LETO XVII., STEV. 47 UUBUUfl, MEDELIA,. 28. F -» it i tli 1558 Ceno 10 dLj Lu usta tasopHDo-uioinitko podjetje Slovenski poročevalec — Direktor: Rudi Jantaoba — Glavni ln odgovorni urednik: Sergej VoSnJak —' Za tisk odgovarja Franc Plevel — UrednlStvot Ljubljana, TomSICeva ulica Stev. s, telefon Ctev. 23-522 do 23-52* — Uprava: Ljubljana. TomSICeva ulica Stev. 5-1!.. telefon Ste«. 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica ttev ■ telefon Stev. 21-85«, ta ljubljanske naročnike. 20 463. za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r.- ««-KB-5-Z-3Cl — Mesečna naročnina MO dtn MOSKOVSKI KONGRES KONČIN Ovacije leninizmu Hruščev je v imenu prezidija predlagal načrt novega programa partije — Izvoljeni so bili novi osrednji organi — Soglasno sprejeta tudi navodila za novi petiet ni plan Moskva, 25. febr. (Tanjug). Pod predsedstvomprvega sekretarja CK KP ZSSR Nikite Hruščeva, se je danes dopoldne končal 20. kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Včeraj popoldne in davi so na tajnih sejah izvolili Centralni komite in centralne revizijske komisije. Soglasno so bila sprejeta tudi navodila za novi petletni plan. V imenu prezidija je Hruščev predlagal načrt novega programa partije. Načelnik oddelka Centralnega komiteja KP SZ za kadre Gromov je nato sporočil izid volitev za nove osrednje organe, ki so bili, kakor poroča radio Moskva, izvoljeni soglasno. Predsedujoči Hruščev je nato sporočil, da so vse točke dnevnega reda izčrpane in da je kongres končan, nakar so vsi navzoči vstali in zapeli internacionalo. Delegati so dolgo vzklikali leninističnemu centralnemu komiteju, komunistični partiji in leninizmu. Izid volitev centralnih organov še ni bil sporočen. Zadnji dan kongresa so v diskusiji o poročilu Bulgamina govorili mnogi delegati, v glavnem odgovorni državni funkcionarji, ki so kongresu razložili položaj v posameznih gospodarskih vejah, pa tudi per- spektive za izpolnitev nalog v novem petletnem načrtu. Eden izmed najbolj zanimivih je bil govor predsednika drža-v-. nega plana , Baibakova, , ki je poudaril velik pomen novih planov za industrijski razvoj Sibirije in > vzhodnih področij Sovjetske zveza, ki se bodo v kratkem razvili v velika industrijska središča. Dejal je, da bo potrebno čimvečje varčevanje v proizvodnji, čimvečja omejitev odpadnih izdelkov in zboljšanje kakovosti. Desetkratno povečanje proizvodnje sintetičnega alkohola bo sprostilo velikanske količine žita in krompirja. Žito, ki ga bodo tako prihranili, bo dalo kruha za vse prebivalce zakavfcaških republik z-a dve leti, krompirja pa bo za poldrugo leto. Baiba-kov je dejal, da so Bulganin in ostali udeleženci'debate pravilno grajali Več pomanjkljivo- Tržaški problemi na zasedanju Nacionalnega sveta krščansko demokratske stranke v Eimu Trst, 25. febr. (Po. telefonu.) V nedeljo in ponedeljek bo v Rimu zasedal Nacionalni svet krščansko demokratske stranka Sodelovali bodo tudi zastopniki tržaške podružnice. Listi v Trstu pišejo, da bo zasedanje sveta važno, ker bodo na njem proučili najbolj pereča vprašanja Trsta, Zasedanje bo obravnavalo v prvi vrsti vprašanje in odnošaj stranke do prihodnjih volitev, sil Picollo« na pr. piše, da bo' na osnovi dejstva, da je Trst končno priključen Italiji, razprava o tem vprašanju neposredno zanimala tudi Trst, kjer bo kmalu potekel mandat sedanjemu občinskemu svetu. Tukajšnji krščansko demokratski krogi pravijo med drugim, da bo moralo zasedanje proučiti zahtevo po volitvah v pokrajinske odbore, ki bi jih bilo treba organizirati vzporedno z volitvami v občinski svet. Dailje bodo tukaljtšnji krščansko demokratski zastopniki na zasedanju Nacionalnega sveta znova sprožili tudi gospodarska vprašanja, ki morijo tržaško upravo. Med drugimi: vprašanje svobodne cone, uvedbo rotacijskega fonda, ojačanje prometa v pristanišču in zvišanje števiila ladij. Razen rotacijskega sklada, ki bo začel kmalu delati tudi za Trst, tukajšnji politični krogi z dokaj skeptično perspektivo gledajo na možnost, da bodo v Rimu sprejeli druge tržaške zahteve. Neprehodne ceste BOROCILO Uprave za ceste LRS o prevoznosti cest I. In II. reda z motornimi vozil’ po stanju dne 25. H. 1956 ob 10.00 uri. Vse ceste i. m n. reda so prevozne za vsa motorna voznila. razen naslednjih prelazov in- cestnih odsekov, ki jih preko zime ne orjejo: prelazi: Ljubelj PredčS in Vršič; cestni odseki; Šoštanj — Šentvid — Cnna, Žiirj — Šp. Tdirija, Kalce - Hrušica — Col. Uprava za ceste LEs objavlja dnevno podrobne podatke pri PUTNTK - Ljubljana, pr; informacijski; služb; PTT. Ljubljana, tel. št. 00 v RADIO - Ljubljana fin AVTOMOTO-ZVEZI Slovenije. Ljubljana. Ostale informacije pri Upravi za ceste LRS. Ljubljana. Boe?hovnova 10. tel. št. 21-039. ' Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na rekah im indeks proizvodnje za 24. februar 1956. Srednji, dnefvmi totok v kub-ič. metrJfh na &ek.: Drava _ Dravo-grsid 88 (lami 137): Sava - Moste 5.9 (lani 9:3); Sava - Medvode 21.7 (lani 53); So&a - rK>blar 19.9 (land 75.5). indeks proizvodnje * hidroelektrarn v primerjavi s 1955. letom 71. VREME Napoved za nedeljo: Pretežno oblačno vreme, vmes n cikaj rahlih padavin. Na Primorskem buTja. Najpižne nočne temperature med — 5 in — 10. na Primorskem okoli • stocfmj. Največje dnevne med — 2 in plus 4. na Primorskem do rVfr 9 stopinj C. Glavni "problem pa, ki ga bodo tržaški krščanski demokrati postavili v Rimu .na razpravo, se nanaša na tržaško politično zastopstvo v parlamentu. Po-nfahjkanje " tega " 'zastopstva -spravlja Trst v precejšnjo anomalijo, ki j o zaznamuj emo v naslednji .ugotovitvi: na eni strani Trst, ki je vključen v italijanski sestav, izvršuje vse obveze, ki jih je dolžan v celoti, , kot ostala mesta (davke, takse, odtegljaje za zvezni sklad i. dr-), na drugi strani pa še danes nima v parlamentu neposrednega zastopstva, ki bi se s tega najvišjega mesta lahko zavzemalo za rešitev raznih vprašanj. Predlog, ki ga bodo iznesli Tržačani, bo verjetno ta, da se vzporedno z upravnimi organizirajo tudi politične volitve za zastopnike v parlamentu. Po nekaterih glasovih kaže, da vlada ni proti temu, ker je že z raznimi dejanji pokazala, da ji ni mar za razno krajšo aili daljšo provizornost. In tudi v Trstu se dosledno uveli avlj a prepričanje, da je treba reževa ti vprašanje z njihovega sedanjega realnega in praktičnega vidika. M. Kocjan sti državnega plana, da'pa so mnoge izmed teh deloma posledica tega, ker ministrstva pri svojih planih niso "upoštevala ' gospodarskega računa,. gmotnih in finančnih možnosti. Predsednik državnega plana je dejal, da bo treba odslej strogo upoštevati materialne in finančne vire. Izgube,, zaradi odpadnih .izdelkov v proizvodnji znašajo vsako leto. 6 milijard rubljev, v tovarnah strojev izgube vsako leto približno isto vsoto na odpadkih kovin. Baibakov se je strinjal, da b' morali sprejeti perspektivni plan.razvoja za 10 do 15.let, ki bi zagotovil najracionalnejšo rešitev velikanskih gospodarskih problemov in bi bil podlaga za sestavljanje petletnih planov. Zadnji dan diskusije, je minister za prosveto Ruske SSR Kairov, govoreč o tem, da bi morali prilagoditi pouk ■ potrebam- nadaljnjega tehničnega razvoja, omenil tudi škodljiv vpliv čaščenja osebnosti na šolski pouk. Rad bi poudaril, je dejal, da se kult osebnosti podpira posebno v učnih knjigah. Prvine kulta osebnosti lahko najdemo celo v vadnicah in prvih čitankah., V nekaterih knjigah . za višje razrede — o zgodovini i in ustavi —■ se .vodilna vloga partije in ljudstva . ne vidi dovolj. Doslej teh napak niso odstranili, šele sedaj smo jih začeli popravljati. Euler poražen v Hessenr Bonn, 25. febr. Euler vodja skupine 16 poslancev, ki so predvčerajšnjim nastopili proti pokti-• ki švobbdne demokratske stranke; ie danes -doživel poraz, ko,, je,, kot predsednik helenske .organizacije zahteval njeno podporo proti zveznemu vodstvu. - S tetn je Eu-ier, ki je bil -deset let- na čelu te organizacije, Izgubil svoje najmočnejše oporišče, kar bo, kakor meni jo v Bonnu, močno poslabilo njegove pos-toianke v - borbi proti šefu stranke Dehlerju in njegovim zunanjepolitičnim koncepcijam. Po posvetovanju pokrajinskega vodstva stranke, k-i je z 11 glasovi oroti enemu -izražalo zaupanje Dehlerju, je Euler izstopil iz stranke ln dejal, da se bo politično udejstvoval v' okviru" nove liberalne stranke. Tukajšnji politični k,rogi pa. vidijo v Euienje-vem Porazu v pokrajini Hessen zelo slabo znamenje za njegovo stranko. SANTTAGO DE CHIUE. Polipi. Ja Je prijela generalnega sekretarja enotne centrale čilskih delavcev Casanovo. Aretacija ; Je v zvezi s pripravo procesa proti organizatorjem splošne stavke. PO VOLITVAH V GRČIJI Eoris Kraigher sprejal dele-gacijo romunskih sindikatov Ljubljana, 25. febr. Predsednik izvršnega sveta'- ljudske skupščine Slovenije Boris Kraigher je dopoldne sprejel delegacijo romunskih sindikatov r s ■ predsednikom centralnega" sveta sindikatov Romunije Georgfjem Apostolom. Romunski predstavniki so si danes ogledali tovarno »Iskra« v Kranju, jutri pa-bo delegacija - končala"1'svoje'. jjoto-vanije po Jugoslaviji. Obvestilo o novi določitvi roba za izvedbo volitev v delavske svete Ker je bil e zveznim navodilom o spremembah in dopolnitvah navodila za volitve''delavskih svetov in-upravnih odborov gospodarskih" podjetij (lir. 1. FLRJ št. 7-58-56) podaljšan rok za izvedbo volitev- delavskih svetov*do konca aprila, ' je Izvršni svet Ljudske - republike LRS spremenil 1. točko Odloka o določitvi roka; za razpis rednih volitev delavskih svetov, ki je bil objavljen v našem listu dne 19. februarja tako, da se glasi: »V Ljudski republiki .Sloveniji se začne razpis.-rednih, volitev delavskih svetov 20. februarja 1956.- Razpis, volitev ■ mora biti končan najpozneje do 15. aprila .1956, volitve pa, morajo biti opravljene • najpozneje do 30. aprila 1956.« t tovarni »Sava« KRANJ,-25. febr. Visoko nad tovarno »Sava« v Kranja so danes pisani balončki oznanjali veliko -slavje — 35, obletnico jugoslovanske gumarske industrije. Pomembnega jubileja So - se udeležili poleg zastopnikov- ostalih gumarskih tovarn Jugoslavije MIHA MARINKO, FRANC LESKOŠEK, IVAN MAČEK, dr. MARIJAN BRECELJ, generalni sekretar Zvezne industrijske zbornice ZVONKO MORlC, generalni poročnik KAREL LEVICNIK in drugi. 1 Dopoldne je bila ob navzočnosti gostov slavnostna seja delavskega sveta tovarne »Sava«, katere dnevni red je Obsegal pregled tovarniških strojnih naprav ter razno. Iz referata predsednika delavskega sveta in iz razprave povzemamo, da so strojne naprave silno Zastarele. Le številnemu in sposobnemu mehaničnemu kadru gre zasluga, da je mogoče kljub. vse bolj pogostim okvaram strojev dosegati lepše proizvodne uspehe. Proizvodni program -obsega vse več izdelkov najrazličnejše izbire. Letos bo proizvodnja dosegla rekordno številko 3415 ton in se bo povečala zlasti zaradi deleža, ki ga bo dajal danes nanovo odprti obrat II. na Gaštaju, za celih 24.2°/o, medtem ko se bo število zaposlenih povečalo le za 8.9%. , Gumarska industrija je prav res zelo zaostala. T^|, v .vojni in miru tako silno pomembna panogi nismo posvečali dovolj pozornosti, vendar pa leži krivda v naših objektivnih gospodarskih ~ težavah — je dejal član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka ter nadaljeval, da so kljub vsemu delovni kolektivi jugoslovanskih podjetij pokazali veliko prizadevnost, ki se danes vidi iz izbire in kvalitete izdelkov. Prav vse tovarne te industrijske panoge so v tehničnem pogledu v enakem položaju. Temeljite rekonstrukcije bodo edina rešitev. Zal pa tako velikim izdatkom zaenkrat- -še nismo kos. Ni • danes na mestu govoriti O rekonstrukcijah, pri tem pa pravzaprav misliti na velike investicije v industriji. Treba bo šo naprej precej optimizma in še naprej precej optimizma in za šilo bo šlo tudi še s starimi stroji. Ob današnji slavnosti so izročili • diplomo in s tem izka- zali vse priznanje tudi najstarejšemu gumarskemu delavcu. Jugoslavije Mihaelu Jerebu iz »Save«. frje Motes v Cikagu Washington, 25. februarja (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Leo Mates je bil danes gost pri kosilu, ki ga je v njegovo čast priredil čikaški zunanje -po li tič ni svet. Jugoslovanski veleposlanik je ob tej priložnosti govoril o zunanji politiki Jugoslavije in je med drugim razložil stališče Jugoslavije, ki se zavzema za prijateljske odnose z vsemi državami, ki jih želijo imeti na osnovi enakopravnosti, za spoštovanje neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Pri tem je Mates še posebej poudaril, da bi se morali po jugoslovanskem rrr-e-niu mednarodni odnosi razvijati brez blokov. Matesov govor je vzbudil veliko zanimanje prisotnih, ki so mu postavili vrsto vprašanj a področja zunanj e-poliitičnih problemov. Na kosilu je bilo okoli 300 povabljencev, jugolovanski konzul v Čikagu Boško Vidakovič in generalni konzuli večjega števila evropskih držav. Vsi čikaški listi so objavili izvlečka iz Matesovega govora. letovali letos Predsednik. Turistične zveze Jugoslavije dr. Marijan Brecelj o možnostih za letošnji oddih naših delovnih ljudi in ukrepih za sprejem tujih turistov v naših letoviščih Ljubljana, 25.' febr. Predsednik Turistične zveze Jugoslavije dr. Marijan Brecelj je odgovoril na vprašanja urednika Tanjuga. '; - . Na - vprašanje: »Kakšne so možnosti naših ljudi so kletni oddih v turističnih-krajih glede na predlagano'zvišanje cen gostinskih uslug- ter kakšno je mnenje Turistične zveze in. Vaše osebno o 'predlogu za zvišanje cen v gostinstvu, kakor tudi, ali so potrebni ln možni ponovni popusti v določenih primerih, če bo do zvišanja prišlo?« je dr. Brecelj odgovoril: »Možnosti naših ljudi za letni oddih v turističnih krajih niso. slabe niti v letu .1956. Kakršnokoli linearno zvišanje cen ni opravičljivo. Točno je, da je v glavnih turističnih središčih prišlo do določenega zvišanja cen iz upravičenih vzrokov, predvsem zaradi možnosti prodaje uslug po. višjih cenah, in zaradi spremembe deviznega tečaja v gostinstvu. Ta sprememba je glede na gostinstvo bolj pravična in boljša kot je bila praksa v zadnjih dveh letih. Nekatera podjetja so prej imela precejšnji-dobiček," ki je bil v glavnem gospodarsko neupravičen. Ni vzroka za tak Težave ostanejo Iste (Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega, poročevalca«) ATENE, 25. febr. Pretekli teden je " potekal . v Grčiji v znaku pričakovanja uradnih rezultatov parlamentarnih volitev, ' ki so' bile 19. februarja- Preste vanje glasov v vojski ovira zaključitev tega posla. Vojaki so volili v svojih enotah, toda kandidate iz kraja svojega stalnega bivanja. Pošiljanje teh glasov v volilni okraj in njiho vo zbiranje .v ministrstvu za notranje zadeve zelo komplicira" preštevanje ih določitev točnega odnosa sil v bodoči skupščini med vladno radikalno unijo in opozicijskimi strankami. Davi je bilo v vladnih krogih slišati, da ima radikalna zveza že zagotovljenih 161 poslanskih mest v novi skupščini in, da bo do konca preštevanja glasov lahko dobila še eno mesto. Ce je to res, tedaj bo imela opozicija 139. oziroma 138 sedežev. Kako bo sestavljena nova vlada? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Čeprav je to vprašanje že nekaj dni v središču pozornosti tukajšnje politične javnosti. Eno je gotovo — da bo mandat ponovno dobil premier- Karamanlis, k; bo s svojo radikalno zvezo imel v novi skupščini lahko večino 24 poslanskih mest. Toda ker ta večina ni posebno velika, je bilo prve dni po volitvah slišati, celo-v uradnih krogih,' o možnosti sodelovanja radikalov s progresivno unijo centra (Epek). ki bo v novi skupščini imela nad deset sedežev. Te vesti je demantirala tako radikalna zveza kot Epek. toda vprašanje bodočega sodelovanja radikalov s strankami centra se je po raznih kombinacijah v zvezi z volitvami postavilo kot neizbežno. Radikalna zveza je šla na nedeljske volitve kot enotna stranka. Toda ta enotnost je bila ustvarjena po sili. Stvarno so v vrstah radikalne zveze tudi bivši pristaši strank centra in sedaj prav oni postavljajo vse bolj. vztrajno vprašanje sodelovanja s strankami centra v novi skupščini. Poborniki tega sodelovanja poudarjajo, da bj se bilo mogoče , z njim izogniti neizbežnih polarizaciji sil, ki bi največ koristila strankam levice. Po pisanju nekaterih atenskih listov tudi zahodne sile. k; so zelo zainteresirane za razvoj političnih dogodkov v. Grčiji, ugodno gledajo na sodelovanje radikalov' s strankami centra jn na združenje sil desnice in centra sploh. Zakulisna aktivnost političnih voditeljev ne pojasnjuje nadaljnjega razvoja dogodkov. Uradno ena in druga stran demantira glasove o sodelovanju, toda o lijem še tukaj kljub temu mnogo- govori in piše. Na splošno-prevladuje mne- nje, da z nedeljskimi volitvami kriza in politična nestabilnost nista odpravljeni. Opozicijske stranke ne priznavajo poraza na nedeljskih • volitvah in se sklicujejo na to, da je vlada dobila 1,485-000 glasov, dočim je demokratska zveza, koalicija strank centra in levice dobila 1,750.000 glasov. Po mnenju opozicijskih voditeljev dokazuje to, da nova vlada ne bo uživala zaupanja večine volivcev in da bi bilo treba zato izvesti nove volitve po proporcionalnem -sistemu. Dva opozicijska voditelja: šef liberalnodemokratske zveze Venizelos in šef demokratske stranke Karta-lis sta obiskala danes dopoldne kralja Pavla in mu pojasnila svoje mnenje o preteklih volitvah in političnem položaju. V vsakem primeru niti ena od opozicijskih strank še ni pojavila uradno svojega stališča. Namesto tega poudarjajo, da bodo svoje' mnenje povedali šele, ko bodo objavljeni uradni rezultat-volitev. To bo precej razjasnilo trenutni položaj. Cim bodo znani uradni rezultati volitev, bo premier Karamanlis podal ostav. ko svojega starega kabineta in zahteval mandat za sestavo nove' vlade. Osnovanje nove vlade jn stališča posameznih strank bo torej pojasnilo celoten položaj "in prihodnji razvoj -politič. mh dogodkov v Grčiji. M, Aksentljovtt dobiček še nadalje, ker imajo turistični -kraji 'zaradi' turističnega" prometa precejšnje dohodke tudi- iz drugih gospodarskih panog!' Toda v. majhnih' turističnih ' krajih, ki šo lani delali izključno oziroma - večino-ma a domačimi obiskovalci, 'ni vzroka za zvišanje cen zaradi spremembe politike v gostinstvu. To lahko potrdi tudi dejstvo,"da' je tržišče proizvodov '. široke potrošnje, ki jih potrebuje gostinstvo, stabiliziranpl Čutiti je čelo tendenco določenega znižanja cen. Nadaljnja' obrazložitev možnosti, da se v'"takih primerih obdrži višina' cen," je tudi v tem. ■ dl: gostinska podjetja v tem; letu nimajo nobenih večjih obveznosti do skupnosti, kot so jih imela lani. . ,2e dve. leti . je. videti jasno usmerjanje domačih . turistov na majhne turistične kraje, ki so že pred vojno imeli velik obisk turistov. Gotovo pa je. še precej možnosti, da se tudi letos zviša turistični promet v teh majhnih krajih. V zadnjih dveh I letih so" bili doseženi " pomembni rezultati v ustvarjanju možnosti za r ugodno nastanitev.'domačih turistov. Pri tem so največ " pomagale družbene , organizacije, katere je'na to napotila pomoč, ki so jo dobile pred . dvema letoma od zveznega izvršnega sveta. Iz te pomoči so "zgradile precej cenenih - počitniških domov in 'izletnih točk. V počitniških domovih Zveze sindikatov. Počitniške zveze. Društev prijateljev narave in taborniških organizacij, Planinske zveze. Zveze izvidnikov in planink, turističnih društev. Zveže borčev je •bilo na letnem oddihu v letu 1955 okoli 100.000 njihovih' članov, in sicer "po ceni, ki "se je za dnevno bivanje gibala od 250 do 450 din. Navedene družbene organizacije so dale predlog, ki ga je Turistična Zveza Jugoslavije^ izročila zveznemu - izvršnemu svetu, da se tudi letos da pomoč ža zvišanje kapacitet ža 'ceneno namestitev - in izgradnjo izletnih točk. To pomoč-naj bi dala federacija, republike in okraji. Upamo, da' bodo sredstva za ta nameni • določena. Turistična zveza Jugoslavije ima za povsem realno, da 'posamezna .gostinska podjetja sklepajo s • posameznimi, kolektivi pogodbe, po . katerih bi imeli v predsezoni, posezoni in glavni sezoni I precej ugodnejše cene od rednih. Turistična . zveza Jugoslavije proučuje skupaj z Zvezo sindikatov' in. drugimi družbenimi organizacijami vprašanje orga-nizac!je turističnega varčevanja. ki bo s svojim- delovanjem še bolj povečalo možnosti. za cenej J| oddih -naših delovnih ljudi.« Odgovarjajoč na jdrugo vprašanje, ki se je glasilo: »K*l' letos ukrenile turistične m go- stinske organizacije za sprejem tujih turistov in kakšen vpliv bodo lahko imeli novi devizni predpiši na obisk turistov iz tujine, kaj pričakujejo glede" njihovega števila, kaj bi bilo tudi sicer potrebno 'ukreniti; da bi od turizma tujcev imela naša država več koristi?« je .predsednik Tuiištične "zveze dr. Brecelj1- dejal:- I I »Žar. prihodnjo': Sezono so doslej' izVedene - precej obširnejše -priprave ;;kot prejšnja leta. V' tej .smeri .delujejo turistična1 društva 'in njihove Zveze, gostinske gospodarske organizacija in njihove zbornice ter potovalni uradi. Naša zastopstva v tujini delujejo, organizirano v pripravah za prihodnjo sezono. Zaradi zvišanja prometa v tistih. državah. kjer nimajo naših turističnih predstavništev, je bilo sklenjeno, da se. mreža teh' predstavništev razširi na. Holandijo, Italijo in Švico ter naj -se storijo stvarni ukrepi za povečanje turističnega prometa iz ZDA. Letos pričakujemo tudi večji priliv turistov iz vzhodnoevropskih držav. V okviru obstoječih možnosti v naših kapacitetah in na podlagi zanimanja v tujini za našo državo lahko pričakujemo, da bo letošnji promet iz tujine večji od lanskega. Pričakujemo, da bomo v letu 1956 dbse-. gli okoli 2.200.000 nočnin tujih • turistov nasproti 1,900.000 v. lanskem letu. Usmeritev na premije za tuja plačilna sredstva bo vsekakor-' imela pozitiven vpliv na delo' gostinskih podjetij ter jim bodala možnost, da bolje opremijo. svo-je objekte. Prepričani smo, da ta sprememba ne bo, neugodno vplivala na dotok turistov iz tujine. Zvišanje cen je rezultat te spremembe, ki. pa je v glavnem nominalno, ker je 'višina naših cen -na isti ali celo nižji ravni od cen v tu- ■ ji-ni, v celoti pa so stroški bivanja nižji prav zaradi te spremembe.« DVA OBISKA V LJUBLJANI V ponedeljek - in iorek bo dirigiral Slovenski filharmoniji Beethovnovo Prvo in Deveto simfonijo brazilski dirigent Eleazar de Carvalho. (Posnetek med vajo) V petek je v polni unionski dvorani predaval, svetovnoznonl švicarski alplnst Raymond Lambert o "svojih vzponih na osem-.. . tisočaka v Himalaji. (Avtogram Ipo.predavanja) F 2 sir. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC 7 st. 47 - m. februarja »m L— _______________________________________ —-------------- — projekti in gradnje Z občnega zbora DinStva gradbe nih Inženirjev in tehnikov OBČNI ZBOR ZDBOSHIK VZM1RRUEV SLOVENIJE Ljubljana, 25. februarja. Dane* Je bil t LJabljani občni zbor Društva gradbenih Inienirjev In tehnikov, ki M ga je udeležil tndi podpredsednik izvrinega sveta US dr. Marijan Brecelj. Delegati so razpravljali predvsem o nalogah gradbeništva ob spremenjeni investicijeki politiki, o čemer je poročal direktor »Gradisa« inž. Hugo Keržan, o kadrih v gradbeništvu, o čemer je govoril inž. Vladimir Čadež ter o dekaterih važnih vprašanjih. Iz poročila inž. Keržana povzemamo v kratkem naslednje: O novih ukrepih v našem gospodarstvu, ki so vsepovsod vzbudili živahen odmev, so razpravljali tudi gradbeniki in se z njimi strinjajo, saj bodo vplivali na ureditev naših bilanc ter našega poslovanja na splo-h. Iz prakse zadnjih let je videti, da 6'0 tudi gradbeniki delali napake, tako kot investitorji, projektanti in kot izvajalca gradbenih del. Novi ukrepi so precej prizadeli gradbenike pri investitorjih in ■ tem tudi investitorje same, Baj je danes pogoj za odobritev potrebnih sredstev odobren investicijski program.. Sestava tega programa pa terja seveda obširen študij, pri katerem pa morajo poteg gradbenikov sodelovati tudi tehnologi in ekonomisti, ki morajo zbrati vnsto statističnih podatkov, analizirati surovinsko bazo, tehnološki postopek, tržišče in drugo. Pri investicijskem programu se je doslej precej grešilo. Pozabljali smo na surovinsko bazo in nd-ttno imeli zagotovljenih materialov, nismo dovolj računali s stroški za transport, nismo analizirali tržišče^ nejasna postavka v računu pa je bila vedno dobava strojne opreme iz tujine. Tudi gradbeni del ni bil dovolj solidno obdelan, saj je čest-o stremel za razkošno ureditvijo, za velikimi razpetinami, za težkimi žerjavnimi progami, za višinami, ki niso bile utemeljene, za žlahtnimi fasadami, marmorjem in drugim. Investitor bi moral imeti možnost sestaviti si določen perspektivni program za nekaj let naprej, saj bi se na ta način odpravile velike težave, ki nastajajo zdaj s tem, da so na razpolago sredstva za gradnjo istočasno kot sredstva za projekt, kar povzroča časovno stisko. To vodi često v izgubo dragocenega časa, sezona gre h kraju, gradnja se prične v jeseni, kakovost tr.pi, krediti pa zapadejo. Forsirana gradnja vodi do slabše kakovosti izdelka, do podražitve zaradi nadur, več Izmen in drugega. Kar zadeva letošnje leto, se obetajo precejšnje težave, ker nobeden od investitorjev ne ve, kaj bo letos gradil ter zato tudi nima pripravljene dokumentacije, niti sredstev, da bi si jo oskribel. Vprašanje gradenj 'bi bilo nujno reševati tako, da bodo sredstva odobrena za določen objekt v celoti, četudi se bo gradil dlje časa- Vsakoletne prekinitve v začetku leta so drage in neekonomične. Jasni proračuni bodo v veliki meri zmanjšali današnja neljuba presenečnja v nesorazmerjih med ponudbo izVa-jalca gradbenih del in predračunom projektanta. Gradbeniki projektanti imajo danes veliko važnejše naloge kot doslej. Ekonomičen projekt -namreč lahko prispeva k pocenitvi gradnje minogo več, kakor vsi nadaljnji ukrepi izvajalca in investitorja. Projektantu je doslej skoraj vedno primanjkovalo časa, kar je imelo za posledico, da so se v projektu vse premalo iskale cenejše možnosti in to v konstrukciji, kakor tudi v izvedbi. Temeljita študija izbora najcenejših materialov '-bi v znatni meri pocenila stroške objekta. Poleg tega bi morali projektanti bolje poznati možnosti naše gradbene industrije, njene cene in izdelke kakor tudi razpoložljive količine, obenem pa tudi delo gradbenih podjetij, njihove možnosti in zmogljivosti ter stroje. Predvsem pa mora biti projektantov proračun izdelan do vseh podrobnosti, skratka, biti mora ogledalo njegovih strokovnih sposobnosti, izraženih v dinarjih. Projektant, mora biti odgovoren za proračunski znesek naročenega objekta ter mora zagovarjati nenormalna preko-čenja predvidenih stroškov. Gradbeniki v operativi go realizatorji projektantovih "zamisli, ki pa seveda ne morejo iz dragega projekta zgraditi poceni objekt. Naša gradbena opera-tiva je konec lanskega leta zašla v težave. Vrsta investitorjev namreč ni dobila sredstev za nadaljnjo gradnjo ter so morala mnoga podjetja odpovedati delavcem službo- Seveda so pri tem tudi sama grešila, ker so se zanašala na obljube investitorjev, ter niso sama pravočasno podvzela primernih ukrepov. Druga težava gradbenikov v operativi pa je v tenu da ** investicije, ki bodo odobrene, ne bo potrebne dokumentacije, da za stanovanjsko gradnjo ne bo pravočasnih potrebnih načrtov, , kar bo praktično privedlo do izgube gradbene sezone. -Gradbena podjetja tudi ne morejo sklepati pogodb za dobavo materiala in skušajo nekatera že sklenjene pogodbe stornirati. 4 Uporaba mehanizacije prav tako vpliva na ceno gradbenih storitev, stanje mehanizacije pa je ponekod izredno težko: stroji so izrabljeni, transportna sredstva so nezadostna, težkih strojev pa je preveč. Amortizacija •teh sredstev je majhna in s sredstvi za nadomestitev ne bodo mogla podjetja nabaviti novih. Tudi prodajna cena domačih strojev je visoka,.saj stane domač buldožer 48 milijonov, bager 45. milijonov ter kamion okrog 20 milijonov .dinarjev in nastaja tako vprašanje, kam bo naša industrija- te stroje plasirala. Nujno potrebno bi bilo tudi rešiti vprašanje plač gradbenih delavcev, saj ga zdaj umetno rešujemo s terenskim dodatki, ki pa imajo često destimulativen značaj, s koncesijami pri hrani in stanovanjih, s prekvalifikacijami, kar vse predstavlja variabilen del delavčevih prejemkov in zato ni pravi mobilizator za boljšo proizvodnjo. vzgafe Ljubljana, 25. febr. N* letnem občnem sbern repab-Ilikega odbora Združenja vzgojiteljev Slovenije so ee pridružili sedanji organizaciji predšolskih vzgojiteljev tndi vzgojitelji ievenžolskih ustanov (dijaških in dragih domovK ki so bili doslej vkljnčeni v Združenju učiteljisv in profesorjev. Po referatih in razpravi so sprejeli sklepe in izvolili nov republiški odbor. Predšolska vzgoja je kot del celotnega vzgojnega dela važno dopolnilo v sistemu vzgajanja in izobraževanja mladine. Mreža 'predšolskih ustanov je pri nas že precej razširjena. Zdaj je v Sloveniji v 160 predšolskih ustanovah 7197 ali 5.4°/o predšolskih otrok. V okraju Ljubljana je v vrtcih 71.5% otrok obeh zaposlenih roditeljev in zaposlenih mater, v Murski Soboti 51.2°/o, v Trbovljah 13.2»/® itd. Zgradbe, v katerih so predšolske ustanove, so marsikje stare ter imajo neustrezne prostore, ki so pretesni, slabo razvrščeni, temni in vlažni ter brez primernih igrišč in dvorišč. Na občnem zboru so poudarili, da bi bilo treba pri gradnji blokovnih naselij skrbeti tudi za ustanovitev predšolskih domov. Predšolska komisija pri Društvu prijateljev mladine si prizadeva, da bi naredili prototip pohištva, ki bi ga za vrtce serijsko izdelovali. Vzorce pohištva bodo prikazali meseca junija na razstavi igrač. Upaave vrtcev težko nabavljajo drage igrače, ki so trggovako blago in s tem pred- met zaslužka. Smatrajo, da bi morali imeti pni nakupu igrač primerne olajšave. Ker še niso razčiščena različna mnenja, je prišlo do zastoja pri sprejemu.zakona o predšolskih ustanovah, ki bi okraje in skem parlamentu, je razvidno, nju in vzdrževanju vrtcev. Ven- dar zavist razširitev vrtcev tudi od kadra, ki prihaja iz Srednje vzgojiteljske Sole in ga še vedno primanjkuje: Od 465 vzgojiteljic jih ima le 43% popolno, 33% pa delno kvalifikacijo, medtem ko je 24% vzgojiteljic brez odgovarjajoče Izobrazbe. Ena najvažnejših nalog združenja je strokovno izpopolnjevanje z dopol-- nilnlmi izpiti, hospitacijami, predavanji, vzornimi nastopi in te-čaoi.- Pripravljajo okvirni načrt vzgoje v vrtcih in priročnik za vzgojo dela v predšolskih ustanovah. B. L. JUGOSLOVANSKI LOTEBUA Poročilo o žrebanju srečk 89. koki (Plan H) dne 25. februarja 1956 v Kosovski Mitroviči VČERAJ IN DANES Predstavnika ZSJ na kongresa italijanske generalne konlerence dela Beograd, 25. febr. Od 27. februarja dio 4. marca bo v Rimu IV. kongres italijanske generalne konfederacije dela,, kateremu bosta prisostvovala tudi predstavnika ZSJ Marjan Vivoda .in Šime Matijaševič, ki sta rocon odpotovala v Italijo. Zvišonfe najemnin v Beogradu Beograd, 25. febr. Ljudski odbor, Beograda je na svoji zadnji seji sklepal o * poslovnih prostorih, o skladu za kreditiranje izgradnje stanovanj in o začetku veljavnosti nove stanova n jske tarife. Sestavil je tudi odbor za izgradnjo minskega parka v Jajincih, za predsednika odbora pa je imel-, noval Sinišo Stankoviča. Ljudski odbor je v načelu razpravljal tudi o načrtih odločb o uporabi stanovanj in upravljanju zgradb. Nova stanovanjska tarifa, s katero se bo skupna najemnina v vsem mestu zvišala za 50%, bo začela veljati s 1. marcem 1956. Po odločbi ljudskega odbora bo sklad za kreditiranje izgradnje stanovanj enoten za vse mesto. Sredstva tega sklada bodo prvenstveno služila za dajanje posojil za izgradnjo novih stanovanjskih poslopij, izjemoma pa tudi za veija popra/vila. Odločba o poslovnih prostorih poudarja posebno, da se ti prostori lahko uporabljajo samo za tiste dejavnosti, katerim so grad-beno-tehnično tudi namenjeni. Odbor je končno v načelu sprejel načrte odločb o uporabi stanovanj in upravljanju stanovanjskih zgradb, zveznemu izvršnemu svetu pa bo predlagal, naj spremeni nekatere določbe zvezne uredbe o upravljanju stanovanjskih zgradb: Ponoven reden promet na progah v Srbiji Beograd, 25. febr. Na progah Beograd — Niš —Dimitrovgrad, Beograd — Niš — Skoplje, Beograd — Zrenj srnin — Kikinda, Beograd — Lazarevac, Lazare-vac — Partizani, Miničevo — Knjaževac in Sokobanja — Knjaževac je promet v celoti ponovno vzpostavi j en* Večja nporpba elektronike v Jugoslaviji Zagreb, 25. febr. V Zagrebu je končano dvodnevno zasedanje plenuma zveznega centra za elektroniko in zveze strojnih in elektrotehničnih inženirjev in tehnikov FLRJ. Razpravljali so o predlogih za izdelavo elaborata o razvoju in gospodarski uporabi elektronike v državi, da bi tako čimpre-je dosegli napredne države v svetu. Elektroniko bomo posebno uporabljali v industriji, predvsem v kovinski, kemični in lahki. Otroci angleških padlih borcev na letovanju pri nas Beograd, 25. febr. Organizacija angleškega mesta EnCeld, katera skrbi za otroke, bo letos poslala v Jugoslavijo skupino 50 nt.rok nadlih borcev, ki bodo kot gostje CO ZSJ prebiili mesec dni v jugoslovanskih letoviščih kakor je bilo dogovorjeno že lani, ko je bila večja skupina otrok jugoslovanskih padlih borcev na letovanju v tem malem mestu pri Londonu. Znižana stopnja prispevka zadružnik in kmetijskih organizacij za gradnjo stanovanj Beograd, 25. febr. Zvezni izvršni sveit je določil nižjo stopnjo prispevka zadružnih d-n kmetijskih organizacij za stanovanjsko izgradnjo. Po tem sklepu bodo kmetijska posestva, kmetijske delovne zadruge in ribiške zadruge, kakor tudi ekonomij« kmetijskih zadrug in druge kmetijske organizacije plačevale prispevek, zt stanovanjsko izgradnjo -po stopnji 2 odstotkov. Najlepše ilustracije objavlja revija »TOVARIŠ« SreCke, ki se končujejo s spodaj označenimi Številkami •• zadel* dobitek dinarjev SreCke, ki ee končujejo s spodaj označenimi 'Številkami . so zadel* dobitek-dinarjev 0 100 3434» 70.000 108870 70.100 618995 70.000 218760 100.100 619145 500.000 232550 200.100 247080 400.100 6 100 266870 100.100 045996 600.100 423110 70.100 179296 70.100 186386 100.100 81 3.000 214796 70.100 308661 100-000 361296 100.100 " 689691 100.000 5408» 70.100 2 100 67 700 091892 70.100 997 3-000 112992 70.100 093907 70.000 525422 100.100 230697 300.000 442177 100.000 83 400 070583 100.400 8 100 231443 100.000 028598 70.100 249773 70.000 246078 70.100 556743 100.000 443288 70.100 489238 70.100 4 100 641468 * 100.100 039024 70-100 049144 1,000.100 469 10.000 203114 70.100 709 5.000 482664 70.100 8069 50.000 • 644374 100.100 8619 20.000 034129 100.000 65 500 090669 100.000 5425 30.000 129049 70.000 022295 100.000 302889 100.000 120675 100.000 529469 80-000 289525 800.000 Skupno je bilo izžrebanih 387.348 skupnem znesku 93,800.000 dinarjev. - dobitkov in 7 premij v Demonstracije - s plesi »Tovariši? V začetku marca, ob priliki papeževega 80. rojstnega dne, bo prišlo v Hrvat-ski do merjenja sil med komunističnimi delavci in naprednimi kmeti ter rimskokatoliškimi duhovniki in njihovimi zabitimi pristaši. Dolžnost vsakega tovariša je, da poskrbi, da bo vsaka manifestacija za papeža in vsaka demonstracija proti delavcem propadla. 1. in 2. marca morate prirediti protidemonstra-cije!« Ta citirani proglas spada baje v »zaupna navodila za protiudarec«, ki so jih menda izdali »propagandni oddelki politbirojev v Zagrebu in Ljubljani.« »Protiudarec« pa je namenjen reakcionarnemu katoliškemu načrtu, to se pravi, manifestacijam za papeža. In dalje, v '»zaupnih navodilih za protiudarec« je rečeno tudi to, da »morajo demonstracije biti organizirane tako, da bodo dosegle svoj namen tako za prijatelje kakor tudi za sovražnike, to se pravi, da sovražnikom škodujejo, prijateljem pa koristijo«. Še nekaj: »Člani Partije, katerim so dobro znani ,zločini’ katoliške cerkve, morajo tem demonstracijam prisostvovati. Da bi pa pridobili za to tudi mladino, bi vzporedno s temi demonstracijami morali biti organizirani tudi plesi.« • Kako se morajo zgražati stari očanci in ženice v zakotnih nemških vaseh, ko čitajo ta srce trgajoča »zaupna navodila propagandnih oddelkov politbirojev v Zagrebu in Ljubljani« o demonstracijah proti papežu, ki so jih objavili njihovi še bolj zakotni časopisi. Mlajši ljudje v teh krajih pa so, ko so čitali te pretresljive vrstice, morda nevoščljivo zmajevali z glavo, češ kako je lahko jugoslovanski mladini, ki lahko pleše še tedaj, ko mora demonstrirati proti papežu. I Vesti o protipapeških demonstracijah v Jugoslaviji so se kot na povelje pojavile v raznih nemških podeželskih lističih. »Zaupna navodila«, ki smo jih zgoraj citirali, so bila objavljena 25. januarja t. I. v časopisu »Solothurner An-Solothurna. Isto je objavil 30. ja-l. tudi »Aargaur. Baden Ud. , simplicitas! M. P. zeiger« iz »senzacijo« nuarja t. Volksblatt« O sancta V zneskih za izplačilo so vezani dobitki že sešteti. Dobitke izplačujejo samo po uradni žrebni listi in sicer: zastopniki Jugoslovanske loterije (do 50.000 din), vse pošte (do 100.000 din), Jugoslovanska loterija, Direkcija za-LRS v Ljubljani (dobitke nad 50.000 din, in vse premije). 10. marca v Djakovici. — Naslednje žrebanje bo Ravnateljstvo Zavoda za gluho, mladino v Ljubljani sporoča žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša marljiva sodelavka FURLAN - VESEL LADICA knjigovodkinja Pogreb bo v torek, 28. februarja 1956 ob 15. uri na viškem pokopališču. Požrtvovalno tovarišico Ladico bomo ohranili v častnem- spominu! Ravnateljstvo Zavoda z gluho mladino v Ljubljani Pogajanja o poštni službi Beograd, 25 febr. Danes so se v Beogradu začela pogajanja med delegacijo ministrstva za zveze LR. Poljske in predstavniki generalne direkcije PTT za sklenitev pogodbe V,-- :* Naznanjam žalostno vest, da me je zapustila moja ljuba žena, hčerka in teta LADICA FURLAN roj. VESEL Pogreb nepozabne bo v torek, 28. februarja 1956, ob 15. uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži v Antonovi mrliški vežici na Žalah. Žalujoči: mož Cvetko, mama Ana, oče Anton, brat Miljutin in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Koper, 28. februarja 1956. Vpliv cen industrijskega blaga na kmetijsko proizvodnjo Ob načelu naše gospodarske po-trike, -da je treba takoj začeta z vsemi potrebnimi ukrepi za postopno dviganje živllijenjske ravni, zlasti delavcev in uslužbencev, bo imelo naše kmetijstvo nad vse pomembno mesto. Gre namreč zato, da je treba .'izravnati proizvodne možnosti našega kmetijstva s hitro rastočo industrijsko proizvodnjo, ker nam zaostaijanje kmetijske proazrv-odnije povzroča resne marnje v našem celokupnem gospodarskem .razvoju. Pasivna bilanca kmensjske proizvodnje obremenjuje ®ud!i našo industrijsko proiz-vodnjo, ker moramo uvažati hrano in se na ta način odreči surovinam iz uvoza za industrijsko predelavo, ker se moramo odreči večjim nabavam investicijskega materiala in s tem objektivno kmanjžuijemo tempo naše industrializacije. Zaostajanje kmetijske proizvodnje pa ima še druge nad vse pomembne posledice za našo kupno blagovno bilanco na notranjem trgu. NSzka kmetijska proizvodnja povzroča dviganje cen kmetijskih pridelkov, kar ima za rosledlco odliv denarja na kmete, i ni v sorazmerju s kmetijsko proizvodnjo, po drugi strani pa zmanjšuje kupno moč mestnega nn industrijskega prebivalstva. Ljud- Že v mestni morajo za samo pre-irano trošiti nesorazmerno visok odstotek svojih mesečnih dohodkov, kar mnogim skoro onemogoča sleherni nakup .industrijskega blaga. Tega je za mestno prebivalstvo relativno mah j na razpolago zaradi ustrezno povečane kupne moči kmetijskega prebival-•tva. —•• - Pri reševanju tega vprašanja pa se zopet srečamo z nekaterimi o-kolišoinami, ki so v navideznem medsebojnem protislovju. Osnovna rešitev je gotovo^ v povečanju kmetijske proizvodnje. Toda temu povečanju stoje na pom nekateri elementi, ki jeh je .povzročila sama nizka kmetijska proizvodnja in' se tako vrtimo v navideznem začaranem krogu. Zaradi pomanjkanja kmetijskega blaga so_ njegove cene visoke, v.šje ko« bi jih sicer dopuščale normalne prilike. Tako povečana kupna moč kmetov preveč pritiska na fonde blaga industrijskega izvora, ki le s težavo- ali v premajhni meri zadovoljuje kupno moč kmetov, kar pa ima za posledico upadanje interesa za povečanje proizvodnje, ker mora v redni izmenjavi vsako blago najti drugo blago, s katerim se zamenjava. Če tega ni, odpade tud. interes za proizvodnjo blaga, ki na-j se zamenja. Ob tem je še celo jasno, da ni potrebnega interesa za vlaganje novih investicij v kmetijsko proizvodnjo. Ta dejstva so bila razlog, da je Zvezni izvršni svet spremenil predpise o kmetijskih davkih v tem smislu, da izravna nesorazmerja 'v planirani kupni moči kmetijskega prebivalstva. Sleherna ukrep naših oblasti pa je treba gledati v njegovi povezanosti s celotno gospodarsko problematiko in ga obravnavati kot kompleksen problem. Samo tako lahko razumemo tudi problem sam na sebi.. Če stvari tako gledamo, moramo imeti jasno pred očmi, da je vprašanje davkov eden zelo pomembnih in- strumentov za reguliranje kmetijskega trga. Zapadli pa bi v škodljivo skrajnost, če bi sedaj zopet videli samo to stran problema, smatrajoč, da so davki alfa in omega vsega, kar moremo stor.ti na področju kmetijstva in kar .se pri našem aktivu večkrat zgodil, ker ne gledamo na stvar komiplek- stalno manjšala, in je začela naraščati šele leta 1953, tako da je šele leta 1954 dosegla višino iz leta 1949. Pri tem pa moramo opozoriti še na to, da v lotu 1949 ni bilo iz-voza tekstila. Proizvodnja se torej ni dvigala. v skladu s potrebami, kar je ustvarilo d:-sproporce med ponudbo in povpraševanjem in tpmu sledeče dviganje cen, ki se je pokazalo tako pri kmetijskih pridelkih kot pri industrijskem blagu, čeprav to povečanje ni bilo enakomerno na obeh straneh. To je povzročilo, da so se v rokah’ kmeta skoncentri- sno. Vsako kampanjsko delo pa j-a]a znatnejša denarna sredstva rado vodiš v skrajnosti. Reševanje problemov našega kmetijstva je tudi vprašanje^ nase industrije in vprašanje reguliranja odnosov na trgu na splošno. Prav na tem področju je treba videti kompleksnost ukrepov, ki jih je začelo izvajati državno vodstvo za povečanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo. Tudi probleme kmetijstva rešujemo s tem, da nudimo več blaga, ki naj siiuiii ga izmenjavo s kmetijskimi pridelka. Kmetijska proizvodnja _ ni povečala v zadnjih leeih svojega donosa sorazmerno s potrebama, ki jfch predstavlja naravni prirast in spremenjena struktura prebivalstva. Indeksi kmetijske proizvodnje kažejo, da še vedno nismo dosegli predvojne ravna proazvodnje-v kmetijstvu, medtem ko se je standard kmeta dvignil v primerjavi s predvojnim stanjem. Zelo prav je, da se je dvignil, gospodarsko izredno škodljivo pa je, da se je standard našega kmeta dvignil ob istočasnem nazadovanju proizvodnje. Toda če hočemo imeti popolno sliko, moralko povedana, da se tudi proizvodnja blaga za široko potrošnjo ni dvignila «r sorazmerja s spremenjenimi potrebami. Proizvodnja blaga za široko potrošnjo fc je od leta, 1949 kot pa jih dopuščajo naše možnosti. Reševanje kmetijstva je torej v celotni gospodarski problematiki in prav iz tega lahko jasno vidimo, kako potrebno je bilo, da se je Zvezni izvršni svet odločil za večjo proizvodnjo potrošnega blaga. Še posebno poglavje tvori vprašanje razmerja cen med kmetijskimi pridelki in industrijskim blagom. To je področje, ki še posebej zahteva najskrbnejše obravnave in ki se ne da odpraviti samo s tem, da kmetu administrativno zmanjšujemo njegove dohodke. Nesporno je, da so cene kmečkih pridelkov leta 1955 v primerjavi s predvojno pariteto .cen udobne za kmeta. Pri tem velja izjema glede cen Industrijskih rastlin ter poleg . posameznih artiklov v glavnem za žitarice^ kar pa je seveda pomembno, če imamo pred očmi našo situacijo v pšenici. To ugodno razmerje v cenah pa za 'kmeta samo po sebi še ni zadosti, ker morajo biti cene industrijskega blaga ugodne s stališča izmenjave, ne samo s stališča splošnega indeksa. V prvi vrsti ie potrebno, da te tako blago sploh na razpolago. Ugotovili smo da. ni razmerje v cenah, ker je od tega v veliki meri odvisno, kako bo kmet trošil ustvarjeno kupno moč. Imeti mora interes za trošenje, ki pa ga v veliki meri določa struktura cen. Prav glede tega moramo ugotoviti, da razmerje ni bilo vedno ugodno. Kmet trosi največ za osebno potrošnjo. Po anketi v kmetijstvu gre v. FLRJ od vseh dohodkov kmečkega prebivalstva nič manj kot 51.7 % za osebno potrošnjo, 46.8 % za stroške proizvodnje, nakup živine, davke itd. Na investicije odpade le 1.5 % dohodkov. Tako majhen procent dohodkov, ki gredo v investicije, je naravnost presenetljiv In je zadosten pokazatelj, zakaj naša kmetijska proizvodnja ni mogla napredovati, če pa se gospodari po popolnoma istih starih metodah, z zaostalimi sredstvi. Vprašanje je, ali teh 1.5 % sploh bi - bile na poti razširrjtve investicij v kmetijstvu druge pomembne ovire, namreč zelo neugodno razmerje med cenami. Ob sicer na splošno ugodnih razmerah v cenah za kmeta, ugodnejših kot leta 1938, je položaj glede investicijskega materiala ravno obraten. Če vzamemo razmerje med cenami industrijskega blaga in cenami kmetijskih proizvodov v letu 1955 in ga primerjamo z razmerjem v letu 1938, ugotovimo, da se je _to razmerje spremenilo za 12 % v korist kmeta ipri industrijskem blaigu, za 45 %• v korist kmeta pri materialu za reprodukcijo, pri blagu za široko potrošnjo pa za 13 Vo v korist kmeta. Če pa vzamemo za primerjavo razmerje v cenah invest-ioijisk ega materiala, bomo ugotovili, da se je razmerje spremenilo za 43 % v škodo kmeta, pri gradbenem materialu pa dodatna sredstva, ki bi jih dobili s povečano proizvodnjo, s -prodajo večjih količin blaga na trgu ali^s prihrankom pri osebni potrošnji ne morajo vložiti v investicije, ker takega blaga ni, ali pa je predrago. Zmanjšanje regresov za reprodukcijski material bo zato komaj vplivalo stimulativno za povečanje kmetijske proizvodnje. 2e samo ob tem dejstvu vidimo, kakšnega • splošnega pomena ie odločitev, da se .investicije v industriji skrčijo na potrebni minimum in da se da več sredstev na razpolago kmetijstvu. Če bo industrija trošila manj teh sredstev, se jim bodo tudii cene utre-zno.znižale, saj so tako visoke cene investicijskega materiala posledica nenavadno močnega povpraševanja po tem blagu s strani industrijskih podjetij. Tudi investicije v celotnem gospodarstvu so krije normalno izrabo sredstev, in celo za 65 % v škodo^kmeta. Po- torej, eden od elementov, ki vpili- M.-*____________________ A»% ro /4r»-Vvnr» •cliiilm vidi-mn. c-e rvrnrnPiria — v.-* J cLo nosile dame v vseh pomembnejših amdrčških letoviščih v X‘t ošnji sezom ... Velika ameriška tovarna konfekcije je že sporočila, da si je zagotovila izključne pravice do reprodukcij slik in risb Van Gog-ha, Matissa, Utrdila in mnogih drugih ... ... m mnogih drugih. Predlagamo: goS[pe Mamie Eisenbomer: preprosto obleko za oddih na deželi iz sveže, svetlo zelene r-twlb z Rubensovo •» Jesensko pokrajino« (vzorec dobi v National Ga'Uery ti Washingtonu) ... gospe Didlestovi: domačo haljo v mi}rnih tonih z reprodukcijo ... muk svetega Janeza Nepomiika, patrona molčečnežev ... gospe ambasadorki Luce: za sprejeme na Kv.]iinalu komplet iz surove svile s posnetkom friza rta Zeussovem oltarju v Pergamonu: Atena v boju z giganti, v spremi-njastih zeiene-belo-rdečih odtenkih . . . študentkam z univerze v Alabami: toaleto za javne nastope iz ■ snežn-obolega šantmtga z detajlom iz Sikstlinske kapele: Izgon iz raja, za poživitev poškropljeno s imimi marogama . . . princesi Grace Kelly: toaleto ('osnovna barva poljubna) z delom neznanega mojstra iz v>a-thingtonske National Gallery: Sveti Junij rešuje devico; posejano z monegaškimi grbi in zvezdasto- črtastimi zastavicam:........ za. Marilyn Monroe: kopalni kostim. Vzorec Gorreggio: Noči me tangere iz madridskega Proda — če bo toliko prostora .... m SCUOLA V Pantinicu je italijanska policija pri nekih demonstracijah aretirala poleg brezposelnih ribičev in delavcev tudi znanega italijanskega pisatelja Danila Dolcija. V poročilu policijskega komisarja, ki so i ga prebrali tudi v parlamentu je zapisano, da so bili Dolci in tovariši aretirani zato, ker so z žaljivimi besedami napadli policijo. »Ker vlada dejansko ni poskrbela, da bi na področju Par-tinica in Trapetta postavila osnovne šole, v katerih bi ljudi naučila tudi dobre vzgoje, bo še najbrže prav, da je šolo nadomestila z zaporom« piše »II Mondo«. Sam Dolci pa je v svoji zadnji knjigi napisal, da je vlada na tem področju dala na človeka mnogo več let zapora kot šole: pet let zapora na eno leto šole. Vendar vsa stvar ni samo v tem. Glavno je vprašanje Dolcija, ki velja za »katoliškega pisatelja«. Ker pa se je pridružil demonstracijam brezposelnih, so začeli resno dvomiti, če je res »katoliški« pisatelj. Notranje ministrstvo se prav resno bavi s tem vprašanjem, kajti od tega je odvisno, če ga bodo izpustili ali obdržali v zaporu. Ce je »katoliški« potem bo prost, če ni, potem pa naj kar sedi. Nek konzervativni list, ki brska po njegovi preteklosti, da bi odkril njegovo »nekatolištvo« je celo ugotovil, da je bila njegova mati Jugoslovanka. Dokazi so tu! V PEKINGU SE POSVETUJEJO Ob zadnjem zasedanja nacionalnega komiteja Ljudskega političnega posvetovalnega telesa premožnejše srednje t ogni ti kmete-« Cen Po-Ta trdi, da se s prehodom na kolektivizacijo kmetijska proizvodnja- v kitajskih pogojih v štirih ali petih letih lahko podvoji ali vsaj »v nekaterih primerih v daljšem razdobju, drugod pa tudi hitreje«. Vsekakor pa, da se kitajska vas lahko reši svoje zaostalosti samo z družbeno-gospodarskimi V zahodnem delu Pekinga, nekaj ato metrov od Bele pagode, stoji v stranski ulici na ne posebno vidnem mestu nova stavba Kongresa ljudskih zastopnikov. Precej skromna je. Poskusili so postaviti moderno palačo, kakršnih stara kitajska arhitektura ne pozna, vendar naj bi ohranila nekaj svojskega, vzhodnjaškega, zato je arhitekt uporabil različne srednjeazijske elemente, ki sta jih navdahnila — tako se mi zdi — Buhara in Samarkand. Toda samo od zunaj. Znotraj je stavba urejena preprosto, funkcionalno: veliki hali, garderobe, dvorana za zasedanja, ki je videti kot moderno gledališče. Nedavno se je v tej zgradbi končalo II. zasedanje nacionalnega komiteja Ljudskega političnega posvetovalnega sveta (NKLPPS). Pravijo, da je Ljudsko politični posvetovalni svet organizacijska oblika £P bamr * ^ enotne Ijudsko-demokratične fronte Kitajske. V resnici pa je e£ |“-Ta priziva danes skupščina imenovanih zastopnikov raznih slojev prebi- da ^ ki sprašujejo, če’ v rekordni letini 1955! Vsak kol- lijonov ljudi.« Upajmo, da je to veliko skrb tudi vasi. Lahko bi valstva Kitajske. Tu so zastopniki različnih, malo pomembnih mogoče prav Izvešti kolekti- hoz nai si ustvari rezervne za- samo teoretikova govorniška celo rekli, da sodi, da je razvoj političnih skupin, ki so se pred koncem državljanske vojne pri- vizacij0 ne da bi kmetijstvo l°8e žita, ki bi zadostovale vsaj prispodoba, kajti že dvig živ- kitajskega kmetijstva odločilen družile Komunistični partiji in ki danes sledijo njeni liniji. ;stočasn’0 tudi mehanizirali. Tem za P°!drugo leto. (Pomen take ijenjskega standarda, današnjih za razvoj industrije. Dvig kup- " odgovarja kitajski agrarni teo- obljube v državi, kjer so od la- 600 milijonov je huda naloga, ne moči 500 milijonov kmetov retik z zgodovinsko primerjavo: ^ote dostikrat umirali milijoni. Na vsak način pa je zanimivo bi moral biti velikanska vzpod- ljudje priznavajo, da je bi— i® težko podcenjevati). V 12 le— dejstvo, da kitajsko kmetijstvo buda za industrijsko proizvod— lo v razvoju kapitalizma tudi tih ™ora dobiti kmetijstvo 5 do že danes lahko pritegne nove njo. Razvoj kmetijstva naj bi obdobje manufakture, zakaj po- 6 milijonov nižjih^ in srednjih delovne sile. Na Vrhovni držav- zagotovil vse večje vire aku- Dvorana Ljudskega posvetovalnega sveta med zasedanjem 14. junija 1954, ko je bil sprejet načrt kitajske ustave. Mao Ce-Tung govori. (Revolucionarni odbor Kuomintanga, Demokratična liga in po dobno.) V svetu so tudi zastopniki sindikatov, armade, zveze trgovcev in industrijcev (ki je obsojena na naglo odmiranje), mladine, društva pisateljev, društva sovjetsko-kitajskega prijateljstva itd. Tu sedijo tudi zastopniki Taivana (Formoze), zastopniki narodnostnih manjšin in prekomorskih Kitajcev. Bil sem na začetku zasedanja. so danes v pridelovalnih zadru-Pisane barve so me naravnost ^ različnih stopenj, je stopilo očarale. Bilo je cisto drugače ° . " kot ob čajna modra barva, kd jo v zadruge ze od poietja 1955 na-■............................... = - Zdi se malce neverjetno, tem socialistično kmetijstvo ne bi moglo doživeti takega obdobja? Zgodovinsko vzeto je kapitalistična revolucija v Britaniji prišla pred industrijsko ... Za- tehničnih strokovnjakov. V pe- ni konferenci so na primer po- mularije za industrializacijo, tih do osmih letih mora biti vedaii, da je okrožje -Kiahing Zato naj bi kitajska vas že le-odpravljena nepismenost (za v provinci Čekjang zaprosilo za tos dobila 8 milijonov novih že-priznanje pismenosti pa bo tre- 100.000 Sanghajcev, provinca leznih plugov. V prihodnosti bo ba znati 1500 znakov). V 12 le- Kjangsi pa bi rada 500.000 brez- Kitajska potrebovala 1-200.000 000 traktorjev (po 15 K.Seib<“j‘L£..«?•• k-etov P« l~am_i.toW.il. » Buda« Aru Tsong, voditelj sekte prepričan o »potrebi, da se tud; •rumenili klobukov« (ki je pozne- formalno od.pove pravici do zemlje (ki si jo je šele nedavno budistov, ki si ga želijo zaslužiti, priboril .z agrarno reformo), moji verniki . . .«) V kučmah in Cen Po-Ta zato parafrizira Sta-lr^i^ambSI preval H»« in pojasnjuje: »Kot le zna-jalci marljivo pojasnjujejo, kaj no vsem, je nasa socia.istična se dogaja okrog njih, zraven njih preobrazba kmetijstva revoluci-Kitajec o obleki katoliškega du- =a od zgorai navzdol. To je re- jtVnigkralkf1reWo^I7'P4leknn volucija, ki jo izvaja država, v s trajno ondulac jo, žene kapita- kateri je oblast v rokah delav- listov, ki na tribuni pravkar iz- skega razreda« Seveda, pri- ročajo Mao Ce-Tungu, Liu Sao- - ■ p pn-Ta »admini- Ciju in Cu En-Laju velike rdeče pominja Cen Po-ia, »aamini- kuverte z zlatim znakom »švanši« strativni ukrepi se povezujejo (znakom sreče) — v kuvertah pa z množičnim gibanjem«, so poročila o socialistični preobrazbi kapitalistične trgovine in Kot glavni razlog za tako na- revolucije v kmečkem zadruž- gotovljeno obvezno osnovno šol- dela. Po splošnem mnenju bo konjskih sil). Vsako leto pa bo ništvu pred tehnično revoluci- stvo itd-. itd. osvojitev nove zemlje na zaho- treba nadomestiti 120.000 do jo v kmetijstvu? Zakaj ne bi Na Vrhovni državni konferen- du Kitajske pripomogla k na- 150.000 traktorjev. Računajo, da odprli najširše poti za naglo ci so poudarili, da ima kitajska gii rešitvi dednega problema bo v dokaj bližnji prihodnosti -ezposelnosti. ' kitajska vas kupovala po 20 mi- Čeprav zdaj na Kitajskem na liojnov ton umetnih gnojil na široko uporabljajo sovjetsko leto. Zato je ugotovitev Liao terminologijo iz časov kolekti- Lu Jena na Vrhovni državni vizacije in čeprav je tempo konferenci gotovo pravilna: »Če tehnično revolucijo prav z re- va3 že danes sredstva za tako brezposelnosti, voiucijo v kmetijskem zadruž- naglo povečanje proizvodnje: ništvu (oziroma s kolektivizaci- ogromno zalogo premalo zapo-jo vasi, prip. V. B-)?« slene delovne sile na vasi, ne- Taki odgovori seveda za ki- obdelane površine... Samo z tajskega ikmeta najbrž niso za- odpravo meja bodo dobili na sprememb na vasi nemara še ne bomo prav rešili naših kme-dosti prepričljivi. Predlog 12- Kitajskem okrog 5,300.000 hekt- hitrejši kot je bil v Sovjetski tijskih vprašanj in če se naše letnega programa za razvoj arov novih površin, to se pravi zvezi, bi bilo najbrž napak, če kmetijstvo ne bo mogočno raz- bi delali preveč preproste pri- vilo, bo naša socialistična indu-spodobe. Kitajski pogoji so či- strializacija naletela na izredno kmetijstva (195S-1S57) naj bi za- skoraj toliko kot je obdelane radi tega odprl kmetom per- zemlje v celi Jugoslaviji. spektive bogatejšega življenja, V razlagi 12-letnega programa st° drugačni kot sovjetski. Ki- velike težave.« ki naj bi ga dosegli s kolekti- je Cen Po-Ta proglasil za tajsko vodstvo je bilo desetletja Toda samo potek uresničeva-vizacijo. Program zajema vse smešne teorije, da je Kitajska na čelu kmečke vojne. Prvo nja grandioznega 12-letnega na- _ _ plati vaškega življenja, od pro- baje prenaseljena. »Uresničenje večje delo Mao Ce Tunga govo- črta bo pokazal, če so bili tem- 'Hpred^tem zborom formalnim kolektivizacijo navaja Cen jzvodnje do zatiranja »štirih načrta za kmetijstvo pomeni, ri o kmečkih vprašanjih v nje- po in načini razvoja kmetijstva, naslednikom telesa, ki je i. odeto. Po-Ta: »Potem, ko je bila zem- nadlog«: vrabcev, miši, muh in da bo pridelek žitaric za več S°vi rojstni pokrajini Hunanu. ki si jih je izbralo kitajsko komarjev. Do leta 1967 naj pri- kot 100 odstotkov nad doseda- Čeprav tukaj zmeraj poudarja- vodstvo, pravilni, dela Kitajska dvainpolkrat več njim- Na ta način bo na Kitaj- jo prvenstvo socialistične indu- Peking, 12. februarja 1956. Vladimir Baum žita in trikrat več bombaža kot skem prostora za novih 600 mi- strializacije, posveča vodstvo S0L0H0V 0 KNJIŽEVNI USTVARJALNOSTI V SOVJETSKI ZVEZI dbedte fittjige! d od tioact 7 Priljubljen književniiik Šolohov, avtor »Tihega Dona« in »Zorane ledine« ni nikdar imel kosmatega jezika. Tb se je pokazalo tudi na kongresu, ko je dobil besedo Propagandno zborovanje za vstop v zadruge v kitajski vasi: Lu Hung-ping predsednik zadruge pripoveduje o vtisih z obiska v Sovjetski zvezi. Britansko vojno ministrstvo je pred letom dni prodalo staro mizo nekemu starinarju, ki jo je prodal naprej za en funt nekemu človeku iz Goodmaye-sa v Essecu. Bila je navadna stara miza s predali, ki pa —. ■niso bili prazni. V njih so bili: tipkano poročilo avstralskega ministrskega predsednika Menziesa o njegovih glediščih do južnoafriških vprašanj, zelo podrobno poročilo o indijskih vojaških efektivih z imeni oficirjev indijske vojske in zapiski maršala sir Johna Hardinga o njegovem obisku v Pakistanu, ko je bil Še šef britanskega imperialnega štaba. Vse to je bilo v predalu stare mize. Nerodna stvar. Vojno ministrstvo je uvedlo preiskavo, toda zato ni zadeva nič manj nerodna. Ko sta Burgess in Maclean pobegnila, so v Veliki Britaniji dvignili velik krik in vik, kajti zdelo se jim je nemogoče kake sta mogla ta dva neopazno delati za neko tujo silo, ko je vendar britan-»ka obveščevalna služba tako solidna in tajnost tako stroga, da je nemogoče, da bi kak tajni dokument prišel v nepoklicane roke. Stara miza vojnega ministrstva sicer ni prišla v tuje roke, toda samo premislite kako st gotovo razni tuji agenti pulijo lase od jeze, da so zamudili tako ugodno priložnost, ko bi lahko za en sam britanski funt kupili tako važne tajne dokumente. bra 1949 proglas lo Ljudsko republiko Kitajsko, so v osmih dneh prebrali vrsto zanimivih poročil, na tribuni pa se Je zvrstilo najmanj 300 diskutamtnv (pravzaprav govornikov, kajt: njihova enot- nost je bila nedotakljiva). Glavno politično poročilo je imel predsednik nacionalnega komiteja Cu En-Laj. O vprašanjih inteligence je govoril predsednik Akademije, pisatelj in zgodovinar Kuo Mo-Zo. Teoretično pojasnilo sprememb na vasi pa je poskušal dati član politbiroja Cen Po-Ta. Predsednik vrhovnega sodišča Tung P -Vu je orisal način borbe proti sovražnikom revolucije. V sorazmerno strnjeni obliki je kitajska javnost zvedela še enkrat, kar mislita partija in vlada o skoraj vseh aktualnih vprašanjih, posebno pa o t stih, katerim je bila od začetka tega leta posvečena posebna pozornost. Iz vse te problematike nenavadno dinamičnega kitajskega razvoja mislim, da bi morali tokrat izločiti tri točke: program za vas, vprašanje nteligence, poziv k »mirni osvoboditvi« Taivana. Kar zadeva notranjepolitične in gospodarske probleme, so se poročila in diskusija naslanjali na delo januarskega partijskega posvetovanja o intel genci in na zasedanje »Vrhovne državne konference«, kateri je politbiro CK lja razdeljena kmetom in ko je bil vržen fevdalni razred zemljiških posestnikov, so kmetje ostali razcepljeni. Vse, dokler je bil položaj tak, bi lahko postali gospodarska podlaga za oblast kapitalistov . • . Da bi se takemu razvoju ognili, je bilo nujno, da kmetje ne občepijo v fazi buržoaznodemokratične revolucije, temveč da jo pod vodstvom delavskega razreda nada- sravl drobcev zemlji0« ^ °klenU’‘ katerih nalili pisateljih oslabila Po njegovem mnenju napreduje kolektivizacija tako naglo, zaradi revolucionarnega značaja kitajskega kmeta, ki je večinoma na pol fevdalec. V tem je podlaga Mao Ce Tungove linije: »Kmete je treba razdeliti, po njihovem gospodarskem položaju in po stopnji zavesti in jih (Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«) teraturi ja o razlogih za ta polo- brata pisatelja, se takoj umakne- žaj. mo za ta jez in od tam s samo- V diskusiji je pred Soloho- zavestjo odgovarjamo: »Dovolite, esu’Nt*0 .Je oeseuo vom govoril sekretar zveze pisa- kako to, da ni knjig. Kdo pravi, v razprav^Novmarji, ki sprem- ^ Sovjetske zveze Surkov. da ne pišemo? Kaj pa »Življenje Ijajo delo kongresa, pripoveduje- N;,egov gla^n:i argument j. bi L- Klima Samgina«, in roman Setjo, je ma os o ros>}. ,sea veliko števillo knjig, ki jih vsako geja Censkega, in »Železni po- ap avz^ot ta sovjetski ^p:sa- |etQ 0b javijo sovjetski pisatelji, tok« Seraf imovič.a, pa »Cement« . l. ,e PreceJ vecU a Šolohov pa je začel svoj govor s Glatkova, in romani Fedjina, Le- p viz ani na kongresu pn- pobijanjem vtisa, ki bi ga mogli onova, Katajeva, Furmanova - . . sate jev, ko so ne ateri njegovi napraviDi podatki Surkova. Vred- In tako kot iz puške naštevamo egi^j3gorceno o^ ^nost literature, jč dejal. Šolohov, še desetine knjig, ki so jih bralci se ne ocenjuje po količini objav- priznali, čas pa počastil . . . Kaljenih knjig, ampak po kvaliteti ko dolgo se bomo skrivali za je- knjig. Kvaliteta pa na žalost ni zom, ki nas rešuje?« zadovoljiva. V Sovjetski zvezi Malo je bilo napisane proze, je 3:247 pisateljev in kandidatov, je dejal Šolohov, še slabše pa je ...... . , »Velika številka«, je dejal Šolo- v dramaturgiji. Tam niti Komej- »Nikita Sergejevic«, je dejal na hov delegatom, »toda naj vas šte- čuk (pisatelj večjih uspešnih kongresu Šolohov prvemu sekre- vulka ne prestraši. Številka je ta- dram) ne more ničesar rešiti, ker tar ju ^ CK KP Sovjetske zveze ^ velika samo na prvi pogled, bi celo »Tarasu Buljbi« zrasla Hrusčevu, »da nas ne bi zalili, ker je seznam pisateljev v veliki grba, če bi moral delati za dvaj- ste nam v zelo zmerni obliai po- meri sestavljen iiz »mrtvih duš«, setorico. srav.šk vprašanje: Ali ni pri ne- škoda je samo, da v naših časih Mnogi) iplistatell T: so se počasiš Kdo je knv, se sprašuje Šolohov n! »Čičiikovih«, ker bi Surkov umaknili v ozadje, kjer dremajo in odgovarja: »Brez -dvoma pi- zveza z življenjem? Vi, Nikita kljub svof(i komercialni nelzku- in pripovedujejo, da nimajo o satelju, pa tudi partijske organ.- Sergejev.c, ste pozoren človek, lenosti lahko potegnil za zvezo čem pisati. Pisatelji ne -poznajo zaoitje in bralci, ki bi se morali bolj toda. mene, kot pravimo, je bog pisateljev celo premoženje.« življenja, ne živijo z ljudstvom, užalil ^ ni ml^da! te dragocene Besede Šolohova je spremljal »Mnogi pisatelji živijo v začara-v-rline in zato mi dovolite, da vas smeh, on pa je nadaljeval s svo- nem krogu — Moskva, vila, zdra- sedaj z_ grobo odkritostjo vpra- jiim pripovedovan jem r »Smešno bi vi-Iišče — in ponovno: zdravili- šam: Ali lahko oslab: nekaj, ce- bilo, če bi danes, ko gradi sov- šče, Moskva, vila. Ali ni sramota st-ih, kjer so prej živeli -in da b. sar n:? (V dvorani je nastal smeh jetski ljudje s svojimi rokami živeti tako in izgubljati čas in hodili v kolhoze samo od časa ko. Šolohov ni žel odobravanja samo zaradi - svojih sečnih kozaških besed in primerjav, ampak tudi zaradi odkritosti, s katero je govoril o položaju v svojem poklicu. centru, je 1.2C0 pisateljev, toda tudi tu ne obiskujejo tovarn, ne poznajo življenja delavcev. »Teh pisateljev niti s traktorjem ne moreš' potegniti' iz Moskve, ista slika -pa je v drug.h velikih mestih v So-vjetski zvezi«. »Vi, tovariši,« je dejal Šolohov kongresu, »pričakujete novih knjig. Toda jaz vas vprašam — od koga? Ali od tistih, ki sedijo in lenarijo! Ni in ne bo še tako kmalu dobre knjige, če se položaj ne bo temeljito spremenil. Samo partija lahko to spremeni.« Šolohov je mnenja, da dobra knjiga dolgo časa nastaja. Omenil je nekatere znane sovjetske pisatelje in poudaril, da bo sovjetski bralec caprositll književnikom, če pišejo počasi, da pa ne bo oprostil, če bodo objavljali slabe knjige. Ni knjig, ki bi zgrabile srce. aktivno vmešati v vso zadevo. Nedavno so poslali v kolhoze 30.000 partijskih delavcev in ko so nekateri poskušali ostati v me- in živahen aplavz). Ali se more največje električne centrale na talent?« <^1 fjrv-oiV /■v4rro3.ri naroča rpca r _____________y. ______________i • - :_________ tv: _ _ ^ ________ ___________ __________ _____ ________ . do časa, je nastala cela afera. i a y^ . v v — — » — i ^ v tem smislu organizirati v raz- c>avea odtrgan od nečesa, cesar svetu. naši propagandisti priipo- Pisatelj »Zorane ledine«, ki »Toda so pisatelji, ki živejo že de-ličnih razdobjih v posebne s-ku- se d11, mkda-r držal. (Ponovno vedovali ljudstvu: »Toda mi smo sam živi v vasi sredi svojih ro- setlerja oddaljeni od svoje^ lite— pi-ne. Najprej v mnogo skupin sme“ m aplavz).« leta 1932 zgradili Dnjeprogez.« iakov in samo v -izjemnih pri- rame ustvarjalnosti in n.hče jim na podlagi stopnje njihove za- V tem smislu je bil ves govor Tudi pisatelji smo za sebe zgra- merih prihaja v mesto, ie orne- ne spregovori besede, kot da bi vesti tiste, ki so revni ali pa še šolohova. Pisatelj »Tihega Dona« dil-i podobno dnjeprovsko pre- nil primere Gorkega, Tolstoja, morali to delati tako.« niso premožni. (Teh pa je 60 do je prosil kongres, naj mu dovoli, preko z deli, ki so bllla napisa- Čehova in drugih, ki so poznali Šolohov je ostro napadel upra- KPK. pred-l-ožij načrt 12-letnega 70 odstotkov vaškega prebival- da pove grenko resnibo o se- na pred dvajsetimi in tridesetimi globoko dušo naših ljudi. V Mo- Za°gmotto Zvse”Zteh zborovanj^bi stvah žele nato pa je treba pri- da-njem položaju v sovjetski li- leti, in če kaj pritisne na našega skvi, največjem industrijskem lahko vzeli Mao Ce.Tungovo izjavo pred Vrhovno državno konferenco: »Od lanskega poletja je v širokem obsegu prišlo do socialističnih sprememb, odnosno do razvola socialistične revolucije. v treh letih bo socialistična revolucija v celi državi v glavnem končana.« Mao Ce-Tung je brez dvoma misl 1 na to, da bo v treh letih popolnoma likvidirana kapitalistična lastnina in da bo kmetijstvo praktično v celoti razporejeno po kolhoz h in državnih posestvih Ost vseh govorov je bila zaradi tega naperjena proti »desnokonservativnim elementom« (v partiji in izven nje), to se pravi, proti tistim, ki dvomijo v pravilnost tako naglega razvo. ja in ki baje zavirajo napredek. Za uresničenje velikih načrtov zahteva resolucija zasedanja: »Odločno podpirati usmeritev k vsestranskemu planiranju, b krepitvi vodstva,« 1. VPRAŠANJE VASI Ob koncu letošnjega januarja je bilo v pridelovalnih zadrugah 78 odstotkov kmečkih gospodarstev Kitajske. To se -pravi več kot 92.810.000 družin. Več kot četrtina teh gospodarstev — 24,590.000 družin je že stopilo v takozvane zadruge višjega tipa, ki so že pravi kolhozi. Kolektivizacija polsocialističnega tipa (skupno obdelovanje zemlje, nagrajevanje po delu In po deležu zemljišča), naj bi bila končana že letos, v večini provinc pa naj bi drugo leto že v celoti prešli na sistem kolhozov (nagrajevanje izključno po delu, ukinitev zasebne lastnine zemlje). Pet šestin gospodarstev, ki ARABSKI BEGUNCI Nisem videl grških kolonij ▼ 2111, da se bodo lahko po konča- Novega v Stari Jeruzalem. , In Abdullahu, »nekega popoldneva v Smirni, Pergamonu, Efezu. Le * nih operacijah vrnili na svoje do- vendar zdaj ne more več nazaj. Jeruzalemu« — kot nagrado za Grki v Carigradu in na bližnjih move. Toda, ko so bile enkrat vo- Le s strehe svojega zasilnega pre- emi-rove zasluge Veliki Britaniji Prinkipo otokih sem se ob prilož- jaške operacije pri kraju, niso bivališča, lahko vsako noč opa- v kampanji proti Turkom, costi slučajno seznanil. Vendar si hoteli o tem niti slišati več. V zuje, kako se vije dim z n j ego- Vsi jih pomilujejo, malokdo Jim lahko predstavljam, kako tragičen arabskih hišah so se. namreč med- vegi starega ognjišča. pomaga. Arabske države jim ob- je moral biti njihov umik, eaodus tem naselile židovske družine... »Ne bo prej miru, predno ne Ijnbljajo. da se bodo kmalu vrnili iz Male Azije. Vsa Evropa Je ne- Zdaj Je v arabskih deželah ka- bomo vsi na svojih starih domo- na svoje domove. Američani planl-kdaj pomilovala njihovo usodo. kih SM tisoč beguncev. Lahko si vih«. Je sredi razgovora vzkliknil rajo velika dela v dolini reke Tri tisoč let so potomci nekdanjih predstavljamo, kakšno breme pred- v svoje misli zatopljen Arabec. Jordan in Lttanl, tki bi nudila grških kolonov obdelovali plodna stavljajo ti begunci za male arab- ,\e bo miru predno...« in že kruh in vodo stotisočem, toda polja Lidije, Karije, Likije. Tri- ske države. 'Posebno še. za Jordan, mu je zastal glas. Taki izbruhi so Arabci nočejo deliti Jordana z tisoč let so sadili trto, tobak ob kjer pride na poldrug milijon vsakdanji v pogovoru z Arabci. Zidi. bregovih reke Meandros. Tri tisoč prebivalcev kar pol milijona be- Tisoč tri sto let so obdelovali plod- Židje s svoje strani pa bi bili v let so vzdrževali zvezo med guncev! na in neplodna polja Palestine, najboljšem primeru pripravljeni vzhodno in zahodno obalo Egej- Zlasti v Amann in Starem Je- zdaj pa se njeni, sinovi preživlja- plačati odškodnino. Seveda, če bi skega morja. Dokler ni doživela ruzalemn se često ne moreš zn e- jo kot »sciuscla« v pristanišču doMlt popreje dovolj denarja za grška vojska v bitki pri Sakanjl biti vtisa, da dajejo begunci prav- Aleksandrije, prodajalci kostanjev to. O kakšnem povratku Arabcev strahovit poraz. zaprav glaven pečat obema. V Je- v Port Saidu, sladoledarji v Bel- pa nočejo niti razpravljati. Se ži- Iz Male Azije so se morali iz- rihu p» so begunci celo v abso- rutu, nosači v Damasku. Ta ali dovski kolonist) se morajo stiskati seliti vsi Grki. Brez izjeme, vsi lutni večini, saj o starem Jerihu oni je prišel do vratarja, konto- po raznih šotorih, do zadnjega. Atatfirk, tedaj še Ke- skoraj ni govora. Ob cesti iz Je- rista, toda to so že redke izjeme. izraelska država Je namreč tarnal Paša. ni poznal nobenega riba v Jeruzalem se Je namreč »Le pišite o beguncih«, mi po- nje klasičen primer države, ki je pardona. Le carigrajski Grki so raz vtis ogromna begunska koloni- navij, moj arabski sopotnik. »Le nastala z agresijo, vdorom tujega lahko ostali. Ostali pa so morali ja, v kateri živi morda okrog 75 pišite o njih, saj to je svetovni elementa na arabska tla. V tre-s trebuhom za kruhom po Grčiji, tisoč beguncev. problem.« Poglejte, vse so Izgu- nutku namreč, ko se je pojavila Največ so šli seveda v Makedo- Tema pogledu se skoraj ne mo- bili, vse, dobesedno vse. Zdai žive na obalah Levantskega morja iz-nljo in Zahodno Tracijo. Celo do reš ogniti, čenčav se tl z leve stra- od milost' Združenih narodov. raelska država, v tem trenutku se Aten so prišli, najbolj obupni pa ni ponuja Mrtvo morje. Preveč »Le pomislite.« nadaljuje čez ne- je pojavilo tudi begunsko vpraša-so se prilepili prav na Akropolo, nevsakdanja je ta slika, ki te kaj časa«, kakšno breme predstav- nje. To pa je danes centralno V Grčiji res ni težko biti hišni spremlja z desne. Ogromni beli Ha jo ti begunci za nas Arabce, vprašanje arabskih držav. Ze ob lastnik — mi Je pripomnil zna- šotori, postavljeni sred« nrimitlv- zlasti pa za Jordan. Z ene strani prihodu v prvo luko arabskega nec, ko je opazoval ta njihova nega tn do skrajnosti odbijajočega pritisk« na nas Irak. da bi se Vzhoda prideš do tega zakUnffka. gnezda. tz,borišč a. te spomin la ir, prej na nr'ikl]učill bagdadskemu paktu, z Kam z ntimi? To je najhuiše Arabski begunci 90 po tel vojni kakšno vojaško taborišče Iz krim- druge st.ranl sili v nas Anglija, vnrašanje. Na kolonizacijo skoraj doživeli podobno usodo. Tudi ti ske volne kot pa na človeško na- naj se opredelimo Za Zahod, od ni mKUti, saj so Arabci odklonili so žrtve vojne, palestinske vojne, selje. Niti enega »amega drevesa spodaj na pritiskalo na nas be- celo Johnsonov načrt o Izkorišča- kl se je začela in končala 194S. ni v taborišču Daleč proč od eunri.« In vendar ni Jordane dru- nju reke Jordan. Egipt Je prena- Tisoč tri sto let so obdelovali plod- vseg« zelenja šotorijo, da ne hi gega kot geografski pojem, saj o seljen. Irak. ki s Palestino nima n, polja Galileje. Ezdrelona, Sa- s svojimi šotori In barakam! za- kakšni Jordanski nacionalni za- skupnih meja. pa ima svoje notra-ranske nižine. Leta IM* oz. IM* sedli morda kal plodnega sveta, vesti ni nit) govora. nje probleme. Begunci so namreč ba jih Je izraelska vojska pregnala Tu taborijo na svojih lastnih Re geografski pojem ne. sa« Je zelo vnetljiv material, zato se Jih z njihovih domov, ognjišč in za- tleh —me Je opomnil mol sosed. Cbnrrblli. kakor sam pripoveduje, vsi branijo. čelade, je ena največjih tragedij saj leži venda- Jerihi* šp na tleh.^od bivšega. Otomanskega cesarstva Kot Damoklejev meč visi to arabskega sveta. Palestine. Marsikdo pa Je moral odtrgal koš zemlje v obliki lakta vprašanje nad arabskimi državami, spočetka ao jih Eldje le tola- bežati le nekaj ato metrov, jz in ga tzročii bašemttskemu emirju . Miran Ogrin. vo zveze pisateljev. Tam dobri piasteljii, kot na primer Fadajev samo sedijo, delijo pisateljem stanovanja, se zgubljajo v malenkostih in sploh ne pišejo. Odkar je umrl Gorki je šlo v zvezi pisateljev vse narobe. Fadejev ni upošteval načela kolegialnosti, drugi niso mogli delati z n jam in to je trajalo petnajst let. »Ali ne bi bilo bolje, če bi tedaj rekili Fadejevu: Častihlepje rpri pisateljih ne pelje nikamor. Ti si pameten in nadarjen pisatelj, toda težko najdeš dobro delovno temo. Zato pojdi za tri ali štiri leta v Magnitogorsk, Svr-dlovsk, Čeljabinsk ali Zaporožje in napiši tam dober, roman o delavskem razredu.« Mnogi . talentirani pisatelji, pravi Šolohov,. kot so Leonov, Tiho-nov, Fedin in drugi, izgubijajo dragoceni čas na nepotrebnih zasedanjih namesto da bi proučevali življenje in pisači knjige. »Ta položaj je treba prekiniti«, je dejal Šolohov kongresu. »Bralec zahteva od vas knjige, ne pa govore.« Na koncu je šolohov da! svoj predlog — pisatelji morajo odhajati med ljudstvo, v svoje rojstne kraje, ki jih dobro poznajo, in tam naj ustvarjajjo. Za to pa jim je treba dati možnosti. V svojem ostrem in duhovitem govoru,.-iposoljenem, kot je sam dejal, ni Šolohov izpusti! nikogar. Na koncu so -vsi delegati toplo pozdravili pisatelja »Zorane ledine«. - ST. 47 —26. FEBRUARJA 1996 f SLOVENSKI PGBOČEVHLEC / Ib. 9 Jfc- ■ Kadar govorimo o stanovanjih, ki so bila zgrajena izdružbenih sredstev, kaj radi 'pozabljamo, ali pa smo zelo po-vršnd, kdo je dobil ta. stanovanja in aii-so'bili pri dodeljevanju stanovanj vedno dosledno. upoštevani • splošni družbeno-soci.alni kriteriji. Prav zato, ker je bil družbeni fond novozgrajenih stanovanj v' preteklih letih sorazmerno majhen, — ta naij bi namreč v največji meri prispeval k zmanjšanju stanovanjske krize, bi morala biti presoja in odločitev o upravičenosti do stanovanja toliko bolj tehtna in družbeno odgovorna. Zal lahko ugotovimo, da so bila med družbenimi investitorji, predvsem pri raznih konjunk-turnah trgovskih podjetjih, zelo pogosto razširjena dokaj čudna in škodljiva pojmovanja o razdeljevanju »njihovih« stanovanj. Ni bila redkost, če si slišal v razgovorih, zlasti med vodilnimi uslužbenci v teh podjetjih, o »neomejeni« pravioi pri razdeljevanju z »njihovimi« sredstvi zgrajenih stanovanj, kdo ima večje zasluge za gradnjo stanovanj in s tem seveda tudi večjo pravico oziroma prednost pri dodeljevanju stanovanj in podobno. Včasih se celo dozdeva, da se v podjetjih nekateri potegujejo za gradnjo stanovanj ne morda iz kakšnih družbeno - pozitivnih nagibov, ampak bolj zato, da bi tudi sebi zagotovili udobnejše in sodobnejše stanovanje. "Presojanje o upravičenosti do stanovanja je v gospodarskih organizacijah več ali manj formalno in nemalokrat izrazito pro-■rkcicnaško. Posebne komisije oziroma organi 'upravljanja, ki dokončno določijo seznam in vrstni red stanovanjskih upravičencev, so pri presoji o upravičenosti do stanovanja največkrat pod vplivom nekaterih vodilnih uslužbencev ali direktorja in zato, često precej popustljivi do •stih stanovanjskih interesentov, ki bi drugače (pri stanovanjski komisiji ljudskega odbora) sploh ne imeli pogojev, da bi prišli v seznam upravičenih pričakcvalcev — na prioritetno listo. Posebej je treba še poudariti v podjetjih izredno majhno zanimanje in vplivanje sindikalnih organizacij na pravilno razdeljevanje stanovanj. Prav tu bi imele sindikalne organizacije in člani Zveze komunistov še kako hvaležno področje konkretnega boja za zboljšanje življenjskega standarda. Čim se v nekem podjetju bliža gradnja stanovanjskega objekta h kraju, imajo nekateri stanovanjski interesenti, ki. niso .najbolj' nujno upravičeni do stano-, va-ntja,- veliko potov in. mnogo razmišljajo. Z raznimi preselje-valnimi kombinacijami in izigravanjem stanovanjskih predpisov ne otežbočajo samo pravilno izvajanje stanovanjske politike, ampak zelo pogosto povzročajo s tem tudi zmanjševanje in neracionalno izkoriščanje stanovanjskih prostorov. Zato se ne smemo prav nič čuditi, ko slišimo, da so si. hoteli posamezniki, zlasti na vodilnih položajih, na račun stanovanj, zgrajenih z družbenimi sredstvi, urediti predvsem »lastno« stanovanjsko vprašanje. Zanimivo je tudi, da je imela gradnja stanovanjske hiše v eni izmed gospodarskih organizacij v Ljubljani za posledico nakup prav tistega stanovanjskega prostora, kjer je njen uslužbenec bival pred vselitvijo v novo, družbeno stanovanje. Nedvomno da tak primer precej misliti. Ali je tako razdeljevanje stanovanj pravilno? Oglejmo si, kako so v nekaterih ljubljanskih podjetjih razumeli reševanje stanovanjske stiske in na kak način so razde-1 j evali stanovanj a. Grosistično trgovsko podjetje »Žito« si je z monopolnim in konjunkturam položajem na tržišču ustvarilo neprimerno visoka sredstva in sii tako omogočilo gradnjo večnadstropne stanovanjske hiše. Odgovorni ljudje, v podjetju so namreč kaj radi tožili o velikih stanovanjskih potrebah njihovih uslužbencev in delavcev, zato se je zdela njihova gradbena pobuda upravičena in potrebna. Nemalo pa so brli na stanovanjskem uradu začudeni. ko so v teh dneh prejeli od podjetja »Žito« v odobritev predlog bodočih stanovalcev. Razen zelo pomanjkljivih in nepopolnih podatkov o upravičenosti do stanovanja je bilo v prošnjah še povrh precej netočnih navedb. Med prosilci je bilo več kakor polovica takih, ki imajo za današnje stanovanjske razmere primerne stanovanjske prostore, nekateri med njimi so imeli celo eno- in dvosobna komfortna stanovanja. Značilno je, da je bilo med temi prosilci zelo malo takih, ki so vložili prošnje za stanovanje na bivšem MLO. V svoji »širini« pri dodeljevanju stanovanj so šli celo tako daleč, da so nameravali nakazati trosobno stanovanje osebi, ki ni v podjetju niti v rednem delovnem odnosu in ima že sedaj v bližini Ljubljane primerno družinskp stanovanje. Po predlogu podjetja bi se štiri garsonjere s kopalnicami nakazale samskim uslužbencem, čeprav že imajo sobe. Iž prošenj je bilo nadalje razvidno, da so nekateri prosilci navajali enega ali celo dva družinska člana več, kakor jih je v resnici. Zelo radi so se za razširitev družine posluževali go- spodinjskih pomočnic. Nekaj u&lužbencev je hotelo na račun -stanovanj podjetja tudi reševati stanovanjske probleme svojega bližnjega ali daljnjega sorodstva. Ova uslužbenca sta bila celo tako preračunljiva, da sta nekaj mesecev pred dograditvijo stanovanjske hiše svojega' podjetja vzela za podnajemnika v svoje stanovanje bližnjega soda bi ostalo stanovanje v družinski posesti. Zanimiv je primer neke uslužbenke, ki je napisala • v prošnji, da prebiva s štirimi družinskimi člani v eni sobi, čeravno dejansko poseduje štirisobno stanovanje, toda »žal« ne v najmodernejši hiši. Nič boljši odnos do dodeljevanja stanovanj niso imeli v drugih podjetjih. V stanovanjskih hišah podjetja »Jugotekstil« na Cesti Kneza Koclja so nakazali svoji uslužbenki trisobno stanovanje s kabinetom s pripombo, da vzame k sebi očima in-mater, ki se jima dodeli soba in kabinet (kakor da je podjetje pristojno v imenu stanovanjskega urada dodeljevati stanovanje), razen tega pa mora dati eno sorodnika, in to najbrž samo zato, bo v podnajem in to po lastni izbiri. Sploh bi lahko trdili za to podjetje, da je imelo pri razdeljevanju stanovanj bolj malo razumevanja za pravilno izkoriščanje svojih neracionalno in luksusno zgrajenih stanovanjskih prostorov. To potrjuje na drugi strani tudi dejstvo, da se odgovornim ljudem v podjetju ni zdelo vredno pozanimati, kaj je s stanovanji, ki so jih zapustili njihovi uslužbenci ob vselitvi v nova stanovanja. Po vsej verjetnosti je bil tako stanovanjski fond v Ljubljani zmanjšan za enosobno stanovanje, dve sobi, kabinet in garsoniero. Več gospodarskih organizacij, med njimi tudi zadružna trgovska podjetja, so svoja stanovanja razdelila med vodilne uslužbence. toda med njimi ni bilo malo takih, ki so se že iz dvo- ali celo večsobnega komfortnega stanovanja preselili v novozgrajeno, sodobnejše opremljeno večsobno stanovanje. V podjetju »Sanola-bor« so prvotno namenili eno in edino stanovanje za nekega vodilnega uslužbenca,, ki ., je bil brez stanovanja, a so pozneje svoj prvotni sklep preklicali in stanovanje dodelili direktorju, čeprav je že imel lepo stanovanje. Izhajajoč iz samostojnega razpolaganja z novozgrajenimi stanovanji, so nekatera podjetja nakazovala stanovanja tudi takim osebam,' ki niso bile': pri ••'njih' zaposlene, niti niso nujno .potrebovale stanovanje. Seveda je' pri tem igralo glavno vlogo osebno poznanstvo s kakšnim vodilnim uslužbencem. Mar ne bi bilo bolj pravilno taka odvisna stanovanja odstopati stanovanjskim organom za njihove nujne potrebe? Za pravilno presojo o upravičenosti do stanovanja so prvenstveno odgovorni stanovanjski organi če ocenimo na teh nekaj primerih, kako so podjetja razdeljevala stanovanja, ne bo težko uganiti, da leži velik del krivde za čestokrat neodgovorno in nepravilno razdeljevanje stanovanj v gospodarskih organizacijah tudi na stanovanjskih organih. Čeprav so imeli po predpisih pravico presojati upravičenost stanovanjskih prosilcev v podjetjih, se je njihovo delo do nedavnega omejilo v tem pogledu skoraj na avtomatično potrjevanje predlogov. Res je, da sedaj ne bo mogoče ničesar ukreniti v večini primerov nepravilnega razdeljevanja stanovanj, gre pa za to, da se vsaj pri tistih konjunktumih gospodarskih organizacijah, ki bodo zgradile »svoja« (z družbenimi sredstvi) stanovanja v pomladanskih mesecih, odvzame popolna samostojnost pri razpolaganju s stanovanji. Odgovorni ljudje v podjetjih »Žito« in »Jugotekstil« morajo priznati, da je tak poseg družbeno upravičen in za pravilno reševanje stanovanjske krize v Ljubljani nujen. Pri tem ne gre za nobeno kratenje samoupravnih pravic oziroma odvzemanje stimulacije delovnim kolektivom, temveč bolj za odstranjevanje raznih škodljivih pojavov in nesocialističnih teženj pri konkretnem reševanju življenjskega standarda. Vsekakor morajo biti splošni družbe-no-socialistični vidiki do stanovanjske upravičenosti enaki, pa naj bo v gospodarskih organizacijah ali v stanovanjski komisiji pri ljudskem odboru. Za zakonitost in proti intervencifam 2e v včerajšnjem članku je bilo omenjeno, da je bivši mestni ljudski odbor v Ljubljani gradil v zadnjih dveh letih zelo malo novih stanovanj za tako-imenovano distribucijo — za potrebe več tisoč prosilcev. V lanskem letu je n. pr. dobilo sta- ' novanje v novozgrajenem stanovanjskem fondu manj kakor 10 stanovanjskih upravičencev s prioritetnega seznama, vsem ostalim upravičenim pričakoval-cem, pa še teh je bilo do razdelitve mesta na občine samo 15, so stanovanjski organi dodeljevali stanovanja v starih hišah. Občinske - stanovanjske uprave so imele doslej zelo malo mož- nosti za razdeljevanje stanovanj, saj so' bile. izključno odvisne le od morebitne izpraznitve takšnega stanovanja, ki jih pa jasno ni bilo dosti. , V občini Ljubljana-Center so dodelili 'v petih mesecih komaj 7 stanovanj,’ v občini Lj ubljana-Siška osem itd. Čeprav je bil položaj glede stanovanj-zelo kritičen, so se nemalokrat dogajali primeri, da so dobili, in. to še celo v novi komunalni ureditvi, stanovanje ljudje, ki niso bili na: prioritetni listi. Človek se vendar že sprašuje, kdaj bo enkrat za vselej konec raznih posredovanj na stanovanjskih komisijah. Zato ni vedno umesten očitek, da so krivi za nepravilnosti v razdeljevanju stanovanjskega fonda samo uslužbenci stanovanjskih organov. Kaj more pomagati uslužbenec stanovanjske uprave, če mu nadrejeni prepove konkretno realizirati upravno odločbo zaradi nezakonite vselitve (odločba je bila sicer izdana, a ne izvršena). Precej smešna, a žal resnična, je bila utemeljite, v neki stanovanjski odločbi, ki se glasit »Dodeljujemo za 6 mesecev prazno sobo osebi, ker bo pisala neko knjigo zgodovinske vred- nosti...« (baje še do danes ni stopila v to sobo!). Stanovanjski organi v Ljubljani so doslej dosti premalo ugotavljali razne nezakonite vselitve oziroma neupravičena pridobivanja novih stanovanjskih prostorov. To velja še posebej za izpraznjena stanovanja-in, sobe v zasebnih hišah. Čeprav so državljani večkrat opozarjali pristojne stanovanjske organe na take primere, le-ti niso kazali vedno dovolj razumevanja. Več pozornosti bi bilo treba posvetiti tudi presoji o upravičenosti raznih zamenjav stanovanj, ki jih je bilo v zadnjih letih zelo dosti. V zvezi z reševanjem stanovanjske krize bo slej ko prej nujno načeti problem nedovolj-no zasedenih stanovanj. Pri tem ne bi bilo prav, če bi se povrnila na utesnjevanje ali odvzemanje posameznih sob, ampak bi bilo prav gotovo bolj -pravilno in v skladu s stanovanjsko politiko,-da bi ljudski odbori s svojimi predpisi določili dodatno stanovanjsko tarifo za tiste dele stanovanj, ki niso dovolj zasedeni. Z letošnjim in tudi v prihod- Zdravljenje USPEHI AMBULANTNEGA ZDRAVLJENJA ALKOHOLIKOV Borba proti alkoholizmu je postala zelo uspešna v zadnjih letih, ko je možno ambulantno zdravljence* alkoholikov. V prejšnjih letih je bilo zdravljenje alkoholikov nujno vezano na bolnišnico. Kljub večmesečni internaciji v njej, pa so bolniki znova zapadli v staro razvado in tako nismo mogli v prejšnjih letih dosezati kaj pomembnejših uspehov. Pred osmimi leti pa sta dva Danca odkrila kemično snov, ki povzroča skupno z alkoholom v organizmu veliko neprijetnost, kar ustvarja močan odpor proti uživanju alkohola. To naključno odkritje je kaj hitro sprejela medicina kot najnovejše zdravi-lo proti alkoholizmu. SvetoVna zdravstvena organizacija mu je dala naslov Disulfiram, v' javnosti pa je bolj poznan pod imenoma Antabus in Cronetal. Na Polikliniki v Ljubljani smo uvedli ta način, zdravljenj že jeseni leta 1952, število bolnikov .pa je začelo naraščati zlasti od poletja 1953, ko imamo to zdravilo redno v naših lekarnah. Ta način zdravljenja so propagirali tudi ozdravljeni bolniki sami in tako imamo danes že okrog 1000 bolnikov - v evidenci in zdravljenju. Prednost ambulantnega zdravljenja alkoholikov je v tem, da bolniki niso odtegnjeni v času zdravljenja svojemu delu in okolju. Med zdravljenjem pa smo opazili še drug, psihološko važen moment Bolniki — alkoholiki namreč ne želijo, da bi njihova okolica vedela, da so se odločili za zdravljenje. O sprejemu v bolnišnico bi vedeli vsi, ambulantno zdravljenje pa poteka neopazno. Tudi odsotnost od deila je dosti krajša ali je med ambulantnim zdravljenjem sploh ni, medtem ko bi dela-nezmoznost pri bolničnem zdravljenju trajala precej dolgo.. Seveda ob-stc^ajo določena bolezenska stanja, pri katerih ni mogoče začeti ambulantnega zdravljenja in taki bolniki morajo za nekaj časa v bolnišnico, kasneje pa lahko nadaljujejo zdravljenje v ambulanti. Usipehi našega zdravljenja so doslej proti pričakovanju veliki. Število bolnikov, ki že več kot dve leti in pol ne pijejo in hodijo v določenih presledkih še vedno na kontrolne preglede in posvete je 63%! Ta procent je zaradi tega tako visok, ker je večina bolnikov takih, ki so se prostovoljno odločili za zdravljenje in sodelujejo pri tem tudi svojci in okolje. Ti bolniki nedvomno kritično presojajo škodljivost svojega popivanja in je zato tudi njihova volja do zdravljenja in ozdravljenja zadostna. Vem, da bo procent manjši, ko bomo dosegli, da se bodo morali začeti nekateri alkoholiki tudi prisilno zdraviti in bo z njimi večja težava. ORGANIZACIJA ABSTINENČNE ZDRAVSTVENE SLU2BE Zdravljenje na Polikliniki v Ljubljani smo organizirali tako, da je bolnik, ki se je odločil za abstinenčno ambulantno kuro, pregledan po specialistu neuro-psihiatru, pri internistu-kardiologu in opravi tudi rentgenske in laboratorijske preglede, kar je opravljeno navadno že takoj prvi dan. Nato dobi bolnik predpisano količino tablet Cronetala ati Antabusa, ki jih jemlje po določenem načrtu. V kolikor ugotovimo, da tablet ne jemlje redno, mora po te tablete prihajati v najbližnjo ambulanto. V določenih presledkih prihajajo boilnifci k nam na kontrolne preglede, in testiranje. Med zdravljenjem' samim opravlja bolnik službo dalie, le ‘v primerih drugih obolenj- je potrebno bolovanje. Ce že pri njih letih se bo stanovanjska gradnja, zlasti v mestih in industrijskih središčih močno razmahnila. Z velikimi družbenimi sredstvi v obliki kreditov bodo imela podjetja, ustanove, organi politično-teritorialnih enot in ostali družbeni investitorji velike možnosti za omilitev svoje, s tem pa tudi splošne stanovanjske stiske. Pri tem ne smejo pozabiti, kar je predvsem važno, na pravilno razdeljevanje stanovanj. Vedno naj izhajajo pri razdeljevanju stanovanj iz splošnih družbeno-socialnih vidikov in dosledno naj zavračajo vsakršno vmešavanje ali posredovanje v delo organov, ki so pristojni odločati o upravičenosti do stanovanja. Ko govorimo na eni strani o razširitvi stanovanjskega fonda z novogradnjama, ne smemo biti potem brezbrižni do dosedanjega fonda. Obdržati dosedanje stanovanjske kapacitete,; Je. nedvomno stalni imperativ vseh stanovanjskih organov. Seveda jim bodo morali pri tem bolj kakor doslej pomagati hišni »veti in sami državljani. B. Z. &•: »Kaj pravite k tena?« 5 V VaJem Časopisu ste objavili dne 21. t. m. pod rubriko »Pisma uredništvu« članek »Kaj pravite k temu?«. Prosimo Vas, da na istem mestu priobčite sledeče pojasnilo: Želimo predvsem ugotoviti, da. se kot podjetje ne batrimo s kako nedovoljeno trgovino, kakor to želi pisec članka prikazati. Naše podjetje je registrirano kot izvoznik ptic v zunanjem trgovinskem registru ter vrši izvoz v okviru zunanje trgovinskih predpisov. Lov ptic se vrši ob upoštevanju zakonskih določil ter se ptice ne. love na teritoriju vse države, temveč samo v republikah, kjer je lov dopuščen, to se pravi tam, kjer je ptic dovolj in ne obstoja nevarnost za njih iztrebljenje. Kako ravnamo s pticami, Ki prihajajo t našo zbiralnico na Jesenicah? Cim dospe pošiljka, se ptice razmestijo po velikih kletkah, dobro nahranijo in napojijo. V zbiralnici se jim nudi vsa-nega po stro- prvih pregledih ugotovimo težje okvare notranjih organov (srca, ledvica, jetra), mora bolnik v bolnišnico ali se sicer zdraviti zaradi takih obolenj in šele nato začne z ambulantno abstinenčno kuro. Ko so bolniki že v zdravljenju, vodimo zanje poseben seznam o nadaljnjih kontrolnih pregledih in bolniki prihajajo ob določenih urah v posebno sobo. Cim bolnika na določen dan ni v ordinacijo, počakamo še nekaj dni, nato dobi pismena poziv, ki je v večini primerov uspešen in bolnik se zaveda, da vodimo kontrolo o njegovem rednem prihajanju. Ce pa bolnika niti na pismeni poriv ni, ga- obišče patronažna sestra oz. prosimo krajevno ambulanto, da se pozanima, zakaj.. je bolnik izostal. V določenih primerih gre naša patronažna/sestra tudi v podjetje in poizveduje o njegovem delu in zadržanju. 2e v nekaj primerih smo se dogovorili z vodstvom podjetja, da alkoholiku zaradi nerodnosti niso odpovedali službe, ko se je ta odločil za redno zdravlljenje v naši ambulanti.- . - . **W način zdravljenja bomo razkrili na vse večje kraje v Sloveniji.’ Tako bo omogočena priložnost prostovoljnega zdravljenja čim večjemu, številu alkoholikov. Poudariti je treba, da zdravljenje, ki traja najmanj pol leta, ne zapusti trajnega odpora do alkohola. Imamo primere, da so začeli nekateri bolniki po abstinenci celo po dveh letih znova piti, smo pa opazili tudi ta ugoden po-jjav, da so se taki alkoholiki sami vrnili in pro6ili, naj jih znova zdravimo. Na take pojave je treba gledati prav tako, kakor na druge bolezni. Ce zboli kdo ponovno za pljučnico, ga mora zdravnik znova zdraviti kot pri prvi pljučnici in prav tako zdravimo alkoholika ob ponovnem pitju kot prvič. Zdravljenje ni nevarno, če se ravna bolnik po točno danih nasvetih in tablete mu ne škodujejo prav nič, pa čeprav jih jemlje več kot eno leto. Govorice, da so te tablete nevarne, širijo tisti, ki nimajo volje do zdravljenja in jim je vsak izgovor dober, da lahko naprej pijejo. Seveda, če bolnik ob jemanju tablet vseeno pije, dobi zelo neprijetne pojave, kar pa je glavni namen tega zdravila. Ob jemarijiu tablet ni pitje prav noben užitek več in čim-večkrat se bolnik v tem času sili k pitju, bolj mu postaja pijača zoprna ter ga končno že duh po alkoholu moti. Tako se bolnik počasi tudi »duševno strezni« in uvidi, kako nesmiselno je bilo njegovo popivanje. ZA NEPOBOLJŠLJIVE — PRISILNO ZDRAVLJENJE Kot sem že omenil, se je večina naših bolnikov sama javila na ambulantno zdravljenje, zato je tudi procent uspehov tako visok. V boju proti alkoholizmu pa bo treba pritegniti v zdravljenje tudi take, ki se sami ne morefin ali nočejo odločiti za zdravljenje. Tu bo morala začeti sodelovati okolica. Slišal sem, da bo izvedena anketa o »javnem mnenju« glede alkoholizma. 2e naprej sem prepričan, da bo »javno mnenj e« obsodilo alkoholizem in ga proglasilo kot »sovražnika St. 1«, vendar samo tako ugotavljanje ne bo hasnilo. Treba je dejanj. Alkoholike, zaradi katerih trpi družina in družba, bo treba tudi prot} njihovi volji pripraviti do zdravljenja. Mislim, da res ni v duhu socialističnega usitroijia družbe, da bi lahko kdo zaradi svoje kvarne razvade in sle po lastnem užitku zanemarjal delo in spravljal v socialno bedo svojce, mladini pa dajal kvaren zgled, pri tem p* se ha-; hal: kaj mi pa kdo znorel No moremo in ne smemo zahtevati, da bi žene takih alkoholikov zahtevale prisilno zdravljenje, "ker vemo, da so prav ti alkoholiki brezobzirni in surovi do svojcev ter bi bila žena s tako prijavo še bolj izpostavljena njegovim udarcem. Dovolj je drugih ljudi, ki imajo stik s takim alkoholikom in ki jih s svojim popivanjem motijo: hišni sveti vedo za razgrajanje v hiši, delovni kolektivi opazujejo »piave dneve« in padanje storilnosti, socialno skrbstvo ima poročila o nerednem šolanju otrok in notranja uprava jih neštetokrat kaznuje zaradi prestopkov. Prav pri tem slednjem organu naj omenim tole: imamo alkoholike, ki so bili že neštetor,. krat denarno kaznovani ali zaprti preko noči (do iztrezh(i e-nja). Tako je tudi prav in vendar — ne popolnoma prav. Kdo pa najbolj občuti, denarno kazen? Družina! Saj tak pijanec ne bo zato prav nič manj pil. Naj navedem primer alkoholika, ki je bil že večkrat denarno kaznovan in je zadnja kazen »30 dni:-/ zapora«. Ta alktglfčlik ima 5 majhnih otrok, ki bpdo ostali brez sredstev. Pravilno je, da mora biti kaaen za prekršek, vendar naj ne bodo kaznovani otroci. Zakaj ne bi nepoboljšljivemu alkoholiku, ki ga tudi 2 ali 3 denarne kazni in krajši zapori ne »poboljšajo«, odvzeli svoijepravnosti? V resnici tak človek ni več popolnoma kritičen, saj je vendar že duševno toliko okvarjen, da ne uvideva škodljivosti svojega početja in taikega je treba spraviti pod varuštvo in odrediti prisilno zdravljenje. Prav. tako bi hišni sveti in delavski sveti lahko predlagali za take alkoholike uvedbo preklicnega postopka in prisilnega zdravljeni)a. Nad kolektivi se tak alkoholik ne bo mogel znašati, nad svojci se pa lahko. Saj zakone že imamo, • samo Izvajati jih bo treba. V časopisih večkrat beremo, da se je kdo do nezavesti, napil in celo umrl. Ali pa kdaj beremo, da je bil proti soudeležencem takega popivanja uveden kazenski postopek in izrečena kazen? Saj gre pri takih tekmovanjih, kdo ga več »prenese«, vendarle za zastrupljevanje, ki povzroča težje telesne in duševne okvare! In to je po našem KZ kaznivo dejanje. Kadar organi notranje uprave zasačijo tatu, ga prijavijo naprej, da pride pred sodišče. Zakaj tega ne naredijo pri pijancu, ki je bil že večkrat zaprt ali kaznovan z globo, saj ta vendar krade denar in zdravje svojcem. Den ar pa, ki ga zapi j a, ni s amo njegova last, če ima družino. . Neštetokrat appije otroške do-- daibke! Inka ‘vse to ni prijav ih ne sodnika. In še to: kadar se mladoletniki opijanijo, bo treba začeti kazenski pregon proti tistim, ki so jih podžigali k pijači ali ki so jim prodajali pijačo. Teh problemov je nešteto, ostajajo pa. vedno na papirju, ; alkoholizem pa se širi ih škoda "'riši-a s'zdi:aivje'^-'"Triižhoženje vedno večja. .Mi zdravniki bomo- razširili' ambulanten način zdravljenca v čim širšem ‘merilu, naloga široke javnosti pa je, da z nami aktivno sodeluje. Vem, da bodo težave, ko se bo začelo izvajati prisilno zdravljenje. Prepričan pa sem, da bo prostovoljcev za zdravljenje vedno več, čim se bodo doslej nepoboljšljivi alkoholiki začeli zavedati, da ne morejo več počenjati, kar hočejo. 2e v bližnja prihodnosti pričakujemo otvoritev zavoda za alkoholike, kjer se bodo ti zdravili pod nadzorstvom in hkrati opravljali koristna dela po več mesecev, če bo pa treba tudi po več let. Njihove družine pa bodo preskrbljene. Dr. Miroslav Hribar GOSPODARSKE VESTI Mraz uničil pomaranče v Španiji. Točnih ocen škode, ki jo je povzročil velik mraz, zaenkrat še ni, vendar so strokovnjaki mnenja, da je uničil skoraj ves letošnji pridelek pomaranč. Škoda na olivah v Franciji. Zadnji mraz je napravil, veliko škodo v nasadih oliv na francoski rivieri. Uničenih bo kakih 80 odstotkov pridelka, s čimer bodo pridelovalci utnpeli preko dve milijardi frankov škode. -Istočasno javljajo, da so proizvajalci solate v Pirenejih utrpeli veliko škodo, saj je mraz uničil okrog 40.000 ton pridelka. Indeks italijanske industrijske proizvodnje. Po ipodatkih centralnega italijanskega inštituta za statistiko se je povprečni indeks italijan. industrijske proizvodnje od januarja do novembra preteklega leta povečal za več kot 8 odst. v primerjavi z letom 1954. Povečanje »o zabeležili za 13 odst., v industriji goriva za 30 odst., v industriji nekovin za več kot 9 odst:, v industriji prehranskih artiklov, pijač in tobaka za 3.2 odst., v lesni industriji . za 2.9 odst., v industriji papirja za 7-5 odst., v metalurški industriji za 14,8 odstotkov, v kemični industriji za 12.3 odst., v strojni industriji za 19 odst., v industriji električnih strojev pa znaša povečanje 1.9 odst. in v industriji transportnih naprav 13.6 odst. Do zmanjšanja proizvodnje je medtem prišlo v tekstilni industriji, in sicer za 11 Odst-, v industriji obutve za 7.5 odst. ter v* industriji kavčuka za 5.7 odstotka. Ameriška ekonomska pomoč Indiji. V okviru programa mednarodne pomoči, katero ameriška vlada odobrava Upravi za mednarodno sodelovanje, so te dni dodelili 50 milijonov dolarjev za indijsko, gospodarstvo. Z novim ameriškim prispevkom se bo ameriška pomoč Indiji v drugem petletnem planu povečala na 324,474.000 dolarjev. -Ameriška vlada pa bo Indiji poleg tega dodelila tudi 100.000 ton jekla za potrebe indijskih železnic ter 6000 ton DDT praška, ki ga bodo uporabili v akciji za zatiranje malarije. -ZDA - so te dni odposlale prvih 40 tovornih železniških vagonov', ki predstavljajo prvo pošiljko od 8730 vagonov,-. ki jih bodo izdelali v ZDA, Avstriji, Franciji in Vel. Britaniji ter odposlali v Indijo. Francosko - madžarska izmenjava blaga. Po dvomesečnih razgovorih so te dni sklenili med obema vladama trgovinski sporazum, ki velja do konca letošnjega leta. Francija bo Madžarski dobavljala fosfate, barve, tekstilno, blago, jeklo in železo ter industrijsko' opremo. Madžarska pa bo izvažala jetrne paštete,- oljno semenje, mehanični in električni material, gradbene stroje ter tekstilno blago. Y. zadnjih letih je f ran-cosko-madžarska trgovinska izmenjava .bila nekako.,v zastoju, ker je Madžarska razpolagala z manjšimi količinami izvoznega blaga, ki bi bilo pomembno za Francijo. Prav zaradi tega je imela Francija dokajšen aktivni saldo, ki je 1953. leta znašal 4.96 milijard frankov, 1954. leta 3.47 milijard frankov, lani pa celo 9.76 milijard frankov. Povečanje proizvodnje premoga na Češkoslovaškem. V zadnjem letu petletnega plana — 1960. leta —■ bo češkoslovaška proizvodnja premoga znašala -85 milijonov ton. Proizvodnja v 1965, letu pa je znašala 62 milijonov ton, _ kovnjaku, ki je obenem član omitološke opazovalnice iz Ljubljane. Poleg tega strokovnjaka, ki neguje in hrani ptice, imamo še drugega člana omitološke opazovalnice iz Ljubljane, ki nadzira ravnanje s pticami. Naša zbiralnica na Jesenicah je bila pregledana po vodji ornitološkega inštituta v Ljubljani. Od imenovanega zavoda smo po pregledu prejeli poročilo o ugotovljenem stanju z navodili, kako naj se naše naprave še izboljšajo. Kake kritike ali celo obsojanja našega dela s strani Zahoda, ki je za to najbolj poklican, ni bilo. Ne drži, da bi z Jesenic izvažali mrtve ali bolne ptice. Pred vsako odpremo so ptice najnatančneje pregledane po strokovnjaku-ptičarju, ki poskrbi, da dobe na pot dovolj hrane in vode. Pisec članka oziroma njegov informator je najbrž videl pošiljko, ki je prispela s terena na naš naslov. Res je, da je bila ena pošiljka taka, ko jo navaja pisec, vendar gre za osamljen slučaj, ki je nastopil zaradi hipoma nastalih vremenskih motenj (hud mraz). Tak slučaj se . lahko pripeti v vsaki stroki in pri vsakem delu. Ptice, ki pridejo v slabem stanju, negujemo ter jih po končani negi — v kolikor niso absolutno sposobne za izvoz — obročkamo z o-bročki ornitološkega inštituta v Ljubljani — ter zdrave izpustimo na prostost. Ne more biti tedaj govora o kakem uničevanju ali celo trpinčenju ptic. Piscu članka smo rade volje in vedno na razpolago pokazati na Usu mesta kako s pticami ravnamo. Glede izvoza v lanskem letu pripominjamo, da sta ena ali dve pošiljki prispeli na cilj z veliko mortaliteto. Temu ni bilo krivo podjetje, marveč je mortaliteta nastala zaradi zamud v železniškem prometu. To se pač včasih dogodi in izvoznik ne mre za to odgovarjati. Za nastalo škodo je bil tedaj vložen odškodninski zahtevek na naslov železnice. Uprava podjetja »Ribnik«-Export, Jesenice na Gor. Tov. urednik! Lansko leto konec novembra, ko so bili državni prazniki, sem bil na železniški postaji- na, Jesenicah.. Tam sem videl kletke, natrpane s pticami pevkami — Štiglici ali liščki. Zivalice so bile v zelo slabem stanju in brez vode. Prosim v imenu vseh prijateljev ptic, da se prepreči mučenje nedolžnih živalic. Podgoršek Primož, Kranj, Klanc štev. 121. . Tov. urednik! Rad prebiram »Pisma uredništvu«. Vendar še dolgo nisem pričakoval, da bom v letu 1956 čital v Vašem listu članek, ki bi menda spadal ne v 20. stoletje, temveč nekam v srednji vek. Ze v osnovni šoli so nas učili, kakšen odnos moramo imeti do ptic in kakšne koristi nam one dajejo. Te ure, ki smo jih poslušali v šolah, ne bi štel v gospodarske ali kmetijske, bolj bi jih uvrščal v moralne ure. Ze takrat smo sošolce, spominjam se samo enega primera, ki so se ba-vi-li z mučenjem ptic ali z uničevanjem gnezd ali mladičev, šteli med garjave ovce in se z njimi ni nihče rad družil. Prepričan sem, da je za tako ravnanje primerna ostra kazen, predvsem z moralnega vidika. Tiste, ki so pomagali pri lovu in mučenju ptic naj bi kaznovali in jim dali takšno delovno mesto, da si bodo služili kruh z rokami, kakor drugi pošteni državljani. Srebotnik Franjo, p. Kavne na Koroškem. Tov. urednik! Čital sem pismo »Kaj pravite k temu« ter se zelo čudim, da je kaj takega sploh mogoče. Vprašujem se, kdo dovoljuje takšno trgovanje? Žalosten je pogled na te drobne ptičke-pevke, ki morajo umirati. Takšno trgovanje naj bi naše oblasti prepovedale. Trgovsko podjetje »Ribnik-Export« pa si naj poišče kakšno drugo, b bij koristno trgovanje. Posebno pa svetujem tistim, ki dobavljajo tako blago, da si poiščejo bolj pošteno delo kot pa lov na ptice-pev-ke. Šaj poštenega dela v Jugoslaviji danes ne manjka. Radoslav Kolar, upokojenec, , Kranj. Kalvarija štev. ss. Spoštovani tov. urednik! Prosimo Vas, da priobčite čimpr.eje v Vašem listu sledeče: Z največjim ogorčenjem smo preči tali v Vašem listu z dne 21. februarja dopis tov. dr. Angele Piskernikov e o vandalskem uničevanju ptic-' pevk, ki naj bi ga uganjalo podjetje »Ribnik-Export« Z največjim ogorčenjem protestiramo proti temu nekulturnemu . ravnanju in upamo, da bo, naša oblast ukrenila vse, da bo tega vandalizma konec. B rum e e Bojan, pionir la Gornje Radgone.. S ® ~t. T 18 M 1 gg A Z €a g. E B> M J) B R E C H TO V A GLEDALIŠKA Glosa k »Dobremu človeku iz Sečuana«, ki ga igrajo v Mestnem gledališču »Cioveka je treba spremeniti!« »Ce umetnost odseva življenje, ga odseva s posebnimi ogledalo.« »Stilizacija ne sme zbrisati narave, temveč jo stopnjevati.« »Užitek našega stoletja je v tem. da laitko spoznanja prenesemo v spreminjanje sveta.« Citati iz Brechta Mestno gledališče si s svojo mlado zgonovino lahko spet_ vpise novo časi: prvo po osvoboditvi je uor.zor..o Berta Brechta. A ta čast ni nič kaj ugodna za spi Jno slovenske s /Oaiiško življenje, saj se je liieektov prihod vse preveč zakasnil. Vsa Evropa je morala ze rarej pisati in vpiti: »Bertold Brecht Je eden naj večjih gleda-E. škili genijev XX. stoletja!«, a mi 5010 ga Šele sedaj sprejeli v svoje gledaliSka poskuse, prepire m razmišljanja. In s&aj je tu. Zdaj se človek ne inerc o-ureSi veselemu pisanju, ko gre za moža Brechtovega kova. S ai gre z j režiserja najeistejsin lepot, dramatika n a j z 1 alitn ej sih k val'tet in teoretl-ka najbolj junaških gledaliških smeri. _ Vsi ugotavljajo, da je njegovo početje nad vsa izvirno in da prinaša vsepovsod, kamorkoli le pride, v Gledališka življenja nove sokove, in zato smo lahko prepričani, da bi danes težko našli pisatelja -tn gledališkega teoretika, ki bi bil tako ket Brecht potreben razvoju slovenske gledališke cinike. Me mislim, da bi bilo treba prisegati na njegovo ime. Xa nobenega gledališkega teoretika nam ni treba prisegati. A Brecht nam la lik 3 veliko bolj učinkovito pomaga do izvirne podobe slovenskega gledališča koc marsikdo drugi! Saj je celo bolj razvitim gledalskim kul lu ram, ki so ga sprejele v svoje snovanje, prinesel vrst« edinstvenih spodbud. In zakaj? Odgovor bi bil dolg, lep in pretresljiv, kot je pretresljivo Brechtovo življenje. Od exts-presionistiičnili dramskih poskusov se .ie kmalu dokopal do .samosvoje tiiumatiike, I-^L je zra.stla^ iz grenkega prepričanja, >-da življenska stvarnost ni taka, kot b. morala biti. Treba jo je spremeniti.« Brecht jo je začel spreminjati z močjo odra. Postal je komunist. Pisat: je začel didaktične drame, eniene igre in gledališke traktate. Razumljivo je, da je prišel v zamero pri fašistih, zavoljo katerih je moral iz domovine v sivo izgnanstvo. Trinajst let se je potikaj po svetu, nakar se je s slavo ovenčan vrnil v Berlin, kjer je prevzel Nemško gledališče in mu naklonil večjo slavo kot nekdanji Reinhardt. Kajti njegova revolucija je glob-ja in za razvoj gledališča pomembnejša. Brecht je namreč zavrgel arlst c telo vsk o klasično in meščansko dramaturgijo, katere se tudi mi s tako ihto oklepamo, ter vrgel vsem evropskim gledališkim teoretikom v brk teorijo in prakso e p i č n e g a gledališča. V tem je njegova gledališka revolucija. A zrastla je iz osnovne misli: »Cioveka je treba spremeniti.« II Cioveka je treba spremeniti, poleg tega pa otroci znanstvenega stoletja ne morejo biti več zadovoljni s starimi oblikami gledališča. Brecht trdi: staro gledališče dejanja prikazuje, novo jih pripoveduje, staro gledališče potegne gledalca v dogajanje, novo ga drži v kritičnem razmerju, staro učinkuje s sugestivnostjo, novo z argumenti, v starem so čustva, 25 lot giedttllšSa SadleTs Wel!s Londonsko operno gledališče Sadier’s Wells je januarja praznovalo svojo petindvajsetletnico s slavnostno prireditvijo, ki je vsebovala operne in baletne nastope. V resnici ma gledališče veliko daljšo zgodovino, saj sega tja v IS. stoletje, ko je neki gospod Saaler, lastnik zemljišča IVells, tam zgradil svoj »musick-hous«. Potem je gledališče cvetelo dobrih sto let, 1SS9 pa se je spremenilo v prostor za rokoborbe in doLBo zraven še drsališče, in pozneje je bilo nekaj časa celo tovarna konserv. 1379 so zgradili tani novo gledališče, pa se je v 15 letih spremenilo v music-hall in leta 1314 celo v kino. Med voj. sko je moralo zapreti vrata in potem je nekaj časa ž votarilo, dokler niso leta 3931 prišli na misel, da bi ustanovili nekako podružnico gledališča »Old Vic« v severnem Londonu. Gledališča imajo res čudne usede! Spočetka sta gledališč1 res tesno sodelovali: v Sadler’s Wellsu so dajali izmenoma opere in drame, menjaje najprej vsak teden, pozneje vsak mesec. Toda preveč je bilo prevažanja sem in tja, tako da je naposled drama ostala v Old Vicu. Sadler’s Wells pa je prevzel opero in balet. Po vojni jo bila v tem gledališču vrsta krstnih predstav novh angleških opernih del in iz njega, je izšlo nekaj najboljših gledaliških pev_ cev. Najboljši pa je v Sadler*s \VelIsu balet, po pravici slaven po vsem svetu. ki se rodijo v gledalcu samo čustva, pri novem se čustva razvijajo do spoznanj, pri starem ljudi, ki jih vidimo na odru, sprejemamo take. kot so, pri novem jih preučujemo, pri starem se vsa naša radovednost osredotoči na misel, kako se bo stvar razpletla, pri novem pa premišljujemo, kako se bo razvijala, pri starem se kaže svet tak kot je, pri novem pa svet v spreminjanju. Itd. Itd. Brechtova teorija ep lenega gledališča je na videz problematična stavba, ob katero s e seveda zaganjajo vsi, lci so omejeni z ozkim plotom sredoz-emske kulture m starodavnih ničevosti. A nič jim ne more pomagati! Stavba ima preveč močne temelje. Naslanja se na preizkušena spoznanja kitajske gledališke omike, ki je epsko in totalno gledališče oblikovala v daljših stoletjih, kot pa so bita naša. Brecht je kitajska spoznanja samo prenesel v pamet modernega 'naprednega človeka, s svojimi uprizoritvami pa dokazal, da so pravilna. Se bolj kakor zoper_ njegove teorije epičnega gledališča kažejo Brechtu osle zavoljo njegove teorije o igralstvu. Brecht namreč trdi. da se igralec ne sme vživet: v svojo vlogo in ne zavajat; gledalca z vrsto špirit.ističnih trikov. V vlogo naj se ne vživi ja, vlogo naj podaja. Na tej osnovi je Brecht izoblikoval teorijo o odtuje-valnih učinkih, ki zaje-: majo igro igralcev in tudi dramaturgijo. Odtujevalni učinki v dramaturgiji se kažejo s tem. da dramatik igro nenadoma prekine, igralci začno prepevati, gledalec «e zdrzne in začne premišljevati. Ali: gledalec se spet zatopi v zgodbo in ko s slepo pokornostjo stopa za čarovniškim pisateljem, se mu pisatelj nenadoma zareži v obraz ter pove, kaj tiči za bregom njegove zgodbe. Ali: vsa igra je razdeljena na razne samostojne prizore, gledalec pa jih mora sam samcat sešiti in najti njih pravo podobo. Skratka: gledalec mora biti kritičen in aktiven. Zoper odtujevalne učinke v dramaturgiji se doslej niso s posebnim uspehom borili, z uspehom pa so Brechtovi sovražniki podirali njegovo teorijo o igralstvu. Podirali so jo bodisi z orožjem Stanislavskega, bodisi s trditvam;, da pri njegovih režijah principov igralskega odtujevanja ni mogoče zaslediti. — A vsa ta zadeva je zelo preprosta! Gre za racionalno pojmovanje igre. ne pa za romantično, ki na žalost tudi pri nas prevladuje, čeprav tej romantiki vsiljujejo druga imena. Gre za igralske metode, ki jih poznam Kitajci in racionalistični Diderot v »Paradoksu«. Gre za posebna sredstvo v umetnosti. Ali kakor pravi Brecht: »Ce umetnost odseva življenje, ga odseva s posebnimi ogledali.« III »Dobri človek iz Sečuana«, ki je bil napisan leta 1939 in ga zdaj igrajo v Mestnem gledališču, je eden izmed značilnih primerov Brechtove umetnosti. Zavoljo vsebine bi lahko delo krstili za mo-raliteto o vprašanju: ali je človek lahko dober, čeprav živi v pokvarjenem svetu. Ljudje naj si na to neznanko odgovore sami. Avtor odgovora ne mara povedati, čeprav ga ve. Moraiiteta je presajena v kitajsko okolje, kar ni naključje. Brecht namenoma postavlja vsebine svojih del v čudne tujine: na Kitajsko, na Japonsko, na Kavkaz. na Finsko ali Pa v čisto izmišljeno geografijo. Gre za odtujevalni učinek. Vsakdanja stvarnost v umetnosti ljudi ne zanima. Zaspijo. Treba jih je neprestano dramiti z novimi potezami, novimi oblikami, novimi zornimi koti, ki ljudi razburjajo.' ganejo, vodijo v premišljevanja in duhovno rast, ki je itak večni spor. Navada je smrt umetnosti. Navada je kvečjemu dobra za tiste duševne lenobe. ki se jim ne da ustvarjalno razmišljati, temveč bi rad; le čustvovali ali pa se suženjsko podrejali umetniškim učinkom. A Brecht navad ne trpi: z novimi gledališkimi sredstvi, novo gledališko epiko in vrsto odtujeva-lnih učinkov hoče doseči novo obliko gledališča, ki bi s svojim umet-nlštvocn gledalce veselila in vzgajata. Razumljivo Je, £ ■■ /, v 1 * ■ I V*5" ... % Sit.’ .... ” Katera bo prva? »Bela« aeee>e»as»eee»»eeae»>eee»ee»ee»e»o»oeeoe»»eeee>»>»eee»ee Večje industrijske podjetje ▼ Ljubljani sprejme takoj ▼ službo: VEC STROJNIH TEHNIKOV ADMINISTRATIVNIH MOCl s znanjem strojepisja In MATERIALNIH KNJIGOVODIJ. Ponudbe pošljite z obširnimi podatki pod »Nastop takoj ali pozneje« v oglas, oddelek. 1426-A NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO KRIMINALNI ROMAN Oena trdovezanl knjigi 4SS din, kartonlrani 35* din. Knjigo dobite v vseh podružnicah »Slovenskega porode- ' ! valca«, v vseh knjigarnah in pri založbi Časopisno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec«, Ljubljana, ! > ; Tomšičeva 5/II, pp 29. < • * • < ) POHITITE Z NAKUPOM. KER JE KNJIGA IZŠLA V MAJHNI NAKLADI! NIIfZEJI N Nove smernice in sodelovon|e muzejskih oddelkov iz narodnoosvobodilne vojne ' Mestni muzej v Celju je tedni ^kiicail konferenco odgovornih delavcev muzejskih oddelkov NOB na bivšem ozemlju Štajerske. Konference sta se udeležila tudi ravnatelj zavoda za varstvo spomenikov Edo Tumher An zastopnik MfiRIBOItE muzeja NOB Krai . Ljubljani Jože KORISTNO DELO MAK Mari-liorski delavki klub sikrbi med «Irugim tudi za strokovni razvoj in izboljšanje materialnega položaja svojih članov. Veliik uspeli je dosegel pri usmerjanju novincev v študij jia lin verzi in drugod. Razen tega skrbi klub tudi za družabne, kulturno prosvetne in športne prireditve, katerih dobiček je namenjen za podporo eociarino šibkim Članom. Član odbora MAK je tudi član okrajne komis je za štipendije in je mnogo pripomogel k temu, da so dobili štipendije najpotrebnejši in najvrednejši. Zastopnik kluba redno sodeluje tudi v komisij za sprejem v študentske domove. Važno je tudi sodelovanje kluba z dijaško, delavsko in vaško mladino v severovzhodni Sloveniji. V ta namen so imeli že vrsto kulturno-prosvetnih nastopov. Zelo uspešen je b i tudi prvi študentski teden, ki ga je organiziral klub akademikov. Nič manj koristna so tudi predavanja in predvajanja filmov o kmetijstvu v raznih krajih mariborskega okraja. MAK pa se je pred kratkim znašel v precejšnji zagabi. Zapustiti je moral namreč svoje dosedanje prostore v Klubu prosvetnih delavcev v Orožnovi ulici zaradi pomanjkanja prostora-Vsekakor bo moral dob ti svoje lastne ustrezne prostore, da bo lahko nadaljeval svoje koristno delo. Pomanjkljivo pa je sodelovanje starejših akademikov v poklicih v Mariboru, ki bi lahko storili marsikaj koristnega za MAK n sploli akademsko mladino, zlasti v materialnem pogledu. MAK bo moral posvetiti v bodoče sodelovanju s starejšimi akademiki več pozornosti. V sodelovanju z okrajnim in mladinci-! m komitejem bo klub sestavil kulturni in športni program, ki ga bodo izvajali člani v občinah mariborskega okraja. S tem žele pritegniti čim več mlad ne v mladmsko organizacijo. Po želji mladinskih aktivov bodo pripravil predavanje s po-Vitičnega in gospodarskega področja« S predavanji in poučnimi filmi o kmetijstvu bodo člani kluba pomagali ustanavljati klub mladih kmetovalcev. Ta predavanja se bodo začela še ta mesec. Meseca maja .bo klub prired i koncert vokalne in instrumentalne glasbe, člani kulturne sekcije pa že marljivo sestavljajo program za II. študentski teden. To je v glavnem program dela MAK do konca maja. Program za počitniško dobo pa bo sestavil novi odbor, ki bo izvoljen na prihodnjem občnem zboru. p. v. kraji vičeno kratkim eno ven j rih, kjer Na osnovi poročil se je razvila večjih razna izredno plodna raz-prava, ki je Muzejska začrtala smernice na delo vsem kot svojo prvo skupno publikacd-oddeltkom. Konferenca je v izre- jo Izdali paroizansko oziroma dno živahnem razpravljanju ob- zgodovinsko čitanko, ki naj bi bi-ravnavala razmejitev terena, la pripomoček pri pouku zgodo-znanstveno delo oddelkov, izda- vine na osnovnih šolah An nižj.h jan je publikacij, enotno toipogra- gimnazijah. Na konferenci so iiz-fijo, varstvo spomenikov na te- volili redakcijski odbor, ki bo sto-renu in dirugo. Sklenili so, da se pid v stik z vzgojitelji in miadin-mora vse spominsko gradivo o- skimi književniki, pa tudi z naj-premiti s kritičnimi pripombami, boljšimi partizanskimi umetniki, ker ima le takrat svojo pravo tako da bo knjiga tudi po ilu-vredmost. Sprejet je bil tudi sklep, straoijah in opremi kar najbolj da se take konference oddelkov dostojna. To bo veliik prispevek sklicujejo vsaj enkrat na leto.' oddelkov NOB k domovinski Na konferenci so podrobno pre- vzgoji naše mladine. preoej nekaj 100 ljudje v so tako in m TOtMM Soči pa znanja vovalno xi»im motrili tudi stanje oddelkov glede razstavnih prostorov, ki je posebno kritično v Cel ju, Ljutomeru in Trbovljah. Vsem prizadetim bodo lposlali podrobne utemeljene . resolucije. Prostori za oddelka NOB v Mariboru In v Slovenjem Grad- je in nairodtnoosvodilne borbe, cu so zadovoljivi, tako da so ti S. T. Pred kratkim Je Imelo društvo f Na letni skupščini Zveze »Svo- učiteljev in profesorjev strokov- Na konferenc, so poudatnJi želijo b0d« in prosvetnih druStev za go- no konferenco, na kateri Je bila po čimbolj tesni povezanosti zor- riški okraj so razdelili tudi na- udeležba kljub hudemu mrazu ganšzaoijami zveze borcev, ki nam grade 0b zaključku tekm-ovanjazatlovoljiva. Prof. Novakova je na dajo vso moralno pomoč muzej- nicah. Polec tega prosvetna društva sebojno izposojala -Jp skim oddelkom NOB, da bodo lahko prikazali veliko delo Parti- Kulturna dejavnost v Naklem Izobraževalna sekcija kulturno - prosvetnega društva »Dobrava« v Naklem je letos priredila že več zanimivih predavanj, in sicer o vzgoji mladoletnikov, o Avstraliji, obisku maršala Tita v Egiptu in Etiopiji, sadjarstvu, boleznih domačih živali, družin- »Princeska in pastirček«. Starejši vaščani in okoličani pa se pritožujejo, češ da pripravljajo v zadnjih letih vse premalo kvalitetnih odrskih del. Res je namreč, da je bilo tovrstno kulturno izživljanje v Naklem pred nekaj leti mnogo živahnejše. Čeprav potre- ski vzgoji in drugem. Sekcija bujejo še enega režiserja, so ima v načrtu še razna druga predavanja. Doslej se je predavanj udeleževalo precej ljudi, zlasti mladine. Kultumo-prosvetno društvo v Naklem kaže plodno dejavnost tudi na drugih področjih. Letos so poleg knjižnice, ki je bogato založena s knjigami, odprli še čitalnico. Ta je odprta po trikrat na teden, v njej pa imajo obiskovalci na razpolago razne časopise, knjige, radio in šah. Radio je podarila knjižnici Socialistična zveza, druge organizacije pa so naročile nekaj časopisov. Prav v okviru čitalnice je letos zaživela tudi šahovska sekcija, za katero je izredno zanimanje. Nad 30 šahistov, od tega dve tretjini mladincev, se danes kar redno zbira v čitalnici, čeprav jim delo glavna ovira predvsem filmi, ki jih v zadnjih letih vrtijo v dvorani, zaradi česar igralci težko pridejo do odra. -nd- Smučišča na Livku Tisk v Z konferenci predavala • razredni skupnosti. Po predavanju ao Mie efe volitve delegatov za okrajno skupščino zavoda za socialno zavarovanje. Izvolili so jih devet. Predsednik društva ha navzočim raznih listov prišli večkrat med govoril o republiški skupščini bralce, ki bj jim lahko pove- in profesorjev. Živahna ... ,, , ... _ , „ je bila predvsem razprava o ro- dah marsikaj o njihovem de- ioistva ta ioukem kol«: lu. Tak neposreden stik med darju, s katerim ni noben pro-2,9 volivca. Upoštevati je nam- sodelavci časopisov in bralci bi svetni delavec zadovoljen. -a. reč treba tudi kolportažo, ki bil morda koristnejši kot raz-znaša nekaj manj kot 5000 izvo- ne ankete in nagradna žretoa-dov raznih listov. Največje št e- nja. Organiziran naj bi- bil v vilo bralcev odpade na Zasav- obliki ustnega-časopisa ali ka-ski tednik (10.000 izvodov), Slo- ko drugače. F. S. venski poročevalec (4698), Kmeč- VZ POSTOJNE V zasavskem okraju je po nepopolnih podatkih 21.037 ' naročnikov raznih listov, iz česar sledi, da odpade en časopis na GORIŠKU ki glas (3388), Ljubljanski dnevnik, Ljudsko pravico, Našo že- NEDELJSKA KRIŽANKA Vodoravno: 1. utrdba, trdnjavica, 7. zalivek votlega zoba, 13. Eadnji poziv, zadnji pogoj, 15. alpska rastlina, 16. odtenek rjave barve (po mestu v Italiji), 17. poizvedovanja, zbiranja podatkov, 19. začetnici priimka in imena znamenitega danskega astronoma, ki je skonstruiral nove merilne naprave (1546—1601), 20. boječ človek, 21. mesto v Mali Aziji (preproge!) 22. ku- nekoliko otežkoča premajhno no in druge- števil-o potrebnih rekvizitov. 2e same številke nam povedo, Dramska skupina pripravlja da je vloga tiska pri pojasnje-trenutno mladinsko igro vanju gospodarskih in političnih ' ~ ' ~ ■ ’■"« problemov neprecenljive -'■‘vred-' nos-tl. Vpliv tiska se naglo širi tudi na našo vas, kjer je čedalje več ljudi, ki berejo časopise. Zasluga za to gre v prvi vrsti pokrajinskemu listu, kj si zelo prizadeva, da bi prodrl v sleherno kmečko hišo. Na vas pa prihaja tudi čedalje več naših dnevnikov, predvsem Slovenski poročevalec, ki najde pot tudi v najbolj zakotno vas zasavskega okraja. Zelo priljubljen je tudi tednik Kmečki glas. Manj razširjen je list Naša vas. Kmetijske zadruge so sicer naročile več sto izvodov tega lista, da bi ga s tem podprle. V nemalo-kateri zadrugi bi našli, če bi se potrudili, skoraj vse številke, ki zaprašene ležijo v omarah ali predalih. Zdi se mi, da so krivi predvsem zadružni aktivisti ,da ta zanimiv in poučen list ni bolj razširjen. Ce čita več kot polovica prebivalstva (kajti list čita več ljudi!) razne časopise, je razumljivo, da imajo tudi svoje mnenje o njih. Zato bi bilo zelo priporočljivo, če bi novinarji Na zadnji seji občinskega sveta za šolstvo so razpravljali o delu in nalogah šolskih odborov ter o adaptaciji kulturnega doma v Postojni. . Slednji je v zelo slabem stanju, zato 'predvidevajo, da bo Seja občinskega komiteja ZK v Novi Gorici Te dni Je bila v Novi Gorici razširjena seja občinskega komi. teja ZK, na kateri so razpravljali predvsem o vzgoji članov. Dejstvo je namreč, da skoraj dva NOVA GORICA Izmed 112.752 prebivalcev gorl-fikega okraja Je le 56.478 aktivnih, medtem ko morajo vse ostale vzdrževati, oziroma podpirati hranilci družin in družba. Na družbo odpade 5163 osdbnih im družinskih invalidov iz NOB, 5198 osebnih upokojencev, 1656 socialnih podpirancev, 818 otrok, ki jim skupnost pomaga pri šolanju, 435 takih, ki so v raznih vtzgojnih in socialnih zavodih, 467 je osebnih in družinskih invalidov iz časa italijanske okupacije, 182 civilnih žrtev prve svetovne vojne, 328 upokojenih delovnih invalidov, 127 žrtev fašističnega nasilja itd. -Vseh, ki Jih podpira družba, je 14.443. -jp Delo goriških lovcev Na Goriškem je okrog 1000 lov« cev, ki so včlanjeni v 44 lovskih družinah. TI v splošnem v svojih lovskih revirjih kar dobro gospo, dariijo. Statistika kaže, da so v lovskem letu 1955-56 ustrelili l jelena in eno staro košuto, 41 gamsov in 22 samic, 186 srnjakov, 226 srn (slednje zaradi Hega, da bi vskladtli razmerje med srnami in srnjaki), 4262 divjih zajcev, nad 606 fazanov, 340 jerebic, 61 skalnih jerebov, 9 divjih petelinov in 9 ruševcev. Tudi divjadi, ki povzroča škodo, niso prizanesli. Tako so postrelili 341 lisic, 285 raznih ujed, med temi tudi entata planinskega orla, 190 jazbecev, 41 kun, 28 dihurjev, 21 divjih prašičev, 7 divjih mačk, Pa tudi nad 1200 domačih, ki so povzročale škodo v lovskih revirjih. Tudi domačim psom, ki so jih našli po loviščih, niso prizanesli, saj so jih ustrelili kar nad 400. In končno še nad 2700 vran, šoj, arak la drugih škodljivcev. —JP adaptacija stala okro'g ’ 15 milijo- o^retjini članov ZK na Goriškem, nov. V preurejenem domu naj bi nima potrebne teoretične vzgoje, bila tudi kinodvorana, kajti se- poleg tega pa Ima Se pomanj-danjo, ki je v zelo slabeni sta- kijivo splošno vzgojo in izobraz-Rju, toodo morali, kot_ predvideva i)ga Tetnu je treba pripisati tudi udarcu ob kovino, 8. refea pozabljenja v grškem podzemlju, 9. ata, 10. okraj šava za slovnično število, 11. sveto pismo, 12. čisto premoženje, gotovina, 14. pastirska staja v gorah, 15. sopem, težko diham, 18. neveljaven, nepomemben, 21. začetnici največjega slovenskega dnevnika, 22. popolnoma zadovoljen, 24. razmak, pretita (v tiskarstvu), 25. podam se na pot, 27. slikanje urbanistični načrt, podreti. Na seji so razpravljali še o pomanjkanju učndh moči, kar Je trenutno najbolj občutno predvsem na ospovnl Soli v Postojni. Deloma je temu krivo tudi pomanjkanje stanovanj, zato bi že bil skrajni čas, da bi v Postojni le našU stanovanja tudi za prosvetne delavce. * Na zadnji seji sveta za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru so se . menili, da bi dali nekaj finančnih sredstev za uredir tev vodovodov v Studenem in Strmel. S tein bil prebivalcem pomagali do zdrave, pitne vode. Sredstva, ki bi jih dal svet, sicer ne bi zadostovala, vendar pa bi s pomočjo vaščanov le lahko premostili mnoge težave. • Kmetijska zadruga v Pivki Je lani odkupila 591 glav govedi, nad osnovni vzrok za vrsto slabosti in nejasnosti pri posameznih komunistih. Na seji co ugotovili, da bodo lahko dosegli večjo politično ln idejno enotnost le z načrtnim študijem, razpravami in seminarji, predvsem pa a. poglabljanjem posameznih komunistov v gospodarsko in družbeno problematiko. -Sklonili so, da bodo v začetku mprila priredili v Gorici štiri-. dnevni seminar za vse sekretarje osnovnih organizacij in za člane občinskega komiteja. Kaže, da bodo podobne seminarje priredili tudi po drugih občinah. -Jp. Več pomoči ljudskim knjižnicam Na Primorskem ljudje radi segajo po dobrih knjigah, zaradi tega so knjižnice povsod’ tam,'kjer 5.000 kg kož, 140.006 litrov mleka, So dobro organizirane, pomembna nad 170.000 kg krompirja in okrog 801.000 kg sena. Ti podatki nam dokazujejo, da 6e je kmetijska zadruga na svojem področju vsekakor dobro uveljavila. S. Delo IPGD železarne ▼ Ravnah ustanova. Med najboljše spada vsekakor knjižnica v Idriji, ki Jo lani nabavila nad 1300 novih knjig, za kar je prispevata tudi občina 360.000 din. Knjižnica v Idriji štejte nad 1300 rednih čitatoljev, ki Gasilstvo v Loški dolini Občnega zbora občinske gasilske zveze u Loško dolino se je udeležil tudi ipredsednik republiške gasilske zvez« Matevž Hace. Na zboru so ugotovili, da je materialno stanje društev dokaj slabo, kajti okupator je uničil skoraj vse. Zveza ima trenutno štisi motorke in dve ročni brizgalni, najbolj občutljivo pa je pomanjkanje cevi. Društvo v Starem trgu sicer ima gasilski avto, Je pa povsem neuporaben. V občini sta dva gasilska doma, in siu?r v Starem trgu in Igavasi, v Ložu pa že imajo zagotovljena sredstva'za gradnjo. Udeleženci občnega zbora so predlagali, da bi poskrbeli društvu na Gornjem ječe ru brizgalno. Uipajo, da bodo s pomoči« okraja uspeli. Med naj-agi’nojšimi je društvo v Babneen po’Ju. ki tena dom že zgrajen v surovem stanju. — Gb koncu so sklenili, da bodo društva izdelala za vsako vas skico o stanju vodnjakov ln drugo. J. M. 'nmmrnm Občni zbor »Svobode« Nedavno so pregledali svoje delo v pretieklem letu tudi člani SD Svoboda. Društvo Je lani stre- rirji, 23. osebni zaimek, 24. nakaza, nepravilna tvorba, 25. odgovoren za prestopek, 26. nekdanji oddelki nemške vojske, 27. prednik TT-ja, 28. stvar, 29. tekstilna polsurovina, 30. pogorje v severni Afriki, tudi zemljepisna knjiga, 33. nezgoda, 35. razpravljanje, pogodba, 37. država na severovzhodu ZDA, 38. obvodna ptica, 40. gorilni trak v svetilih, 42. ime pesnika Bora, 43. tla, 45. enota za električni upor (fon.) 46. na-da, 48. zamah, 49. izdaja (knjige), 51. znano belgijsko kopališče, 52. barva, barvni spektrum, 53. mesto v srednji Italiji, domovina Romea in Julije, . 54. mestece s trdnjavo v Dalmaciji, 55. začetnici svetov-noznanega zdravilišča na Češkem, 56. rusko žensko ime, 57. obdelovati zemljo, 58. cirkuški telovadec, 60. judovski duhovnik, 62. ladja za prevoz tekočega goriva, 63. fotografski aparat. Navpično: 1. čuvar, varuh v muzeju, 2. zveza, unijo, 3. suha travnata planjava. 4. ime igralke Leonove, 5. žensko ime, 6. golmizacijski zlog, 7. glas pri pod milim nebom (fon. po francosko), 29. priliv, 31. prisklednik, 32. siv, 34. pripadnik izumrlega germanskega naroda, 36. poseben odtis, 38. božjastnica, 39. mesto v globokem zalivu južnega Jadrana, 41. planet, 42. tropska začimba, vrsta vina, 44. naša denarna enota, 47. umetno okrašen pas, 49. neskrbnost, malomarnost, 50. srbohrvaški predlog, 51. začinjene, 53. nastave v pasteh, 54. polotok v Cmem morju, 56. struja, 57. eden in drugi, 59. kratica za »račun«, 61. okrajšan podredni veznik. Rešitev nedeljske križanke od 19. febr. 1956 Vodoravno: 1. kaolin, 7. Parzi-val, 9. poroka, 10. del, 12. salama, -r, 14. sak, 16. valuta, 17. majorji, 20. aduti, 21. sodar, 22. es, 23. riba, 24. Polovec, -t, 25. Ate, 26. kolovoz, 27. bi, 28. ži, 29. Kopitar, 30. ran, -d. 31. Maraton, 32. seri, 33. in, 35. nadev. 36. fagot. '37. natakar. 39. kumina, 40.. kor, 41. maroni. 42. ven, 44. polita, 45. cikorija, 47. nakana. Novo mesto Po zaslugi »Svobode« v Briljinn se je mladina tega okoliša v veliki meri vključila v kultumo-prosvetno delo. Redki so mladinci ln mladinke, ki ne h| biU vključeni v eno Izmed številnih sekcij »Svobode«. Res pa je, da Je šlo vključevanje mladine v aktivno kultumo-prosvetno delo v glavnem mimo mladinske organizacije lu to predvsem .po krivdi vodstva. Na nedavnem občnem zbora mladinske organizacije so kritično ocenili njeno dosedanje delo. Pri tem so ugotovili, da predsednik mladinskega aktiva ni redno skliceval sej ln se tudi ni udeležil občnega zbora. Zaradi tega tudi ni bilo na občnem zboru poročila o delu organizacije v preteklem letu. Potem ko jim je ljudski poslanec in član upravnega odbora »Svobode« v Bršljl-nu tovariš Avgust .JazbfnSek razložil nekatera zunanja ta notranja politična vprašanja in smernice naše gospodarske politike ter v zvez; s tem naloge mladine, so sklenili, da bo mladinska organizacija v Rršljinu ponovno okrepila svojo dejavnost. Predvsem bodo skušali. vključiti v organizacijo prav vso mladino tega območja. Izvolili so nov sekretariat, katerega vodstvo so poverili Stanetu Zupančiču. Poslej bo. tako so sklenil), mladinska organizacija delala roko v roki s DPD »Svobodo«, ker so prepričani, da bodo potem uspehi še večji. • Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Bršljinu je letos razvilo še eno vrsto prosvetno-vzgojne dejavnosti, to Je delavsko univerzo. ki Je že pričela z delom. Prvo predavanje v okviru delavske univerze Je bilo te dni. Polna mala dvorana zadružnega doma Je dokaz, da si ljudje žele izobrazbe. Predaval Je šef okrajnega higienskega zavoda dr. Božo Oblak o osebni higieni, hlgle-nt v stanovanju In drugod. S poljudnim ln poučnim predavanjem so bili udeleženci zelo zadovoljni in sl tele-še-več^podohalh predavanj. (I) i?t n ctim u ŠEMPETRU ljenje v občini. Zaradi vsega omenjenega *e razumljivo, da je bilo delo političnih in športnih organizacij v občini uspešno. Te so priredile več javnih kulturnih, športnih In drugih prireditev. -Slabše je bilo le delo mladinske organizacije. Čeprav slednja v vsem letu ni sklicala svojega odbora, ne moremo -trditi, da mladina v Šempetru ne dela, saj je prav ona najbolj aktivna v raznih športnih in drugih organizacijah. Sekretar Je v svojem govoru omenil še razne slabosti gostinskih lokalov ln trgovin, nakar je sledila obširna ln plodna razprava. Govorniki so predlagali, naj bi pristopili k ustanovitvi potrošniških svetov ln drugo. Socialistična zveza naj bi nudila vso pomoč pri ustanavljanju turistlč-)63sga društva ter pri izvedbi volitev v organe zavoda za socialno zavarovanje: Več pozornosti kakor doslej bo morala Socialistična zveza posvetiti še trgovini in gostinstvo, pa tudi otroškemu vrtcu. Ob konen so izvolili še nov *3-član»ki odbor. L. Kotar ObBnl zbor gasilcev •r železarni Store Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo železarne v Štorah je doslej doseglo že pomembne uspehe. Pred dobrim letom je dobilo v središča Btnr lep gasilski dom z vso notranjo opremo, is poročil m razprave na nedavnem občisam zboru Je bilo razvidno, da se društvo zaveda odgovornosti, ki jo Ima do dražbe. NI pa prav, da je v društvu celo malo članov delovnega kolektiva. - Društvo je uresničilo vse sklepe, ki so jih prejtli na zadnjem zboru in med drugim s _ prostovoljpim delom zgradilo tudi bazen, v razpravi na občnem »boru so se zavzemali predvsem za vključevanje novih članov, raspmvljal! pa oo' tudi o ranih drugih, zadevah. AL g. predvsem za dograditvijo nogometnega in košarkarskega igrišča, kar mn je tud* uspelo. Letos pa nameravajo zgr-diti. seveda, če bodo dopuščale finančne možnosti, še teniško igrišče in žlportni dom. Lani je bila najbolj delavna nogometna sekcija. i Svet »Svobod« V trboveljski dolini delujejo štiri delavsko-prosvetna društva »Svoboda«. Ta so se pred kratkim odločila, da ustanovijo V mestu svet Svobod z namenom, da bi se preko njega še tesneje povezale pri svojem delu, kar bo prav gotovo vodilo do lepših uspehov. (j*k) Pocenitev mleka V Trbovljah so pred kratkim pocenili mleko od 48 na 35 din za liter. Tako visoka cena je bila v mestu zaradi tega, ker ga vozijo iz oddaljenega Ptuja. Primanjkljaj, ki ga bo povzročila nova ki. ginekološko-po-rodnišikl. tuberkulozni oddelek 10 bolničark. -R 27. In spet se Je snsila v avtu, M Je drvel preti pristanišču. Tam so že čakali velikanski parniki, namenjeni na ▼se strani sveta. Goloroki možje, oblečeni v črtaste majice, so natovarjali blago in se prerekali, da je Lupinico prevzela groza, ko je opazovala to pisano množico. »Steptali bi me v prah, če padem mednje,« je dejala in se s vso,silo oprijela gumba, ki je bil priSit nad žepom gospodovega plašča. 26. Folne kovčke so zaklenili ln vse Je bilo nared ca odhod. »Zdaj pa le brž, Lupinica,« si je dejala In se po nitki pajčevine, ki je visela od stropa, spustila na tla. Ko sta se gospod in gospa živahno rasgovarjala, jo Lupinica neopazno smuknila v žep gospodovega dežnega plašča, ki je ležal na stolu pripravljen, da ga vzame s seboj. Kmalu je: prišla Liza in vso skupaj odnesla iz sobe. 25. Naslednji dan je privlekel gospod v svojo sobo prazen kovček in pričel zlagati vanj svoje knjige. Lupinica je takoj spoznala, da se odpravlja na pot. Hotela se je pri priči spustiti s police, da bi si v kovčku poiskala prazen kotiček. Pa se je domislila, da bi jo teža knjig utegnila zdrobiti. Ni vedela, kam bi se vtaknila. Upala je, da jo nemara to pot zanese v domače kraje, kamor sl je tako prisrčno želela. POTNIK SLOVENIJA KOLEDAR Nedelja, 26. februarja: Andrej * Danes se. spominjamo smrti naprednega srbskega politika in publicista Svetozarja Markoviča. Umrl .ie 2S. februarja 1875 v Trstu. Svetozar Markovič .ie širil ideje svojih ruskih učiteljev CemrSev-skega in Dobroljubova in velja za začetnika ‘vv-iEljstičnega gibanja v Srbiji. Njegovo glavno -delo je knjiga »Srbija na vzhodu«. Leta 1871 je ustanovil v Beogradu pr V: socialistični list na Balkanu -— »Radihdk«. » Na filozofski fakulteti je bila diricrniirana Iz slavistike Eva Ilc-Iz'Ljubljane. — Čestitamo! Na Filozofski fakulteti je bila d. plomirana iz slavistike Ce-mič Ivica. Domačj čestitamo! Docent dr. Janko Pompe zopet re d no o rdi.n ira. Dr. Grošelj - Ograjenšek Majdiči iskreno čestitamo ob koncu študija na MVS in ji želimo še mnogo uspehov v bodočem delu. — Prijatelji. Iskreno se zahvaljujemo dr. Ce-lešniku m sestri Erni s Si.ecnatsio-ške klinike za uspešno opravljeno operacijo našega sina. — Ogrieevi iz Zagorja. Na oddelku za slavistiko Prirodoslovno - matematične - filozofske fakultete Univerze v Ljublja-n je bila diplomirana Eva Bau-ir.o-i. Čestitam - Peter! Na prirodoslovno - matematični fakulteti je bi diiiptarniran tov. Borzo Miran. Čestitamo kolegi! Na agronomski fakulteti je bil diplomiran za ing. agronomije Peter Varl. — Čestitamo! Sedemdnevno bivanje v kateremkoli'; zdravilišču Slovenije je ena izmed nagrad, ki jih je razpisal »Turistični vestnik«, glasilo Turistične zveze Slovenije, Vas vabi na naslednja potovanja: RIM — Šestdnevni izlet preko vseh glavnih mest Italije. Na potovanju boste spoznali umetniško bogastvo Fiirenz, poševni stolp v Pisi, romantiko Benetk, itd. Prijave do 15. marca. MILANO — Štiridnevni avtobusni izlet na milanski velesejem, k: je poznan kot eden noj večjih evropskih velesejmov. Ogled Benetk Padove ter Gardskega jezera. Postanek v Trstu. Prijave do 31. marca. PARIZ — Sedemdnevna Izlet z ogledom vseh zanimivosti Pariza Med potjo ogled Milana. Lyo-na Benetk itd. Nešteto lepot, zanimivosti ter presenečenj boste srečali na tem lepem potovanju v mesecu Juniju. Prijav« do SO. aprila. ATENE — Devetdnevno potovanje kombinirano z avtobusom in vlakom. Poleg antičnih spomenikov v Atenah bodo izletniki lahko spoznali tudii Solun. Thebe. Skoplje, Ohrid itd. Prijave do 22. aprila. Cena 19.800.— din. Udeležite se naših izletov v Budimpešto Padovo Graz, Hamburg, Benetke ' Trst. Itd. Vse infoima-eie in navodila zahtevajte v naj-bližjih poslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA. 3. MARCA IL VELIKI MEDICINSKI PLES Sodeluj etat: .Tovarna .kemičnih izdelkov »Ilirija«' in Tovarna volnenih' ih' bombažnih izdelkov »VoV-nenka«. Vstopnice dobite vsak dan v Osrednji študentski menzi od 11. do 12. ure. SAP-TUBIST BIRO Dekanat Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani obvešča, da bo tov. ing. Belič Igor branil svojo disertacijo »Metanolni ekstrakt semena divje bučke« v ponedeljek, dne 27. februarja 1956. ob II. uri na dekanatu Tehniške fakultete, Ul. Toneta Tomšiča št. 13. Onkološki inštitut v Ljubljani obvešča, da so obiski bolnikov dovoljeni {izključno samo ob nedeljah in državnih praznikih od 12. do 15. ure. — Informacije o stanja bolniikov daje dežurni zdravnik ob sredah in petkih od 12. do 13. ure. Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije .obvešča članstvo. da bo v petek. 2'marca t- 1., ob 20. uri v dvorani Klasične gimnazije (Prežihova 8) občni; zbor dentistične sekcije društva. V soboto. 3. marca, ob 8- uri zjutraj bosta nadaljevala v predavalnici patološko-anatomskega inštituta (Zaloška 4) ciklusa predavanj iz snemane protetike doc. dr. Volov-šek :n iz pedontologiJe doc. dr. Krušič. Po predavanjih bo v istem prostoru občni zbor zobo-telinične sekcije društva. Občni zbor društva bo v soboto. 34. marca t. 1. Namesto venca na grob pokoj, dr. Fran Ellerja je daroval1 hišni svet Nazorjeva 4 za slepo mladino 2.000 din. — Iskrena hvala! Avto-moto krožek »Trnovo« priredi posebni točni za žene in dekleta vozačice - amaterke za «vfo in motorno kolo. Pričetek tečaja je 12. marca ob 39. url. Prijave vsak dah. razen petka od is. do 19. ure. Stevtilio omejeno,- - Igriška 14. Nov začetniški družabni plesni tečaj »Centralne plesne šole (poleg Zmajskega mosta) se bo pričel v četrtek. 1. marca ob 11. uri. Za študente <-ke) znižana nčnina. Poseben začetni tečaj za srednješolce (-ke) se pa prične v soboto, 1. marca ob 11. popoldne. Vpisovanje vsak dan od 17 do 21 m pred pričetkom tečaja. Poučuje tn C> j ert» r Torino, Trgovinska zbornica za LRS obvešča vse člane in tudi ostala podjetja nečlane, da bo organizirala seminar v zvezi s sestavo zaključnega računa za leto 1955, in sicer: v sredo. 29. H. 1956. za notranjo trgovino v četrtek. 1. III. 1955. pa za ostala podjetja. Sestanek bo v ki.nu »Komuna«, obakrat ob 9. url' zjutraj. Nadaljnje obvestilo v torek 28. februarja t. 1.. v tej rubriki. Pokvarjene ln izčrpane lase moramo . z negovanjem okrepiti, sicer je pleša neizogibna. Hinko koprivna voda in Deva šampon s kcmrivniim Izvlečkom jamčita za uspeh. • KOPEL z »JELA« soljo odstrani neprijeten duh po potenju, desin-ficl-ra in vpliva pomirjuj oče na živce. Zahtevaj »JELA« kopalne sold. Podjetji SAP — TURIST BIRO v Ljubljani prirejata naslednje izlete in potovanja: Za smučarje vsako nedeljo izpred Turist biroja, Miklošičeva. cesta 17: na Polževo, cena 300 din; v Kranjsko goro, Planico, cena 400 din; na Jezersko, cena 450 din. Na Jezersko odhaja tudi redni SAP-ov avtobus vsako nedeljo ob 8.30 izpred avtobusne postaje v Ljubljani in se vrača ob 18. uri. Iimetijci, zadružniki! V aprilu veliko potovanje z avtobusi v Vojvodino — ogled vzornega držaimega posestva Pelje (Zagreb, Osijek, Novi Sad, Beograd). Izleti v inozemstvo. V Budimpešto na nogometno tekmo Jugoslavija—Madžarska; na velesejme v Graz, Pariz in Frankfurt. V Italijo: na velesejem v Milano in v Rim. Zahtevajte podatke, prijavite se čimprej! Udeleženci imajo možnost plačevanja v obrokih. Na zahtevo kolektivov, sindikatov, zadrug in šol priredimo izlete po želji. Najcenejše avtobusne prevoze. potne liste, vizume, vse mednarodne vozovnice, rezervacija v vlakih, na ladjah, letalih in hotelih solidro preskrbita podjetji Sap - Turist biro. Ljubljančani, pozor! Kdor želi v času sezone oddajati zasebne sobe, naj se čimprej zglasi v Turist biroju zaradi informacij. Poslužujte se uslug, ki Vam jih nudita podjetji SAP — TURIST BIRO v Ljubljani. Kličite telefon št. 30-645! RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič — mesto UPRAVNIKA za soboslikarsko in pleskarsko obrtno podjetje »Novoplesk« Ljubljana — Lepi pot 1. Pogoji; visokokvalificiran delavec z mojstrskim izpitom. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe je poslati do incl. 3. marca 1956. Tajništvu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič, Tržaška cesta 3-IL -R • Nedelja. 25. februarja. Dežurna, lekarna; »Pri gradu« Partizanska cesta l. DPD SVOBODA Dolenjska cesta NedeUe. 55 febr.. ob 18. Gregorc. Stepančič; »oj, to leotoro srce«, Opereta v 3 dejanjih. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja. 26. febr.. ob 11. Milčinski; »Zvezdica Zaspanka«. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15. uri; Lorca: »Mariana Bi-neda«. Izven. Ob 19.30 uri: Polič: »Deseti brat« Premiera, izven in za premier-' akt abonma. UPORABLJAJTE TUDI VT ' RADIO 6.—1.1.15 Prenos sporeda Radie Ljubljana, lil.,15—18.35 Oddaja v madžarščini. 1,1.35—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. KLINIČNO PREIZKUŠENO kremo: V toaletnih ta drugih zatohlih prostorih preprečujejo »TEMPO« smučarska maža v vsak nahrbtnik! SLIKE u legitimacije v dveh urah pri Foto - Grud. Miklošičeva amer. barv, film »Gene- ZAHTEVAJTE PRIZNANI Grozni tat r 10 str. / SLOVENSKI P0B0CEV1LEC /St. 47 - w. februarja lsse MAL! CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda *0 din, vsa-ika nadaljnja beseda 15 din. Za oglase, ki So pod šifro, oziroma za oglase, ki je naslov v oglasnem oddelku + 30 din. Cena za ženitbene oglase '30 din beseda. Za nedeljske + 20 '/«. OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bcsmo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne tz-daj smo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. ZAPOSLITEV Potrebujemo KNJIŽNIČARKO z znanjem nemškega Jezika. Nastop takoj! Plača po tarjfnem pravilniku. — Ponudbe »ISKRA«, Kranj personalni oddelek. GOSPODINJSKO POMOČNICO — vajeno gospodinjstva, sprejme dvočlanska družina. Trnovski pristan 20. 3). Nastop službe 1. 4. ali po dogovoru. Pismene ponudbe ali osebne na Kmetijsko zadrugo Cmuče do 5. 3. 1956. 3161-1 8 GRADBENE TEHNIKE z najmanj petletno prakso in 2 admi-nistratvne moči s perfektnim 2manjem nemščine in strojepisja sprejme Tovarna glinice in alUe-minija »Boris Kidrič«, Kidr če-1 vo. Plača po tarifnem pravilniku. oz. dogovoru. Stanovanja zagotovljena. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na uprav; podjetja. 3115-1 FRIZERKO, veščo ženskega in moškega dela, dobro moč, sprejmemo takoj. Stalna služba. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. oddelek. 3092-1 RAČUNOVODJO s primemo strokovno izobrazbo in nekajletno prakso sprejmemo. Plača po tarifnem pravidmiku. Stanovanje zagotovljeno, nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite najpozneje do 15. marca. — Kmetijsko gospodarstvo Arjavas — Petrovče. 3034-1 * Tekstilna tovarna « J na Gorenjskem v bližini * Ljubljane, potrebuje i 2 knjigovodski moči 0 z- znanjem strojepisja za 5 pomoč v materialnem in 5 finančnem knjigovodstvu. } Plača po tarifnem pra- J * vilniku. Ponudbe v ogl. Z 1 odd. pod »Takoj« 1513-A t * ♦ »♦♦«♦»»«»»»»»»«♦»♦»♦♦♦*«♦«♦♦♦♦ KMETIJSKA ZADRUGA Hotavlje, p. Gorenja vas, razpisuje delovno mesto dobro verz ranega knjigovodje. Plača po dogovoru. stanovanje preskrbljeno — samsko in družinsko. Pismene ponudbe na upravo KZ Hotavlje, p. Gorenja vas. Nastop službe takoj! 3032-1 »RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri LjubUani, sprejme diplomiranega ekonomista za delovno mesto anal ti-ika-planerja, lahko tudi brez praikse, ter administrativno moč z znanjem stenografije in strojepisja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. 3029-1 »RAŠICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme pet izučenih šivilj. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Glede hrane in stanovanja urejeno. 3028-1 SOFER-MEHANIK C ali D kategorije dobi službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vesten in trezen«. 3053-1 PODJETJE Avtoobnova Ljubljana, Bež grad 11, sprejme takoj materialnega knjigovodjo, zaželeno je, da ima znanje v avto-tehničnem materialu. Interesenti naj se zglasijo med uradnimi urami. 3050-1 GOSPODINJO Z ZNANJEM KUHE iščejo trije odrasli. Pleterš-nikova 32/1. 3275-1 Uprava cest OLO Ljubljana, Vilharjeva 14, sprejme takoj ali po dogovoru 2 kvalificirana strojnika za upravljanje parnih valjarjev. Pismene ponudbe pošljite na upravo. MESAR z večletno prakso in z mojstrskim in ožjim strokovnim izpitom želi zaposlitev, prednost krajevna ali zadružna mesarija. Ponudbe pod »Zmožen« v ogl. oddelek. 3139-1 SPREJMEMO v službo delavca, ki bi imel veselje priučiti se delu na strojih. Reflektanti naj se javijo od 7. do 8. ure zjutraj pri Rafineriji dragh kovin. Ilirska 6. 3094-1 TRGOVSKA MOC s 17-letno prakso želi službo blagajničarke ali slično v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna«. 3123-1 ISCEM mesto natakarice v Ljubljani, stara sem 30 let. Ponudbe pod »Vestna in poštena« v ogl. odd. 3124-1 TOVARNA kovinske galanterije, Ljubljana, Mariborska 4, sprejme v službo mlajšo žensko pisarniško moč z znanjem stro-jepsja. Lahko začetnica. Plača po tarifnem pravilniku. 3190-1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJO fakturista sprejme s 1. IV. 1956 industrijsko podjetje v centru Ljubljane. Ponudbe z -opisom dosedanjih službovanj v ogl. odd pod »Vesten«. 3231-1 TRGOVSKO PODJETJE Z živili V Ljubljani sprejme v službo trgovskega pomočnika (-co). Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe z'navedbo dosedanjega službovanja v ogl. odd. pod »Vesten«. 3221—1 TRGOVSKEGA POMOCNIKA(-co) z najmanj 5-letno praikso sprejme v službo trg. podjetje z živili v Ljubljani. Nastop po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pod »Pošten« v ogl. odd. 3220-1 POSTRE2NICO sprejmem. Naslov v ogl. odd. 3205-1 Upravni odbor trgovine z barvami in laki »PLAVICA« v Ljubljani, Woifova 12, sprejme takoj sposobnega PRODAJALCA Pogoji: popolna kvalifikacija za. gospodarskega pomočnika, po možnosti kemijske stroke. Plača po tarifnem pravilniku. DOBRO MOC vodovodne in kleparske stroke iščem; plača po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. 3203-1 prvovrstno Šiviljsko pomočnico iščem za takoj. Salon Fini Skalerič, Puharjeva 5-V. 3204-1 PRIKROJEVALEČ za zgornje dele čevljev s 15-letno prakso sprejme službo, prednost v Ljubljani. Ponudbe s pogoji pošljite na naslov: J. LubiČ, Ljubljana-Moste, Ribniška 16. 3077-1 SAMEC, ki ima hišo in 28.000 din pokojnine . mesečno iz inozemstva, želi takoj žensko srednjih let, ki pa mora biti zdrava in poštena. Refleiktantka naj opiše sebe, navede starost in sploh vse, kar spada zraven. Freskar Franc, Crnc 27, Brežice. 3072-1 KVALIFICIRANA NATAKARICA, samostojna moč, z večletno prakso in znanjem nemškega jezika, išče službo natakarice, točajke ali blagajničarke. Prevzame tudi manjši gostinski obrat v upravljanje. Ponudbe pod »Poštena — samostojna« v ogl. odd. 3027-1 TRG. PODJETJE »Planina«, Domžale, razpisuje mesto poslovodje trgovine z živilskimi potrebščinami »Studa« v Domžalah. Nastop službe l. IV. 1956. Ponudbe pošlj te na naslov: Trg. podjetje »Planina«, Domžale. . 3156-1 POMOŽNO MOC ZA FOTO ATELJE (obrezovanje in sušenje slik ter ostala dela) iščemo. Prednost ima moški, ki bi opravljal tudi manjša tehnična popravila. Ponudba y oglasni odd. SP pod »Spreten«. j 1492-A ; ........M —.............. TOVARNA »ZMAJ« v Ljubljani sprejme strojnega tehniika z večletno prakso v pripravi dela. Plača Po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj. 3316-1 SPREJMEMO DELAVCA za špecerijsko trgovino, pridnega in poštenega. Emona, Borštnikov trg štev. 3. 3314-1 PRODAJALCA za špecerijsko trgovino sprejmemo. — Emona, Borštnikov trg 3. 3313-1 OSKRBNIKA za Dom na Veliki planini sprejmemo v stalno zaposlitev. Pogoji: o skrbniški iz- pit, petletna praksa v sorodni stroki Nastop službe 1. aprila 1. 1966. Naslov: Planinsko društvo. Domžale. 3311-1 BIRO . ZA LESNO INDUSTRIJO podjetje za tehnično pomoč in projektiranje v lesni industriji Ljubljana Kidričeva 1-1 sprejme USLUŽBENKO z znanjem strojepisja ln po možnosti stenografije, s srednješolsko izobrazbo. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini iščem. Perčič Tončka, učiteljica,’ Cerklje pri Kranju. 3369-1 TRGOVSKO PODJETJE »Kovinar« Jesenice, sprejme za takojšen nastop samostojnega finančnega knjigovodjo-bilancista trgovske stroke. Pismene ponudbe direktno podjetju do L marca 1956. 5305-1 STAREJSO ŽENSKO ali upokojenko sprejmem k 9 mesecev staremu otroku. Naslov v podružnici SP Celje. 3395-1 DOPOLDANSKO POMOČ v gospodinjstvu iščem. Pogoji ugodni. Sulgaj, Slomškova 14-1. -1 DRŽAVNO PODJETJE išče dve kvalificirani tkalki, po možnosti za trakove. Zaželeno je tudi, da imata znanje o snovanju. Plača Po tarifnem pravilniku, zaposlitev takojšnja. Izstočasno išče dva kvaliftciirama vrvarja, v kolikor ima daljšo prakso kot poDkvadi-ficirani delavec, se sprejme tudi polkvaltfioiranega delavca vrvar-ške stroke. Vse informacije dobite: »TOTHA«, tovarna trakov, Ljubljana, Zgornja Hrušica 14, telefon 31-636. 3298-1 KOVINOSTRUGARJA sprejme v službo ključavničarstvo Podržaj Ciril, drž. obrtni mojster, Ljubljana, Slomškova ul. 3. 3253-1 VEC TRANSPORTNIH delavčev takoj sprejme tovarna »Utensi-lia« Ljubljana-Rudnik 24. S stanovanji podjetje ne razpolaga. 3278-1 STAREJSO ZENSKO k otroku iščem Naslov v ogl. odd. 3264-1 GOSPODINJSKE POMOČNICE, izvežbane, ki imajo lastno stanovanje v Lj u bi j ari., sprejme Gospodinjski biro, Trubarjeva 8. 3291-1 FOSTREZNICO, lei je pismena, sprejmem za čiščenje sobe in mesečno likanj e perila. Zglasite se od 14. do 16. ure. Inž. Fazan, Tobačna ulica 14. 3073-2 ! Zunanjetrgovinsko podjetje v Ljubljani išče FIN. KNJIGOVODKINJO ia samostojno knjiženje. Lahko tudi začetnica. Zaželen čimprejšnji nastop službe. Ponudbe pod ogl. oddelek pod »Vestnost«. — 1450-A GOPS. POMOČNICO srednjih let, dobrosrčno, k trem otrokom sprejmem. Megler, Kolodvorska 11. 3230-1 ŠOFERJA II kategorije, starejšega, lahko upokojenec, iščem. Ponudbe pod »Privatnik« v ogl. odd. 3289-1 LIČARJA, kvalificiranega ali polkvalif ciranega, sprejme takoj »Žičnica« Ljubljana, Tržaška c. 69. Plača po tarifnem pravilniku. 3285-1 ŠOFERJA za tovorni avto (za razvažanje blaga v Ljubljani), takoj sprejmemo. Trg. podj. »Špecerija«, Ljubljana, Prisojna 7. 3232-1 KMETIJSKA ZADRUGA Zagradec razpisuje mesto knjigovodje. Nastop službe s 1. marcem. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Interesenti naj se osebno zglasijo v omenjeni zadrugi ali pa naj pošljejo prošnje. 3235-1 GRADBENO PODJETJE »TEHNIKA« v Ljubljani sprejme v takojšnjo zaposlitev elektro-mojstra za izvrševanje in nadzor nad inštalacijskimi deli gradbišča. Pismene ali osebne ponudbe v Mehanični delavnici Kajuhova ulica 3. Ljubljana. 3295-1 VEČJA PRORAČUNSKA USTANOVA V LJUBLJANI pptrebu-je takoj ali pozneje a) dva Pravnika za personalne pravne posle: b) več uslužbencev s srednjo strokovno izobrazbo, ki bi bili sposobni vršiti samostojno ali po navodilih razne finančne, planerske, stat stične, kontrolne ter administrativne posle. V poštev pridejo tudi u-službenci, ki bi v teh službah želbli opravljati samo določena dela kakor n. pr. računska, bančna in finančna ter planerska dela. zbiranje in obdelava raznega finančnega in statističnega gradiva ter administrativnih poslov v pisarni. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe z žvljenjepisom najkasneje do 15 marca 1956 pod »Ekonomika« v ogl. odd. 3294-1 GROSISTIČNO PODJETJE v Ljubljani sprejme 2 trgovska pomočnika špecerij. stroke. Ponudbe pod »Mlajši moči« v ogl. odd. 3297-1 MLAJŠO MOČ za finančno knjigovodstvo sprejme takoj Elek-tro strojno podjetje »TIKI« Ljubljana, Trata 12. 3296-1 VDOVO ali upokojenko iščem k 3-letni punčki iz okolice Most za Društveno ul. 30.*> 3317-1 ZflSLUZE K SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v dveh urah lepo izdela FOTO »PAULI«, Trubarjeva 33 (bivša Sv. Petra cesta).. 1-2 POUČUJEM NEMŠČINO. Naslov v ogl. odd. 3157-2 KNJIGOVODSTVO, samostojno —* sprejmem pri društveni ali zadružni organizaciji. Ponudbe pod »Popoldanski honorarni bi:lan-cist« v ogl. odd. 3071-2 V OSKRBO DAM PUNČKO, osem mesecev staro, dobrim ljudem. Zelo dobro plačam. — Drofenik, ’ Rožna dolina. Cesta V-17. 3127-2 KNJIGOVODJA(-KINJA) dobi honorarno zaposlitev v manjšem obrtnem podjetju. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3140-2 FOTO HOLYNSKI, Cankarjeva 8. Slike za legitimacije najhitreje. FOTO HOLYNSKI, Cankarjeva 8, se priporoča podjetjem in zasebnikom za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Telefon 21-689. 561-1 ZENSKO OSEBO, ki bi v dopoldanskih urah pazila na dojenčka, sprejmem. Krulc, Zit-nikova 8, Rožna dolina. 3043-2 ZA VAS PISALNI STROJ, glas-. beni inštrument naredim kovček. Gosooaka 6. 2209-2 HONORARNEGA uslužbenca(-ko), veščena samostojnega vodenja obratovnega knjigovodstva, potrebuje industrijsko podjetje v Ljubljan/ za ca.. 6 mesecev v dopoldanskem času. Honorar po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposoben«. 3978-2 ŠIVANJE sprejmem na dom. Naslov v ogl. odd. 3038-2 PRIUČENO ŠIVILJO iščem. Hra_ na in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odde-lGfc 3185.2 UPOKOJENI ŠIVILJI nudim lep dom z vso oskrbo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zanesljiva«. 3184-2 PERILO krpam. Naslov v ogl. oddelku. 3208-2 POUČUJEM nemščino po najbolj uspešni in praktični metodi. — Naslov v ogl. odd. 3102-2 UPOKOJENA KNJIGOVODKINJA išče nekajurno zaposlitev v knjigovodstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Honorar«. 3109-1 NA' DOM prevzamem prepkovanje na pisalni stroj in prevajam italijansko, francosko, nemško in angleško. Naslov v ogl. oddelku, ■ Šiviljsko vajenko sprejmem. Glavan, Nazorjeva 3; vzamem ženski šivalni stroj v najem. 3217-2 VAJENKO, najraje z dežele, za medečarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Gregorinčlč Franc, drž. obrt. mojster, Ljubljana, Titova 175. 3250-2 it >1.1 ^ s- DVE BUNDI (ameriški) za 10 in 15 let starega fanta prodam. Naslov v ogl. odd. 2178-4 HARMONIKO, 3-tonsko »Saves«, prodam. Gale. Vošnjakova ulica štev. 4. 3158-4 RADIO 3+1 ugodno prodam. Cerar. Šentvid 11. 3026-4 PRODAM transformator za odta-janje vodovoda, dinamo 220 V, 1,5 kw, DKW motor 97 ccm (samo motor).. Naslov v oglasnem oddelku. 3012-4 OVČJI GNOJ. cca 15 kv. m, prodam (frahko Bled). Petkovšek Jože. Rečica-Bled. 2994-4 ZENSKO NEMŠKO KOLO prodam Za 22:600 din- Bonča, Ljubljana, Malgajeva 13. 3076-4 SPALNICE, kompletne, rabljene, v Ljubljani in Beogradu prodam. Informacije: Petan. Majstrova štev. 16. 3075-4 TRODELNA OMARA in psiha iz orehove korenine naprodaj. — Gornji trg 2. 3070-4 SAMSKA SOBA in kuhinjska kredenca (v dobrem stanju) naprodaj od 16—16, Smartinska 24. 3067-4 KRAVO s tel■ čkom na izbiro prodam. Vnanje Gorice 126. 3055-4 BIKA, mladega, licenciranega, pincgavske pasme, prodam ali zamenjam za kravo. Šušteršič, S vet j e — Medvode. 3036-4 OTROŠKO POSTELJO, veliko, in stensko uro, novo, prodam. Celovška 62, Zorec Danica. 3069-4 PRODAM stružnico za fino mehaniko z vsem pripadajočim orodjem. Rovan. Ljubljana, Moste, Kiunova 16. • 3067-4 DOBRO OHRANJEN RADIO prodam, Zerovnifc. Bobenčkova 6. 3051-4 PRODAM tovorni avto »Diesl«, nosilnost 7.5 ton, v dobrem stanju, ali zamenjam za karkoli. Naslov v podr. SP Celje. 3047-4 ZRAČNO PUŠKO »Kragujevac« prodam. Brenčič, Obirska 27-1. 3041-4 RADIO, Scevni »Tefag«, mali, naprodaj. Smartinska 132. 3037-4 KRAVO s teletom prodam. Tacen št. 42. 3131-4 SPALNICO in kuhinjsko pohištvo, novo, prodam. Ogled od ponedeljka dalje. Hrenova 8. 3125-4 RADIO, 4-cevni, malo rabljen, ugodno prodani. Ogled: Mirje 6. 31(22-4 SPALNICO, novo. šperano, poceni prodam. Ogled: Litijska 29. 3031-4 OSEBNI AVTO znamke Fiat-Ballila poceni prodam. Ogled: Staničeva 23. 3089-4 PRODAM lepo. malo rabljeno kuhinjsko pohištvo. Ogled pri pleskarstvu Rebernik. Slajmerjeva ulica ' 3088-4. POCENI PRODAM leseno^ barako 3X4X2.30 m t'fri " radio' žnaimRe' »JOstrebac«.k Kraljič, Aleševče-va 29. • -3141+ ‘ KLAVIR znamke »Stelzhammer« prodam. Naslov v ogl. oddelku. 3138-4 ZENSKO KOLO italijanske znamke prodam. Ljubljana, Koroška 8 -TTT , vrata 7. 3148-4 KOSILNICO prodam. — Rakovec. Vn. Gorice it. 70, Brezovica. 3146-4 CA. 3 KUB. rezanega lesa za stavbno uporabo prodam. Naslov v ogl. odd. 3144-4 PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo »Sax« 98 ccm. moško kolo Milile in damsko kolo. — Grm. Zaloška 43, dvorišče. 3137-4 GUMI VOZ, nov, nosilnost do treh ton. naprodaj. Orlova 11, Ljubljana. 3117-4 OSEBNI AVTO »Topolino«, v dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. 3154-4 VOZIČEK, prešit, skoraj nov, na krogličnih ležajih, in kostum (kamgam) rjave barve prodam. Mršol, Knezova 18. 3192-4 NOV KOVAŠKI PRIMOŽ, težak 45 kg, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 3186-4 GUMI KABEL 20 prodam. Ponudbe pod »Stirižilni« v ogl. oddelek. 3177-4 KLAVIR, uporaben za nižjo stopnjo, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 3176-4 POHIŠTVO, sobno in kuhinjsko, dobro ohranjeno, poceni prodam. Ogled: - Jerina, . Bohoričeva 25. 3175-4 PRODAMO oljni transformator 100 k V A, napetost: primarna 6000 V, sekundarna 400 V. »Izolirka« Ljubljana-Moste RADIO znamke »Ingelen«, 5+1-cevni, prodam. Skale Jože, Zupančičeva 12. 3173-4 ENTEL ŠIVALNI STROJ »Uni-verzal« prodam. Livarska 2, pri čevljarju. Ogled od 15. do 18. ure 3230-4 UGODNO PRODAM odličen radio. Hifman Ivan, Smartinska 21 (prva baraka). 3227-4 ŠIVALNI "STROJ, pogrezljiv, šiva lepo naprej in nazaj, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku. 3225-4 PLETILNI STROJ št. S in 12, še skoraj nova, prodam. Naslov v ogl. odd. 3224-4 RADIO poceni prodam. Robdč. Ob železnici 1. Moste. 3222-4 LEP OTROŠKI VOZIČEK Tribuna, malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd: 3219-4 VESPE! Prodam nov prtljažnik. Gerbičeva 25. 3209-4 PODJETJE »Livar«, Ljubljana, Tržaška c. 175, ima na razpolago diferencial znamke »Dodge«. 3-tonski, in kompleten diferencial z osmi ln zavornimi bobni za polrovomi avto. Vsi interesenti naj se obrnejo na zgoraj navedeni naslov glede točnega dogovora. 3106-4 Avtomatsko tebtnico s krožno skalo, . nosilnost 100 kg, znamke »Vando-ni«, Milano, in druge tehtnice ugodno prodaja podjetje- »VAGORAD« Rijeka. Grdhovca št. 3, telefon 36-45. ELEKTROMOTOR A. S. E. A. 38 KW, 220-380 V, 50 Hz, 720 obr—min., in elektromotor Rade Končar tip A 406-4, 70 KW, 220-380 V, 50 Hz, 1450 obr._min. Oba motorja sta v prav dobrem stanju in jih ugodno proda »Brest«, tovarne, pohištva in lesne galanterije,' Cerknica. 3112-4 PRODAM: veliko staro omaro za 2500, star fotelj za 1000, zložljivo posteljo za 2500, 2 steni lesene barake z vrati za 2000 itd. Ljubljana, Gomjd trg 13, IH nadstropje desno, zadnja vrata št. 10. 3276-4 0£FOMANE, preoblečene v različno pohštveno blago, prodam. — Pleš ec Ivan, tapetnik, Šentvid-Ljubljana. 3146-4 ORIGINAL RADIO Zerdik Tele-funken prodam. Stražišar Pavel, Kolodvorska 33, Ljubljana. 3066-4 SEST1LO — prodam. Ogled s ceno pri vratarju »Stare Tehnike«, Aškerčeva 11 (dopoldan). 3207-4 GUMI VOZ nosilnosti 3 tone prodani. Cesta na Loko 27. Tr-' novo. 3202-4 MALO RABLJEN štedilnik prodam. Tržaška 14, podpritličje. 3199-4 SPALNICO novo, orehovo, ple-skano, prodam. Dravlje — Pr-žanska 20. 3196-4 DOBRO OHRANJENO kuh njsko opravo poceni prodam. Kašič Anica, Podmiilščakova ul. 37. Ljubljana, Bežigrad. 3249-4 KUHINJSKO OPRAVO poceni prodam. Oister, Zibertova 28. 3246-4 ŽIMNICE, razno pohištvo in moško kolo (15.000) prodam. Naslov v ogl. odd. 3238-4 Zensko italijansko kolo prodam. Friškovec št. 1. Ljubljana. 3260-4 TEŽKO KRAVO (šekasto) rodov-nico s tretjim teletom prodam. Porenta, Zavaglje 6. p. Dobru-nje. 3259-4 SPALNICA, lepa, nova, naprodaj. Zaloška 6. 3256-4 KAUC n nove trodelne blazine za 2 postelji prodam. Naslov v ogl. odd. 3280+ »SINGER« šivalni stroj z dolgim čolničkom prodam. Maraj n, Resljeva c. 3/1, Ljubljana. 3277+ RADIO, šestcevni »Eumig«, v odličnem stanju, z riov-imi' žarnicami, ugodno proda Lojze Napotnik, pri Rozmanu. Šentvid 3 nad Ljubljano. 3272+ TRGOVINA z barvami »Orient« Ljubljana, Titova 14, nudi de-naturirani špirit 96,% in šelak ABTN. Cena ugodna. 3270-4 PRODAM mlade nemške ovčarje, čistokrvne, z rodovnikom. Erjavčeva 12/n. 3259-4 ELEKTRIČNI MOTOR 12 KM prodam ali zamenjam za manjšega. Porenta, Fovšetova 96. 3266+ STROJ »Singer«, pogrezljiv, nov, prodam. Franko. Tržaška 8, Ljubljana. 3263-4 KABINO »Fiat« prodam. Janežičeva 13. 3284-4 ZENSKO KOLO prodam. Vodnikova 5. 3283+ POCENI PRODAM mali avtomobil na motorni pogon, lastne konstrukcije na tri kolesa, še ni zgolovljen. Ogled od ponedeljka dalje. Zaloška c. 71, Derganc 3286-1 TOVORNI AVTO. 3-tonski, znamke - TAM, v brezhibnem stanju, takoj prodam. Ogled vsak delavnik od 8. do 14. ure pri Čebelarski šoli, Ljubljana, Miklošičeva cesta 28 . 3315+ STROJNOKLJUCAVNlCARSKA DELAVNICA v Reki, kompletna. ugodno naprodaj. Vprašajte v ulioi 1. Milutinoviča 16. pritličje levo, Katikič Vjekoslav. ali Kutujok, Verdi 19/U. 3320-4 PRODAM psa boxerja z rodovnikom (1 1/2 leto). Naslov SP Celje. 3303-4 PODJETJE »TOTHA«, Ljubljana, Zg. Hrušica 14. ima na razpolago elektromotor 14 KW, trofaz-ni, 1459 obratov, znamke »SKODA«. Ravno tako ima na razpolago trokolo v brezhibnem stanju. Nosilnost 290 kg. Vsi interesenti naj se obrnejo na zgoraj navedeni naslov. SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevn h cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška št. 6. 1955-5 ZENSKO KOLO kupim. Naslov v ogl. odd. 3024-5 ZLOŽLJIV ŠPORTNI inozemski otroški voziček kupim. Ponudbe pod »Voziček« v ogl. oddelek. 21*3-5 ZENSKO ŠPORTNO KOLO — po možnosti Italijansko in manj rabljeno, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 3159-5 KUPIMO dobro ohranjen biljaTd. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Gostišče »Pri grozd” — Bočna. 3031-8 SREBRO v vseh oblkah kupuje Rafinerija dragih kovin, v Ljubljani, Ilirska 6. 2961-5 DECIMALNO TEHTNICO od 200 do 300 kg kupim. Pošljite ponudbe na naslov: T^r, čevljarstvo, Trubarjeva 18, Ljubljana. 3099-s KUPIM novo žensko športno kolo. — Tomažič, Večna pot 30, Ljubljana. 3096-5 KUPIM ELEKTROMOTOR 8 KM, 220-330 V, 900 ali 1400 obr., v kakršnemkoli stanju. Stupca Teodor, Šentvid, Lukovica pri Domžalah. 3155-5 VESPO ali podoben roler kupim. Pogačar, Sp. Hrušica 18, Ljubljana. 3087-3 STROJ »Opel Super« (Kapitan) kupim. Zupanc Franc, Celje, Cret štev. 44. 3304-5 KUPIM ZAGO v obratu ali mlin z cnajhnim posestvom v prometnem kraju. 'Ponudbe pod »Plač-Ilivo takoj« na podružnico SP Celje. 3301-5 KUPIM večje količine odpadne bodeče žice od bivših blokov okupacije. Glavan, Nazorjeva 3. 3218-5 PREPROGO, perzijsko, lepo 2x3. prodam. Ogled samo med 4. in 5. uro popoldne. Naslov v ogl. odd. 3223-5 KUPIM DAMSKO ITALIJANSKO dvokolo, novo ali malo rabljeno. Ponudbe pod »Lepo« v ogl. odd. 3251-5 MANJŠE DAMSKO KOLO kupim. Naslov v ogl. odd. 3248-5 ZLATO ZAPESTNICO kupim. Naslov v ogl. odd. 3245-5 SASIJO za DKW-F8 z motorjem in kolesi, vse razen karoserije, kompletno ali posamezno, kupim. Ponudbe, oziroma naslov pošljite v ogl. odd. pod »DKW-F8«. 3262-5 MOTOR za istosmernl tok 220 V, cca 1KM kupim. Ponudbe z navedbo obratov in cene v ogl. odd. pod »Motor 220«. 3267-5 SEMENA za zdravilna zelišča nud m. Kupimo lakeh, pet ali sedem vrstni sejalnik, nemške ali italijanske izdelave, tudi rabljen. za drobna semena. Poizkusna postaja zdravilnih zelišč, Goričane 38, p. Medvode. 3312-5 nriKTiM t HISO v Novem mestu s 3 stanovanji (po 2 sobi) z vrtom prodamo ali zamenjamo za v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd. 2997-7 PRODAM zazidljivo parcelo — 1.380 m! ob Jurčkovi cesti. Naslov v ogl. odd. 3168-7 KUPIM del hiše z lokalom ali z delavnico (tudi posamezno). Ponudbe s ceno pod »Svoj dom« v ogl. odd. 3017-7 PRODAM v Lušečki vasi št. 9 pri Poljčanah ob glavni cesti, četrt ure od postaje, pritlično podkleteno hišo s 4 sobami. Tik hiše njiva za kravo in prašiča. Ogled 11. marca ves dan. Pojasnila daje Vončina, Jamova 23, Ljubljana. 3110-7 KUPIM stanovanje z lokalom ali delavhlOo (tudi posamezno).: Ponudbe ' % ceno i pod »Obrtnik« v ogl. odd. 3018-7 ETAŽO sestoječo iz dvosobnega in enosobnega komfortnega stanovanja prodam. Dvosobno takoj vseljivo proti zamenjavi. Ponudbe v ogl. odd. pod »1,600.080«. 3273-7 I00O00000000000000000 Splošno kamnoseško podjetje - Maribor na poti k om Od skromnih začetkov i do solidnega proizvajalca • • • V majhni delavnici v Gregorčičevi nlid 25 v Maribora je leta 1950 prevzel kolektiv kamnoseških delavcev upravljanje Splošnega kamnoseškega podjetja v svoje roke. Svojo nadaljnjo usodo so si klesali poslej a vidnim uspehom. 2e naslednje leto je število zaposlenih poraslo za več kot polovico. Pri vseh večjih objektih v Mariboru in okolici so investitorji iskali med izvajalci tudi mlad kamnoseški kolektiv. Delavski svet je dal pobudo, da preidejo od obrtnih storitev tudi na proizvodnjo gradbenih izdelkov iz umetnega ih naravnega kamna. Danes krasijo mnoge novogradnje izdelki kamnoseškega podjetja: teraso — 'tlak, prostonosne in montažne stopnice, stenske obloge itd. Lepo priznanje kvalitetnemu napredku kolektiva Je vsekakor dal graditelj novega mariborskega kolodvora, ko mu je zaupal veliko delo pri oblaganju novega postajnega poslopja z naravnim kamnom. To zaupanje je kamnoseško podjetje povsem upravičilo in do roka zaključilo sprejeto naročilo. Za oblogo 180 metrov dolgega impozantnega objekta so porabili nad 3.500 m1 istrskega naravnega belega kamna. Trudapolno - delo kamnosekov bo še zanamcem ohranjeno v bleščeči lepoti mariborskega postajnega poslopja... V letošnjem, šestem letn delavskega upravljanja, se je število zaposlenih pri Splošnem kamnoseškem podjetju v Mariboru osemkrat povečalo. V novih prostorih na Ptujski cesti 42 si je kolektiv uredil ln opremil delavnice tako, da bo lahko svojim naročnikom nstregel tudi prt najbolj zahtevnih * naročilih. Zdaj prevzema vsa kamnoseška la cementninarska dela. Pocenili so svoje storitve 4 Ves napredek kolektiva kamnoseškega podjetja je toliko pomembnejši, ker je plod lastnih naporov. Za ureditev novih delavnic, se je pred leti kolektiv odpovedal dobičku, da je lahko nabavil potrebne stroje. Tudi poslej je delavski svet polagal vso pozornost znižanju režijskih stroškov in pocenitvi svojih izdelkov, kar Je nedvomno najboljša pot k novim uspehom in nujno potrebni konkurenčnosti. Zlasti vainl so za kolektiv in vse naše Investitorje zadnji sklepi delavskega sveta kamnoseškega podjetja: izboljšati kakovost izdelkov in znižanje prodajnih cen za leto 1956 za 19 do 15 odstotkov! To pomeni znatno pocenitev za mnoge investitorje, predvsem pa je razveseljivo za investitorje stanovanjskih zgradb v Mariboru, ki si v prizadevanju za čim cenejše gradnje telijo, da bi tudi ostala podjetja gradbenega materiala kar najbolj zniiala cene svojim storitvam. ooeooeoooeoooooeeoeooeooeeeeeeeeoeeoeeeoee St. 47 — m. februarja Usa J SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 11 ■ STAVBNO PARCELO s ato]«jo beralso (uporabilo za stanovanje £li obrt) prodam, v Sp. Šišlci. Naslov v ogl. odd. 3113-7 VILA na Mirju, dvodružinsika, s prostim tri in polsobnim Komfortnim stanovanjem naprodaj. Ponudbe pod »4,000.000« v ogl. oddelek. 3103.7 SREDNJE POSESTVO 1 uro Iz Ljubljane prodam. Naslov v ogl. oddelku. 3093-7 PRODAM enonadstropno dvostanovanjsko hišo blizu tramvajske postaje. Naslov v ogi. oddelku. 3132.7 ENODRUŽINSKO HISO s sadnim vrtom, takoj vseljivo, proti zamenjavi stanovanja prodam. — Poizve se: Ribniška 22, Ljubljana. 3131-7 Hi SO z gospodarskim poslopjem — 2 ha zemlje, vinograd in sado-nosnik, v dobrem stanju v Krčevini ob Dragi, prodam. Vprašajte v Krčevini štev. 131 Grajena. 3307-7 LEPO POSESTVO z mlinom in žago takoj prodam radi starosti. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje. 3302-7 ENOSOBNO STANOVANJE — v Ljubljani, takoj vseljivo, naprodaj za 300.000 din. Naslov v ogl. oddelku. 3319-7 PARCELO, manjšo, zazidljivo, kupim. Ponudbe pod »Saka — Bežigrad« v ogl. odd. 3228-7 FINANČNO pomagam dograditi nedokončano hišo za stanovanje. Ponudbe pod »Dvosobno« v ogl. cdd. 3226.7 SADNI VRT kupim (lahko brez dreves) nezazidljiv, v okolici Trnovo, Prule, Grad, Sv. Jožef. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Plačam takoj«. 3212-7 PRODAM v okol.ci Novega mesta hišo z vinogradom, takoj vseljivo. Naslov v ogl. odd. 3321-7 STANOVANJE kupim. Ponudbe pod »Resno« v ogl. odd. 3255-7 DVOSTANOVANJSKA HISA v Mostah — Ljubljana naprodaj. Poizve se pn odvetniku Hafnerju, Tavčarjeva 5. 3244-7 PRODAM lokal z jeseni vseljivim stanovanjem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Obrt«. 3240-7 PRODAM 2_stanovanjsko hišo — eno stanovanje vseljivo. Ponudbe v ■ ogl. odd. pod »Ugodno«. 3241-7 PARCELO za »\Vekend« na Bledu (nad kolodvorom) prodam. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 3242-7 DVODRUZINSKO HISO pri Sto-žicah prodam zaradi prešel tve. Naslov v ogl. odd. 3236-7 DVOSTANOVANJSKO vseljivo hišo na periferiji prodam. Naslov v ogl. odd. 3274-7 ENO ALI DVOSOBNO komfortno stanovanje v Ljubljani ali okolici, vseljivo l. maja, kupim. Plačam z gotovino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Udobno«. 2797-7 MANJŠA HISA, dvodružinska, novejša, z lep m vrtom blizu tramvajske postaje, zelo ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 3288-7 V fiflDEm 1 ENOSOBNO STANOVANJE iščem;- dam nagrado. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 3234-9 STANOVANJE, trosobno in enosobno, s kabinetom, vselj i.vo proti zamenjavi in trgovski lokal v centru prodam. Naslov v ogl. odd. 3229.9 USLUŽBENKA išče sobo; pomaga v gospodinjstvu popoldne. Zakonjšek, Geološki zavod, Parmova 33. 3214-9 DVOSOBNO komfortno stanovanje z vsemi pritiklinami n vrtom za Bežigradom zamenjam za enakega brez vrta v centru. Ponudbe pod Ugodno« v ogl. odd. 3210-9 LOKAL sredi Ljubljane zamenjam za sobo. Ponudbe pod »Pisarna« v ogL odd. 3197-9 STIRIINPOLSOBNO komfortno stanovanje zamenjam za dvoje manjši:h, vse v centru. Ponudbe pod »Cisto« v ogl. odd. 3254-9 DAM sobo brezplačno za nekaj posojila. Naslov v ogl. odd. 3252-9 TRISOBNO STANOVANJE komfortno, v centru, zamenjam za garsonjero. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 3247-9 MIREN ŠTUDENT išče nujno skromno sobico, gre tudi za sostanovalca. Naslov v ogl. odd. 3239-9 MANJŠO SOBO za Bežigradom zamenjam za večjo kjer koli. Ponudbe po »Marec« v ogl. odd. 3233-9 Ob rvenadocneetljtivi izgub* moje nepozabne žene. sestre, tete, snahe in - svakinje ,, KATICE CESMIGA roj. Virant se Iskreno zahvaljujem vsem. ki so jo v tako ' velikem številu spremili na njenii zadnji pati. Obenem izrekam toplo zahvalo vsem. k; so poklonili vence, duhovščini. hišnim sostanovalcem, pevcem ter vsem. ki so sočustvovali in iz-rekli sožalje, bodisi pismeno ali uštjio. Globoko žalujoči soprog Ivanin ostalo sorodstvo. LOKAL, primeren za čevljairsko obrt, iščem. Zaželen je severni del Ljubljane. Naslov v ogl. oddelku. 3150-8 LOKAL ali dvoriščni prostor iščem za obrt. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra najemnina«. 3107-8 ISCEM stanovanje v Ljubljani za pomoč v gospodinjstvu. - Gorjanc Joža, Ilirska 7-HI.-I. — Ljubljana. 2986-9 NUJNO POTREBUJEM sobo za 3 mesece v bližini Bežigrada. — Dam lepo nagrado. Ponudbe- v ogl. odd. pod »Zdravštvo«'..3059-9 SOBO išče miren mizarski pomočnik, plača dobro. Naslov v ogl. odd. 3035-9 RIJEKA—LJUBLJANA! V centru Rijeke zamenjam prostoren poslovni lokal za lokal ali stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 3169-9 ŠTUDENT nujno išče sobo — tudi inštruira. Ponudbe pod »Miren« v ogl. odd. 3164-9 ZAMENJAM enosobno sončno stanovanje v centru Maribora za enakovredno v Ljubljani. Informacije v poslovalnici. »Singer« š valni stroji v Ljubljani, Trubarjeva, in Mariboru,-'3162-9 UPOKOJENCA vzamem na hrano in stanovanje. Ponudbe na SP Celje pod »Nekaj gotovine«. 3646-9 KABINET oddam za pomoč, lahko z otrokom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Otroka 5 in -9 1.« 3129-9 SOBO v Kopru zamenjam za sobo v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 3126-9 SOBO za pomoč v gospodinjstvu v popoldanskih urah iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 3083-9 SOBO v centru ali bližini iščem. Za uslugo bi šivala ali pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku. 3132-9 Nudim večjo denarno posoj :io za stanovanje ali sobo v Ljubljani. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Tudi ob železnici«. 3151-9 DVOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enako ali večje enosobno v Ljubljani. Informacije: Bregar, Kavčičeva 50, Ljubljana. 3191-9 SOBO v centru zamenjam za Šentvid ali okolico - Šentvida. — Ponudbe pod »Center« V' ogl. oddelek. . 3095-9 SOBICO oddam za dopoldansko pomoč. Drenikova 35. 3195-9 SOLIDEN VISOKOSOLEC išče sobo. Plača najvišjo ceno. Ponudbe pod »Soliden« v ogl. odde-' lek. 3189-9 MIREN, SKROMEN in soliden starejši moški v stalni službi išče stanovanje kot - sostanovalec. Naslov v ogl. odd. 3187-9 KABINET z delno oskrbo oddam osebi za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 3183-9 DVOSOBNO STANOVANJE brez komforta v centru zamenjam za enako ali večje komfortno v centru. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v ogl. odd. 3180-9 MEDICINSKA SESTRA išče sobo. Nudi nagrado in protiuslu-ge. Ponudbe v ogl. odd. pod »S gumo«. 3179-9 ENOSOBNO STANOVANJE S predsobo, zamenjam za 2 ločeni sobi. Ogled od 16. dalje. Naslov v ogl. cdd. 3884-9 EOBO ISCEM, v dopoldanskem času popazim na otroka ali pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. oddelek. 3169-9 STANOVANJE im honorar nudimo upokojeni kuharici, ki bi kuhala za 6—10 ljudi dnevno. Ponudbe pod »Upokojenka« v oglasni oddelek SP. 3310-9 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno (bloki) v KTranju zamenjam za enakega v Ljubljani. — Ponudbe pošljite podružnici SP Kranl pod »Pomlad«. 3308-9 INTELEKTUALEC išče opremljeno sobo v Celju. Ponudbe na -podružnico SP Celje ■ pod »Plačam l dobro«. 5300-9 NALIVNO PERO, izgubljeno 4. II. v tramvaju Šiška, prosi invalid, vrnite za nagrado v osnovni šoli Zg. Šiška. 3194-10 NA PUSTNO NEDELJO je bil na plesu na Klas čni gimnaziji v Ljubljani izgubljen črn svilen čipkast šal. Ker je šal drag spomin, prosim najditelja, naj ga za primemo nagrado izroči na naslov: Kunič, Zrinjskega ulica 7. 3065-10 IZGUBLJENO zapestno uro dne 23. n. 1956 pod skakalnico vrnite za nagrado; Kolodvorska ulica štev. 39. 3292-10 1 KiT^lDJ SAMOSTOJEN PODJETNIK, priznan strokovnjak, želi poročiti 24 do 30-letno pošteno dekle, tudi z dežele. Zairad,: povečanja cforata potrebna gotovina. — Resne ponudbe v ogl. odd. pod »Zadovoljstvo«. 3170-11 SAMSKA mlajših let, srčno dobra, pridna, želi spoznati zaradi ženitve premožnega ter značajnega moškega (lahko tudi vdovec) s posestvom — od 50 let dalje. Samo resne ponudbe v ogl. odd. pod »Srečen«. 3119-11 NAŠLA SEM vgravirano nalivno pero. Dobite ga v Jamovi 39. 3133—11 TEHNIK, star 24 let, Seli spoznati inteligentno dekle. Ponudbe s sliko v ogl. odd. pod »Iskrenost«. 2984-11 ZATEKEL se je mlad volčjak. — Dobite ga v Stoženski 9. 3039-11 OSEBNA UPOKOJENKA, pridna, želi skupno gospodinjstvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pridna«. 3128-11 FANT, star 28 let, želi spoznati dekle. Ponudbe v ogl. odd. pod »Izleti«. 3082-11 31-LETNI INTELEKTUALEC želi spoznati zaradi ženitve dekle pošte&esg -značaja čih-rletr' Pohudbe- s sliko -pod; »Ogrttšče« -v ogl. odd; -,'.-3135-11'. NAPROŠAM vsakogar, ki bi vedel karkoli pojasniti o Karlu Kum. pu, roj. 7. 2. 1924 v Kočevju (do konca vojne je bil v okolici Ptuja), naj proti povrnitvi stroškov javi na naslov: Brinskele, Tovarniška 13. Ljubljana. Išče ga brat Rudolf. 3025—11 24-LETNO pošteno visoko dekle s posestvom - s, želi- dopisovati z notranje globokim, nekoliko izobraženim, do 30 let starim moškim. Pogoj: veselje do kmetijstva. Ponudbe s sliko proti vrnitvi v ogl. odd. pod »Vas«. 3191-11 ZA MOTORNO KOLO s prikolico (v dobrem stanju) 'zdelam pohištvo ali prevzamem stavbena mizarska dela. Naslov v ogl, oddelku. 3188-11 2ELIM poznanstva z intelektualcem od 30—40 let zaradi iskrenega prijateljstva. Pogoj: ne- oženjen ali ločenec. Ponudbe v ogl odd. pod »Pomlad 56«.— 2996-11 RAZGLASEN KLAVIR- harmonij, orgle vam strokovno uglasi in popravi Kovač Edvard, Ljubljana, Poljanska c. 39, desno dvorišče. 3010-11 STAREJŠI UPOKOJENEC gre v skupno gospodinjstvo k upokojenki, ki Ima stanovanje. Ponudbe pod »Upokojenec« v ogl. odd. 3198-11 FANTA od 13 let naprej sprejmem za pomoč v kmetijstvu. Kozarje 3. 3279.11 MIRNI OSEBI UPOKOJENKI brez otrok nudi skupno gospodinjstvo ali možitev starejši upokojenec. Ponudbe v' ogl. odd. pod »Dobra gospodinja«. 3268-11 Vsem. M so spremili na zadnji poti mojega moža FRANCA NOVAKA darovali vence, izraziti sožalje, iskrena zahvala. Posebej dir. Jen-kole za njeno skrb v bolezni, pevcem iin gasilcem, prisrčna hvala. Žalujoča žena Jerca. Vsem. ki ste mojega ljubljenega moža VINKA HROVATINA spremili na zadnji po.ta (m vsem darovalcem vencev in cvetja, se iskreno zahvaljujem. Posebej se toplo zahvaljujem dr. Klunu za ves trud im .lajšanje bolečin v njegovi bolezni in požrtvovalnemu strežnemu osebju. Iskreno zahva-. lo izrekam duhovščin,:, pevskemu zboru za. žalostinke. sindikalni podružnici Elektrotehne in podjetju Elektrotehne za izkazano poslednjo čast. Žalujoča žena Elka. iskreno se zahvailj ujemo vsem, ki ste v tako veliikem številu spremlj ali k večnemu počitku našo drago mamo Jn stairo mamo FRANČIŠKO HRIBAR roj. Štrukelj ji darovali toliko prekrasnih vencev in cvetja ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala vsem sosedom. gasilskemu društvu ter ostalim, ki ste jo spremili na njeni zadnj.i poti. Družina Hribarjev« RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za razpis mest lirektorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center ' ME S T O UP RAVNIKA Mestnega lutkovnega gledališča ▼ Ljubljani, POGOJI: 1. popolna srednješolska izobrazba; 2. razgledanost na področju gledališča ročnih in. marionetnih lutk; 3. poznavanje in ev. praksa v vodstvu finančno • samostojnih zavodov. Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom strokovne uposobljeriosti dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center, Ljubljana, Kresija, soba 19/1, najkasneje do 5. marca 1956. :• TRGOVSKO PODJETJE RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center MESTO UPRAVNIK A obrtnega podjetja »FOTO TIVOLI«, Ljubljana, Cankarjeva cesta 7 POGOJI: Fotografski mojster s 5-letmo prakso'v stroki. Kolkovane prošnje z življenjepisom ter opisom strokovne usposobljenosti dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana Center, Ljubljana, Kresija, soba 19/1, najkasneje do 5. marca 1956. •ji:;; i i i V LJUBLJANI SE>REJME TAKOJ V SLU2BO 2 SALDAKONTISTA z ekonomsko, srednjo šolo ali popolno srednjo šolo. Praksa na obvezna. Prednost imajo moški prosilci, VEČ PRODAJALCEV za bencinske servise v Ljubljani. Pogoj: izučen v trgovini. PRODAJNEGA REFERENTA za skladišče Petrola v Celju. Pogoj: ekonomska srednja šola ali popolna srednja šola. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU.. — PONUDBE Z NAVEDBO DOSEDANJIH ZAPOSLITEV POŠLJITE NA NASLOV: TRGOVSKO PODJETJE »PETROL«, | LJUBLJANA — CANKARJEVA CESTA STEV. 5/II. Z ' ' ♦ * Vsem. Id čte mojo neipoeslbno ženo. mamo. sestro in staro mamo ANGELO PIRNAT spremim na njeni zadnji poiti. Izrekam n a jpr i s,rčn e j šo zahvalo.. Se jposebno zahvalo tov. Stein-manfiovi. Klemenčičevi. Pirčevi in . Ivi Kopij e vi ter vsem sostanovalcem. Zahvaljujem se vsem darovalcem ovetja. pevcem ter vsem. ki ste v n n: j težjih urah so-čust-ovalj z menoj. Družina Pirnat - Urbančičeva. Vsem. ki ste sprem® našo nepozabno mamo. ženo. staro mamo MARIJO UNETIČ iskrena hvala. Posebna zahvala pevskemu zboru in kaplanu za zadnje spremstvo. Žalujoči; mož Alojz in otroci z družnamd: Cerklje ob Krki. Ljubljana, dne 26. februarja 1956. Prirodoslovno društvo . v . Ljub-- Ijani 'vabi na •poljudno-žnanstveno predavanje /ing, Mateja Kleindlen-sta; Slike iz Etiopije.. Nad 106 barvnih diapozitivov. - Predavanje bo v toreilc 28: februarja, ob 20. uri v Prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod te Gosposke ulice. -P Društvo usnjarjevi čevljarjev in taninpev Slovenite vabi na ore-davanje dr. Wimdela. člana poklicnega združenja usnjarjev v Mainzu. Tema predavanja je: Nesreče In sodobne zaščitne naprave na usnjarskih strojih. Predavanje bo v predavalnici kemičnega inštituta SAZU »Boris Kidrič« v Hajdrihovi ulici v Ljubljani v ponedeljek. 27. februarja ob 10. uri. Predavanje bodo pojasnjevali film in diapozitivi. Predavatelj bo tolmačil tudi probleme zaščite pri delu na ctrolih usnjarsko predelovalne industrije. - -F Geodetsko društvo LRS vabi na predavanje prof. ing. Podpečana »O geodetski dejavnost-; v Avstriji in. Svioi«. Predavanje bo 27. februarja, ob 19. url v geodetski predavalnici, Aškerčeva 30. -P ZAHVALE Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. ki ste ob bridikf iz-, gubi . mojega dobrega moža in očeta IVANA SOKLIČA Inšpektorja drž. žel. v p. sočustvovali z menoj, darovali vence in cvetje ter ga sprem® k zadnjemu počitku, iskrena im ‘topla hvala. Žalujoči: žena Ana. hčerka In sinova. • Umrla nam Je naša mama i MARIJA DOVJAK ' roj. Kogovšek Matij evčeva mama Pogreb bo v nedeljo. 26. februarja -1956. ob 16. uri iz h iše žalosti v Razorih na pokopališče na Dobrovo. Žalujoči sinovi . in hčere, tor ostalo sorodstvo. Za vedno nas je zapustila V'74. letu starosti naša nadvse ljubljena in dobra mesna, babica, prababica. sestra, teta, tašča in svakinja ter sestrična MARIJA AHACIC. roj. DEČMAN vdova organista Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedelj o. 26. februarja 1956. ob/ 16.30 izpred hiše žalosti. Koroška cesta 7 na župno pokopališče v Tržiču. Žalujoči; sinovi FTanc. Ludvik (n Ivan. hčerka Tončka ter vnukinja Neža z družinami, sestri Frančiška im Berta, nečakinje Meri. Inka in Majda, nečaka Janez in Tonček ter ostalo sorodstvo. Tržič. Novo mesto, Domžale, Zažar nad Vrhniko,- Ljubljana, Trst. Dunaj. Pferov. Sporočamo vsem sorodnikom, pirij-ateljem in znancem, da Je danes umrl. mirko Železnik višji davčni inšpektor v pokoju Pogreb bo v ponedeljek, dne 27. februarja 1956 ob 16. uri na pokopališče v Radovljici. Radovljica. Vransko, dne 25. februarja 1956. Žalujoči. Umrl je JOŽEF SEKIRNIK posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo. 26. februarja. Žalujoči: žena Marija, sinovi Jožef. Franc in Janko,, hčere Marija. Ana. Elizabeta in- Milka, vnuki, pravnuki, zetje. snahe in ostalo sorodstvo/ Rog. Slatina - Kamence, 23. februarja 1956. Po dolgi ?in 'mučni ■ bolezni je dotrpel naš ljubljeni sin. oče, vnuk in bratranec BOŽO DOLENC Leži v Jurijevi vežici na Zalah. Pogreb bo v nedeljo. 26. t. m., ob 15. uri na Zalah, Žalujoče družine: Dolenc. Var-šek. Cencič. Rupnik. Ivančič in Sunič. Ljubljana. Cleveland,’ 24. februarja 1956. Umrla je naša ljuba zlata mama. nonlica. prababica URŠULA GRIZON roj. Triper Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. 26.' februarja 1956. ob 16.30 iz. Andrejeve kapele na Zalah. Žalujoče družine: Grižon, To-škan. Stefančič in Diveškovff. Nenadoma je preminil moj ljubljeni mož. stric in svak Dr. ANTON ORLIC Umrl je dne -22. februarja 1956 in smo ga spremili k zadnjemu počitku na pokopališče k Svetemu križu. Ljubljana. Graz. Kapfenberg, 25. februarja 1956. 2alujoča žena Ines Dotrpel a je naša dobra mame IVANA MARTINJAK roj. Zaletel, vdova v 77. 1. starosti Pogreb bo v nedeljo. 26. februarja, ob 14. uni iz hiše žalosti Kozarje 66 na po-kopaliiče na Dobrovo. Žalujoči: stnova Franc In Ivan ter hčerke Francka. Marija In Ivanka z družinami dn ostalo sorodstvo. Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Koper razpisuje za Okrajni ljudski odbor Koper naslednja delovna mesta:. 5 FINANČNIH INŠPEKTORJEV s višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in večletno prakso v finančni stroki PRAVNKA-REFERENTA za invalidske zadeve IN2ENIRJA-AGR0N0MA za referenta za kmetijstvo in gozdarstvo ▼ zavodu za planiranje INŽENIRJA ali GRADBENEGA TEHNIKA za referenta za komunalne zadeve in gradbeništvo za zavod za planiranje 3 EKONOMISTOV z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in večletno prakso v gospodarskem planiranja GRADBENEGA INŽENIRJA z večletno prakso za gradbeno inšpekcijo ARHIVARJA za okrajni, ljudski odbor z večletno prakso 4 ADMINISTRATIVNIH MOČI s perfektnim obvladanjem strojepisja, po možnosti tudi stenografije. Prošnje z izčrpnim življenjepisom In pregledom dosedanjih zaposlitev dostavite Okrajnemu ljudskemu odboru Koper. Sprejmemo KOREKTOR JR s perfektnim obvladanjem slovenskega In srbohrvaškega jezika. Nastop 1. marca. — Plača po tarifnem pravilnika. — Ponudbe v oglasni oddelek pod »Namestitev stalna«. Sprejmemo 3 perfektne STEN0DAKTIL0GRAFKE in 2 honorarni STROJEPISKI. Pismeno-ponudbe dostavite v oglasni oddelek pod »Takoj« 1404-A Sporočamo -žalostilo -vest. -da nas je za vedno, zapustila naša ljuba žena FANI HAFNER roj. Kravanja Pogreb nepozabne bo v nedeljo, 26. februarja 1956, ob Tl.30 iz Ciril, Metodove mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana Kranj*,. Medvode, Bled. Bohitij. 25. februarja 1956. 2alujočl mož Anton in ostalo sorodstvo. - Po dolgi irr težki- bolezni nas -Je za vedno zapustil v 72. letu starosti naš dobri mož. oče JOŽEF BRATOŽ železničar v pokoja Pogreb dragega, pokojnika bo v ponedeljek 27. februarja 1956. ob 16.30 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: Sena Lucija, hči Rada — in ostalo sorodstvo. ' Ljubljana, dne 25. februarja 1956. ■■■■■■■■P Dne 24.. februarja 1956 nas je za vedno zapustila naša dobra mati / JU2NIČ ANA : vdova po profesorja Pogreb bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 17. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. .Žalujoči: Marijan in Gojmir sinova, in rodbine: Južnič, Pintar, Masetj in Deu ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Beograd, Novo mesto, Fara pri Kočevju, 24. februarja 1956. Vsem znancem in prijateljem sporočamo .žalostno vest,, da je umrla naša ljuba hčerka in sestra/ SLAVA HABICHT roj. MARIČ učiteljica v pokoja Pogreb bo v torek, 28. t. m. ob 16. url iz Jožefove, mrliške vežice na Zalah. Mama, brat Lojze in ostalo sorodstvo. Črnomelj, Ljubljana, 24. februarja 1956. -Nenadoma/nas je zapustil v 80. letu starosti- naš nadvse ljubljeni mož, dobri oče, dedek, pradedek, brat, bratranec, stric in svak UPRAVNI ODBOR Kemične tovarne MOSTE - LJUBLJANA razpisuje natečaj za sprejem na naslednja izpraznjena delovna mesta: POMOČNIK VODJE RAČUNOVODSTVA ; x višjo ekonomsko izobrazbo in. vsaj 2-letno : “prakso v" računovodstvu ali' -srednjo ekonomsko izobrazbo z vsaj 10-letao prakso v računovodstvu- STROJNI TEHNIK z diplomo. in po. možnosti s prakso v pripravi dela. GRADBENI TEHNIK z diplomo z vsaj 2-letno - prakso. STROJNIK PARNE TURBINE z opravljenim strokovnim izpitom. Za sprejem pridejo v poštev osebe, M so odslužile vojaški rok. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbe na tajništvo podjetja, kjer lahko dobijo podrobnejše informacije. Ponudbam priložite dokazila o strokovni izobrazbi in dosedanji praksi. RAZPISUJE DELOVNO MESTO IVAN SAVS čevljarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 28. febr. 1956, ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Do dneva pogreba leži' na svojem domu. 2alujoči: Žena Antonija, hčeri in sinovi z družinami ter družine Ješe, Savs, Steinmann in Pogačar Ljubljana, 25. februarja 1956. Užaloščeni sporočamo, da je dotrpela naša nadvse ljubljena žena. mama, stara mama, sestra, teta', svakinja MARIJA BAJŽELJ, roj. BARAGA upokojenka Tobačne tovarne Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 27. februarja ob 1&4. uri iz Nikolajeve mrliške vežica na Zalah ZALUJOCt: Jošt, mož, Mara por. Vojska, Ivan, Zofi por.’ Brodnik, Marjan, Stane, sinovi- in hčere, Jurij, Janez, Micka, Nejko, Metod, Marjana, Janez, Alenka, Marička, vnuki in vnukinje, Stene, Milan, zeta, Justi, Ivanka, Rafka, mahe,- Angela Brus, Pepca Jenko, sestri. oddelka podjetja V poštev pridejo kandidati z visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo, dobri, organizatorji, s pri-bližno 10 do 15-letn» prakso v komercialni službi, od tega najmanj 5 let na odgovornejših delovnih mestih. Potrebno je znanje vsaj enega tujega jezika. Prednost imajo elektrostrojni inženirji in tehniki, ki izpolnjujejo gornje pogoje in ki so dobro uvedeni pri podjetjih .114, 117 in 119 grane. Plača po tarifnem pravilniku podjetja, odn. po dogovoru. Nastop službe po možnosti 1. aprila 1956 ali po sporazumu. Pismene ponudbe z referencami in obširnim življenjepisom, zlasti glede službenega udejstvovanja, naj kandidati dostavijo ^sekretariatu Hidro-5 montaže do 15; marca 1956. Umrl je MARIJ KOGOJ slovenski skladatelj Pogreb bo 28. februarja 1956, ob .15.30 iz Andrejeve mrliške veže - na Zalah. Ljubljana, 25. februarja 1956. Žalujoči ostali. 12 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC /St. 47 — 26. februarja 195« GRADBENA DELA, POPRAVILA ZGRADB IN ADAPTACIJE IZVRŠUJE IN SPREJEMA NAROČILA Stavbno obrtno podjetje »ŠIŠKA«, Knezova 28 TELEFON 22-814 UPRAVNI ODBOR Trgovskega podjetja »LES« OZZ Ptuj razpisuje maslo KOMERCIALISTA Pogoji: popolna srednja, šola in vsaj 5-letna praksa v lesni \ stroki. Ponudbe na Trgovsko podjetje »LES« OZZ Ptuj.' I Lekarna v Črni na Koroškem lii uh—^ razpisuje mesto farmacevtskega• pomočnika z opravljenim strokovnim izpitom za vodstvo -lekarniške postaje v Mežici. Osnovna plača po uredbi, dopolnilna po dogovoru. — Komfortno stanovanje na razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila v 54. letu starosti naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠEK KKVCIC roj. MRKVLJE Pogreb drage pokojnice bo danes, 26. februarja 1956, ob 16. uri na pokopališču v Škofji Loki. Žalujoči: mož Valentin, hčere Danica, Tinka z družino in Ivanka z družino, sin Franci in sorodstvo. Škofja Loka, Ljubljana, Kranj. zahvala Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki'so našo drago sestro in teto KimLO ROBAVS spremili na njeni zadnji poti in počastili njen spomin. Posebna zahvala gasilcem in pevcem iz Smartna ter vsem številnim darovalcem vencev in.ing. Leskovšku za občuten poslovilni govor. Šmartno pri Litiji. Žalujoči sorodniki. Vsem, ki so z nami ob nenadomestljivi izgubi naše drage in nepozabne MARICE sočustvovali, ji lajšali bol, jo spremili na zadnji poti, zasuli s cvetjem ter se s toplimi besedami in petjem poslovili od nje, izrekamo našo iskreno zahvalo. Kranj, 19. II. 1956. Vinko-Ma jdlSevi. „ Gozdno gospodarstvo .. . Ljubljana, Parmova ul. 4, razpisuje mesto UPRAVITELJA za Gozdno upravo Ravnik, p. Planina pri Rakeku. Pogoji: gozdarski , inženir s 5-Jetno. prakso ali gozd. tehnik z 10-letno . prakso ih strok, izpitom.. Plača po tarifnem pravilniku. Rok za prijavo do 15. marca .1956. HIIIIMIIItMHIIIIItllll Za novi obrat potrebujemo večje število: - KLJUČAVNIČARJEV. 2 MIZARJA, VARILCA STROJNEGA TEHNIKA Zglasite se osebno ali' pismeno na naslov: .’ Splošno ključavničarstvo Kamnik. : Iščemo ■: BEFEBENTfi ZA PROPAGANDO -KOMERCIALISTA za.delo v podjetju za ekonomsko propagando. Zaželena mlajša moč s primerno izobrazbo in znanjem vsaj enega tujega jezika, event. tudi začet-, nik. — Ponudbe v oglasni oddelek SP. pod »27-28-29« ■ 1491-A nih plošč itd. POMOČNIKA SKLADIŠČNIK Zaposlimo ELEKTROMONTERJE za dela v delavnici za vezavo razdelilcev, stikal- NIKA za pomoč skladiščniku; srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba, kvalificiran delavec elektrostroke. STENOBAKTILO- GRAFINJO Plače po tarif, pravilniku. Reflektanti naj pošljejo takoj svoje ponudbe s točnim opisom kvalifikacije in točnim opisom dosedanjega službovanja na ELEKTROSIGNAL Ljubljana, Parmova 33-IV ZAHVALA . Ob Izgubi drage Sene In n\amice se zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali in izrekli sožalje, bodisi pismeno ali ustno.' Obenem izrekava toplo zahvalo vsem, ki šo poklonili vence ter jo spremili na zadnji poti. Domžale, 22. II. 1956. Svetlin. Jože in Janez. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V UMETNEM DRSANJU (I. DAN) Slaba udeležba in slaba kakovost doni dne dne začelo letošnje dvodnevno držav- To je bilo;opazxu ti^oi v.j>rvera delu lih tekmecev, pri mladinkah pa si je uristau *. jonai nonai no prvenstvo .-v umetnem drsanju za letošnjega prvenstva. Svoje zastop- Tjaša Andree pridobila velik naskok, (Mbr) 52,10 5. Silvana Audi (ZDk) člane,. članice, mladince in'mladinke riike so poslali v ogenj samo štirje medtem ko sta edina člana Resman 50,96 točke. '*■ še klubi, ‘in sicer »Ljubljana« šest, in Rozman tesno drug ob drugem v Sodili so le pred nekaj gledalci : j : T :1.1:——. . _ t č:L .. v n* \ j_i.— _ z i_ * __i_ n ,1 ♦ L- ♦; .1-^, . V, n ort n i lr o t - r>,r _ ter pare,- Po nesarpnem ugibanju . . - - . pred i d*im, , ko bi. že moralo biti »Ljubljana« (Šiška) pet, »Maribor« prvih ocenah, prvenstvo’Jugoslavije v Ljubljani, a dva in enega ZDK iz Zagreba. Prvi Rezultati prvenstva po prve* dela je drsalna zveza zaradi premajhnega nastopi na slabem ledu. tekma v ob- — obveznih likih: števila ;prijavijencev odpovedala naj veznem drsanju, je ‘ opozorila zaradi Člani: 1. Jože Resman (Lj) 93,62 —i • J?i-• '—";u velike nezanesljivosti na še večje točke. 2. Miro Rozman (Lj) 91,56: j>omembnejšo prireditev naših drsalcev,.se.je .vendar zbrala v našem mestu številčno skromna družba domačih umetnic in umetnikov z ledgue nloskve. Prav teh v zadnjih zimal* ?iri nas skoraj nismo imeli, zato lahko že daues zapišemo, da je ves izkupiček letošnjega državnega prvenstva zelo, zelo pičel. Muhaste in »nenaklonjene« kratke zime ter#pomanj-kanje umetnih drsališč, ki ju imamo za zdaj samo dve v Beogradu in na Jesenicah, pa nista edini vzrok, da In .KM •- I n 2 — pomanjkanje načrtne, športne vadbe.’ članice: 1. Nevenka Gala (Lj) 90,28; Nervoze, ki^je poj^osto vzrok negoto- mladinci: 1. Peter Peršin (Lj) 67,74, ood taktirko vrhovnega sodnika Ger-seta. inž. Bloudek, Bioer, Thuma (vsi iz Ljubljabe). Gross in Stiglič (oba iz Zagreba). Nadaljevanje prvenstva — prosto drsanje in nastopi, parov — bo danes ob 9. uri na drsališču pod Cekinovitn osti, pri tekmovalkah in tekmovalcih 2. Gabriel Žigon (ŽDK Lj) 47,66 in gradom, na kar opozarjamo ljubitelje lismo opazili. Pri članicah je Ne- 3. Darko Polše (Mbr) 45,10; mladinke: junetnega drsanja v Ljubljani. Gorenjski smučarji imajo besedo Jesenice, 25. febr. Danes so v se te vrrste sicer prizadevnih in zn okviru IV^ zleta gorenjskih smu. delo voljnih športnikov ne morejo postaviti na trdne noge. V Sloveniji Ln tudi % ostalih republikah pravzaprav ni ljudi, ki bi* svoje obilne . izkušnje in znaiije namenili vzgoji novega mladega drsalnega naraščaja. Zanimanja za drsanje je sicer povsod dovolj pa še vse preveč. V Sloveniji smo nekoliko, čeprav ne mnogo, aa 'boljšem. .Jeseničani imajo umetno drsališče, nimajo pa \ «voji sredi z ustreznim znanjem obo roženega človeka. Prav teh manjka tudi v Mariboru in Celju, kjer j<-mladina v zadnjih mrzlih dneh z ve seljem r*ohrtela na led. V Ljubi jan raste počasi mladi rod, ki se redn<-pripravila .na zim,ške nastope že n;i trdi betonski plošči skozi vse poletje Prav zato spadajo ljubljanski drsal -i med najboljše v republiki, medtem ko v ostalih-delih države’tega koristnega športa'skoraj .ne poznajo Le eno lahko zamerimo vsem ljub ijanskim drsalcem: letos so na ledu kot športniki nekoliko zavozili’ v stran.. Športno, tekmovalno drsanje SMUČARSKE TEKME GLUHONEMIH V KRANJSKI . GORI V dneh od 29. i. m. do 4. marca bo v Kranjski gori - veliko mednarodno ekmovanje gluhonemih. Razon j.igo-■lovanskih smučarjev se bodo tekmovanja udeležili še. Francozi, Italijani. \emci in Avstrijci. Slovesna otvoritev tekmovanja bo 2». t. m popoldne. V četrtek ob 9. ari bo tek na 13 kilometrov, v petek ob 9, uri slalom, ob 14. uri pa Stareta 3 X 19 km. Tretjega marca ob 9-ori bo smuk, ob 15. uri pa skoki. Ce-rtega marca bo ob 9. nri veleslalom. Jugbslovanskd-mostvo že trenira v kranjski gori pod vodstvom znanega ‘rener ja Jožeta ; Bertonclja. -al čarjev začeli s tekmovanjem na Jeseniškem . področju, in sicer mladine in mladinke v alpskih disciplinah na Črnem vrhu. Med mladinkami, ki jih je bilo vsega 8 in so tekmovale na 1000 m doigi progi s 500 m višnske razlike in 25 vratci, je zmagala Rutarjeva s časom 1:24.4 pred Barbko Jamnik (1:36.8) m Majdo Ankele (1:46.2). Vse tri najbolje plasirane so članice kranjskega Triglava. _• Mnogo številnejša je b:la udeležba pri mladincih, ki se jih je prijavilo na startu za 1500 m dolgo progo z 250 m višinske razlike in 33 vratci n.-č manj kakor 49 iz 6 društev. S precejšnjim naskokom je zmagal med njimi član planinskega društva Mrak s' časom 1:25.8, naslednja mesta: pa. so zasedli Ciril Cop (Jes.) 1:29.5, Janez Cop (Blejska Dobrava) r:30.l, Kralj (Ljubelj)' 1:30.9, Bernik (Plan ca) 1:38.2 itd. Skoda, da lii mogel nastopiti državni prvak Tomaž Jamnik, ker Je baje pisal matematično šolsko nalogo. Organizacija teko. mova-nja je bila .brezhibna. Jutri bodo . na Cmem vrhu tekmovali v veleslalomu člani in članice, medtem ko bodo ostali gorenjski zimski športniki zbrani v Kranju na tekih in v Kropi za skoke in na sankarskem prvenstvu. Z; NAD 40 TEKAČEV Kranj,'25. febr. Danes dopoldne so začeli s ' sporedom letošnjega zleta gorenjskih smučarjev tudi v Kranju. Na sporedu so bili teki in veleslalom za mladince in mladinke. Na tem najbolj množičnem tekmovanju na Gorenjskem sodelujejo vsi smučarski RAZPIS Na podlagi 90. Siena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje Komisija za. razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Jesenice dve mesti direktorjev, in sicar: 1. mesto DIREKTORJA Trgovskega podjetja »RIBNIK« na Jesenicah ki se bavi-izključno samo z izvozom. POGOJI: Za to mesto je treba imeti pogoje, ki se zahtevajo, po Pravilniku o strokovni izobrazbi uslužbencev gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskim poslovanjem (Uradni list K»RJ štev. 43—475-55). , Y'(' 1 . 2. mesto DIREKTORJA obrtne delavnice »Mizarstvo in tesarstvo« na Korpškl Beli POGOJI: Mizar ali tesar z mojstrskim izpitom z najmanj 5-letno. prakso na vodilnem položaju v tej stroki. ■pismene prošnje z navedbo kvalifikacije in podrobnim življenjepisom- pošljite na Občinski ljudski odbor Jesenice do 15. marca 1956. Komisija za razpis mest direktorjev 'pri Občinskem ljudskem odboru Jesenice klubi, društva »Partizan« ln osta. 1; neorganizirani smučarji. Današnje tekmovanje v tokih Je teklo v ugodnih snežnih razmerah m v organizaciji SK »Triglav« Proga za starejše mladince Je bila dolga 6 km, za mlajše mladince 4 km in za mladinke 3 km. REZULTATI: starejši mladinci (12 tekmovalcev) 1. Lakota (Moj- strana) 27:09, 2. Franc Kordež (Kropa) 28:44, 3. Janc (Jes) 28:57. — Mlajši mladinci (27 tekmovalcev): 1. Pogačnik 31:33, 2. Ambrožič 31:38, 3. Repe in 4. Zalokar (vsi Bled) s časom 31:55, 5. Tepina (Jezersko) 31:56. — Mladinke (6 tekmovalk): 1. Cop (Bled) 2S: 51, 2 Cindrič (Mojstrana) 29:07, 3. Meršo' v*Jes.) 31:43. J——k. Na čelo je šel — Matanovič Skopje, 25. febr. V včeradšnjem X. kolu med najboljšimi šahisti Jugoslavije so b le najzariimivej-še tri partije, in sicer Janoševič — Matanovič, Pirc — Gligorič in tvkov — Udovčič. Janoševič je kot beli takoj po. otvoritvi v škotski partiji ponudil žrtev figure, .da bi spravil nasprotnika v matno mrežo. Matanovič žrtve- ni sprejel, kar je privedlo do zelo zapletene igre, ki je bila nazadnje prekinjena. Pirc je proti Gligoriču začel partijo s kmetom d, Gligor č pa s skakačem. Tako se je razvila redkejša varianta v kraljevski indijski obrambi. V borbi za sredino sta oba potratila precej časa za razmislek, tako. da je bi v nepregledni poziciji v 20. potezi sklenjen remi. V ostalem je bila prva zaključena igra med .Sokolovim in Trifunovičem. Igrala sta s cilij anko. Čeprav je bila deska še polna figur, sta nasprotnika v 21. potezi podelila točko. Z remijem se je končala tudi partija med Jovaničem; in' Čiričem. in sicer v 22. potezi, Rabar Je danes z belim figurami, proti Tomoviču dosegel samo remi v 24 potezah. Prva partija, ki se Je končala z oddajo čele točke. Je bila med Totom in Matulovičem. in sicer v korist slednjega. Tudi partija Ivkov — Udovčič Je prišla samo do remija — v 33 potezah, ker sta bila oba nasprotnika v patu. Igralca sta pokazala mnogo fines z ustvaritvijo poz cije. v kateri je labko najmanjša nenatančnost privedla tega ali onega na rob poraza. Sesti remi je dal v tem kolu dvoboi med Maričem in Kara-klaj četn. V sic&ljanski partiji so nastali veliki zaipletljaji in ko sta igralca zamenjala skoraj vse figure, sta sklenila remi (31 potez). Djaja — Milič 0:1 — po 43 potezah. Ker Je pustil Djaja nasprotnima trdnjavama, da sta obvladali proste linije, je • po iz- Po kratki mučni bolezni nas Je Za ' vedno zapustila naša dobra mama v starosti 76 let ANA PLISOVNIK . Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 27. t. m. ob 16. uri i« Frančiškove mrliške vežice na 2alah. ' ' Žalujoči: hčerka Ana poroč Cesar: Tončka poroč. Savenc in Milena, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Umrl Je JOŽE MOHAR Irlvšj pekovski mojster Pogreb bo v nedeljo ob 14.30 iz Krištofove mrliške veže na Zale. nad tamošnjo mestno reprezen-2aluioči: Mohar, Pečnik. Sarič. tanco 2:1. gubi figur in pred novimi materialnimi izgubami položil orožje. V igri z Djuraševičem Je moral spravit: poraz Lukič, ki ni mogel pregledati koncepcije črnega Ie-ta je pripravljal udarec na damski strani — in se je zato vdal. • Danes dopoldne je bila igrana prekinjena partija med Jano-ševičem in Matanov čem. Prvi je v 15 potezah brezuspešno poskušal, da bi rešil pozicijo in dobil pol točke. Ker pa je Matanovič zagrozil z. zamenjavo trdnjav in pretvorbo svojih prostih kmetov v nove dame, je Janoševič v 55. potez kapituliral. Tako se je Matanovič po X. kolu sam povzpel na čeio tabele. TABELA PO X. KOLU JE TA. KALE: Matanovič 7.5, Gligorič 7, Janoševič 6.5, Ivkov in Matu. lovič s, Pirc, KarakJajič, Sokolov, Udovčič, Milič in Djuraše-vS 5.5, Trifunovič, Lukič in Marič 4.5, Djaja, Čirič, Rabar in Jo-vanič 4, Tomovič 3, Tot 1.5 točke. PRVENSTVO LRS V KEGLJANJU Vodi Pirčeva — 406 Ljubljana 25. febr. Danes se Je začelo republiško prvenstvo v kegljanju za ženske. Sodeluje 32 tekmovalk. Ob uri poročila je vrstni red takle: 1. Pirčeva 406. 2. Erjavčeva (obe Gradis Lj.) 405, 3. Rozmanova 391. 4. Martelančeva (obe Tr.) 370, 5. Lipovškova (B.) 370 itd. Jutri bo drugi nastop udeleženk. • V okviru mednarodnih tekem v smučarsk h skokih v Ljubljani je bil tudi dvoboj med SC Bischofshofen : Enotnost. Gostje so nastopili z Bradlom. Reinhardtom, Wai:.nerjem in Miillerjcm, Enotnost pa v postavi Rogelj. Gorišek, Adlešič in Rojina. Ljubljančani so zbral 797.2 točki. Avstrijci pa 789.3 točke. Tekmovanje za zasavsko prvenstvo v tekih je zaradi pod-zveznega prvenstva v Kočevju preloženo na pozneje. — TVD Partizan, Do.1 pri Ljubljani. Nogometna reprezentanca Madžarske je v Damasku pred 25.009 gledalci' premagala- vojaško reprezentanco Sirije 4:0. John Landy Je- v Melbournu s časom 13:27.4 postavil nov avstralski rekord v teku na tri milje. Svetovni rekord na tej progi'brani Madžar Iharos s 13:14.2. Aeroklub Ljubljana vabi vse vse člane in ljubitelje letalstva na redni letni občni zbor, k: bo danes ob 9. uri v dvorani Doma sind katev. Udeležite se polnoštevilno ! Hokejska ekipa Pap rničarja iz Vevč je v Gmiindenu zmagala i ! I I i lillSllllllilhiiiiliiiuiiii TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO LJUBLJANA NAZORJEVA UL. 4 LEf^oZ,Ansko »Morali ste imeti težaven dan,« je rekla z resničnim sočutjem. »Ali ste doktorja van Heerdena aretirali?« Zmajal je z glavo. »Vesela sem tega,» je reMa. -■ »Veseli?« /• Prikimala je. »Preden bo aretiran,« govorila je nekoliko obotavljajoče, »bi rada, da se pojasni neka majhna zadeva. Vprašala sem Mr. Kitsona, toda on me je potolažil in mi povedal, da mi boste vi vse povedali.« »Kaj pa?« je vprašal trdno. Dvignila se je, odšla po svojo ročno torbico,. ki je. ležala na stranski mizi, jo odprla in vzela nekaj, kar si je položila na dlan. Vrnila se je ž iztegnjeno roko in Beale je pogledal na bleščeč predmet v njeni roki in oiieinfel. »Ali vidite to?« je vprašala. Prikimal je, ker za .trenutek ni našel besed, kajti-»to« je bil ozek zlat obroč. »Poročni prstan,« je rekla. »Našla sem ga na svojem prstu, ko sem se zopet opomogla.« »Oh,« je rekel-Beale brezizrazno. »Sem se omožila?« je vprašala. Naredil je dva ali tri brezuspešne poizkuse, da bi govoril, a končal jes tem, da je prikimal. »Tega sem se bala,« je rekla mirno.; »Vidite, ničesar se ne spominjam, kar se je zgodilo. Poslednje, kar pomnim, je doktor van Heerden, ki sedi poleg mene in mi vbrizgava nekaj v roko Nekoliko je bolelo, vendar ne zelo močno, in pomnim, da sem govorila z njim. Mislim, da je bilo o vas,« v njen obraz se je vrnilo nekoliko barve, »ali pa je le on govoril o vas, tega ne vem več natančno,« je naglo pristavila; »vem, da ste bili n°vai vmešani v to, in to je vse, Česar se lahko spomnim.« »Nič več?« je mračno vprašal. »Nič,« je rekla. »Poskusite, poskusite se vendar spomniti,« je silil vanjo. Bilo mu je jasno, da je beden strahopetec in da hoče prepustiti odkritje njej. Ona se je smehljala ih zmajala z glavo. »Zal mi je, vendar se ne morem ničesar spomniti. Sedaj mi morate povedati vi.«.......... Odkril je, da sedi na robu stola in da je nervozen kakor še nikoli v svojem življenju. »Povedal vam bom,« je rekel z votlim glasom, »seveda vam bom povedal. Morate pa razumeti, da je to precej težko.« Prijazno ga je pogledala. »Vem, da je za moža, kakršen ste,vi, težko govoriti o svojih lastnih uspehih. Toda tokrat morate biti skromni,« se je smehljala. »Dobro, vidite,« je pričel, »vedel sem, da se hoče van Heerden poročiti z vami. To sem že ves čas vedel. Uganil sem, da se hoče poročiti z vami samo zaradi vašega denarja, ker pač zanj ni bilo nič drugega, zaradi česar bi vas želel, mislim namreč,« se je " naglo popravil, »da ga je denar najbolj privlačeval.« »To pa ne zveni ravno laskavo,« se je smehljala. »Vem, da sem'nekoliko grob, vendar mi boste to oprostili, ko boste zvedeli vse. kar vam moram povedati;« je rekel hripavo. »Van Heerden se je hotel poročiti z Vami—« ~ »In se je tudi poročil,« je rekla, »in jez se hočem ločiti čim bo to mogoče.«i »Vem, upam. tako,« je rekel Stanford Beale. »Verjamem. ia je. to težko, vendar bom storil vse, kar'je v moji moči. Verjemite mi, Miss ,CressweIl —« »Nisem več Mišs Cresswell,« je rekla z nekoliko na. stran nagnjenim obrazom, »toda, prosim, ne'imenujte me s pravim imenom.« »Ne bom,« je rekel goreče. »Vedeli ste, da se hoče poročiti z mano le zaradi denarja in ne zaradi moje lepote ali značaja,« je rekla, »in tako ste mi sledili do Deans Follyja.« »Da, da, vendar vam moram še nekaj razložiti. Vem, da vam bo zvenelo to strašno in da boste imeli morda o meni najslabše mnenje, vendar vam hočem to povedati!« Videl je, da se nabira v njenih očeh izraz nemira, In se je poglobil v svojo zgodbo. »Mislil sem, če bi bili poročeni, bi se van Heerden moral s tem zadovoljiti in bi proti vam več ničesar ne ukrenil.« »Toda saj še nisem bila poročena,« je rekla zbegano. »Počakajte, počakajte, prosim,« je prosil; »vedite, da sem bil prepričan, da se hoče poročiti z vami le zaradi denarja, in če bi bili vi že poročeni, pa čeprav bi ne bili in bi on mislil, da ste, bi vas lahko jaz rešil nevarnosti, o katerih obsegu še sam nisem vedel. No, in nekje sem naletel na poštenega moža, ki se imenuje Homo. Nekoč je bil duhovnik in je obdržal vedenje ih način svojega stanu. Tako sem si priskrbel posebno dovoljenje, ki se je glasilo na moje ime.« »Vi?« je vprašaia brez. diha. »Dovoljenje za poroko? Da se poročite z mano?« Prikimal je. »Duhovnika Homa sem vlačil s seboj, ko sem vas iskal. Vedel sem, da bom imel zelo malo časa, in, mislil sem, če bi Homo opravil poročni obred, bi lahko postavil van Heerdena pred- izvršeno dejstvo —« Š smehom je skočila pokonci. . »Oh, sedaj razumem, razumem,« je rekla. »Oh, kako čudovito! In vi ste to lažno ceremonijo izvedli? Kje sem bila jaz?« ” »Stali ste ob oknu,« je rekel nesrečno.