ko je ladja plula v severozpadni smeri po trcpičndm nforju proti malemu otoku, kjer smo napolnili sode za vodo. Teda moja sreča ni bila nekaljena. Bila je samo razmerna, deba manjših križev in težav med jako bedno preteklostjo. Kajti Duh je bil prava pravcata peklenska ladja, kolikor so prišli mornarji v poštev. Niti za trenutek niso imeli miru ali počitka^ Woll Larsen jim je povrafal za napad na njegovo življenje in za batine, ki jih je bil dobil v sprednjem delu ladije. Ves dan in vso noč je delal samo na tem, da jim do neznosnosti zagreni življenje. Dobro je poznal psihologijo malenkosti in z malen- ; na krovu dotaknil za rame z namenom, da bi aru kostmi je neprestano mučil moštvo, kakor bi bil skoraj blazen. Bil sem jiriča, kako je nekoč dal poklicati Hanistua iz njegovega ležišča, da v redu odstrani barvarski čopič, ki ga je nekdo neredno odložil; poleg tega je pustil zbuditi dve straži, da sta šli ž njim in skrbeli, da je pravilno izvršil zaukazano. Res je bila to malenkost, če pa se pomisli, da si jih je kapitan izmislil na stotine, da je z njimi trpinčil mornarje, si moremo vsaj nekoliko misliti, kakšno je bilo njihovo duševno stanje. Razume se. da je bilo mnoge godrnjanja in da so se neprestano pojavljali majhni izbruhi. Padali so udarci in vedno so dva, trije zdravili poškodbe, dobljene od človeške zveri, ki jim je poveljevala. Dogovorjen skupen nastop je bil nemogoč spričo cele orožarne, ki so jo imeli v medkrovju in kabini. Posebno sta bila Leach in Johnson žrtvi peklenske zlobe Welfa Larsena, in silna otožnost, ki se je ustanovila na Johnsonovem obrazu in v njegovih očeh, me je ganila, da mi je srce krvavelo. Z Leachom je bilo drugače. V njem je bilo vse preveč borbene žjvali. Navdajala ga je nenasitna besnost, kakor je bilo videti, ki mu ni dala časa, da bi se užalostil. Ustnice so se mu namršile v neprestanem renčanju, ki je izbruhnilo, čim je videl Wolfa Larsena, strašno in preteče in nezavestno, kakor sodim. Videl dal neko povelje. Kazal mi je hrbet; ko pa je začutil mojo reko na svoji rami, je poskočil kvišku in pr(>® a mene, zarenčal in obrnil glavo med skokom. E* hip me je bil zamenjal s človekom, katerega je toli sovražil. J Z Johnsonom bi bila pri najmanjši Ugodni priliki ubila Wclfa Larsena, ampak ta prilika se jima nikdar ni ponudila. Wol! Larsen je bil preveč prebrisan; vrh vsega pa tudi nista imela primernega orožja. S sam® golo pestjo je bilo docela nemogoče. Tupalani se je kapitan meral boriti z Leachom, ki se je vedno srdip^ boril kot div ji maček, z zobmi, nohti in pestmi, dokler se ni izmučen ali nezavesten zgrudil po krovu. * nikdar se ni izumikal zopetnemu boju. Ves zlodej, kar ga je bilo v njem, je pozival na boj zlodeja, ki je bil v Wolfu Larsenu. Samo da sta ob istem času dospela na krov, takoj sta se spopadla, preklinjala, renčala, bila. Videl sem tudi, da se je Leach brez opozorila ali brez izzivanja vrgel na Wolfa Larsena. Nekoč je vrgel svcj težki nož in za palec je manjkalo, da ni zadel kapitana v grlo. Drugikrat je spustil s prečke na srednji jambori špičasto železo, s katerim cepijo vrvi. Na zibajoči se ladji je tak lučaj težaven, toda ostra špica, ki je prižvižgala iz visočine petinsedemdese čevljev, je skoraj zadela Wclfa Larsena na glavo, je stopil iz stopnišča, ki vodi v kabino, in se je zapi- šem ga, kako je sledil z očmi Wclfu Larsenu kot sledi j čila dva in pol palca globoko v trdni les krova. Drugič žival svojemu čuvaju, globoko v grlu pa je donelo zopet se je prikradel v medkrovje, se polastil nabite živalsko renčanje in prihajalo med zobmi na dan. j puške in je pohitel na krov; a spotoma ga je ujel Ker- Spcminjam se, da sem se ga nekega lepega dne ! fort in ga razorožil.______________________________________ promenadne, bele in barvaste, • vratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barVah za gospode in dame, naramnice, toaletne • • potrebSCine, svilene trakove, čipke in vezenino. • -Nizke cene. — Velika izbira samo pri |°Srajce, «' JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA blizu Preiemoveoa spomenika ob -vodi I sne M tovarn vfnskega kisa, rt. z o. z., Ljubljana, Ruti naj H ne j Sl in najokusnejši namizni kis las tlnikega kisa. j 3ar- ZAJnBVAJTB PONUDBO! -»U TehnlCrio In hlgifenlCno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. H»ornai Uubljuta, DuiMjiha enta M. I«, II. natUlfopK Mali oglasi. Cru dgUBMR rt« M besed Din 5‘—, vseka na-daljna beseda 50 f*v. M9VIMISI t NSMM IT HI ********** Pisarniška moč z, večletno prakso, veSža Perfektno strojepisja ter vse hpieamiških del, iSte parurne zaposlitve dnevno. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Zmožna 1». Šefmska restavracija te odda za dobo letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija. Krasen paviljon je opremljen • Ru-tiinjo. Odda se tudi vinotoč (lep paviljon na vinskem oddelku velesejma). Ponudbe je vložiti pismeno do 15- aprila t. L na Urad Ljubija nekega velesejma, ki daje tudi vse informacije. si{in;ti!i{unH:iimimsK:HiniiinRn!it:;fiiitmiin!iiisiiiiuiiiiii»iiiiii!i)ijiiijiH!4jUiiiitiiUjiiitiiijiiUiii}iiHtijiitHg »GROM" CAHINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDI-ClfSKI BUREAU ^ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. Damam in gospodom se n odi lep lastuiek i raz-peča vonjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din >• mm. — Pismene ponudbe pod »Postranski za-■luiek« ma Propagand«, d. z o. z., Ljubljana, M«®' burgova tdiea 7/II. N«»lov brzolavKam: .GROM”. PODRUŽNICE: Maribor, Telefon Int. Sl. 45-4- Jesenice, Rakek- s Obnvlia vse v to stroko »padajoče posle najhitreje in pod ku g lantnimi pogoji. g 55 25 =§ Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. zn g ekspresne pošiljke. g Vrtnarske zadeve posreduje Goikova »Vrtnarska šo!a“ v Krantlt- Uradnica DOftLO! »O*«! Vrtnice, dalije, s prakso, vešča knjigo-. . .. „ vodstva, korespondence, gladiol« ravnoKSJ dosie strojepisja ter vseh pisar-1 različnih b?*rva"., niških del išče službe m tiči® grmovja, sadike evet-takoj ali pozneje. Ponud- lic in eelenjadi priporoča be na urpavo dnevnik** Ivmi SiflMie, vrtnar, Ljub-pod šifro »Agiina 50«. 1 Ijan*. Gnulirtče 12. Postranski ^ zaslui®* primerno ta vsako^r. x Pojasnila proti ilajnna dna T«Wji<^< h odgoronal nUk ALUftARDU »Merkur« v Ljubljsnl Asrtrsj Ssver.