Tako so se odločili, ker so plače zamrznjene in ljudje težko odplačujejo stanovanjska posojila. Posojilojemalci bodo te dni o tem obveščeni s posebnim pismom, v katerem jih bodo seznanili tudi s tem, zakaj je odplačevanje stanovanjskih posojil tako težko breme. Sporen odstotek in pol obrestne mere Seveda je odložitev povečanja obrokov le začasna rešitev. Mladen Stariha je dejal, da letos rešitve pričakujejo s pomočjo republiškega stanovanjskega sklada, v smislu nadomestitve tistih stanovanjskih posojil, ki so v preteklih letih zapadla v revalorizacijo in da je to pričakovanje realno. Banka Slovenije pa naj dolgoročnih sredstev, vezanih za več kot eno ali dve leti, ne bi obremenjevala z obvezno rezervo, kar bi znižalo bančne obrestne mere. Sporna je razlika med 7,5- in 9-odstotno obrestno mero, je dejal Ivan Nerad, direktor SKB. Posojilojemalcem so ponudili, naj za odplačilo uporabijo depozite, vendar na to niso pristali. Nekaterim pomagajo podjetja, vendar vsem ne morejo, problem pa je v tem, da jih ima približno polovica stanovanjska posojila tudi v podjetjih. Skratka, ljudje so glede na sedanje nizke plače prezadolženi, v SKB bodo v prihodnje stanovanjska posojila omejili na največ triletne dohodke posojilojemalca. Tudi drugod po svetu obrestne mere za stanovanjska posojila niso fiksne, spreminjajo jih po treh letih, ko s posojilojemalci na novo sklenejo pogodbo. Pokupili že 15 odstotkov delnic Želimo imeti delničarje, ki jih bo zanimal dobiček, saj ni primerno, da so lastniki njeni največji upniki, hkrati pa želimo, da bi naša delnica postala atraktivni vrednostni papir, prednostne delnice pa so glasovalne le izjemoma, kadar gre za pomembne statusne odločitve ali v primerih, ki so enaki pri delavskem odkupu. Podjetje bo moralo pred dokapitalizacijo izhajati iz ocenjene vrednosti podjetja za razliko od delavskega odkupa in drugih metod, kjer je osnova knjižna vrednost. Predhodno bodo morala pridobiti soglasje agencije. Izenačeni pa so pogoji za kasnejši odkup odkupljivih prednostnih delnic prenesenih na sklad, enako kot to velja za delavski odkup. Pri kombinirani metodi zakon predvideva 20-odstotno odplačno razdelitev delavcev, gre za nakup delnic po knjižni vrednosti ob 90- odstotnem popustu. V okviru 40-odstotne odplačne privatizacije pa je možen tudi delavski odkup, pri njem morajo delavci v petih letih vplačati vsaj 20 odstotkov delnic, namenjenih odplačni privatizaciji, kar predstavlja 8 odstotkov knjižne vrednosti podjetja. V njem mora sodelovati vsaj tretjina zaposlenih, v prvem letu in pol pa morajo vplačati vsaj petino knjižne vrednosti delnic za delavski odkup, kar torej predstavlja 1,6 odstotka knjižne vrednosti podjetja. Napravljen je bil tudi izračun, koliko denarja bi delavci potrebovali za delavski odkup 8 odstotkov vrednosti podjetja v petih letih. V kar 60,1 odstotka podjetij bi potrebovali manj kot 3.000 mark na zaposlenega, v 27,5 odstotka podjetij od 3.000 do 5.000 mark, le v 12,4 odstotka podjetij bi potrebovali več kot 5.000 mark. • M. Volčjak SKB v lanskem letu dobro poslovala Obrokov stanovanjskih posojil ne bodo povečali Bankirji pravijo, da ljudje stanovanjskih posojil ne morejo odplačevati, ker so plače postale tako nizke. Ljubljana, 18. februarja - Vodstvo SKB je na tiskovni konferenci predstavilo spreminjanje lastninske sestave banke, ki bo iz naslova črtala besedo "stanovanjska", saj postaja univerzalna banka. Lastniki banke, ki je po besedah direktorja Ivana Nerada lani dobro poslovala, naj bi postali podjetja in posamezniki, ki bodo kupili njene delnice. Obrestna mera za stanovanjska posojila je zdaj 9-od-stotna, obrokov pa do konca marca ne bodo povečali, saj ljudje zaradi nizkih plač stanovanjskih posojil preprosto ne morejo odplačevati. Direktor Ivan Nerad je dejal, da bodo poskušali za devizne vloge dobiti garancijo tuje banke, saj jih ljudje bolj zaupajo. Čeprav v SKB težav z dviganjem deviz ni in imajo za 1 odstotek višjo obrestno mero, prihranki po prihodu avstrijske banke v Ljubljano ne naraščajo. "Ce bo kupnina za Elan plačana, o čemer pa močno dvomim, bi bila to najboljša rešitev, če ne bo, bomo pregledali, kaj lahko napravimo. Nikakršnih spekulativnih namenov nismo imeli, ko smo nastopili na dražbi, ker se 300 upnikov ni moglo dogovoriti, smo se dogovorili bankirji, ki bi nato izplačali upnike," je dejal Nerad. upamo, da že letos, je dejal Andrej Cetinski, namestnik direktorja. Delnice, upravljalske in participativne, bodo zamenjali v razmerju ena proti deset, da bo najnižja enota znašala 50 ekujev. Tako jih bodo lahko kupovali tudi ljudje, nominirane bodo v ekujih, prinašale bodo 6-odstotno dividendo. Do- slej je bilo pokupljenih že 15 odstotkov delnic. SKB je lani poslovala dobro, saj so uspeli ohraniti vrednost kapitala. Kolikšen je dobiček, bo pokazal zaključni račun, direktor Nerad je dejal, da bi moral biti vsaj 10-odstoten, vendar bodo glede na razmere zadovoljni že z 2-odstotnim. • M. Volčjak Prenovljena banka na Trati Škofja Loka - Od 27 bančnih ekspozitur na Gorenjskem jih ima LB - Gorenjska banka d.d. Kranj v škofjeloški občini sedem. V ponedeljek pa so na Trati pri Škofji Loki v Frankovem naselju odprli prenovljeno bančno ekspozituro z najsodobnejšo računalniško opremo, ki omogoča, da bo poslej tudi ta ekspozitura vključena v sodobni slovenski informacijski sistem in opravljala v tem delu škofjeloške občine tudi vse bančne storitve. Direktor Gorenjske banke d.d. Kranj Zlato Kavčič je ob otvoritvi poudaril, da bo prenovljena in sodobno opremljena ekspozitura lahko desetletje in več kvalitetno opravljala vse bančne posle in seveda še posebej tiste, ki jih imajo prebivalci na tem območju. To pa je tudi najpomembneje, saj predstavlja varčevanje prebivalcev v bančnih ekspoziturah Gorenjske banke d.d. Kranj v škofjeloški občini kar 15 do 20 odstotkov, v celotnih bančnih sredstvih pa predstavljajo sredstva prebivalcev kar približno eno tretjino. Svojevrstna spodbuda bančnim delavcem v tej škofjeloški ekspozituri pod vodstvom Mojce Prelogar, ki je lani na internem tekmovanju osvojila prvo mesto, pa je za dobro delo v prihodnje tudi sedanja prenova, ki jo je oktobra lani začel uresničevati SGP Tehnik iz Škofje Loke. Spodbudna ob otvoritvi, ki so se je udeležili tudi predsednik občinske skupščine in predsednik izvršnega sveta občine Škofja Loka ter predstavniki KS Trata in izvajalca, je bila tudi ugotovitev direktorja banke Zlata Kavčiča, da zadnji teden v banki beležijo večje devizne pologe prebivalcev od deviznih dvigov. Je morda to že napoved, da se vrača tudi zaupanje varčevalcev v banko? • A. Ž. UREDNIK PRILOGE: TOMAŽ KUKOVICA DESIGN: IGOR POKORN UVODNI Matjaž Potrč ZAKAJ JE MIKLOŠIČ POMEMBEN ZA BRENTANA? Miklošič: njegova razprava Stavki brez subjekta (Subjektlose Saetze) je za Brentana pomembna, ker je Brentano spremenil Jezikoslovci in logiki so našli nadomestke Subjektov. Die Katze ist braun Subjekt Predikat razloženo na tak način, kot je to razvidno zgo- raj, v skladu z aristoteljansko tradicijo logike S-P (subjekt - predikat), v Eine braune Katze ist Konkretni psihološka Individuum zatrditev Es schneit. Predikat To bi pomenilo, da je Brentanu pomemben konkretni individum. Zatorej ne bi več bilo razlike med subjektom (die Katze) in predikatom (ist braun). Obstaja individuum (eine braune Katze). In, obstaja psihološka zatrditev subjekta. Zatrditev eksistence individua! Seveda, ob tem prav tako obstaja možnost negacije. Negacija obstoja individuuma. Tako so Brentanova stališča bližje eksistenci. To pa pri njih lahko razumemo, kot da so bližja ontologiji. Nikakor niso bližje eksistenčni predikatni logiki, kot jo poznamo od Fregeja dalje. Eno vprašanje, ki ga moramo postaviti ob tej novi shemi, je, kako naj združujemo zares jasen ontološki prvi del trditve z, vsaj tako se dozdeva, nadvse jasno psihološkim drugim delom trditve. Drugo vprašanje: Kaj bi Brentano počel z zapletenimi stavki, ki zajemajo pogojnike in druge preplete, kot je: »Matjaž je prišel v VVuerzburg, da bi proučeval brentanovsko logiko, če bi tam pač bilo kaj ljudi, za katere je pričakovati, da kaj od te logike obvladajo.« Razumljivo je, da so lahko stavki še bolj zapleteni. Mar je bilo tako, da so Brentana pravzaprav zanimale enostavne S-P zgradbe na aristoteljanski način, le da je k temu oskrbel drugo vrsto - ontološke - pojasnitve? Brentano primerja Miklošiča z Danvinom. Docela je spremenil nekaj zelo pomembnega glede tega, kar je tradicija menila o logični zgradbi sodb. Vzemimo primer stavkov brez subjekta (Subjektlose Saetze) v slovenščini: Es (ono) je na mestu subjekta. Vendar pa je vprašanje, mar je Es prav zares subjekt. Slovni-čarji in logiki so to zatrdili. Vendar pa je to Miklošič zanikal. Zato je bil za Brentana pomemben. Po Brentanovem mnenju je bil Miklošič dovolj pogumen, da je zanikal S-P shemo. Čemu je bilo to za Brentana pomembno? Za Brentana, tako smo zvedeli, ni bilo S-P razlikovanja. Vendar pa po njegovem mnenju obstajajo konkretni individui. En konkretni individuum bi bil Die braune Katze. Drug konkretni individuum bi bil Sneži. Sedaj pa bi trditev pomenila zatrditev obstoja konkretnega individua, ali pa zopet negacijo obstoja konkretnega individua. Tako bi imeli Sneži. ist Konkretni psihološka Individuum zatrditev Sneži. Predikat Tod imamo predikat. Vendar, mar imamo tudi subjekt? Nimamo ga. Zatorej nimamo več predikata, ampak imamo konkretni individuum, katerega obstoj je (v našem primeru) zatrjen, oziroma (v drugih možnih primerih) zopet zanikan v celoti trditve. Njegova teorija ontoloških individuov, je mislil Brentano, omogoči zanemariti navidezne težave, na katere zadanemo, če se na vsak način oklepamo S-P scheme. Zato, se zdi, je bil Miklošič pomemben za Brentana. Opombe V svojem še ne objavljenem pismu je Brentano, začetnik fenomenologije (njegov učenec je bil med drugim Meinong, katerega učenec je bil zopet največji slovenski filozof France Veber), pravi, da je bil Miklošič edini in najpomembnejši sodobnik, ki ga je zares spoštoval. Za razpravo glede tegale se zahvaljujem Mau-ru Antonelliju, v VVuerzburgu, 17. decembra 1991. Nasploh pa še profesorju Wilhelmu Ba-umgartnerju, ki me je spodbudil k tukajšnji temi. Miklošič je bil Slovenec. Tako so v središču Ljubljane Slovenci postavili v njegovo čast doprsni kip. Ko je G. Antonelli prišel v Ljubljano, je bil nemalo presenečen, da vidi kip nekoga, ki ga Brentano hvali v Dodatku k II. delu Psihologije z empiričnega stališča. Profesor Anton Trstenjak meni, da moramo Miklošiča upodobiti na tolarskih bankovcih, saj je ta prleški rojak eden najbolj znanih Slovencev v svetu. Profesor Cene Logar meni, da je Brentanova teorija sodbe pomembna, vendar jo je potrebno proučevati najmanj osem let. V s BINA MATJAŽ POTRČ: ZAKAJ JE MIKLOŠIČ POMEMBEN ZA BRETANA? TOMAŽ KUKOVICA: KDO JE DALEU COOPERJU VZEL DUŠO? KATERINA MIROVIĆ: TELEVIZIJA, MLADINA IN NASILJE MATEJA JAGODIC: MESTO KRITIKE V LITERARNI ZGODOVINI IN TEORIJI INTERVIEVV: MAJDA SIRCA FELJTON: KRANJ, MESTO V MRZLICI ALTERNATIVE PRIMOŽ VRESNIK: RIBA FARONIKA MARIJA REICHART: STAVKI MARIJAN ŠTANCAR - MONOS: POSLEDNJI RES AGONIJE MARKO ELSNER GROŠELJ: POGLED, KI ZAUSTAVLJA BOJAN POLAK: STRIP U V O E> IST I IC KDO JE DALEU COOPERJU VZEL DUŠO? Diane, prepričan sem, da je obsedenost ameriške kulture s problemom perspektive zla več kot metafora. Osupljivo je opazovati potrpežljivost vedoželjne množice, s katero spremljajo trideset nadaljevanj nanizanke Twin Peaks, da bi spoznali usodo filmskih likov. Trideset nadaljevanj, skoraj toliko tednov pričakovanj, tridesetkratno spraševanje, kaj bo ob... in končno se vsa nestrpnost zlije v razmišljanje o zlu. Nič ni jasnega na obzorju. Zlo je posesalo tudi nado Amerike, Dalea Cooperja. In vendar; v spominu ostane slika prefinjenega stila filmske izpovednosti Davida Lvncha in večno vprašanje, zakaj je specialni agent Cooper postal orodje zla. Nadaljevanka odgovora ne da. Diane, mislim, da sem našel odgovor. Pred seboj imam knjigo »Dale Cooper - avtobiografi-ja specialnega agenta FBI«. Publikacija ima šest delov. Posamezna poglavja pripovedujejo o Cooperjevem doživljanju sveta, bolj definirano ameriške kulture od trinajstega leta do odhoda v Twin Peaks. Vsi zapiski so povzeti z magnetofonskih trakov, na katere je Dale beležil svoja razmišljanja. Scottu Frostu, ki je zapise zbral ter prenesel v knjižno obliko, se vidi, da je Amerikanec, saj je samo njim podobno, da pokradejo evropske ideje, jih oblečejo v nov kostum in jih razglasijo za svoje. Strežem s primerom: Kdaj že je Goethe napisal roman v pismih »Trpljenje mladega VVertherja«, ki je s subjektivistično pozicijo izpovednosti pravcati vzorec za dejanje zla, kot je kraja ali vsaj škiljenje v sosedovo nalogo... Diane, Dale Cooper seje rodil 19. aprila 1954 v Philadelphii, Pennsvlvania. Obiskoval je kve-kersko šolo. Bil je mož, ki se je zgodaj naučil ljubiti red, postavo in hierarhijo; udinjal se je pri skavtih, skavtski priročnik pa mu je bil Biblija. Od začetka so ga zanimale skrivnosti, katerih odgovore je skušal najti v skavtski Bibliji, in ko jih ni našel, si je izdelal svoj sistem moralnih kategorij, ki je večinoma temeljil na izkustvu. Na magnetofon je posnel uro spolne vzgoje za deklice, skušal spoznati, kaj se odvija v glavi simpatične sosede Marie, ki je naenkrat začela jemati mamila, govoriti čudne reči o spolnosti in končno tik pred nepričakovano smrtjo, postala zagreta katoličanka. Marie je bila pridna punčka, preden je zašla na kriva pota. Diane, prepričan sem, daje na tem mestu prvič padla na Cooperja senca zla! Marie je umrla, ko je postala dobra, ko je bilo vsako tkivo njenega telesa zapriseženo katoliški veri. Zlo je pokosilo v ZDA vse največje dobrotnike: Martina Luthra Kinga, Johna F. Kennedv-ja, Bobbvja Kennedvja, Marlin Monroe, Caro- line Earle... Le Richard Nixon, ki je želel zmagati v Vietnamu, je preživel. Med živimi je ostal tudi VVindom Earle, človek, ki je Cooperja po končanem collegeu pripeljal v vrste FBI. In FBI je regiment ljudi, ki drži pri življenju sistem dobre demokratične Amerike s tem, da ubija, prisluškuje, zasleduje, da v imenu dobrega dela zlo. Knjiga, Diane, se konča tam, kjer se začne film. Odgovora film ne daje, zato moramo prebrati še knjigo. Pri tem se mi postavljata dve vprašanji: Ali ni čudno, da vam nekdo vsili trideset nadaljevank, na katerih brezuspešno iščete odgovor na vprašanje »Kakšno je videti zlo?«. Mar ni nujno tisti, ki pri neuspehu ob prvem poskusu išče odgovor še naprej in prebere knjigo, pravi kulturni heroj. Če hoče najti odgovor, mora gledati nadaljevanko in prebrati knjigo. Diane, Dale Cooper, ta briljantni Bureaujevec je up ZDA; skozi magnetofonske zaznamke nam površno pridiga o zgodovini rodne domovine, tipologiji ameriške družbe, psihologiji otroka in psihoanalitski razlagi sanj, toda na koncu klone ter postane suženj slabega. Poosebljena Amerika je zlo, torej več kot metafora. Diane, prepričan sem, da je obsedenost z zlom v Ameriki več kot metafora, kajti v kontekstu filma Twin Peaks in avtobiografije agenta FBI, gre za razkritje izhoda iz labirinta zla. Najti rešitev uganke je stvar razuma. Odgovor na vprašanje razum išče na strani 185 avtobiografije Dalea Cooperja. Tu se Coop pogovarja z Win-domom Earlom, ki je v prisilnem jopiču na psihiatričnem oddelku, nekaj mesecev po tem, ko je ranil Dalea in ubil ženo Caroline. »Cooper: Kakšno je videti zlo, VVindom? Windom: Vedno postavljaš napačna vprašanja. Mislim, da se nisi ničesar naučil.« Diane, Cooper bi vprašal pravilno, če bi dejal: »Kaj je dobro, VVindom?«, kajti vsaka stvar se najbolje prime za roge iz svojega antipoda. Dobro je ključ za spoznanje zla; zdi se mi logično, da v Lvnchovem filmu Coop konča v kletki zla. Konsekvenco je mogoče povleči iz knjige, kjer spoznamo vzrok, ki je Daleovo dušo položil v naročje hudiča; Cooper je raziskoval vsebino zlega z napačno predpostavko. Zlo je hotel videti in zagledal se je v ogledalu, ko je spregovorila duša z Luciferjevim glasom. Niti kančka dobrega ni poznal, te preostale odrešilne bilke, ki bi ga potegnila iz brezna zla. Cooper je žrtev želje po gledanju zla. Bistvo zla je biti zloben. Diane, Dale Cooper je osebnost leta 1991! UREDNIK šmmmgm&LAs 10. stran Petek, 21. februarja 1992 KATERINA MIROVIĆ TELEVIZIJA, MLADINA IN NASILJE "Glavni učinek Panoptikuma je, da pri zaporniku povzroči zavestno in nenehno stanje vidnosti, ki zagotavlja samodejno delovanje oblasti. Oblast pa mora biti vidna in nepreverlji-va." (1) V našem primeru nastopa kot Panoptikum TV, podaljšek roke oblastnega mehanizma, zapornik pa je gledalec vklenjen v nezmožnost komunikacije (s TV) in lastno pasivnost. TV je tista, ki vse vidi in Še več pokaže, pri tem pa ostaja zaslepljena, saj nikoli ne ve, kaj njeni konzumenti o njej mislijo, kaj šele kako post - fe-stum reagirajo. Spodleteli dialog med gledalci (mladino) in TV, gledalci in institucijami, ki jih proizvajajo, med le-temi in TV, se vrti okrog ideologije, ki jo TV ponuja skozi fetišizirano, mistificirano, izkrivljeno podobo realnosti, skozi fikcijo. V popačeni realnosti so izkrivljeni vsi njeni sestavni deli, najbolj pa še ljubezen, nasilje in agresija (tega je v TV programu največ). Nasilje v konkretni družbeni stvarnosti igra vlogo prikritega konfliktnega pojava, dispoziti-va, institucije oz. mehanizma družbe; je nekaj, kar uhaja tistemu, ki je v tem naseljen. Nasilje je institucija, kamor se stekajo in odkoder odteka aktivnost večine družbenih institucij, le da se tam ne prepoznajo, saj ne vedo, da tam so. Popačen prikaz nasilja TV nasilno vceplja v otroško (mladostniško) zavest. Načine prikazovanja nasilja na TV lahko razdelimo v dve skupini - direktno prikazovanje nasilja tj. konkretne forme nasilja in psihično oz. indirektno prikazovanje nasilja. Konkretne forme nasilja se pojavljajo v filmih (kriminalke, grozljivke, erotsko pornografski filmi,...) in celo v risankah. Tu nastopa kot glavni junak pozitivni Pozitivec, ki se z nasiljem bori proti nasilju, seveda v imenu zakona oz. države, zato njegovo nasilje nima negativnega predznaka, je zanemarjeno. Gledalci strmijo v ekran in prikimavajo "dobrim delom" glavnega junaka, katerega naloga je iztrebiti zlo. Vsi bi bili radi Pozitivcu podobni, njihove težnje pa pridejo na dan v igri, na maškaradi ali celo v vsakdanjiku. "Včasih maltretiram svoje sovrstnike, ker so žleht in me ne marajo," je izjavil mladi nadebudni gledalec. Konkretne forme nasilja se prikazujejo tudi pod krinko športa kot miroljubne relaksirajoče dejavnosti. Športni dogodek prikazan v epski obliki ne pozablja na pobesnele fene (navijače), steklenice in druge fetiše, ki znajo občasno zadeti svoj cilj - sodnika ali navijača nasprotnega teama. Tudi športne nesreče zmontirane v kolaž duhovitosti pritegnejo pozornost gledalca in mu izvabijo krohot. Video spoti, ki zahtevajo največjo mero pasivnosti, so polni nasilja, so destruktivni in mac-histični, marsikaterega mladega gledalca pa lahko oplemenitijo s kakšno idejo. Izjema tudi ni prikazovanje seksualnih igric v poznih urah. Konkretni prikazi nasilja kličejo k identifikaciji, katere posledica je velikokrat imitiranje glavnih junakov ali njihovega načina življenja. Številni primeri fizičnega nasilja med mladimi so inspirirani od prizorov s TV, dokazujejo podatki UJV, Oddelka za kriminalistiko in Ministrstva za notranje zadeve. Psihično oz. indirektno nasilje na TV so prikazi, ki niso eksplicitno vidni, saj niso izpostavlje- MATEJA JAGODIC MESTO KRITIKE V LITERARNI ZGODOVINI IN TEORIJI ni v prvem planu, pač pa so v ozadju kot glasbena kulisa ali komentar. Teh oblik nasilja ne zaznavamo direktno, ampak si jih potiskamo v nezavedno raven, kar lahko povzroči posledice na človekovi čutno-zazna-vni ravni, nezavedne reakcije v le-tej. Posledice se navadno ne manifestirajo v obliki nasilja, ker tu ne gre za identifikacijo, pač pa za socializacijo, ki zahteva zbrano spremljanje in dojemanje. Temu primeren je tudi termin predvajanja tovrstnih oddaj - pozno zvečer, ko je zbranost že zdavnaj usahnila. Če se procesi, ki se kot posledica konzumiranja teh oddaj dogajajo na podzavestni ravni, ozavestijo, se lahko izkažejo v obliki nočnih mor, paranoje,... Ko so psihične poškodbe že opazne, je to ponavadi že prepozno, pravzrok je že zakrit. Pogostim uporabnikom TV se razvije na splošno boječ in sumničav pogled na svet. (2) Verjamemo in hkrati ničemur ne verjamemo. In seveda, naša družba je enako paranoična, shizofrenična kot ameriška. Neposredno pa TV pogojuje vertikalni in horizontalni konflikt. Vertikalni konflikt, nemalokrat manifestiran kot fizično nasilje, je obračun med starši in otroki (mladimi) zaradi prepogostega gledanja TV, zaradi ponočevanja ob TV ekranu ali razhajanja mnenj o določeni oddaji ali programu. Zaradi zadnjih in podobnih razlogov prihaja tudi do horizontalnega konflikta oz. konflikta med vrstniki. Ankete in raziskave Kanadčanov so pokazale, da otroci (mladina) pred TV preživijo od 2 do 6 ur dnevno, ob koncu tedna pa še dlje. Za ostale stvari jim sploh ne ostane časa. Posledice tega pa se kažejo v otrokovi pasivnosti, apatičnosti, asocialnosti in akomunikativ-nosti. In kaj mladi najraje gledajo? Prav tako kot odrasli obožujejo svet fikcije, ki ga v največji meri ponujajo filmi in nadaljevanke. Na vprašanje, kdo temu sploh verjame, E. Mac Lean odgovarja: "Otroci, kdo pa! Mladi otroci se učijo o zunanjem svetu primarno prek TV." (3) Kar 50 odstotkov kanadskih otrok trdi, da so ljudje v realnosti enaki kot na TV. Stik z realnostjo je že zdavnaj zgubljen, vsiljene so jim predstave o svetu, produkciji in reprodukciji klišejev, šovinizmov, nacionalnih in svetovnih nazorov, predvsem pa obilje apatičnosti in pasivnosti. Največjo mero pasivnosti zahtevajo prav video spoti, ki so med mladimi poleg filmov, risank in športa najbolj priljubljeni. Z razmahom satelitske TV pri nas vse več mladih v omami MTV, komercialne glasbe in migetajočih slik, vsrkava in poskuša podoživljati fiktivni svet poln nasilja, ki se prikazuje v video spotih. In kaj na to pravijo odgovorne institucije? Služba za stike z javnostjo pri TV Slovenija pravi, da tega problema ne pozna, da se z njim sploh ne sooča. Službi za raziskovanje programa pa je problem znan, vendar ga zaradi svoje "nemoči", strahu pred konkurenco in zaradi spodletele komunikacije z ostalimi odgovornimi institucijami vztrajno ignorira. Šola in ostale vzgojno-izobraževalne ustanove se problema ne zavedajo, razen posameznikov, ki pa "ne morejo nič" ali pa ne vedo, kako bi se tako enormnega problema lahko lotili. Družina kot primarni socializacijski in tako ideološki aparat vse socializa-cijske funkcije prepušča ostalim ideološkim in represivnim aparatom države (in obratno) in se tako uspešno izogiba problemu. Država in. s tem oblast se problema zaveda, o njem razmišlja, vendar se ji je v njeni samozadostnosti politika TV izmuznila iz rok (in obratno). Vsi torej uhajamo, spregledujemo, zgrešujemo in končno ne razumemo. V grščini krites pomeni "sodnik", krinefn pa "soditi". Termin kritikos kot "sodnik (ocenjevalec) literature" se pojavi že ob koncu 4. st. pr. n. št. Filit z otoka Kos, ki je 1. 305 pr. n. št. prišel v Aleksandrijo kot učitelj bodočega kralja Ptolo-meja II., je hkrati imenovan "pesnik in kritik". Pergamska šola "kritikov", s Kratesom na čelu, je poudarjala svojo različnost od aleksandrijske šole "gramatikov", ki jo je vodil Aristarh. Galen je v 2. st. n. št. i napisal izgubljeno razpravo o tem, ali je možno hkrati biti tako kritikos kot grammatikos. Očitno pa se je to razlikovanje sčasoma porazgubilo, tako da je raba termina kritikos vse redkejša. Criticus se v klasični latinščini uporablja redko, čeprav ga najdemo pri Ciceru, Hieronim pa ga uporabi za Longina v svojih Epistolae. Kritik je bil sicer uglednejši od gramatika, vendar pa je očitno, da se je tudi kritik ukvarjal z razlaganjem tekstov in besed. To, kar danes imenujemo literarna kritika, pa so gojili retoriki kot Kvintilijan in filozofi kot Aristotel. V srednjem veku se beseda "kritika" javlja le kot medicinski termin - v pomenu "kritične" bolezni. Z renesanso pa znova oživi antično pojmovanje besede "kritika". Humanistom, predanim prerodu antike, so gramatik, kritik in filolog skoraj zamenljivi pojmi, medtem ko se v pozni renesansi termina "kritik" in "kritika" omejita samo na popravljanje in adaptacijo antičnih rokopisov. "Novo" razumevanje kritike se pojavi že v humanizmu z Julijem Cezarjem Scaligerjem. V njegovi "Poetices libri sep-tem" je celotna šesta knjiga "Criticus" posvečena proučevanju grških in rimskih pesnikov, s posebnim poudarkom na njihovi vrednostni razvrstitvi pa tudi grajanjem njihovih izdelkov. To, kar je bilo nekdaj pojem, omejen na verbalno kritiko klasičnih pisateljev, se je postopoma poistovetilo s celotnim problemom razumevanja, ocenjevanja in vrednotenja. Danes se kritika javlja kot oblika publicitete (opis, komentar ali ocena literarnih novitet), ki pa ima za literarna dela še kako velik pomen - promocijski učinek, in kot literarno vrednotenje oz. estetično ocenjevanje literarnih del. Kritikova ambicija največkrat ni zgolj "reči kakšno o delu" na ravni komentarja ali ocene, ampak predvsem poskus izreči o njem "vse, kar je mogoče". Kritik si najprej določi predmet svojega proučevanja (posamezno literarno delo), ga pazljivo analizira, razlaga in nenazadnje tudi ovrednoti. Kritika tako največkrat ni le ocena, temveč kombinacija več komponent: analize, interpretacije ter vrednotenje, pri čemer je slednja komponenta dominantna. Takšno literarno vrednotenje pa nedvomno stremi k pojmovnemu spoznanju, vendar pa iz kritiškega delovanja samega še ne izhaja literarna teorija kot urejen sistem kategorij, pojmov in bistvenih značilnosti literarnega dela kot takega. Če kritika izhaja iz posameznega - empiričnega literarnega dela, pa je izhodišče literarnoteoretične refleksije sinhrono motrenje niza literarnih del. Pogojno pa lahko sklenemo, da je v odnosu med kritiko in teorijo nekakšna "razdvojena" intencija, saj ni resne kritiške dejavnosti brez uspoštevanja literarne teorije kot tudi ni resne literarnoteoretične refleksije brez morebitne aplikacije na posamezna literarna dela. Za razliko od literarne teorije pa literarna zgodovina historično obravnava literarna dela; do svojih spoznanj prihaja po deskriptivni poti: popisujoč skupne lastnosti znanih in kritično že analiziranih ter ovrednotenih literarnih del. Kritika je torej del historičnega proučevanja literature. Ko pa kritik proučuje literarno delo, ga razumeva, razlaga in vrednoti, pa obenem naleti na problematiko vrednosti. "Samo tista umetnina, ki ji priznavamo vrednost (...), lahko postane sestavni del "zgodovinskega razvoja umetnosti", ki ni le preprosto sosledje dejstev, ampak za-sledova-nje (iskanje) vrednosti." (Milan Kundera: Umetnost romana) Umetnostna kritika je torej premišljevanje o vrednosti. Brez predpostavke o neki vrednosti bi se historično obravnavanje literarnih del sprevrglo v golo popisovanje knjig, nekakšno kroniko; torej se z ničimer ne moremo izogniti nujnosti literarnega vrednotenja in potrebi po definiranju vrednosti oziroma kriterijev za oceno kvalitete literarnih del. Problematika kriterijev literarnega vrednotenja pa že presega namen te razprave, zato zaključimo: proučevalec literature mora biti najprej kritik, da bi lahko bil literarni zgodovinar. LITERATURA: - Ante Stamać: Kritika ili teorija?; Izdavački centar "Revija", Samobor 1983 - Rene Velek (Rene VVellek): Kritički pojmovi; Vuk Ka-radžič, Beograd, 1966 - Milan Kundera: Umetnost romana; Slovenska matica, Ljubljana 1988 OPOMBE: 1. Michael Foucault, Nadzorovanje in kaznovanje, DE, Lj., 1984. 2. Eleanor Mac Lean, Between The Lines, Black Rose Books, 1981, str. 21 - 23. 3. ibid. Moda in kvaliteta N0R3M3 GRADITELJI ! GRADBENI MATERIAL ODSLEJ TUDI V TRGOVINI BOBER v Tupoličah pri Preddvoru, odprto: 8-12, 14-18 NIZKE, OTVORITVENE CENE DO 1. JUN 1992 Telefon: 064/45-620 GROS - BANANAMNJAM Ne glede na to, koliko produktivne so ali niso njegove razprave v republiškem parlamentu, je kranjski župan Vitomir Gros nedvomno ena najhvaležnejših medijskih osebnosti. S svojim ekstremističnim stilom "brez dlake na jeziku" je tudi v sredo razgrel skupščinski avditorij. Vzorec s kranjskih zasedanj, kjer so se odborniki včasih po več ur prerekali samo okrog dnevnega reda, je preskusil tudi na republiškem. Predsednik skupščine dr. France Bučar je bil zaradi tega nanj tako hud, da mu je zagrozil, da ga bo dal vreči iz dvorane, če ne bo odnehal, nazadnje pa mu je prisodil le opomin. Kasneje je dobil še enega. Gospod Gros očitno tudi z demokratično večstrankarsko oblastjo nima sreče, tako kot je ni imel s prejšnjo komunistično. Sicer pa se zdi, kot da Vitomir Gros gnev prav izziva, morda bi mu šlo celo na roko, če bi ga Bučar res dal vreči ven. S čeki iz Hondurasa vred, o katerih je govoril in za katere se je izkazalo, da so v resnici banane. Tako primitivnega, žaljivega posmeha si kandidat za novega vladnega moža, magister Marko Voljč, nikakor ni zaslužil. Posmeh se je kot bumerang obrnil proti avtorju samemu. Mogoče pa je gospod Gros banane prinesel s seboj zato, da bi jih kot šibki deček Erik iz risanke pojedel, se prelevil v močnega Bananamnjama in barabe spravil v red... Voljč odhaja, mi ostajamo, pravi kranjski poslanec Andrej Šter in se sladka z županovim "čekom iz Hondurasa". - Foto: J. Cigler SITOTISKARJI POZOR! GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA in TRGOVSKO PODJETJE »SCONTO« odpirata v Kranju, na Likozarjevi 1/B, specializirano trgovino z vsemi potrebnimi materiali za sitotisk. Trgovina SITOLOR bo od 10.2.92 dalje odprta od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure in nudi sledeči program: • repromaterial za sitotisk (razredčila, barve, itd.) • oprema • storitve • komisijska prodaja Tel.: 064/212-591 Predoslje pri Kranju - Veliko zanimanja je vzbudila prodajna akcija salona Pohištva Ark Maja. Z začasnim najemom dvorane v Kulturnem domu, kjer se nahaja salon pohištva, so postavili na skupaj 300 m2 na ogled več kot 50 sestav pohištva in sedežnih garnitur najbolj priznanih slovenskih proizvajalcev. Novo v ponudbi salona je tudi pohištvo Ratan, uvoženo iz Malezije. V salonu, ki je s svojimi 180 m2 prodajnih površin največji zasebni salon na Gorenjskem, obisk ne pojenjuje, zato bodo akcijo podaljšali v naslednji teden, z običajnim delovnim časom od 12. do 19. ure in v soboto od 9. do 13. ure. Foto: G. Šinik PREBERITE: 12. STRAN LITERARNA SNOVANJA LOŠKIH GIMNAZIJCEV - 13. STRAN IDEJE ZA MAŠKARE - 15. STRAN ADI SM0IAR, KANTAVTOR - 18. STRAN NOVA NAGRADNA IGRA: MAGIČNIH 100- Če ste ob pogledu na tole ljubko zadnjico pomislili na državo, ki nas bo zdaj zdaj slekla do golega, vam rečem, da skrajno grdo razmišljate. - Foto: J. Cigler NAJVEČ GLASOV DRNOVŠKU Medtem ko je v republiški skupščini v sredo rasla temperatura zaradi predloga neodvisnih poslancev, naj bi mandatar za sestavo nove slovenske vlade postal magister Marko Voljč, smo tudi v našem uredništvu zaključili zbiranje predlogov in sešteli vaše glasove. Prejeli smo jih 534. Predsednik državne vlade po okusu večine bralcev Gorenjskega glasa bi bil dr. Janez Drnovšek. Zanj ste poslali kar 319 glasov. Lojzetu Peterletu ste jih dali 86, 73 kranjskemu županu Vitomirju Grosu, preostalih 56 pa novemu kandidatu za mandatarja mag. Marko Voljču (očitno se pozna, da se je njegovo ime pojavilo šele pred dnevi), Igorju Bavčarju in Janezu Janši. Za sodelovanje se vsem bralcem lepo zahvaljujemo. Žreb je za nagrado izbral Vando Gerlica iz Kranja, Župančičeva 29. Čestitamo. Zdejzapojmo, zdejukajmo, eden drug'mo ogenj dajmo! Jeza, žalost, le na stran! Don's je moj veseli dan! GALA LINHARTOV PLES Lubi Radolčani inu Linhartovi perjatli od vsepovsod! Z ve-selam vam zastopit damo, de bo 22. svečana ob pol devetih na večer v hotelu Grajski dvor v Radolci Gala Linhartov ples za deklice inu fantiče vseh starosti. Pili inu jedli bote na svojo brado, pete vas bojo serbele ob galantnih vižah, ktere bojo Toni Iskra in njegovi muzikantje s pevkinjo Marjano godli. Za zagvišni smeh se bojo Linhartovi komedijanti martrali. Ob polnoči bomo A. T. Linhartu en glažek posvetili inu vam eno veliku presenečenje perpravili. Če boste Fortuni kakšno vbogajme dali, se vas per srečelovu zagvišno spomnila bode. Za to veliku vesel'e, za dobrote od kterih se vam bojo sline cedile, za stiskan'e per ta zaluble-nih vižah bote en tavžent slovenskih folarjev iz varžeta vzeli. Stol inu mizo si naroč'te po klicolovu 75585 v Grajskem dvoru. Do 20. svečana prav tam mor'te peneze odšteti. OTROŠKI PUST Z ROMANO I Kranj - Do pustne sobote res manjka še 1 dober teden, vendar vas vse otroke že I zdaj vabimo na pustni sprevod po Kraji nju, ki bo naslednjo soboto ob pol deseti I tih, še posebej dobrodošli pa boste uro I kasneje v dvorani kina Center. Tam bo I namreč veseli otroški pust z Romano I Krajnčan. Glasbe, plesa, smeha, prese-1 nečenj ne bo manjkalo. »Na otroški post sem povabila več gostov, med njimi plesno skupino Mojce Horvat, otroški pevski zbor pripravnice Glasbene šole Kranj, ki jih vodi Tatjana Zepič, kdo se bo skrival v medvedu Tediju, pa naj ostane skrivnost,« je povedala Romana Krajnčan. Romana vabi vse otroke, da se oblečejo v junake iz njenih pesmic. Najlepše maske bodo nagrajene. Mamice, vzemite v roke škarje in šivanke, če pa niste ravno vešče, si lahko pomagate tudi z maskami iz trgovine Pedenjped. Čeprav je Romana za prireditev uspela navdušiti nekatere podpornike, denarja ne bo dovolj za prost vstop v dvorano. Vstopnice po 100 tolarjev bodo v predprodaji v kinu Center. Z dvema bomo osrečili tudi naše mlade bralce. Na dopisnice napišite vsaj deset junakov iz Romaninih pesmi in jih hitro, do srede, 26. februarja, pošljite na naš naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - za otroški pust. Žrebala bo Romana. NEKDANJI TRŽIŠKI OUMPIJEC JANEZ ŠTEFE SMUČI VRŽEM V PEČ, ČE ME RUS PREHITI Tržič, 18. februarja - Druga vožnja v veleslalomski tekmi za moške se je ravno začenjala, ko sem pozvonil pri hiši Za jezom 20 v Tržiču. To sem storil z razlogom, saj sem vedel, da bo nekdanji tržiški smučar Janez Štefe takrat gotovo doma. Obudil je nekaj spominov na svoj olimpijski nastop iz leta 1952 in druge športne uspehe, obenem pa ocenil, da našim sedanjim tekmovalcem manjka še več borbenega duha. Najprej me je hotel odsloviti kar pri vratih, misleč, da sem prišel ponujat knjige ali kaj drugega. Rekel je, da sedaj nima časa, ko je tekma. In sva jo gledala skupaj. Verjel je, da bo Tomba najboljši v veleslalomu. Ko so bili še naši fantje mimo, od njih ni pričakoval kakšnega posebnega uspeha, sva se zapletla v pogovor. »Letošnjo olimpiado spremljam dopoldne in popoldne. Škoda je, da nimamo naših smučarjev več v prvem kakovostnem razredu; tekme so manj zanimive, vendar vseeno navijam za slovensko alpsko vrsto. Zakaj ni pravih rezultatov? Po mojem bi morali malo manj govoriti in se z več resnosti lotiti dela. Tudi prave borbenosti manjka na tekmah; takrat je pač treba peljati, kot kdo zna! Včasih smo se dajali s tujci na vse prete-ge. Na startu sem kar dvakrat polomil palici, tako sem se pognal na progo. In ko so začeli tekmovati Rusi, sem si prisegel, da bom smuči razsekal in jih vrgel v poč, če me kdo od njih prehiti,« povezuje sedanjost s preteklostjo Janez Štefe, 69-letni upokojenec v Tržiču. Po vstopu v državno smučarsko reprezentanco leta 1948 je v desetletju dosegel številne uspehe. Že leta 1950 je na mednarodnih tekmah osvojil 3. in 7. mesto v slalomu, vendar na svetovno prvenstvo v Ameriko ni odpotoval. Zato je nastopil dve leti pozneje na zimskih olimpijskih igrah na Norveškem, kjer si je priboril 13. mesto v smuku, doslej najboljši nastop Slovencev v tej panogi. Na žalost je v slalomu padel, sicer bi dosegel lepo uvrstitev. Sploh se gaje držala smola; pred naslednjo olimpiado si je polomil nogo, na smuku v Kitzbilhlu si je poškodoval roko, na svetovnem prvenstvu leta 1958 pa je vse moštvo napadla gripa. »Gotovo pa sem imel srečo, da sem 1937. leta ostal živ v plazu pod Storžičem, kjer je umrlo devet od 29 tržiških smučarjev. Morda sem zato še bolj povezan s smučarijo. Po koncu tekmovanja sem treniral državne in domače smučarje. Do lani sem še stopil na alpske smuči, sedaj pa samo tečem, ker je to manj nevarno. Poleg športa mi je veliko razvedrilo tudi lov,« sklene pogovor Janez Štefe. Pred odhodom sem si seveda moral ogledati njegove športne in lovske trofeje. Lahko je ponosen nanje! • Stojan Saje VREMENSKA NAPOVED Vremenska slika Nad zahodno, severno in srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi doteka k nam hladen zrak. Obeti V petek in soboto se bo nadaljevalo suho- in hladno vreme. V petek bo na Primorskem spet začela pihati burja. NOVO V KINU CRKNI, FRED! Lizzie (Phoebe Cates) je mlada ženska, ki se ji zakon pred očmi sesuva v ruševine. In prav na tej kritični točki se pojavi Fred, ki si ga je Lizzie izmislila v otroštvu, in ki bi moral biti že zdavnaj pozabljen. A neutrudni Fred se nikakor ne da pozabiti. Težava je v tem, da ima silno veliko energije in čeprav se vztrajno napreza, da bi Lizzie pomagal, so njegovi napori tako divje ekscentrični, da se stvari samo še bolj zapletajo. IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 21. februarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.25 9.35 9.35 10.00 10.30 10.50 11.10 12.00 12.05 16.35 16.45 16.50 16.55 17.00 17.10 17.20 19.05 19.10 19.17 19.24 19.30 19.55 20.10 20.15 21.05 21.10 22.00 22.20 22.25 22.30 22.35 1.50 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.35 Video strani 9.45 Albertville: Zimske olimpijske igre '92 Euroritem, ponovitev 14.25 Video strani 14.35 Sova, ponovitev Nemogoči vohun, angleška nadaljevanka Cellini, italijanska nadaljevanka 16.15 Albertville: Zimske olimpijske igre '92 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slovenija, 1. del, prenos iz Cankarjevega doma 20.45 Albertville: Zimske olimpijske igre '92 1.00 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Dediščina daljnega vzhoda, angleška dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Izpit iz neznanega gradiva 11.35 Pujsovi dosjeji, angleška humoristična nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 Družinske vezi, ponovitev humoristične nanizanke 14.35 Risanke 15.10 3-2-1 - kviz 16.00 Poročila 16.15 Poročila iz hrvaških regionalnih študijev 16.35 Oddaja narodne glasbe in običajev 17.15 Poročila v angleščini 17.20 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.10 Alpe Jadran 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21.35 Dokumentarni spored 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.30 Video strani 14.40 TV koledar 14.50 Malavizija, otroška serija SLOVENIJA 1 Video strani Program za otroke Legende sveta, kanadska nanizanka Pravljice iz lutkarjevega vozička Pridi moj mili Ariel, 5. del Euroritem, ponovitev Tednik, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik ' Slovenska kronika Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV dnevnik, vreme, šport Forum EPP Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka EPP Zgodovina Vatikana I. od Petra do Konstantina TV dnevnik, vreme Šport EP, Video strani Napovednik Sova Pri Huxtablovih, ameriška 23.00 nanizanka Nemogoči vohun, angleška nadaljevanka Mesec žetve, švicarski film Video strani SOVA MESEC ŽETVE švicarski barvni film; glavna vloga: Clementine Amouroux. Dve dekleti z avtostopom potujeta po Švici, da bi ubežali redu. Kmalu ostaneta brez sredstev in zato nadaljujeta pot s pištolo v roki. 16.55 Alrjertville: Zimske olimpijske igre '92 Studio, hokej na ledu, bob četverec, tek 30 km (ž), dnevni pregled, hokej na ledu, umetnostno drsanje (ž) 0.35 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 10.00 19.00 19.15 20.00 20.05 20.30 20.45 22.15 Ponovitev večernega sporeda A Shop Rolanje s hobotnico, glasbena oddaja Dober večer Dnevni informativni program Vox Populi, javnomnenjska raziskava Kam, turistična oddaja Tartujeve dogodivščine, angleški film A Shop Lahko noč TV AVSTRIJA l 8.30 Jutranji program: Čas v sliki 10.30 Anastazija, nadaljevanka 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Reportaža 13.35 Sužnja Isaura, telenovela 14.00 VVichertovi iz soseske 14.55 Popaj, risanka 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Mojster Eder in njegov Pu- muckl 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Simpsonovi 18.30 Srečna družina 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Evropski policisti: Operacija je uspela 21.10 Zdravje danes 21.20 Pogledi s strani 21.30 Napad in zakon, ameriški film 23.00 Upor gusarjev, špansko itali janski film (^SMMMGIAS RATjIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, Kulturna dediščina, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Planinsko športni kotiček -15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi -16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila -18.20 - Nebeška vrata - oddaja o filmu - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila -17.20 - Še so med nami zanimivi ljudje -19.00 - Odpoved programa - KINO 21. februarja CENTER amer. kom. BINGO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ ital. trda erot. SUŽNJA USODE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. črna kom. KRALJEVI RIBIČ ob 17.30 in 20. uri KOMENDA amer. kom. CRKNI, FRED! ob 20. uri LAZE amer. akcij, film TATOVI PORSCHEJEV ob 19. uri ČEŠNJICA amer. melodr. ŽENSKA - HUDIČ ob 20. uri DOVJE amer. akcij, film POPOLNI SPOMIN ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film ZGODBA IZ L. A. ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. trda erot. VRNITEV V MODRO LAGUNO ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, kom. PREGON MOŠKE SVINJE ob 20. uri BLED amer. vojni film ŽELEZNI OREL II. del ob 20. uri Tokrat smo pokukali v bogato zakladnico literarne ustvarjalnosti škofjeloških gimnazijcev in nekaj izbrali tudi za vašo pokušino. Domi Vrezec Igla v zrklu Rezilo. Mrak. Kri. Teater življenja se spremeni v potuho smrti. Curek sem usmeril v lavabo. "Daj hitro rjuho, mati." Vse je rdeče od vina in krvi. Tisoč smrtnih glav čaka na predstavo. Igralec je zbolel. V zrklu ima iglo, brizga ga je ubila. Njegove žile so rešeta, njegovi udi podrte smreke. In vendar bo igral. Še zadnjič. Zadnja predstava za starše in prijatelje se lahko začne tudi brez njega. Med pavzo pride obvit in preluknjan. Na hitro se pre-obleče v turško kraljično, v rdečelično hči ceste, v stoletno črno vdovo. "Obriši noge, obriši nos, obriši usta, obriši rit!" Še vedno je igla v zrklu in igla koplje naprej - prav do mo-žgan. Podgane! Mačke! Prasci! Vse se vrti. Prebodeno zrklo lebdi v vetru. Brizga ne brizga več. Tale ni preveč masten, gospa. Tegale uzamte. Na tenko vam ga bom narezou. Trikrat jajca s kokako-lo. Jajca na oko, prosim! Dovolj je bilo igel, dovolj prahu in dima. Poper sili v preluknjano zrklo, sol razžira rumeno oko. Igla je v zrklu. Dober tek. Račun prosim! Rezerviral bi mizo. Za dva. V kotu. Pogovarjala se bova o vsem; o bolni mačehi, o hudičevi smrklji in o gospej Marti. Igla je v zrklu. Hrepenim po kozarcu rdečega. Lavabo je že do kraja napolnjen. Potopim se vanj in se utopim v lastni krvi. Predstava je končana. Nihče ne ploska. Nikogar več ni. Nikogar? Maša Sivo v sivem - Ali lahko, prosim, sedim? Ležanje v tem freudovskem stolu me uspava. Nimam pojma, zakaj so me poslali sem. Samo ne me spraševati, če sem lulala v posteljo, ko sem bila majhna in takih traparij, res ne vem... - Pripoveduj mi o tistem poletju! - Spominjam se enega dneva. Bil je eden tistih dni. Saj veš. Ti si želiš ananas, v umazanem hladilniku pa le napol pojeden jogurt. Jaz pa v okrogli sobi. Edina kretenska okrogla soba v Amsterdamu, pa ravno jaz v njej. Iskati kote v okrogli sobi, saj to je noro. Ampak jaz tako rada postavljam zoprne stvari v kot. V tej sobi so bile tapete. Grozne tapete. Ne vem, kakšne so bile, pa vem, da so bile grozne. Zunaj je padal dež, vsaj mislim, da je. Mižala sem, a nekaj kapljam podobnega je polzelo skozi moje možgane. Vzela sem tisti siv pulover. Naj ti povem zgodbo o tem sivem puloverju? - Ne, kdaj drugič. - V redu, ampak ta pulover (smeh; nor, nekontroliran smeh). Torej (tišina)... Vzela sem tisti siv pulover in šla ven. Samo ven sem si želela. Iskala sem kaj kvadratnega. Ni bilo težko. Ko dežuje, so vsi ljudje kvadratni. Potem pa sem res odšla. Morda sem. Veš, okrogle sobe sem se navadila. Končno lahko zoprne stvari postavljaš tudi kam drugam, a ne?! Nisem je sicer vzljubila, ampak tudi sovražila je nisem več. Če se na stvari samo navadim, potem grem. Napisala sem listek: "Skrita sem za omaro v desnem kotu. STOP. Marša" in za vedno zapustila to sobo. In Amsterdam. Oh, spomnila sem se, kakšne tapete so bile. Bile so roza in na njih so bile jagode. Saj sem vedela, da so bile bedaste. Pha, jagode na roza podlagi. Si že slišal kaj bolj ostudnega. Ne bi rekla, če bi bila podlaga vsaj... - Marša, ne zanimajo me tapete. Kam si šla potem? - Kakšne imaš ti tapete v spalnici? - Marša! - Saj vem, sploh nimaš tapet, ampak imaš kar nežno marelične stene. - (naveličano) Ja, res je. Ampak, povej mi vendar, kam si šla potem. - Saj sem ti že povedala. Ven iz sobe, ven iz mesta. Šla sem nekam drugam. In takrat sem spoznala Marcela. Veš, Marcel je deček v sivi jopici. - Kaj misliš s tem, deček v sivi jopici? - Joj, saj res. Ti bom povedala. Nekoč je živel deček. Vedno je nosil sivo jopico. Kadar vidim kaj sivega, se spomnim nanj. Bil je tako milega obraza, nežnih las, lepih, velikih oči in mehkih besed. Ko sem ga srečala, mi je povedal, da ima najraje stonoge. Saj veš, sto nog in vse to. Tudi meni se je zdelo super, da imajo sto nog. In potem sva si skupaj izmišljala imena za vsako nogo, zgodbico za vsako nogo... Skupaj sva hodila k reki in se pogovarjala o stonogah in podobnih rečeh. Potem pa. Bil je topel jesenski dan, tega se dobro spominjam, in prišel je tako otožen. Njegove oči so bile vedno žalostne, a ustnice so se veselo vile. A tisti dan je bil brez te lepe vijuge. Prišel je k meni in... Potem sem ga vprašala, kaj je narobe. Povedal mi je, da mu je mama povedala, da stonoge sploh nimajo sto nog, da je to pač samo ime. Vendar sva se še smejala. Nekoč sva bila tako vesela, da sva jokala. In rekel je: "Glej! Veselje, kako prijetno in mehko me boža po licih." In včasih sva skupaj jokala. Kar tako. In rekel je: "Glej! Žalost, kako počasi in odsotno polzi navzdol." Potem me je tako lepo pogledal in se nasmehljal. On se ni nikoli nasmehnil, vedno seje nasmehljal. Bila je zima in dobila sem pismo od dečka v sivi jopici: "Mama mi je povedala, da tisto nista veselje in žalost, ampak da so to le solze. Povedala mi je, da se jaz ne nasmehljam, ampak nasmehnem. Ne morem živeti s solzami in nasmehi. Zato zbogom, Marša!" Da, Marcel je deček v sivi jopici. Vendar Marcel ne posluša mame. Z Marcelom še vedno dajeva vsaki nogi od stotih imena in še vedno se mi nasmehlja in jaz njemu. Upam, da nikoli ne bova rekla solze. To besedo sovražim. Ti Lidija Robas jaz Tvoje srce je oddano, oddano v neznano. Tvoje sanje so skrivnost, kot nevidni most. Terme Topolšica, hotel Vesna POIŠČITE SVOJ MIR V POMLADNEM PREBUJANJU NAŠIH GOZDOV NUDIMO VAM 7- ALI 10-DNEVNI ODDIH PO IZJEMNO UGODNIH CENAH: februar, marec, april '92, UPOKOJENCI IN INVALIDI 7 dni 175 DEM 155 DEM 10 dni 240 DEM 205 DEM PAKETI VSEBUJEJO: - 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi - 1 x zdravniški pregled - 1 x medicinska storitev po odredbi zdravnika - neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne - vsak dan, razen nedelje, telovadba v bazenu in telovadnici - zabavne prireditve, rekreacija, plesni večeri, kulturne prireditve... Popusti: - otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje - otroci od 5 do 12 let imajo 40 % popusta (na tretjem ležišču oz. če spijo s starši) Informacije: Terme Topolšica, hotel Vesna Rezervacije: 063-892-120/141/049, FAX 063-892-212 V tvojih očeh je globina, kot morja sinjina. Pramen tvojih las, vzviša tvoj ponosni jaz. Pa vendar tu sem jaz, med nama praznina, kot sanj bolečina. Artamossa M. Hodniki zla Ob samotnih praznih dneh in ob mrzlih teh nočeh. Vsi smo eno, smo tujci si. Pravijo, da je to greh, ko pijan ležiš po tleh -brez poguma in brez misli, kaj bo s tabo, kdo si ti? Odpirajo se nova pota, blizu hodniki so zla, ko vsak izgubil bo, kar ni imel in vsak bo od mraza zoglenel. Te sram je, ker si novo mater kupil? Te sram je, ker si bolan? Očeta v vinu si zastrupil in rajši bi šel nekam stran? Pridi k nam v večno temo, pridi k nam v hodnik zla, saj od tod ni več izhoda; tu izgine skrb vsa. Vesna Jereb Ne bom!? Padla boš s stola! Ne pa ne bom! Ja pa boš! Ne pa ne bom! Pa bošl Pa ne bom! Padla je. Zakričala. "Človek, umakni se! Ti sploh veš, da gaziš mojo pot, da je čas za konec tvojih zmot? Umakni se!" Pade! Prileti. Trešči. Se splošči. Po belih tleh teče rdeča kri. ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Pust se bliža Hočete idejo za maškaro? Tokrat nam je za pustne dobrote spet priskočila na pomoč znana slovenska kuharica Kristina Matjašič - Mere z Bleda. Poskusimo še me po njeno ocvreti miške in krhke flancate in za pustne dni skuhajmo kislo repo s prekajeno svinjsko glavo po koroško. Dobrote, ki nam bodo popestrile pustne dni! Ocvrte miške Potrebujemo 1/2 kg moke, 2 dag kvasa, 7 dag masla ali margarine, 2 rumenjaka, 1 celo jajce, 1 žlico sladkorja, 1,5 del mlačnega mleka, sok ter lupino ene pomaranče, 2 žlici ruma, ščep soli, sladkor v prahu za potresenje ter olje za cvrenje. Za miške - žličnike napravimo enako ali cenejše testo kot za pustne krofe, le malo redkejše. To delo je enostavno, medtem ko je za krofe potrebno precej vaje. Kvas umešamo z žličko sladkorja, žlico moke in dvema žlicama mlačnega mleka. Maslo stopimo in ohladimo. Vse sestavine stepamo v gladko testo. Ko je vzhajalo, ga zajemamo z žlico in polagamo v vroče olje. Ko je posoda, v kateri cvremo, polna, jo pokrijemo za minuto ali dve, žličnike obrnemo in jih do konca ocvremo. Odlagamo jih na cedilko. Na koncu jih potresemo s sladkornim prahom. Krhki flancati Potrebujemo 250 g moke, 4 dag masla ali margarine, 3 dag sladkorja v prahu, 3 do 4 žlice goste kisle smetane, 3 žlice ruma, 2 jajci, 2 žlici belega vina, ščep soli in maščobo za cvrenje. Iz naštetih sestavin ugnetemo gladko testo in ga razdelimo na dva dela, da dvakrat razvaljamo. Testo naj pol ure počiva. Spočito testo na tanko razvaljamo in režemo iz njega kvadrataste krpe. V vsako krpo naredimo dve zarezi in pazimo, da rob ostane cel. Ocvremo jih v vroči maščobi, ocvrte pa odlagamo na cedilko. Še tople potresemo s sladkorjem. Iz navedene količine dobimo okrog 20 flanca-tov. Kisla repa s prekajeno svinjsko glavo po koroško Kos glave prevremo, da bi lažje odluščili z nje drobne koščice, ki so nastale ob sekanju glave. Te je treba odstraniti, preden glavo kuhamo skupaj z repo. Tako pripravljeno glavo damo k repi v lonec, naribamo še jabolko, dodamo lovorjev list in sol. Glavo skuhamo do mehkega, da gre meso od kosti. (V ekonom loncu je jed hitro kuhana.) Kuhano meso vzamemo iz repe in ga odluščimo od kosti. Koščke mesa damo nazaj v repo. Posebej umešamo dve žlici smetane z eno ali dvema žlicama moke, vse skupaj še malce pokuhamo in ponudimo s krompirjem v kosih ali z domačim kruhom. Kranj MIKROTEHNA podjetje za informacijsko tehnologijo kvalitetni PC RAČUNALNIKU po naročilu za podjetja in posameznike SERVIS POGODBENO VZDRŽEVANJE tel. 45-550, fax. 45-559 mm Ljubljanska c. 22 64000 Kranj objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo karamboliranega osebnega vozila ZASTAVA Yu-go 45 Koral letnik 1989, prevoženih 46.594 km. Z izklicno ceno 96.000,00 SLT. Licitacija bo v petek, 28. 2. 1992, ob 13. uri v prostorih REMONT Kranj, Ljubljanska c. 22. Ogled vozila je možen na dan licitacije na mestu licitacije od 10. do 12. ure. Vozilo prodajamo po sistemu videno-kupljeno brez kasnejših reklamacij. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino 10 % od izklicne cene vozila. PTT Podjetje Kranj Mirka Vadnova 13 objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH STORITEV na pošti Golnik 2. ČIŠČENJE na pošti Kranj 1 Pogoji pod ad 1) - PTT tehnik oz. druga ustrezna izobrazba - 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas 6 mesecev, s poskusnim delom treh mesecev, ad 2) - osnovna šola Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas s poskusnim delom 1 mesec. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov PTT Podjetje Kranj, splošno kadrovski sektor, Mirka Vadnova 13, Kranj v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. V eni uri ste lahko "super-men" z najširšimi rameni na tem svetu. Gornji del trenirke podložite z obilo vate ali penaste gume, na prsi prilepite številke pisanih barv iz samolepilnega papirja, prav tako zvezdice, obujte barvaste nogavice, zelene, rumene, na kolena si pritrdite obarvano penasto gumo in tudi adidaske in rokavice, ki jih imate sicer za delo na vrtu, prelepite z zvezdicami. Le še pisan trak v lase, morda si nadenete še kakšno košato "čupo", pa ste maska, da je kaj. Ali pa ste morda za gusarja? Oblecite si spodnji del črtaste pižame starega očeta, v pasu si zavežite mrežo, srajca naj bo enostavno zvezana iz več koncev blaga, obvezno si nadenite pisane trakove na desnico, pisano ruto zavežite nad čelo in lase natupirajte in močno pola-kirajte, da bodo stali pokonci. Seveda naj ne manjka pištola, sem in tja kakšna veriga in obvezno črno oko... Tudi ženski pirat ste lahko. Navesite nase vse mogoče, noge ovijte v cunje, te pa preveži-te z zlatimi trakovi. V pasu naj bo prav tako "nahamadrana" cela vrsta rut ali šalov, čez pa obvezno obesite verige, prav tako za vrat, da bo žvončkljalo. Spodaj si oblecite le dolgo belo srajco (če hočete pokazati lepe noge!), lahko pa si omislite tudi pisane nogavice ali ozke hlače. Seveda se tudi piratu primerno našminkajte, lase pa naj bodo kar najbolj košati. Ta mesec na vrtu Že zadnjič smo zapisali, da bi v drugi polovici februarja že marsikaj lahko posejali v zabojčke in bi to pomlad lahko s sadikami pohiteli, v topli gredi, seveda. V petek, 21. februarja, dopoldne je čas za rastline s podtalnimi plodovi, prav tako 22. februarja popoldne. Od 23. do vključno 26. februarja bomo sejali zelene sočne rastline, kot so solate, zelje, ohrovt, motovileč, cvetača in podobno, v ponedeljek, 24. februarja, dopoldne pa bomo lahko sejali tudi že vse vrste cvetic. V četrtek, petek in soboto", to je 27., 28. in 29 februarja, bo čas za sejanje rastlin z nadtalnimi plodovi, kot jeparadižnik, vendar vse dni le dopoldne. V nedeljo, 1. marca, se ne lotevajte nobenega sejanja, v ponedeljek, 2. marca, bo čas za rastline s podtalnimi plodovi, 3. in 4. marca za sejanje vseh vrst cvetja, 5., 6. in 7. marca za zelene rastline, 8. in 9. marca spet za nadtalne plodove, 10., 11. in 12. marca za rastline s podtalnimi plodovi, 13. marca pa spet za cvetje. Vendar naj povemo, da je najugodnejši čas za sejanje in sajenje od 21. februarja do 4. marca, izvzet je le 24. februar. Ugodna dneva sta potem še 12. in 13. marec. Biovrtnarji bodo 26., 27. in 29. februarja grede za paradižnik, bučke, fižol, kumare in jagode (če jim mislimo na novo zasaditi) zalili z zeliščnim gnojilom (kopriva, preslica, gabez in suhi čebulni listi). V tem času potresemo grede za grah, fižol, krompir, paradižnik in zeleno s pepelom. In še nekaj za sadjarje: 24. ali 25 februarja lahko cepimo drevje. Naslednje možnosti so 26., 27. ali 28. marca ter 22., 23. ali 24. aprila. Med 25. in 29. februarjem odrgnemo drevesna debla s krtačo in jih premažemo z mešanico ilovice in kravjakov. Na drevesa obesimo cvetlične lončke za strigalice in z drevesnih debel odstranimo lepilne trakove, če smo jih jeseni nalepili. 25., 26. in 27. februarja je tudi ugoden čas za sekanje drevja za drva. Zelišča rji! 26. in 27. februarja že lahko nabiramo korenine in korenike zdravilnih rastlin, kot so na primer baldrijan, gladež, travniška kozja brada itd. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Po zelo ugodnih cenah vam nudimo: - vse vrste gradbenega materiala V - kmetijske stroje in pripomočke - semena, zaščitna sredstva - vse za vrtičkarje - krmila in druga žita Posebna ponudba po izredno ugodni ceni: - modelarna opeka - strešna opeka Bramac Vse informacije lahko dobite v vseh naših trgovinah ali po tel. (064) 621-849 ali (064) 620-749. Vabimo vas, da obiščete naše prodajalne in se sami prepričate o konkurenčnih cenah! SOBOTA, 22. februarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 8.30 8.30 8.50 9.05 9.15 11.00 12.00 12.05 12.40 12.45 13.35 14.25 14.40 15.05 16.50 16.55 17.00 17.10 18.55 19.00 19.08 19.15 19.25 19.30 19.55 20.10 20.15 21.15 21.20 22.10 22.25 22.34 22.35 22.40 2.00 Video strani Izbor Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Hiša Zlati prah. Mož in žena Klub klobuk Maja vam predstavlja Poročila Video strani Napovednik Sova, ponovitev Nemogoči vohun, angleška nadaljevanka Zgodbe iz školjke, ponovitev Koledar: Januar, ponovitev Alf, ponovitev ameriške nanizanke Tok tok, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Knjiga o džungli, angleški film EP, Video strani Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV dnevnik, vreme, šport Utrip EPP Komu gori pod nogami? EPP Delo na črno, ameriška nanizanka TV dnevnik, vreme Šport EP, Video strani Napovednik Sova Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Zarota molka, kanadska nadaljevanka Salamander, angleški film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 9.15 9.45 19.00 19.25 19.30 20.00 1.00 Video strani Sova, ponovitev Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Albertville: Zimske olimpijske igre '92 Klasika Napovednik TV dnevnik RTV Srbija Albertville: Zimske olimpijske igre '92 Yutel, eksperimentalni programi 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 8.30 8.35 9.00 10.00 10.05 11.05 12.00 12.05 13.00 14.00 14.10 16.00 16.35 17.00 17.30 18.00 18.10 19.30 20.05 20.50 21.40 22.15 23.00 23.45 23.50 23.55 0.00 0.06 Pregled programa Poročila TV koledar Dediščina daljnega vzhoda, angleška dokumentarna serija Poročila TVšola Stjepan Radić, dokumentarna nadaljevanka za mlade Poročila Dobre reči, ameriške nadaljevanka Slika na sliko Poročila Amos, ameriški film Poročila Leteči medvedki, risana serija Poročila v angleščini Hrvaška knjiga Poročila V registraturi, dramska nadaljevanka TV dnevnik Vi in vaš video Najdaljše sovraštvo, angleška dokumentarna serija Dubrovnik - hrvaške Atene Dnevnik Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila v nemščini Horoskop Poročila Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 9.50 Albertville. Zimske olimpijske igre '92 Studio, slalom (m), 1. tek 11.00 Video strani 11.15 TV koledar 11.25 Plameneči tiki, angleška nanizanka 12.50 Albertville: Zimske olimpijske igre '92 Studio, slalom (m), 2. tek. SLOVENIJA 1 17.10 KNJIGA O DŽUNGLI angleški barvni film; film govori o dečku Mavgliju, ki v džungli odrašča med volkovi. Sprejel je pravila džungle, po katerih se ravnajo živali. Pravi šok je zanj srečanje s človekom. Kros 50 km, umetnostno drsanje - revija, bob četverec, slalom (m), dnevni pregled 19.00 Odbojka: Zaključni turnir pokala evropskih prvakinj Mladost - Uraločka, posnetek 20.55 Albertville: Zimske olimpijske igre '92 Studio, hokej na ledu 23.55 Rififi v Panami, francoski film 1.10 Hit DEPO 3.10 Video strani KANALA 10.00 20.00 20.05 20.30 21.00 22.00 23.00 Ponovitev večernega programa Dober večer Dnevno informativni program Intervju: Mario Quaiajo, glavni urednik tržaškega II Pic-cola Vihre vojne, ameriška nadaljevanka Video grom Erotična uspavanka Lahko noč TV AVSTRIJA 1 8.30 Jutranji program: Čas v sliki 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Spet ti vozniki, nemški film 14.55 Sestanek z veterinarjem 15.25 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.35 Bremenski mestni muzikanti, risanka 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Lassie 17.35 Po sledovih Starlight Ex- press 18.00 Čas v sliki 18.05 Doogie Hovvser 18.30 Srečna družina 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Stavimo, da..., vodi Thomas Gottschalk 22.10 Zlata dekleta 22.35 Valachijevi papirji, italijansko francoski film 0.35 Čas v sliki 0.40 Casbah - Prepovedane ulice, ameriški film 2.00 Poročila/ Ex libris RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Duhovna obzorja, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja -izmenoma Ugani številko ali Moja je lepša kot tvoja, čestitke, 19.00 -Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Velike ideje malih glav -15.00 - Regionalna poročila -15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije -17.00 - Glasbena lestvica 333 - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Pot do luči (verska oddaja) 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 -Odpoved programa - KINO 22. februarja CENTER amer. kom. BINGO ob 17. in 19. uri, amer. kom. CRKNI, FRED! ob 21. uri STORŽIČ amer. pust. film HRABRI VIKING ERIK ob 16. uri, ital. trda erot. SUŽNJA USODE ob 18 in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. ris. REŠITELJI IZ AVSTRALIJE ob 17. uri, amer. črna kom. KRALJEVI RIBIČ ob 18.30 in 21. uri DUPLICA prem. amer krim. kom. DOBER POLICAJ ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ amer akcij, film POPOLNI SPOMIN ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film VRNITEV V MODRO LAGUNO ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. trda erot. VROČE NOČI J. MUTZENBACHER ob 20. uri RADOVLJICA amer. akcij. kom. HUDSON HAWK ob 18. uri, amer. kom. BRUC ob 20. uri BLED amer. vojni film ŽELEZNI OREL ob 18. uri, amer. črna kom. BARTON FINK ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film PEKEL V ŠOLI ob 20. uri ZANIMIVOSTI NEDELJA, 23. februarja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 Video strani 8.40 Program za otroke, ponovitev 8.40 Živžav 9.3S Superbabica, angleška nanizanka 10.00 Ples pod slovensko lipo (AFS France Marolt) 10.30 Big bfnd gala, posnetek iz Cankarjevega doma 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 EP, Video strani 12.10 Ljudje in zemlja 12.40 Domači ansambli: Zrelo klasje 13.10 Video strani 14.10 Svet prihodnosti, ameriški film 15.55 Napovednik 16.00 Edouard in njegove hčere, francoska nadaljevanka 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Za letalom!, francoski film 18.35 Avstralske živali, kratki film 18.40 Krap v močvirju, kratki film 18.50 TV mernik 19.05 Risanka 19.13 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Zrcalo tedna 20.10 EPP 20.15 Zdravo 21.15 EPP 21.20 Podarim - dobim 21.40 Španska armada, angleška dokumentarna oddaja 22.30 TV dnevnik, vreme 22.45 Šport 22.50 EP, Video strani 22.55 Napovednik 23.00 Sova Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka Zarota molka, kanadska nadaljevanka 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.20 Sova, ponovitev Murphy Brown, ameriške nanizanke 13.50 Albertville: Zimske olimpijske igre '92 Hokej, prenos tekme za 1. mesto 17.00 Video strani 17.10 Napovednik 17.15 Sova, ponovitev Zarota molka, kanadska nadaljevanka 18.10 Albertville: Zimske olimpijske igre '92 20.15 Potovanje, angleška poljudnoznanstvena serija 21.05 Vida Zei: Recepcija, izvirna TV igra 22.20 Navihanka, posnetek baleta iz Covent Gardna 0.00 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Dediščina daljnega vzhoda, angleška dokumentarna serija 10.00 Spored za otroke 11.00 Veliki koreografi: Carolvn Carlson 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.30 Slika na sliko 14.25 Poročila 15.05 Leteči medvedki, risana serija 15.30 En otrok - en glas 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Mozart na turneji, dokumentarna serija 18.00 Poročila 18.10 Videoboom 19.30 Dnevnik 20.00 Življenjske preizkušnje, angleška dokumentarna serija 20.50 Midem Classique '92 22.20 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 12.20 Video strani 12.30 TV koledar SLOVENIJA 1 14.10 SVET PRIHODNOSTI ameriški barvni film; Delos, le dve leti zatem, ko so se roboti spravili nad goste. To počitniško naselje naj bi bilo zdaj varno, pripravljeno za skupino javnih osebnosti in politikov. 12.40 Steamboat Bili mlajši, ameriški film 13.50 Albertville: Zimske olimpijske igre '92 Studio, hokej 17.30 Odbojka: zaključni turnir pokala evropskih prvakinj Mladost - Theodora, prenos 18.40 Albertville: Zimske olimpijske igre '92 Studio, zaključek zimskih olimpijskih iger '92 20.20 TV Fortuna 20.25 Odbojka: Zaključni turnir pokala evropskih prvakinj, posnetek konca tekme 21.00 Bagdad Cafe, ameriška humoristična nanizanka 21.30 Zastrašujoča strast, ameriški film 23.10 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.00 Jazz 0.30 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 13.10 Video grom 20.00 Salomin ples, ameriški film 22.00 Ponovitev filma po izbiri gledalcev Ljudje proti, italijanski film TV AVSTRIJA 1 ] 8.30 13.10 15.30 15.55 16.15 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 19.48 20.15 21.10 22.00 Jutranji program Chittv chitty bang bang, britanski film Jaz in ti, otroški program. Hobotnica, kviz Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden Ena, dve ali tri, otroška oddaja Mini čas v sliki X-large Čas v sliki Doogie Hovvser Srečna družbina Čas v sliki Sporna vprašanja Regina na stopnicah, nadaljevanka Midva o sebi , Ozri se nazaj in naprej RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbami na pihala, Slovenci v svetu, Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.20 - Za ljubitelje klasike -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 - Brezplačni mali oglasi - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.20 - Dobrodošli med praznovalci - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja -18.00 - Regionalna poročila - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - l. RADIO žmi 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Športne novice - 10.10 - Ministri in poslanci o zapiranju RUŽV - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi -13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki-nodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - KINO 23. februarja CENTER amer. kom. BINGO ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. kom. DOBER POLICAJ ob 21. uri STORŽIĆ amer. akcij, film POPOLNI SPOMIN ob 16. uri, ital. trda erot. SUŽNJA USODE ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR amer. ris. film REŠITEUI IZ AVSTRALIJE ob 17. uri, amer. črna kom. KRALJEVI RIBIČ ob 18.30 uri, franc. erot. film NEMORALNE ZGODBE ob 21. uri DUPLICA amer. kom. CRKNI. FRED! ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ amer. akcij, film TATOVI PORSCHEJEV ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film VRNITEV V MODRO LAGUNO ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. ZGODBA IZ L. A. ob 19. uri RADOVUICA amer. akcij. kom. PREGON MOŠKE SVINJE ob 18. uri, amer. akcij, kom. HUDSON HAVVK ob 20. uri BLED amer. akcij. kom. HUDSON HAWK ob 18. uri, amer. akcij, film PEKEL V ŠOLI ob 20. uri BOHINJ amer. črna kom. BARTON FINK ob 20. uri Naravnost smilijo se mi naši športniki na olimpiadi, ki se globoko v svoji srčni športni duši zavedajo, kakšno razočaranje obvladuje Slovenijo, ker se ne bodo mogli vrniti vsaj s petimi medaljami. Stokrat je dobro, da ne slišijo naših pre-užaloščenih športnih komentatorjev, ki jih spravljajo v normalni red stvari in športnih pojavov le kakšni trezni in izkustveni bivši športniki, ki vedo, da v športu le želja ni nič - pa naj bomo še tako suvereni in neodvisni! Čista navadna poniglavost pa že je, da so se z vso možno primitivnostjo spravili nad tekača, ki je v biatlonu streljal v napačno tarčo! V vsevednem TV dnevniku TV Slovenije si niso mogli kaj, da ne bi pripomnili, da je tragedija naravnost neizmerna, saj nas je tako premagala celo ekipa Jugoslavije! Lepo vas prosim! Če so bili biatlonci zaradi napake šele na dvajsetem mestu, jih je premagalo celih -reci in piši - devetnajst ekip in bi jih, če že štejejo uvrščene pred našimi, morali vse našteti! Sovraštvo? Ideologija? V športu!?! Smo doslej zmotno mislili, da smo kulturno in civilizacijsko že na neki ravni? Mar smo res v resnici tako globoko na tleh, da smo pričakovali, da bi moral Peterle na častni otvoritveni tribuni v Albertvillu divje vpiti »fej in fuj«, ko je šla v mimohodu ekipa Jugoslavije? Ali si lahko zamislite, kaj bi lahko »ta spodnji« počenjali ali pa morda celo tudi počnejo, ker je naš biatlonec, član teritorialne, streljal v napačno tarčo! TEMA TEDNA Promocija Kakšne nesramne in »nagrau-žne« opazke bi se lahko izcimi-le, še posebej, ker je bil na licu mesta tudi sam slovenski general! Ob vsem pa najbolj trpi sam športnik v enem izmed najbolj garaških športov. Zato politika - tace proč od športa! Če se gre naš slavni TV dnevnik samo pozitivno, pomeni: oblastem všečno politiko, sploh ni čudno, da odjemalci kronično dobivamo same, milo rečeno, polinformacije ali že kar politični in vsakršni drugi EPP. Da je na promocijo v Albertville odpotovalo 31 spremljevalcev naših športnikov, nam je bilo jako spotakljivo. Nihče, tudi naša vseinformativna TV pa se ni upala spotikati ob dejstvo, da je bilo v Albertvillu dva dni pol naše vlade in še kakšen funkcionar za povrh. Ko so napravili slovenski večer za krepke »pare«, so se vsi sladko smejčkali v kamere, nihče pa ni povedal, kako zanikrno maloštevilen je bil odziv »ciljne« publike: se pravi tistih, ki jim je bila promocija namenjena. Prišlo jih je tako malo, da bi bilo sramota omeniti! Briga me- ne, kaj si misli kdoržebodi Slovenec na promociji Slovenije: mene kot davkoplačevalca silno zanima, kdo tuj je navzoč, kakšen je, kaj si misli... Kakšen bo navsezadnje profit? Konec koncev pa ne maram prav nikakršnih političnih promocij, na športnih prireditvah celo sploh ne! Televizija, ki si misti, kako eksaktno in promptno obvešča državljane, bi lahko - če bi imela kaj hrbtenice - ob prenosu otvoritve z olimpiade mimogrede povedala, da je imela vsaka država na tribuni 8 sedežev; se pravi, da je ob predsedniku vlade lahko kraljevalo še 7 neizbežnih funkcionarjev. Mi, naša država, smo zaprosili za - reci in piši - 16 sedežev na častni tribuni! Prav nič se ni treba zgražati: ob vsem, kar smo že slišali, bi bilo lahko še huje. Lahko bi se zgodilo, da bi zaprosili za kakšno polovico sedežev na tribuni pa bi se tam stiskali še: vsi naši poslanci z diplomatskimi listi, ministri, strankarji, nerde-či managerji, vodje poslanskih klubov in skupščinskih komisij, njihova žlahta z ljubicami vred! In hvalabogu da niso dobili toliko sedežev, kajti spet bi nam na-pokali davkov, da bi bilo joj! Meni se zatorej dokončno in nepreklicno gabijo vse tovrstne promocije: nedomišljene, nespretne, socrealistične, diletantske, davkoplačevalko požrešne in v svetu preživete.. Gospod Bush je vskočil v reklamni turistični spot, da bi v Ameriko privabili več turistov in ni mu bilo pod nobeno čast! S tem kajpak ne mislim, da bi v naše turistične spote skakali kakšni naši predsedniki ali ministri - bognedaj! Ampak promocija naj bo za svet nevsiljiva, po svetovnih proporcih in manirah! In veste, kdaj bo promocija Slovenija najbolj učinkovita? Tistega X dne, ko bo čisto navaden državljan Slovenije prečkal mejo v spodobnem avtomobilčku vsaj evropsko srednjega razreda, se ustavil pred kakšno avstrijsko specializirano trgovino in lahkega srca kupil televizor ali kamero. Vse dotlej, dokler pa bomo z »zguncanimi« avtomobili dirkali čez mejo in se v samopo-strežnicah ozirali za ceneno kavo ter »padali dol« od presenečenja, da imajo čez mejo celo baterijske sesalčke za pobiranje drobtin in sesalčke za »scu-fane« puloverje - vse dotlej pa z našimi promocijami ne bo nič, naj se živi pretrgamo. In dalj časa nam bodo sesali davkoplačevalki dinar in ga metali v take promocijske vreče brez dna, bolj se bo odmikal dan X, ko naj bi se promovirali po evropsko: s kulturnimi ma-nirami in z vsaj približno srednjeevropskim življenjskim standardom. • D. Sedej PARLAMENTARNI DROBIR SENDVIČ IN PIVO ZAPRTE SEJE Seje občinskih parlamentov (da ne govorimo o republiškem), ki v demokraciji trajajo po pet, šest, včasih celo več ur, so tudi svojevrsten družabni dogodek. Bolj ali manj naveličani, zdolgočaseni odborniki sem in tja premorejo tudi nekaj iskrivega humorja. Tako je, denimo, na ponedeljkovi škofjeloški skupščini po šestih urah debat ena od odbornic predlagala, naj bi jim postregli vsaj s sendvičem in pivom. RUŽV ATOMSKE TOPLICE Dva koristna predloga za opuščeni Rudnik urana v Žirov-skem vrhu. Prvi je prišel polglasno iz zadnje klopi. »Rudnik naj postanejo atomske toplice. Sevanje že imamo, tudi voda je...« Poslanka Zelenih v republiškem parlamentu Aleksandra Pretnar pa je z govorniškega odra dejala: »Kaj bi se prerekali o tem, ali odpadke v rudnik ali ne! Ločani naj se zagrebejo za diplomatsko četrt v bivši kasarni JLA in problem bo rešen. Odpadkov v rudniku zagotovo ne bo.« V škofjeloški občini se očitno dogaja nekaj hudo kočljivega. Novinarjem, ki smo pred nedavnim spremljali pogovore občinske vlade z Lojzetom Peterletom in njegovimi sodelavci, so prijazno dali na znanje, naj se umaknemo iz dvoranice, da bodo pač nadaljevali za zaprtimi vrati. Komentarji kolegov so bili različni, glede na to, da smo na hodniku srečali vodilne može iz Alplesa, je večina sklepala, da je vroče v tej tovarni. O čem je tekla debata s Peterletom, so v ponedeljek hoteli vedeti tudi demokrati v škofjeloškem parlamentu. Izvršnik je odgovor obljubil za konec seje, ko naj bi se novinarji spet umaknili iz dvorane. Včasih so oblastniki z nami ravnali bolj elegantno, če so govorili o čem, kar ni bilo za javnost, nas niso podili stran, le prijazno so nas prosili, naj tega in tega ne pišemo. (Kakopak, ko pa smo bili vsi v istem rdečem košu!) Ne gre, da bi bili novinarji tako strašansko radovedni, radi pa smo seznanjeni z zadevami, ki se pletejo v neki občini, tovarni, toliko bolj, če to občino "pokrivamo". Po ponedeljkovi skupščini najbrž vsaka gospodinja v najbolj oddaljenih loških hribih ve, o čem so se domači oblastniki pogovarjali s Peterletom... • H. J. MINISTROVE VIZIJE DAVŠKI TELEFON Škofjeloški demokrati in liberalni demokrati so občinske ministre spravili v precej neugoden položaj, ko so na skupščini ob številkah iz proračuna terjali tudi programe dela posameznih resorjev. Med ministri je daleč najbolj blestel podpredsednik občinske vlade, zadolžen za družbene dejavnosti, Borut Bajželj. »Moj program? Na področju zdravstva vse brezplačno, nobene participacije, vsak bi lahko prosto izbiral zdravnika, s tem bi se takoj videlo, kateri zdravnik je boljši, kateri slabši. Šolstvo: zavzemam se za dostojne plače učiteljev, brezplačne učbenike in vse drugo, kar rabijo šolarji, za to, da iz šol ne bi delali tovarn, da otrokom ne bi bilo treba vstajati ob petih, šestih zjutraj, za dostojen prevoz v šolo. Šport: brezplačen dostop do prostorov in denar za množične športe, izgradnja odprtega bazena v občini, zasebna podjetja v športu bi prepustil trgu, uspešna bi se odpirala s krediti, subvencioniral bi porabnike storitev, ne pa podjetja. Društva skoraj več ne morejo plačevati najemnine, po drugi strani pa se jemlje prostor ekskluzivnim športom (teniška igrišča, ki otrokom niso dostopna). To bi bil moj program. Ker pa denarja ni, moramo oblikovati program po njegovi meri. Kaj se od gospodarstva še da izžeti? Po drugi strani se določena področja selijo v republiko (zdravstvo, osnovno šolstvo). Pri športu se da doseči pravičnejša delitev denarja tako, da se ga več nameni za množične športe, vrhunski šport pa bi morala financirati republika. Pri kulturi je indeks najvišji, ker ostaja v občini. Kulturo podpiram zato, ker bo kultura vplivala tudi na razcvet turizma, ta pa bi lahko ugodno vplival na razvoj drobnega gospodarstva...« Namesto konkretne vsebine torej vizije, že kar fata morga-ne, ki se jih, žal, ne da prijeti. Gospod minister se je morda spretno izvil, tako mojstrsko zablefiral, da so odborniki ostali nemi. Eden, iz zdravstva, je reagiral šele ob koncu seje. Želel je odgovor, na koliko sejah vlade je bil in ni bil navzoč minister za družbene dejavnosti. Znano je namreč, da na sejah občinske vlade, ki je dolge ure oblikovala osnutek letošnjega proračuna, ni sodeloval in da je tudi sicer zaradi službenih obveznosti praviloma zadržan. Morda pa se bo ob številkah o svoji (neprisotnosti le zamislil in odgovorno mesto v vladi prepustil nekomu, ki bo imel več časa. • H. J. Zadeva, o kateri je ob debati o delitvi proračunskih tolarč-kov potožil odbornik iz Davče Jelene, je za vaščane "bogu za hrbtom", ki to nočejo več biti, hudo resna: »Telefonija v Davči ni dograjena. Od septembra si vaščani med seboj lahko telefoniramo, za medkrajevni kabel pa PTT ni nič naredilo.« Torej še en dokaz, da se ljudje lahko zanesejo le nase, da drži le tisto, kar sami naredijo. In kaj je pri tem smešnega? Mar ni fino, da sosed lahko pokliče soseda na drugem hribu, ne da bi moral vpiti na vse grlo ali celo pešačiti pol ure daleč? V stiski sosed še vedno pride najbolj prav. Kaj bi Davčarji klicali v Loko, Kranj, Ljubljano? Od tam tako ali tako ne prihaja nič dobrega. ti DOKLEJ DINARJI? Ko mi je zmanjkal zadnji blok čekov Ljubljanske banke z dinarsko oznako, sem odšel po novega v prepričanju, da imajo sedaj na razpolago že nove. Pošteno sem se zmotil, saj v tej banki - tako je vsaj v Kranju - še vedno nimajo čekov s tolarsko oznako. Lepo je, da so v banki varčni tudi pri malenkostih, vendar bi v tolikem času od uvedbe slovenskega tolarja že morali poskrbeti za izdajo novih čekov! Pri tem so banko, ki se rada hvali s svojo naprednostjo, prehiteli celo v A banki, ki jo je večina poznala po počasnosti. • S. S. -. Petek, 21. februarja 1992 REPORTAŽA 15. stran mmms'^v'GLAS Prve družboslovne raziskave po 12 letih Vračanje izgubljenega sijaja Po 12 letih so se na kranjski gimnaziji spet prebudili družboslovci in se podali v raziskovanje. Prve raziskave so se pojavile že lani, na področju slovenskega jezika. Letos pa so se gimnazijke odločile, da raziščejo nekdanje običaje ob maturi. Kranj, februarja - Šest mladih raziskovalk s kranjske gimnazije se je lotilo zanimive naloge: raziskati in prikazati nekdanje običaje ob maturi. Milka Durič, Branka Vovk, Špela Žumer, Svetlana Kočovska, Maja Sajovic in Renata Petrinjak pod vodstvom dveh mentorjev, prof. Miha Mohorja in prof. Marjana Šilinga, že od septembra predvsem z intervjuji po te- renu zbirajo potrebno gradivo. V teh mesecih so nabrale tudi obilo slikovnega materiala, s katerim bodo lahko svoje raziskovalne naloge tudi ustrezno ilustrirale. Raziskave, ki so vsekakor zelo zanimive, niso pa še dokončane, bodo morda pripomogle in spodbudile prihodnje generacije gimnazijcev, da bodo po vzoru svojih predhodnikov, se- veda ustrezno prirejeno času, spet obudili stare običaje ob maturi. Prodaja ključa, krsta na gimnaziji, zažiganje krste, svečani sprevod (ki so se mu šele v zadnjih letih pridružili tudi učenci ostalih šol), vsi ti običaji so nekdaj pomenili slovesnost za mesto Kranj in Kranjčane. Začetki teh običajev takoj po vojni so bili strogo resni, takratne maturantske obleke so bile črne. V tistih letih je bil sprevod veliko bolj pomemben kot maturantski ples, ki je zaslovel šele v 60-ih letih. Takrat so se v skladu z modo pojavile bele, oprijete obleke nad koleni. V 70-ih so bile na pohodu svečane, dolge obleke, v 80-ih pa obleke niso več tako slavnostne, pomembno je le to, da so gimnazijci enega razreda oblečeni enako in da to lahko pokažejo v slavnostnem sprevodu. Dolžina slavnostnega sprevoda se je z leti prav tako spreminjala. Nekdaj so gimnazijci svoj sprevod zaključili celo na Pungartu, drugič pri Prešernovem spomeniku. Mlade raziskovalke so enotnega mnenja, da bi morali biti maturantski sprevodi bolj svečani, kavbojke kot glavno oblačilo za to priložnost pa prepovedane. Raziskovalne naloge, s katerimi sta oba mentorja izredno zadovoljna, saj pomenijo po njunih besedah ponovno prebujenje družboslovnega raziskovanja na gimnaziji, bodo predstavljene konec aprila na gimnaziji. Na posebni razstavi bodo skušali zlasti vsem četrtim letnikom predstaviti nekdanje maturantske običaje in jim mogoče zbuditi vsaj malo nostalgije za preteklimi časi. Za začetek. • M. Peternelj, foto: J. Cigler TJegobe tržiške upokojenke Štefke Časopis izginja iz nabiralnika Tržič, 15. februarja - Večkrat nam kdo od naših naročnikov sporoči, da pogreša to ali ono številko časopisa. Glas naročnice iz Tržiča je izdajal toliko razburjenja, da smo jo sklenili obiskati. Šele pri njej smo izvedeli, da ni huda le zaradi izginjanja Gorenjskega glasa iz njenega nabiralnika, ampak Jo jezijo tudi nespodobne risbe na vrnjenih izrezkih časopisa z njenim naslovom. V enem od sedmih stanovanj starega predilniškega bloka v Našičevi 1 v Tržiču sem našel Štefko (njen priimek niti ni pomemben), ko je v poltemi sedela ob televiziji. Povedala je, da sta ji ob pletenju edino razvedrilo prav televizija in časopis. Prej je bila dolgo zvesta Nedeljskemu dnevniku, pa je Postal predrag za njeno skrom- no pokojnino. Konec novembra lani se je vseeno naročila na Gorenjski glas, ki si ga je večkrat sposojala pri sinu. Dosti zanimivosti najde v njem, zato komaj čaka dneva, ko ga poštar odloži v nabiralnik. Toda, doslej je že dvakrat prišla zastonj iz prvega nadstropja do nabiralnika v pritličju. Prvič je sicer po nekaj dneh našla precej strgan časopis na tleh, dru- gič pa je v nabiralniku dobila le izrezek iz časopisa s svojim naslovom na eni strani in na drugi strani z risbo, ki spominja na "straniščno kulturo". »Poštena ženska sem, ki noče nikomur nič zalega,« mi je zagotovila in potožila: »V življenju sem že veliko pretrpela zaradi moža alkoholika. Sedaj sem sama, zato mi je še bolj hudo, da mi nagajo neznanci. Že nekaj časa prosim za boljše stanovanje v upokojenskem bloku, saj tukaj ponoči ne upam niti na stranišče na hodniku. Zelo rada bi se preselila v Bistrico, kjer bi lahko bila tudi več zunaj.« Pri izpolnitvi te Štefkine želje ne moremo nič pomagati, čeprav mislimo, da bi si za dolga leta dela na tri izmene v pre-dilniški navijalnici zaslužila prijetnejše domovanje. Glede njene pritožbe lahko storimo vsaj to, da potrkamo na zavest storilcev. Ali se zavedajo, kako malo je potrebno, da nekoga po krivici žalijo? Povrhu vsega so napravili tudi nepopravljivo škodo zaradi nepotrebnega razburjanja, saj je Štefka sladkorni bolnik. Ali ne bi bilo bolje pustiti sosed• izgubili delo, na zavod za zaposlovanje jkkšne so posledice zakona o de-«cionalizaciji? "Gozdarji ostajamo brez gozdov in dela. Vsi razlaščeni so že tožili zahteve za vrnitev gozdov, 'ako da bo kar 85 odstotkov sedanjih družbenih gozdov v škofje-*°5ki, kranjski in tržiški občini Prešlo v zasebno last. Delež goz-^0v, ki jih moramo vrniti, nam Nemogoča, da bi lahko še naprej norrnalno delali in poslovali. To ^e'ja tudi za letos, ko je sicer gle-de na podzakonske predpise še jf^ogoče upravljati z gozdovi, ki ibodo po opravljeni denacionalizaciji vrnjeni nekdanjim lastnikom. Ker z deset tisoč kubičnimi metri letnega poseka v preostanku družbenih gozdov ne moremo preživeti tristo delavcev, sta možnosti samo dve: likvidacija vseh štirih gozdarskih temeljnih organizacij ali preoblikovanje gozdnega gospodarstva v izvajalsko organizacijo ter zmanjšanje števila zaposlenih s sedanjih 307 na 105. Po predvidevanjih republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi v javni gozdarski službi delalo 55 ljudi, za delo v preostanku družbenih gozdov pa bi jih zadoščalo 'ki lo za denacionalizacijo, nismo pretirano sekali, ker smo ocenili, da nas tudi ta les ne reši iz krize. To je splošna slika, verjetno pa so posamezni primeri, ko ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Edina dediščina, ki jo bomo v slabem stanju prepustili nekdanjim lastnikom, so gozdne ceste. Nekdaj smo v gradnjo in v vzdrževanje cest in vlak vlagali sedem odstotkov prodajne cene lesa, zdaj pa nimamo denarja niti za preživetje, kaj šele za ceste. V ceste, smo vložili le toliko, kot nam je za to dala republika." So TOK-i (temeljne organizacije kooperantov) že razpuščeni? "Postopki za likvidacijo treh temeljnih organizacij kooperantov (Škofja Loka, Tržič in Preddvor), ki so zaposlovale skupno devetdeset delavcev, so se začeli lani, vendar doslej še niso končani; predvidevamo pa, da bodo do sredine marca." Bodo na "pogorišču" TOK-ov nastale gozdarske zadruge? "Iz gozdnega gospodarstva ni bilo takšne pobude, kmetje in Sipo preoblikovanju obetate delo tudi v denacionaliziranih gozdovih? "Med denacionalizacijskimi upravičenci so tudi nekdanji veliki gozdni posestniki Bom, Hajnrihar in Dolenc oz. njihovi dediči, ki bodo dobili nazaj precej več kot po tisoč hektarjev gozda. V teh gozdovih hi bilo delo tudi za našo izvajalsko organizacijo, ki pa bi 9t morala najprej organizirati oz. bi se morala organizirati še pred krahom. V gozdnem gospodarstvu smo z njimi že navezali stike, ^oji občutki po prvih pogovorih pa so mešani. Po eni strani se bojijo, da ne bi v njihovih gozdovih počeli kaj nepredvidenega, po drugi strani pa si želijo, da bi se z gozdovi gospodarilo strokovno." Kmetijsko svetovanje pemanji dan v Kranjski Gori k na Jesenicah? Wšni svet predlaga, da bi republika del sredstev, namenjenih za kmetijstvo, vrnila občini. •fcsenlce, 18. februarja - Ko je občinski izvršni svet pred nedavnim Obravnaval poročilo o delu kmetijske svetovalne službe v minulem 'e'u, je ugotovil, da je delo tovrstne službe zelo pomembno za nadaljnji razvoj kmetijstva v občini; ministrstvu za kmetijstvo, goz- ———^———— r»rsrvo in prehrano pa je predlagal, da bi republika del odvzetih ^ . . . , r» j i-- t Nstev, namenjenih kmetijstvu, ponovno vrnila občini. O poročilu Govedorejsko društvo Radovljica - Jesenice 5*io v ponedeljek razpravljali tudi na zasedanju občinske skupki- Mlekarna naj odpravi odbitek na beljakovine Radovljica, 18. februarja- Upravni odbor govedorejskega društva za jeseniško in radovljiško občino je v osrednji točki seje obravnaval program dela za letos. Društvo bo sodelovalo na gorenjski razstavi in sejmu plemenskih govedi, na kateri bodo predstavili tudi dosežke konjereje in prodajali ra- 50 do 80. Da bi število zaposlenih lahko zmanjšali kot tehnološki presežek, bi za odpravnine in predčasne upokojitve potrebovali 80 do 100 milijonov tolarjev. Denarja za te namene pa v gozdnem gospodarstvu nimamo." Rešitev, ki jo nakazujete, je zelo odvisna od tega, ali bo slovenski skupščini le uspelo sprejeti zakon o gozdovih. "Preoblikovanje gozdnega gospodarstva (po izločitvi zaposlenih za javno gozdarsko službo) v izvajalsko organizacijo je rešitev, kakršno predvideva tudi osnutek zakona o gozdovih. Ker pa s preoblikovanjem zaradi nastalih razmer v gozdnem gospodarstvu ne moremo več odlašati, si še posebej želimo, da bi bil zakon čimprej sprejet." Med nekdanjimi lastniki je slišati tudi očitke, da jim bo gozdno gospodarstvo vrnilo prazne oz. pretirano izsekane gozdove. "Ni razloga za to, da bi nas moralo biti sram. Z vsemi družbenimi gozdovi smo gospodarili po gozdnogospodarskih načrtih, ki jih je potrdila država. Gozdov nismo samo ohranjevali, ampak smo jih tudi izboljševali. Tudi v zadnjih dveh letih, ko seje vede- Obvezne oddaje ni več. Koliko lesa še odkupite? "Decembra smo od zasebnih lastnikov gozdov odkupili pet tisoč kubičnih metrov lesa oz. toliko kot v najboljših časih obvezne oddaje. Januarja ga nismo nič, februarja ga bomo 1000 do 1500 kubikov, v prihodnje pa ga bomo toliko, kot ga bomo v roku uspeli plačati. Ko bodo težave tako velike, da ne bomo več mogli plačevati, bomo z odkupom prenehali. " ostali gozdni posestniki pa imajo vse možnosti, da jo ustanovijo." Kako pa je s premoženjem TOK-ov? Ga bo dovolj za poravnavo obveznosti? "Sodišče se ravna po predpisih in upošteva le tisto premoženje, ki je knjiženo na TOK-e. Tega premoženja ni veliko, še vedno pa ga je toliko, da bo z njim mogoče pokriti vso razliko. Kjer pa ga ne bo dovolj, bo razliko pokrilo gozdno gospodarstvo oz. TOZD-i kot glavni TOK-ovi upniki." • C. Zaplotnik Svetovalec Pavel Razinger je Poročilo med drugim zapisal, La. Je lani naredil poskuse z ajzgodnejšimi hibridi koruze Prihodih in v Podkužah, po-*us s krompirjem v Javorni-*em Rovtu in poskus s perzij-*° deteljo v Podkorenu. V i/ajevni skupnosti Žirovnica in P'ejska Dobrava je organiziral nil rotiranje škropilnic, ki so se ga g°-eležili le štirje kmetje. J^remljal je gradnjo hlevov v 5atečah, Kranjski Gori in gornji Radovni, izdelal tri na-, ^e za posodobitev ali obnovo " evov. sodeloval pri komisij- j: m ogledu pašnikov Belo po-Je in planine Hrušenska Rož-svetoval, kako zatraviti ^uldožirana zemljišča - in še 11 lahko naštevali. Majda Loncnar, kmetijsko gospodinjska svetovalka za je-rliško in radovljiško občino, K- --- poudarja, da ima njeno delo svetovalni značaj, pri katerem vsaj kratkoročno ni mogoče izmeriti učinkov. Pripravila je enodnevni izlet v Italijo in Avstrijo, z dvakratnim obiskom kmetij na Koroškem in v Podčetrtku pa je kmetom in kmeticam omogočila, da so se seznanili s turistično ponudbo na kmetijah - s prodajo mošta, pridelkov bio kmetovanja, svečarskih izdelkov in zelišč, s specialno ponudbo (zeliščne kopeli, masaža, prirejanje družabnih prireditev itd.). Ob obisku kmetije v Olimju so si ogledale tudi rejo damjakov in gojitev gob šampinjonov. Organizirala je tečaj širjenja na Rodinah, vsaj delno prepričala kmetice, da bi pozimi v Kranjski Gori in morda tudi na Jesenicah pripravile semanji dan, na katerem bi prodajale domače izdelke in pridelke. • C. Z. bljene, kmetijske stroje. Pripravilo bo več strokovnih izletov, med drugim tudi ogled delovanja gorskega traktorja na kmetiji Izidorja Hlebanja na Srednjem vrhu. Upravni odbor je na seji ugotovil, da je občinski odbor za kmetijstvo podprl njihovo pobudo in regresiranje nabave semena elitnih bikov vključil v letošnji program občinskih intervencij. Kranjski Mlekarni predlaga, da odpravi dvoodstotni odbitek od osnovne cene, če mleko vsebuje manj kot tri odstotke beljakovin; ministrstvu za kmetijstvo pa, da naj omogoči izkoriščenja regresa za "kmečko nafto" že ob nakupu goriva. Na seji so tudi sklenili, da bodo društvo v regijski zvezi zastopali Franc Andrle iz Hraš, Emil Peternel iz Mošenj in Anton Medja z Gorjuš.0 C. Z. Predavanje o škropivih, ogled komedije... Dogovor vodstva Mlekarne in večjih "proizvajalcev" mleka Dodatki tudi za kmete Kranj, 18. februarja - Ko so z družbenih posestev Poljče in Bled ler z Dolenčeve kmetije v Vrbnjah začeli s I. februarjem prodaja- ' mleko v Ljubljanske mlekarne, so v kranjski Mlekarni zaradi ffvarnosti, da bi se radovljiškim pridružila tudi kranjska družba posestva in ostali večji "pridelovalci" mleka, hitro reagirali. ^ajprej so dodatek za koncentracijo prireje in odkupa mleka Priznali posestvom M-Kmetijstva Kranj, prejšnji četrtek pa so se J° dodatek na osnovno ceno dogovorili tudi s kmeti, ki oddajajo * mlekarno večje količine mleka. Tisti, ki so lani oddali povpre-c"o 200 do 300 litrov mleka na dan, naj bi prejemali dvoodsto-dodatek; kdor ga je oddal 300 do 400 litrov, triodstotnega, Za 400 do 500 litrov oddanega mleka na dan je dodatek štiriod-Votni, tisti, ki pa so ga na dan oddali več kot 500 litrov, pa naj ' Prejemali petodstotni dodatek. Kot je povedala Ivana Valja-VJC. direktorica Mlekarne, je na odkupnem območju okrog pet-Y*et kmetov, ki so lani oddali povprečno več kot 200 litrov mle- o na dan in so po dogovoru upravičeni do dodatka. Kdaj naj bi °datek začeli izplačevati, se še dogovarjajo.% C. Z. Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba prireja v torek, 25. februarja, ob 9. uri v sejni sobi zadružne enote Trata in v sredo, 26. februarja, ob 16. uri v dvorani KZ Škofja Loka na Spodnjem trgu 29 predavanje z naslovom Novosti v rabi sredstev za varstvo rastlin. Predavala bo dipl. ing. Miljeva Kač. Kranj - V zadružnem domu na Primskovem v Kranju bo v torek, 25. februarja, ob 10. uri predavanje o varstvu poljščin pred boleznimi in škodljivci z okolju prijaznejšimi sredstvi. Predavala bo mag. Marta Ciraj s Kmetijskega zavoda Ljubljana. Kranj - Aktivi kmečkih žena kranjske in tržiške občine organizirajo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo v soboto, 29. februarja, ogled komedije Do-re-mi-fey-deau v Prešernovem gledališču v Kranju. Predstava se bo začela ob 19. uri. Vstopnice so po 200 tolarjev, na predstavo pa so poleg deklet in žena povabljeni tudi fantje in možje. Prijave spreje- majo kmetijsko-gospodinjske svetovalke. Škofja Loka - Delavni so tudi aktivi kmečkih žena na območju Poljanske doline in krajevnih skupnosti Škofja Loka in Trata. Kmetijska gospodinjska svetovalka Majda Luznar je za letošnjo zimo pripravila obsežen izobraževalni program, ki obsega različna predavanja in tečaje: o zdravem načinu življenja, skrbi za otrokovo zdravje, o boleznih srca in ožilja, zelenjavnem vrtu, vzgoji rož, pripravi suhomesnatih izdelkov, narezkov in pogrinjkov, opremi kmečkega doma, mikrovalovni pečici, italijanski kuhinji, o vlaganju sadja in zelenjave, o konzerviranju živil, o peki raznih vrst kruha... Program obsega tudi obisk pri ginekologu, tečaj nemškega jezika, šiviljski, kuharski in plavalni tečaj, fizioterapijo, vezenje s šivalnim strojem. Ob materinskem dnevu bodo v zadružni enoti Škofja Loka pripravili razstavo jedi in pogrinjkov, načrtujejo pa tudi tradicionalno srečanje zadružnic na Blegošu ter strokovni izlet.* C. Z. Mlini meljejo, moke pa ni in ni Je kaj upanja, da bo republiški parlament še pred novimi volitvami sprejel zakon o zadrugah, ki se v skupščinskem kolesju "kobaca " že eno leto ? Nekaj upanja je sicer še, vendar ga je - upravičeno - čedalje manj. Tudi torkov poskus, da bi našli kompromisno, za vse sprejemljivo rešitev, je padel v vodo. Neformalna usklajevalna komisija, v kateri je bilo po pet poslancev iz vsakega skupščinskega zbora, je namreč zavrnila vladna predloga. Vlada je predlagala dvoje: prvič, da bi največji delež družbenega kapitala, ki bi ga zadruge lahko olastninile v mlekarnah, klavnicah, vinskih kleteh in drugih "podjetjih s seznama ", zmanjšali z 51 na 45 odstotkov; in drugič, da bi iz podjetij izključili tisti del premoženja, ki z zadrugami nima nič skupnega. In v čem je spor oz. razlog skupščinske blokade? Vsi trije skupščinski zbori so sicer sprejeli dopolnilo, da lahko zadružni upravičenci olastninijo do 51 odstotkov družbenega kapitala podjetij s seznama, vendar pa je zbor združenega dela hkrati sprejel tudi dopolnilo, da se celotno poglavje, ki govori o vračanju zadružnega premoženja in olastninjenju dela kmetijskih predelovalnih podjetij, črta. Pa ne samo sprejel, pri dopolnilu tudi vztraja! Kako iz skupščinske blokade? Čeprav je vse bolj očitno, da gre tudi pri zakonu o zadrugah za prestižno vprašanje (kdo bo pokleknil in kdo se naskrivaj tolkel po prsih), pa je zdaj že jasno, da je edino upanje za zakon samo še skupno zborovsko zasedanje, rešitev pa "tehtanje"politične moči (preglasovanje) ali obojestransko popuščanje in iskanje skupne, za večino sprejemljive rešitve.% C. Zaplotnik MEŠETAR Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelne kalkulacije ocenili, da so bili januarja stroški prireje mleka na kmetijah, kjer dosegajo povprečno mlečnost 3800 litrov na kravo, 19,87 tolarja za liter, stroški prirasta govedi na kmetijah (prirast 0,77 kg/krmni dan, pitanje od 38 do 500 kg) pa 139,03 tolarja. Januarski stroški prireje mleka so za 17,6 odstotka višji od decembrskih, stroški prirasta govedi pa za 15 odstotkov. Na povečanje stroškov so najbolj vplivale podražitve strojnih storitev (za 30 odstokov), traktorjev (za 40 odstotkov), priključkov (povprečno za 30 odstotkov), zavarovanja strojev (za 44 odstotkov), goriva (za 16 odstotkov), elektrike (za 44 odstotkov), močnih krmil (za 9 odstotkov), živine (za 7 do 10 odstotkov), veliko pa je na porast stroškov vplivala revalorizacija katastrskega dohodka. • • • Čeprav imajo klavnice glede na razmerje med odkupnima cenama mleka in mladega pitanega goveda, ki ga določa odlok, še nekaj možnosti za podražitev živine, pa si tega zaradi dokaj slabe prodaje mesa in mesnih izdelkov ne upajo privoščiti. Na Gorenjskem odkupujejo mlado pitano govedo ekstra kakovostnega razreda po 109,85 tolarjev za kilogram (196,16 tolarjev za kilogram mesa), medtem ko ga v kmetijski zadrugi Idrija po 104,50 tolarja, v murskosoboški Pomurki po 110,00 tolarjev, v MIP Nova Gorica po 117,50 itd. Po koliko so akumulatorji in gume za traktorje in kmetijske stroje v trgovini Agroizbira na Sm led niski cesti 17, v Kranju Akumulatorji TOPLA 12 V 40 Ah 12 V 50 Ah 12 V 75 Ah 12 V 100 Ah Akumulatorji VESNA 12 V 55 Ah 12 V 63 Ah 12 V 97 Ah 12 V 135 Ah 12 V 140 Ah 12 V 180 Ah Gume 600 x 16 7.50 x 20 10x15 11.2.10x28 cena v SLT 2.300,00 3.100,00 3.950,00 5.100,00 3.300,00 3.900,00 5.600,00 10.472,00 10.570,00 11.876,00 4.460,00 10.250,00 9.400,00 10.250,00 TRGOVINA DOM žabnica Žabnica 68 GRADITELJI POZOR! AKCIJSKA PRODAJA • cementa • strešnika Bramac • armaturnih mrež • silikatnega zidaka • lendaporja CENE ZELO UGODNE, KOLIČINE OMEJENE Informacije ® 44-539 J GLAS 22. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 21. februarja 199 ODMEVI K rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Metamorfoza komunista ali novo rojstvo gospoda Ahačiča Gorenjski glas, 7. februarja V Gorenjskem glasu je dne 7. februarja 1992 izšel članek izpod peresa Jožeta Ahačiča, dipl. ing. itd., kije naslovljen na državljane (torej tudi name) in gospoda Peterleta kot predsednika vlade (za sedaj). Vsebina članka je takšne narave, da bralec ne ve, ali spada v favno ali floro (avtor članka namreč). Kljub temu pa se da razbrati, da avtorja neizmerno jezi, ker ni, kar se tiče pravic iz pokojninskega in socialnega zavarovanja, izenačen z udeleženci, ki so bili na drugi strani kot on, to je na strani pro-tihitlerjeve koalicije. Mimogrede še ozmerja (seveda v bolj zaviti obliki) udeležence NOB, da so privilegiranci tako rekoč, kar se tiče pokojninskega zavarovanja, paraziti. Potem pljune na republiški odbor ZB in ministrstvo za borce in vojaške zadeve ter predlaga, da se le-to ukine po hitrem postopku, ker le-to nepojmljivo in nedopustno povzroča stroške v proračunu. Potem sledi še nekaj zmedenih trditev, kar je premo-sorazmerno avtorjevemu pristopu in nato edini pameten zaključek, da bi bilo dobro, če se slovenska država potrudi pri ureditvi zadev v nemško vojsko mobiliziranih državljanov pri nemški državi. Ker ves ta gnoj, ki zaudarja in ga avtor članka moli tudi meni kot državljanu pod nos, tako da se nimam kam umakniti, se mi zdi prav, da kot državljan skušam ta po Jožetu Ahačiču povzročen smrad tudi nekolikanj razkaditi, razredčiti ali kaj podobnega. Prvič, menim, da so stvari pre-resne, da bi jih človek zaupal človeku njegovega kova. Koliko ga je namreč moč resno jemati, se vidi iz izjave "zagotovo nismo bili fašisti in nacisti pa tudi nikoli komunisti". Ker uporablja prvo osebo množine, šteje torej med te tudi sebe. Kar se tiče prvih dveh kategorij, ne poznam usode pisca, kaj je bil in kaj ne, vem pa zagotovo, da je bil komunist in to ne malo časa. To za mene niti ni problematično, saj poznam veliko ljudi, ki so bili člani komunistične partije in kasneje člani zveze komunistov. Cenil sem jih in jih še zaradi njihove požrtvovalnosti, strpnosti, delavnosti in pripravljenosti na žrtve, kijih je terjal čas. (O tistih članih, ki jih ne cenim in ki so pravo nasprotje zgoraj navedenega, bi se dalo tudi veliko pisati.) Vendar tovariš Jože Ahačič ni bil tega kova. Kot direktor Vodnogospodarskega podjetja in član tamkajšnje osnovne organizacije je imel manire, za katere bi mirno lahko rekli, da so bile pridobljene v stalinističnem sistemu. In taki komunisti so povzročali škodo. Če sedaj zanika svoje članstvo v KP in ZK, kaže samo na svoj karakter, okoli katerega naj se opredeli bralec sam. Da se je uspešno prelevil iz stalinista v demokrata, ne verjamem. Ker ni moj namen razlagati o osebnosti tovariša Jožeta Ahačiča, bi prešel k stvari. Meni, da se je potrebno upreti kakršnemukoli izenačevanju udeležencev NOB z mobiliziranimi v nemško vojsko, seveda le glede tistih pravic, ki po obstoječi zakonodaji pripadajo le udeležencem NOB. Glede ostalih pravic pa so tako ali tako izenačeni. Namreč, ne glede na osebne tragedije posameznikov in njihovih družin, so le-ti objektivno gledano v večini primerov tudi proti svoji volji objektivno podpirali nemško oboroženo moč oziroma drugače rečeno, več kot je bilo mobiliziranih Slovencev v nemški vojski, več je bilo lahko pravih Nemcev na naših tleh ali kje drugje in večji je bil s tem pritisk na udeležence NOB, ki so se borili na naših tleh. Torej je nesprejemljivo, da bi tem ljudem država zagotavljala tiste pravice, ki gredo pri nas le udeležencem NOB. Je pa prav, da naša država poskrbi, da vso nastalo škodo, ki so jo utrpeli, pa ne samo oni, plača tisti, ki jo je povzročil. To pa je država Nemčija. In v tej smeri si moramo prizadevati vsi, najbolj pa tisti, ki so za to pokli- cani- državljan Stane Boštjančič Vandalizem ali Kaj se dogaja na kranjskem pokopališču? Ali smo Kranjčani res že tako nekulturni, da smo se lotili že pokopališča. Iz grobov izginja cvetje, ikebane, svečke v zadnjih mesecih pa so vabljive večne lučke, ki svetijo s pomočjo baterij. Z gotovostjo trdim, da jih je bilo zelo veliko že ukradenih v zadnjih nekaj mesecih. Upala sem, da grob mojega moža ne bo oskrunjen, vendar se je tudi to zgodilo. Ključavnica na lučki je bila grobo odstranjena, iz večne lučke pa vzeta baterija, ohišje pa vrženo na tla. To se pravi, da gre za baterije, ki so postale že zelo drage. Mene so starši učili, da je pokopališče sveti kraj, zato me je to toliko bolj prizadelo. Na Kranjskem pokopališču pa se dogajajo tudi druge čudne stvari, postalo je tudi sprehajališče vsemogočih psov, ki spuščajo svoje iztrebke, kjer pač pade. Ali ni res nikogar, ki bi zaščitil naše pokojne, ki se ne morejo braniti. Morda pa bi se nad tem le zamislila komunala, ki upravlja s tem zemljiščem in pridno pobira najemnino za grobove. Morda pa kdo drug, morda policija, ki je pooblaščena, da skrbi za varovanje lastnine - ali pa bomo čakali, da vam bodo porušili nekaj spomenikov, kot na primer v Prekmurju. Kranj, 20. januarja 1992 Marija Štrukelj Kranj »Vrnila se bom« Gorenjski glas, 24. januarja 1992 Ne presenečajo nas izjave g. Linde Podbevšek - Kalan, saj smo bili navajeni laži, ki jih ne manjka tudi v članku Gorenjskega glasa z dne 24. januarja 1992, ki ga je napisala novinarka Helena Jelovčan z naslovom »Vrnila se bom«. Že v uvodnem sestavku je neresnična trditev, da smo g. Pod-bevškovo dobesedno vrgli iz pisarne, kar bi za svoje zasluge za podjetje tudi zaslužila. Tudi ni bilo nobenega grobega napada nanjo, kakor navaja v predzadnjem odstavku navedenega pisanja, saj bi v primeru kršenja javnega reda morala posredovati prisotna policista, kar pa nista storila. Tudi prič je bilo dovolj, ki vedo povedati, kako se je zadeva odvijala. Hkrati tudi priče izjavljamo, da do poškodb g. Podbevškove v našem podjetju ni prišlo. Nadalje poudarjamo, da je prva direktorica v zadnjih desetih letih, kije iz Creine morala oditi. Žaljivo je, da omenja še druge dobre sodelavce - direktorje, ki so odšli sami in sicer zaradi napredovanja ali pa na boljše stimulirana delovna mesta, kot je to v gostinstvu. O tem obstaja dokumentacija. Če je g. Podbevškovi tako blatenje v uteho, ji to velikodušno odpuščamo in upamo, da tudi njeni predhodniki. Res je in ne tako, kot trdi g. Podbevškova, imamo Pravilnik o reševanju stanovanjske problematike... Tudi g. Podbevškova je bila z njim seznanjena, saj si ga je v mesecu septembru 1991 izposodila od našega računovodja, seveda je ta izposoja postala trajna, saj navedenega pravilni- ka do sedaj še ni vrnila. Toda v podjetju obstajajo še dodatni izvodi. Toda mudilo se je, procedura po pravilniku pa zna biti dokaj dolga, pred vrati pa je bil sprejem novega stanovanjskega zakona z ugodnostmi, ki jih ponuja imetnikom stanovanjske pravice. Dodelitev stanovanja tako ni bila izvršena v skladu s samoupravnimi akti podjetja. G. Podbevškova ni edina s stanovanjskim problemom v podjetju, veliko delavcev živi v slabših stanovanjskih razmerah in so tudi slabše situirani kot bivša »direktorica«. Dodelitev je bila milo rečeno izsiljena, saj je 2/3 članov delavskega sveta imelo v rokah od vojnih razmer odločbe o začasnih presežkih delavcev in napotitvi na čakanje na delo. Potem si lahko predstavljate, pod kakšnim pritiskom so člani delavskega sveta odločali. Seja je bila sklicana ob 11. uri za ob 12. uri, brez napovedanega dnevnega reda. Vabljen ni bil niti predsednik sindikata, niti računovodja. Trditve o premoženjskem stanju omenjenih sodelavcev v navedenem članku so netočne brez možnosti dokazila o pravilnosti le-teh. Zaroto proti sebi sije zakuhala g. Podbevškova sama s svojim načinom dela. Pravimo: Poznati jo je treba. O tečaju nemškega jezika obstaja vsa dokumentacija, jasna je, kakšen je postopek za pridobitev pravice do izobraževanja, ki je povezano z dokaj visokimi stroški, posebno še v časih, ko delavci niso prejemali niti osebnih dohodkov, ki bi jim pripadali po odločbah o začasnih presežkih delavcev in napotitvi na čakanje na delo (70 odstotkov). Jasno je tudi, kakšen je postopek v zvezi z nadomeščanjem direktorja v času odsotnosti. Iz članka je razvidno, da g. Podbevškova ne loči postopka za razrešitev s funkcije direktorja in disciplinskega postopka. V disciplinskem postopku so res predmet štiri kršitve delovnih obveznosti, spisek nepravilnosti v sklepu oziroma poročilu komisije za proučitev pobude zbora delavcev za razrešitev direktorja pa je daljši. Nepravilnosti je proučila prej omenjena komisija, vseskozi pa sta v postopku sodelovala sindikat in samoupravna delavska kontrola podjetja. Na koncu draga gospa Podbevškova še enkrat ti javno sporočamo, kot že nekajkrat prej, da takšnega direktorja, kot si ti, ne rabimo. Podjetje bomo zaupali človeku, ki mu bomo verjeli, ki bo znal obračati težko prisluž-beni denar v skupno korist in ki ne bo gledal samo na svoje osebne koristi. Tudi d. o. o. si ustanovila na svojo iniciativo, da ne bi imela problemov pri »okronanju« za direktorja - mandat se ti je iztekel, na poti so ti bili samoupra- #€# ljubljanska banka NOVI MEJNI ZNESKI Minimalne in maksimalne zneske, do katerega lahko izpolnite ček tekočega računa smo povišali. In sicer: ZA NEGOTOVINSKO POSLOVANJE: • minimalni znesek je 300,00 SLT • maksimalni znesek je 5.000,00 SLT ZA GOTOVINSKA IZPLAČILA: • maksimalni znesek za imetnike tekočega računa bank iz skupine LB je 5.000,00 SLT • maksimalni znesek za PTT in banke s katerimi imamo sklenjene pogodbe, pa je 2.500,00 SLT IMATE PRI ROKI Gorenjska banka d. d., Kranj • HALO ORLI DOSTAVA PIZZ NA DOM TEL: 216-288 mm \nss®<&® K \i T, k* iy ni l( 1? ra st vijaki - včasih preveliki kritiki tvojih početij. In še to, na podoben primitivi-zem javno ne bomo več odgovarjali. Tokrat se oglašamo zaradi blatenja podjetja in posameznih sodelavcev. V arhivu podjetja se nahajaj* \ podpisi tega pisma vseh delar 1 cev. Kranj, 10. februarja 1992 ti Delavci HTP Hotel Crein« H Kranj S| v.d. direktorja Lojze Čimža' ^ WOhEN/1 • ŽIVLJENJE Z MODO MOhENrl TRŽIČ • TRGOVINI NA DETELJICI IN VTRŽlCU Charles Webb DIPLOM IRANEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Na koncu hodnika se je pojavila ga. Pearson. »O, Benjamin,« je rekla ter se mu smehljala. Pohitela je k njemu, mu potegnila glavo k sebi in ga poljubila. »Benjamin,« je rekla. »Cisto brez besed sem.« Benjamin je pokimal. »Sila dobro si se odrezal tamkaj.« »Žal mi je, da se zdim neolikan,« je rekel Benjamin, »toda ravnokar poskušam iti na sprehod.« Na koncu hodnika se je pojavil g. Robinson s kozarcem pijače v roki. Ko je zagledal Benjamina, se je začel prisiljeno smehljati in je pristopil k skupini ljudi, ki so ga obkrožali, da bi mu se- gli v roko. »Ben, kako, za vraga, se imaš?« je rekel. »Zgledaš imenitno.« »Odlično se imam.« , »Hej, nekaj je zunaj v garaži. Tista mala italijanska mojstrovina, ki ti jo je stari podaril za diplomo?« »Oh, kako vznemirljivo,« je rekla ga. Pearson. »Pojdiva na kratko vožnjo,« je rekel g. Robinson. Benjamin je segel v žep in izvlekel ključe. »Ali znate ravnati s tujimi prestavami?« je rekel ter jih molel od sebe. »Kaj?« »Ali znate upravljati tuje prestave?« »No, seveda,« je rekel g. Robinson. »Ampak mislil sem, da me boš ti sam popeljal na kratko vožnjo.« »Zdajle ne morem,« je rekel Benjamin. »Oprostite mi.« Prijel je za kljuko in pritisnil nanjo, potem odprl vrata. Ravno ko je hotel stopiti ven, sta v preddverje prišla g. in ga. Carlson. »No, on sam je tukaj,« je rekla ga. Carlson. Ovila je svoje roke okoli Benjamina in ga privila k sebi. »Ben?« je rekla in ga trepljala po rami, »upam, da ti ne bo nerodno, če ti povem, da sem čisto preprosto strašno ponosna, da te poznam.« »Ne bo mi,« je rekel Benjamin. »Toda trenutno o nečem premišljujem in...« »Tukaj je nekaj zate,« je rekel g. Carlson. Benjaminu je podal steklenico, ovito z rdečim trakom. »Upam, da so te tam doli naučili piti kaj močnega.« Svojo roko je vrgel okoli Benjaminovih ramen in ga narahlo porinil nazaj v hišo. Benjamin se je sklonil pod njegovo roko in postavil steklenico alkohola poleg vrat. »Poglejte,« je rekel. »Ali me lahko, prosim, pustite, da odidem na sprehod!« »Kaj?« »Žal mi je, da nisem bolj družaben,« je rekel Benjamin. »Cenim to, da ste vsi prišli, ampak...« »Zdaj pa, Ben,« je rekla ga. Carlson, ko ji je mož slekel plašč, »želim, da mi poveš vse o nagradi, ki si jo dobil. Dobil jo za poučevanje, kajne?« Benjamin je pograbil kljuko, toda preden je lahko pritisni' nanjo, seje ob njem pojavil oče in ovil roko okoli njega. »Pojd va, da ti priskrbimo kakšno pijačo,« je rekel. »Očka?« »Daj no, Ben,« je tiho rekel oče. »Pravo sceno delaš.« »Potem me pa pusti ven!« »Pa, pojdiva,« je rekel g. Braddock. Začel ga je voditi pxETA« Kamnik, OLJARICA Kranj, ZLATOROG Maribor, KOLINSKA Ljubljana, PALOMA, FRUCTAL Ajdovščina, KRANJSKI KOLAČEK, UNION Ljubljana... - ob 16.30 uri: zabavna tekmovanja za male in velike s praktičnimi nagradami - anketa - nagradno žrebanje za izlet zvestih kupcev ŽIVILA ŽIVILA Kranj trgovina In gostinstvo TRIKON tovarna pletenin in konfekcije p.o. Kočevje Reška cesta 16 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnega prostora v pritličju objekta Ct 9, Ulica Janka Puclja št. 7 na Planini III v Kranju, na parceli štev. 204 k.o. Klanec, ki obsega 84,00 m2 površine. Javna dražba bo v četrtek, 5. marca 1992, ob 10. uri v prostorih Trikon Kočevje, Reška cesta 16. Izklicna cena je 5.345.000,00 tolarjev. Na dražbi lahko sodelujejo ponudniki, ki do dneva javne dražbe vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun TRIKON Kočevje št. 51300-601-10862 pri SDK Kočevje. Poslovni prostor si lahko ogledate 4. marca 1992 od 9. do 10. ure. Vsa druga pojasnila o dražbi lahko dobite po telefonu ali ustno v splošnem sektorju TRIKON Kočevje, Reška cesta 16. ur kovin<>tehna PRALNI STROJI - GORENJE - PS 306 maloprodajna cena 38.760,00 SLT -10 % popust pri gotov, plačilu 34.884,00 SLT PS 350 maloprodajna cena 35.292,00 SLT -10 % popust pri gotov, plačilu 31.763,00 SLT OPEČNI MODUL - OGRAD ORMOŽ maloprodajna cena 27,20 SLT kos brez davka 24,72 SLT kos in 5 % popust pri plačilu po predračunu _ POCINKANE IN PLASTIFICIRANE MREŽE ZA OGRAJE TER RABITZ POCINKANA TKANINA - 20 % popust pri gotovinskem plačilu TRSNE ŠKARJE IN ŠKARJE ZA SADJARJE - 20 % popust pri gotovinskem plačilu DOMAČE KERAMIČNE PLOŠČICE IN , SANITARNA KERAMIKA V BARVAH j| -15 % popust pri gotovinskem plačilu PRODAJA NA POSOJILO IN CEKE SKUPNA AKCIJSKA PRODAJA 'ŽJit Nudimo vam ves gradbeni material: opeko, cement, železo, kritino, izolacijski material, radiatorje, peči za centralno ogrevanje, parket, črne in pocinkane cevi, marmorne obloge, okenske police, keramične ploščice, dimnike... Nekaj cen za premislek: teraco plošče 25 x 25 samotna opeka lamelni hrastov parket aluminij 0,7 mm 1 kg izolacija novoterm LIP 5 101,98 SLT ugodna ponudba SCHIEDEL dimnikov 84,73 SLT 204,54 SLT 966,47 SLT 308,00 SLT VELIK IZBOR BARV JUPOL, HIDROKOL, LESOL, BELTON, LESOTON, avtolaki COLOMIX, pralni prašek PERSIL, ČISTILA, gozdarsko orodje KRMELJ, OKOVJE, VIJAKI, ŽIČNIKI, NITROLAKI vseh vrst, ugodna ponudba JELENOVIH KOŽ In še nekaj cen JUPOL 30 kg 1.632,- SLT HIDROKOL 30 kg 1.561,-SLT NITROLAK 20 I 5.600,- SLT PERSIL pralni prašek 3 kg 564,- SLT JELENOVE KOŽE že od 400,- SLT naprej V času akcije imamo ugodne cene za: žarnice do 100 VVfiarOG-StT 63,00 SLT žica P 1,5 mm imstf 13,60 SLT žica P 2,5 mm 2±£&$tT 19,50 SLT Razprodaja programa KOLPASAN Prodajamo tudi vodovodni material, akustiko, belo tehniko, male gospodinjske aparate... V ČASU AKCIJE BREZPLAČEN PREVOZ DO 50 km -IZVAJAMO VSA GRADBENA, INŠTALACIJSKA IN PLESKARSKA DELA! petek, 21. februarja 1992 OGLASI, MALI OGLASI 25. STRAN ^©ISISKOTEEGLAS f u 1171 i'; ■ f^3 mi^J^I MALI OGLASI Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure °sebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-,a lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, *a petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! OBREZOVANJE DREVJA • Kranj ■ Hortikulturno društvo £ranj prireja jutri, v soboto, 22. februarja, ob 10. uri na Rupi pri Knnetu praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja. Demonstrator bo ing. Marko Babnik. SEMINAR O BAHAJSKI VERI - Kranj ■ V soboto, 22. februar-K ob 16. uri bo v dvorani skupščine občine Kranj seminar o °ahajski veri, njenih naukih in pogledih na življenje. Prireja ga Bahajska skupnost iz Ljubljane. ©217-960 ZRCALCE, ZRCALCE NA STENI POVEJ... '.. Preddvor, |L| d.O.O. tel.45-052 )MU KRAJANOV PREDDVOR! KOMPAS Hoteli Kranjska Gora, p. o. Borovška 100 Podjetje Kompas objavlja prosta delovna mesta: DVEH VODIJ KUHINJ - za nedoločen čas Pogoji: - V. stopnja zahtevnosti kuharske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, poskusno delo tri mesece, izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu, obvladanje dela na računalniku DVEH VODIJ STREŽB - za nedoločen čas Pogoji: • V. stopnja zahtevnosti gostinsko-turistične smeri, aktivno znanje dveh tujih jezikov, izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu, tri leta ustreznih delovnih izkušenj pri opravljanju enakega ali podobnega dela, poskusno delo tri mesece Vodje skupine za Gostišče Jasno - za nedoločen čas Pogoji: - IV. ali V. stopnja zahtevnosti gostinsko-turistične smeri (strežba) aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika, izpit iz higienskega minimuma in varstva pri delu, poskusno delo dva meseca Rok prijave je 8 dni od objave. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov. *se prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh Po opravljeni izbiri. AKCIJSKA PRODAJA r §Q% POPU Salonit Anhovo organizira akcijsko prodajo ravne stresne kritine iz izvoznega programa _ s tudi do 50-odstotnim popustom na maloprodajne cene. Poleg tega vam v Salonitu Anhovo nudijo 15-odstotn. popust pri gotovinskem plačilu ali predplačilu ob nakupu vsega ostalega materiala iz rednega proizvodnega programa. Oglasite se v trgovini na drobno v Anhovem! Telefon: 065/51 -030. SALONIT ANHOVO APARATI STROJI Prodam električno, gradbeno OMARICO, s števcem. Ogled možen na Cegelnici 49 a, Naklo 1976 Prikolico za traktor ali kamion nosilnost 2 t, dolžina 320 cm z ograjo, širina 160 cm, prodam, ■g 79-470_1979 Prodam nerabljen dvoredni elektronski pletilni STROJ EMPISAL 580 K, s karticami in računalnikom. Poleg so dodatki: menjalec 4 barv, glava za pletenje luknjičastih vzorcev m previjalec niti. Prodam tudi nov STROJ za šivanje ovratnikov (ketlerca). Skupna cena je 5 800 DEM. Material za strojno pletenje podarim. 064/327-375_1I980 Električno gradbeno OMARICO, prodam, g Zg. Bela 32_1993 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 3.5 KW. Zg. Bela 32_1994 Prodam nov glasbeni STOLP, 20 odstotkov ceneje. a? 327-120 Pan-tovič Veselin, Ul. Tončka Dežmana 10, Kranj_1997 Prodam HLADILNIK Gorenje, nov, star 2 leti, 170 litrov, z zmrzovalni-kom, za 26.000 SLT. Novo 380 I. hladilno skrinjo LTH, staro 2 leti, za 25.000 SLT in oljni RADIATOR EMO Celje 1.5 W, 10 členov, za 8.000 SLT. g 621-043_1999 Nov barvni TELEVIZOR Iskra, ste-reo, črn, ekran 56 cm, prodam za 30.000 SLT, možnost plačila v obrokih. Krajzel, Hrušica 122. ar 872-047_2002 OVERLOCK Rinoldi 5- nitni, šivalni stroj, slepi šiv, (blind štih) in likalni stroj El NIŠ, valj 80 cm, prodam, ■g 421-666_2011 Prodam dvobrazdni PLUG. Cena po dogovoru. a? 43-202 2024 ŠIVALNI STROJ Dirkopp, Veritas industrijski, Pfaff gospodinjski namizni, Singer krojaški, nožni pogon, prodam. ar 218-569, od 7 do 9 ure_2030 Ugodno prodam rabljen PRALNI STROJ, g 242-728 2049 Kupim rabljen OBRAČALNIK, za traktor IMT 539. Šenčur, Gasilska 36 ■g 41-853_2050 Prodam SVETILKE FSN, 2 x 40 W, za vgradnjo. Cena 2 500 SLT. ar 70-354_2059 VIDEOREKORDER Grunding-ste-reo in VIDEOKAMERO Panasonic S1, najmanjša kamera s stabiliza-torjem, ugodno. ar 802 581 2062 Prodam barvni TELEVIZOR, ar 633 423_2082 Prodam mizarsko delovno MIZO. ar 74 006_2088 Prodam ŠTEDILNIK 4 plin + 2 elektrika, s plinsko pečico. ar 311-995 popoldan_2091 Prodam ELEKTROMOTOR 7.5 KW, 2 600 obratov ar 43-586 2109 Prodam ŠIVALNI STROJ singer starejši, ar 78-082_2119 Prodam trajnožarečo PEČ. a^ 78-082_2120 Prodam VIDEOREKORDER za 550 DEM ar 631-009_2121 Prodam barvni TV Iskra. Urankar, Polica 17. Naklo 2133 I R i; o \ i \ \ L' VOZ IZVOZ l I L H l I AN A obvešča: Avtorrobili v zalogi FIAT, ALFA ROMEO po stari ceni. CLI0 1.2 RN 5V (do registracije) 1.221.108 SLT CLIO 1 2 RN 3V 1.180.426 SLT CLI0 14RN3V 1.239.642 SLT R-19 EUROPA 1.7 5V 1.380.844 SLT FORD FIESTA1.3 i CLX 1.203.100 SLT SUZUKI SVVIFT 1.3GS92 1.132.632 SLT GOLF III 1.4i5VCL 1.484.000 SLT R-CAMPUS 3V rdeč 753.600 SLT R-CAMPUS5V rdeč Plus 836.400 SLT GOLF lil 1.9 dizel CL 21.300 DEM in 530.000 SLT Poklicne m izberite avto s ta kojšnio dobavo Vse avtomobile si lahko ogledate pred naku pom. AVTOMARKET, d o. o. Ljublja na, Titeya 393, tel. 061/371-024 374-964 hc 372-383, fax 374-693 AKUMULATORJE vseh vrst, primer 12V - 40 AH že za 2.300 SLT, nudi Agroizbira, Cirče, Smledniška Kranj, ar 324 802_2142 Registersko BLAGAJNO Digitron-ka, novo, ugodno prodam. ar 43 393 _2147 Lesno STRUŽNICO HOBY, uvože-no prodam. Kokot, Kidričeva 37, dopoldan 2149 Prodam pripravo za SORTIRANJE JAJC, po velikosti. Žabnica 39 Prodam mizarsko KOMBINIRKO 50 cm, 7 operacij, vrtalni STROJ, 2 operaciji, prenosno gibljivo krožno ŽAGO, ter tračno ŽAGO 60 cm. ar 311-364 od 17. - 20. ure 2177 Prodam ročno KOSILNICO Bena-si, MOTOKULTIVATOR z orodjem in OBRAČALNIK za seno. ar 51-113 2194 ŠVELC d.o.o. odkupuje BUKOVO HLODOVINO Tel.: 064/58-094 Zelo ugodno prodam nov KUP-PERBUSCH.g 78-971 2195 Prodam VODNO TURBINO za majhno centralo, cev za dotok vode 110 mm. » 83-524 2199 NOVO • NOVO TRGOVINA "SKOKlCA" KRANJ, Gregorčičeva 8 (nasproti trgovine Chemo) - voziček kombiniran s premičnim ročajem R0KY - voziček kombiniran s stabilnim ročajem TRIBUNA - voziček - globok TRIBUNA - previjalna mizica - stajica okrogla - stajica oglata - posteljice lesene in zložljive, zibke, hojice, nahrbtniki, avtosedeži, tekstilni izdelki, ročna dela, otroška kozmetika ter KOMPLETNI PROGRAM "ODEJA" ŠKOFJA LOKA Ugodno prodam dobro ohranjen, 6 let star PRALNI STROJ ar 633-114, dopoldan ali ar 620-211, zvečer 2203 Prodam električni dvotarifni ŠTE-VEC in stikalno URO. Cena 19.000 SLT. g 74-841_2207 GLASBILA_ Prodam pol akustično KITARO. Žumer, Planina 64 1998 KRNIČAR avtokleparstvo in trgovina z novimi in rabljenimi avtodeli DVOR JE 93, Cerklje tel. 422-221 CR. MATERIAL Prodam smrekove OBLOGE opaž. Žagam tudi razne lesne elemente Možna dostava na dom. ■g 64-207_2025 30 odstotkov ceneje, prodam 8 komadov armaturnih MREŽ, 10 x 6 mm ar 214-809, Mičanovič 2026 Prodam suhe bukove in borove PLOHE ar 403-188 in 403- 189 BANKINE, PUNTE, OPAŽ in stre-šno OPEKO, poceni prodam. Vidmar, Pipanova 36, Šenčur 2092 Po ugodni ceni prodam breton PLOŠČE marmor, 50 kvad m. in 342 komadov salonit plošč, 66 x 41 cm, rabljene ar 422-643 2065 Prodam suhe smrekove in borove DESKE Debelina 18 mm. Pungrt 9, Šk Loka 2071 SATELITSKI TV INDIVID. SISTEMI • ECHOSTAR SR1500 3 LETA GARANCIJE ZAHT. DOD. INFORMACIJE 7T 064 45 620 Takoj zaposlimo 2 OFFSET TISKARJA (samostojna) za nedoločen čas Cenjene ponudbe pošljite na Gorenjski glas pod šifro ARKA Prodam ŠPIROVCE, strešna OK-NA in nov BOBROVEC.