At ie. ! bdi' 1 61 »otrt ____________________ J Leto 2. štev. 197 V p. >ra£ ifl. PRIMORSKI DHEVM milil ..M—rniM IIBII ■■!—■■ III i milil III mm III I I GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Ceha 3,- lire TRST, sobota 19. januarja, 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 ■ X. Tel, št 93806 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo GOVOR MIN. KARDELJA NA SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV Kemiki in italijanski napad na Jugoslavijo nadaljevanje stoletnega nasilnega pritiska pomeni i. ro* »je' lat« klf i P ob* °;j 10 1 ing* flU J London, 18. — Na današnji pred-i r» i'°ldanski seji prvega zasedanja 1 “'avno skujšclne Združenih naro-ultf Jvv je prvi govoril vodja jugoslo-'ansko delegacije Edvard Kardelj, ki je dejal: ^Gospod predsednik, gospodje de- 3 ^ati! jgjj nasprotnike mednarodnega ^ ''"delovanja in zavarovanja miru J k°Rle,1^ 1° prvo zasedanje glavne ® uPŠv;ne Združenih narodov veli- . ' k0 pr» bil, IX oai 5Z4 nll Z®'ra^'3Q organizacije Združe-v<6 n. Elaro^ov. ki je po našem mne-I u Najboljše sredstvo za uresničeni . Prijateljskega sodelovanja med 1 ar'-avami. a* c,^ knenu jugoslovanske delega-0 ti rad najprej izrazil prizna-e zahvalo izvršnemu odboru ^Pripravljalni komisiji za njuno • ki je bil0 sicer naporno, ki J0 odstranilo glavne težave in Ni^Vil° del° se(^ar>je skupščine. de. reba pričakovati, da se bo to P izvijalo brez težav in nespo-pari m°V’ V z£°dovini še ni bilo to kjer bi bilo zastopanih 0 interesov in toliko raznih Vo ^ sv°jern včerajšnjem go-j. j0 britanski zunanji minister aao b ^ejal, da se svet ne more -akrat spremeniti. Jasno je to- teri *reba vzetl ta svet, s ka- M.,01 n- moremo biti vsi zadovo-" takšnega kot je. Ta položaj ? odraža skbpščine. ime Združenih narodov veli-lazočaranje. Na temeljih, ki so Položeni v vojni, gradimo se-zgradbo tudi pri delu glavne Izkušnje preteklosti Zadovoljstvom moramo ugoto-> da je sodelovanje velikih zadkov odstranilo glavne težave in Pre 0vlre pri delu naše organizacije. Pridani smo, da se bo to kon-. ‘"uktivno delo nadaljevalo v inte-3U SV0tovncga miru. stra°V*!’V° moralo preživeti to znani10 V°^no’ da Je 'Pr'šlo do spo-Uspcrt’ da treba bianiti mir z * , ,lm* sredstvi dokler še traja, e nočem,. . Svct-i Preprečiti novo vojno. sr " °L'ubni narodi so morali to ^znanje drago plačati. stojimo spet ob pričetku med- tisti «l*t kot na organizacije, ki ima za na- °’uvanji šzkušnje ^0gQ - - uvanje miru, nam morajo dovolj. Potrebno je tak mehanizem, da ga preteklosti kažipot. 'variti moramo organizacijski '0tn, ki bo boljši in uspešnejši, ,, ' ®o bili podobni sistemi v zgodni, ^oda to ni ^variti labko Pravi'110 uporabljali. j^.0 Pa morajo imeti svobodoljubni Barodov nam kaže, kako j hJetn razv'Jnla ta razlika ibij.juo j 0 ln prakso, med ds-izjavaim ^ 8^varno*tJ°- S splošnimi ^ojlnin ° °L>ranitvi miru in ob-dov naF*adalcev Društvo naro-a° konx!n°El° Preprečiti akcij, ki v prii*ljale do najstraš->'ai'ojske ki se bori m vojske, ki so se je naučili nacisti spoltovali in bati. Iskrena je naša nada, da bo Tito dobil tvto pomoč, kakor jo v polni meri zasluži. Mislim, da narodi le zemlje razumejo danes JugosloiHjo bolj, kot Se nedavno in vi jim lahko jamčite, da uživajo našo simpatijo v njihovih težnjah po zedinjenju, ti močni, svobodoljubni narodi Jugoslavije, napram katerim zgodovina ni bila nikoli usmiljena. Nas veže z narodi Jugoslavije t-sna vez, stotine tisočev njihovih sinov so meS'-nnl te zemli", Izvrstni meščani. kf t lko d-lajo i« ki špoftnjfjo vrsevali povelja. Poznamo to! Skupne jame, stroji smrti, uničevanje mest, vse to je bilo načitno, premišljeno in preračunano z res nično nemško točnostjo od fašističnih veljakov in od vrhovne koman de nemške armade. Niirnborskl proces Je pokazal : vso jasnostjo, odkod so izhajali gro, zni ukazi nacističnih razdejanj in nacističnih krvniških načrtov. Ti načrti pa ne bi mogli biti izvršeni, ko bl ne bilo mnego tisoč agen tov «Gestapa», članov «SS» oddelkov. jetniskih straž in mučilcev, ki so skusali pri tem delu prekositi drug drugega. Vsa ta vprega besnih psov zasluži usodo, ki jo čaka. Ti fašistični krvniki so računali, da si bodo razdelili plen, pa si bodo v resnici razdelili vrv. Moskovski sklepi io Kitajska Moskva, 18. Tass. — «Brez aktivnega sodelovanja kitajskega ljudstva je nemogoče zagotoviti mir ln varnost po vsem svetu, zlasti pa v tihomorskih deželah, kjer živi več kot pol prebivalstva na svetu*; pasejo «Izvestja» v komentarju k sporazumu o prenehanju borbe, ki je bil podpisan po predstavnikih kitajske komunistične stranke in kitajske vlade. «Pot Kitajske k napredku ln k širokemu sodelovanju kitajskega ljudstva v mednarodni politiki je dolgo onemogočil notranji spor — ta težka dediščina gospodovanja fevdalnih kr.ezov in intrtg Japoncem naklonjenih reakcionarnih klik. Moskovski sklep o tej zadevi je popolnoma zadovoljil težnje kitajske javnosti. Sedaj je pričel z delom politični posvetovalni svet, ki ga tvorijo predstavniki Kuomin-tanga, komunistične stranke, demokratične lige, mladinskih organizacij, industrijcev, bankirjev, novinarjev itd. Predvsem mora svet razpcavljati o problemih demokracije dižavne-ga sistema, obnovi gospodarskega življenja in zboljšanja življenjskega standarda množic. Govoreč na sestanku posvetovalnega sveta je kitajski predsednik Cangkajšek dejal, da Je vlada sklenila izvesti sledeče ukrepe: Zajamčiti svobodo osebnosti, tiska, veroizpovedi, govora in združevanja; prtznati zakonitost in enakopravnost vseh strank ter izvršiti druge demokratične reforme. Mi želimo samo, da bodo ukrepi, ki jih je naznanil Cangkajšek, resnično izvedeni.* Ameriško-francoskl nesporazum zaradi Porenja London, 18. INS. — Dopisn‘k «Daily Maila» iz Berlina sporoča, da so ameriški politični svetovalci oboževal velikega Nikole Tesla, in druge velike ljudi, ki so bili med nam i. To je meni, dragi moj prijetielj, nekaj več kot navadna službena ceremonija, ki sem jih le toliko imel u tem uradu. To me spominja na čase pred 40 leti, ko sem kot mlad ameriški konzu-l imel priliko in srečo spoznati n-katere pionirje vašega pokreta za svobodo in neodiHs-nost Jugoslavije. In biti danes take blizu urisničenju tega, kar je bil tedaj le sen. me naravnost preeun-ja. Zdim. da nas zapust ite v zavesti, da želimo sjrremljati vaše delo z molitvami in najboljšimi željami. Živela Jugoslavija! Živel Tito! Zbo. gom prijatelj. Tava N. Kosnnovič (Iz knjige: Kaj se je moglo videti v emigraciji). prt vojaški vladi ZDA v Nemčiji sklenili, postaviti se po robu francoski zahtevi, naj prideta Poruhr je in Porenje pod stalno mednarodno kontrolo. Ta sklep jc še cn dokaz, da žele ZDA postaviti Nemčijo in druge evropske dežele čim prej na noge in spraviti nato ameriške vojake domov. Amecikanci obtožujejo Francoze, da njihove zahteve po internacionalizaciji Poruhrja ovirajo ves napredek kontrolnega sveta štirih velesil. Na Poljskem odkiili grob s 40.000 trupli London, 18. - VZN. — Poljska poročevalna agencija je danes javila, da so odkrili v Slezi ji grob, v katerem je 40.000 trupel ameriških, angleških, sovjetskih, francoskih, poljskih, grških in novozelandskih vojakov. Oblasti so spoznale, da so bile žrtve bivši ujetniki v koncentracijskem taborišču v Lambino-wicah. Oblasti nadaljujejo s preiskavo. Doumevajo, da so ujetnike justifi-cirali. Da ne oskrunimo svetišč s slovenskim jezikom Začelo se je s svečanimi zagotovili: 27. januarja 1920, je ob ratifikaciji rapallske pogodbe izjavil predsednik parlamenta Luzzati naslednje: «Kcmora odobrava sporazum z dne 12. januarja 1920 in izraža željo, da se dobri odnosi, potrjeni v Rapallu, razvijajo v skupno korist pomirjenih narodov v Evropi. Veruje, da bodo narodnostni elementi, ki so ostali izven svojih meja, uživali z iskrenimi jamstvi najsvobodnejšo uporabo jezika, kulture in vere, ob najglobljem spoštovanju tega, kar terja njihov posebni položaj. * * * Vaša katoliška vera bo spoštovana, ker je to vera vse Italije. (Iz razglasa italijanske vojske 1919.) Nadaljevalo se je z dekreti in policijo: Fašistični komisar Host-Venturi je na kongresu 23. maja 1925. opredelil stališče fašizma v Istri glede slovenskega klera in uporabe slovenskih jezikov v cerkvi takole: «Fa5izem temelji na geslu: bog, družina, domovina. 'Fašizem je terej religiozen in ščiti vero. Cerkev ima svojo važno zgodovinsko in italijansko vlogo. Kljub temu pa imamo v deželi duhovnike, ki niso Italijani ali pa, ki ne razumejo, kaj pomeni biti Italijan, in ki vztrajajo pri rabi slovenskega jezikat v cerkvi. Mi jih vzdržujemo: v Italiji se sme moliti samo italijanski. Apostoli cerkve v deželi so lahko samo italijanske narodnosti... Ne bomo trpeli, da bi talar služil za politično krinko, ki je Škodljiva in sovražna duhu dežele vlade in fašizma*. * * * Julija 1934 so slovenski duhovniki dobili od županstev sporočilo o odloku, goriške policije, ki se glasi: 1. Cerkveni obredi, kakor slovesnosti, procesije itd. izven službe božje bedo dovoljeni samo, če bo petje italijansko ali latinsko. 2. Razobešanje bander ali zastav, ki imajo napise v drugačnem jeziku kot je italijanski ali latinski, je prepovedano. Slovanski napisi so morajo nadomestiti z italijanskim ali latinskim tekstom pred 1. septembrom tekočega leta. Voditelji župnij bodo odgovorni za morebitne prekršitve. Končalo se je tako: V cerkvi sv. Antona v Trstu so avgusta 1920. fašisti streljali na slovenskega pridigarja. V marcu 1921. so fašisti v Zmilju navalili na župnika Glaviča, in zahtevali od njega, da pridiga italijansko. Zuipnlka Simona Cervara v Zronju so fašisti 14. maja 1921. pretepli do krvi in mu izbili 4 zobe. 8. maja 1921. so fašisti uničili hrvaški napis na zvoniku v Buzetu, izbrisali vsako sled hrvaških napisov na križevem potu, sežgali molitvenike in uničili nagrobni napis duhovniya Jelenca. Dne 3. decembra 1922. so prisilili fašisti župnika Slamiča v Deka-nSh pri Kopru, da je lupil polno časo ricinusovega olja. Prav tako so prisilili župnika Andrijo Furlana pri Sv. Križu in Josipa Koširja v Hižanu. 3. decembra 1926. je bil duhovnik Kazimir Rovis poklican k bolniku. Med potjo so ga napadli fašisti, ki so ga pričakali s »ovornim avtomobilom, s katsrim so ga hoteli odpeljati ln vreči v vodo. Rešili st« ga mati in »astra. Marca 1331. leta je poklical v Gažonu pri Kopru fašistični tajnik Venturini ljudi na sestanek v gostilno in jim ukazal, naj zahtevajo od župnika, da na smo poučevati otrok v slovenščini. Takih primerov je še mnogo, toda o njih drugič. Zaupno Kabinet št. 15 prot. Zaupno. 15. maja 1930 Bridmet: Metropolitanski kapitel goriške stolnice. Njegovi ekscelenci, ministru za pravosodje ' RIM Dovolite mi, ekscelenca, da pojasnim stanje tega kapitlja, ki Je posledica čudnega položaja prošta msgr. Alojzija Falduttija, ki na-vidoz sicer šfc vrši službo in uživa beneficije, čeprav je že od k j. 1919. odsoten. Dekan, msgr. Leonardo Sica, ki je skoraj 90 let star, nadome»tuje imenovanega. V kapitlju so trije italijanski kanoniki: (Tarlao, Geat, in Krenn), in trije slovenski (Berlot, Valentinčič, Kumar). Prezvvišeni msgr. ne sklicuje več kaj,iti ja, da ne bi povzročil razkola s pariteto glasov in s tem v zvezi nujno posledico glasovanja in odločevanja, temveč se star in betež-:^, ram po volji knezenodškofa. Ta mesec »mo opazili neznatno poslabšanje, kar se tiče politike, . pri verskih obredih. Pripominjam, da so v stolnici pred vojno pri jutranji maši pridigali v slovenščini, a niso slovensko peli. Ko je bila stolnica razdejana, so se verniki zbirali v scsrdrtjl cerkvi sv. Antona in tam tudi nemara slovensko peli. Ko so stolnico obnovili, so jo preteklo poletje posvetili, tako da je to prvi mesec Marijinega češčenj« po obnovitvi, ki so jo izvršili na državne stroške, ko prepevajo slovenske pesmi, v veliko ozlovoljenost Italijanov. Ta sprememba nasprotuje celo aksijomu NIHIL INNOVATUR, ki bo ga nadškof tako rad poslužuje, kadar gre za to, da ustreže italijanskim zahtevam v slovenskih krajih. Ce bi bil prošt Italijan, kakršnega ima Gorica pravico imeti, in ga sme italijanska vlada upravičeno želeti, če že ne zaradi drugega, pa zaradi denarja,' ki ga je potrošila in ga kani potrošiti, v korist stolnice, se to ne bi nikdar pripetilo, ker bi kapitelj, ki bi ga redno skliceval! po kanonskih predpisih, protestiral in v okviru svoje pristojnosti uveljavil svojo avtoriteto tudi napram knezonadškofu. Prefekt, Volitve na Češkoslovaškem London, IS. - VZN. —. Prašita radijska postaja jc snoči javila, da so štiri sitraoke češkoslovaške^na-rodne fronte sklenile, naj bodo volitve za narodno skupščino dne 26. maja. Nova skupščina bo morala razen svojega navadnega zakonodajnega dela pripraviti tudi r.ovo ustavo. Izgon Nemcev iz Češkoslovaške Praga, 18, VZN. — Češkoslovaški tiskovni urad je objavil, da bodo v kratkem zopet začeli premeščati Nemce iz Češkoslovaške v Nemčijo. V začetku bodo prepeljali povprečno 5000 oseb na dan, kar pa se bo stopnjema zvišalo na 12.000. 50.009 bal bombaža za Nemce London. 18, AFP. — Poročila Iz New Yo;ka pravijo, da nameravajo ZDA dobavljati Japonski in ameriškemu področju v Nemčiji surovine, ki so potrebne za obnovo nekaterih življenjsko važnih industrij za civilno upravo. Vojno ministrstvo v ZDA se je že sporazumelo s kreditnim zdru. zenjem o pošiljki 50.000 bal ameriškega bombaža na američko področje v Nemčiji. Pričakujejo izvoz znatnih količin bombaža na Japonsko. STAVKE V ZDA ZAVZEMAJO VEDNO VEČJI OBSEG Now York. 18. ASS. Press. — U-panje, da bo poravnan mezdni spor, ki je zajel več kot 1 milijon delavcev ameriške jeklarske ln mesne industrije, in kakih 263.000 uslužbencev Industrije konzerv, je bilo usmer-rjeno na zborovanja, ki »o se vršila v četrtek v Wa»liingtonu. Govoreč o 800.000 jeklarskih de lavcih, ki groze s stavko, je prezl-dent Truman dejal, da bo postavil svoje lastne predloge za poravnavo »pora «v javnem interesu*, če predsedniku kongresa industrijskih organizacij «CIO» ne bo uspelo doseči v teku svojih pogajanj v Beli hiši sporazuma. Začetek stavke je napovedan za ponedeljek. Vladni uradni krogi so izjavili, da niso razpravljali o zaplembi jeklarskih tovarn po federalni vladi v zvezi z mezdnim soo-rom, ki je nastal zaradi zahtev delavcev Združenih jeklarn, da se zi-šajo mezde za 19,5 centov na uro. Fairless je ponudil povišek 15 centov ria uro. V primeru stavke v jeklarski industriji, ki Je bila odložena za teden dni samo na zahtevo uraziden-ta, se bo število stavkujočih v vsej dežavi dvignilo skoro na 1.700.000 napram sedanjim 836.000. kar bo predstavljalo najvišjo število v zadnjih letih. Federacija delavcev mesne indu-stlje zahteva povišanje mezdo za 15 centov. Mesarji, včlanpni v «CIO-u», so najprej zahtevali povišek 25 centov na uro in zahtevajo sedaj takojšnje povišanje ža 17.5 centov. Med širokimi sloji prebivalstva je začelo primanjkovati mesa. Stavka 200.000 elektrotehničnih delavcev, včlanjenih v «CIO-u», ki terjajo povišek plače za 2 dolaria na dan, se nadaljuje. V Ditroltu so pogajanja med «CIO» in Fordovo družbo omogočila, da bo morda prišlo do sporazuma. CIO terja povišanje mezda za 19.5 centov, to je za 2 centa več, kot jih je Ford voljan dati. KRATKE VESTI MOSKVA. V Moskvo je prispela bolgarska trgovinska delegacija, ki jo sprfemljajo strokovnjaki in predstavniki bolgarskih trgovskih in ln. dustrijskih podjetij. BEOGRAD. Radio London poroča, da sta Jugoslavija in Poljska sklenili trgovinski sporazum, na po. dlagi katerega bo Jugoslavija dobavila Poljski krom, živo srebro in druge neželezne kovine, v z«, meno za premog, koks in kemikalije. MOSKVA. Sovjetski inženirji so zgradili več novih strojev za živilsko industrijo, ki bodo omogočili mehanizacijo številnih panog te industrije. SINGAPUR. Vrhovni upravni 0» tlcir pri komandi za jugovzhodno Azijo je Izjavil, da je stanje prehrane na malajskem polotoku resno. BUENOS. AIRES. Kakor poroča agencija United Press, je velepo. slanistvo Združenih držav objavilo koplje brzojavk, ki so jih r.ačli v Nemčiji. Iz njih je razvidno, da ja Nemčija med vojno v Argentinljl podpirala pet časopisov. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 19. januarja 1946. Sl !«il,, iz 520 sasjraine skupine Gobp( »d pr- . f’ - t:,.: ■ š r.s Leopold Kemperle V'era j smo priobčili na 'lovno j raj poštenjaki po zaslugi «domo-\vih civilnih beguncev*. Mar ne, go- stran cscbne izkaznice «Kraljevih civilnih beguncev iz Slovenijo a/i: Primora junakov «te nam nasprotne skni.i- Bolje ne» — to je osebne izkocnice do Kernj t. . kraja kompromitiranih okupator- :jc se ji jevih hlirpcsv, organizatorjev, agi :.::rikalc tatoricv, pripadnikov ole., o’ liic-cione formacij pod okriljem f-..’.itičn visokih vojske, gtatapa in SS odd ikov. , vase toi Danca pa si oglejmo še notra svojo d: njost legitimacije. Priif.k, imt voljen*, it..: v anglvjčini in slovcr.ščini. Tu- n.i, vena kaj vpK.se ^gospodA od centra jev», ka r rake m ste vi tukaj na | spod Kemperle f Proslava 22. obSelnicc Leninove smrti V nedeljo ob 10.30 bo v Domu pristaniških delavcev (Casa dei lavoratore portuaJe) proslava dvanajstletnice Leninu ve smrti. Govoril bo tov. Jaksetich. j Stop! Dovolj, gospod Kemperle! l'l . dar.es, kajne, gospod' Nismo sicer napisali niti del vase gostn,d predscdnikt Bo- obtožnice, ker je preobširna, sicer jo s; r modno, iti Prepričani pa smo, da jo boste in liberalce v taborišču ; se slišali v celoti in prejeli kazen, kjer na po,~a!' jate svojih kit vsi ostali, katerim predsedujete, .oralnih nitr! • in podite i To zahtevajo žrtve, to zahteva ■ e» k masi, id a opravijo 1 pravtca, to zahteva Teheran, Pots-nest — da bo Bog zedo- i dam, itd. olj kot sedeti za rešetka- j Pravični sodbi ne sme uiti noben • 'tjco iigeja predsedovati ‘ gospod takega kova, kot ste vi, go>-.s‘ jam «centralnega odbora kralje- spod Kemperle! PrnrrseK f esitifjiice •WiUP4 F ‘ iVi N H'i. tf: , i ‘ . f* . . . < \ri beg Aififid a 'tl Mn llui Ttiv,r*! '3o!i je mogla pripetiti. Ce bi se ne znašli — kajne, gospod Kemperle — bi sedaj že, odgovarjali pred ljudskim sodiščem za svoja dela. Dajali bi odgovor za zlo-Cine, ki ste jih kriv kot eden izmed vodilit. . . ipnp z njenim ljubimcem. 5?ena, Letisna Muggia, je svojega moža nesramno obtoževala trdeč, da je sed,'.oval.', s partizani. Ko pa jo ji preds-dnik vprašal, ce razpolaga s kakim potrdilom, se je ženska slabo izgovarjala. Prida so s svojimi izjavami prišlo v protislovje, tako tudi Luigi Zi-mola. ki je trdil, da je bil partizan in da jo SS-ovci aretira‘i. Ker ni mogel tega dokazati s potrebnimi dok"..: nti in ker je krivo pričal, ga j- dal predsednik sodiš’> prijeti. Vx! ostale priče so potrdile, da Ja til Muggia p(«t-':i delavec, ki se ni vmešaval v nobeno, utvar. Ko jc lir-icalo zaslišanje prič, je predsednik dejal, da je pt.'e Alojzija Zi-mola, L"tizio Muggia in Norino fkihiheraa .prijavil državnemu to- žilcu zaradi protislovja v pričevanju. J-.*.vni tožilcc je dejal, da razmerje med Ziinolom in Lctizio Muggia vzbuja sum, da sta sc ga hotela s krivim pričevanjem iznebiti. Zato je zahteval, naj se obtoženec oprosti, omenjene tri priče pa pustijo zaradi krivega pričevanja priprte. Branilec se je pridružil temu zahtevku in sod.šče je obtožcnca oprostilo. Predsednik sedišča Thcrmes, javni tožilec oelvetnik Ferluga. KULTURNO-P RO SV ETN O DET.O Pregled dela v preteklem tednu SICORKLJA. V ponedeljek sta obiskala prosvetni kroaelp trZ^ški violinist in pianist. Izvajala sta Schubertove, Coreltijcvc, Tartini jev v in Brahmsove kompozicije. skladbo sta umetnika d.vrieno po-i dala. Obenem sta navzoCim da a kratka pojasnila o raznih kom po-mdjaK Zbrano občinstvo je umet-nilia nagradilo s toplimi ajlavzi. Splošna bel ja je, da bi sc kdafcobi shala prosvetni kr Irk. SV. LUCIJA on SOCI. Tudi tu sr. je prosvetno ddovam Živahno r(i»• gibalo. V enem m*'se on, smo imtli se tri kulturne prireditve. 13. dec. pr. I. smo proslav bi i Gregorčiča, vnd-nii dan leta. silvestrovali, 13. t. 7n. pa so nos oltitkali gojcnoi dijaškega doma v Tolminu. Priredili so vsvel kulturni nastop s pestrim iti zanimivim sporedom• Pr* Lvrtji’1 »n pcamit deklamacije in narodne yle-89. Najbolj sta ugajala asi, />/ i- j iedih kulturni miting. Najprej so ^kizpno z vaškimi mladinkami j I ptli «V g re hi ;*«/» m «,Proletarsita \ K sija», ki so je na splošno zah It- j [ iv) mrrah ponoviti. Pest m «V ra-1 j poru», ki s-o jo borci sami zapeli, j I je vaščan : spomnila na trpljenje v i : koncentracijskih taboriščih m je-i i ra h. Ob u.ncu prneditve jo mladi-1 \na z zen mi podarila borcem tri--. i najsi parov nogavic, deset robce v. | | štiri brisače, nekaj spodnjih hlač, inaj?, rokavic in drugo. V imenu vr/.šJ«?iou je spi voiila tajnica i Ar' Z, v ir-- rt y:e pa s* je m-’..;r r !. '-h' -Mil kom;.'i%? bat iljo na. Čistka fašistov v Kopru Odbor za čistko fašistov v Kopru je pričel z delom in odpustil z dela sledeče Štiri znane fašiste in kolaboracioniste: 1. Egidio Parovel: te. nični šef pri električni csntral'i, /,;;griz:n fašist. Jo sodeloval kot vi?jl častnik v vojni proti demokratični Španiji. 2. Giovanni Suri-jan: nameščen pri istrskem vodovodu, zagrizen fašist, s;xleloval v vojni proti demokratični Španiji. 3 Ke.idio Fonda: ravnatelj Cor.sorzio agrario, pripadal prostovoljni faši-stiftii milici, r.tar fašist, protlljud ski in protidemokratični prc.pagan-dist. 4. Deponte Bruno: električar pripadnik republikanske fašistične milic?. LONJER. Po dolgih letih so zo-ptt otijorili prosvetni dom. Zn casa italijanske okupacije so tu imeli itni-lijanski otroški vrtec. Vzgajali so našo vladino v italijanskem duhu, v sovraštvu proti l:stni domovini. Toda niso uspeli. Ta mladina je stopila mrd partizanska borec in skup-nu z njimi ustvarila pogoje za ,»»o-?>edno livljenje, za svobodno kulturno udejstirovanjc. Na Silvestrovo so v lepo okrašeni dvorani imeli pr tn kulturni večer. Po dolgem molku je ljudstvo zopet slišalo z >lrti domačo, slovensko govorico. tl(i:-sikatera stara mamica vi je bri-, la stlze z obraza, ko se je spominjala vs h tistih časov, ko mladina ni smela niti spregovoriti v materinem jeziku. Ginjeni na so hiti navzoči tudi od ves lja, da se z’ ,)f t smejo udejstvovati nn polju ljudske kulti re in prosvete. BILJE. Igralske skupine in per-ski zbori iz Bene, Bilj, Oradi’'a, Vog trske ga, PrvaSne, Dornbcrga in Zalošč so 13. t. m. nastopili s pestrim sporedom na okrajni kulturni prireditvi v Benčah. Na prireditev so prii.i 1 j-ulje iz vseh oko-liških va-ii Di rano so napol-.:itt do zadnjega koH’ka. Kulturni vec*r ie bi! sijaja h dolcaz, da se Ijitd- Enourna stavka v Gorici Državni in javni uslužbenci v Gorici so 17. januarja stavkali eno uro in sicer od 10/ do 11. ure dopoldne, Do stavke je prišlo zaradi tega, ko-:- ZVIT ni odobrila celotnega izplačila «trinajste plače* državnim uslužbencem, katerim ta nagrada koncem leta pdpada. ZVIT ie namreč odobrila, da se izplača le 201o znesek enomesečne plače v imenu nagrade. Državni uslužbenci terjajo hkrati, da se jim plačajo «dopusti> (ferie), ki jih za casa vojne niso bili delež-.ni ter po viši ca plače, odobreno z odlokom ZVU, ne samo počenši od 1. julija 1945., kot določa zavezniški odlok, marveč od 1. maja 1945., to je od konca vojne dalje. Pismo Črnnvrščsnom Te dni smo iz Ljubljane prejeli dopis, v katerem pisec, tovariš Tene B. navaja nekaj stavkov iz članku pod naslevom «Gotovo se bodo popravili*, ki smo ga objavili v st. 184 naujga časopisa: «Le Orni vrh sam je kot neka mrtva vas. Topo zrejo obrazi vate, ko greš mimo. Pa se bodo ie popravili.* Na vse to pa pise tov. Tone B. takole: »Zame, kot rojaka v tej občini, je zadnja ugotovitev zelo važna. Toda tudi jaz pristavljam: gotovo se bodo popravili.« Za Zadlogom, Kosevnikom, Idrijskim Logom, Pregrižami, pridejo tudi Črni vrh, Lažne, Krajnidol, Javornik in Mrzli log. Toda vsi Crno-vrsci niso topi, niti nasprotni napredku in obnovi. Res pa Je tudi, da okrevanje le počasi napceduje, ako so dolgo uživali strup naza- stvo na kulturnem i>oljw hitro izpopolnjuje. Mladina se z veseljem pripravlja na »ovc kulturne prireditve, kajti zaveda se, da ima zopet možnost govoriti v materinskem jeriku. GOJAOK - MALO VSE. Na Silve-,\trovo je prosvehio društvo iPod-eJvent priredilo pester zabaven večer. Ub tej priliki je mladina povabila hrvaške borce, ki so daleč od svojih domo\> in jim pokazala, da ne sedaj z njim i veseli v svobodi, kot se jc z njimi skupno borila v 'asu osvobodilnega boja. Opolnoči so si valčani i« borci srgii v roke, dvignili ča#e vina in si voščili to, l.ar jc največ je hrepenenje vseh »ia-Ijmli — popolna osvoboditev Primorske ter priključitev k matiri domovini. TRENTA PRI BOVCU. V tej vasi imajo d ve osnovni Soh. Kljub prizadevanju ljudske oblasti, da bi dobila učitelje, to še ni bilo mogoče, Toda ljudstvo si je iz zadreije pomagali samo, Mod najbolj sposobnimi tovarišineimi si je izbralo začasne učiteljice. Izbrani učiteljici sra se pokazali zelo poSrrtvovalni in viedni ljudskega zaupanju. Tudi o-troci so pokapali sadove marljivi ija učenja. Sedej jo prišla i: Ljubljane dnjačtva — fašizma in 'j šs danes . poslusajo podobne apcstole. Tudi Crnovrsci so se organizirali j v lesno produktivno zadrugo. Go- I tovo se bodo včianili tudi v obnovitveno zadrugo. Naročili so se na ! knjižnico tov. Maksa K* melja, «Pct | v novo zadružn ’-^vo» in na tednik * s Nova zadruga*. To pa 'e ni V3e. Potrebno je pred- i vsem ustanoviti ljudsko knjižico I in čitalnico z dobrimi, poučnimi j knjigami, časopisi in revijami. Poleg tega je nujno, da ljudstvo samo pristopi k oskrbovanju siromašnej-sih z oblekami, hrano, zdravili in stavbenim materialom. Opčine Poveljstvo zavezniške policije na Opčinah je dne 6 .januarja t. 1. povabilo r.a čajanko 30 otrok. Pri dobro obloženi mizi so se otroci veselili in prepevali naše narodne in partizanske pesmi. Starši otrok se tem potom prav toplo zahvaljujejo poveljstvu zavezniške policije na Opčinah za pogostitev. Gorica Antifašisti so iz goriških „aporov poslali tople zahvale ljudstvu iz mesta in okoliških vasi za darila, slač-ice, cigarete, sadje, ki jim je bilo poslano v zapor ob priliki božičnih praznikov. Aretiranci so bili božičnih daril nadvse veseli. Razdelili so si jih po tovariško, upoštevajoč v prvi vrsti bolne in potreb-nejš? tovariše. Obenem so poslali tudi pozdrave in voščila sorodnikom in vsemu ljudstvu, z željo, da bi bilo leto 1D4G. leto priključitve k FLRJ. Kacal Ljudstvo kanalskega okraja je pokazalo veliko razumevanje za sindikalne organizacije. Poleg 380 članov Enotnih sindikatov v cementni tovarni v Anhovem jih je po vaseh okraja še 464. Najmočnejše skupine so v Morskem, Ročinju, Kostanjevici, Kanalu, Nekovem, čiginju ter v Plavah. Vpisovanje se je prilo tudi v ostalih vaseh. Povsod radi čitajo list «Primorska delavska enotnost*. Sindikat nudi pomoč vsem delavcem, ki želijo vstopiti v tovarne cementa v Anhovem. V zadnjem času so Člani Enotnih sindikatov posla'i protestna pisma, v katerih ogorčeno nastopajo proti Julijsk'm sindikatom in zahte-! vajo ohranitev enotne delavske organizacije za vso Julijsko krajino. «Edino enotna delavska organizacija* — pravijo — «lahko ščiti delovno ljudstvo proti izkoriščevalcem in proti nedemokratičnim elementom*. oddajo proti vrnitvi slike svojcev :ia sedežu v Corso. Obveščamo, da bodo v najkrajšem času prep:ljali v Trst posmrtne ostanke sledečih tovarišev, ki sc padli v Istri: Braneale Vir.ornzo Degrassi Evelina, Ercolami Leo naria, Gerlanc (Gherlani) Gcr. Lazzarini Flavio, Maganja Mario Mahne Cvetko, Miklavec (Miche-lazzi) Renato, Petelin Silvano, Pil gher Giovanni, Zol Giovanni, Sigur Carlo, Pieri Giordano (Bruno), Del-la Santa Teodoro, Jamnik Egidio Perossa Antonio, Švara Ivo. Družine padlih vabimo na sedež v Cor. so 19 zaradi informacij. V primeru, da bi zaradi tehničnih razlogov ne mogli prepeljati vseih tovarišev bomo družine obvestili naknadno Gorica Sporočilo Zveze primorskih partizanov Pozivamo vse partizane, rodoljube, aktiviste in simpatizerje, ki imajo fotografije, spise ali listine o nactfašlstičnih grozod jstvih, naj pe nemutoia zglase v Corso 19. Sa. bo naj prinesejo ves material. Isti material sprejema prav tako proti vrnitvi in eventualni odškodnini uredništvo «Primorskega dnevnika*. Zveza naproša družine padlih, naj tudi poklicna uoiteljica. Ostala bo pr,leg nje ;’e ena izmed domačih tovarišic, kajti pokazala je veliko nadarjenost in sposobnost pri poučevanju otrok. To je primer, kako ljudstvo s pomočjo svoje oblasti ročaje še tako težka in pereča vara-i Šan ia. JAMU E. Prosvitno mladinsko društvo se pod vodstvom tovarišice Stanič Eme pridno vadi za nastop. Učijo se igre, šaljive prizore in pesmi. Pokazali so izredno veselje na tem polju udejstvovanja. SENO/ETE. Dne 6. t. m. je mladina uprizorila stiridejanko tPrisc ga opolnoči». Kljub velikim tr lavam pri nabavi kulis in drugih potrebnih sredstev, kljub temu, da so fašisti popolnoma uničili oder, /« mladina z udarniškim delom v najkrajšem času vzposobila dvorano za prirediti>e. Ta uspoh jo jc navdal z vlikim poletom v kulturnem delu. Na tej prireditvi je pokazala, da ima i>se pogoje za dober razvoj. Tov. FerfUa Frančiška in Stanislav, Meden Draga, Sotlar Anton, Brajdih Martina, Pegan Marija, Sotlar Ciril, CehoiHn Jernej, so bili v luri zelo Uvahnt in posrečeni. Pokas-H io, da imajo najlepše spo-s^bnisli res igro. Zahvala za dobro Čevlji za bivše politične preganjance Bivši politični preganjanci, kateri stanujejo v goriški občini in si želijo nabaviti čevlje, naj se zglasijo takoj v pisarni (Ljudski dom I nadstropje) ker je količina, katero je gorižko županstvo stavilo na razpolago zelo omejena. Sadjatski tečaj V ponedeljek 21, januarja se prične tečaj za sadjarstvo v slovenščini. Vsi kmetovalci, ki so se že vpisali za ta tečaj in oni, ki se ga nameravajo udeležiti, so vabljeni, da se javijo dne 21. t. m. ob 9 uri pri Okrožnem kmetijskem nadzor-ništvu v Ulici Duca dAosta 55. Nakazovanje koksa za isme!! -ko uporabo Okn." o kni ko nadzornistvo ima nalogo, javiti imena vseh kmetovalcev in cvetličarjev, ki uporabljajo koks za ogrevanje rastlinjakov in za druge kmetijske potrebe. Da se prepreči morebitno primanjkovanje zalog, se vabijo vsi prizadeti, da Č.mprej vložijo pri Okrožnem kmetijskem nadzorni'tvu (U ica Duca dAosta 55) tozadevne proSnje, v katerih naj navedejo, koliko koksa rabijo, in v kakšne svrhe jim bo služil. Obvestilo Županstvo v Gorici obvešča mehčane. da je popisovanja stanovanj in prostorov, ki se je pričelo dne 12. decembra pr. 1. po ukazu ZVIT, v teku in da bo trajalo 0 do 8 tednov. Uradniki pooblaščeni za popisovanje imajo posebno izkaznico, s katero se morajo na zahtevo stanovalcev izkazati. Pooblaščeni so, u-gotoviti, za kakšen namen so prostori odrejeni. Zato jih pri pregledovanju prostorov in pri izvrševanju njihove dolžnosti ne sme nihče ovirati. Kdor bi se. protivil uradovanju teh uslužbencev bo kaznovan po 3. cl., 42. odst. Odredbe st. 11. Uradniki, pooblaščeni za popiso-sovanje nima političnega ozadja in gre izključno za tem, da ugotovi sestavo prostorov na splošno. Zato o-pozarja stanovalce, naj dado natančno in rcsnicne podatke, ker bi sicer zagrešili prestopek, ki se kaznuje po Vojaškem sodišču. točnost podatkov ter vzela samo na znanje potrebe r.asega trpečega ljudstva, Mirnski in briški okraj sta si sama precej pomagala. Na Komenskem, Kanalskem, v bovškem okraju, Gradiški in zlasti v samen mestu Gorica se potrebe vsak dan večajo, zlasiti v zadnjem času, ko je odvzeta vsaka pomoč družinam, katerih svojci so služili ail še služijo v JA. Socialno skrbstvo je v zadnjih treh mesecih izdalo za izredne podpore 377.693 lir, samopomoč v posameznih vaseh je znašala 68.914 lir. Sprejetih je bilo 271 prošenj za podpore invalidom ter 1120 prošenj za padlimi in pogrešanimi, katere bi morala izplačati ZVU. Kljub temu, da se s temi malenkostnimi odakodninami, ki bi jih posamezne družine dobile, nc dado plačati žrtve, ki eo jih te družine doprinesle v borbi proti fašizmu, ZVU zavlačuje vedno tol j izplačevanje in — kot vse kaže — teh nagrad sploh ne bo izplačala. «Z raznimi akcijami se je nabralo 424.206 iir. Organizacije, odbori RK ter akcijski odbori, so od 1. maja do 31. decembra zbrali 101.873 kg raznih živil, 1395 litrov pijač in tekočin (vino, žganje, mleko, olje), 47.400 cigaret, 9296 raznih zavitkov in konzerv. 9903 kosov oblašil in 103 parov čevljev, kar so razdelili med potrebne. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo za december proračun, ki ima postavko 6 mi'ijonov lir za podpore družinam padlih, pogrešanih, ranjenih ter za izredno pomeč. V najkrajšem casu bodo poskrbeli za ureditev rednih pokojnin invalidom iz partizanom s strani jugoslovanske države. Invalidnina bo tekla od 1. dalje. Večje število invalidov se je prijavilo za razne tečaje; iipravni, pletarski, železničarski, gozdarski, ki se bodo v kratkem pričeli. Po dosedaj zbranih podatkih je v okrožjih 660 sirot. 29 najpotrebnejših sirot, so poslali v Slovenijo, delno v mladinske domove, delno k družinam. V kobariškem in bovškem okraju so premožnejše družine do sedaj na lastno pobudo sprejele v oskrbo 6 sirot iz svojih okrajev. V komenskem in goriškem okraju je mnogo otrok, ki potrebujejo dnevno zavetišče,,zaščito in oskrbo tudi zaradi zaposlitve njihovih staršev. V no vembru je bilo sprejetih na sloveff ske srednje šole 900 dijakov, ki s* bilo razmeščeni po privatnih sl novanjih v mestu in okolici. Sed1 se je ustanovil «Dijaški dom*, X; bo lahko sprejel 100 dijakov 11 hrano, 86 pa na stanovanje. V mu je do sedaj 90 dijakov na W ni in 45 na stanovanju. Hrana I zadostna; krompirja so z nabiralo1 akcijo nabrali toliko, da bo zado stoval za vse šolsko leto. Z akcijskim odborom «Za m ga dijaka* so povezani tudi naj ši goriški trgovci, ki bodo skrl za nabavo živil po nižjih c enak Kurivo bodo nabavljali po znižani cenah iz cone B. Nabiralna akcij* «Za našega dijaka*, ki se po okrf' jih se nadaljuje, je dala doslej * živilih in denarju 620.006 lir. V coni B se nahaja v raznih h vodih 20 dijakov z Goriškega, * katere bo komisija plačevala sečno 15.000 lir. V okrožju je ^ družin, ki bi se rade izselile v Vol I v od in o. in. sicer dve iz Komna, iz Benečije, 33 iz Kanalskega in1 z Goriškega. Za zdravniške preglede in naW' vo zdravil je komisija izdala 13.$ lir. Udruženje političnih preganja11-; cev, ki je bilo ustanovljeno julij meseca 1945., šteje do sedaj 1®* čanov, večje število prošenj t sprejem v udruženje pa je še 1 pretresu. Udružmje je doseglo ’ SEPRAL-om sporazum, na podi* gi katerega imajo vsi člani prav# do dodatne hrane za dobo treh ttf secev in sicer 1,5 kg sladkorja, 8* gr maščobe in 100 gr testenin. 51 31. p. 1. je bilo izdalnih za doda® v hrani 1.200 potrdil; izdajanje f trdil se nadaljuje. Za dobro uspele nabiralne akd/ «Za našega dijaka*, «Za naše n rote*, itd. . gre posebna zasluga n zahvala orgnizacijam AF2 in 2J$' Te so ob priliki sv. Miklavža 'I božičnih praznikov obdarovale ti^ vse bolnike v vojaških bolnicai1 Gorici in Gradiški. Gornje številke jasno kai^l kakšno oporo pomeni ljudstvu 1]^ ska oblast, čeprav ji je odvzeta n vršna moč, in nam dajo istečs#1 popolno predstavo, koliko večja bila ta opora, če bi ljudska obl®' bila tudi pri nas izvršni organ, j Popravila požganih vasi uspelo prireditev gre tudi vsem tovor,šem in tovarišicam, ki so posredno sodelovali pri iari. Upamo, da bo mladina nadaljevala po tej peti in dosegla še večje uspehe. SEDI/O. Prebivalci Sedla so skupno s prebivalci sosednje vasice Homca obnovili prosvetno društvo «Sloga», ki je bilo ukinjeno v času fašizma. Dne 8. t. rn. so na prvem občnem zboru izvolili upravni in nadzorstveni odbor, V nedeljo tl. t. m. so imeli prireditev z igro. petjem in deklamacijami. Najbolj sta ugajali igra «D v a nevesti* in di--klamacija «Nasa gorska vas*. Oh tej priliki so nabrali 3.000 lir prostovoljnih prispevkov za sklad obnovljenega prosvetnega društva, ki šteje ie nad 70 članov. Na kulturnem polju se uspešno udejstvujejo tudi pionirji.’ Dne <• t. m. so imeli svojo kulturno prireditev. Med dntjfim so izvajali tudi partizansko leolo. Da ne bi zaosta-jan za odraslimi, so nabrali 1.000 lir prostovoljnih prispevkov In jih darovali v sklad prosvetnemu društvu «8loga». Želeli so, da bi se društvo cimprej opomoglo t 'i spra-riio pod svoje okrilje vse v lade in stare moči, kajti «sloga jači — nesloga pa tlaci». V zvezi s popravilom od nacifa-sistov požganih in razdejanih vasi je vodia oddelka za javna dela pri ZVU major Richardson povabil na sestanek predstavnike tukajšnjega ti3ka in iirn dal nekaj pojasnil. V načrtu je bil tudi ogled krajev, kjer se je z delom že pričelo, a je bil- preložen zaradi slabega vremena. Major Richardson je izjavil, da so bili načrti za popravilo porušenih in požganih vasi izgotovljeni že septembra lanskega leta, a da so jih začeli, izvajati šele sedaj, ker se je zaradi nezaupanja ljudstvo protivilo izvedbi. Dodal je, da je tukajšnje ljuJstvo imelo prejšnjo vojno slabe izkušnje z vojno odškodnino in da tudi sedaj ne verjame zagotovilom o brezplačnem popravljanju. Poudaril je, da bo vse stroške za popravila nosila ZVU, opozoril pa je, da brezplačno popravilo velja le onim vasem, ki so bile proglašene za porušene ali požgane od nacifabistov vslcd borbe s partizani (tako Rihenberk, za popravilo katerega je'na razpolago 33 milijonov lir, Komen, Miren itd.). Hiš, ki so bile porušene od bombardiranja, za sedaj ne bodo obnavljali. Drugo vprafeonje, ki bi lahko po nepotrebnem razburjalo naše ljudstvo, jo odstavek odredbe št. 27, ki govori o prisilnem popravilu hiš, če bi lastnik sam odklonil izvršiti popravila. Tu gre predvsem za hi§e v mestih, ki so trpele od bombardiranja, in ki bi lahko s popravili manjšega obsega nudile streho večjemu številu družin ter je v Interesu prebivalstva, da se v takem primeru lastr.ik prisili, če sam pl ma toliko čuta za potrebe svoje? bližnjega. Major Richardson je dejal, da * popravljanje hiš v Mirnu pri G® rici že vrši; da je v Rihenber^l prišlo do sporazuma in b°^j i kmalu pričeli z delom, med tem ? so v Komnu pogajanja 5e v tel111 Poudaril je, da bo lastniku, ki ^ popravlja hišo, ako je bilo ta*‘ j popravilo odobreno, ZVU pla^ i delo. Do 15. januarja t. 1. je & j odobrenih 916 načrtov za brezp^ čno popravilo hiš v znesku 1 lijarde 551,705.641 lir. RADIO NEDELIA, 20. JANUARJA 7 glasba za dobro jutro; 7.15 po-iročila v slovcnscini; 7.55 pestra i jutranja glasba; 9.30 pol ure za kmetovalca; 10 prenos maše iz čerkve sv. Justa; 11 glasbeni spored za nedeijo; 12 evangeljski obredi za Italijane; 12.30 kmetijska ura (slov.); 12.45 poročita v slovenščini; 13.15 glasbena fantazija; 14 pregled tedenskih programov; 14.15 pregled vesti In plošče; 14.30 oddaja za otroke; lfe plesna glasba; 16.30 orkester Nlcelli; 17 »Orfej* plošče; 18.50 športne novice; 19 zbor iz Boljunca (siov.); 19.20 operna glasba (slov.); 19,50 športna rubrika (slov.); 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; | 20.30 športne novice; 20.45 ritem po 'tipkah; 21 veliki mojstri violine; j 21.30 komedija; 22.15 večerna glas-■ba; 23.10 zadnjo W3t| v slove*'ščini; 23.20 nočno znbttvlščo. TRST SIAU Škorklja Danes ob 20. uri bo v prosti prosvetnega krožka Via deli’09^ dale militare 23, predaval tov ^ raga. Po predavanju bo nastop1 skupina pevskega zbora ((Toi.'0'1 si*. Enotni sindikati Sindikat gradbene stroke. Za'1' nike raznih kategorij vabimo V P tek 18. t. m. ob 18. uri v ulico V briani 5-1. soba 4. Sin