le!o LXIX_ stev-	V LJubljani« v četrtek, 26. |uni|a I94I-XIX *>««*•• • 0ot<n>M Cena Prezzo L 0.7C
Izhaja vsak dan ijntraf razen ponedeljka la dneva po praznika.
a Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, Llnbljana. s | Redazlone, Amminlitrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. § i	Teleion 4001—4005.	i
Abbonamenli: Mese 12 Lire; Estero, mese 20 Lire, EdLzione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.: Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti' 10.349 per le inserzioni,
Filiale: Novo mesto.
Concessionaria esclnsiva per la pubblicita di provenienza itaiiana ed estera: Unione Pubblicita Itaiiana S. A., Milano.
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica: Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Itaiiana S. A„ Milano.
Vojno poročilo štev. 385
Letalsko in topniško bombardiranje
Tobruka
Torpedna letala zadela sovražno križarko
Rim, 25. junija, lp. Glavni stan italijanskih Vojnih Sil objavlja:
Severna Afrika: Delovanje topništva na bojišču pri Tobruku. Letalstvo Osi jc bombardiralo zasidrane parnike v pristanišču, oklepna sredstva, protiletalsko baterije in skladišča stre-iva v trdnjavi. Naši bombniki in naša torpedna letala so napadla sovražne edinice, ki so plule med Tobrukom in Sidi KI Barainijem in so zadele eno križarko. V noči na 24. junij so Angleži metali bombo na Benghazi in na Tripolis.
Vzhodna Afrika: Naše čete so zapustile Djimnio in so sc priključile četam, ki v zahodni pokrajini Galla in Sidamo nadaljujejo s svojim odločnim odporom.
Navodila za obnovo na Egejskih otokih
Rodos, 25. junija, lp. Posebni dopisnik agen-cije Štefani poroča;
Guverner italijanskih posesti na Egejskem morju jo nadaljeval s svojimi obiski na zasedenih otokih in se je v spremstvu svojega glavnega stana podal v Siro. Ob cestah so bile zbrane italijanske čete in grška šolska mladina, vse hiše pa so bile okrašene z zastavami. I V občinski palači je general Bastizzo sprejel j katoliškega škofa, inetropolita in domače dosto-1 janstvenike. Nato je podal navodila prefektu,
županu, predsedniku trgovske zbornice in ravnateljem bačnili in gospodarskih zavodov na otoku.
Ko je odhajal, mu je prebivalstvo priredilo navdušene manifestacije, sam pa so jc pogovarjal s četami, ki so pcie vojne pesmi in himne. General Batizzo se je nuto vrnil nu Rodos.
Se'a v'ade bo 5. fulifa
Rim, 25. junija, lp. Italijanska Vlada je sklicana na sejo. ki bo ob 10 v soboto, dne 5. julija, v palači Viminale.
Razmah nemške vojne sile na vsej vzhodni fronti
Berlin, 25. junija, lp. Posebni dopisnik DNB poroča s sovjetskega bo jišča o svojih vtisih TeT" pri tem navaja več zanimivih podrobnosti.
Dopisnik pravi, da se dolge kolone vozil pomikajo proti prvim linijam. Pehoto podpirajo tanki, prav tako pa tudi letalstvo. Potem ko so nemške ČH? premagale prvj odpor in zavzele prve sovjetske posTojanke. ki~"niso TTile opremtjFiie," brrjiTlTja ~ so" jih trdovratnostjpj so se nemški
oifiT
aki
M
preveč s sjlili!.
žErali
dSromiie množice, ki se vedno bolj razmahujejo proti vzhod u. Pred sovjetskim ozemljem so se prvi hudi spopadi odigrali ob zori.
Sovjetski oddelki rdeče vojske se vojskujejo s_J_rdo v ru t n os t jo~i i- s pogumom. So to večinoma KjUmiiki, Kirgizj in drugi innli flzTjVRFnarodr, krsfTTacIo raje "pobifT Tirl^ror>7Tr<)Tr"sv;ojrii ESlifa-jjli-Ra strojnicah, preden odneliajo ali pa
popuste. Sovjetske utrdbe za ffmi prvimi "poštsr janknmi začno nato s svojim topniškim streljanjem na nas, vendar pa niso sposobne, da bi ustavile naše prodiranje, ki se po hudih pripravnih spopadih nadaljuje v notranjost.
Posamezne čete, bataljoni in oklepne kolone se~poT5hprvili "spopadih zopet zliero," da~bi združene napadle naprej in dosegle bližnje ci-_ IjeT~Sovra7.no topništvo strelja na ozemlje ne-tfetlno, toda s precejšnjo točnostjo, pravi1 časnikar, nas prisili zapustiti ceste in to povzroči zmedo pri sovjetskih baterijah. Možje, konji in motorna vozila opravljajo prave čudeže. Pehota se mora neprestano vojskovati proti gnezdom odpora. Utrdbe ob cestah in prelazih morajo obstreljevati težki topovi. Ob koncu dneva so nemške čete na raznih točkah vdrle na sovjetsko ozemlje za približno 50 km.
Po litavskih vaseh se ob cestah zbira litav-sko prebivalstvo, ki nas opazuje s presenečenjem in občudovanjem. Vojakom je dovoljen le kratek počitek. Noči so namreč zelo kratke in napad se mora nadaljevati hitro, da ne bi bilo sovražniku dopuščeno, da bi se organiziral. Ob
{irvi zori se bo pohod naprej jutri zjutraj nada-jeval z nezlomljivim naskokom.
Berlin, 25. junija, lp. Izvedelo se je, da je pri napadih nemških čet na sovjetske črte sovražnik imel hude izgube in da je na bojišču obležalo več sto mrtvih in so Nemci zajeli na tisoče ujetnikov. Včeraj je nemško letalstvo nadaljevalo s svojimi silovitimi napadi proti sovražnim postojankam, proti rdečim tankom. Dosedaj pa še niso mogli točno ugotoviti število razdejanih sovjetskih tankov na vzhodnem bojišču.
Berlin. 25. junija, lp. Iz pristojneca vira se je izvedelo, da se je nemškim edinioain posrečilo vdreti globoko v sovražne postojanke in je bilo
ob tej priliki uničenih 180 sovražnih tankov poleg tislih sto tankov, ki jih je uničilo nemško letalstvo.
Berlin, 25. junija, lp. Nemške in romunske čete so sedaj v boju proti velikim sovjetskim silam, vendar pa se jim je posrečilo zbiti njihov od|>or in jim prizadejati najhujše izgube.
Napad na finsko letališče
Helsinki, 25. junija, lp. Sovjetski bombniki so danes zjutraj trikrat napadli civilno letališče Malini, ki je 15 km proč od finske prestolnice. Finska lovska letala so v protinapadu zbila dva sovražna bombnika.
Prvi alarm v Helsinku
Helsinki, 25. junija, lp. Danes zjutraj so imeli v Helsinkih prvi velik znak za letalsko nevarnost. 15 sovjetskih letal je zelo visoko preletelo mesto, finsko protiletalsko topništvo je začelo takoj streljati, finski lovci pa so se dvignili v zrak. Dve sovražni letali sta bili zadeti in sta v plumeiiili pudli na tla. Škoda je neznatna.
Sovjetska letala bombardirala lastno pristanišče Kronstadt
Helsinki, 25. junija, lp. Ob finsko-sovjetski meji vlada silna zmeda na sovjetski strani, kur se hi li ko vidi iz tega. du je sovjetsko letalstvo samo bombardiralo lastno pristanišče v Kron-stadtu, ker so Sovjeti mislili, da so v tem sovjetskem pristanišču pristala nemška vodna letala. Ko so rdeča lota la bombardirala največje rdeče vojno pristanišče na severu, so zelo poško-dovala in uničila dve važni pristaniški napravi, ki so ju nemška lelala s svojimi napadi v prejšnjih dneh poškodovala.
•
Kolikor jc iz dosedanjih vojnih poročil n bojih na vzhodu mogoče spoznali — sodi italijanski lisk — se nemški naval na Sovjetijo izoblikuje v obliki oqromnih klešč, ki naj s severa in ju a a stisnejo sovjetsko vojsko, ki se (liblje med Dnjestrom in Drino. / juqa are otiromen sunek čez liukovino v ozemlje ;a Lvovom in dalje proti vzhodu, na severu pa se nemški klin zabija v trikoI med Kovnom, Vilno in Grudnom. Vmes med tem prostorom pa se razvijajo manjši, a vseeno siloviti napadalni sunki pri Lomži, llrest Litevskem in Rawa Ruski, torej na črti vzhodna od Itnt/a.
Iz samih sovjetskih poročil je razvidna, da so sovjetske čele pod silnim navalom nemških oklepnih divizij, prisiljene umikali se proti vzhodu. Prvi trije dnevi orjaškega napada so Nemce postaviti že daleč izven izhodnih točk in naglo prodirajo na vzhod.
Obseg vojnega pohoda proti Sovjetski zvezi
Italija, Romunija in Slovaška so se takoj postavile ob stran Nemčije
Berlin, 25. junija, lp. >Politična in diplomatska korespondenca« piše, da je sedaj nastopil že četrti dan sovražnosti na sovjetski meji in da je zato možno opisati politični razvoj te vojne.
Italija, Romunija in Slovaška so izjavile, da se smatrajo v vojni s sovjetsko zvezo istočasno z nemškim rajhom. Te tri države so se jasno in odločno postavile na stran Nemčije v novein boju, ki ji je bil vsiljen. Madžarska je prekinila diplomatske zveze s Sovjetsko zvezo, Bolgarija pa je prevzela zaščito nemških koristi v Sovjetiji. Španska vlada je izrazila svoje globoke simpatije za Nemčijo v vojni, ki jo je začela proti Sovjetski zvezi in tisoči in tisoči španskih prostovoljcev je zaprosilo za dovoljenje, da bi smeli vstopiti v nemško armado in se vojskovati proti rdečemu sovražniku. »Aften-bladet«- v Stockholmu je objavil članek, v katerem dovolj jasno pojasnjuje švedsko stališče. Finska še ni zavzela določenega stališča, toda ta država je že dala jasno razodeti, kakšno bo njeno stališče v tej vojni. Toda ameriška vlada je že izrekla zaporo nad finskim imetjem v Ameriki. Japonsko stališče je še predmet proučevanja in posvetovanja in posvetovanja vodi cesar osebno s svojimi mini-
Demonstracije proti Sovjetom v Španiji
Madrid, 25. junija, lp. Mladinske španske narodne organizacije so priredile včeraj velike demonstracije proti Sovjetski zvezi. Z balkona sedeža falange je govoril minister Serano Sunner, predsednik politične junte, okoli njega pa so bile zbrane vodilne osebnosti stranke. V svojem govoru je pozval mladino in vse pristaše, da naj bodo previdni zaradi spletk sovražnika. Sunner je izjavil, da je Sovjetska zveza odgovorna za špansko državljansko vojno, za umor De Rivera, ustanovitelja falange, prav tako pa je tudi kriva smrti mnogih španskih rodoljubov.
Sovražne demonstracije so se nato ponovile pred palačo angleškega veleposlaništva. Vsi španski listi objavljajo obširna poročila o razvoju boja med Nemčijo in Sovjelsko zvezo ter na prvih mestih objavljajo prva vojaška poročila s fronte.
Španija se je že vojskovala proti komunizmu
Madrid, 25. junija, lp. Falangistični dnevnik »Pueblo* podčrtava angleško hlnavščino in objavlja Churchillove besede, ki jih je izrekel v juliju 1940. ko je bil še prvi lord admiralitete. Tedaj je rekel, da odločno stališče Nnskesa ljudstva in njegov nastop proli sovražniku dokazujeta, kaj zmorejo svobodni ljudje. Ta mali narod se je namreč tedaj žrtvoval, da bi se dokazala nesDO-sobnost rdeče armade in rdečega letalstva
Dnevnik primerja Churchillove besede z besedami Molotova, ki se je v svojem zadnjem govoru obrnil lin vest demokratskih, to je meščansko kapitalističnih držav in poklical na pomoč vse nazadnjaške sile sveta. Tako se je razkrinkalo razdiralno delovanje demokracije in boljševizma, ki hoče uničiti družino in vero. Ves svet ve sedaj, kje je leglo največje nevarnosti.
Španski dnevnik pravi, da je sedaj samo eno bojišče i d sicer se tam odločuje usoda boja med nacijonalizmom in internacijonalizmom in v tem l>oju je Španija že zavzela svoje stališče, ko se je vojskovala za red v Evropi proli sovjetskemu komunizmu in proti njegovim demokratskim zaveznikom.
Se:a španske vlade
Madrid. 25. junija, lp. Seja španske vlade, ki se je začela snoči, se je končala šele danes ob zori. Zunanji minister je podal poročilo o obvestilu nemške vlade, da se je začela vojna med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo in je poročal o težkih razlogih, ki so narekovali to vojno.
Ministrski svet jp pazljivo proučil lo novo obdobje evropske vojne. Sprejetih je bilo več zakonskih ukazov, ki bu nanašajo na tuw ministrstva.
»tri, toda prav gotovo bo sedanji spopad odprl tej deželi številne izglede. Ni pa (»otrebno govoriti o stališču Turčije, kajti ta država je prav prod kratkim podpisala prijateljsko pogodlio z Nemčijo. Francoski tisk v Vichyju spremlja z velikim zanimanjem in z velikimi simpatijami vse, kar počne Nemčija. Tudi Južna Amerika, kjer je bila komunistična propaganda vedno razkrajata a, ni brezbrižna do sedanje vojne in javno mnenje v Južni Ameriki pozdravlja pohod nemških čet proti vzhodu kot dejanje, ki naj osvobodi evropsko civilizacijo barbarskega boljševizma.
Samo anglosaksonski svet, ki je pod vplivom masonerije, je sedaj z vsemi simpatijami na strani Sovjetske zveze, dasi je bil včasih hud nasprotnik sovjetske države. To stališče pa narekuje Anglo-saksonoeni njihovo sovraštvo do narodnega socializma. Anglija računa na to, da bo Nemčija morala vreči večje silo proli Sovjetom, prav tako pa v Londonu računajo s tem, da bo vojna med Nemčijo in Sovjetsko zvezo tako vplivala na Japonsko, da se bodo začele čutiti težave na Tihem oceanu in da bo to še bolj vznemirilo ameriško javno mnenje.
Tako je obzorje, ki se v teh dneh postavlja pred nami. Zmaga nemškega orožja je prav gotova in v Berlinu številni krogi računajo z ogromnimi posledicami te zmage, in sicer za mir na svetu. Kajti v tej vojni za svobodo se danes vojskujejo sile reda proti Veliki Britanij/i,
Nemško vojno poročilo
Berlin, 25. junija .Ip. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na vzhodu potekajo boji vojske, letalstva in vojne mornarice proti sovjetski oboroženi sili tako ugodno, da je pričakovati velikih uspehov.
Na morjih okoli Anglije so bojna letali* v zastraženem ladijskem sprevodu pred anglc-ško vzhodno obalo potopila dve tovorni ladji s skupno 11.1100 tonami, bombe težke vrste pa so zadele še dve trgovskj ladji.
Ponoči so letala uspešno bombardirala vojaško važne cilje v pristaniškem območju pri l.iverpoolu. Zadetki bomb v polno so zadeli pristaniške naprave, skladišča in oskrbovalno naprave.
Ostali letalski napadi so veljali pristaniškim napravam oh Tyni. Teesi iu izlivu teh rek in letališčem v vzhodni Angliji. Velika skupina nemških bojnih letal je v pretekli noči napadla oporišče Ifaifo iu metala bombe vseh vrst. Pri napadu angleških bojnih letal pod močno zaščito lovcev na zasedeno ozemlje je bilo snoči v letalskih bojih sestreljenih 15 angleških letni, dve letali pa je sestrelilo protiletalsko topništvo.
Angleška letala so ponoči metala rušilne in zažigalne bombe nn zahodno in severozahodno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Vojno-gospodarske ali pa vojaške škode ni bilo. Nočni lovci in mornariško topništvo je sestrelilo tri angleška letala. Posamezna sovjetsko letala so bombardirala stanovanjske predele v Memelu in v Ki>-nigsbergu. Napadi so zahtevali žrtve, večinoma med vojnimi ujetniki. Več poslopij jc bilo porušenih ali poškodovanih.
Berlin, 25. junija. Ip. Snoči so angleški bombniki v spremstvu velikih lovskih oddelkov poskušali napasti francosko in belgijsko obalo in sicer med l)unqucrqueom in Calaisom. Nemška obramba je preprečila, da bi sovražnik dcsegel določeno cilje. V letalskih Itojili je sovražnik izgubil 13 |p-tal. Nastala je škoda na stanovanjskih poslopjih in mnogo oseb med francoskim in belgijskim prebivalstvom je bilo ubitih.
Berlin, 25. junija, t. Angleški bombniki, ki so bili spremljani z močnimi oddelki lovcev, so poskušali včeraj okoli 20.40 napasti kraje med mestoma Dunkerque in Calais, pa je njihov poskus izpodletel zaradi takojšnjega in izdatnega nastopa nemške protiletalske obrambe. V silovitih zračnih bojih je zgubil sovražnik 18 letal. Skoda, povzročena od Angležev, gre izključno nn rovaš civilnega prebivalstva teli krajev. Med francoskim in belgijskim prebivalstvom je ve8 mrtvih in ranjenih.
Berlin, 25. junija. Ip. DN'R je pooblaščen odločno zanikati novico, ki jo je snoči razširila angleška propaganda, češ da so angleška letala izvedla močan napad na pristanišče v IJoulogneu. Tega letalskega napada sploh ni bilo.
Berlin. 25. junija. Ip. Angleška lelala so ponoči metala rušilne in zažicalne bombe na nekatere kraje v zahodni Nemčiji. Na nekaterih točkah so bombe napravile precejšnjo škodo na stanovanjskih poslopjih. Voiaski cilji niso bili zadeti. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih
Romunsko vojno poročilo
Bukarešta, 25 .junija, lp. Uradno vojno poročilo romunskega poveljstva pravi, da so sc te tri dni boji nu bojišču razvijali tako, kakor je, bilo to vnaprej po načrtu določeno. Nekateri j>osk u s i sovrašnih protinapadov so bili odbiti.
Sovražno letalstvo je včeraj močno lvom-bardiralo Konstanco, Su I i no in Galac, nekaj bom!) pa je vrglo na Tulcejo, Hrailo in Jassy, posledic pa tu bombardiranja niso imela posebnih.
Niiši bombniki s obombardirali važno vojaške cilje iu povsod dosegli važne in pomembne uspehe. Nemško in romunsko letalstvo je v teh treh dneh dokazalo naravnost strahotno premoč nad sovražnim letalstvom, ko je uničilo 400 sovražnih letni. Od tega so 50 sovjetskih letal sestrelila romunska letala in romunsko protiletalsko topništvo. M) letal pa je bilo uničenih na letališčih. Romunsko letalstvo je izgubilo od vsega 12 letal.
švedske varnostne odredbe
Stockholm, 25. junija, lp. švedska je poklicala domov vse svoje ladje, ki so na Baltiku. Vsi švedski vojaki in mornarji ter letnici so bili pozvani, da naj ImkIo zbrani pri svojih poveljstvih.
Slovaška v vojni proti Sovjetski zvezi
Bratislava, 25. junija, lp. Cela dežela je z veseljem in i. navdušenjem sprejela proglas, ki pravi. da jc Slovaška vstopila v vojno na strani Sil Osi. Proglas so podpisali predsednik republike Tiso in ministra Tuka in Čatlos ter pravi, da jc Slovaška stopila na poljo obrambe evropske kulture.
Tisk objavlja danes članke proti raznašalrem napačnih novic in pravi, da so zlasti Zidje razširili novice o bombardiranju Prenova in 2ilinc. Toda od vspg« tega ni niti ena beseda resnična. Dosedaj še ni noben sovjetski letalec priletel nad slovaško ozemlje. Ti glasovi nimajo drugega namena, kakor ta, da bi širili nemir med prebivalstvom. Dolžnost vsakega dobrega državljana je, dn takoj prijavi vse tiste, ki širijo take neresnične govorice. Treba je doseči, da bodo taki zahrbtni sovražniki slovaške domovine postali neškodljivi.
Bratislava, 25. junija, lp. Predsednik slovaške vlade Tuka je izjavil, da se je Slovaška priključila silam Osi proti Sovjetski zvezi in da pri tem izpolnjuje svoje obveze iz pogodbe, ki jo veže na Irozvezo in pa obveze, ki jih je Siovaška prevzela s podpisom pogodb z Nemčijo. Tuka je nato
poročal o odredbah, ki so bile na Slovaškem izdane zaradi vojnega stanja.
Bratislava, 25. junija, lp. Predsednik slovaške republike Tiso je objavil proglas slovaškemu narodu, v katerem mu je sporočil, da je slovaška armada prestopila meje, da bi se priključila nemški armadi v njenem boju proli sovjetski zvezi.
Bratislava. 25. maja. t. Na željo slovaške vlade h» zastopala koristi Slovaške v Sovjetski zvezi Švedska.
Tisova brzojavka Hitlerju
Berlin, 25. junija, lp. Predsednik slovaške republike dr. Tiso je poslal Hitlerju brzojavko, v kateri ponavlja zagotovila zvestobe slovaškega naroda. Slovaško ljudstvo bo potrdilo svojo zvestobo zlasti v tem trenutku velikega boja, ko se nemško orožje vojskuje proti nasprotnikom pravice in civilizacije.
Hitler je odgovoril s posebno brzojavko, v kateri se je zahvalil za Tisova zagotovila in je zaključil svojo brzojavko z besedami, da se bo ta boj končal s popolno zmago nemškega orožja.
Stran g
>SI/)VENEC<c, tetrtftk, 2«. junija 1941-XTX.
Stev. 148.
Licemerske izjave v spodnji zbornici
Churchill želi pospešiti vojni pohod v Siriji
Rim, 2*5. junija, lp. Včeraj je bila *eja angleške spodnje zbornice in so na njej obravnavali vojno, ki je izbruhnila med Osjo in Sovjetsko zvezo. Ta soja in govori na njej so še enkrat potrdili tradicionalno licemerstvo angleškega političnega življenja Vsj v zbornici, tudi konservativci, so zagledali v Rusiji nenavadnega zaveznika Anglije in so izrekli, da se strinjajo s svojo vlado pri tem. ko se angleški imperij postavlja ob stran .Sovjetske zveze.
Bivši minister Iloare Belisha je sicer l>o!j črnogled o stanju rdeče vojske, vendar pa ie izjavil, da si bo Anglija nied vojno s Sovjetijo nekoliko oddahnila iu ta odmor morajo znati Angleži izrabiti. Zastopnik liberalne stranke Harris je izjavil, dn bo vojna med Osjo in Sovjetsko zvezo vsekakor trosila nemško orožje. Zunanji minister Fden pa je dosegel višek v svojem cinizmu, ko je izjavil, dn je vlada angleškega veličanstva vstopila v okvir vojaškega in gospodarskega sodelovnnja s Sovjetsko zvo-zo in da je angleška vlada pri tem sprejela načelo enakosti in medseliojne pomoči in sicer v skladu z željami in v tistem smislu, kakor je to sporočila moskovska vlada.
Churchill je tudi odgovoril na neko interpelacijo v spodnji zbornici in je izjavil, da so angleške sile na bližnjem vzhodu prejele ukaz, da morajo nadaljevati boje v Siriji z največjo odločnostjo in da se pri tem ne smejo dati voditi po ozirili političnega značaja, štejejo naj samo zahteve vojaškega značaja, je izjavil predsednik angleške vlade. Na predlog finančnega ministra je zbornica izglasovala kredit v višini milijarde funtov za nadaljevanje vojne. Pri tem je izjavil, da stroški za vojno naraščajo in ta milijarda bo zadostovala za tri mesece. Povabil je Angleže, da naj s' svojimi prihranki bolj sodelujejo pri financiranju vojne. Nato so poslanci vprašali Churchilla, kdaj se bo sešla imperialna konferenca, ter je Churchill izjavil, da se bo najbrž sešla šc to polet je. Južnoafriški in kanadski predsednik vlade pa se te konference osebno ne bosta mogla udeležiti, pa tudi predsednik avstralske vlade bo moral biti zastopan. ker je odpotoval v svojo domovino. Tudi novozelandski predsednik vlade bo moral kmalu odpotovati domov, dasi je šele pred nekaj dnevi prišel v London.
Rim, 25. junija, t. Današnja debata o sporu Osi s Sovjetsko Rusi jo v angleški spodnji zbornici je potrdila tradicionalno liremerstvo angleškega političnega življenja. Vsi krogi v zbornici, tudi tisti, ki so najbolj konservativni in pravoverni, so videli v Rusiji samo nepričakovanega zaveznika Anglije in so se strinjali z vlado s tem, da se postavi angleški imperij v isto vrsto s Sovjetsko Rusijo. Bivši minister Tloare Belisha, ki je bil največji pesimist o vojaški zmožnosti Sovjetske Rusije, je rekel, da naj bo že kakorkoli, toda pojem »Rusijat pomeni za Anglijo čas oddiha. ki ga morajo Angleži znati dobro izkoristiti. Prežeta enakega utilitarističnega duha je izdavila liberalna stranka po ustih Harrisa, »da pomeni voina med oslščem in Rusijo vedno potrošnjo nemškega orožja«. Zunanji minister Eden je pa izustil največji cinizem, ko je rekel, da bo angleška vlada gospodarsko in vojaško sodelovala s Sovjetsko Rusijo in da je sprejela načelo paritete in recipročnosti o pomoči, kakor je v tem smislu izrazila svojo željo moskovska vlada.
Razmah
japonske tekstilne industrije
Tokio. 25. junija, lp. Predsednik tekstilne družbe »Kanjatuchi« je govoril na nekem zborovanju v Tokiu ter je pred zastopniki japonske tekstilne industrije izjavil, da ne smemo biti črnogledi zaradi razvoja mednarodnega položaja. kajti po vojni bo Japonska na čelu svetovne bombažne trgovine. Dosedaj sta bili na Čelu svetovne bombažne industrije Velika Britanija in Japonska, loda angleški izvoz je bil zelo zmanjšan in omejen zaradi vojne v Evropi, Japonska pa je lahko povečala vse svoje industrijske naprave in tudi svojo udeležbo na svetovnem trgu.
Tokio. 25. junija, lp. Predsednik vlade Ko-noje je bil včeraj popoldne sprejet v avdienci pri cesarju, kateremu je poročal o mednarodnem položaju.
Romunski narod pozdravlja osvoboditev Besarabije
Bukarešta, 25. junija. Ip. Uradna poročila iz Berlina o poteku bojev na sovjetskem južnem bojišču, to je na moldavskem bojišču, so med romunskim prebivalstvom dvignila val navdušenja. Romunsko javno mnenje je namreč uvidelo, da so se potrdila poročila, ki so se ob poteku bojev razširila dne 22. junija zvečer In ko je bilo objavljeno, da se nemške in romunske čele pomikajo v Besarabljo in da so Žo dosegle mejo mčd Sovjetijo In Romunijo, kakor je bila pred sovjetsko zasedbo Besarabije. Tako je Besarabija prav za prav zopet osvobojena, ko so se romunske meje pomaknile zopet na Dnjester.
Ves romunski narod pa tudi dobro razume cilje le vojne, ko gre za izločitev boljševizma iz Evrope Romunski tisk piše, da ta vojna proti Sovjetom ni samo vojna za osvoboditev zatiranih bratov, .ampak je tudi prava evropska križarska voina proti boljševizmu in Romunija je ponosna, da lahko z vsemi svojimi silami v tej vojni sodeluje. »Timpul« piše, da se mora danes Evropa razvili na najdaljši fronti vseli časov, da se izvede nova križarska vojna civilizacije.
Bolgarski listi o zlomu boljševizma
Sofija, 25. junija, lp. Vsi listi posvečujejo prve strani vojni Osi proti Sovjetski zvezi in podčrtavajo, da so nemške čete prodrlo skozi sovjetske obrambne črte in da so že vdrle globoko v sovjetsko ozemlje. Vsi listi pišejo, da je neizogiben zlom krvavega boljševizma.
Turčija zavrača sovjetsko pohlepnost
Carigrad, 25. junija, t. List »Akrhanu je objavil članek poslanca Nedmedina o protisovjetski vojni, v katerem poudarja, da je Rusija poka-
zala veliko napadalnost do Nemčije ter se je polastila polovice Poljske ter baltiških* držav. SSSR — nadaljuje članek — je pokazala čudovit imperialistični pohlep, med tem ko so njeni voditelji tekmovali v tem, kako bi povedali čim več o krivicah in grozovitostih imperializma, članek se nato peča s sovjetskimi željami do turških pomorskih ožin. V tem pogledu izraža Nedinedin svoje začudenje nad zadržanjem Moskve in omenja, da jo hila Turčija 20 let prijateljica Rusije in je prav toliko časa pazila, da to prijateljstvo ne bi bilo skaljeno. Kljub temu piše člankar, ki je zelo blizu zunanjemu ministrstvu in je zastopal Turčijo v nekdanji Zvezi narodov, moramo na žalost ugotoviti, da je Rusija gledala na nas sprecej neprijetnimi nameni. Na koncu pa pravi člankar, da mora biti svet hvaležen Hitlerju za čudovita odkritja v njegovem zgodovinskem proglasu.
Poljska »vlada« se je že zvezala s sovjetskimi oblastniki
Rim, 25. junija, lp. »Popolo dj Roma« piše, da so pričakovali, da bo tako zvana poljska,via-., da v l^ontlonu v veliki zadregi zaradi vojne Osi proti Sovjetski zvezi. Toda ta poljska vlada se je takoj postavila na stran krvavih mogotcev v Kremlju, kakor je to storil Churchill. Ta poljska vlada ni vedela storiti drugega, kakor rta je Sovjetom predlagala zamenjavo ujetnikov. Nobeno očitanje vesti ni oviralo poljskega generala Sikorskega, da ne bi sedaj izrekel svojih simpatij za Sovjete, ki so se kot hijene vrgle na Poljsko v njeni smrtni uri. To dovolj pojasnjuje, kakšna je moralna in politična vrednost takega predsednika poljske vlade. Na srečo pa ta človek zastopa samo sebe in svoje gospodarje v Londonu in v Waskingtonu.
Hrvatska vlada bo imela 16 ministrov
Objavljen je bil zakon o organizaciji vlade, ki bo imela tudi posebna ravnateljstva za določene zadeve
Zagreb, 25. junija lp. Objavljen je bil zakon o sestavi vlade nezavisne hrvaške države. Zakon vsebuje štiriindvajset členov. Naivažnejši od njih so:
1.	Hrvaško vlado sestavljajo predsednik, podpredsednik in ministri Posebna ustanova v vladi je zakonodajni komisarijat s predsednikom, ki imji stopnjo ministra.
2.	Poglavnik postavlja in odstavlja ministre t odlokom, ki mora imeti tudi podpis predsednika vlade. Predsednik, podpredsednik >n ministri morajo pred nastopom priseči poglavniku ter podpisati izjavo o svojem imetju ter o imetju svojih rodbin, razen tega pa izjavo, v kateri se obvezujejo, da ne bodo med trajanjem svoje državne službe spreieli nobenega plačanega posla.
3.	Hrvaška vlada je sestavljena takole: predsednik, podpredsednik, zunanji minister, minister za narodno obrambo, minister za pravosodje ih verstvo, notranji minister, minister za delo, minister za promet in javna dela, minister za vzgojo, minister za javno zdravstvo, minister za kmečko gospodarstvo, minister za industrijo in trgovino, minister za gozde in rudnike, minister za korpora-. cije, zakonodajni komisar.
4.	Za važne in posebne zadeve, ki se nanašajo na narodno življenje, ee lahko na poglavnikovo zapoved ustanavljajo posebna državna ravnateljstva z ravnatelji, ki jih imenuje poglavnik na predlog predsednika vlade. Ta državna ravnateljstva so odvisna naravnost od predsednika vlade, imajo pa svoje posebne denarne obračune.
5.	Ministri, državni podtajniki ter državni ravnatelji so odgovorni poglavniku, ki jih zaradi prestopkov proti zakonom lahko postavi pred »Stol sedmorice« v Zagrebu.
Ministre in državne podtajnike sodi »Stol sedmorice«, proti čigar razsodbam ni pritožbe.
Princ Konoje čestita Poglavniku
Zagreb, 25. junija, lp. Princ. Konoje, predsednik japonske vlade, je poslal brzojavko Poglavniku, v kateri mu čestita ob priliki pristopa Hrvatske v trojno zvezo. Ob isti priliki pa izraža princ Konoie svoje veselje zaradi tega, ker Se hrvatski naTod vedno bolj razvija in dejansko sodeluje pri razvoju novega reda na svetu.
Zbeganost ameriških vladnih krogov
Rooseveltove in Sumnerjeve izjave ne morejo prepričati ameriškega javnega mnenja
Berlin, 25. junija, t. Oovor Suinmerja Welle-sa o spopadu med osiščnimt državami in Rusijo registrirajo v Berlinu z manjhnim zanimanjem. Tisk je objavil le nekaj ironičnih opazk o dejstvu, da je smatral ameriški sekretar za zunanje zadeve za potrebno, ponoviti v bistvu Churchillovo programatično izjavo in reči, da morajo ili demokracije skupno s Sovjetsko Zvezo.
»Borsen Zeitung« piše, da je po Summerju VVellesu Nemčija lista, ki hoče zavojščiti svet in ne Moskva, ki je s silo zavzela in Sovjetom za-sužnila baltiške dežele, kos Finske, Besarabijo ter je hotela stegniti svojo roparsko roko na Dar-danele in Bolgarijo. Ne Moskva, ampak Nemčija da bi perfidno in z brezprimerno brutalnostjo zasužnjila te narode: da ni kršila nemško-sovjetske pogodbe Moskva, ki je hotela zabosti Nemčijo v hrbet, ampak Nemčija, ki je ostala pasivna do teli manevrov in je s tem dala dokaz brezmejne potrpžljivosti, dokler je ni naravni nagon samo-
ItalUaniiina brez uiitelja
47
Seznanili pomenili
OSEMNAJSTA LEKCIJA
se bomo z vrtilnimi števniki, se o dnevih, mesecih in letih in se učili računati.
Svoje znanje števnikov dopolnimo nocoj z vr-stilnimi števniki. Vrstiini Mevniki so po obliki enaki pridevnikom na -o za moški in na -a za ženski spol. Rabijo se z določnim spolnikom il, la.
1.	= primo (— primo)
2.	== secondo (=sekondo) 3 : terzo (= terco)
4.	:= quarto kuarto)
5.	= quinto (= kuinto)
6.	== sesto (= sesto)
7.	= settimo (= settimo) 8 = ottavo (= ottavo) 9. = nono (— ndno)
10.	— decimo (= džčimo)
11.	= undecimo ali undicesimo ali decimo-
primo (= undečimo, undičizimo, ddči-moprimo)
12.	duodecimo ali dodicesimo ali decimo-secondo (=: duodečimo, dodičizimo, džčimosekondo)
13.	= tredicesimo ali decimo terzo (= tre-
dičizimo, dičimo tirco)
14.	r= quattordicesimo ali decimoquarto (=
kuattordičezimo, dičimokuarto) itd.
20.	= ventesimo ali vigesimo (=; ventezimo,
vidžezimo)
21.	= ventunesimo ali vigesimoprimo (=
ventunezimo, vidžezimoprimo) itd. 30. = trentesimo ali trigesimo (= trentizimo, tridžezimo)
•10. = quarantesimo ali quadragesimo (=
kuarantizimo. kuadradžizimo) 50. = cinqu9ntesiffl0 (— ilnkimntizimo) 60. — sessantesimo (=: sessantizimo) 70. = settaatesuno (;= settantezimol
80. = ottantesimo (= ottantčzimo) 90. z= novantesimo novantezimo)
100,	— ccntesimo (== čentezimo)
101.	= centesimo primo (= čentezimo primo) 200 ducentesimo (= dučentezimo)
300. = treccntesimo (= trečentezimo) 400. = quattrocentesimo (== kualtročentezimo) 500. = cinquecentesimo (= činkucčentezimo) 1.000. = millesimo (= millezimo) 2.000, = duemillesimo (-— duemillezimo) 100.000. = centomillesimo (=: čentomillezimo) 1,000.000. = milionesimo (= miljonezimo)
Dall'antiquariol.
Una vecchia signora sta2 comprando* un ar-madio antico'1.
»Di che' stile5 e?... Un Luigi XIV lorse7?«
»Nossignora"; Luigi XV.«
»Oh, un Luigi di" piu" o" di" meno" poco mi fa. ...
Ključ k vajam v 46. nadaljevanju.
Kupili smo dve kili češenj. Na mizi je bilo pet jabolk (= so bila pet jabolkal); kje so? Nesel sem krojaču tri metre in deset centimetrov blaga, dvanajst (ali: tucat) gumbov in dva metra svile. Prispel sem v to mesto leta 1920. Moja sestra še nima 17 let. Ostal sem 15 (mi rečemo: 14!) dni v Trstu. Moj prijatelj je izgubil pri igri tisoč lir. Čakal sem (na) tramvaj šest minut. Meso se plačuje po 12 lir.
Hd dAto al povero mendicAnte cinquanta cen-tčsimi. Ho ventic(nque anni. Abbiamo nel n6stro giardino ventisči pesehi et tredici peri. Mio santolo ha vendiito la sua villa per un milione trecento lire. Vorrči comprare qučsto quadro, ma cfista mille cinquecento lire. La mAmma ha comprdto un cappelllno per cento veticinque lire.
ohranitve in čut evropske odgovornosti prisilil zavpiti dovolj je in energično intervenirati. Brez sramu' n zlobuo si je drznil Sumnier VVelles trditi, da za voditelje Nemčije pogodbe niso drugo, kakor orodje za prevaro in zlobna napoved morilskih namenov. Po Summerju VVellesu sedanja nemška vlada ne pozna častnih besed. Z ljudmi njegovega kova, zaključuje glasilo nemške vojske, ni mogoče častno razpravljati.
Nevvjork, 25. junija, lp. Ameriški politični krogi so pod velikim vtisom poročil o bojih med sovjetskimi in nemškimi četami na sovjetskem ozemlju. Večina pristojnih krogov v VVashingtonu izjavlja, da bo ameriška obljubljena pomoč nekoristna za sovjete. ker bo prišla prepozno.
Neu>uork, 25. junija. I. Obljuba pomoči, ki jo je dal Roosevelt Rusiji na včerajšnji konferenci za tisk in odlok, na osnovi katerega je osvobojen sovjetski denar, naložen v Zedinje-nih državah, ki ie bil doslej pod zaporo, znašajoč 38 milijonov dolarjev, je nemalo presenetil nevvvorške kroge in celo poluradni tisk, ki je še pred nekaj lirami sklepal ravno obratno. V teh krogih ludi menijo, da je praktično nemogoče Zedinjenim državam dati Sovjetski zvezi obljubljeno pomoč, bodisi zaradi obstoječega pomanjkanja materiala, bodisi zaradi prevoznih težkoč.
Razpoloženje proti posegu v vojno narašča
Nwyork, 25. junija, lp. Republikanski poslanik Fish je zaprosil nad 100.000 volilcev svojega volilnega okraja, med katerimi so tudi člani Rooseveltove družine, da naj še enkrat pojasnijo svoje nazore o morebitni napovedi vojne Nemčiji. Poslanec je dobil dosedaj približno 10.000 odgovorov. Razmerje tistih, ki so za mir je 8:1. Število pristašev miru je v Ameriki silno naraslo, zlasti, ko se je izvedelo, da je izbruhnila vojna med Nemčijo in Rusijo.
Gospodarstvo
Nova poštna, brzojavna in telefonska tarifa
Kakor smo že poročali, se od petka 27. t. m-naprej razširi na Ljubljansko pokrajino poštna, brzojavna in telefonska tarifa, kj je v veljavi v kraljevini Italiji. Kakor je znano, je Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo od 21. aprila priznal prejšn jo jugoslovansko tarifo za notranji promet, tudi za poštni in brzojavni pro/net in za telefonske pogovore v Italijo. Prilagorlena stara tarifa je bila takrat na novo izdana s pristojbinami v dinarjih in lirah, pri čemer so bili dinarski zneski pristojbin preračunani v lire po prejšnjem tečaju 50 lir za 100 din. Tarifa, ki je veljavna v Kraljevini Italiji, pa je kot celota z a občinstvo ugodnejša nego dosedanja tarifa, kar je dalo Visokemu Komisarju povod za razširjenje tarife, veljavne v Kraljevini Italiji, na Ljubljansko pokrajino.
V naslednjem navajamo najvažnejše postavke poštne, brzojavne in telefonske tarife, ki velja v Kraljevini Italiji in bo od petka naprej veljala tudi v Ljubljanski pokrajini.
Pisma in zalepke: za vsakih 15 gramov ali del te teže v krajevnem prometu 0.2=5 lire (doslej za 20 gramov 1.50 din, odnosno 0.45 lire); v medkrajevnem notranjem prometu za vsakih 15 gramov teže ali del te teže 0.50 lire (doslej do 20 gr 2 din, odn. 0.60 lire). Pisma naslovljena v inozemstvo: za prvih 20 gr 1.25 lire, za vsakih nadaljnjih 20 gromov pa 0.25 lire.
Dopisnice, državne in zasebne izdaje, v krajevnem prometu 0.15 lire, v medkrajevnem prometu 0.50 lire (doslej v krajevnem in medkrajevnem prometu 1 din, odn. 0.50 lire). Dopisnice namenjene v inozemstvo 0.75 lire.
Razglednice: Samo s podpisom pošiljatelja in datumom: v notranjem prometu 0.10 lire, v prometu z inozemstvom 0.25 lire: razglednice z ne več kot pet besedami, kj izražajo vljudnost (voščila in pozdravi) ter neilustrirane dopisnice državne in zasebne izdaje z enakim besedilom: v notranjem prometu 0.20 lire, v prometu z inozemstvom 0.25 lire.
Tiskovine: Neperiodične tiskovine; za vsakih 50 gr ali del te teže v notranjem prometu 0.10 lire, v prometu z inozemstvom 0.25 lire. Zavoji s knjigami, ki jih pošiljajo založbe ali knjigarne za vsakih 50 gr v notranjem prometu 0.05 lire; poštni uradi lahko izdajo posebno izjavo o odpremi proti določeni pristojbini 0.10 lire za zavoj.
Mali paketi: za prvih 200 gr teže 1.20 lire, za vsakih nadaljnjih 50 gr 0.30 lire; v promeiu z inozemstvom za prvih 250 gr 2.50 lire, za vsakih nadaljn jih 50 gr 0.50 lire.
Vzorci brez vrednosti: za prvih 100 gr 0.55 lire (v prometu z inozemstvom 0.50 lire), za vsakih nadaljnjih 50 gr 0.15 lire (v prometu z inozemstvom 0.25).
Ekspresna pristojbina znaša poleg običajne
1.25 li
ire, v pro-
pristojbine v notranjem prometu metu z inozemstvom pa 2.50 lire.
Pristojbina za priporočene pošiljke znaša poleg redne pristojbine za zaprta pisma v notranjem prometu 1.25 lire (v prometu z inozemstvom 1.50 lire), za odprte dopise pa v notran jem prometu 0.50 lire (v prometu z inozemstvom pa 1.50 lire).
Paketi (v notranjem prometu); navadni do t kg 2.50 lire, do 5 kg 5 lir, do 5 kg 7.50 lire, do
10	kg 12.50 lire, do 15 kg 16 lir in do 20 kg 18 lir. Paketi, ki vsebujejo knjige in jih pošiljajo založništva ali knjigarne: do 1 kg 1.25 lire. do 3 kg 2.50 lire. do 5 kg 5.75 lire. do 10 kg 6.25 lire, do 15 kg 8 lir in do 20 kg 9 lir.
TELEGRAF IN TELEFON
Navadne brzojavke do 10 besed 2 liri,, za vsako nadaljnjo besedo 0.25 lire.
Telefonska pristojbina v medkra jevnem prometu znaša za 5'miniitni pogovor v okolišu do 25 km 1.50 lire, do 50 km 2 liri, do 100 km 4 lire, do 200 km 7 lir, do 400 km 9 lir. do 600 km
11	lir, do 800 km 15 lir, do 1000 km 16 lir in preko 1000 km 18 lir.
•
Denarni zavodi na Spodnjem Štajerskem. Kot
smo žo poročali, bodo podružnice dunajskih vele-bank prevzele dober del poslov podružnic prejšnjih ljubljanskih in zagrebških bank. Posle podružnic Ljubljanske kreditne binke v Mariboru in Celj u. Jugoslovanske združene banke iz Zagreba ter Celjske posojilnice bo prevzel Creditanstalt, posle podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru in podružnic Praštedione v Mariboru in Celju pa LUnderbanka. Vendar navedeni dunajski zavodi ne bodo prevzeli poslov v celoti. Zdrave posle centralnih državnih bank (Poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke in Priv. agrarne banke) bo prevzel Deželni hipotekami zavod za Štajersko iz Gradca. Število hranilnic po uredbi o občinskih hranilnicah bo zmanjšano od 21 na 4, katere preostale bodo imele značaj okrajnih hranilnic. Tudi ne mislijo na enostaven prevzem prejšnjih zavodov. Od zadrug bodo ostale le tri velike kreditne zadruge in 1 rajfajznovka. Obstojale bodo: okrajne hranilnice v Mariboru, Celju, Ptuju in Brežicah, 1 rajfajznovka v Mariboru, kot depozitni banki pa bosta delala Creditanstalt-Bankverein in Laenderbanka. prvi z dvema podružnicama v Mariboru in Celiu, druga s podružnico v Mariboru. Od obrtnih kreditnih zadrug bodo obstojali: Mariborski kreditni zavod. Ptujsko predujemno društvo in Hranilno in predujemno društvo v Celju. Na Kranjskem je dobil samo Creditanstalt dovoljenje za podružnico, ki bo imela tudi izplačilmeo na Bledu.
Švicarska dohroimetja v Zedinjenih državah. Vlada severnoameriških Zedinjenih držav je dovolila švicarski vladi in švicarski narodni banki, da smeta pod gotovimi pogoji razpolagati s svojo imovino v Zedinjenih državah.
1 utarinnr. — ' ..stare + eprnnrtin" tzrafca neposredno in tra.inn sedanjost, tu: rnvno kupuje — * starinski. — * kakšen. — • sloir — 8 Lrniovik. — 1 morda. — " ,,no, sifnora1' se združi v „nossignora''. -- • več ali manj.
Sporočamo, da je dne 24. junija 1941 umrl gospod
CUNTA JERNEJ
biiši župan ohfine Hotedršira. posestnik, dolgoletni odbornik načelstra Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu
Pogreb bo 26. junija 1041 ob 10 dopoldne na pokopališče v Hotedršlci. Kmetijsko gospodarsko društvo v Logatcu.
Vprašanja
Ves svet govori dandanes o svežem zraku in sončnih kopel jih. Vemlur so hkrati vsi kinematografi večer za večerom polni. Zakaj ne skrbimo /.u svetlobo in /a /.rak bolj redno in prirmlno, namesto da v ta namen ob nedeljah narejamo izlete?
Zakaj nas lepnki in oglasi v časopisih pozivajo, da naj jemo več inesn, več sadja in tako dalje? če bomo jedli več tega, bomo morali jesti manj onega. Kaj je potemtakem napredek gospodarstva? ln — ali ne pravijo dandanes vsi zdravniki, da naj manj jemo?
Reklama hodi resničnostnal Kako pa je potem to, da ima sleherni časopis pol ducata oglasov, ki drug drugemu ugovarjajo? Nikar da bi govorili n formalnem nasprotju, ko dva oglasa priporočata dvoje različnih zdravil, ki da je najboljše za eno in isto bolezen! Toda oglejmo si sodbe strokovnjakov, ko dva trdita prav nasprotno kot edino pravilno!
Zakaj govorilno toliko o tem, kako dn je več in več šolanja potrebno, čeprnv je splošno znano, da je modemu vzgoja tudi z gospodar-sko-praktičnegn gledišča doživela popoln polom? če naj bi morala šola vzgojuti značaje — kje nn so ti značaji?
Zakaj je tako zvani kulturni človek potreben toliko udobnosti gmotne in mehanične vrste, da more živeti znosno?
Ali ne besedičijo vsi šolani veljaki, da je zvrhanost duha v obratnem razmerju s potrebo po zunanjih dražljajih? Kaj pa naj potem v teh časih pomeni umetno razlikovanje med -izobraženimi« in »neizobraženimi« ljudmi?
Zakaj se dajo moderne ženske preslepiti s pripomočki, ki jim prihranijo delo, ko pa potem potrntijo toliko časn in denarja za vsakovrstna zdravila, zdravljenja, dijeto, masažo in telovadne ure, kar ima vse ta smoter, dn bi bile popravljene napake prostega času?
Zakaj imamo omožene ženske, ki se baje i/, gospodarskih razlogov hranijo, da bi imele otroke, ki pn potem sprejmejo plačane službe, ker doma ne vedo kaj početi? Posledica tega je |M>tem ta, da je zmeraj več tistih, ki imajo po dve plači, pa nič otrok, in tudi več onih, ki imajo le eno plačo, pa več otrok.
Zakaj uporabljamo besedo »življenjski standard« le glede na gmotno udobje? Svoboda osebe in družine je bistveni del življenjskega standarda. Ljudje, ki imajo komaj (oliko, da izhajajo in ki imajo prostost, imajo tudi mnogo višji standard ko ljudje, ki so polni raznovrstnega razkošja, n ki nimajo prostosti.
Zakaj dandanes toliko hvalisnmo letnike, češ, da so drzne in napredne? človeka je treba prikleniti k zemlji in ga ne pošiljati v zrak! Tiste, nemara do »strahopetne ženske sužnje«, ki so s svojimi možmi in otroki pre-romalc po sto in sto kilometrov daleč v novo domovino, alr niso oprnvilc večje in koristnejše kulturno delo, knkor pa cmnncipirane meščanke, ki znajo voditi avto ali letalo?
Zakaj si na vse načine sami nalagamo bremena na duše in si govorimo, dn smo nesrečni in dn je najbolje umreti, dokler smo še zdravi in so zdravi nnši otroci in smemo biti šc pod svojo streho in na svoji zemlji?
Zakaj več in več stvari ne prepuščamo Bogu, ki ni le naš Oče, ampak je tndi naš prijatelj? In ki nns najbolje razume, kaj da jc prav in kaj ni prav z nami?
Zakaj?	„ v A ,
c) za vezane vloge s Šestmesečnim odpovednim rokom t , iyr> na leto, č) za navadne vloge .... 2% na lelo.
Obresti se morajo računati od drugega dne po vplačilu do dneva dviga; kapitalizirati se morajo pri hranilnih vlogah 31. decembra vsakega leta, pri vlogah na tekoči račun za 30. junija in 31. decembra vsakega leta.
Razdelitev letnih izpričeval
Vi6oki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se spremene do sedaj veljavne odredbe glede razdelitve letnih izpričeval učencem vseh šol,
od r e j a s
Letna izpričevala, čeprav datirana z 28. junijem, naj se izroče učencem vseh srednjih, učiteljskih, strokovnih, meščanskih in ljudskih šol dne 30. junija po službi božji.
Ravnatelji in upravitelji naj učencem pred razdelitvijo izpričeval obrazlože pomen Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine.
Otroški podlistek	^ „ '	27
Pravljice Božene Nemcove
Angel varuh
•-^.-.V"""^-—>T" ^i^jšjj^^l	HB J loga ti trgovec ni imel s svojo ženo dolgo časa
S 7 r - - Y" ,••'/;/:f ."JI	J^n;	nobenega otroka, čeprav bi si ga oba strašno
! iSrO	»Hi^ll	želela, Zato sta neprestano prosila Boga, naj
m / ^ M-' i'' ■' 2®	|||P§1 Ji	bi jima poslal vsaj enega. Tedaj se je zgodilo,
X Ji V ! ^s!	lalliP	s*a °"3a hkrati imela enake sanje. Sanjalo
" 'Ir^TffT 1 ^fl^sl/ \ ji '['•	se jima je, da je stopil k njima angel in jima
f * J ; ; !./-.'""" " J r * •	rekel: »Bog je uslišal vajino prošnjo. Imela
/AH SiP- Iv/1.','' V'--"'	S	bosta sina, toda v dvajsetem letu bo obešen.«
5 fflsaSBMs 7/ \ '< v	•	z grozo sta se zakonca prebudila in
2 ^B^^^J vj^fj \ \ \	vj	strahoma povedala drug drugemu svoj sen.
•	J\ \ \ '•' '« '•	\ \ •	Nekoliko dni sta premišljevala o teh sanjah, | JlHi \ \ \\ V\	j	ali se bodo izpolnile ali ne, počasi pa sta S^Bml« V / 1 V\ \	*'» S	pozabila in bi se gotovo nikdar več ne spom-
•	fflf fvPI /	'** "*" * n"a nan'e' se ^ena kmalu na*° ne čutila
5-—-Tr I /	\\ \ \ '*• * 5	Sedaj sta začela verjeti strašnemu snu
•	s—/ / \	^vvV^vHNr^V. • 'n vsega srca t>i si želela, da Bog odvrne
•	nI ' i I \	nN^N^O^S*	n'''u s^rašno breme. Ni se zgodilo. Čez J y\- \ VJ • nekaj časa je žena dobila zdravega in moč-2 • nega sina. Dala mu je ime Jožef, in se do-
menila, da mora biti menih, kajti le tako bo morda Bog odvrnil od njega sramotno smrt. Fant je rastel in je bil bogaboječe vzgojen. Opazil je, da si je vsako krat, kadar koli se Je kdo staršev orzl nanj, obrisal solzne oči. Zakaj, ni mogel nikdar zvedeti. Ko je prišel iz nižjih šol v višje razrede, se je prav tako če ne še pridneje učil. Učitelji ga niso mogli dovolj pohvalili in očetje so ga postavljali otrokom za zgled. Lastni starši pa niso prenehali jokati nad njim. Dokler Jožef še ni imel razvitega razuma, je spraševal svojo staro pesterno, zakaj roditelji
toliko jočejo. Ta pa mu je zaradi lepšega odgovarjala: »Zato, ker nisi priden!« Ali pa mu je rekla, da imata mnogo skrbi. Fant se je trudil, da bi staršema pripravil čim več veselja, zato je bil priden nad mero. Toda jok je trajal dalje.
Bil je star že sedemnajst let. Ko je videl, da so njegovi starši premožni, od vseh spoštovani in zdravi, si ni mogel drugače razlagati njihovega joka kot na ta način, da je on vsemu kriv, da se ima nekaj zgoditi z njim, zaradi česar so starši žalostni. In sklenil je, da vpraša naravnost nje same, ali pa na kak drug način hoče priti na jasno. Nekega dne sta bila oče in mati sama v sobi, Tedaj je pokleknil Jožef pred nju in rekel:
»Moja draga mati! Dragi oče! Povejta mi sedaj, zakaj vedno in vedno samo jokata zaradi mene? Storim vse, kar le hočeta, učim se, ubogam vaju v vseh stvareh, vidva pa, kadar me le pogledata, planeta v jok. Zakaj? Ne vesta, kako strašno mi je hudo, kadar vidim, da imajo drugi starši veselje s svojimi otroki; skoraj da mi ne poči srce. Povejte mi, dragi starši! Naj bo še tako hudo, laže bom prenašal, kakor pa vajin jok in vajino žalost.«
Tako je prosil Jožef svoja roditelja. Ko je silil in silil vanju, sta mu končno jokajoč povedala.
Trenutek je stal Jožef žalosten in ni vedel, kaj bi storil. Potem pa je spregovoril: »Ker je torej tako, ne morem dalje ostati pri vaju, da ne vržem sramote na vaju in ves naš rod. Oče! Ti me nauči za trgovca, vsaj toliko, da lahko grem v svet. Potem bom odšel z doma, daleč, daleč, kjer me nihče ne bo poznal. Naj se tam dopolni moja kruta usoda da bi vi o njej ničesar nikdar ne slišali. Toda Bog je milostiv, in če ga človek zapusti, On nikdar ne zapusti človeka.«
Od tega dne dalje ni Jožef več hodil v šole, temveč se je učil trgovstva. Čez pol leta je vedel toliko, kolikor mu je bilo v glavnem potrebno. Vzel je tedaj nekaj svojih stvari, nekaj zlatnikov, poslovil se je od dragih staršev in od hiše, da mu je pokalo srce, ter se napotil v širni svet, Kakor dolgo je lahko videl svoje rodno mesto, tako dolgo se je neprestano oziral nazaj, ko pa so se konice zvonikov izgubile, je pokleknil na zemljo, proseč dobrega Boga, naj odvrne od njega sramotno smrt ter naj ga zopet pripelje nazaj v rojstni dom!
Prvi dan popoldne je prišel samo do gozda, kjer je zamišljeno stopal po senčnati poti. Tu je slišal za seboj klic: »Jožef, Jožef! Počakaj name!«
Jožef se ozre in vidi za seboj popotnega človeka. »Kako pa veš, da se imenujem Jožef?« ga vpraša, ko pride k njemu.
Torej ti res pravijo Jožef? No, to sem pa zadel pravo ime! Kam si namenjen?«
-V svet«.
(Nadaljevanje sledi.)
Varujmo pridelke pred napadi iz zraka!
Za naše kmetijstvo utegne nastopiti nova nevarnost, t. j. zažiganje pridelkov po sovražnih letalih. Sicer ni rečeno, da bomo to res doživeli, vendar moramo biti na vse pripravljeni. Pri tem gre namreč za majhne celuloidne ploščice, ki bi jih metala sovražna letala in ki razvijajo, ko se vnamejo, dolg plamen ter veliko vročino, tako da lahko povzročijo požar v zorečem žitu. Ker nastanejo razen tega strupeni fosforjevi plini, je treba pri obrambi posebne pozornosti. Opozarjamo na to vse kmečke posestnike oziroma lastnike njiv. Nevarnost je posebno velika za zoreče in zrelo žito, ker vsebuje žitna slama v tem stanju razmeroma malo vode. Zato moramo biti posebno čuječi pred žetvijo in ob žetvi sami. Pazite vedno na bližajoča se letala ter imejte stalno pri roki lopate in molike, da lahko goreče žito hitro za-sujete z zemljo. Tudi nekoliko vode je treba imeti v neposredni bližini, da lahko v njej takoj namočimo rule, ki si jih navežemo okoli ust, da škodljivi plini ne prihajajo naravnost v nos in usta.
Dobro sredstvo proti tem napadom obstoji tudi v sledečem: Žito začnemo žeti na sredi njive, tako da napravimo pas, ki obsega približno '/* vse površine. Na nastalih dveh polovicah napravimo ponovno na vsaki po en pas. Žanjemo čisto nizko, vsako požeto površino pa takoj sproti po-orjemo. S tem močno preprečimo širjenje požara po tleh, oziroma po strnišču in omejimo požar na en del njive. Tudi imejmo takoj pri rokah dosti
sveže zemlje, da lahko z njo hitro zakrijemo žito, če bi začelo goreti.
Ako nastane na njivi požar, morajo takoj vsi ljudje z orodjem in z mokrimi robci hiteti na do-lično mesto, da nemudoma zasujejo goreče žito z zemljo.
Če točno upoštevamo ta navodila, se nam bo posrečilo škodo občutno zmanjšati. Hitro preora-vanje strnišča ima razen tega še lo dobro stran, da se zemlja po žetvi ne strdi in ne izsuši tako močno. To pa je zelo važno in koristno za naslednji pridelek in za rodovitnost zemlje v obče.
Delavna Slovenija
je naslov daljšemu članku v uglednem rimskem listu »La Tribuna«, kjer se člankar spominja vseli važnejših del in stavb v Sloveniji. Koj spočetka omenja obnovitev borovniškega viadukta, ki da spada k enim od največjih v Evropi s svojo višino 33 m in dolžino 510 in. Dalje govori o cestah in železnicah v Sloveniji in pripominja, da so ceste v slabem stanju in da lokalne železnice (vrhniška) vozijo po polževo, z 20 km »hitrostjo« na uro Ves je prevzet ob pogledu na Ljubljansko polje, ki da je en sam zeleni vrt, in na Ljubljano samo, ki jo žc iz dalje oznanjata dve zgradbi: Grad
1 in nel>otičnik Kakor v vseli drugih tozadevnih člankih italijanskih dopisnikov, je tudi v tem omenjeno, kako se človek začudi tolikemu številu šol v Ljubljani in množici šolarjev, ki so jih polni vsi parki in vse ceste. Prav tako se čudi velikemu številu cerkev in pripominja, da jc videti v njih stavbah italijanski in nemški vpliv. Pohvalno se izraža člankar o vsej Ljubljani, zlasti o središču, ki ima videz velikega mesta in o slovenski kulturi.
Vsa Slovenija, pravi, je ko nalašč ustvarjena, da se razvije v njej poljedelstvo, trgovina in industrija. Mnogo je bogastva v zemlji in ljudeh, ki jih bivša Jugoslavija ni znala in ni hotela pravilno izrabiti. Toda pod novo vlado fašistične Italije in zlasti še zaradi goreče vnetosti Vis. Komisarja Graziolija za pro-speh Ljubljanske pokrajine, se bo ta del slovenske zemlje razcvetel v povsem novem sijaju. Tako Imi na novo oživ I jena Ljubljana in Dolenjska. Dopisnik sklene svoj članek z upanjem, da se bo vse to ljudstvo strnilo z italijanskim ljudstvom in se bo skupno izražalo v pesmih in delih.
Obrestna mera za vloge pri denarnih zavodih
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na predlog odbora iz člena 6 naredbe z dne 14. junija 1941-XIX, št. 44, glede vseh vlog, na katere se nanaša ta naredba, odobril naslednjo obrestno mero, ki je od 1. julija 1941-XIX dalje obvezna za vloge pri denarnih zavodih:
a)	za vloge a vista.....1% na leto,
b)	za vezane vloge s trimesečnim odpovednim rokom......2J-j% na leto,
Dolenjsko ljudstvo je lepo sprejelo Eksc. Visokega Komisarja
Kakor smo ze poročali, je preteklo nedeljo obiskal Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli našo lepo Dolenjsko. Povsod mu je ljudstvo priredilo navdušene sprejeme in ga je prisrčno pozdravljalo. Leva slika zgoraj nam kaže sprejem v Sodražici, desna slika zgoraj pa skupino narodnih noš, ki so prišle k sprejemu v Kočevje. Na levi sliki spodaj vidimo, kako pozdravlja visokega gosta nasa mladina v Metliki, desna slika spodaj pa nam predstavlja ljudske množice, ki so se zbrale k sprejemu Eksc.
Visokega Komisarja na trgu v Metliki
te novice
Koledar
Četrtek, 26. junija: Janez in Pavel, mučenca;
Vigilii, škof; Perseveranda, devica.
Petek, 27. junija: Marija vedne pomoči: Ema Krška, vdova.
Novi grobovi f Viktor Dur ni
sodnik okrožnega sodišča
Novo mesto, 23. junija.
Dokončal si svoj križev pot, ki je bil dolg in težak. Leto dni je minilo, odkar si legel in v današnjem jutru je bilo konec Tvojega trpljenja, ki si ga prenašal z občudovanja vredno potrpežljivostjo.
Kadar koli sem sedel pri Tvoji bolniški postelji in opažal, kako giuevajo Tvoje telesne moči, si še vedno upal, da se Ti bo zdravje povrnilo, da boš nastopil službo, da Ti bo s pomladjo vrnjeno zdravje, da To bo ozdravilo poletno sonce in jaz sem Ti v tolažbo potrdil Tvoje upanje, čeravno sem vedel, da ni nade v Tvoje okrevanje.
Hotel si in gotov si bil, da nastopiš službo, zato si se še vedno zanimal za posamezne slučaje i/, svojega uradnega poslovanja, ko si kot predsednik kazenskega senata morai prekiniti svoje delo in se vleči v bolniško posteljo. V vsem tem sem videl Tvojo trdno voljo, da hočeš okrevati, da hočeš živeli ip delati.
Bridko je človeku, še težje pa tovarišu in prijatelju, ki mora vse to gledali in ne more pomagati, ki^ ve, da je vsaka tolažilna beseda prav za prav laž. Viktor, oprosti mi to besede, izrečene so bile v Tvojo tolažbo, v olajšanje Tvojega trpljenja.
Sodnik Viktor Durini je hil Novomeščan. Po končanih študijah, ki jih je začel na Dunaju, prekinil med svetovno vojno, ko je bil ujet na gališki fronti in več let preživel v ruskem ujetništvu, in končal v Zagrebu, je začel svojo službo pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Kot sodnik je služboval pri okrajnem sodišču v Laškem in več let v Mokronogu, pred 15 leti pa se jo vrnil v Novo mesto, kjer je do zadnjega služboval pri okrajnem in okrožnem sodišču.
Vse je poznalo našega Viktorja, vsakomur, ki se je nanj obrnil, je rad pomagal 7. nasvetom in vsakdo se je prepričal, kako plemenito je njegovo srce. Strokovno doliro podkovan je znal svoje znanje pravilno prilagodili vsakdanjemu življenju, ki ga je med našimi ljudmi urejeval in skoraj ga ni človeka med nami, ki se ne bi izrekel o njem pohvalno, ko je zaznal za njegovo prezgodnjo smrt.
Bil je pa tudi dober tovariš in iskren prijatelj. V krogu njegovih tovarišev in prijateljev je njegova smrt napravila nenadomestljivo vrzel. Nepogrešljiv in nepozaben bo ostal v'družbi svojih ožjih prijateljev in v trajnem spominu pri svojih stanovskih tovariših.
Življenje gre svojo pot, dragi Viktor, nič več ne bova kramljala po novomeškem trgu ali ob zeleni Krki, nič več uživala krasote našega mesta in njegove okolice, nič več obiskovala naših Gorjancev, temnih gozdov, Mirne gore in Gač, nič več ne bova trgala rododendrona nad Starim Ta-borom; vedi pa. kadar ga bom utrgal, ga bom ob spominu na tiste dni, ko sva ga trgala v sončnem junijskem jutru in re mi ho dano, ga bom prinesel na Tvojo rušo. Dragi Viklor, počivaj v
miru!	j_e>
•
+ V Ljubljani je zadet od kapi umrl gospod Ferdo Juvanec, šolski ravnatelj v pokoju. Pogreb bo v petek, 27. junija ob 5 j^opoldne z Žal. kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ilotedršici bodo v četrtek, 26. junija ob 10 dopoldne na tamkajšnjem župnem pokopališču pokopali gospoda Jerneja Cunta, posestnika in župana, ki je umrl v ljubljanskem sanatoriju v ponedeljek zvečer. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim domačini naše globoko sožalje!
Osebne novice
= Poročil sc je v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani g. Ludovik Ojrin. uradnik uprave »Slovenca«, z gdč. Jožico Škraber 7, Vranskega. Mladima novoporočencema želimo na novi življenjski poti veliko sreče in božjega blagoslova.
Cenjena dama, katera je v soboto dne 21. VI. med 16. in 18. uro kupila čevlje pri ZAMORCU na Sv. Petra c. 21 in plačala s tisoč lirskim bankovcem, naj se zglaai čim preje v tej trgovini radi ureditve važne zadeve.
—	Gostovanje rimske Kraljeve opere v Ljubljani. Rimska opera, ki uživa obenem z milansko Scalo sloves svetovnega opernega gledališča, ho gostovala dne 9. 111 10. julija v Ljubljani. Ansambel šteje 214 članov. 9. julija bodo izvajali Verdijevo opero »Traviata« z Mario Caniglio v naslovni partiji in Benjaminom Giglijem kot Alfredom. Pod niuzikalnim vodstvom dirigenta Tul-lija Serafina in v režiji Marcela Govonija. 10. julija bodo peli Puccinijevo »Madame Butterfly: z Mafaldo Favero v naslovni in Aleksandrom Žilia-nijem v glavni moški partiji. Dirigent: Olivero tle Fabritiis. Kot dodatek k tej operi bo plesal halet Štiri letne čase iz Verdijeve opere »I vespri si-ciliani«. Gostovanje rimske Kraljevske opere v Ljubljani je eminenten kulturen in muzikaleu dogodek, 7.0 katerega vlada že sedaj veliko zanimanje. Občinstvu .ki se interesira za lo predstavo priporočamo nakup vstopnic v predprodaji. Spričo velikega ansambla in prevoza kulis bodo cene za to gostovanje seveda močno zvišane.
—	Z univerze. Slušatelji, ki so v šoiskem letu 1940-41 obiskovali Višjo pedagoško šolo v Zagrebu ali Belgradu in žele v študijskem letu 1941-42 nadaljevati ali završiti svoj študij na snujočem se višje-pedagoškem tečaju na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, naj se zaradi potrebne zaznambe prijavijo najkasneje do 10. julija t. 1. na dekanatu filozofske fakultete v Ljubljani.
—	Državna tehniška srednja šola v Ljubljani. Učencem in učenkam vseh odsekov in cddelkov se bodo razdelila letna izpričevala za šolsko 1. 1040-41 v ponedeljek, dne 30. junija ob 9.
—	Opozarjamo na razpis Pevske tekme, ki je izšel dne 18. ozir. 19. t. m. v časopisih. V njem so navedeni vsi pogoji za priglase tekmovalcev. Tekma ho 6. julija v Operi, zadnji prijavni rok je do vštevši 1. julija. Ker je letos odziv na razpis tekme zelo slab, opozarjamo ponovno reflrklante. nsj I se priglasijo, ker »e v primeru sla! >e udeležbe 1 tekmovalcev tekma ne bo mogla vršili.
—	Pri včerajšnji osmrtnici: Marija Zupančič roj. šeme se le vrinila pomola. Pravilno se mora glasiti: žena čevljarskega mojstra, ne pilarskega.
—	Učiteljica z večletno prakso na italijanskih šolah v Toscani iu Emiliji jioučuje italijanščino ali slovenščino. Honorar nizek. Prevaja iz slovenščine v italijanščino in obratno tudi razne dopise. Naslov se Izve v uredništvu »Slovenca«.
—	Brezposelni mestni uslužbenci, ki so dopo-tovali na področje ljubljanske pokrajine, naj takoj pismeno javijo svoje naslove: Zvezi mestnih uslužbencev v Ljubljani, Mestni trg 1 (magistratno poslopje).
—■ Iški Vinlgar je sedaj planincem že dobro znana soteska, kamor romajo ob nedeljah trume kolesarjev in pešcev po Ižanski cesti. Zadnja naselbina pred sotesko je prijazna Iška vas, ki leži v južnem oglu Barja med Krimom in Golim. Ob bistri Iški vodi |5ot dalje po dolini, ki se zožuje. Kmalu zagledamo prve skale, tako zvano Lopato in Seltan ter veliko navpično |>eč Orljek, kateri dela druščino, silen okrogličast skalni kup Borov-Ijak. Divje skalovje vabi in mika tudi plezalca. V pečeviti 60teski pri tako zvanih Grabljicali prišuml po divji grapi Krvavica, ki »e steka v Iško. Tod je zelen tolmun, kjer se hlade kopalci, s skal pa jc lep pogled v sotesko lške. V tej divji in raznoliki naravi je SPD uredilo skromno planinsko zavetišče, ki bo dobrodošlo vsem onim, ki posečajo Iški Vinlgar. odkoder so številni izleti na Krim, na Rakitno, na Mokrec, na Krvavo peč itd. Zavetišče bo oskr-'bovano redno vsako nedeljo. K tem bo SPD nudilo zavetje številnim posetnikom Krima in Mo-kreca, da bodo mogli prebiti nekaj prijetnih ur ob hladu bistre lške. V nedeijo naj planinci posetijo v čim večjem številu svoje zavetišče v lškcm Vint-garju. Kdor hoče v nedeljo z avtobusom v Iški Vintgar, naj se predhodno javi v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1.
—	Poletna vročina pritiska. Po kresnem dnevu je nastopila poletna vročina, ki je pač prikladna za košnjo. Okoličanski kmetje so poj)olno-ma zaposleni s košnjo in iščejo povsod dobre kosce, ki so sedaj plačani po 70 din in vso hrano na dan. Mnogi kosci so prišli iz raznih dolenjskih in notranjskih krajev ter so se javili pri starih gospodarjih, kamor so zahajali kosit že leta in leta. Jutranja toplota je zadnje dneve takole med 15» do 17°, najvišja dnevna loplota pa sedaj dosega 28° do 30" C. Danes v sredo je vročina zelo pritisnila. Po hudi sopari je navadno nagla sprememba v lokalne nevihte. V juniju so vremenarji zaznamovali do srede že 12 lepih, sončnih dni brez dežja. Po poročilih iz Dolenjske tam nekateri kraji žc 10 in več dni niso imeli dežja
Ljubljana
1 Gospode katehete ljudskih in meščanskih šol v Ljubljani prosi za Letno poročilo — nadzornik za verouk.
I Po riž in testenine naj pridejo trgovci z začetnimi črkami od A do M že v četrtek, 26. junija od 8 do 12, 7. začetnicami od N do Z pa v petek, 27. junija od 8 do 12 v mestni preskrbovalni urad. S tem popravljamo napako v včerajšnjem listu, ko nam je tiskarski škrat spremenil 26. junij v 27. junij za črke od A do M.
1 Trio italiano. katerega sestavljajo pianist, dirigent in skladatelj Alfred Casella (klavir), Albert Poltronieri (violina), in Artur Bonucci (čelo) je bil ustanovljen leta 1930. Od tega leta dalje do danes je imel nad 350 koncertov, med njimi 30 7. orkestrom v vseh državah Evrope, severne Amerike in severne Afrike. Povsod so ga sprejeli z velikim navdušenjem in vse kritike so edine v tem, da so združeni v Trio italiano trije sijajni umetniki, ki muzicirajo z vso dušo in pa ogromnim tehničnim znanjem, ki ga imajo. Povsod so bili deležni izrednega aplavza pa tudi iskrene hvaležnosti kar so si zaslužili s svojo umetniško igro. Umetniški vodja tria je pianist Alfred Casella. Njihov edini koncert v Ljubljani bo pod pokroviteljstvom Visokega komisariata v ponedeljek, dne 30. t. ni. oh pol 9 zvečer v veliki Kilharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
I Vodstvo po razstavi H. Smrekarja v galeriji Obersnel na Gosjjosvetski cesti bo odslej vsak dan točno ob 17 in ob četrt na 19, v nedeljo še ob 10. Vodi umetnik sam. Zadnji dnevi razstave hitro potekajo, zato opozarjamo zamudnike, naj z obiskom razstave nc odlašajo več, ker se bodo sicer gotovo pokesali, da so to veleaktualno razstavo zamudili in bodo tako ob lep spomin!
I Vse p. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da ,ie odslej začetek vseh večernih predstav v Operi in Drami ob 20.
1 Poslednja sklepna produkcija Glasbene akademije v letošnjem letu bo v petek, dne 27. junija ob 19 v veliki filharmonični dvorani. Nastopila bosta absolventa Burger Kajetan ter Ksenija Ogrinova iz šole prof. Jana Šlaisa in prof. Janka Ravnika. Skupno bosta izvajala Cesar Franckovo »Sonato v A-duru« za klavir in violino, dočim bo pianistka Ogrinova izvajala sama Beethovnovo »Sonato op. 31, št. 3 v Es-duru«, violinist Burger pa Lalojevo >Symphonie espagnole I. In IV. stavek«, Bachov »Air«. Pugnani-Kreislerjev »Prelu-dij in Allegro* ter Paganini-Szvmanotvskega ^Ca-price« št. 20 in 21. Violinista bo pri klavirju spremljal piani3t Bojan Adamič. Vstopnina za občinstvo 5.70 lire, za dijake 1.20 lire in za vojake 3 lire; sporedi so v predprodaji v Matični knjigarni. Na koncert omenjenih absolventov opozarjamo.
1 Frančiškanska dvorana: 27. t. m. ob 21: »Li terarni večer mladih' v spomin t Jožeta Šelige. Svoja dela bodo brali: Emil Frelih, Ivan A. Ribič,.
Zdravko Ocvirk in Damjan Vahen. Pesmi J. Šeliga bo bral Stane Sever, član Nar. gledališča, delo Rudolfa Kregala pa bo bral Vaclav Deržaj. Dobiček od prodanih programov je namenjen za sirole t J. Šeliga.	A
I Nesreče in nezgode. Posestnik Ivan Erjavec iz TrebČe vasi, okraj Novo mesto, občina Dvor, je v sredo ob 9 vozil 7. vozom 7. dvorišča hiše št. 16 na Gosposvetski cesti. Mimo je privozil tramvajski voz. Voznik je trčil v tramvaj, naglo je sicer konja zaobrnil, toda prelomilo se 11111 je oje, ki ga ie z vso silo udarilo v desno nogo pod členkom, da mu jo je zdrobilo. Z reševalnim avtom je bil prepeljan v bolnišnico. — Posestnikova hči Anica Ko-kaljeva. doma v Gradišču pri Litiji, je prišla v ljubljansko bolnišnico. Padla je s češnje in si zlomila desno nogo.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predatave ob 16., 19. <n 21. url
Najbolj priUnlil'en» lirnilkn Deantie Durbin v svojem najnovejšem filmu
Prvi polfub
Kot dodates predvalama: Življenje In konee Hv. Jurija.
Kino Malica. » e ' e « o n 22.41
1000 km na minuto
Fantastičen film o sen/ac. poletu v vaemirje.
Nino Beaotzl, Antonio Gandusio, Vivl Giol. Kino Sloga, tele Ion 27-30
Pevski velefilm PESEM HREPENENJA
(TORNA. C!AKO IDEaL .. .1 - V irl. vi. Laura Adaui. Gurmana 1'aolteri, Claudio Gora . . . Fihn je opremljen h 420 napisi! Kino U n t o n,_te 1 e i o n 22-21
1 Kap ga je zadela. Upokojeni šolski nadzornik Ferdinand Juvaiic, stanujoč v Levstikovi ulici, ki je bil dolga leta nameščen pri prosvetnem oddelku nekdanje deželne odnosno pokrajinske vlade, je v sredo okoli 10.42 stal pred Glasbeno Matico na Kongresnem trgu. Nepričakovano mu je postalo slabo in se je zgrudil na tla. Zdravnik je mogel ugotoviti le nastop smrti. Zadela ga je srčna kap.
I Tudi tramvajski promet je zvečer podaljšan za polno uro. IJpslej je namreč električna cestna železnica vozila do 22.30, odslej bodo pa vsak večer oh 23.30 odpeljali zadnji vozovi z Ajdovščine na Vič, Rakovnik, v Moste, Dravlje in k Sv. Križu, nato se pa spet čez Ajdovščino vsi vrnili v remizo. Normalni promet traja kakor doslej do 21.15, ko se odpeljejo prvi vozovi v remizo, od 21.30 dalje pa vozi tramvaj samo vsake pol ure.
1 Živahnost na živilskem trgu. Letina za domači grah je bila letos izredno dobra, kar je poznali tudi na trgu. Najrazličnejše vrsto stročjega graha, osohito vrsta »Telefon«, so bile naprodaj. Cene so bile 6 do 7 din kilogram v strokih. Luščeni grah je bil po eno liro merica. Tam ob stolni cerkvi pred semeniščem so ga knietice-okoličanke imele naprodaj kar cele košare in to luščenega, ki se je pozneje pocenil celo na 60 stotink. Trg je bil naravnost zabarikadiran s krakovsko i,n trnovsko glavnato solato, ki je sedaj razmeroma poceni, kajti lepe glave je bilo dobiti po 5 din ali 1.90 lir za kilogram. Iz Trsta je jirispel na trg prav lep zelen stročji fižol, ki je bil v torek po 20 din-al.i 7.60 lir kilogram, v sredo pa že po 10 din ali 6.08 lir. Mnogo zelenega stročjega fižola je prišlo iz Istre, zlasti iz koprske okolice, kjer so pravi gojitelji tega fižola. Italijanski paradižniki so bili po 16 din kilogram ali 6.08 lir. Novi goriški in islrski krompir se je pocenil in je bil po 7 din kilogram ali 2.6(5 lir. Kumare so bile sedaj že po 16 din kilogram, ko so bile pretekli teden zelo drage. Trg je bil dobro založen s češnjami. Domače češnje iz soslrske, do-brunjske okolice in z javorskih hribov so bile po 16 do 20 din kilogram ali 6 do 7.60 lir. Opažati je bilo prvi večji dovoz dolenjskih češenj iz novomeške okolice. Bile so prav po isti ceni kakor so-str?,ke. Trg za gozdne sadeže je bil popolnoma zaseden. Jagode ?o bile po 12 din ali 4.60 lir liter. Borovnice so bile po 7 din ali 2.60 lir liter. Pri nekaterih branjevcih so bile naprodaj prve hruške. Cena visoka. Breskve so bile po 16 do 20 din kilogram ali 6 do 7 lir na debelo, primerno višje cene na drobno.
Gledališče
Drama: Začetek oh 20. Četrtek, 26. junija: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. Cene znižane. Zadnjič o sezoni. — Petek, 27. junija: »Okence«. Izven. Premiera. Cene znižane. Igrajo mariborski slovenski igralci.
Opera: Začetek ob 20: Četrtek. 26. junija: »Seviljski brivec«. Red Četrtek. Gostovanje Ana-tola Manoševskega v partiji grofa Almavive. — Petek, 27, junija: Zaprlo.
Radio Ljubljana
Četrtek, 26. junija: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Operna glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Neapeljske pesmi — 13 Napoved časa in poročila v italijanščini — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Orkestralna glasba — 13 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert pod vodstvom mojstra Previtalija — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Simfonična glasba do 18 — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Slovenska glasba — 20 Napoved časa in poročila v italijanščini — 20.20 Pogovor v slovenščini in plošče — 20.40 Orkester Cetra - 21.20 Koncert violončelista Brunellija, med odmori pripombe v slovenščini — 22 Slovenska glasba — 22.45 Poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvctska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rim«ka cesta 31.
ME! Slovencev koledar
s katerim smo Vas lansko leto tako zadovoljili bo izšel le'os v še lepši obliki. NaroČite ga Čimprej pn našem zastopniku v Vašem kraju I
L. 9-
Za narolnlke ..Slovenca",Slovenskega doma", ,.Domoljuba" in ..Bogoljuba" bo stal le
Tiskali bomo le toliko Izvodov koledarja, kolikor bo nlafanih prednaročil! Ne odlašajte, ampak takoj naročile to edinstveno knjigo — olajšali nam boste delo!
Zastopniki, zatnlta takoj s pobiranjem naroCnlnel
Novo mesto
Cene morajo biti označene v lirah. V vseh trgovinah in gostilnah moiajo biti prodajne cene označene v italijanskih lirah in to najkasneje do 26. t. m. Dne 27. junija bo po trgovinah splošen pregled cen in kontrola laklur ier njih primerjava ; prodajnimi cenami. V slučaju prekoračenja cen bodo kršitelji tozadevnih predpisov strogo kaznovani.
Mali oglasi v »Slovencu« imajo velik uspeh.
Zato v »Slovencu« naročite mali oglas, kadarkoli bi radi kaj kupili, prodali ali poizvedeli. Mali oglasi v »Slovencu« so poceni. Sprejema jih podružnica »Slovenca«, ki ima svoje prostore pri Krajcu.
Prečna pri Novem mestu
V nedeljo, na praznik sv. Petra in Pavla, bomo imeli v župnijski cerkvi le,jx) slovesnost. Naš g. župnik Janko Komlianec bo obhajal 25-letni mašniški jubilej in bo daroval slovesno sv. mašo. V mašnika je bil posvečen na svoj rojstni in gorlovni dan 24. junija 1916. V pre-čenski župniji deluje že 16 let in sicer je bil 12 let kaplan, 4 leta je pa župnik. Farani se hvaležno spominjajo njegovega uspešnega delovanja v Prečni, kjer je na vseh področjih farnega življenja ustvaril dela trajne vrednosti. Zato se bodo v nedeljo pri slovesni službi božji Bogu zahvaljevali, da jim je dal takega dušnega pastirja in Ga prosili, naj jim g. župnika ohrani še dolgo vrsto let. Čestitkam, ki jih bo g. slavljenec prejel le dni, se pridružuje tudi naš list /. željo, da bi zdrav in čil učakal zlato in demantno mašo in še čez ter da bi tudi v bodoče tako uspešno delovul kakor doslej.
Iz Spodnje štajerske
Nov vodovod v Rajhenburgu. Trg R^jhenburg do sedaj ni imel vodovoda, pa tudi ne rajhenbur-ška grašč'iia, ki se dviga na strmem hribu nad trgom ter se je svoječasno nahajal v njej samostan oo. trapistov. Ta graščina je dobila številne stanovalce, ki so vzeli gradnjo vodovoda v svoje roke ter so prav pridno na delu. Ves dan kopljejo in vozijo material ter gradijo vodovpdno omrežje, po katerem bodo poganjale vodo na' hrib električne turbine.
Oddaja klavnih odpadkov. Na posvetovanju mesarskih mojstrov, ki se je vršilo v Mariboru, je poseben strokovnjak predaval o odredbah za izrabljanje odpadkov in stranskih produktov pri klanju živine in svinj Na Sp. Štajerskem sta sedaj poverjeni dve tvrdki z zbiranjem kož in rogov ter parkljev zaklane živine. Kri se mora porabiti v gospodarske svrhe ter se v klavnicah ne izpušča več v kanale. Določeni so tudi j>06ebni zbiralci za loj im svinjsko črevno mast, ki je do sedaj ostala mesarjem, po novem pa jo morajo izročiti.
Dobra sadna letina se letos obeta na Spodnjem štajerskem. S|5od. Štajerska ima 3 milijone sadnih dreves ter je na sadju ena najbogatejših nemških pokrajin. Izšel je poseben oklic za »sadno bitko . Zaradi j>omanjkanja škropil pa ne bo letina takšna, kakor bi bi'a, če bi se sadje v redu škropilo. Izšel je ludi pravilnik o ureditvi 6adne trgovine.
Zbiranje raznih odpadkov: cunj, kovin, gume itd. se bo sistematično uredilo s sodelovanjem šolskih otrok ne samo v mestu, temveč tudi na deželi.
Iz Hrvatske
Dr. Pavelič je sprejel zastopnike Katoliške akcije. Poglavnik dr. Ante Pavelič je te dni sprejel zastopnike Katoliške akcije in je izjavil, da bo podpiral njeno delovanje, saj je katoliška delavnost prepotrebna za dvig morale ljudstva in je treba vse drugo pobijati, kar bi izpod jedalo zdravo koreniko narodne blaginje.
Novi znaki za Žide. Z odlokom ustaške policije bodo židje dobili nove znake iz kovine, namesto znakov iz blaga, ki so jih nosili doslej. Novi znak ima obliko okrogle tablice rumene barve. To tablico bodo morali nositi na levici vsi židje. ki so že dopolnili 14 let.
Hrvatska družba za kurivo. V Zagrebu so ustanovili Hrvatsko družbo za kurivo, ki bo imela izključno pravico za uvažanje, izvažanje in prodajo kuriva na vsem ozemlju hrvatske države. 60 odstotkov delnic je last države.
Šport
Plavalni tečaji za šolsko mladino. Ljubljanska plavalna šola lazjusuje za mesec julij plavalni tečaj za šolsko mladino. Pravico do prijave imajo vsi oni dečki in deklice, ki obiskujejo katero koli šolo. Vpisovanje traja od 26. do 30. junija. Tečajniki morajo izpolniti prijavnice, ki jih dobe na kopališču SK Ilirije. Po predhodnem zdravniškem pregledu bodo šele tečajniki pripuščeni v tečaj. Julijski tečaj se prične 1. julija, vpisnina zanj znaša 8 Lir, vsakodnevna vstopnina pa 0.40 Lir.
Zanimiva lahkoatletska prireditev v Grazu. V soboto, 21., in v nedeljo, 22. t. m., je bilo v Grazu lahkoalletsko okrožno prvenstvo, ki bo zanimalo tudi slovenske športnike, ker so na njem sodelovali nekateri Mariboičani, ki službujejo sedaj v Grazu ter se udejstvujejo največ v Poštnem športnem klubu. Poleg tega pa je prireditev zanimiva kot primera za naše atletske rezultate. Izid zaključnih tekmovanje je naslednji: 100 m: Vogler (GAK) 11,5; 400 m: Andres (LSV Zeltvveg) 54; 1500 m: Gassenschniidt (LsV Zeltweg) 4:15,7, drugi Verš-nak (Post) 4:25,9, tretji Kleindienst (Post) 4:15,7; 5000 m Cele3tina (Alpine Rosenthal) 16:40,9, drugi Stojnšek (Post) 16:50,1; 110 m zapreke: Pilhač (Al)TV) 17,2, drugi Korger (Post) 17,8, trelji Po-klukar (Post) 19,3; višina: Pilhač 1,65; daljava: Vogler 7,57, Bele (Post) 6,50; kopje: Tunner (GAK) 51,16, Korger (Post) 45,60; 200 m: Klicpera (Post) 23,3; 800 ni: ing. Schafei (GAK) 2:02,3, Veršnak (Post) 2:03.3; 10.000 ni: Stojnšek (Post) 35:08; tro-skok: Rebolj (GAK) 13,55, Razlag (Post) 13.03; skok ob palici: Schober (GAK) 3,80, Bele (Post) 3,40; krogla: Tunner (GAK) 13,59; disk: Tunner 43,82; kladivo: Exncr (ADTV) 34,72. — Imena Veršnak. Kleindienst, Celestina, Stojnšek, Korger, Pok I u kar. Bele so znana s svoječasnih atletskih nastopov v Mariboru. — Zanimivi so tudi izidi ženskih prvenstev: 200 tn: Eghatr 29,1; krogla: Mayer-Bojana 11,39; disk: Maver-Bojana 33,64; kopje: Fabian 35,60; daljava: Fabian 4,88.
Turneja AC Bologne po Nemčiji, ki bi so morala te dni pričeti, je preložena na pozneje. Italijanski prvorazredni nogometni klub namerava gostovati v vseh važnejših nemških nogometnih centrih.
Poizvedovanja
Žensko kolo se je našlo v Tomačcvem št. 18.
Na potu po Tyrševi in Žerjavovi cesti sem izgubila ključe. Poštenega najditelja naprošam, da jih vrne v pekarno Marinč (Kačič).
Manjša vsota lir ?e je našla na sodišču. Dobi se na Sv. Petra cesta 914
Matija Maleii«	»
V zelenem polju rožo
Izvirna povest
Ni bilo samo smeha, bilo je i solz. Ko je pokleknila Majda pred kapelico in dvignila roke k božji Materi, so se vsule ženskam solze iz oči, Še nekateri moški jih niso mogli zadržati. Med občutene, globoke, resne in proseče Majdine besede 60 pohiteli izmed gledalcev na oder pritajeni vzdihi, be se niso posušile solze na trepalnicah, že so se smejala usta. Tine pod Metinim oknom in neprekosljivi Tonček! Jeza na Gašperja in Za-vrtnika in biriče in Ježa in Gabra! Sočutje z Janezom. In zopet solze, debele, grenke solze ob nastopu Janezove matere.
Ko je padel zastor, je gospoda ploskala. Odprtih ust so lupe strmeli ljudje v zagrinjalo, nato je izbruhnil bučen val odobravanja in priznanja. Spogledali so se, pritrjevalno so pokimali. Z obrazov je žarelo veselje in zadovoljnost. In premislili so dejanje, besede, nastopa posameznih, prereše-tavali so tega, onega igralca, bili so ponosni na svoje sinove, hčere, brate, sestre, še na daljno sorodstvo so bili ponosni.
Glasna hvala je donela pod kozolcem študentom, ki so prišli na tako lepo misel. Lohačev Tine, Maničin Janez, je vzrase! v očeh vaščanov za tri glave, o nikomur ni bilo toliko hvale kot o njem.
Ko da je čutil, kaj govore gledalci o njem, ali ker se je posrečilo in ni bila prva zadrega niti opažena, je bil Tine razigrane volje. Mazal je kovača s sajami in ogljem po obrazu, laseh in rokah ter poočital Rozi in Anki: »Ste mislile, da vaju gospoda sne?«
»Saj sama ne vem, kaj mi je tiščalo grlok ae je branila Roza.
»Saj je Hol< je trdila Anka. Sram jo je pa
le bilo.
»Nate sem ponosen, Majda!« je glasno in pred vsemi pohvalil Tine Metko. In pogledal jo je z živini ognjem v očeh in z dopadenjem. In tudi njegovi, ko prej Francetovi pogledi so bili vsi zavzeti in se kar niso hoteli ločiti od nje. Kaj naredi narodna noša! — ?— je res, ko da je bila nalašč za njo narejena! Pa avba, avba, kako ji je avba sedela na glavi! Vsa posrebrena in pozlačena avba.
Metka je v zadregi. Le kaj je danes vsem ......Ki '
moškim, da jo tako gledajo. Prej France, sedaj Tine, pa vsi drugi fantje. Ko da je danes čisto druga. Ženskam pa je puhtela iz oči nevoščljivost. Zakaj se niso potrudile, da bi si tudi preskrbele odkod narodno nošo?
»Tudi jaz sem nrte ponosen, Majda! Na Janeza sem pa jezen! Zakaj imaš njega rada? Zakaj me ne maraš? Ali nisem fant od fare?« Široko razkoračen je stal Gašper pred Majdo, rožljal Je z denarjem v hlačnih žepih in ji gledal izzivalno v oči.
Ali mu je bila Metka hvaležna za njegovo šaljivost in pomoč v zadregi! »Moram Janeza rada imeti 1«
»Oho! Moraš? Zakaj?«
»Že prav! Pa nočem iz obupa z veseljem na oni svet. Nak! Je prelepo na tem svetu, po katerem hodijo brhka dekleta kot je Majda!«
Med igralci je plula židana volja. Samozavest jim je bila v srcih. Drugo dejanje so igrali lej>še kot prvo. Med tretjim dejanjem so ljudje stiskali pesti in grozili Gašperju, Zavrtnikova blaznost jih je vznemirjala, Janezova in Majdina nesreča jih je bolela. Pri strelih v četrtem dejanju je zastala ljudem sapa. Privoščili so grdemu Gašperju, vzklikali so v grozi in sočutju, ko je omahnil Janez v prepad in je zginila za njim Majda.
Zastor je padel. Ljudje pa so obsedeli in obstali na mestih, niso mogli verjeti, da morajo že oditi, tako jih je prevzeio vse tisto lepo, kar so
videli na odru. In žal, žal jim Je bilo, da se je tako hitro vse končalo. Prehitro, prehitro!
ln kot da je bilo tudi igralcem žal, da je že vsega konec. Metko je kar zabolelo: sleči svileno gorenjsko narodno nošo in odložiti srebrno avbo — pa bo zopet vsenaokoli tako vsakdanje. I11 ne bodo več počivali pogledi moških nn njej, kot da je jiosebnost, čisto drugn kot sicer. Tudi igralcem se kar ni dalo z odra. In obotavljaje so si umivali barve z lic in trgali prilepljene brke.
Prihitel je na oder nndučitelj in povedal, da je vstopnina prinesla dosti več. In rekel, da se spodobi, da se igralci za svoj trud in lepo igro poveselijo. Povabil Je vse v gostilno.
Igralci so bili povabila veseli. Le ne po teh lepih urah prehitro nazaj v vsakdanjost!
»Preobleči se moram,« se je branila Metka.
»Knj, preobleči?« se je začudil Tine in jo debelo pogledal. In iz njegovega pogleda je videla, da je mislil: Potem., potem pa ne boš več, kar si sedaj... taka, da človek ne more odtrgati od tebe pogleda. In njegov pogled je zaprosil: Nikar se ne preobleči, Metka I Da veš, kako ti pristoja gorenjska narodna noša I Pojdi, kakršna sil
Otroci so vpili: »Majda, Mnjda!« Z občudovanjem so jo gledali, niso se je mogli nagledati, spremljali so jih do gostilne. Še odrasli so postajali ob potu in jih gledali, ko da so čisto tuji, vzvišeni, vsega občudovanja, spoštovanja in čaščenja vredni ljudje. Po gostilniškem vrtu je pa kar završelo, ko so prišli. »Majda«, Majda? Križ božji, torej si res še živa in se nisi ubila v prepadu?... Hvala Bogu, škoda bi te bilo!... Tako dekle!«
»Janez, Janez!«
»Tonček;«
»Zavrtnik!«
»O, gospod Gašper, Lisjakov gospod Gašper!«
In od vseh strani so jim ponujali piti in jih vabili k svojim mizam. Tine pa ni dovolil, da bi se razkropili. Sedli so okoli dolge mize. In takoj je bilo središče vsega zanimanja na gostilniškem vrtu ta miza. Sorodniki in sosedje so se dvigali
od sosednjih miz in prihajali s polnimi kupicami
k igralcem.
»Gosjiod Grozdek,« je poklical Lisjakov Gašper gostilničarju.
Z veseljem in hrupom so sprejeli novo ime za gostilničarja, ki je nosil, nosil na mizo liter za litrom, ko dn ne nosi vina, ampak vodo, ki je zastonj.
Okoli Tineta je bila ves čas tesnjava. Ce bi moral izpiti vsak kozarec, ki so mu ga nudili, bi gotovo žo zdavna več ne mogel »tati na nogah. Vsem nili odgovarjati ni mogel. Niti v študenta Janka, niti v Toneta niso ljudje tako silili, dasi je bil Janko Že na vseučilišču. Tone pa je letos prestal tisto hudo skušnjo, ki ji pravijo matura. Kibničana so se ljudje nekako bali. Središče vsega zanimanja jo hil Tine.
Tudi gospoda je hotela govoriti s Tinetom. Grozdek je prihitel in mu sporočil njihovo željo. Ko so je Tino ohotavljal in ni lakoj odšel, je prišel še Lokač in glasno ter s poudarkom povedal, da hi sam gospod glavar rad govoril z njim. Kmalu se je Tine vrnil h Igralski mizi in povedal z nič kaj veselim obrazom, da želi gospoda govoriti tudi z Metko. »Tudi tebe hočejo mučiti,« ji je šepnil, ko sta med pozornostjo in nevoščljivostjo gostov odhajala h gosposki mizi.
Geometer se je lotil Metke. Rdečica ji kar ni zginila z lic, toliko je govoril, govoril v njo. Kako ji pristoji gorenjska narodna noša, kako lepo je igrala, kako jo krasi rdečica na licih, kako ljubka je v svoji zadregi in sramežljivosti ... In gledal, gledal ji je neprestano v oči, da bi najrajši pobegnila od mize, ali pa se pogreznila v zemljo. Ko s prošnjo, naj jo reši, je pogledala na Janeza. Slišala je besede sodnikove: »Škoda bi vas bilo za semenišče, gospod Tine.«
Tine ves rdeč. Saj se mu menda ne godi v krempljih 6odnikovke boljše ko meni ob geometru. je pomislila Metka. In je poslušala tja čez mizo. ne na tisto, kar ji je šepetaje pripovedoval geometer.
KULTURNI OBZORNIK
Ravnatelj dr. Anton Breznik - šestdesetletnik
danes 26. t. m. praznuje svojo šestdesetlctnioo slovenski jezikoslovec, ravnatelj gimnazije Zavoda sv. Stanislava, prelat dr. Anton Breznik, član Akademije znanosti in umetnosti. Posebno danes, ko je njegova gimnazija .	> • j{jer
je dr. Breznik deloval toliko let za lepoto in čistost ter spoznavanje slovenskega jezika, so naše
čestitke še toplejše In polnejše želj, ki naj mu jih bodočnost izpolni v dobro vsega našega slovenskega naroda in jezika, kateremu je on posvetil vse svoje plodno življenje. Nešteti njegovi učenci, ki so po njegovi živi besedi sledili v skrite zakladnice slovenske govorice, in vsi, ki so si iz njegove Slovnice odkrivali pogled v sestav materine besede, ter vsi sploh, ki po njegovem pravopisu skušajo uravnati izražanje svojih misli, da bo v skladu z duhom in organskimi oblikami jezika, se
bodo danes spomnili življenjskega jubileja gospoda
skozi praktičnega kulturnega delavca ter nad vse dobrega
dr. Breznika, učenjaka, pa vendar vsesk
človeka, prijatelja in vzgojitelja. Vsi ti ljubitelji slovenskega jezika, ki je danes postavljen na tako zgodovinsko preizkušnjo, v marsikakšnem kraju naše prelepe domovine, bodo hvaležni dr. Brezniku za njegovo življenjsko delo, ki ni bilo majhno in ki dobiva vse holj na veljavi.
Njegovo delo je namreč že od mladih let vse posvečeno slovenskemu jeziku, njegovemu življenju in čistosti. Lepo je to njegovo delo razčlenil njegov stanovski tovariš prof. Jakob Šolar že svoj čas v našem listu (1931), pa ga bo gotovo tudi sedaj kdo strokovno ovrednotil v poklicanih revijah. Danes naj samo na široko označimo to delo. Že kot bogo-slovec, slovniški samouk, je priobčil prve razprave, tičoče se slovenskega slovarskega gradiva, nabiral po vseh krajih besedni zaklad ter zapisaval slovenske narodne pesmi za Štreklja. V Gradcu pri Štreklju in Murku, kamor ga je poslal Jeglič, se je izobrazil v sistematičnega akademskega slovni-čarja ter prišel v škofov zavod za profesorja, kar je ostal vse doslej, ko zavzema direktorsko mesto. Odslej ni spustil peresa iz svojih rok. Glede pravopisa je skušal najti sintezo med Škrabcem in Lev-cem ter je v tej smeri raziskal, kako je s pisavo tujih imen pri nas, kako je s slovanskimi izposojenkami, ter je nato napisal obširno kritiko Lev-čevega pravopisa. Zanimati ga je začela rast slovenskega besednega zaklada in njega razvoj ter je že pred svetovno vojsko pospremil jezikovni razvoj od Trubarja do najnovejšega časa ob prevodih listov in evangelijev. Vse to je z leti še poglobil ter je tako raziskavanje slovenskega besednega zaklada, poleg geografske razširitve in nabiranja novih izrazov, razširil na zgodovinsko ugotavljanje, kdaj je kakšen izraz prišel v slovensko knjigo, kdo ga je rabil in odkod ga je vzel, v kakšni obliki, zvezi in sintaksi se je prvotno rabil itd. Tako je prišel do svojih najzanimivejših razprav o primerjanju vseh slovenskih slovarjev, o jeziku pri naših pisateljih, pod kakšnimi vplivi so stali in kaj »o jemali iz ljudstva, kaj iz dnevnega časopisja in kaj iz sosednih jezikov, zlasti slovanskih. Tako je ugotovil slovenske izposojenke, obenem pa dognal pravo slovensko ohliko, kakor se je upotrebovala tedaj, ko so imeli predniki še živ posluh za prvotno slovensko moč v besedi. Tako je to njegovo delo na eni strani izrazito znanstveno do vseh potankosti in metod, toda obenem čudno sveže In sodobno praktičnoi ob njegovih znanstvenih ugotovitvah so se naučili moderni pisatelji in časnikarji starih dobrih izrazov, krepkih in nazornih, ki so
nadomestili bledotne izposojenke in neslovenske sestavljenke. Tak uspeh so imele njegove razprave o slovarskem gradivu, jezikovne ocene modernih pisateljev, razprave o novejših napakah slovenskega sloga itd itd., ki jih piše še vse doslej. Tak je Breznik kot leksikograf, kot razširjevatelj slovenskega besednega zaklada, zapisovalec slovenskega jezikovnega življenja, rasti in napačne usmeritve, ki jo Breznik uravnava zopet v pravo smer. Ta napor je viden tudi pri ustvarjanju nove slov. terminologije.
Vse to označuje B. za praktičnega slovničarja, kar je najbolj pokazal s svojo sintezo slovenskega jezika, s svojo splošno znano in priznano Slovensko slovnico, ki je doživela pri Mohorjevi družbi že mnogo izdaj, ter zdaj doživlja pod njegovim vgdstvom novo pomlajenje pri slovenskih čitan-karjih. Tu je predvsem dajal poudarke ne samo na spremembo končnic, temveč predvsem naglasa, o čemer je napisal več strogo znanstvenih razprav
v tujih strokovnih listih (nemških, poljskih itd.). Živ govor je novost Breznikove slovnice, poudarek na izgovorjavi ter spremembi naglasnih kvalitet, kar uvaja njegovo slovnico med moderne slovnice.
Na podlagi vseh teh skušenj je bil poklican, da v družbi s prof. Ramovšem, našim največjim etimo-logom, sestavi kot praktični pravorečni in sintaktični strokovnjak Slovenski pravopis ter ga s svojo veliko avtoriteto tudi uveljavi. Današnji pravopis je v največji meri Breznikovo delo.
Še in še bi lahko govorili o delu dr. Breznika, o njegovem urejevanju prvega slovenskega dijaškega glasila, ki ga je on ustanovil, »Mentorja«, dalje Škrabčevih Zbranih spisov, o njegovem delu za slovensko narodno pesem, o delu pri organizaciji slovenski slavistov, katerih stanovskemu društvu je predsednik itd. Posebno toplo bi bilo govoriti o njem kot šolniku v zavodu ali na bogoslovni fakulteti, ali o njegovem delu za pravilno izreko v gledališču, ki stoji na njegovih principih. Toda prostor v današnjih razmerah nam tega ne dovoljuje: sedaj lahko samo opozorimo na življenjsko energijo tega velikega ljubitelja slovenskega jezika, učenjaka in vzgojitelja-duhovnika, kateremu v imenu vseh, ki ljubimo slovenski jezik nad vse, in smo bili kakor koli njegovi učenci, kličemo k jubileju: Na mnoga leta! Njegovemu zavodu, ki mu stoji s tako ljubeznijo na čelu pa: Naj bi pod nie-govim vodstvom oživtel. se znova razcvel . .» ' td.
Kako so potovali Egipčani po puščavi
Za izkopine v Egiptu so se vedno živo zanimali tudi italijanski arheologi, ki so pri izkopavanju imeli tudi več lepih uspehov. Tako je Achile Vogliario s svojo znanstveno ekspe-dicijo na južnem robu Fajuma pri Medinet Madiju odkril ptolomeiski tempelj iz prvega stoletja pred Kristusovim rojstvom. Med izko-pinami so zadeli tudi na najsvetejše, na mnogo starejšo tvorbo, ki izhaja iz dobe 2000 let pred Kristusom. V preddvorju so naleteli na ostanke štirikolesnega voza iz sikorovega lesa. Voziček je imel razmerje 209 : 123, osi so pa bile dolge 170 cm. Od zgornjega dela voza ni bilo nič ohranjenega. Pri ogledovanju spodnjih delov voza, je znanstvena komisija poslala posebno pozorna na drog, ki je vezal sredini obeh vzdolžnih lesenih delov. Sredina droga, ki je bila debelejša, kakor pa obe strani, je imela okroglo odprtino v premeru 13.5 cm, globoko 6.5 cm. Na dnu je bila še druga odprtina v obliki kvadrata, globoka 5.5 cm. Odprtina je bila podobna vdolbini za jambor ter je morala gotovo služiti za vtikanje posebnega droga. Vprašanje je seveda, če so Egipčani na ta drog razpenjali tudi jadra. O tem ie razglabljal tudi dr. Dittmann v svojem delu »Raziskovanja in napredki«.
Kljub številnim ohranjenim slikam iz živ-
ljenja egiptovskega starega veka, je ohranjen komaj ducat primerov štirikolesnih voz, ki pa niti malo ne pojasnjujejo od italijanske arheološke skupine najdenega voza. Pojasnilo zanj pa dobimo v štirih himnah dosedaj še neznanega egiplovsko-grškega pesnika Isidorisa, ki so iih prav tako odkrili na stebrišču ptolomeiskega tempi ia. Isidoros v svojih himnah poveličuje kralja Amenemheta III., ki je bil deležen božanskih časti ter Isidoros zanj pravi, da je bil vladar z nadnaravnimi močmi in sposobnostmi in da je o njem zvedel nekaj čudovitega in paradoksnega, da je namreč jadral po puščavi. Pesnik tu gotovo misli napravo, ki se je je omenjeni krali posluževal za svojo potovanja po puščavskem terenu. Navedbe pesnikove tudi popolnoma odgovarjajo najdbi italijanskih arheologov. Ostanki jadralnega voza gotovo niso iz dobe srednje države, ker imajo tudi železne dele, napravili so ga pa čisto lahko po primeru, ki ni več ohranjen. Prav tako si je pa tudi težko misliti, da bi bili mogli Egipčani izdelati tako precizno takšen voz kljub visoki naobraz-bi, ni pa izključeno, da so ga pozneje izdelali svečeniki ptolomeievega templja po sprejetem izročilu o čudovitem potovanju z jadralnim vozom po puščavi v spomin in slavo visoko obdarjenega kraljevega ustanovitelja, (k)
Pozdrav iz prejšnjega stoletja
Neka milanska tvrdka je te dni dobila poslovno pismo, ki je bilo oddano na pošti v Tridentu dne 13. maja 1899, kar je razvidno tudi iz poštnega pečata. Drugi poštni žig na pismu potrjuje, da je pismo čisto pravilno prišlo dne 14. maja t. 1. čez italijansko mejo. Kje se je med tem Časom mudilo, bo verjetno ostala tajna za vse večne čase. Pismo so pred vročitvijo naslovijencu seveda pregledale cenzurne oblasti ter nanj udarile ludi svoj pečal. Ker kazenske znamke iz leta 1899 tudi niso več v veljavi, je moral naslovi jenec plačati kazen zaradi nezadostno frankiranega pisma po sedaj veljavnih predpisih, (k)
Muzej bacilov
Prihodnje dni bodo v San Frančišku odprli muzej bacilov, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledovali vse dosedaj znane škodljive in koristne bacile. Ker večine bacilov s prostim očesom sploh ni mogoče videti, bodo občinstvu nn razpolago številni mikroskopi. Razen tega bodo pa še bacili, ki povzročajo razna obolenja, naslikani v petstokratni povečavi, (k)
Kobilica, največja žuželka v Švici
V švicarskem muzeju imajo nekoliko primerov največje žuželke, ki živi na švicarskih lleh. Je lo 8 do 10 cm dolga kobilica. Sago pedo. ki je prišla v te kraje iz balkanskih dežel, odkoder se je razširila tudi v druge evropske države. Celo v Aziji so jo že zasledili. Kobilica nima peruti ler s svojimi šibkimi nožica-mi tud slabo skače. Za učenjake je predvsem zanmiva zalo, ker za razplodilev ne potrebuje kobilice, moškega spola. To se dogaja sicer tudi pri nekaterih drugih vrstah kobilic, kar je pa
vendarle izjema, medtem ko je pi' tej kobilici to pravilo. Ima tudi svoj pomen, ker se takšna vrsta živali odnosno žuželk laže prilagodi novim razmeram, (ki
Za vodne zgradbe in rove potrebujem
izkušene poiirje
Interesenti naj se z glas i jo s spričevali osebno do 28, junija pri
ing. JOSIP DEDEK
Ljubljana, Zibertova 7/1.
Belgijska kraljica-mati v ljudski kuhinji
V Bruslju so pred kratkim pod imenom »Soupe Leopold« odprli celo vrsto ljudskih kuhinj, v katerih dele hrano siromašnejšim slojem. Preprosti ljudje, ki v velikem številu obiskujejo te kuhinje so imeli zadnje dni med seboj preprosto gospo, v kateri se je skrivala belgijska kraljica-mati- ki je tako neopažena prišla nadziral poslovanje teh socialnih ustanov. Ko je ljudstvo spoznalo svojo kraljico, jo je prisrčno pozdravljalo, (ki
»Popoln zakon« šele z 20 do 30 ženami
Poglavar nekega Zulu plemena, Alvana Kosa, je pred leti težje zbolel na očeh. Skoraj dve leti je bil že slep, nato se je vendarle odločil za operacijo. Zdravniki v Durbanu, h katerim se je zatekel f>oglavar Kosa, so ga ojjerirali in mu vrnili vid. Ves srečen se je Kosa napotil domov k svojim 24 ženam in 32 otrokom. Pred odhodom so ga zdravniki vprašali, če se niso morda medtem, ko se je on zdravil, njegove žene med sabo 6prle in skregale. Poglavar Kosa jim je mirno odgovoril: Ena ali pa dve ženi sta dejansko res samo prepir, medtem ko človek 20 do 30 žena čisto lahko prenaša, ker se žene medsebojno kregajo in prepirajo in delujejo na moža kol strelovod. Lahko vam j»ovem, da sem srečen mož, katerega tudi ne tarejo nobene skrbi, (k)
Ropar - izumitelj
Ameriško časopisje se zadnje dni bavi z najnovejšo senzacijo, ki se je zgodila v Newyorku, kjer so iz preiskovalnega zapora izpustili roparskega napadalca Harryja Kerstna z utemeljitvijo, da je velik izumitelj in da svoji državi lahko več koristi na prostem, kapor pa v zaporu. H. Kersten je sodne zajx>re zapustil šele pred kratkim, v katerih je pret-ede! polna tri leta zaradi roparskega napada. V celici je v samoti stalno razmišljal o izdelavi letalskega motorja, ki bi ne povzročal nobenega šuma m ropota. Pri tem je imel nekaj uspehov, za katere so se seveda pričeli takoj zanimali strokovnjaki, ki sedaj nadaljujejo izvedbo
kaznjeučeve zamisli. Ponovni roparski napad je Harry Ker=tna zopet privedel v preiskovalni zapor. Pri razpravi so se pa zanj čuii dobri glasovi,
zaradi katerih ga je sodišče pustilo na svobodo do jeseni. Medtem bo pa moral s strokovnjaki nadaljevati delo za izvedbo svojega izuma, (k)
Naš iskreno ljubljeni mož, oče, ded, brat, tast in svak, gospod
Ferdo Juvanec
šolski ravnatelj v pokoju
nam je danes umrl. :: Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, dne 27. junija 1941. ob 5. uri popoldne z Žal - kapela sv. Andreja -na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 25. junija 1941. Žalujoče rodbine:
Juv&nec, Pire, Ukmar in Fortuna
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
MALI OGLASI
TUŠE*«9?«* v#l,a v,Bk*	1 din; tenltovenjskl oglasi 2 din.
Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjil znesek
Drf S9'®^.,5 d,n- ~ Ma" °0'M' •• plaiujejo takoj pri naročilu. — »•n oglatih reklamnega značaja te računa enokolontka, 5 mm vltoke petltna vtsuc« po s din, _ 2a pltmene odgovore glede malih oglatov treba _	priložiti znamko.
B Sliižbe B
JUc|o:
Gospodinjska učiteljica
vajena otrok, iščo služ-bo vzgojiteljice. - Naslov v upravi Slov. št. 9122.
Hlapec
h konjem dobi službo »Pri ruskem carju« na Ježlci.	b
Manufakturist
pošten, z večletno prakso, zmožen prodajalec, verziran isto galanterije, mode, konfekcije, s la referencami, vešč nemškega jezika, samski, prosi namestitve proti voljni plači — gre isto za začasno pomožno moč — vzame tudi kako primerno mesto. Borko, Vegova ulica št. 8.	a
Kupimo
■ -••• • • • —'
VSBKOVRSTNO
ZIOTO
srebro - platino
briupnte
smrrrcde sofirjinutinc
■ ItSRI ITD STRRIMSKE
hrkite tir uhitmine PO NRJVlijIH CENAH »trrr tvrdko
J°5 EBERLE
ijubljrnr tvrseva 2
w
HOTIl f (.OH
Ženska
srednjih let. močna, zdrava. vajena kuhe in vseh gospodinjskih del, išče primerne službe. Ponudbe pod »Poštena« na upravo »Slovenca« štev. 9162.
Hlapec
trezen, zanesljiv voznik, se sprejme takoj. - A. Sušnlk, Ljubljana, Zaloška cesta 21.	b
Rabljen štedilnik
še dobro ohranjen, kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 9148. k
Vsakovrstno zlato
briljaote Id irebr«
kupule po aalvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulira 8
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE. Jnvelir. LJubljana Veltova ulica ŠL t
Rabljene lesene sode
od jedilnega olja, strojnega in usnjarskega olja, kupujem. - Ponudbe na: A. Hmelak - Ljubljana, Tyrševa cesta	k
Pohištvo
Pohištvo
za gosposko sobo iz amerišk. palysandra -kompletno, zelo dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. - Naslov v upravi »Slov.« štev. 9150.
j CfrMlITB |
Svarilo!
Svarim vsakogar pred nakupom jeklene moške zapestne ure, znamke Vaeheron ln Konstantin, ev. št. 17.218, ki ml jo bila ukradena pri vlomu, poleg zavitka barvastega usnja. Izsledilca nagradim. Fabjančlč Marjan, Dobrova pri LJubljani, r
(P

|H POVJOD
TELEGRAMMA TRENO
BRZOJAV NA VLAKU
Med potovanjem pošljite Vaša sporočila oddaljenim osebam po
brzojavu na vlaku
Brzojavi na vlaku se sprejemajo na določenih luksuznih, pospešenih, direktnih in brzih vlakih. Ti brzojavi se sprejemajo za kraie v Kraljevini in za nekatere tuje države.
Glede nakupa posebnega ohrazca, potrebnoga 7,a pisanie hrzojavov na vlakn, kakor tudi glede pristojbin in vsakega drugega pojasnila, se obrnite na sprevodnika na vlaku.
LE ARMI DELLA VITTORIA
OROŽJE ZMAGE
LE MACCHINE DELLA PACE
STROJI MIRU
}
Societa Italiana
ERNESTO BREDA ■ MILANO

"I
Sil:
sila
nt;
sila
mu idil
Posestva
Prodajam - kupujem
hiše, vile, parcele, posestva, njive In travnike v mestu in na deželi. Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 10.	p
»REALITETA«
posestna posredovalnica
v LJubljani je samo v PREŠERNOVI Oti. 64. nasproti glavne pošte. Teleton 44-20.
Kupujte pri naših inserentih!
Prodamo
Oljnato sliko
112x125 cm, umetn. delo zgodovinske vrednosti -prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9149.

Skladišče
večje, v mestu, ki je prostorno ln hladno ter svetlo, Iščem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pijače v steklenicah« 9130.
Praška domača mast
čisti ln zdravi rane. Dobi se v vseh lekarnah. R. d. št. 2-41.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po dolgem in težkam trpljenju, previden s tolažili svete vere, umrl
Jernej Cunta
posestnik in župan občine Hotedršica
v ponedeljek, dne 23. junija ob 10 zvečer v Leonišču v Ljubljani. — Njegovo truplo bo prepeljano na njegov dom, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 26. junija ob 10 dopoldne na farno pokopališče.
Hotedršica, dne 24. junija 1941.
Marjanca Cunta roj. Turk, žena; Marija por. KogoTŠek, Ivana por. Leskovec, sestri, in Alojzij Leskovec, nečak.
ČETRTI GOST
Roman.
Drugo poglavje, Človek s štirimi urami.
»Samo za trenutek, prosim,« je dejal Sanders.
Stari uslužbenec »Anglo-egiptovske uvozne družbe«, ki je bil zdaj oblečen v temno suknjo in je bil pokrit z mehkim klobukom, je imel očividno namen, da bi odšel, čim je Sanders hotel vstopiti:
»Ali to velja meni?« je dejal uslužbenec nejevoljno.
»Seveda, vam. Jaz sem doktor Sanders iz Zavoda za sodno medicino. Ali bi mogel le za hip telefonirati z vašim telefonom? Tam zgoraj se je nekaj pripetilo. Dognal sem nekaj primerov zastrupljenja, a gospod Hey je mrtev.«
Mali človeček je siknil skozi zobe neko psovko, ki je je hilo slišati tem bolj neprijetno, ker jo je izgovoril takšen korekten človek. Nato je uslužno odprl vrata v pisarno.
»Telefon je tamle na pisalniku,« je dejal. »In niti najmanj se nisem začudil, da se je tam zgoraj zgodilo nekaj čudnega. Gospod Hey je itak počenjal same traparije. Najl>olje bi bilo, da stopim koj sam gor. Saj je gospod šuman tudi zraven?«
»šuman?«
»Uslužbenec je pokimal z glavo in je s prstom pokazal na tablico, kjer je bilo napisano ime tvrdke: Ravnatelj A. G. Šuman. Pa ni koj odgovoril, temveč je oklevaje stal in čakal, dokler ni Sanders dobil številke bolnišnice. Potem je vprašal:
»Kako pa je tisti dami?«
Sanders je, gledajoč na številke telefona, odgovoril:
»Prav junaško prenaša svojo usodo, če človek pomisli, da je eden od' tiste družbe njen oče.«
»Njen oče?« je začudeno vprašal mali uradnik, pa se je brž popravil, rekoč: »Ne, ne mislim na tisto, ki je prišla z vami! Mislim na tisto, ki je zraven pri tistih gospodih; na gospo Sinclairovo.«
»Ta ni v nevarnosti.«
Ko je Sanders sporočil vse bolnišnici, je poklical policijo. Ko se je nato okrenil, ni nilo malega uradnika več v sobi. Sanders je pri sebi ponovil besedi »gospa Sinclair«, vzel je dežnik in se je vrnil v mansardo. Murcia Blystone je sedela v predsobi na majhnem naslanjaču, noge je imela skrčene in je zrla predse na tla. Sanders je koj opazil, da ira,a zasolzene oči.
»Povejte mi rcsnico,« je vprašala, »ali bp umrl?«
»Ne bo.«
»Kdo pa je tista ženska?« je vprašala dalje in pokazala z glavo proti vratom.
»Uradnik iz spodnje pisarne mi je rekel, da je to neka gospa Sinclairova. Več pa ne vem o niej. Ali ste razen svojega očeta poznali še katero osebo?«
»Da, gospoda lieva. Torej nama preostaja le še eden, ki ga ne poznava: tisti stari gospod s sivimi lastni. Pa kaj se je vendar tu dogajalo? Rekli ste mi, da so zastrupljeni...«
>Tako jn — z beladono ali antropinom.«
»lorej mislite, da je skušal nekdo umoriti vso to družbo?«
»To bi bilo lahko mogoče,« je Sanders obzirno odgovoril. »Lahko je pa tudi tako, da se je nekdo poslužil strupa le zato. da bi vse tc osebe omamil. Atropin je. nekakšno uspa-
valno sredstvo. Preden se tista oseba zave, kaj se je z njo zgodilo, se tudi ne bo več na to spomnila. Ali bi mi pomagali, da bi našla neko sled?«
Jaz?«
»Vi, gospodična. Kaj ste si pa mislili, da se bo zgodilo z vašim očetom, ko ste slišali, . da bo zvečer prišel semkaj?«
Ona je planila pokonci, ko da bi jo to vprašanje presenetilo. Vsa razburjena je gledala predse. Toda tisti strah, ki je bil prej na njenem obrazu, je bil pristen; na to hi bil Sanders prisegel. In tudi še zdaj je bilo dekle vse preplašeno.
»Jaz — jaz vas ne razumem, kaj hočete reči s tem?«
»Križ božji, spomnite se vendar na to, kar ste mi malo prej sami dejali,« jc nestrpno odvrnil Sanders. »Brez dvoma vam je nekaj znano.«
»Znano mi je to, da moj oče ni maral Heya. Pa je vendar snoči na vsa knačin hotel iti semkaj. Nekaj ur prej, preden je odšel zdoma, pa je bil pri njem njegov odvetnik in oče je 7. njim sestavil svojo oporoko. Sploh se je nekam čudno vedel. On je...«
»No? Kar mirno nadaljujte!«
»V poslednjem hipu, preden je odšel iz hiše, je vtaknil v žepe štiri ure.«
»Kaj? štiri ure?«
»Vem. gospod doktor, da menite, da nisem pri pameti. Pa je vendar res. kar vam pripovedujem. Jrfferson ga je videl, ko si jih je tlačil v žepe... Jrfferson jc namreč sluga mojega očeta. Pevedal mi je to zato, ker je tudi njega osupnilo. Ko se je bi! oče oblekel v frak, je dal po eno uro v vsak žep telovnika in v oba hlačna žepa. Eno uro si je vzel ia sobe moje matere, eno pa si je izposodil od Jcffersona, ostali dve pa je bi! imel sam.«
Ko je Murcia pripovedovala te stvari, si je Sanders mislil, da doktor Blvstone nemara ni bil povsem pri pameti.
»Toda, ljuba gospodična,« je povzel na glas, »čemu bi bil vaš oče vzel štiri ure s seboj?«
»Bog ve, zakaj! Če bi to vedela, bi zdajle ne bila tako v skrbeh.«
»Ali ima še vse tiste ure pri sebi?« je vpraša! Sanders.
»Ne vem! Prepovedali ste mi, da bi se zganila in zato se ga nisem niti dotaknila. Le to sem se prepričala, da oče ni mrtev.«
»Videli ste pa, da Feliks Hey ni zastrupljen?« je povzela spet ona. »Umorjen je in najbrž z onim bodalom iz dežnika, ki ga vi tako skrbno čuvate.«
»Tako je.« je on prikimal.
Po kratkem premolku je Murcia mirno dejala:
»Bržkone je hotel nekdo vse ubiti, ali jih le onesvestiti.«
»Ali mislite, da kdo od one četvorice, kaj ve?«
»Mogoče,« je naglo odgovorilo dekle.
»Mogoče jc ta nekdo dal strupa v čašice, on sam pa je imel pijačo brez strupa. Ko so bili vsi onesveščeni, je ubil Heya, nato pa je tudi on izpil mulo strupa, tako da bi se ne moplo dognati, kdo da je ubijalec. Tako si mislim, da bi se bilo utegnilo zgoditi. Ali pa — in to se mi dozdeva še bolj verjetno — nekdo, ki se ni udeležil družbe, je nasul strupa v pijačo. Ko pa je začel strup delovati. je ubil I leva in potem bi bilo spet težko dognati, ali je bila to oseba od te četvorice.«
Glede na logične izsledke in iskanje prave sledi, je bil Sanders povsem v svojem poslu. Čim bolj je bila kaka zadeva zamotana in zverižena, tem bolj je bila zanj zanimiva. Dejal je na te besede dekleta:
Za Liudsko tiskarno V Ljubljani: Jože Kramarit
tzdafafefi: Inž. Joži Sodja
tednik: Viktor Cenili