a vsak rite* rli in li nikov GLASILO SLOVENSKE narodne podporne: jednote Issued daily except Sundays and Holidays VEAR X. t HICAGO, ILL., PONDELJEK 1. OKTOBRA (OCTOBER) I»17 STEV.- NUMBER 23«. [TEP V KONGRESNI ZBORNICI, davčni zakon spre-|nove določbe jet v odseku. IN norton a SE sprijela. Norton je iskal zado-ko ga .ie Heplin obdol-'"ia je siunijiv v zadevi podkupnine. NIMA DOKAZOV. zahteva rudarjev narodno armado. ZANEMCI SE PRIPRAV- se ni rf^fnal Konlerencni »d"11 " J« ««du>U In Pro.il«« ia opro.Ut,v U vojiik. 0L m "»-OCnfl. pornal davek » $250.000,- aluib, bodo po ™ ------- Davek na zabavo. "" " ngton, D C. — Boj na zboriiit-i med kongresni-JSorloiioiu in lleflinom, ki glasovala nr napoved ■uM-iji, jc zadnji senzaci-i dogodek, ki je povzročala o Bt rnstorffovem ko-icm skladu. Norton je \ prejšnjih raji nogometno žogo, imel je irccej at let ii-nih vaj. Heflin sej živutuejši od Nortona in j priljubljena mu je salon-nja. o je prišlo do pretepa? Po debati o Bernstorffovcni ijhkeuj skladu, je šel Nor-0110 stran v zbornici na sede demokratični kongre-b ji- vprašal ILcflina, če so yegove besede pravilno pole, ki so izrekale dvom \ novo lojalnost. leni napravil take izjave," al Heflin. ■ton je nekaj časa molčal, miblil, kaj naj reče, medtem Heflin dejal: 'Boljše je za a w vrnete na svojo Nt ran, jje vaš prostor." bjdem, kadar bom gotov," govoril Voilon. ij je Heflin skočil raz sedeža grabil Nortona za telovnik, l porine proti republikanski l Norton jc takoj prijel Uef «i lami in pa vrgel med si -mu je pa padel .na kon-ika iz Alabame. homir-i i,- /nhrešča+o." Kon-f Garfield, vladni upravitelj za premog, bi rad dosegel spora zum med delavci in ope ratorji. ALI SE Z VISA MEZDA NA RA - , CUN KONZUMENTOV? KONGRES MOOOCE ZAKLJUČI ZASEDANJE OKOLI 10 OK-TOBRA redih, kar je priprav nejše. MILJONAJUI MORAJO V ARMADO. Washington, D. C. — Konferenčni odbor sc jc zcdiuil nu $2,700,-000.000 vojnega davka in vsa zna Waahington, D. C. — Nekteri I mt'nja k«*rjo, da kongresno zaae-zastopniki rudarjev izjavljajo, če tla,U« zaključi dne 10. oktobra. bo mezdna zahteva rudarjev odklonjena, du zaatavkajo vsi rudarji na centralnem polju mehkega premogu. K. C. Lewis je dejal: "Rudarji zdaj delajo, ker upajo nu povišanje mezde." Čc ne dobe povišanja, jih tudi armada ne more prisiliti, du delajo v tukih razmerah. Rembrandt Peule, svetovalec dr. Clarfielda, ki zastopa operatorje, meni, da ne bo stavke. On jc prepričali, da pride med rudarji iti operatorji 0,000,000. Dodali so davek na avtomobili', zabave, transpurtacijo, patentirana zdravila, lepotičje, 1 cent na bančne čeke, poseben ltiodstoieu duvek uu municijo, 1 cent povišanja na poštnino prvega ra/.rcda, povišali so poštnino drugega ra/reilu po pasovih itd. Pred konferenčnim odbormn je vojni kredit /.i $F,000,000.000. (I-pozicije ni proti vojnemu kreditu. V petek se je zbornica ha vila h predlogo, ki daj« pravico vporabit i ladje, zgrajene v tujini, v obrežni plovbi, i/jenia velja le za A laško. Predloga za zavarovanje vojakov in pomorščakov je pred senatnim odsekom. Mogoče je odloži do prihodnjega zasedanju. Rav-notako je zadržana j>redloga od Lewis, statistical' rudarske orga- 0(,Hokn» ki varuje civilne pravice nizacije, sta opozorila dr. (iarfiel-da, da primanjkuje v štirih drža-vub, v katerih zahtevajo povišanje mezde, do štirideset tisoč rudarjev. Izjavila sta, da sedanja mezda ni tuko visoka, da privabi rudarje iz muuicijskih tovarn zopet v rudnike, ker prejemajo tam višji* mezdo. Vojaški nabori so tudi znižali število rudarjev. Priporočili su (»arfieldu, naj ae. iki so hiteli od vseli strani ] Povi*a mezda na 'centralnem po-, njima. Kongresnik John iz!1.)"" lia katerem producirajo MO ekvja, ki jc predsedoval, jc odstotkov mehkega premoga. Povišanje mezde naj bo veljavno zu čas vojne ali za dve leti in sicer do 1. aprila 1M20, da tako napravijo stalne cene za premog in ob-držc rudarje pri delu v rudniku. Četudi rudui jem na centralnem premogovem polju povišajo mezdo, še nc sledi i/, tega, da takoj povišajo ceno premogu. Vladni u-radniki so precej skeptični glede konference^fudcrjcv iti operatorjev. Zelo gazi jo tudi na to, da .s" na konferenci nc dogovore, da po višajo mezdo nu račun mentov. vojakov in pomorščakov, dokler so v vojni. Tudi ta predloga pride najbrž pred prihodnja zasedo* nje. Vojni tajnik Baker je priporočil, da takoj razpravljajo o zavarovalni predlogi za vojake in pomorščake, tnr 00 let, je te-1 1'M-lr ua puzurišče nekaj I kasneje ko je pričel pre riJ' bile polne, ker so ov»'e, da zbornica nekaj llfl Heflinovo obtožbo. v" 11:1 'M'li jc vstalo, plos i krir-ato, m'sl|ik (juinu i/. Mississip-obrnil nase pozornost, ko al alus da ju naj nekdo BIVŠI DETEKTIV MORILEC Chicagx), ni. — Vojni depart -"ueut naznani v desetih dneh velike .spremembe v določbah za o-Prust itev vojaške službe. Sevmoi Morris, predsednik drugega pri • zivnega odbora, ki se je ravno kur vrnil iz Wahingtona, pravi, du razde le registrira nce po raz-redih. Morris pravi: "Novi sistem jt pripravnejši, bo bolj splošen ir ložje bo določiti, kdo je oproščen vojaške službe. Razdeljevanje se izvrši po osebnih obveznostih iu po gospodarski in industrijalni vporabi. V prvem razredu bodo oni, ki jih nujložje pogreše. Rrugi razredi slede. I legist rovancu, ki ima majhno obrt, bodo dovolili, da izravna svoje zadeve. Medtem, ko pojdejo novinci iz prvih razredov v armado, bo lahko izravnal svoje stvari. Oženje ni novinci pridejo na vr-sto, ko bodo izčrpani prvi razredi. Novi sistem bo olajšal delo na -Istrnhn komisijam, da razdelc hitro ostalih 8,000,000 mod." P. J. Sexton, mil j on ur v Wau -keganu, je bil potrjen. Dobil j< obvestilo, da mora v 24 urah v Rockford. Prosil je za oprostitev od vojaške shiibe, ker njegova družba izdeluje olje za letala in armadne tovorne avtomobile. Pro šnja je bila odbita. LJAJO ZA UMIKANJE. Pustošenje v Belgiji znači, da se bodo Nemci umaknili na novo fronto. Italijani ponovili napade. Vsa južna Amerika se združi zoper Nemčijo. Nova angleška ofenziva v Mezopotamiji. Ruski bolševiki so zatajili Lenina. Delavke stranke so izključile kadete iz kabineta. strani je pa demokrat '> " Alabame obrnil po-ko jc mirno vstal BREZŽIČEN POMEN MED HA VAJEM IN SAYVILLOM nase Waahington, D. C. Med ot<>- »«ahii!, d;, njima ne dclajkoni Pcarlirm, Iti pripada Ilavaj • jskemu otočju v Pacifiku in brez-' je nekdo I žično postajo v Savvillu v Atlan-i jtiku so izmenjali brezžične brzo- jc odgovoril j javke. ansasa. "Dobra' S tem je nsat novljcn nov rekord za odpošiljatcv brezžičnih brzo -javk na daljavo .K' ii< 11 h i t ( <""iv a\ m Milk !/ \ a d«*žf!<,, K;, Fort Worth, Tex. — ,1. K V a- tes, bivši mestni detektiv, je ustrelil v glavo C. Kdward ISirslcyja, policijskegu in ognjegasnega komisarju, ko je sedel pri mizi v pisani i. Po umoru se je Pates znhari-kadiral v pisarni in se jc vpiral vsem naporom, d:< ne pridejo \ pisarno. Končno so vlomili vrata in pod salvo strelov sc je Yates zgrudil j konzu- j mrtev na tla. Yates je bil pred kratkem od puščen iz policijske službe. To ga je jezilo. V splošnem sodijo, dn je Yales imel namen ubiti še Župana Davi-sa, načelnika detektivov Cunollv-ja in policijskega načelnika Molit gomcryjn Napravil je tudi poizkus, du u bije svojo hči r, omoženo Karnes, ki niu je pu ušla v šerifovo pi sarno. k<» tem glasov u- ... nju rekli, čc kollarji vztrajajo pri '"•M 0*",,,M1 svojem zaključku, du svetujejo , J,il-' ""'i članom pmljet niške organizacije, ' io ai-k (/ i .ii naj ne od pro «!• la \ ni<' nuj si-jc OXMAN PRED NOVO OB TOŽBO San Francisco, Cal K ran k • Oxanan je bil »»prošeen olrtožln-, da je nagovarjal j»ričo, da p«» kri vem priča v obravnavi proti Thomas .1. Mooney ju Komaj jc bil Oxuihii prost, j< bil zopet aretirun na ohtorfbo B< I le 1 Iu ritmerbergove, da je po kr ivem inisi'gel pri obravnavi Mooneyja VOHUNI OBSOJENI Snll ' lno|< i-«.M j,- dobili bost« i /i 'iti " "I" i ali ^si. • '' k c I Met s j ■ i i m* 1 redi-J t»f ičeli ' ru-' Heflin ht je «•!■ «► in Nor->apiiHti| rbor- MESTO HOOE OBDAVČITI MAČKE San Franciaco, Cal /vezni s Tonnella, pr< <1 sedu i k a ' AnierKkih patriotov lil Še štiri druge obtožene*-, na KORCA USTRELILI V HLEVU. Yorkville, IU. — Pred tremi meseci je John Conovcr, bogat firma r, pobegnil iz norišnice Klgiuu. Ves čas niso slišali besede o njem, dokler se ni v sredo o polnoči vrnil domov, ko so nje | gova žena in otroci ležali v trdnem spanju. Nekdo se jc /biulil in je ulur-miral vse, ko ji- Con o ver pričel streljati z lovsko puško. Družina j«' bežala iz hiše. Couover ji- vzel puško, precej streliva in sc utu-boril v hlevu V četrtek so prišli dcpuliji, da oblegajo hlev. Farmar jim je zu-grozil, da ubije v sakega, ki se približa hlevu. Kmuiu se jc deputi-jem pridružilo več farmarjev i/, okolice. Mislili so ga piesenečiti v spanju, toda Conover jih je pozdravil a svinčenim zrnom. Deputi ji so odprli ogenj nanj in nekaj minut kasneje so ga našli s prestreljeno glavo iu srcem. Pametni ljudje pravijo, da je liila največja nezmiscl siliti v hlev in streljati na norca. Nekuj dni naj bi čakali iu norec bi se podal, ko bi ga prazen želodec <>• pomilijal, iia ne more vzdržati brez jedi. BESTIJALNO DEJANJE Tacoma, Wash — V rudarskem mestecu Carbonado je izginila desetletna Mamie Torko. Takoj je odšlo večje število rudarjev iakat dekletca, ki so jo po tridnevnem iskanju našli kakih sto jardov od ceste pod pokopališčem, na katerem sta pokopana njen brat in oče. Dekletec je bilo ranjeno iu obžgaiu). Bila je pri zavesti in zelo slaba Ležala je pod hlodom, nanj so biti nalo/eui še dnigi hlodi in \*e okolščhie ko kazale, da je /ločine«' hote! zanetiti hlode Njeji obraz ji oil zali-kel in črn, njeni lasje o-paljeni, gole roke in noge črne Dekle je opifculu nekega ualnž- Petrograd, 30. sept. — Bolae viki ne marajo Lenina na ljud akern kongreau. Lenin in njegov tovariš Zinovijev ata se včeraj skrivala v bllAini Aleksandrov skega gledal Uda in čakala, da ji ma delavako-vojaški delegatje ia po8lujejo vatop v dvorano, Vodu delegatje z bolševiki vred ao ga popolnoma ignorirali. Washington, .'10! sept. Tukaj jav ljajo, da jc ameriška \ludu ponovno opozorilu Rusijo, dn jo bo finančno podpirala le pod pogojem, ako ostane v vojni do konca. Ameriška vlndu ima zaupanje v Kcrcnskija Ln sedanjo provi/.ori -čno vlado; tudi Verliovskij, sedanji vojni minister, jc za vojno do zmage, dasiravno jc naklonjen bolševikom. Diplomati entente se pa hoje, da bolševiki dobe vlado v svojo pest, nakar bi ne bilo vrč upanja na nadaljevanje vojne oil strani Rusije. Bolševiki so »ieer opustili idejo za separaten mir, zahtevajo pa takojšen sepi;rutc.i mir. Pvtrograd, HO. sept, Nu pet London, 1. okt. — Vojni urad javlja, da so Angleži ponovili o-fenzivo v Mezopotamiji. V petek so okupirali Ramadie severne od Bagdada, ujeli tisoče Turkov in vplenili nuiogo topov. Buenos Aires, 30. sept. — Pred seduik Irogoyen je danes izjavil, , da se mora prej sdruiiti vaa jul-na Amerika za vojno akcijo proti Nemčiji, preden bo Argentini ja stopili v konflikt. Irogoyen bo povabil vse jušnoameriake republike, da se aedinijo v tem oiiru. London, 1. okt.—Nemoi ao včeraj izvršili tri nadaljne protinu pade severno od Ypreaa v Flan. dri j i, toda bili so odbiti na vai črti. Washington, D. C , 90, sept. Nemčija su pripravlja ua izpraznitev iztočne iu zapadne Flaiidri-je iu severne Francije. Državni oddelek jo danes j>re* jel poročilii, ki se glusi, tla so nemške armade pričele s splošnim ropom in ujii*«'VMnjcm, kakor mi i le. kovi seji ljudskega kongresa srT j ■«'«• bd.išiijo spomlad pred umak uit vi jo iz Noy ono vega loka. Poročilo, ki je povzročilo senzacijo, sc smatra avtoratlvnUu lu zuači, du mi Nemci na predvečeru velike rot rielje. Drugo /inimenjc piiliajujoriih velikih dogodkov v Belgiji in Franciji je plašč tajnosti, s katerim je maršal lluig v petek xa • gruil operacije angleške armade v Flandrijl Vojni slan uj včeraj izdal nobenega uradnega poročilu iu vojni poročevalci v glavnem stanu britiških čet so v jsdck apo-ročili svojim listom, du naj za par l so izključili k ulcte iz kabineta. Revolucionarni socialisti ko glasovali 01 proti H/ za koalicijsko vlado brez kudetov. Kerenskij je včeraj zagovurjal svoje stališče spričo napadov, ki *<> jih zgrnili nanj Imlseviki. Po • vedal je brez ovinkov, da j; nje -govs vlada rešila Rusijo civilne vojne iu dejal je bolševikom : ' Vi grizete roko, ki je rešila do;, ovi no pred katastrofo." »Icdro njegovegu govora jc bilo, du se mora nailuljevuli vojnn, dokler ui Nemčiju premagana Bolševiki so ncp'tslalio motili Kcrcnskija v govoru Culcriji so lile natlačene poslušalci >, ki si jemali pravico delati medklice iu motiti govornike Neki vojak je /avpll nu galeriji, lla .ie Kerenskij 'največji zgagar v di /el' ' l iso čc oči sc jc obrnilo prot» galeriji in y^lmrovalei ko vpili, da naj za bavljač vstane, če ime iiogum Vstal je in prekrižal roki ua pr sili, nakar si oklevanja Tako so delali tn
  • Three Rivers, Win — Tuk.ij " izračunali, da vsaka mačka ubije povprečno na b to ptice sto je preeej polno tria« • •• MHlijo. «l;i m a- 1 e ubijejo '> do '»O.tMMi pti<"' Mestni očetji s«, sklenili, «1" ot M talil tol b-W b't ječe Olrtožnic* jim J' ,('.i1u]Mi ,1;, so kršili /akon pr«»ti' »*n«-a premogov. .Iružbi K«» bi s«, s«- am rot tli. d»« *,hv e/ni '\\ prodajulnU'iih in |»obrali volnene koče v privatnih hišah Vm- vino vornikl so morali neprenehoma I^ /M|)|«M)jt.tM# Možki o«l petnajste-Ogovarjati ua stotem., vpraša ^ fjllM.H((|,.M |/(4 |,.la hll i»ja, ki so jtli streljali vanj« « ks |JjlVM(> I,rf.Ht.|j€ v- N,.,„eijo iu v mi ,r,,,M'■,,, domača dela opruvljujo ženske iu 'Bolj mirno je bilo, ko je g«»vo- p,M| peloajntim Ii toni. ril general Verhovskii, vojifi mini- >yu ,,onM ,|„ ,,.,tr.|oje prejšnje "ti-j^ t<« pa menda zars«M tega, ki i j W.H|| j/ \l/l(/t m„|4, f ki s.i ris/mi t/d smatrajo bolšcvik: zu svojega ; t|jM|4.a (|M m, \,.m(.j ,„ bodo dolgo pristaša Verliovskij je govoril o ,M,jN,ii //( ,/„i,|.| lifcn/.ivi, kl o uvedbi žele/m diseiplini v anna ^j/.uj«. njihovo *edanjo fronto C. di in o wijni «lo /mag'v iti ga krni mv..j., «1 >1 ............... ....... nemških npljona/r tn onem«»go,'ij" v-ji^k kon •»erif zahteval, da pridi je i/ginil j, z .ost njemu, Bojev oi dull v ; i -»ki a'ma «'! š« ni mrtev, i oda lahko hi bil < mailj de/^ rtrrjev S sš« o.orna i n-* je za vojno, ali ifct«ič**U'. p«» n->r i/g .b. VREME MLINARJI OBLJUBUJEJO MO KO PO ZNIŽANI CENI ^*akl pobijajo svoje 111' tleli -Milil Nemci v !< fcn/.lv uii, j» pn pi • 11 peli Mill, / i, i« oi kih n -•i 11 jo ski a J*n 11 s v o jo nih«"-«-, Nor- j davčijo mu« k n.i t. lovni- ma« ka moral i n a p I a ' tj'« m ib, bo VK.n.a m sit i ovratni' «ia kom - mm j« pj" i»* ' Chcago in okolic, \ pond. Miansapolu, Minn Ij.-k j4*no in gorkijM V tor^if meljejo k |h»Iho pan. in mlinarji otv-1 anoviUio io gork-i Pov,#rrč , obljubojej«., da pad.- errm pri m, ni t^riip'M atm * vr.,1, * I do moke do V» ,.-Mtov i obrambno « M - Kai-o .bile« »e bo Temu mora bill k«rne< l|ii»«lmbui ^ on.akni1, j« narav i,o I I'rt'lflst! Ills,I Spla v ill! It I«, Mm I' | M, špf k n I h ' i) ki- m a Hudega boja je pnr,.kovati, So! meriške oa«l« /am-ilb' oliširrn bula« viki predlože kvo| radis^'m > teritorij '« , ']• oni-enih z«- pr«#g. u oi, (Dalj« » i 't e»r, » kol ) : * 1 ' 'fc* f i * i prosveta OLAf ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ulrnja o dogovoru. Rokopisi ne ne vračajo. _ Naročnin*: Zedinjene drtave (»zven Chicago) in Canada $3 nm leto, 11.60 za pol leta in 76c za tri roeaece; Chicago in inozematw $4.60 na leto, It.25 za pol lete, $1.13 za tri mesece. _ Naalov sa vae, kar ima atik i Ibtom: "PROSVETA" 2657 So. LawaAda Avanua, Ckica*o. UlmoU. "THE ENLIGHTENMENT' Orsan of tka Slovani« National Banafit Saciaty. Iaaued daily except Sunday and Holidaya. Ownad bf tka ftlovaalc National Bespit SocUtr- Advertlalng ratea on agreement Subscription: UniUd States (except Chicago) and Canada $3 per year; Chicago and foremen countries, $4.60 per year. Addreaa: "PROSVETA" 2667 So. Lawndala Avanua, Chicago, IllinoU. Talafon Uwndata 4638. 31 Datum v oblapaju n pr. (Auguata 31-17) poUg ▼»»•»» imana in aaslova pomani, da vam ja a tam dnevom potekla naroeina. Ponovita jo pravoiaine, da »a vam na imUvI liat. _____ "Oh, kaj bo, kaj bo z Rusijo!" Ameriški in angleški profitarji so zagnali veliko je-remijado. Jokajo se nad Rusijo! Glasila profitarjev, ki so navadno veliki dnevniki, "svetovni" dnevniki, prinašajo dan za dnevom dolga in silno žalostna poročila od svojih reporterjev na Švedskem o "strašnem položaju" v Rusiji. Kaj bo, kaj bo z Rusijo! "Rusija propada ... Tam vlada anarhija ... Keren-Hkijeva vlada se ne more ganiti... Divji ekstremisti, socialisti in drugi "isti" hočejo vse nadvladati... Slojev, ki kaj veljajo, štejejo in kaj imajo, se ne vpošteva ... Kaj je-storiti, da se reši Rusija? ... Revolucionarje je treba podučiti, da to ni svoboda, kar oni počenjajo; informirati JJh'je treba, da sedanja ruska demokracija ni demokracija ... V Rusijo je treba poslati "komisijo učiteljev", ki bodo divjakom odprli oči... Rusiji je treba pomagati na nogo, da se ne pogrezne v svoji zapeljivi svobodi.... Oh, oh, kaj bo z Rusijo!..." In da kapitalistični Jeremije najdejo simpatije za svoj jok, proglašajo enostavno, da so vsi revolucionarni elementi v Rusiji, ki organizujejo novo republiko na temelju gospodarske demokracije — v službi Nemčije. V Rusiji naravno ne gre vse tako gladko, kakor bi si želel človek, ki v resnici želi dobro ruskemu narodu. Toda nova ruska republika si lahko čestita, da se razvoj revolucijo nc vrši tako, kakor bi želeli kapitalisti izven Rusije. Profitarji po vsem svetu, katerim je vojna za demokracijo le sredstvo za osebno izkoriščanje, bi rajši videli, da pride car nazaj na svoj prestol ali da nemški kajzer okupira vso Rusijo, kakor pa da si ljudstvo tamkaj izvoli socialiste v vladne zastope in da postane Rusija kratkomalo socialistična republika. Rekli smo, da v Rusiji ni vse v najboljšem redu, niti ne bo še tako hitro. Bolaeviki nimajo naših simpatij; to ik) ljudje, ki ne razumejo potreb sedanjega momenta in ki ne vedo, da tudi revolucija ne more delati takih skokov kakor divja koza s skale na skalo. Ampak bolševiki niso Rusija. Čeprav se imenujejo "večince" ("bolši" je v ru-ščinci večinski), so v resnici manjšina, ln navsezadnje, če hočenlo biti pravični, ne smemo kar naenkrat verjeti, da so bolševiki res take zverine, kot jih opisujejo repor-terji iz Švedske. Ako odštejemo fanatika Lenina in nekaj drugih njegovega tipa, imamo grupo ljudi, ki končno sami ne vedo, kaj hočejo, a zaradi tega še niso največji zločinci v Rusiji. Bedaki so, ker zahtevajo mir, dokler ni končana naloga vojne; tepci so, ker nočejo počakati, da se izvrši notranji preobrat stopnjema kakor zahtevajo razmere. Ruska republika potrebuje finančne pomoči in ma* terijala za nadaljevanje vojne, nikakor pa ne potrebuje "učiteljev" ali kapitalističnih misijonarjev od zunaj, ki bi učili ruske revolucionarje, kako naj organizirajo svoj gospodarski sistem. Rusov ni nihče učil, oziroma jim pomagal zrušiti carjev režim; sami so opravili to delo. Razume se, da jim je pri tem pomagal svetovni položaj, ker brez vojne bi še ni bilo revolucije, in imeli so moralno pomoč proletarijata v drugih državah. Toda tisti, ki bi jih zdaj radi učili, kako naj uravnajo svoje notranje zadeve, niso nič storili za revolucijo, Ruska demokracija sama dobro ve, kakšna mora biti mska republika; kakor sklene večina ljudstva, tako bo. Pacifistični bolševiki so zahtevali mir, toda večina je spoznala, da je mir nemogoč, dokler se proletrijat ne gane v Nemčiji in Avstriji, da bi sam po vzgledu ruskega proletarijata potlačil pruski in habsburški imperijalizem. /ato se nadaljuje vojna. Bolševiki zahtevajo, da se takoj razlastijo veleposestniki zemljišč in lastniki tovarn in rudnikov. Ako spozna večina ljudstva, du so razmere ugodne za U korak in da je gospodarski razvoj v Rusiji dozorel za socializem, tedaj »e bo to zgodilo. Ljudstvo — delavski in kmečki stan — je odločilna sila in kar sklene, Uko bo — brez ozira, če je to všeč zunanjim kapitalistom aH ne. PEOSVBTA' ' V Mednarodni profitarji, pa naj bodo kjerkoli na svetu, se naravno boje prave gospodarske demokracije v Rusiji in povsod, zato pa hočejo diktirati, kakšna naj bo bodoča Rusija. Ako bi danes izbruhnila revolucija v Nemčiji, ki bi pometla s kajzerizmom do čistega s tem, da bi zadrgnila na v#šaiih vrat kajzerju in vsem njegovim junker-jem do zadnjega, in ki bi postavila na razvalinah avto-kratične države socialistično republiko — dvomimo, dvomimo, če bi bili profitarji za mir. U vojaških taborišč. Camp Sherman, Chillicothe, O. — Dne 22. septembra amo ae poslovili od naših znancev. Odšlo nas je cel vlak iz Washington Co., Pa., in med njimi je bilo precejšne število Slovencev. V M.c'Doualdik smo imeli lep sprejem iu tudi joka ni manjka-lo. Je že tako, da je ločitev od sorodnikov in prijateljev težka, kajti človeku ae vriva vprašanje, da li ae se kdaj vidimo ? Z vežbanjem hitimo. Na vajah s m o od pol sedme ure zjutraj pa do šestih zvečer. Tu ho fantje različnih narodnosti, sami korenjaki, samo Nemci niso zastopani. Tudi je tukaj precej prostovoljcev, ki sp pod in nad vojaško starostjo in če bi hoteli, bi »li lahko domov. Pa nočejo in žele ostati naši tovariši. Nisem pričakoval, da mi bo kdaj treba obleči vojaiko suknjo, ker sem izven mladetiiške dobe, pa svetovni položaj se spreminja in suče in tudi mene in druge je zasukalo v nepričakovani tir. 'Ne rečem da grem nerad. Ravno nasprotno. Ker vidimo, da je ta vojna opravičena, da se je treba rešiti suženjstva nemškega militarizma in zasigurati napredek svetovni demokraciji, primemo pu£ke v roke. IČe padcui — padem z zavestjo, da ne bom zastonj. Boji zahtevajo žrtev, katerih se nc strašimo dati za pravičen boj. C'e zmagamo, bomo lahko ponosni, da smo porazili nasprotnika, "ki jc ogroževal ves svet. 'Koncčno pozdravljam mojo prijatelje, od katerih se vsled kratkega časa jniseui mogel posloviti o-sebno, v LoydcMu, Beaverdalu, Dunlu, Johmstownu in drugod, kjer se nahajajo moji znanci. 'Listu Pros vet a želim kar največ uspfha v njenem delovanju za na p rede k. Tony Zalar, Co. M, IttO Keg. Camp Sherman, O. 'Vsi tisti, katerim je mar rešitev Slovencev iz pod gujilega avstrijskega sistema, ;pojdite na delo! Napuite vse moči, da bo svet vedel o naših željah iu jih upošteval. Naj vaiu to ne bo čas počitka nego dela. Frank Kadouik, Co. M, 1st Pa. I0 noboštva in postavil temeljni ka-|ji pomen politif men hramu panteizma (pantei- Kamaacije ali pa strokovne zem je nauk, da je ves vaetuir bog. Op. prev.) liog, duša iu neumrjoe-nost se bo raztalila v novi livarni in jaz vidim začetek nove moralne dobe. Človek, kateri bo izvršil to misijo, je mongolski Slovan. On že hodi po zemlji — in vrši velika dela, toda danes še ne ve, kakšno delo so mu šele pripravile višje sile. Poglejte plamen tretje baklje — že je pričel podirati nafte rodbinske razmere, naše nazirfinje o. morali in umetnosti. Razmerje Pa 3° "poglavar med možem in ženo se smatra kot(ne '» ko n' t'al razredne pr navadna zveaa dveh spolov. U- ^e zaventi ne svoji družit metnost je postala realistična pro- tloc''- -palost. Zena je po mi vadi polwžn| Politični in verski'nemiri raz-|,I poetogamija, razmerje spolov temelječih na političnem naziranju življenja. Dalje vidim, kako narodi postajajo veliki in pojmijo, da čarobna žena njihove oaode ni naposled nič" drugega, kakor prevara. Prišel bo čas, ko več ne bo na fvetu vojske, licemerne vere in lažnji-va umetnosti! Življenje je razvoj in razvoj pomeni — napredek od enostavnih do dovršenih oblik telesa. 'Vidini odhajajočo predstavo svetovne draine v njeni sedanji o-bliki, kako gine kakor svetloba večera na planinah. Eden gibi jej rdke komercijalizma (trgovine) — in pričenja nova zgodovina." • O 0 Tako Tolstoj. Grofica omenja, da jc car rekel, da je spis zelo in- ločiti verstvo od politttnili dene. Otroi-i hodijo svetit sod se postavljajo kot ■— oče pa plačuje- ve, dit trr bro in prav — ali, da bo vsi v družini, ne reče ničesar! sledice? Pridejo boji za bol šček kruha, za organizaciji redno zavednih proletary svobodo mošljcnja! . . . Tis jim hodi žena ■/. otroci as na slavnost zavzamejo v glasilih proti delavsko Zena jc v največjih slučaj njih strani! Otroci tudi! \ samljen bridko občuti Nastane prepir in natm ča v družini. Kjer pa mož svojo družil gaja socialistično, ji čita » stične liste, — povsod kot socialist, potem seve je družina ponosna, da je soci čna. Delavci! Pobrigajte se, do vaše žene socialisti nje n otroci socialisti. Najprej sije treba ženo seznaniti s zmom. Za to so pripravne^ stične knjige, brošure in <'i SVETOVNI PRIDELEK P CE Washington, D C. - > rodni poljedelski biro v Hir roča, d n svetovni pridelek znaša * 1.666,4*9.000 .iihI.H* jespis zc o „.. več kot v letu Wll. teresanteu, ko ga je vital. Poslali. . /jrl,žene jc prepis nemškemu cesarju, ka teri je neki rekel, da je to prero kovanje napravilo nanj — velik vtis. lo se nanaša iu večje države, ki so por« pridelki!. Pridelek ječmen« /"a*1 289.000 bušljev nli 2.4'v v (Ne verjamemo mnogo v prero- |efc r?j j, kovanja. Alt toliko rečemo, da bo j : 0VM rM pi.^ in nemški kajzer dočakal še večji •■ odHtotl{or. vtis, ko jiridepo ameriške legije M ______ na evropska bojišču. Tokrat bo -Agi jg^jfjE RADI IZ0* bo spoznal da zvezda cesnrizinn ^^ hOUSTONU KOlfCAH kanil u utone.) __ Socializem in delavske i ^V^TdZ* zamorskih vojakov, k. " « I ni Izgredov v llcn«tm,u \t lagi zaslisanj'i izdclnjejo žene. Žalostna, ali resnična čiujenic« J toJni<.(. je, da nima pretežni del delavskih žena nobenega pojma in nobenega poraztmtevsuja za cilje in za namen ter pomen delavskega gibanja. Nesrečna ttevillu številka. Grom m Vv > »anja. ♦ . ■ v feieocn ' - • Glavni vzrok tega je pač dejst- ^ ^ w.trtJ pojedel vo, da je večina organiziranih ^ .(nlkije^ Zdrsvnik - dih T ' 8hfi-N> 00 * umirstl. • • ' _ » r ~ ~~ Dober l«7?^ __________________ fčitelj vlh vratah, zavednih in "hladnih lika dešeU ^ ^ ^ napram delavskemu gibsnju, - l*čenee ,, « sovražijo •oclallst.- kM'vea dsn h.wmy delavcev socialističnega mišljenja do — praga svojega atanova-nja. Zunaj je niož socialist, »o-drug, ki je organiziran politično, in strokovno — donia v sredi svo- j je drnžine pa govori redkokdaj o! socializmu in o delavskem gibanju, ^etudi je zato tisoč prlložno-nti. Zato pa vidimo, da je večina! delavakih *ena, celo lena onih Hodrngov, ki drugače stoje v pr vlh vrs napram da eelo nek^j nes|»osobnega. »n učitelja. l BOJIŠČA. • P"* *»«iM Turško bojite. Petrogrud, 30. sept. — Južno. zapadno oil Ogneta na kavkuški Vojaška sila Nemčije je padla aa polovico. WashingiAi, I) \\ Višje i ho mirovne propagande. Preiskava je dognala, da jc imel Bolo-pa- ša zveze /. nemško banko v Beril« "It vasi, west, polja in i kakršen je bU — satelitoma branch reke Somme ilad. department je pre-lmče kajzer po-»UIW' . Ui. kampanjo. , „ul>ouiri»«ko 4 «ko aktivnost okrog An. Ti Veiaei radi povečali za sto i,. Sredozemsko morje ------ U(?H. to že u* je, ua u. - - . gorili, ako hi mogli. ^ napšdTna belgijsko obrežje. U 30. ^pt. - Angleški |£iki so zadnja dva dni vrgli ■"T l0Il boiub na pristanišče f 1(rnWu in druge militaruitične „a suhem. Letalci so opa- elikc eksplozije in požare na •tih mestih. Vsi avijatiki so se u London se ponavljajo. on, 30. sept. — Nemci so iili v /adnjihšestih dneh de-acoili napadov na London in , obrežna mesta južnoiztočne iije. Zadnja dva napada sta votraj med osmo in deveto Čimer. Sovražni letalci so do-,li London, Kent in Kssex, toda th niso imeli. Edino na Kent _„ so vrgli par bomb in na-HTnekaj roaterijelne škode ter rte oseb. Protizračna obram-Cj^ odpodila napadalce. V petek m[ so se .Vemei trikrat pokarali morali so pobegniti, ne da irrjli en« samo bombo. Francosko bojišče. t, HO. sept. — Vojjii urad ri, ila ni bilo včeraj infante-i\l\ bojev, toda topniška ak -je bila precej ljuta v oko-Zantheona in Ilurtebisa. na ti ob Aisne in na desnem br«-JIu.se nad Vei\lunom. V zrač-spopadih so Nemci izgubili ieroplana. V gornji Alzaciji so uicozi izvršili nenaden upad S' ke pozicije blizo Seppoisa in iii sovražna zavetja, rliu, ;K). sept. — Vojni stan evlja, 01l. — Skupuj vseh izgub 104..">98 mož. Izgubo v avgustu so znašale .»9,811 mož. Septeinberske izgube so narasle vsled ofenzive v Flandriji. V septembru 1916 ob času tretje bitke Ob Som ni i so bile izgube 119,948 mol. ItazM iz inozemstva. Nemčija je izgubila nn bojišču: iuiu pa proste roke glede na mi -4,300,000 mož. Rezervistov v ino- j rovlie pogoje, kadar pride do po-zenrstvu (samo v Ameriki jih je gajunja. okrog 50.000) je 200.000. Ne espo- sobnih za vojašKo službo 2,100.000 Nemci obesili 150 Euaov v Rigi. in za dolo v industrijah jih more London. — Iz Petrograda jav • Skupaj 7,100.000 držati 500.000. mož. MIRU S SEDANJIMI VLADARJI NEMČIJE NE BO. London. — Viskont Milner, minister brez portfelja v angleškem vojnem kabinetu,-je izjavil v petek pred "American Luncheon Clubom", da miru ne bo s sedanjimi nemškimi vladaeji, ki nočejo pripoinati svojih zločinov. Izjava tega vladnega uradniku se lahko smatru za uvtorativen čeprav neuraden odgovor na mirovne govorice v Nemčiji. Milner je dejal: "V boju med nemško, nago in nesramno agresivnostjo za svetovno nadvlado na eni strani in zavestjo vsega o-stalega.Sveta na drugi strani velja za nas le en sani cilj iu tu jc, da mora krivica, kakršno je Nemčija storila Belgiji, enkrat za vselej izguiiti s sveta. Vsn druga vprašanja, kot je uravnanje teritorijev in drugo manjše ureditve, ki bodo precejšnje važnosti' pri sklepanju miru, stoje za tem glav- Nemci imajo nove vrste strupen plin Stockholm. — Granate, napolnjene s plinom, ki povzroča bljuvanje, so najnovejša iznajdba v Nemčiji. Te granate so vporabili Nemci na ruski fronti, ko so okupirali Rigo. Granata vsebuje dvojni plin. Prvi prodre plinsko masko in prisili vojaka na bij«-1 vanje, ki mora vsled tega odstraniti masko, tedaj pa je izpostavljen drugemu plinu, ki gu takoj zaduši. ljajo,\la so Nemci obelili 150 ruskih sociulistov iu drugih radikal-cev v Rigi kmalu po okupaciji. Turki obesili voditelje Arabcev Petrogrud. — Turki so obesili vse člane arabskegu odbora v Siriji, ki so pred vojno vodili narodno gibanje med Arabci. ftPIJONSKA PREISKAVA KONGRESU Japonski rasrulevalec potopil nemžko sumbarinko. Vancouver, B. <\ — Iz Tokija je jirišlu vest, du je japonski raz-niše valeč nedavno tega potopil nemško subinariuko blizo španskega obrežja. Kakor znano, ima .laponska flotilo razrušcvulcev na Sredozemskem morju. napadi pri Zon nc.be k u so biLi j nwu eiljcm tati. ine pozicije v bojnem pasu , zato jc kajzerjeva vlada poklicani burno deželo, ki jc že več lu v življenje novo junkersko ri leta skrita našim oceni, stranko, s katero hoče vliti lju- io bojišče — velik grob. Pariz. — Posebni poročevalec ["Petit 1'arisiena" javlja s flan-»kefronte: "Zavzetje Zonnebe-pomeni, da imajo angleške če-odprto pot v Passchendaele. dosežemo passchenduelske f, iiueli bomo razgled čez vse rražne i videli tri Ikvirski princ Ilupredit je zapo-Indil svojim četam, da morajo Ulj umreti kakor pa ostaviti po-bjinkc. ('ete so umrla. Kakor Umv seže oko ob cesti iz Ypresia pwiiin, ni druzega kot en sam lanski grob grob nemških Naši vojaki, ki so sc borili |tamkaj, mi krstili pokrajino "pe-»ki kot.' Res je pravi pekel. . M bil navzoč Dante, bi lahko In«; resnične prizore svoje do - , Ali smo že blizo tega cilja. Kljub mnogim neugodnostim sein trdno prepričan, da smo. Dokler v Nemčiji prevladuje doktrina, da je imel kajzer pravico napasti Belgijo, toliko časa ne bo miru, toliko časa bo Nemčija odrezana od vsega sveta iu toliko časa bo vojna. Nemško ljudstvo že težko občuti izolirunjc in Alzačatji čakajo Francozov. Pariz. — Ali so Alzaeani na drugi strani t'route izgubili upa* nje, dn pridejo francoske čete in jih rešijo pruskega jarma f Ne še! Sledeče ganljive epizode, ki so o-pisaue v nekem pismu, katero jo srečno prišlo v Francijo, dokazujejo, du A1 začaui še vedno upujo. Neki stari v a scan v--jc nn smrtni postelji poklical k sebi soseda in mu dejal: "(Hej, jaz u-mirain in ne bom dočakal prihoda naših čet. Kadar pridejo, piydl na moj grob in zavpij: Tukaj so! in zasadi trobojnico na glob. Videl boš, kako se bo tresla zemlja od veselja." Drugi starček jc hranil kupo francoskega vojaka in k^je umi- dem novo korajžo in jih prepričati, d« je sila nad pravico." Boji na Goriškem 30. Sept. - Uradno poro-rjj°> ds so italijanske čete izvr-■Mieuaileu napad na avstrijske med Dolom in severnim (iabrijelske gore. Po-|JtyV,w bile okupirane' iu 224 *rwjeev je. bilo ujetih. Avstrijci I '"koj odgovorili s pi-otinapadi, ""'pslnli brez uspeha. Italijan, r'^iki so včeraj zmetali Ui P" "" 1 ia razne važne ]>osto -P« na Krasu; močan /račni gy^" J'' "'»iskal tudi Pulj in l"»uardiral t a mošnje utrdbe in Grška pojaanuje. Washington, D. C. — Urško jki-slauištvo je prejelo depeše od zun. ministrstva v Atenah, ki pojasnu-jejo, zakaj ni Oršku mobilizirala armade za inaccdonsko kumpu-njo, kakor je obljubila, ko jc potrgala diplomatičnc stike s centralnimi državami. Grška lahko mobilizira 300,000 mož, toda nima vojaške opreme, orožja ne streliva. Mobilizacija se torej n« more izvršiti, dokler Anglija, Francija in 7/družene države ne pošljejo potrebnega meterijala Načrt zaveznikov za balkunsko kampanjo je prišel deloma na dan. Prodirati hočejo proti Sofiji, glasnem mestu Bolgarske ht pretrgati zvezo med centralnimi državami iu Turčijo. Nemčija dobiva veliko množino potrebščin posebno olja in pšenice iz TurČi-jc; ts prevoz lie more biti usta vljen, dokler ni zasedena orijelt-tajska železnice. 'Načrt ksmpa KV« IN HTVAMI, kl m tlOaJo gl. upravu.g« odlHira iu H. N. P. J. naj au poAlljajo ns usalovi J011N VUHDKH1IAK, J.MV.7-&0 Ho. Uwudsls Ave., OUlvngo, III. PR1TOŽ11K 0I4RDB OKNKRALNKUA POHLOVANJA a« poSiljsju na usalovi JOŽK AMHROŽlC, U«x 351, UauoMkurg, Pu. ' IAUBVB PRKIMNIJ1VK VHKHINK, ki ata jih r«4Ui prva In droga lu-■tauca, a« poiUjajo ua usalovt ANTON HKAHT, 311 — Sfitb Av«., N«w Duluth, Mian. VH1 1)01*1 HI, rsuprsv«, .Mauki, uusuuulls ltfl. aa nPrusv«to" a« pollljsjo us nailov: UHKDNIATVO "PltOHVKTB", UO37-09 Bo. l.swudul« A v«., Chleago, Illinois. VHK UPHAVNIAKK HTVAKI, nurofulna, uglasi, t« pollljajo ns nsaluvi UPRAVNIŠTVO "PROHVKTK", 2037—fl» Ho. lawudsl« Av«., Ohlesgo, III. V horeapoudruel a tsjuiltvont B. N. P. J., uredttiltvom in upravulAtvoiu <4Pruav«t«M ue rsblt« intru uradnikov, iuurv«0 uuplilU nsalsv, ku j« tu usvu-den sko Icllt«, du bo vasks atvur hitro r«A«uu. Hoj« glavnemu upravin«gn odboru «o vriljo vaško prvo «r«do ln tretji Mrtck v uieaecu. Zu^ftek ob «ui url popoldne. guma, ko se jc Ileflin v letu 1908 vmešal V prelep v vozu ulične že-leznice, ko jc streljal na nekegal zamorca, prl tem je pu nevarno ranil nekegu belokožeu. Pozor Pittsburgh in okolica! STRAHOPETEC JE USTRELIL SVOJO ŽENO Joliet, 111. — William A. Layette je zahteval oil svoje žene, dn odsev nu nobenega člana zbornice,! pHidjo, da je od njugn je odsek odločil, fla ne vzame «Mot|vjHMH, da lalik o vloži prošnjo rosolucl-j yu op|.0Mt||(.v od vojaške službe. Stana je odklonila in Layette jo ustrelil. Lgyetta imajo po partment, prcdprelskavn za preis- ' _ kave vcleporot!" je vprašal kongresnik Fitzgerald iz New Vor-ka." ' 41 Absolut no," je dejal kongresnik Pou. "Justlčni department je __IJcnJeidui rojakom iu od jemalcem naznanjam, du sem prese. lil svojo KJtOJACNIOO iz 5313 Butler St. ua 62H0 Butler St. pi jasno sc zahvaljujem vsem mojim dotedanjim odjcmalccui zn ujlh naklonjenost, Priporočam se iu upam, du me Insletc še aanaprej obiskali lu |sslpirall v tem iiohmii prostoru v obilnem številu <>h. enem se priporočim ludi^iuim, kl šc niso trgovali pil meni, d.» mc za naprej obiščejo, ker j'i/. Jnni -čim vss k eni u dobro lu tpadih so Meinei itiri eroplane. I ■ / I'ondon, sepi. —/ "•i*vnu drlavpost ne o ^ SatV med ogled- v od reke D vi- IkrT v ° M 1/utsKs in oh reki 4 r'ln»"nski fronti eo m- O iti l*> • rekel Švica r»ke Švica odobrava papeževo noto, llcrn, Avica. — On^ave Ador, član državnega sveta, je včerej, da zvezni svet republike .»dobrave pep*ž«v«> rov no noto, prsielmo tiste točke, ki se tičejo razorožitve, prisilne, ga razaodiščs in supremaeije »a* rž peaor,. Hv Jurija. t lieoč Francozov, 14,«^» Angležev, HH3.ISS) Italijanov, "I.^IO H«-<»\ ;f1 Itelaijeev. Nemška zanrU v Franciji. Pariz . »efrt. - Kranrou« a vleda Je dala ar '.Irali Imgat. 4 » mohamedanes Bolo-fašo, ksle«r|»a dolže, ds je potre* ' * nor katarjev nemik^ga dengrjs za podkupovanj« če*opi»ja v avr- kuj takega storil. Ko je rabil besedo "sumljiv," nl menil, da dvo-mi o lojalnosti gotovih članov do vlude." "Ali je odsek sklenil, da dvom o lojalnosti Član:< te zbornice do vlade ne odseva ua njegovo poštenost?" je segel v besedo kon-grešnik Oordon ir. države Ohio. "Well, no bom se o tem razgo-varjal z gent letne noro," j« rekel Pou. "Ali Je kdo v tej zbornici, da Ka pošljejo v ječo T" je vpMal Gordon. Pou ui odgovoril. "Ali se je odsek bavil z resolu-eijo, ki priporočil takojšnjo iz* ključitev mr. Ilcflina, gentleman« h Alabama?" je vprašal kongresnik Britten iz Mlinaisa. "Nismo imeli tega pred s>-boj," je odgovoril Pou, •Mislim, da je treba tako n j solucijo \ pošt tM at i tukaj lil SS* L—— ^ ^ s„ IzvedHI o eud^sl daj," je vztrajal Britten. mJ, .„„|m» s Kongresnik Sleenerson iz Min- (>« pi«»t<* vaert-r is knjigo, katera api. neeote Je rekel, da je akcija zbor. ničnega odsek i vuričo (nlkritja, ki ga je izvršil državni depei1-| meni, pustila kongres v neugod-j nem |sd/ ItvedHI o < u4<*msI ,,/i pr^ds" suio^lt« i« /ijtsvllo, poism JWITO LABORATORY, South IUU Brunch e, PlUshargh. Pu. NORTH SIDE STATE BANK noc k. srm/fcs. uvyo. IMA SACITALA IN REZESVE I1H.H0.8< Ml » KM, .iS« 9rtt—*fm * sotem predstavila odvetniku njemu in nasprotno, na kar sta se poklonila drug drugemu tako globoko, da so jima pokale kosti v hrbtenici — in da se je O'Brien le s težavo nazaj vzravnal. Nato je O'Brien razložil Koži načrt o veselem i/.nenadenju njenega moža. Povedal je vse, kar mu je drill naročil; zamolčal je le to» da si je ta načrt izmislil drill, ker je hotel |H>hvalo obdržati zase. . Koža je bila z idejo zadovoljna. "Toda," je rekla končno, "kako bomo to storili? Jaz sem sicer dedinja, toda v rokah nimam niti centa od svoje dedščine!" V tem oziru ji je prišel Anderson na pomoč. Potegnivši veliko denarnico nekje izza pasa, je pričel šteti bankovce na mizo. Koža je ploskala z rokami veselja, du bo mogla tako zelo razveseliti svojega ljubljenega soproga naslednji dan, ko bo obhajal svoj rojstni dan. "Oh, to bom žc vse uredila; pisala mu bom pisemce, in ti mu je neseš; kajne, ljubi O'Brien!" On jo je zagotovil, da bi nesel pismo eelo v Washington, ne le O'Neilu, ako bi ona tako želela. Kožo je napisala nekaj vrstic in O'Brien se je takoj napotil s pismom iskat 0'Neila. Ker je Anderson svoj posel tudi že opravil, je sklenil, da gre skupno z O'Brienom. Pozdravil je Kožo nsjuljudneje in se poslovi). Anderson je bil človek, ki se je znal prilagoditi vsaki tdvarišiji: Ako je bilo treba pametno govoriti, je svojo ulogo izvršil dobro; če pn je bilo treba napraviti neumnost, je pu slehernega prekosil! "Znate li peti?" je vprašul O'Briena, ho sta korakala nizdol po hribu, "ali kakšno pripovedko povedati f Veste, tu je zelo dolgočasno iu nekoliko razvedrila ue škodi nikomur!" O'Brien je rekel, du ni posebno strokovnjak* ne v tem in ne v onem oziru, na kar ga jr Anderson vstavil in dejal: ' "("'ukaj — tu imam nekaj t" Odprl je usnjeno torbo iu izvlekel iz nje — steklenico pristne-ua konjaka. "Ako jc nemogoče imeti kako druyo zabavo, pa vsaj pijva! —-• Ne boj se, je dobra pijača, juz nikdar kuj slabegao ne kupim. — l'ij na tvoje, zdravje." Iu O'Brien je pil — pil ua svoje zdravje. , . Anderson je sledil njegovemu vzgledu. Ivo sta tako vsak parkrat pogledala proti i lini, sta se jima jezika razvozijula, in kutalo ;o je glasila, ne hnš prijetna, todu /udosti glasna in hripavn pesem. Anderson je bil eden tistih lahko-živcev, ki sc poslužijo vsakovrstnih šal, uko ni nežnega spola zraven. Ko stu sc zadosti pokropea-la, je Anderson spravil steklenico in nadaljevala sta pot pioti glavnemu shajališču. Ker pa je bil pot nizdol in v glavi alkoholni duhovi, so sc jima pričele noge zapletati. O'Brien je bil zdaj v*. toliko pijnu, da ga je moral Anderson močno držati, da ni padel. Steza je bila juko slaba, žgmije je sililo v glavo tudi Andcrsonu in pot je post uiu zelo težavna za oba. Kar se spodtakuc OT-rien ob korenino, ki jc štrlela iz zemlje in se tuko močno opoteče, da ga Anderson ni mogel več obdržali in — padla sta. Valila sta se nizdol po hribi med grmovjem in robidovjem toliko časa, di sta ni* privolila v dolino, kjer ju je vstavil močan hrast. Istočasno je prišel mimo O'Neil; videč to neprisiljeno igro, sc je pričel ua vse grlo smejati. Anderson ga je jasno pogledal, tipajoč svoje ude če sc šo držijo skupaj, če ui pustil kaj roller med robidovjem iu čc si« kolena še držijo sku l»aj. Ko sc prepriča, da so kosti še na svojih mestih in da je dobil le nekaj prav poštenih pru-k, se obrne proti O'Neilu : "Zelo brezvestno je od vaa, du se nam;. — nesrečnikoma — tako široko smejete. Ako bi ue imel svojih udov tako mojstrsko skupaj izstavljenih, bi bil prišel tu doli samo še s — trebuhom, ns«' drugo bi ostalo tam gori v robidovju!" "Prav govorite, gospod Anderson; ampul; ue mislim nič hudega. Vajin prizor bi slehernega •♦pravil v smeh! Zakaj sta se vendar poslužila te |>oti, saj vendar ni nsjpripriivuejla?" Anderson se počasi spravi us noge in še enkrat polipa rebra, če so res cela in odgovori: "Jaz in gospod O'Brien sva se vrnila od gospe liregarjeve — vcate, noroj s\a se sešla prvi-krai . . . Jaz imuni navadno s seboj — to se pra-\i za vsako potrebo — steklenico pristne tekoči-ne . . Kdo vraga ho ps hodil i»o teh robatih po lih brez k repč i la ? No. in povabil srni tudi avoje« ua tovariša, naj im- posluži. Potem ne veni, ksko ne jc zgodilo, ds sva pričela |»eti; auipak rečem vbiu, gospod O'Neil, ds je bilo najino petje ta-ko lepo krasno, kot burja v gorskih vrhovih " Medtem se je tudi O'Brien spravil pokonci, in opazivši. ds je privalil < seboj vse kosti in pljuča, se je \ mešsl v pogovor: "Ds. jasno se vidi, ds niste več otrok, go»-pod Anderson; vaše petje hi vr lahko primerjalo tnkiMm volkovom, ali pi« " "Oho! Ke ne tsko hitro, moj dragi O'Brien! \ sir cviljenje bi Ce tudi dalo kam primerjati, in si.-er najbolj glasovom, ki jih prnifvsjsjn v razklani deski ..." vsklikue Anderson usgs- jivo. "Seveda, seveda!" odvrne O'Brien; "in take piščalke je treba namazati, da postane glas gladke jši." Mazala sva še preveč najina grla, iu posrečilo se je nauia priti tako hitro s strmega hriba," pripomni Anderson. "No, iu to je ^>ra\ ! Ur.vno vas iščeva, inoj ljubi O'Neil. (> se ne motim, i uia moj tovariš za vas neko povabilo." "Da," reče O'Brien iu izvleče pisemce iz žepa, "tu je. Gospa Brega rje va ti nekaj sporoust{ miru." "Ne veste, kako ste /au v svojem kostumu; vsaj čili sc iznebite!" Tadej je snel pokrivalo i ve. (Dalje prihodnjič.) DETEKTIVI IMAJO PO ROKE D^.LA Z NORCI žila sva se v drugo nadstropje ter si oddahnila. Posluhnila sva, je li vse varno. Niti najneznatnejšega glasu ni bilo slišati iz gluhe teme, vse se je zibalo v spanju. Nekoliko pogumneje sva nadaljevala pot in srečno dospela v prvo nadstropje. Tiho seveda vse kot izumrlo. "Ae par hipov....."! je espnil Tadej komiaj slišno in stopil na prvo stopnico, ki so vodile na dvo riiče. Tišina vseokrog, le dalje!... Groza! Doli po stopnicah je nekaj zaropotalo, nekaj lesenega, precej težkega je moralo biti, padalo je popolnotoia razločno od stopnico stopnice. "Hudič!" je siknil Tsdej. Oba sva vatrepetala v mrzlični grozi.. Uničena, ukanjena sva čepela vrh stopnic, in strahoma mislila na i-zid. Precej časa sva nepregnično ždela na mestu in strmela v noč, ropot je že davno nekam izginil: slišal ga ni nihče, kajti ostalo je vse tiho, kakor je bilo prej. Zgc-nila sva se in v par minntah sve stala na dvorišču. Premagala sva pno težkočo iu čakala je naju druga. Dvorišče je bilo okrog zagrnjeno, na eni stra? ni s bilo, od drugih strsui pa s preeej viseftim zidom. Morala sva i torej prelesti zid. Ker nisva našla , nobene lestve, sva prislonila k zi dn nekaj desk in pleaala Jaz sem prilezel prvi del sem ns rob zidu ganjali in vsled teea sva morula hiteti, da se vsaj do jutra kolikor mogoče oddaljiva od neori jet nega kraja. Hodila sva molče, le kadar je tovariš butnil z nogo ob kamci, je robato zaklel. Nobeden ni vedel, kam pelje cesta in kaki kraji se vrste ob njej, tema je zagrinju-la goro in dolfuo. Neprestano sva potovala. Ko sc je jelo svltati, so sc nama pokazali popolnoma novi neznani kraji. Bila sva v zelo ozki, romantični dolini, obkroženi s temnimi planinami, tam ne daljnem koncu doline, pod skalnatim vrhom je naju pozdravljala kmet-ska vas. "Prav sva krenila," je deja' Tadej zadovoljno. "Obrnila svu se proti severu. Planine so za naju tudi varnejše, če se bo splo'i treba skrivati." Sredi doline sva srečala srednje starosti moža, z nsnjatim predpasnikom in s sekiro za pasom. Tu ove iu se napotil v Washing ^ notku, ko je stopil >'^^J . --------------«—» — -------------uim ko, n" ' alonila k zi- nudil je nama poln msčji mehur j^j (|a jj,^. »leti pmi*" izla po njih. tobaka. Tadej ga je vzel zs dobre «il*. "|*lJfn\ VJJ J! X. 1_________a __ 1_ ^ A^^^Jma a« i • .. »oo tovariša. Slednjič je tudi on sreč- gu na mestu in radovedno zrl zs l)rfd,*dniku v pisarn«« nn prlprasksl zs menoj, iu že sva nama. vflto|,j| in odi^lj«1" '* se mislila spustiti ns drugo strsn. n« tiniobolin unn K'/ strsn. Bližala svs »e vs*i. še tihi, ko- ^^ ko hipoms *s*lišivs ne daleč; maj vzdramljeni iz fcpanja. Vas ni l"nion j vstran korake. Trdo mimo zidu je i bils veliks. Kakih dvsjset hiš s« ^^ktivi, du l»eljala velika eests. Odrevenel je stikalo na kup, v sredi pa je . ^ p ride jo v m* sem po vsem životu in hotel pls- stals eerker z vitkim zvonikom. JT. ^etekiivov. niti nssaj ns dvoHftfto, s Tsdej me j Izmed piskih streh sr je dvigsl fJ(imu IMMr«čit da K je vjel zs roko in me obdržsl na j dim, po hišah se je kuhal zajutrk I ---- zidu. Krenila sva med hi-ie. Nad sho- mMr4mUt Koraki so odmetali mimo nsju dom neke hi*e se je klanjal svež Vai^ |«