PRED SEJAMIZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Neizkoriščene možnosti turističnega gospodarstva
Vsl tirje zbori občinske skupščine bodo na sejah, ki bodo 28. maja, med drugim obravnavali tudi aktualna vprašanja razvoja gosttnstva in turizma v naši občini. Iz gradlva povzemamo, da temelji turizem na mnoglh gospodarskih /n negospodarskih dejavnostih. NJe-govi vplivi segajo od gostinstva, trgovine, obrti, pro-meta /n Industrije in kmetijstva tudi na področje zdravstva, kulture, izobraževanja, znanosti in po-dobno.
V tem pogledu ima Ljubljana med slovenskimi turističnimi me-sti posebno vlogo. Naše mesto je politično, kulturno, poslovno in prometno središče republike in temu značaju je podrejena tudi turistična dejavnost.
Iz podatkov je razvidno, da je bilo v obdobju od leta 1983 do 1986 v našem mestu vsako leto okrog 250 tisoč gostov. Nekoliko se je v zadnjih letih zmanjšal obisk domačih gostov, bolj pa se je povečal obisk tujih gostov. Ob tem kaže opozoriti, da je bila Ljubljana v slovenskem prostoru edini kraj, v katerem je bil leta 1986 manjši obisk kot leto dni po-preg. Delno razlago lahko iščemo v pomanjkanju ustreznih preno-čišč, nekaj pa je prispevala tudi obvoznica, zaradi katere je veliko število turistov hitelo mimo Loub-Ijane.
Medtem ko se je število doma-čih gostov od leta 1983 nenehno zmanjševalo, je v obratnem soraz-meiju naraščalo število tiyih go-stov. Tako smo na primer zabele-žili leta 1983 kar 63% domačih go-stov, tiyih pa le 37%. V letu 1986 pa je bilo domačih gostov 55,7%, tiuih pa 47,3%.
Vzroke za zmanjšanje obiska domačih gostov lahko iščemo predvsem v zmanjševanju kupne moči prebivalcev, delno pa tudi v tem, da so organizacije združene-
ga dela začele močno varčevati s sredstvi in so zaradi tega tudi omejevale službena potovarya. Znano je, da je poslovni turizem eden od pomembnih dejavnikov turističnega prometa v Ljubljani nasploh. Znano pa je tudi, da turi-stične dobrine niso neobhodno in življenjsko nujne in se jim vsakdo najlaže odpove.
Povprečna doba bivanja v obči-ni se od leta 1983 nl bistveno spre-menila. Gibala se je od 1,6 do 1,8 dneva. To je znatno manj kot ve-Ija v povprečju za vso Slovenijo, kjer znaša 3,4 dneva. V občini Ljubljana Center nismo dovolj iz-koristili turističnega povpraševa-rya, ki bi mu morali posvetiti naj-večjo pozornost. Ni ustrezne po-nudbe in ker ni ponudbe, je padlo tudi povpraševanje. Padla je turi-stična potrošrga domačih gostov in tudi tuji gostje, preprosto pove-dano, večkrat niso imeli kje za-. praviti svoj denaV. Za Ljubljano je še vedno značilna neprilagojenost obratovalnega časa potrebam obi-skovalcem. Zlasti v času turistič-ne sezone je gostom na vojjo pre-malo odprtih lokalov.
V letu 1985 sta se zmanjšali tako akumulativna kot reproduktivna sposobnost organizacij združene-ga s področja gostinstva. OZD s področja turističnega posredova-rya so nekoliko povečale akumu-lativno sposobnost, hkrati pa se
jim je zmanjšala reproduktivna sposobnost.
Negativni učinki deviznega in zunanjetrgovinskega sistema so se odrazili v resnem izpadu notra-njih in zunanjih virov sredstev za financiraiye investicijskih naložb in tekočega ppslovanja.
Povprečni osebni dohodek de-lavcev v turizmu in gostinstvu je bil za 4% do 12% nižji od povpreč-nega v gospodarstvu občine.
Med vzroki za slabše rezultate navajajo predvsem spremembe deviznega zakona, ukinitev izvoz-nih stimulacij in težave izvozno naravnanih OZD turistične in go-stinske dejavnosti zaradi nepri-memega tečaja dinaija.
Notraiye rezerve gostinskih si-stemov, pa lahko še vedno najde-mo v uvedbi skupne nabave, or-ganizirargu centralnih skladišč in tudi v boti ustreznem organizira-iyu skupnih služb.