181.
S !6¥£iE43.
ishsja v Trstu
mli (d D?deil3l ia praiiifcfc oa 5. ari, eu ponedBijtii ob 9. uri ijitral. i r>	Številke se prociajr o po 3 lavd (6 stotink)
- i. nogi*? tobakaroah v Tr-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, frači u, ;-t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergn, Solkanu itd. C nc oglasov -,e računajo po vrstah (Stroke 73 mm, visoke ir. m): z a trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; rn osmrt- ice, 7.. hvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 etot Za. oglase v tek3tu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna. vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inaeratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti".
Trst, v torek 3. julija 1906.
Tečaj XXX!.
Glasilo političnega druitva „Edinost4'
za Primorsko.
V edinosti je moč!
2?ar?Č3lr a zr^ašti
za vae leto 24 K, pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. —■ Ns
naročbe brez dopoalano naročnine uprava ne -osira Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo liata. Nefrankovsoa
pisma se ne sprejemajo in rokopis! se iie vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galattl 1«. (Narodni dooi>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT2FAN GODINA. Lastnic konsorcij lista jedinost '. — Natisnila tiskarni: konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St 18.
Poštno-hranllnleni račun fit. 841.652. rr^ccocr
■	TELETOM iiev. 1167. -
Vedno proti Slovanom!
Laiki listi se pretvarjajo včasih in govorijo hinavski, ćeš, da ni res da bi bili oni v obče nasprotniki Slovanom ! Narobe da je res — pravijo. Oni da privoščajo marveč Slovanom vse pravice in vso svobodo. In to istotako in v isti meri, kakor samim sebi. Oni da niti ne morejo drugače kakor bori-telji za vseobčo svobodo. Svoj boj proti primorskim Slovanom pa opravičujejo s trditvijo, da jih ti poslednji hočejo izpodriniti z rojstnih, od pradedov podedovanih tal: da jih mi Slovenci hočemo narodno ubiti in nasilno posloveniti vso deželo. Kolika laž, koliko hinavstvo !
Xa poslednjo trditev, češ, da hočemo mi Italijanom ubiti narodno ekzistenco, nam ne treba na dolgo odgovarjati, saj vedo čitatelji sami, da ni nič resnice na njej. Kdor nima posebnega interesa na tem, da se vzvra-čajo dejstva in da se ne vidi resnica, kdor le količkaj objektivno sodi dogodke in nase boje : ta nam mora priznati, da nas primorskih Slovanov boj je le boj za samoohrano, boj za življenje, boj za pridobitev pogojev in jamstev za bodoči obstanek in vspešen razvoj ! Notorično in neutajljivo je, da mi nočemo nič druzega, nego da na tleh, ki so tudi naša in podedovana, živimo z Italijani skupaj kakor jednakopravni, da uživamo ž n i i m i jednaka prava in jednako svobodo! Je-li to ^izpodriva-nje", ali proganjanje ? ! Mi vodimo neizprosen boj proti primorskim Italijanom v ta edini namen, da bomo mogli živeti poleg njih. Mi nočemo in absolutno nočemo, da bi bili pod njimi, da bi bili mi deželani druge, podrejene vrste. Istotako pa nam ne prihaja niti na misel, da bi hoteli biti nad Italijani. Mi hočemo živeti v miru in bratstvu poleg Italijanov. Ker pa sta resničen mir in bratstvo možna jedino le med narodi, ki v jednaki meri nosijo dolžnosti in uživajo pravice, smo mi, boreči se za svoja prava, oznanjevalci in prvoboritelji miru in ne preganjanja in uničevanja Italijanov. Kar zahtevamo mi v narodnem in jezikovnem pogledu, se nam more dati brez vsake škode za Italijane. Zadovoljenje našim zahtevam naj se ne dotakne nobenega prava italijanskega. Mi za-mečemo absolutno in proti vsakomur brutalno, neusmiljeno teorijo brezčutnih in nasilnih src — teorijo, da eni narodi naj bodo kladivo, drugi pa nakovalo. Mi odklanjamo domnevanje, da je zadovoljstvo enega naroda odvisno od — nezadovoljstva druzega, daje svoboda kakega naroda zavarovana šele potem, če je sosed njegov — suženj!
Ne ! Mi smo marveč prepričani, da morejo biti Italijani deležni vseh narodnih pra-
vic in svobode, a mi Slovani poleg njih — tu d i!! Kakor smo se začeli z zobmi in nohti boriti proti poitalijančevanju naše dece, istotako nočemo mi, da bi se poslovenila nijedna italijanska duša.
Taki so nam nazori, taka naša čutstva
—	takov je naš narodni in politiški evangelij ? Je-li to nauk sovražtva, preganjanja nasproti Italijanom ? !
Ali tudi ona prva trditev, češ, da Italijani niso nasprotniki Slovanom, marveč da privoščajo tem poslednjim vse pravice na lastnih slovanskih tleh : Tudi ta trditev Italijanov ne odgovarja resnici. Za to trditev svojo bi mogli navesti celo vrsto dokazov iz zgodovine dogodkov v avstrijskem parlamentu. Celje je n. pr. na slovenskih tleh. Ob glasovitem vprašanju gimnazija v Celju ne le da ni bil angažiran noben italijanski interes, radi katerega bi bili morali Italijani glasovati z Nemci in proti Slovencem ! Naše menenje je celo, da bi bili morali storiti ravno nasprotno, da-bi bili morali Italijani glasovati s Slovenci, ker bi bili s tem vsaj ostali dosledni svojemu programu in zvesti principu enakopravnosti, na kateri se ravno oni vedno sklicujejo, kadar zahtevajo kaj
—	z a - s e, za svoj jezik, za svojo narodnost!!
Ali ne ! Močneje, nego doslednost, nego zdrava rezona in močneje nego misel na politično reputacijo in n a lastno varnost je v Italijanih vsikdar in vedno — s o v r a ž-tvo do Slovanov! In to brez razlike, ali stanujejo ti Slovani v Primorju, ali na Stajarskero, ali na Kranjskem, brez vsake razlike, ali so ti Slovani, ali niso v kakih stikih z Italijani, ali je, ali ni angažiran ka-koršen-si-bodi italijanski interes ! !
Kakor so ob celjskem vprašanju, tako postopajo Italijani vedno in ob vsakem kon-liiktu med Slovani in Nemci: vedno so na strani Nemcev !
Tako so pokazali tudi te dni v odseku za volilno reformo v parlamentu na Dunaju, da so sovražniki Slovencev v obče! Kdo bi hotel trditi, da bi Italijani trpeli kako škodo vsled tega, ako bi se velika krivica, ki jo dela vlada štajarskim Slovencem s svojo volilno reformo, nekoliko ublažila s tem, da dobe spodnještajerski Slovenci en mandat več ? ! Tega si menda niti kakov „Piccolo" ne bo upal trditi. Spor radi tega mandata se tiče izključno le Slovencev in Nemcev. In vendar so Italijani glasovali z Nemci in proti Slovanom!
Stvarnega razloga ni bilo, kakor rečeno. Torej je bil tudi to pot vzrok edino le — sovraztvo. Taki so vedno : proti Slovanom in z Nemci! ! Od nas primorskih Slovanov bi se
PODLISTEK.
Utisi iz Italije.
Spomini s pota.
1* i š g Janko Krašovec.
I.
V kolodvorski restavraciji je bil pripravljen obed. A propos! obed to sicer ni bil, iili nekaj za jesti vendar! Razven čiste juhe, ničesar toplega. Vsakdo je dobil zavitek, v tem nekaj mrzle pečenke, svinjine, sira, kruha in steklenico vina. Steklenico, kaj lične oblike, z ločjem ovite, kakršne so v navadi, po vsej Italiji, smo si vzeli seboj v vlak. Godrnjali smo nad takšnim obedom, restavrater pa si je lahko veselo mel roke, kajti za vsako osebo si je dal od pripravljalnega odbora plačati 2*40 L za obed. Med tem so je začelo na peronu glasiti „partenza" ! „partenza-1 ! in je vmes udarjal zvon. V Italiji imajo namreč še na kolodvorih zvonce, kakor smo jih imeli nekdaj tudi v Avstriji. Sedali smo na Italijanski vlak ! Bože moj, kakor slanike so nas nabasali! Dasi se je gospod Šulc iz Prage, •vodja našega potovanja, pogodil z italijan-
skimi železnicami, da se bomo vsi vozili v II. razredu, je ta II. razred bil mnogo rev-vnejši, nego v Avstriji III. ! Vrata povsodi odspredaj, kar je tako nevarno za sedeče ob oknu! Mislite li, da je na italijanskih železnicah I. razred boljši ? Kaj še ! Tu so sedeži pogrnjeni se srebrnopepelnatim suknom, v II. razredu pa z usnjem, ki je ob sedenju mnogo hladneje od sukna.
Ob poludne smo odrinili iz Pontebe. Raz-srjeni Pluvij je izsolzil do dobra in Karnijske planine so začele odsevati v čistem solnčnem zlatu. Železniška proga Ponteba-Videm je ena najzanimivejših prog v vsem alpskem ozemlju. Železna cesta je speljana po ozki, divji dolini reke Bele, neprestana veriga je to predorov, mostov in viaduktov. Drvili smo s strašansko naglico; zaprvo smo imeli precej zamude in proga je šla vedno navzdolu. Vso črto Ponteba-Videm sem pred par leti pre-
1 potoval peš; zato se omejam tu le na važnejša mesta kakor n. pr. C h i u s a f o r t e prva večja postaja od Pontebe. Beneški Slovenci kaj često prihajajo sem. Pri postaji Ven z one nas pozdravlja bobneče valovje reke Tagliamento. Za kratko smo v G e m o n i, ki je veče mesto kakih 15.000 stanovnikov. Kdor je videl Gemono kedaj iz
hotelo zahtevati, tudi od izvestne slovanske strani, naj doprinesemo največe žrtve — tržaški Slovani naj bi izvršili celo narodni samomor v ta namen, da se bodo mogli Italijani svobodneje boriti proti — nevarnosti germanizacije ! !
Za božjo voljo ! Tu se moramo že vprašati : ali smo v politični areni, kjer razsodnost uma, zdravi kriterij in pošteno prepričanje odločujejo postopanje, ali pa smo v norišnici, kjer nesrečni bolniki z resnim licem in vznesenim patosom govore — bedarije in delajo neumnosti ? ! Ko vidimo Italijane, kako ob vsaki priliki glasujejo z Nemci in proti Slovanom in kako s tem utrjajo moč in vpliv Nemcev v državi, in ko čujemo ob enem njihove klice na pomoč proti — nemški nevarnosti : ali jih moremo sploh še smatrati za resne ljudi in iskrene in lojalne politike ? ! Se več: Italijanom moremo po vsej pravici odrekati tudi tisti zdravi narodni egoizem, ki zna meriti, tehtati in ceniti in na podlagi tega računati za bodočnost. Oni žive le za hip in za njihovo postopanje so odločilni le hipni utisi. Le tako je možno umeti to kričeče protislovje v politiki naših Italijanov: pred nemško nevarnostjo se tresejo že sedaj, ob enem pa odbijajo se svojim postopanjem ona plemena, ki bi jim v bodoče j e-dina mogla dati podpore proti — nemški nevarnosti. Ta brezglavost i:i kratkovidnost v italijanski politiki se utegne še hudo maščevati nad — Italijani.
Avstrijska delegacija. Plenarna seja.
(Brzojavno poročilo).
Dunaj 2. Delegacija je nadaljevala posvetovanje o rednih stroških armade. Del. grof Schonborn proti izjavam del. Steina, ki so žalili veliki del delegacije in večine prebivalstva in, ki so žalostna specijaliteta avstrijskega patrijotizma, v kolikor so bile obrnjene proti našemu patrijotizmu. Govornik je naglašal, da nahajajo poskusi, da se lastno
domovino izdaja, pri domolj libnem pruskciu
prebivalstvu gotovo malo odmeva, celo nobenega pa pri cesarju Viljemu, odkritosrčnem in zvestem prijatelju našega vladarja. Govornik je potem nujno prosil državnega vojnega ministra in njegove sodelovalce, naj ščitijo edinost armade, ter je obžaloval, da se je opustilo stari nasljv „državni vojni minister". Govornik smatra za neobhodno potrebno, da obstoja skupni grb, ki predstavlja stališče skupnega vladarja ter je potem utemeljeval potrebo edinosti armade.
Del. Susteršič je rekel, da je prepričan, da je armada še danes v svojem bit-stvu skupna in jednotna in da se jej radi tega ne sme odrekati onib sredstev, katerih potrebuje, da zamore izvršiti svojo nalogo.
vlaka, gotovo je ni pozabil. Se severa dohajaj očem u je staroslavna Gemona prva prič-
cnica južne narave in južnega življenja. Mesto se vspenja ob krasnih vinskih goricah, ima umetniško zanimivo stolnico in v glav-
nem altarju frančiškanske cerkve odpočiva v srebrni krsti truplo sv. Antona Padova n s k e g a. Ko sem bil v Gemoni pred
4 leti, pomolil sem tudi jaz ob grobu svetni-kovem. Pozneje sem nekoč čital v novinah, da je bil njegov grob od požarja vničen. Prepričan o tem seveda nisem. Spominjaj oči se tega prekrasnega mesteca ne morem si kaj, da ne bi čitatelju omenil glasovitega slikarja Giacomo Brollo. Brollo so bili starodavna patricijska rodbina v Gemoni, ki pa je začetkom 19. stoletja skoro popolnoma osiromašila. Iz te rodbine se je rodil Giacomo Brollo, precej znamenit slikar. Kdor pozna slikarije po cerkvah lavantinske, krške in deloma tudi ljubljanske škofije, mu ime Brollo ni neznano. Moj rajni oče je bil podobar in kipar in ozaljšal je mnogokojo cerkev širom slovenske domačije s svojimi izdelki in dolga leta je služil cerkveni umetnosti zajedno se slikarjem Brollo. Za mojega detinstva je bil Brollo že postaren mož, vendar je še kaj rad prihajal v slovenske kraje, kjer je toliko
Govornik bo glasoval za redne in izredne stroške, ker smatra to za državno potrebo in je prepričan, da bo volilna reforma, za katero jamči krona in jo želi ogromna večina prebivalstva, provzročila tudi demokratični preobrat v vnanji politiki.
Del. T o 11 i n g e r je izjavil, da se ne sme Ogrski dovoliti nadaljnih koncesij v vojaških stvareh.
Potem je govoril vojni minister Pitreich ter protestiral proti izvajanju onih govornikov, ki so trdili, da skupnost armade več ne obstoja.
Ogrska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo) Budimpešta 2. Podpredsednik Ra-kovsky je otvoril sejo ob 10. uri in pol pred-poludne. Preden je zbornica prešla na dnevni red je posl. Csiz-Madja protestiral proti dogodkom v Bjelostoku. Po dovršenem kratkem dnevnem redu je zbornica prešla na dnevni red.
Odsek za volilno reformo.
(Brzojavno poročilo). Dunaj 2. Odsek za volilno reformo je dovršil debato o razdelitvi volilnega okrožja za Galicijo. Glasovanje o tem je bilo z ozi-rom na kompromis med Malorusi in Poljaki odloženo za jutri. Odsek za volilno reformo je pričel potem razpravo o razdelitvi volilnih okrožij v Bukovini.
Pogoji Avstro-Ogrske za provizorično pogodbo s Srbijo.
Iz Belegagrada javljajo : V noti, predloženi od avstro-ogrskega odposlanca srbski vladi se govori samo o provizorični nagodi i za dobo treh mesecev, to je, do konca septembra. Srbski vladi se dovoljuje rok do 4. julija, da odgovori, da-li hoče uvesti pogajanja za določitev tega provizorija ob že znanih pogojih. Glavno med temi pogoji je, da za časa provizorija srbska vlada ne stori nobenega poskusa za rešitev vprašanja raznih nabav —
* prvi rxoti tgpor	r	1" I"
škodljiva industriji avstro-ogrske monarhije. Ker pa je ministerski predsednik srbski na potovanju, je bila avstro-ogrska nota izročena njegovemu nadomestniku, ministru za nauk. Čim se je ministerski predsednik Pasic povrnil s potovanja, je bil ministerski svet, ki je razpravljal o avstro-ogrski noti. Jako ojstro so se izpodtikali ob zahtevi glede nabave topov.
Res smo radovedni, kako jo ukrene srbska vlada ?
Konverzija italijanskega državnega dolga.
Italija se more veseliti te dni na jako srečnem dogodku. Italijanski parlament je z
zaslužil, da sije pripomogel do precejšnjega imetja. Ko sem pred par leti potoval skozi Gemono, sem ga obiskal in bil sem par dni v njegovi gostoljubni hiši. Ali njegova leta so takrat že nagibala k koncu in Bog ve, ali je
še med živimi ?
Moje misli so se sprehajale po vinorodni okolici gemonski, ko me je prebudilo iz sna vrvenje na postaji videmski. Dasi šteje mesto okoli 30.000 prebivalcev in hrani marsikatero zgodovinsko zanimivost, spominjam se ga na kratko, ker naša zaustavka tu je bila vrlo kratka: trajala je samo par minut. Na kolodvoru se nam je pridružilo par goriških Slovencev, ki jih je privedel neumorni budi-telj beneških Slovencev in zaslužni pisatelj slovenski: Kdo ne pozna njegovih milobnih popevčic, ki jih je izdal pri Gabrščku pod imenom „Zamejski" ?! On je profesor v vi-demskem nadškofijskem semenišču ter edini slovenski poslanec v videmskem deželnem zboru. Obiskal sem ga pred par leti, ko sem bil prvič v Vidmu, zato se bom tudi obširneje pečal z Vidmom v dotičnih potopisnih črticah.
Po solncu dež in po dežju solnce ! to je staro pravilo majke narave. In danes se je uresničilo v polni meri. Čim bolj smo se za.
Stran II
»EDINOSTc štev. 181
V torek, dne 3. julija 190«
veliko večino vsprejel predloženo konverzijo italijanske rente. To bo operacija, ki jako utrdi financijelno situvacijo sosednjega kraljevstva.
Po tej konverziji bo Italija le še pet let plačevala upnikom od svojega državnega dolga 4% obresti, a potem le 3l/i0/o-
l/j% manje pomenja za državo, ki imaj milijarde dolga, veliko razbremenjenje, zboljšanje tinancijelnega položaja in povzdigo — državnega kredita.
In ko se Italija z vso pravico veseli na tem dogodku, ni za dogledno bodočnost ni-kake nade, da bi naša Avstrija sledila v tem j Italiji in izvela slično konverzijo državnih dol-1 gov. Mi smo sicer gospodarski veliko moč-neji, nego je Italija, ali smo vendar — sla-beji. Avstrija bo še naprej plačevala 4% obresti od svojih državnih dolgov ; in za milijarde bloka ogrskih rent celo več. Tu, tuje osramočena Avstrija ne le pred Italijo, ampak pred vsemi drugimi zapadnimi državami, katerih nobena ne plačuje več tako drage obresti od svojih državnih dolgov. Tu je Av-■trija zares osramočena, ne pa radi tega, če vojaške godbe ne proslavljajo spomina na Ku-»toco ! !
Krivda je v nesrečnem razmerju med Avstrijo in Ogrsko. Avstrijska in ogrska vlada se ne moreta sporazumeti za tako blagodejno finančno operacijo. Ne moreta se sporazumeti, kako bi delih prihranitev na obrestih ! Zato plačujeta raje visoke obresti, mečeta proč milijone in vzkračata državi povišani kredit, ki bi ga imela po takem razbremenje-nju vsled konverzije državnih dolgov, kakor-šnjo izvede Italija vzlic dejstvu, da so bile njene tinance še pred par leti v popolnem razsulu.
Zmaga konservativne stranke v Milanu. Na občinskih volitvah v Milanu je minolo nedeljo zmagala konservativna stranka s 3000 glasovi večine nad soci-jalnimi demokrati.
Domače vesti.
Promocija. T petek dne 4. julija ob 11. uri predpoludne bo na vseučilišču na» Dunaju gospod Rudolf Mole iz Kanala' promoviran doktorjem modroslovja.	!
Tako vlada — tako mi.
Prejeli
•mo
Z Balkana.
Potovanje srbskega kralja.
Kakor javljajo iz Belegagrada, se ne potrjuje vest, da kralj Peter obišče svoje SO'-rodnike v Petrogradu in v Kimu. Program kraljevega potovanja še ni določen, toda na željo Rusije obišče kralj Peter najprej avstrijskega cesarja.
Drobne politične vesti.
Spopadi na črnogorsko-tur-ški meji. Iz Cetinja javljajo, da se v zadnjem času ponavljajo krvavi na spopadi črnogorski meji med Turki in Albanci z ene, pa med Turki in Črnogorci z druge strani. Črnogorska vlada je radi tega energično protestirala v Carigradu.
Odkritje spomenika Košutu. V ivcčiicmetu je bil v nedeljo odkrit spomenik Lajošu Košutu. Na slovesnosti so bili navzoči zastopniki vlade, državni tajnik Szte-renvi, predsednik poslanske zbornice Julij Justh in minister za trgovino Fran Košut.
Japonci v Mandžuriji. Iz Tokija poročajo preko Londona : Na inandžurski železnici so za japonski tobak in za drugo blago dovoljene znižane cene. To je razburilo inozemce. ki so v trgovskih zvezah z Mandžurijo, kajti, ako se bo še nadalje olajševalo uvoz japonskega blaga, tedaj bi se kršila svobodna konkurenca po načelu odprtih vrat.
glabljali v lombardske planjave, tem bolj so nas ogrevale neizprosne pušice solnčnega božanstva in tem bolj se je kazala narava v svatovskem krilu zmagajoče vigredi. Kraji od Vidma do Benetek, ki smo jih prevozili, so bajno u plivali na nas se svojo nebeško lepoto. Ne pravim, da so ti kraji uprav izredno lepi, ali, kadar nežno popje rastlinstva kipi v pre-razkošnem objetju prvih slajapolnili poljubov zmagujoče vigredi, ko solnčna obla žari in zlati vsak pocestni kamenček prvič po ledeno-smrtr.o zimskih mrazih : takrat se spreminja tudi najpustejši kraj v rajsko zagrado. Moj nespremenjeni nazor, ki sem ga pridobil na premnogih potovanjih, je, da ob obiskovanju krajev ima vremenska razpoloženost premnogo vpliva na dovzetnost človeške duše. Tak slučaj se mi je dogodil v Solnogradu. Solno-grad, ki se ponosno naziva „nemški Rim*4, je vendar zanimivo mesto prvega reda. Ali jaz sem prispel tja nedeljskega večera ob dežju in viharju in prekrasni Solnograd dozdeval se mi je pustejši od naših kraških goličav. Ko pa sem po dobro prespani noči — vihar je v noči potihnil in solnce je nastopalo izza obzorja svojo zmagoslavno pot — vstal in stopal na kapucinski grič, je Solnograd stal pred mano v okrožju temnozelenih gorskih grebenov kakor rubini, perle in kristali, položeni v dragoceno zelenkasto škatuljo.
(Pride še).
Avstrijska vlada je storila v Trstu zopet velik, obrestujoč se naglavni greh. Premišljeno in vedoma je izbacnila deželni slovenski jezik z novega tržaškega kolodvora. Zato pa je laškemu jeziku pridelila nemški jezik, ki ni niti deželni, ampak le jezik onih, ki so sami ali pa s pomočjo vlade došli v Trst, da vrše tu stavbeno delo za vsenemški most! No, taki čudeži so v naši Avstriji že vsakdanja stvar in naj bo še tako vnebovpijoče in sramotno za državo ! Toda bedno ljudstvo se že krepko drami, če tudi se mu prav zato z največjo divjo trdosrčnostjo odrekajo navadne ljudske šole že desetletja. Ljudstvo vstaja in prihaja do narodne zavesti. Ne bo več vzklikalo izvestne patrijotične vsklike in zato moralo sedeti celo po zaporih (1. 1897 !) in daleč se bode držalo od vseh izvestnih slavnostij. Ljudstvo zori: Črnorumena zastava, ki je vihrala doslej toliko številno ob raznih slavnostnih dneh in ob raznih veselicah postaja vedno bolj redka. Ljudstvo prihaja do spoznanja, da je to vnebovpijoče, da mora plačevati državi dvojen hud davek — krvni in denarni —, dočim mu za to država noče dati niti ene ljudske šole, in da mora plačevati vrhu tega dvojnega davka še tretji tudi težak davek, narodni davek, da si žnjim vzdržuje svojo šolo v Trstu.
Ljudstvo ve to in se bo ravnalo potem. Kajti tega ne more zahtevati od njega nikdo, da bi za kamen brezčutnosti in nedobroliot-nosti vračalo — čutila srčne ljubezni! Naša parola bodi: kakor ti meni, tako jaz tebi!!	K i r i 1 o v.
Iz Gorice dne 2. julija 1906.: Že marsikatera beseda je padla povodom bližajoče se otvoritve nove železniške proge. Priporoča se razobešanje narodnih zastav na dan slovesnosti. Dela se na to, da pristna slovenska krajevna imena pridejo v poštev kakor postajna imena, in ne razne spakedranke, ki jih imajo na vesti birokracija in drugi naši „prijatelji". Saj so na železnici in poštni!) uradih v Dalmaciji povsođi na prvem
mestu domača hrvatska imena. Mari avstrijska vlada zato tako zapostavlja nas Slovence in naš jezik, ker se nahajamo v pravih dednih deželah ter jej že več stoletij prezvesto tlačanimo in služimo ?! Tako nekako smo ugibali, ko smo tu zraven nemškega in italijanskega pogrešali slovenskega napisa pc-stajnega imena, ki bi bil, ako vpoštevamo zgodovinske in dej st vene okolščine, edino pravi. Ali mislijo goriški Slovenci res spraviti hladnokrvno v žep tako pljusko v polno lice ?! Pričakujemo nemudne akcije naših merodajnih krogov. Smo li že res tako ugnani ?!!
To je že navadno, da nam mečejo vselej in povsodi polena pod noge vendar nas je jto priziranje osupnilo, ker je vspričo faktičnih razmer naravnost gorostasna krivica.
V Gorici vrlo napredujemo Slovenci v gospodarskem oziru. Ponašamo se z najkras-nejšimi trgovinami. Slovenskih napisov skoraj ne štejemo več. Zal, da ravno oni premožni Slovenci, ki bi lahko se svojim izgledom in ugledom mnogo prispevali k našemu delovanju vplivajo kaj slabo se svojo pasivnostjo v na-rodno-gospodarskili stvareh. Ali pa, kar je še hujše, hodijo našim nasprotnikom na roko. Tako naši veleindustrijalci, ki svoje zastope in zaloge v Gorici imajo — v rokah naših nasprotnikov. Sodimo, da so to zakrivili radi nepoznanja razmer, ker jim tako postopanje, ne more kasniti, ako mi vstrajno držimo rsvoji k svojim". Imamo vendar vrlih trgovcev, ki vsestransko tekmujejo z našimi nasprotniki, z ozirom na solidnost, poštenost in kapaciteto, ter so jim dobro znane razmere v mestu in na deželi, ki je po ogromni večini zavedno slovenska. Torej proč s tem narodnim škandalom in več doslednosti ! — kličemo prizadetim. Sicer se bomo posluževali rajši pri tujcih, ki imajo toliko takta, da bolj spoštujejo razmere ter oddajajo zastopstva našim ljudem Smo pač v dobi. ko je vsaka narodna mlač-nost in omahovanje v gospodarsko-političnih-narodnih stvareh — neodpusten greli.
Postavljajmo v srca naših sorojafcov mogočen jez narodni zavesti in uplivajmo vsaj z dobrim izgledom, ako ne moremo drugače ! V tem znamenju zmagamo!
Čuvajmo svoje meje! V Št. Ilju v Slovenskih goricah — naj tej skrajni točki slovenske severne periferije — je bil dne 16. t. m. po dolgem boju za župana izvoljen zopet Slovenec Fran Thaler s 6 od 11 veljavnih glasov. Ta zmaga je velikega pomena, ker se je z njo preprečila nemška nakana, da bi se stavil slovensko-nemški mejnik. Ta zmaga nas mora navdati z novim pogumom. Vkljub zaslombi, ki jo ima nemška stranka pri graški vladi, vkljub velikim denarnim žrtvam Siidmarke je zmagala vendar poštena slovenska stvar. To je sijajen dokaz, kaj se da doseči s poštenim slovenskim delom tudi brez vladne milosti in brez velikega kapitala. — St. Iljčani, stojte tudi zanaprej pazno na straži! — Druge slovenske občine, ki imate nemške in nemčurske oziroma laške zastope, ve pa posnemajte njih vzgled : na slovenski zemlji naj Slovenec gospodari !
„Pokret" o „Edinosti". Zagrebški „Pokret" omenja, da je „Edinost" te dni prinašala v svojem podlistku Gjalskega sliko : „Svečica na grobu". Potem naglaša „Pokret" pohvalno, da „Edinost" posveča posebno pažnjo hrvatskim razmeram ter da v svojih podlistkih redno donaša prevode iz hrvat-s k e g a.
Tega priznanja v „Pokretu" smo omenili tu le za to, kar smo tu pa tam že morali čuti prigovor, da je naš podlistek preveč „hrvatski". Mi pa pravimo, da imamo Slovenci in Hrvatje sto in sto razlogov, tudi v narodnem in političnem pogledu, da svoje mase seznanjamo s hrvatskimi oziroma slovenskimi literarnimi proizvodi, osobito pa zgodovine kim i. Iiavno mi v Trstu opažamo lahko, kako se s tem vzbuja zanimanje brata za brata, kako se oživlja čut skupnosti in utrja uverjenje o solidarnosti hrvatskih in slovenskih interesov sedaj in — za bodočnost. Slovenci in Hrvatje nismo vezani eden na druzega le po sorodstvu krvi, ampak tudi po geogratijski legi. ki nam naravnost imponuje skupnost narodnih, političnih in ekonomskih interesov. Čim pa je tako, zahteva od nas obojnih življenski interes, da se obojestranki spoznavamo in dovajamo naše mase do spoznanja, kje da je zavarovanje naše bodočnosti!! ; To je torej razlog, radi katerega se bavimo mi s hrvatskimi stvarmi nad črto in toliko radi tudi — pod črto.
Predložitev najemninskih napovedi. Vsled oznanila c. kr. davčne administracije od 1. julija opozarjajo se davkoplačevalci na dolžnost predložitve najemninskih napovedi (iasij) onih hiš, ki so podvržene najemninskemu in 5% davku.
Za mesto Trst in davčne občine Kjadin, Čarbola zgornja, Sv. Marija Magdalena zgor-! nja in Škorklja se morajo oddati napovedi za 'leta 1907 in 1908 najdalje do konca avgusta : t. 1. Za okolico, izvzemši gori imenovane občine (in sicer samo za leto 1907) najdalje do konca septembra t. 1. na c. kr. davčni administraciji.
Tiskovine za najemninske napovedi se i dobivajo po 6 stotink pola na c. kr. linanč-! nem ekonomatu, Piazzetta della chiesa evan-i gelica 2, v pritličju.
Veliko planinsko slavje, ki se je vr-
! šilo v nedeljo v prostorih „Narodnega doma" j pri sv. Ivanu, je bilo res lepa manifestacija ' simpatij, ki jih uživa naša podružnica „Slov. ; plan. društva". A planinci naši so pokazali z j vso prireditvijo, da zaslužujejo te simpatije in j — obilno podporo. In res : slavje minole ne-1 delje je imelo — vzlic neugodnosti vremena i — popoln moralen in kaj lep materijalen j vspeh. Več sporoči naš poseben dopisnik.
Premeščenja v šolski stroki. „\Vie-' ner Zeitung" poroča, da so premeščeni: izprašani suplent srbsko-hrvatske gimnazije v Zadru Štefan Figuric na hrvatsko gimnazijo v Pazin; profesor državne gimnazije v ! Puli dr. Robert G a 11 na gimnazijo v XXI. j dunajskem okraju ; profesor državne ginma-• zije v Gorici in ravnatelj arheologičnega muzeja v Ogleju Henrik Majonica na dr-1 žavno gimnazijo v Trstu; profesor državne " gimnazije v Puli dr. Feliks Podhorsky i na Elizabetino gimnazijo na Dunaj. Provizo-»rični suplent na drž. gimnaziji v Celovcu Ri-I liard F i n d e i s je imenovan definitivnim su-
I	"
! plentom na drž. gimnaziji v Trstu; prov. suplent na državni realki v Elbogenu Fran Karollus je imenovan suplentom na državni realki v Trstu; Ludovik Sadi prov.
suplent na drž. gimn. v Niesu je imenoma za drž. gimn. v Pulo.
Veliko vročino so imeli minoli tedem tudi na Koroškem. Toplomer je kazal t senci 27 stopinj R.
Slovenci! Prižgite kresove jutri zvečer na predvečer praznika Sv. Cirila in Meto-dija !
60-letna žepna tatica. Včeraj predpoludne je bila aretovana na trgu pri rudečera mostu 60-letna Marija M., stanujoča v uliti Gruzzulis. Aretovana je bila pa zato, ker je Evi Pignolo, stanujoči v ulici del Valdiriv® št. 15, ukradla iz žepa mošnjiček, t katerem
je bilo 7 kron denarja.
Pretepi. Dninarica Amelija Curci, stanujoča v zagati del Buso št. 1, se je bila včeraj v jutro sprla z nekim Josipom C., !■ stanuje v isti hiši kakor ona. Prepir jo šel tako daleč, da je Josip C. vdaril Amelija pa ustih in jo nekoliko ranil. Amelija je šla n* zdravniško postajo, a potem je na policiji
ovadila Josipa C.
— 30-letni dninar Peter B.. stauujoči na Greti, in 38-letni železniški uslužbenec Andrej Batagelj, tudi stanujoči na Greti, sta se predsinočnjim sprla in pretepla blizu njiju stanovanja. V pretepu je pa Peter B. pobral debel kamen in z istim treščil Batagelj a pa levem licu, provzročivši mu precejšnjo rano. K Batagelj u je moral priti zdravnik se zdravniške postaje, ki je dal ranjenca odvesti v mestno bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v X. kirurgični oddelek. Peter B. je bil pa are-tovan.
Zasačen tat. Redarji stražnice pri sv. Jakobu so predminolo noč zasačili 24-letuega čevljarja Romea R., ko je skušal vlomiti v prodajalnico jestvin gospoda Antona Gomi-zeljna, lci je v ulici deli" Industria št. 55. Seveda so redarji čevljarja aretovali in ga odvedli na policijski komisarijat pri sv. Jakobu, kjer ga je uradnik vzel na zapisnik in potem djal pod ključ.
3 pare čevljev. Istotako so redarji stražnice pri sv. Jakobu aretovali predsinočnjim 19-Ietnega čevljarja Ivana S., ker je imel pri sebi 3 pare čevljev, vrednih skupno 42 kron, o katerih pa ni vedel povedati, kje da jih je dobil. Tudi njega so djali pod ključ.
Rudeči in zeleni postrežčeki. Predvčerajšnjim popoludne je 33-letni postrežček Kajetan B., člen konsorcija postrežčekov /. rudečo kapo, videl svojega kolego 41-letnega Antona Čergola, ki je delal skupaj z nekim postrežčekom se zeleno kapo. To je bilo pri obokih Chiozza. Kajetana je to tako razjezilo, da je svojega kolego, postrežčeka z rudečo kapo začel klestiti s pestjo. K sreči so prišli J redarji, ki so Kajetana odvedli na policijo, kjer je bil zaslišan in potem izpuščen na svobodo.
Staro sovražtvo. Fran Barbot, stanujoči v ulici Lodovico Ariosto, je prijavil včeraj predpoludne na policijskem komisarijat u v ulici Luigi Ricci, da je 17-letrii kočija/. Ivan C., stanujoči v ulici di Rena, predsinočnjim v kavarni Sport zalučal proti njemu dve stolici, ne da bi ga bil sicer zadel. Ivan C. da je to storil radi nekega starega sovražtva.
Neznani. Antonija Povše, stanujoča v ulici del Vento št. 1, je prijavila, da jej je neznan tat predvčerajšnjem v ulici della Barriera vecchia ukral iz žepa mošnjiček, v katerem je imela 3 krone in 42 stotink denarja.
— Lucija Tramontini, stanujoča v ulici della Madonnina št. 47. je prijavila, da so predsinočnjim mej 8. in 9. uro, ko je bila ona drugod po opravkili, neznani tatovi obiskali njeno stanovanje in ukradli 10 kron denarja in pa uro budnico, vredno 4 krone.
Z£oVsu.2,r io vresio. Danes: Eulogij; ltad-mil; Nada. — Jutri: Urh. Škof; Kelizar; I.ievinka. — Temperatura včeraj: cb 2. uri popoludne -j- *2<J* CMsius. — Vreme: v2eraj : lepo.
Društusne vesti in zabaue.
„Tržaški Sokol '. Odbor si je naložil nalogo ukreniti vse potrebno, da ho slavnost v Nabrežini dne 15. t. m. kolikor možno zadovoljila občinstvo. Zato prosi odbor tem potoni, naj mu društva, ki se mislijo udeležiti slavnosti, to prijavijo vsaj do četrtka. Dosedaj se je prijavil tamburaški zbor iz Sv. Ivana.
Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Celju priredita v nedeljo dne 8. t. m. v prostorih ^Narodnega doma*' v Celju veliko ljudsko veselico z raznovrstnim vsporedom. Po veselici bo Ciril-Metodijev večer. Cisti dobiček je namenjen šolski družbi sv. Cirila in Metodija.
V torek, dne 3. julija 1906.
»EDINOST« štev. 181
Stran Hf
Veliko pevsko in narodno slavnost j kapitala in Llojda: 3/i proti Očitno je je pogreznil, dočim je bil drugi le malo po-priredi „Slovensko pevsko društvo" v Ptuju. torej, da se sedaj ne treba več bati, da bi škodovan. Od posadke in potnikov s pogrez dne 15. julija 1906 v Kušah. Slavnost se bo Lloyd mogel imeti pretežen vpliv ob vsakem vremenu, ker so za slučaj družbi.
vršila
slabega vremena pripravljeni obsežni slavnostni prostori.
Založba kavinih izdelkov v korist družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani
Od 1. julija t. 1. naprej je edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe le tvrdka „Ivan Perdan v Ljubljani'.
Tvrd k a Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu Slovenstvu. Postala je pa ob enem tudi naša dobrotnica. Tudi to dobro ve naš narod.
P e r d a n o v a kava je n aj b o 1 j-ša in konkurira z vsemi d r|u-g i m i izdelki te vrste. Zunanja oprema te nove rdružbine kave" je umetniška in ob enem poučna. Na nje ovitkih vidite naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Ve-likovcu. na Muti in na Savi. Slovenke, kupujte odslej leto nov bino kavo!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani.
novi njenega parnika pogrešajo 27 oseb. Ostali so ; bili rešeni.
V novi družbi bo zajamčeno! hrvatskemu jeziku prvo mesto in smatrati se more kakor gotovo stvar, da bo sedež družbi v Dalmaciji, ker vlada ne bo mogla prezirati jednoglasnega sklepa deželnega zbora dalmatinskega, ki zahteva to, kakor tuii ne zahteve dalmatinskih poslancev v j
Rusija.
PETROGRAD 2. Zagotovlja se, da je upor gardnih vojakov napravil na carskem dvoru v Peterhofu mučen utis. Car je sklenil, da se preseli v Carskoj e selo.
PETROGRAD 2. Častniki prvega bata-
S takim rešenjem vprašanja reorganizacije dalmatinske paroplovbe izpolni se želja vse Dalmacije, ker ne le, da ta industrija, ki jo je ona začela, ostane v deželi, ampak tudi ves karakter nove družbe bo popolnoma v s o'g 1 a s j u z deželo.
o druž-!
Gospodarstvo.
Pre uredba dalmatinske plovbe.
V št. 167. našega lista smo poročali o pogajanjih, ki so se vršila na Dunaju radi ustroienja 'in finansiranja dalmatinske paro- j prebivalcev in 57 mest in občin, ki imajo T	.i—.v„uP^nroionin 1 nad 20.000 prebivalcev. Tako šteje Berolin
plovne delniške družbe in sicer: Pogajanja so se vršila med dalmatinskimi parobrodarji in poslanci ter „Jadransko banko" v Trstu na čelu trem dalmatinskim bankam. Povedali smo. da sta se za to podjetje jako zavzeli banki rUnion" in „Credit", ki sta potom finansiranja hoteli dobiti dalmatinsko paro-plovbo v svoje roke. Povedali smo na dalje, da se je opreznemu in energičnemu nastopu „Jadranske banke" posrečilo v zadnjem momentu preprečiti to nakano, dočim se skupnemu nastopu dalmatinskih parobrodarjev, in bančne skupine posrečilo doseči, da se financiranje poveri „Jadranski banki" in onim trem dalmatinskim bankam.
To je bila gotova jako razveseljiva vest — morda najrazveseljivejo, kar nam jih je prišlo nam primorskim Slovanom doli s cesarskega Dunaja. Čim bo gornja vest reali-
2,040.222, Hamburg 808.090, Monakovo 538.393, Draždani 514.288, Lipsko 502.570, Vratislava 470.751, Kolin 428.523, Franko-brod na Menu 334.951, Norimberk 294.344 prebivalcev itd.
* Simplonski tunel. Iz Curiga prihajajo od simplonskega tunela žalostna poročila. V tunelu so sc baje udrle velike mase kamenja. Bati se je, da bo promet ustavljen. Kanal, skozi katerega je tekla topla voda, je razdejan tako, da teče sedaj po tunelu.
29.000 brzojavk en dan. Od 3. ure
popoludne dne 31. maja (v času ko se je po Madridu raznesel glas o atentatu na špansko kraljevo dvojico) do 3. ure popoludne dne 3. junija je bilo na madridskem glavnem brzo-jaMiem uradu vsak dan odposlanih okolu zovana. bomo stali pred dejstvom, ki se mu Jž 9,000 brzojavk, ki so obstojale približno iz važnost danes niti še ne da preceniti v vseh 1,680.000 besed, njega posledicah v ekonomnem in vsled
državnem zboru, da se rečeni sklep vzame v lij ona Preobraženskega polka so bili vsi pre-obzir.	; meščeni v neki pešpolk in sicer z istim činom.
kar znači degradacijo, kajti navadno imajo gardni častniki, ako so premeščeni k infante-riji, pravico do višjega častniškega čina. Poveljnik Preobraženskega polka je prosil za odpust iz službe.
PETROGRAD 2. V neki vasi okrožja Nova-Ladoga so glasom poročila „Petersb. Zeitung" konstatovali šest slučajev sibirske kuge.
Duma.
PETROGRAD 2. Duma je nadaljevala posvetovanje o načrtu zakona o shajanju. Profesor Kovalevski je imel daljši govor, v katerem je ostro kritikoval načrt, češ, da načrt prikrajšuje pravice delavstva. Govornik se je priznal pristaša angležke teorije, po kateri ne obstoja nikako pravo shajanje, marveč pravo: govoriti in iti, kamor je kogar volja, kar tvori pravo shajanje. Levica je s pohvalo vsprejela izvajanja prof. Kovalevskega, dočim so bile zmerne stranke silno presenečene.
Tekom debate za odpravo smrtne kazni je govoril posl. Kušmin-Karavajev, katerega govor je bil vsprejet z veliko pohvalo. Za njim je govoril pravosodni minister ter se izjavil proti odpravi smrtne kazni ter je potrebo smrtne kazni utemeljeval s tem, daje smrtna kazen potrebna radi narastujočega anarhističnega gibanja. (Klici: Odstopite !) Po govoru generalnega prokuratorja mornarice Matva-jeva je hotel tajnik generalne prokurature dati neka pojasnila, toda vsled velikega nemira ni mogel priti do besede. Predsednik je zvonil. Vsa levica je ustala in kričala: Mi nočemo poslušati rabljev, roparjev in morilcev ! Naj poreko svojim ministrom, da odstopijo ! Več (Dalje na četrti strani)
Razne vesti,
*	Dijaki vlomili v stanovanje profesorja. V Devi na Ogrskem je petorica dijakov ulomila v stanovanje profesorja Egveda. Dijaki so si vzeli svoja spričevala zrelosti, a poleg tega odnesli tudi nekoliko dragocenosti.
*	Največa nemška mesta. Po zadnjem ljudskem štetju od 1. decembra 1905 je v Nemčiji 41 mest, ki štejejo nad 100.000
tega tudi narodnem in političnem pogledu.
S tem večim zadoščenjem smo čitali te dni v zagrebškem „Pokretu" vest, (došlo temu listu — kakor zatrja — od dobro informirane osebe), ki potrja našo deno informacijo.
Zaupnik vPokreta" zatrja, da se pogajanja radi fuzije dalmatinskih paroplovnih dru-žeb. potem pogajanja z vlado glede podelitve subvencije okolo 1,500.000 kron približujejo svojemu zvršetku in je smatrati že sedaj kakor gotovo, da se projekt uresniči. V novo družbo, ki se bo imenovala Dalmacija", prinesejo dalmatinske parobrodarske družbe — kakor apport — svoj pa
* Silno redek slučaj. V selo Plitve, na otoku Hvaru, je nenadoma dospel neki tamošnji domačin, po imenu Bene Radović, ki je bil odsoten iz svoje domače vasi nad 50 1 let ter je bival v Združenih državah. Vsa gori nave-1 rodbina, ki je, kakor umevno, ni poznal, ga 'je pričakovala s solznimi očmi. Prišli so pa tudi drugi domači kmetje, da pozdravijo starca, ki je bil toliko časa odsoten in je prilično še krepak. Ko se je spomnil svojih roditeljev in drugih sorodnikov, ki jih je že v mladosti zapustil, odšedši na tuje, a je videl, da jih ni več in da je prišel med povsem druge ljudi svoje narodnosti, ga je to tako ganilo, da je pričel plakati kakor mal otrok. Vredno je še opomniti, da mož ni po-
Tujci v hotelu „BALKAN".
Na novo so došli:
Dr. Majaron, odvetnik. LJUBLJANA; Lie-berman, zasebnik, ZAGREB; Tonucki, mehanik LVOV; Cierstner, zasebnik, GRADEC; Satler. j potov.. DUNAJ ; Jankovvitz, med. akad., PETRO- 1 GRAD ; Crmelj. dijak, AJDOV. »ČINA ; Dr. Pav- '
lista, ud.ctaii., eniiiov , d,, itntivir, ua,cLuih, i
KONJICE; Eppich, c. kr. častnik, GRADE^-J Mavhirt. c. kr, major, GRADEC; Dnschak, potov.,! DUKAJ ; Devetak, posestnik, KOBARID ; Cvek. i podčastnik, PULA; Knčič, zasebnica. ZADAR; ! gapla. notar, KOMEN.
Društvo „NARODNI DOM" v Trstu
sklicuje s roj
II. redni občni zbor
kateri se bo vršil dne
4 julija t 1. ob 8. uri zvečer
v stoji veliki dvorani
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika in predložitev društveuik računov in bilanee za i. li>05.
Slučajnosti.
5. Vo.itev novega upravnega odbora in predsednika.
O p o m n j a. Da je zbor sklepčen, mora biti v smi§!« § 11. društvenih pravil navzoča treijina opravičenih glasov. V slučaju nesklepčnosti, bo sklica« čez 14 dni po prvem drugi občni zbor, ki bo sklepčen b:ez obzira na Število navzočih udov.
Zdravnik
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranjo medicino in bolezni j na dihalnih organih (grlu in nosu)
Ordinira za sedaj t hiši Ji. 41 r ulici (lel-1' Acqucilotto, od li1! ure p red p. do l'/, pop.
Sprejemajo
m vsakovrstna drla r posebnih načrtih.
Tmum ceii* tteiniato ia frašo^ ^
I Tovarna |= RflFftEL iT/i Lift
? Velikansko sUarii&čc Ir. raze.tava
ir'
il ^rvist\n	i
51 ti \t i	!»§ Hs^*;« >; 11 j g
tj s^Lrrsrjsssrsa T H ST
& u lica M a 1 c a n t o n ž t e v. ?
: ■	po zelo BithOi ccitAb.
__________ _
"!QiiOi:CliO!iOitOllO'iOliQllOIIO»
o.--*
Tovarna pohištva IN
£«vi pazi
ulica T»» šiv. 52. I\ (lastna hiša).
ZALOGA:
PiRZZH RCS?.R!0	poslopje). *
Cen«, da aa nI bati nobr.n* 5<»nkur©no©.
Sprejemajo «8 vsakovrstna dala tudi po načrtih.
n^atrevaa osili !»r«3p^ao l« f/a&ka
oTTOTi *"* * • <; > 1 O i: O - C? i' O ' i O 1' 01 ^--
*	_	r .i.
robrodarski park. ki bo tvoril dve tretjini. zabil svojega materinega jezika, ki ga govori osnovne glavnice ii.000.000 K. a Llovd ne- j prilično dobro in razumljivo.
koliko pi-rnikov. primernih za dalmatinsko i službo v vrednosti ene tretjine osnovne glavnice. Ker i>a bo družbi trebalo poleg obsto-jećega parka že novih parobrodov, je navstala \ potreba, <la se že ^edaj misli na nabavo potrebnega denarja, a ker gre tu za znamenite zneske, trebalo je reflektirati na sodelovanje denarnih zavodov. Novo društvo bi namreč izdalo že takoj ob ustanovitvi K 2,000.000 delnic (K».000 delnic po 200 K), a skozi 2—3
leta bi trebali nadaljnjih K 4,000.000, ki jilii.. _	, .. .
- .	,	.. .1 živahno pozdravljalo,
namerava nabaviti z izdanjem prioritetnih ob- ;
veznic. V svrho Hnanciranja so družbe sto-
Brzojavne vesti.
Cesar v Išlu.
DUNAJ 2. Ces;u- je odpotoval v Isl, kjer ostane preko poletja.
IŠL 2. Cesar je dospel v Išl ob 7. uri zvečer. Xa kolodvoru so ga pričakovali: na-mestniški svetovalec Salburg, župan Leitner, namestnik županov prelat WeinmaytT. <-esar je navzoče nagovoril Prebivalstvo jo cesarja
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je nas stari sodrug in prijatelj, gospod
Hdvard Klemensiewicz
inžener
v dobi 65 let, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, predvčerajšnjim ob G. uri zjutraj, mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki blagega pokojnika prenesejo se v Gradec, kjer bodo pokopani r družinsko rakev.
Pogreb bo danes ob tt. uri predp. iz hiše žalosti ulica Giuseppe Gatteri št. 6 do kolodvora južne železnice. TRST, 3. junija 1006.
Čast njegovemu spominu I
Stavbeno podjetje
K!emensiewicz, Demuth & drugi
Načelnik bosanske deželne vlade.
SARAJEVO 2. Načelnik deželne vlade
Jit" in z grupo (lal niatin s ki h bank. "ki spojil ^ Bosno in Hercegovino FZM. baron Albori
iz „Hrvat., vjeresijske banke« v Dubrovniku'^ »^opil enomesečni dopust ter se podal v
pile v d-itiko z bankama ..Vnion^ in ^Kre-
proti povi-in telefonskih pristojbin.
DUNAJ 2. Borzna zbornica je sklenila
..Dubrovačke trgovačke banke", ,.Prve pučke S <?*8tem.	^
dalmatinske banke v Splitu" in z .Jadransko1 Dunajska borzna zbornica banko*" v Trstu. Ker pa „Union" in .Kre- šaniu brzojavnih elit" nista hoteli reflektirati na udeležbo grupe
ilalmatinskih bank v tem poslu, so paro-	.	. .
i, r o d a r s k e družbe stopile v do-/ stvari nameravanega povišanja brzojavnih m g o v o r e s s a m o grupo d a 1 m a t i n telefonskih pristojbin odposlati spomenico mi-s ki h bank in z „Jadransko banko" v nisterstvu za trgovino Trstu in so dogovori doveli do popolnega sporaz u mijenja, tako, da je finansiranje od strani o m e n j enih domačih zavodov popolnoma zagotovljeno.
Vsled Hnansiranja od strani domačih 'jank bo v novi družbi razmerje domačega
Angležka eskadra v ruskih vodah.
PETROGRAD 2. Angležka eskadra pride dne 26. julija v Libavo, kjer ostane šest dni.
Dva japonska parnika trčila skupaj.
TOKIO 2. Blizo Saseho sta trčila skupaj dva japonska parnika. Eden parnikov se
Serravallo-vo železnato kina vino*
za bolehne otroke in rekonvalescente,
Frovgroča voljo do Jedi, utrjujo želode* In ojačnje organizem. Ijgj

Priporočeno od najslovesili zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba »e po bolezni ojaeiti.
s 18 kolajnuri na raznih raztavah la z aad 3000 zdravriiklal spričevali.
. SERRAVALLO
= trst. =
ČUPI IV.
> EDINOSTc št. 181.
V torek, dne 3. julija 19^6
govornikov je s povzdignjemi pestmi šlo proti tribuni. Pavlov se je nekoliko časa ustavljal, petem je pa šel iz dvorane. Na to je bila seja za eno uro prekinjena.
včf raj	danes
1C0.35	100.35
100.40	100.35
117.9o	117.90
90.70	99.70
69.70	89.70
113.70	113 70
95.30	95.30
85.05	85.50
1689.—	1691 —
670 —	670 75
1:40.35	240.45
117.37VS 117.37»/,	
23.47	23.47
19.12 V« 19.14	
95.60	95 60
11.33	1131
^rgfovina.
B< rzna poročila dne 2. julija.
Ti žaška borza.
Nauoleoni K 19.13—19.15, angiežke lire K —.—
do —.—. London kratek termin K 240.40--240.65,
Francija K 95.57--05.75, Italija K 95.67—95.85,
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K
117.37--117.55, nemški bankovci K —.—*— —
avstrijska ednotna renta K 99.50-99.80, ogreta kronska renta K 95.20—95.50, italijanska renta K ——.—, kreditne akcije K 670.25 — 672 25
državne železnice K 678.--680.--Lombardi K
165--1G7.— Llovdove akcije K 757.— 763 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496.— do 483.—, Ecdenkrtdii 18*0 K 302.- 310.—. Bo-denkre.rit 13S? K 302.— 310.—. Turike K 150.50 do 1 2 50 frVeke---do —
Dunajska borza ob 2. pop.
Državni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu
„	, v kronali 4„/®
AvBtr. inveeticijska renta 3,/,°/e Ogrska renta v zlatu 4P', 9 „ kronah 4% n 3*/. Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 90 mark 20 frankov 100 hal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Fraocozka renta 96.07, italijanska renta 104.65, španski ezterieur 96.75, akcije otomanske banke 675.— . Menjice na London
251.45.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 175.—'unificirana turška renta 96.55 avstrijska zlata renta 99.65, ogrska 4% zlata renta «7.40, Lftnderbank —.—, turške srečke 148.25, parižka banka 15.62, italijanske meridijonalne akcije 8 27, akcije Rio Tinto 16.58 Mlačna.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 88.'/»» srebro 30.s/16, Lombardi 6španska renta 96.— italijanska renta 104.s/» tržni diskont 3'/«, menjice na Dunaju —.—. Mlačna.
Tržna poročila 2. julija.
BudimpeSta. Pšenica za okt. K 15.56 do K 15-58, rž za okt K 13 06 do 13-08, oves za okt. od K 13-34 do 13 36, koruza za julij 12-80 do K 12.82
Pšenica: ponudbe srednje, povprafievanjs slabotno, tendenca mirna. Prodaja: 12.000 met. stot. za 5 stotink nižje, druga žita nespremenjeno. Vreme : lepo, veter.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 16-65, za avgust 16*75, za september 16.85, za oktober 17-10, za november 17-10, za dec. 17.15. — Stalno. — Vreme : oblačno.
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 45.75, za sept. 46.25. Mirno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za september 37-'j,, za december 3734, za marec 38*/», za maj 38.*/,. Stalno. — Kava Rio navadna loco 33—40 navadna reelna 41—43 navadna dobra 44—45.
T. A n fJ a »» škla/llrnv »• FC|»o ouio v O'/^ Oll ,
652»
M£kU GGLASL


Jdžli oglasi računajo se po 3 stot besedo;	i
mastnotiskane besede se računajo enkrat	j
več. Najmanjša pristojbina 40 stotini:	• — Plr.Ča ee takoj. -

V.iar Izven Trsta plsms-o nsroči kak „HALI OGLAS", r.aj pojijo dcr.ar v naprej. k?r tfrtgat-3 no bo nisgov cgl&s objavljen, £• r! oseba poznana Upr&vi lista.
Tarifa Je natisnjena na čelu „8ALIH OGLASOV" In vsa&do lahko preračuni, koliko mu j« plačati s ten, da preštuje beseda.
Oglase treba nasloviti na „IISERATNI ODDELEK" „Edinosti".
Ra vprašanja potoni pisem bo dajal .,IHSEfiAT*l ODDELEK" nftrmaoije edino le, čo bo pismu priložena znamka za odgovc-.
riunrOO krasen, na najlepšem in najzdravejf t UVUlCb griču pri Tr^tu, proti jugu, obkroži-i lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, ▼ jlnseratnem uradu Edinosti".	660
|J#« nrnrisii je za	66110 lePa Žardinjera
|irUUflJ za dvanhjst oseb. -- Giovanni della Savia, kovač v Kopru.	729
7a Iptnvičrarip 8e odd*j° v Roču na
ta IOIUWIOUOI JO postaji tri sobe mebli-rane s hrano. Naslov pove „Iaseratni oddelek Edinosti«.	728
Gostilna „Alla Costanza'
a ; Via Nuova
St. 18). Toči se vsakovstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se c!. občinstvu Henrik K o a i č.
Krčma „AlTrifoglio"
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kratki teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se si. občiuetvu Katarina Vatovec.
Odda se v najem ^kTSJS'
ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri od Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poi^ve pri ,Jnse-jatnem uradu Edinosti".	900
Stalno.
N e w - Y o r k. (Otvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. Mirno, nespremenjeno. Prodaja: 1000 vreč.
Pariz. Rž za tekoči mesec 16.—, za avgust, 16-—, za sept.-okt. 16.—, za sept.-dec. 16.25 (mirno).
—	Pšenica za tekoči mesec 24.55, za avgust 23*70, za sept.-oktober 23.—, za september-dec. 23.— (trdno).
—	Moka za tekoči mescc 31.40, za avgust 31.40, za sept.-oktober 31.—, za september-dec. 30.45 (trdno).
—	Repično olje za tekoči mesec 61.—, za avgust 61.—, za sept.-dec. 61.75, za januvar-april 61.75 (mirno).
—	špirit za tekoči mesc 43.—, za avgust 43.25, za september-dec. 40.25, za januvar-april 39.75 (stalno).
—	Sladkor surov 88° uso nov 22.---22.W (mirno),
bel za tekoči mesec 25.V,, za avgust 25.*/8, za okc.-januvar 26.8/,, za januvar-april 27*/,, (stalno), rafiniran 56.-56.50 Vreme: oblačno.
Prvi tržaški mehanični zavod za
ppanje in likanje perila
ulica del Belvedere štev. 35.
Pisinkf 8tar' zmožen> se ponuja društvom lldlllol in zasebni som za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za naslov je prašati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (700
Mil lil stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem.
PonuUbe na „Insera ni urad Edine sti'1 pod Versalovič.	(750)
l/plilfn 7PmlilQPP bl,zu meeta> v fciorklji-Vt/I1KU	Kolonji v rajzdravejem
solnČnatem kraju Je na prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci uradniki, zasebniki, ki imate na razpolago kaj denarja, in si hočete nabaviti stojo lastno hišo, ne zamudite te važne izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Pjtem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Na željo se gradi dvorce, hišice poljudue visokosti, tadi proti pla-čila na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustni eno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst. ulica Giorgio Galatti ŠL 18 od 9.-12. dop. in 2.-7, pop.) Narodni dom.
Odda OVš bica in kuhinja za mesečnih 24 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti14.	722
v najem stanovanje — 2 sobi, so-
Ririkfili jako v dobrem stanu je na prodaj. UIOIHCIJ informacije v Tiskarni Edinost. 661
Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite Vaše obleke in Vaše kožuhe pred molji ter da uničite škodljive učinke nezdravega zraka po sobah in stanovanjih, rabite
-jeve kadeče se stožce
Na prodaj v vseh mirodilnicah
zveza na
Riro
Odhajanje in prihajanje vlakov
Odhod s postaje južne železnice v Trstu*.)
5.55 predp. B via Červinjan v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad O do Gorice, preko Nabrežine, se zvezo
na Ajdovščino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v Kormin, Videm, Milan, Rim. O v „	,, Benetke, zveza na
Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. O preko Červinjana v Videm, Čedad,
Benetke, Milan, Ala. O v Kormin in via Červinjan v Videm
in Benetke. O v Italijo preko Kormina,
Ajdovščino. B via Červinjan v Benetke, Milan,
in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostende, Reko. B na Dunaj, Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto.
postajo južne železnice v Trstu
O z Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte. O iz Kormina prekoBivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. O z Dunaja in Reke. B iz Italije preko Červignjana. O iz Italije preko Kormina zveza 2
Ajdovščino. O iz Kormina in Červinjana pr. Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Červinjan. B iz Italije preko Kormina, Nabrežine,
zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza "z Aj -
duščino pr. Nabrežini B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko Červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina.
Odhod s postajo državne železnico pri sv Andreju v Trstu.
5.10 predp.	O v Koper, Buje, Poreč (Istra).
5.30 „	O v Herpelje, Ljubljano, Dunaj.
7.20 „	B (samo v četrtek) v Herpelje, Pazin, Pulo
8.50 „	O v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulo.
3.50 popol.	O v Koper, Buje, Poreč (Istra).
4.— „	O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovinj, Pulo
7.30 „	O v Koper, Buje (Istra).
7.40 .,	B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj.
Ob nedeljah in praznikih:
2.26 popol.	O v Divačo, Herpelje in vmes ležeče postaje
Prihod na postajo državne železnice pri sv. Andreju v Trstu.
7.45	predp. O iz Buj in Kopra (Istra)
8.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja.
9.46	,,	iz Pule.
11.05 >» O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dunaja. 12.05 popol. O iz Poreča, Buj, Divače. Dunaja. 6.25 „ O iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. IO.25 » B iz Pule, Rovinja, Divače in Dunaja. 10.45 » O iz Poreča, Buj, Kopra.
Ob nedeljah in praznikih: 9.28 popol. O iz Divače, Herpelj in vmes ležečih postaj
6.25	„
7-55	» 8.25	„
8-55	»
955
11.50
I.—	popol.
425	>»
5-30	,,
6.—	„
6-35	» 8.30	„ 905
11.30	.» Prihod na
6.30	predp.
7.20	„
7 40	„
9.—	».
IO.25	»
10.28	„ H.38
4.15	popol.
5-35 715
7.46 », 8,35 „
8-55	»>
1045	„
') Opa.'Va B-— br70vlak. O = cbiraini vlak
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost n
oldinarje
stane mali [K)štni zalx>jček dubro zbranega mila: vijelioa. vrtnica, zvonček, helistrop, breskovni ovet
lilija i. dr. — PuSiljatev po poštucm povzetju
BOHEKIA PABFCMEHIE Bodenbach a E Weicher 240
in lekarnah.
Specijaliteta za moško perilo, kakor ovratnike, zapestnice po dunajskem zistemu, za-amčeno lepše kot novo in del časa trajajoče. Centrala ulica Belvedere 35. — Tu navedeni lokali sprejemajo in oddajejo na vsako željo : L. G. Colombani ul. Vincenzo Bellini 18, £nrico Bonetta, mirodilnica. ul. Geppa vogal Carradori, Arnaldo de Štefani, brivec, ulica Massimo Dazeglio 22, vogal ul. Foscolo, Du-satti Francesco, brivec ulica Cavana 3, Marco Gustavo, mirodilnica ul. Giulia 20.
Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh,
v „Edinosti"
Električno vpeljavo
izvršuje
Jpranjo S. Dalsasso
T H S T ulica S. Spiridione ste?. 6.
1 in iift,
0 P
TRST
C o rso 4
GORICA
Corso Verdi 45
irigaterji od 2>40 K, brizgalke za klistiranje, mlečni stirilizatorji za otroke, vata in obvezno blago, čepice za kopanje, priEne kopeli za ofi in nos, četice za zobe, glavniki in predmeti
za Česanje. DC Cene, da se ni bati tekmovanja.
V bogatej zalegi pihištva
reofreundj
(prej Jeal)	j
aiica Mm 24 ®Ul:Sjs> j
daja novo in rabljeno pohištvo no \ konkurenčnih cenah v najem, r:
________„______!
Kdor išče službo n!i kakor.šao-k>»!i zaposlenje; kdor išče uradnike ali služb« 1:0 oso!« - : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dv ji\w : kdor ima za prodati hiše, polja, dvore.-; Xior želi posojila« vknjižbe Itd., prodati ai!i Ltxj»Sli premičnine ali sploh rabljeno predmete It'', taj se posluži SALIH OGLA O V v „E d 1 n o s t i4', ki so najceneji, itajvvč fitani in najbolj pripravni v dosepo namena.

m tte	6)
TKST - al. Fante nco.
t i ?rar
ure za gospe. Iz&c; v»r 2» V.raao. Sprejema popravljanja po ri;*, • :*..; h.
Dr. Fran K o rs a no
speei^aliot za 3ifilitiene kožne bolezni itd.
Sprejema od 12. do 1. in od 4. do 5.
TRST — aiica Samta St. 2, J. d. — TRoT


Velika zaloga koles (bicikijev)
Germama in ftia^išH^e
Koles na bencin (motocikiet) RDSSLES & JAJE'iHlB
pri kolesih in motocikletah potrebnih pri.;
mehanična delainica	kolesarska sch
GIUSEPPE EGGEU
TRST — Piazza della Caserma štev. 3.
b A^^Aflfc m* A ^ ^ -
^ Mehanična delainica
6 Alarik Lantschiier!
zapriseženi cenitelj
TRST — ulica Geppa štev. 12
I
i «
so „MALI OGLASI"
s—^—-
Ekskluzivno zastopništvo i:i	^
zaloga svetovuoznaue tovarna	?
ij	koles (bicikljev in moto ikfci)	&
A	Styria tvrdke Joch. ?ach	>•
"	& Co. v Gradcu, knkor tu Ji	J
^ tu- iu inozemskih tvrdk veliko zalogo pntiklia	p
1 Zaloga in vpeljava električnih zvoncev	[}
( Sprejme Moršno si todi popravo t Svoji str^i.	p
. ;bo!jše s/edstvo *
, . i it: vs«\i fino ru« ». r.c a'ičit -> obuvalo
A'fi,cbclj Lii p riporoča ^ Bozcalk, Oscaria vnevreauz in lakirane Čevlje. D U NAJ, XII/1
Najfinejšo
namizno in jedilno oije
se vdobi pri
= uarodni zalogi o i ju tri Barriera šle?. 3. ivan Miiionig, i^iu*
V TRSTU
UL NlCOLČ A\ACHIAVELLI 26. 0 » 0 » 1»
4	Sprejema vfoge : na knjižice po 3',°.. ni tekoči r^čun
\	po 3,:1,/a z odpovedjo S dr.Ij. na zirc ačun po 3
P	bez odpovedi do K 40.000, za ve'-js .nt; pa gc j? !.-t-:.a
Eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje f	gicde odpovedi sperazuneti.
kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih. - -
^ Vfco vlogo 9e porrcfijo v tozadovnih knjižic (
• liri lH I I-l/H I l'l-K I I I M<|.|.| r| |<M M -t-J 141 1.1 »-r-l-J 14 -4	PTIHJ1IIIU [ I I r M
i	—
^	lidija nakazcice r.a vsa glavna trzis-ja m?:?arl'.i]c i: : •• | I
Preskrbuje vsa borzna n2roČila najhitreje in najvestneje u	2Cnt3'va in tiovo!j»j? kre^t preiž dokurnrvo^ ».krči-,:.. \ (
pod kulantnimi pogoji, lonotionouonoi ^	Kap«s in prodaja vrednostoe p^paje vsaie vi '•> l--
__________r	inozemski zlaii in src';rni danar ter tanksv'ce.
lononoiioiiouoi
• fltUfirMlil>l4l!lll«M.III « <1.1, M.I« I Ml I HUM d Ml
i mu r i i i' t. ■
Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipoteftiih zavodih, pod najugodnejšimi pogoji............
kupona in izžrebane vrcJnostre pap-rje pc-ii ::. ';• p0g»ii.

.i v