■? 1 I Knjižnica sp 0 ZASAVC 2006 'V/ 352(497.12 Zagorje ob Savi) ŠTEVILKA 19, LETNIK 16 21. 9. 2006, CENA 270 SIT/i,15€ > V 0084710,19 i V rv COBISS ® t* X Knjznica Toneta Seliškarja 2ii.1. junija 19,1420 Trbovlje rAW. m*** OKROGLIH 105 ošir 1 eh miMmbi % M F 3 m 1 4« * • Rss A*! 1 WWW.GAS1LCI v r vvf^ • Št W J lADIJ HODIM ilCHaK1^7 ■UM j dd 4.790.000 SIT POGONA 4x4 i - m 190.00 m Ignis od 2.390.000 SIT od 2.990.000 SIT SUZUKI /JU J h 1 flgfl iTil 1 fl kWii'AM Mw*-«» VSI MODE Swift 1/4» r V ODELI IMAJQ_ Avto hiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www. avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov lÜKRifc mzoa I »Tilki isto ceng. DA 6 V AKCIJI -dizel za bencinaria n godnosti pri nakdpti ostalih modelov MAZD) Ob nakupu vozila Meaeia^h ■ MINI MOTCTgratis* blieni na testne vežni deli. Pohitite z nakupe k I - v A Mova Mazda 6 Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in časovno omejena!" Za napake v oglasu ne odgovarjamo! KAZALO -------h U VODNIK Bila so leta, ko je bilo silno modno gojiti beli šport. Pozimi je bilo to seveda smučanje, v ostalih treh letnih časih pa je bil tenis najbolj fensi. In smo z loparjem pod roko v brezmadežno belih oblačilih paradirali po parkirišču, nonšalantno zagnali torbo z (kdo bi vedel čem vse) v prtljažnik in gromko spustili pokrov, da so ja vsi videli in slišali..., Ah, ja! Drugi časi drugi običaji. In če nočemo zaostajati za napredkom in hočemo biti »in«, moramo peš, v trenerki in s štrudlom, mislim podlago za ležanje, pod pazduho ter s svetniškim izrazom in zasanjanih oči obvezno vsaj enkrat na teden na jogo. Tudi obisk meditativnih večerov je hudo v modi in pogovori o pozitivnem razmišljanju in o spremembah načina mišljenja o našem tukaj in zdaj tudi. Nikar takoj ne obsodite urednice, da ni posvečena v te in takšne miselne spremembe in duhovni razvoj. Z vsem srcem in dušo sem za stvar. Poglabljanje vase je zelo koristna zadeva, kadar se učinek dejansko pokaže navzven. Me pa pri vseh teh dejavnostih nekaj hudo moti. Potrebna so tudi dejanja in to zelo nujno potrebna. Od misli do dejanja pa je včasih križev pot z vsemi vmesnimi postajami in v najboljšem slučaju prilezemo do sredine, nato nas pa mine. Hm, le zakaj? Zato, ker je dosti bolj enostavno drugim deliti nasvete, nauke in napotke, kako lahko izboljšajo svoj položaj. A, ja? Zakaj pa ne bi kar sami svojega popravili in to najprej s prostovoljnim dajanjem. Pa ne materialnega, kar pač premoremo, ampak preprosto z dajanjem sebe. Brez pričakovanja česarkoli! Bi šlo? Začnimo pri tistih petih minutah dremanja po kosilu - odpovejmo se jim v korist osamljene, pogovora željne znanke, ki nas spravlja ob živce s svojim večnim nerganjem nad vsem in vsakim in jo prijazno, z nasmeškom, brez nestrpnosti, brez nasprotovanja - brez, da bi ji solili pamet-poslušajmo in jo obdajmo s svetlo, sijočo, vseobsegajočo ljubeznijo...toliko za začetek! Jesen je čas za umirjanje - najprej začnimo s seboj - Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031880158, komerciala: 031822 533,040 267 411 E-mai urednicah hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. MORATE PREBRATI: Novičkarjenje Slovenska gazela Dober dan, življenje Trbovlje Gasilska reportaža S poti: V življenju ni repetentov Ju ve sedmič zapored 105. rojstni dan Albanija, dežela orlov Kino / obvestila Razmišljanja STRAN: 9 12 15 19 21 24 28 34 39 40 42 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 5. OKTOBRA 2006 Naslovnica: Jesen prihaja Foto: M. H. Q PISMA Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina sestavka je omejena na 30 vrstic (računalniško: v vrsti pisave Times New Roman v velikosti 16). Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem okrnil zanimivo vsebino.__________ PREJETA POŠTA: Pomembnost: NAJVIŠJA Pomembnost: VISOKA Konkretno: s ! in ? »Tudi letos smo poskrbeli,da bodo šolske poti vame«, je dejal Aleš Venko, zadolžen za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. To piše v članku v zadnji številki z datumom 5.9.2006. Seveda se lepo sliši, vendar me zanima če se je gospod Venko kdaj moral prebijati med vsepoprek parkiranimi avtomobili na Dolu pri Hrastniku. Ta pot je vse prej kot vama, nihče pa ne ukrene ničesar. Prisotnost redarjev na cesti v prvih nekaj dneh šole pa ne pomaga nič. Ali je potrebna tragedija, da se bodo pristojni zganili in uredili zadevo kot se spodobi?! Lep pozdrav, Marko Zlak Pomembnost: ŽIVLJENJSKA Najboljše stvari so vedno naravne in preproste! Klub Naravnega Zdravja vabi tokrat na prvi VELIKI SADNI PIKNIK V SLOVENIJI, ki ga organizira v soboto 23. septembra od 10 - 20. ure v ljubljanskem Mostecu. Klub naravnega zdravja je edini Klub ali institucija na Slovenskem, kjer izvajamo, učimo in promoviramo preprosta načela Naravnega zdravja - Naravne Higiene, proučujemo in skušamo razumeti življenje v harmoniji z Naravnimi Zakoni, ki veljajo tako za ljudi, kot tudi za vse živali. V Klubu delujemo ljudje, ki živimo v skladu s principi Znanosti o Zdravju in podajamo znanje (osebna svetovanja, predavanja), ki temelji tudi na naših življenjskih izkušnjah. Glede na izredno zanimanje ljudi za naravni način življenja in številne dosedanje poslušalce na predavanjih Praktika in svetovalca Naravnega zdravja - Naravne Higiene, Aloisa Kolarja, pričakujemo okrog 2000 obiskovalcev na srečanju, katerega namen je predstaviti najboljši slog življenja v skladu z naravnimi principi! Pripravljamo zanimiv in pester program, ki bo tudi vključeval brezplačna predavanja o znanosti življenja naj večjega strokovnjaka v Sloveniji Aloisa Kolarja in drugih! Še posebej zanimive bodo izpovedi številnih ljudi, ki so s pomočjo preprostih principov Naravnega Zdravja pozdravili številne, nekateri tudi neozdravljive bolezni (po mnenju uradne medicine). Prav tako bomo gostili glasbene goste in celotno dogajanje popestrili še z dodatnimi zanimivostmi na stojnicah, kjer se bodo predstavila podjetja in društva z naravi, ljudem in živalim prijaznimi izdelki in storitvami. Lep pozdrav! Klub Naravnega Zdravja - Club ofNatural Health mag. Sanja Kocijan Šklabuci tudi med počitnicami zelo delavni Kot vsako leto, smo Šklabuci, aktivisti kluba zasavskih študentov, tudi letošnje počitnice bili zelo aktivni. Vas zanima kaj smo počeli? Na začetku meseca julija smo se že tradicionalno odpravili na Debeli rtič, kjer smo polepšali vikend zagorski mladini, ki je počitnikovala tam. Pripeljali smo jim plesno skupino BIT ter Gledališko skupino Gimnazije Trbovlje, poleg tega pa smo vodili tri tematske delavnice in sicer slikanje na steklo, poslikava telesa ter fotografsko delavnico. Otroci so se vidno zabavali, kar je tudi nas razveselilo ter poplačalo ves trud, ki smo ga v projekt vložili. Po povratku z morja so nato sledili še drugi, kot so grafitiranje, boljši sejem, kegljanje, odbojka, Inline hokej, prevoz na Metalcamp itd. Sedaj so počitnice za nami in gledati moramo naprej. Šklabuci bomo ustvarjalni tudi v novem šolskem letu, a kaj, ko smo vsako leto starejši, nekateri se izšolajo in zapustijo Šklab, ostanejo drugi, kijih ni več veliko.... Vidite kam merimo? Ne? No, začelo seje novo šolsko leto in pri Šklabu bomo zelo veseli novih članov ter seveda vseh tistih, ki boste članstvo podaljšali. Vsi študentje/ dijaki ki se bodo v šolskem letu 2006/2007 včlanili ali podaljšali članstvo v ŠKLABu dobijo tudi darilo. Izbrali bodo lahko med kompletom petih zvezkov ali pa vložnimi listi za AKTO (ali pa kombinacije). Ob včlanitvi ne pozabite prinesti slike, saj imamo od lani drugačne izkaznice. Vabimo tudi vse dijake in študente, da prevzamejo aktivnejšo vlogo v Šklabu in se nam pridružijo ter sami kaj organizirajo. Še več, dragi bralci Zasavca, če poznate kakšnega dijaka in študenta, ki ima preveč časa, pa ne ve, kaj bi v življenju poleg šole še počel, mu prosim povejte, da lahko postane Šklabov aktivist in tako spozna nove prijatelje, pridobi organizacijske kot tudi voditeljske sposobnosti, se udeleži kakšnega mednarodnega seminarja, aktivno sodeluje na vseslovenskih študentskih projektih in še več. Članstvo v Šklabu je BREZPLAČNO, omogoča pa ti udeležbo na Šklabovih projektih po članski ceni, kije zelo, ZELO ugodna. Poleg tega pa se lahko naročiš na brezplačno Trojko ter na ŠMI, Šklabov mesečni napovednik projektov. Povejte naprej! Slike si morate ogledati na 43. strani (predzadnja barvna!!) Vaš Šklab 29. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRASTNIK 29. seja OS Občine Hrastnik je bila v četrtek, 14. septembra 2006, v galeriji delavskega doma. Najprej so potrdili zapisnik in sklepe prejšnje seje, od katerih povzemamo sklep glede novosti, ki se je loteva KSP d.d. Hrastnik na dolskem pokopališču. Po besedah direktorice Nives Venko so pridobili skoraj vsa gradbena dovoljenja za protihrupni zid z žarnimi nišami in nadstreškom pred poslovilnim objektom. Načrtujejo tudi prostor za raztrositev pepela. Obravnavali in po hitrem postopku so sprejeli tudi odlok o uporabi sredstev proračunskih rezerv za poravnavo stroškov, ki so nastali kot posledica toče 29.06.2006. Na objektih je bilo škode za 213.980.470 sit. Na lokalnih cestah pa za 1.229.840 sit. Skupni obseg sredstev, s katerim bodo zagotovili poravnavo stroškov, znaša 8.314. 686,00 sit. Tudi poročilo o izvrševanju proračuna občine Hrastnik v obdobju januar-julij 2006 so svetniki sprejeli, saj ni bilo posebnih težav. Prav tako pravilnik o spremembah in dopolnitvah humanitarnih dejavnosti. Posebno pomembna je bila tudi informacija, da bo v začetku oktobra odprta ambulanta na Dolu. Sprejeli so še nekaj dodatnih zahtev kandidatke za podelitev koncesije. Pri vprašanjih in pobudah omenimo pripombo Draga Kopušarja, da krajani Praprotnega spet opozarjajo na smrad, ki prihaja iz ventilatorske postaje. Pa še na kritiko Franja Krsnika, da direkcija za ceste slabo vzdržuje ceste in brežine. Predlagal je tudi, da občina pridobi lastništvo nad stavbami in zemljišči, ki so zdaj v lasti RTH. Besedilo: Fanči Moljk SKRB ZA ČISTEJŠE OKOLJE Trboveljski in hrastniški župan, Bogdan Barovič in Miran Jerič, sta v četrtek, 14. septembra, sklicala tiskovno konferenco na kateri sta pojasnila dosedanje in predvidene dejavnosti za izgradnjo kolektorskega sistema in čistilnih naprav v porečju osrednje Save, kjer bodo skupaj reševale problematiko odvajanja in čiščenja komunalnih odplak občine Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Potrebno dokumentacijo, lastništvo zemljišč in služnostne pogodbe sta uredili Trboveljska in Hrastniška občina. V soglasju z MOP so se konec leta 2004 dogovorili, da projekt razdelijo na dve fazi - v prvo fazo sta vključeni občini Trbovlje in Hrastnik, v drugo ostale tri. Pripravljena je bila vsa potrebna dokumentacija, ki so jo pregledale pristojne slovenske in evropske službe. Po dolgotrajnih usklajevanjih in korekcijah je prva faza projekta 19. decembra lani pridobila soglasje Komisije EU za sofinanciranje projekta s sredstvi kohezijskega sklada v višini 7.531.888 €, od tega 3,84 milijonov € za Trbovlje, 3,69 milijonov € za Hrastnik. Evropska sredstva predstavljajo približno 60 % predvidene investicijske vrednosti, razliko pa bosta financirali v višini 10 % občini, 30 % pa bo iz sredstev taks za vode iz državnega proračuna. Izvajalec, ki ga bodo izbrali na podlagi petkovega mednarodnega javnega razpisa v Uradnem listu RS in EU, bo izdelal projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbene projekte, pridobil gradbena dovoljenja ter izgradil 18,3 km kanalizacijskega sistema z več zadrževalnimi bazeni in črpališči in čistilne naprave s kapaciteto 19 000 populacijskih enot v Trbovljah in 11000 enot v Hrastniku. Pred pridobitvijo uporabnih dovoljenj bi bilo enoletno preizkusno obratovanje. Načrtovana 1. faza projekta naj bi bila končana v letu 2009, finančno pa zaključena leta 2010. Roman Lebar, koordinator projekta je povedal, da bo s to izgradnjo zmanjšana onesnaženost Save za nekaj manj kot 6 %, saj je že zdaj, zaradi ljubljanskih čistilnih naprav onesnaženje za 45 % manjše. Želimo si lahko le, da bi zasavski izvajalci lahko sodelovali pri realizaciji projekta. Besedilo: Irena Vozelj 22 ŠTIPENDIJ ZA HRASTNIŠKE ŠTUDENTE V začetku septembra so na hrastniški občini sprejeli sklep o ne prejemajo kakršnekoli druge štipendije,« je poudaril Ljubo objavi razpisa za podelitev štipendij. Dve so namenili za obrtne Zalezina, vodja oddelka za družbene dejavnosti in poklice in bosta veljali do konca izobraževanja, dvajset pa za gospodarstvo, študente z nižjim socialnim statusom in bosta veljali za letošnje Rok za vloge je 9. oktober 2006. šolsko leto oziroma od oktobra 2006 do julija 2007. «Na razpis FančiMMjß se lahko prijavijo osebe, ki imajo stalno prebivališče v občini in iRBi <© FUNŠTERC — ■—=-—H------------ OBNOVLJENO CESTIŠČE V četrtek, 7. septembra 2006, je potekalo uradno odprtje obnovljene ceste, ki povezuje naselji Keršičeve ceste s Šuštarjevo kolonijo v krajevni skupnosti Alojza Hohkravta. Obnovljeni cestni odsek sta slavnostno predala v uporabo župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič in predsednica KS Alojza Hohkravta Ema Zalezina. »Investicija je vredna 7 mio slovenskih tolarjev, investitor pa je Občina Trbovlje. Pri obnovi je sodelovala tudi trboveljska Komunala, ki je v 270 metrskem obnovljenem cestnem odseku zamenjala celotni vodovod z vsemi priključki in opravila prestavitev oziroma nivelacijo jaškov. Slo je za kompletno zamenjavo zgornjega in spodnjega ustroja ter novo preplastitev ceste. Dela so bila opravljena kasneje kot je bilo načrtovano, saj je bilo potrebno počakati na sprejem in potrditev rebalansa občinskega proračuna, ki je bil sprejet šele v mesecu juliju 2006, tako da je prišlo pri obnovi do zamika enega meseca,« je dejal podžupan Metod Kurent. Glede načrtovanih del na Špančevini je podžupan pojasnil: »Vsekakor se bodo dela pričela tako, kot je bilo rečeno. Letos bo opravljeno rušenje. Kaj več pa bo do konca leta težko narediti, saj država očitno ne bo imela planiranega denarja v letošnjem letu. Za leto 2007 in 2008 naj bi bila sredstva zagotovljena. Osebno pričakujem v roku 14 dni rušitev Pintarjeve hiše, do konca leta pa še postavitev nadomestne gradnje in rušitev same Spančeve hiše. Tako bo po predvidevanjih tamkajšnji ovinek do konca leta sproščen.« In kdaj bodo končana dela na cestnem odseku Ulice 1. junija ? »Izvajalska pogodba je bila podpisana z rokom izvedbe v 70. dneh. Glede na to, da je bila uvedba v delo 1. avgusta 2006, morajo biti dela končana do 20. oktobra 2006. Otvoritev je predvidena med 15. in 20. oktobrom tega leta.« S čim ste se na občini največ ukvarjali v sicer počitniških mesecih juliju in avgustu? »Ukvarjali smo se s pritožbami raznih izvajalcev na državno revizijsko komisijo v zvezi z javnimi razpisi na cesti Opekama - Nasipi, katere investitor je RTH. Uspeli smo pridobiti izven proračunska sredstva s strani države, tako da bo država soinvestitor v demografsko ogroženem področju na odseku doma pod Javorjem do Vrhov. Nekaj denarja smo tudi mi še uspeli prihraniti in upam, da nam bo uspelo v tem sklopu asfaltirati okrog 3 km cest skupaj z odvodnjavnjem in novimi tamponi. Dela naj bi se pričela že naslednji teden. Omenjena investicija bo vredna 60 mio sit. Pričakujemo tudi, da bo pretočni bazen meteornih voda na trboveljski tržnici, ki je investicija ranga preko 50 mio tolarjev, končana konec meseca oktobra ali v začetku novembra letošnjega leta. Se posebno s ponosom pa povem, da smo pred dnevi pridobili gradbeno dovoljenje za prizidek muzeja. Tam, pri muzeju, se bo v dveh do treh tednih odprlo gradbišče. Letos naj bi prizidek spravili pod streho, prihodnje leto bo objekt dokončan. Do konca letošnjega leta bodo po pričakovanjih dokončane investicije v višini približno 200 mio sit.« Besedilo: Anton Šutar REKORDNO KRATKA SEJA OS TRROVLJE je bila 30. redna seja 18. septembra 2006 Podžupan Metod Kurent, ki je v odsotnosti župana Bogdana Baroviča vodil sejo, je nepreklicno umaknil z dnevnega reda 12. a točko »Predlog prodaje proizvodne hale Vodenska c. 49.« Dnevni red pa zato ni bil nič krajši, saj so pri 11. točki dodali še točko 11. a »Predlog za prenehanje funkcije predsednika Volilne komisije in predlog za imenovanje novega predsednika in podpredsednika VS. Za predsednika so na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja svetnice in svetniki potrdili Slavka Vrana, za podpredsednico pa Majo Hvala. Simon Sihur, Komandir PP Trbovlje, je podal poročilo o delovanju policije v letu 2005. Zaradi številnih sprememb na področju zakonodaje je bilo to še posebej naporno leto za policiste v Hrastniku, Zagorju in Trbovljah. Poleg prilagajanja novi zakonodaji, številnih prometnih nesrečah in odkrivanjem preprodaje in uživanja prepovedanih drog, so policisti v letu 2005 obravnavali 1184 kaznivih dejanj. Zgodila sta se dva umora, en poskus umora in poskus samomora. Policisti PP Trbovlje so v letu 2005 zaključili 66 primerov s področja gospodarskega kriminala. Najpogosteje je šlo za utajo davkov. Pri tem je svetnike in svetnice zanimalo, koliko primerov gospodarskega kriminala je bilo zaključeno tudi že na sodišču in kakšen je sodni epilog posameznih primerov. Svetnice in svetniki so med drugim potrdili tudi predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o štipendiranju in pomočeh dijakom in študentom v občini Trbovlje, s poudarkom na deficitarnih poklicih, pri tem pa še niso opredelili, kateri poklici sploh so deficitarni v občini Trbovlje. V nadaljevanju seje so se svetnice in svetniki posvetili še prodaji občinske lastnine, odpisu terjatve za Avtomotor d.o.o., dopolnitvi Poslovnika OS, spremembam in dopolnitvam Statuta Občine Trbovlje... Seja je potekala brez zapletov in bila končana v rekordnem času. Trajala je dobro uro in pol. Besedilo: Anton Sutar NE SANJAJMO TURIZEM! Svetovni dan turizma, 27. september, nikoli ne gre neopaženo mimo Turističnega društva Trbovlje in prizadevanja njegovih članov, da bi Trbovlje z okolico postale prijazne za naključne mimo hiteče in za prebivalce, ki bivajo v dolini in naj se ne bi več spraševali »kako zelena je bila moja dolina«. Zato so se odločili, da organizirajo v soboto, 23. septembra 2006, ČIŠČENJE KLEČKE Ob osmi uri pričakujejo pri Osnovni šoli Ivana Cankarja množico Trboveljčanov z rokavicami. Za vse ostalo bodo poskrbeli organizatorji. Na svetovni dan turizma pa bo »DAN ODPRTIH VRAT«, Predstavili bodo delovanje in aktivnosti društva, na ogled letošnji spominki, ki so prispeli na razpis natečaja in marsikaj bo povedal tudi njihov lokalni vodič, ki bo ta dan prisoten v prostorih TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRBOVLJE na Ulici l.junija 4 od 7.do 15.ure. FUNSTERC + RADEČAM SO PRAZNOVALI OBČINSKI PRAZNIK Ob radeškem občinskem prazniku je bila osmega septembra ob 19.uri svečana seja občinskega sveta. Ob prisotnosti gostov iz sosednjih občin, predstavnikov občin in domačinov so na svečani seji podelili najvišja občinska priznanja za uspehe na različnih področjih, pomembne za napredek občine. Poleg tega so podelili tudi priznanja za najbolje urejeno okolico hiš in kmetijo in krajevno skupnost. Tako je župan Franc Lipoglavšek podelil zlatnika občine Radeče za dolgoletno aktivno delovanje v moškem pevskem zboru Papimičar Jagnjenica, kulture in ostalih dejavnostih Francu Grebencu in posthumno, za več kot 50 letno strokovno delo v vseh društvih in KS Vrhovo, pred nedavnim umrlemu Stanetu Martinšku, oziroma sinu Urošu. Čebelarsko društvo Radeče za več kot 80 letno delovanje na področju občine Radeče in širše, Nada Bervar iz Svibnega za dolgoletno delovanje v KS in društvih, posebno v društvu kmečkih žena Arnika in Saša Plevel za dolgoletno delovanje na področju kulture, še posebej gledališke dejavnosti so prejeli srebrnike občine Radeče. Posebno priznanje so iz rok župana in na njegov predlog prejeli člani Hortikulturnega društva za delo ki ga opravlja z namenom osveščanja občanov pri njihovem sožitju z naravo in s tem bogati življenje. Podeljena so bila tudi priznanja za najbolj urejeno okolico hiš, kmetij, KS. Med hišami so priznanje dobili za prvo mesto družina Cerar iz Jagnjenice, drugo mesto družina Kozole iz Vrhovega in tretje mesto družina Božič -Brkovič s Krakovega. Med kmetijami pa so priznanje dobili na kmetiji Krajšek - Knavs z Žebnika .drugo mesto družinski kmetiji Glavan z Gorele in tretje mesto kmetija Ključevšek s Svibnega. Posebna priznanja pa so šla v roke Prevzgojnemu domu Radeče in Faniki Završnik iz Ulice Milana Majcna 14, za najlepšo KS pa so izbrali Krajevno skupnost Jagnjenica. V pozdravnem govoru je župan seznanil navzoče s spremembami in novostmi, ki so se zgodile v času od lanskega praznovanja: «Bodimo realni in smo lahko veseli, da smo v okviru možnosti opravili mnoge stvari in da je vsako leto boljše. Lahko je biti župan, ko naštevaš uspehe in lepo je biti župan, ko je tako lepo prijetno druženje, ko se pokaže uspešno delo vseh nas. Zato iskrena čestitka našim nagrajencem, vam, ki ste s svojim delom pripomogli k temu, da smo skupaj postorili največ, kar se je dalo. Upam, da boste še v naprej tako dobro sodelovali in da bodo uspehi še večji .« Besedilo: Rudi Špan Informacije: Hotel Medijske toplice, Izlake, telefon 03 56 73 100 MEDIJA FEST 2006 Hotel Medijske toplice Izlake Sobota, 23.september 2006 Nedelja, 24.september 2006 Program prireditev: Sobota, 23.september 2006 Nedelja, 24.september 2006 (zabavni program za najmlajše in njihove 15.00 Zabava z ansamblom NAGELJ starše) Plavalna tekma med posebnima gostoma Medija festa 14.00 Otroške ustvarjalne delavnice 2006: MARTIN STREL, ultramaratonski plavalec 15.30 Nastop čarovnika in GINTER KRŽIŠNIK, kandidat za župana 16.30 Za mlade ROMANA KRANJČAN občine Zagorje ob Savi 18.00 Zabaval vas bo FAJFAR TRIO 19.00 Zabava v diskoteki za najmlajše Prireditev bo ob vsakem vremenu! Vljudno vabljeni! OSNOVE TEHNIKE Gospodarska zbornica Slovenije OZ Zasavje se zaveda, da so dopustniški dnevi so v večini končani in pričelo se je intenzivno delovno obdobje. Zelo dobro bo, če bodo v to obdobje vstopili umirjeni in s polno pozitivne energije. S tem namenom so izbrali za vse, kijih zanima, kako to stanje doseči, nadaljevalni - II. modul iz projekta avtorice Milenke Trkovnik, »Motivacijski trening s tehniko pozitivnega mišljenja« - projekt je prejel nagrado Feniks, ki je priznanje za posebej kakovostni projekt v letu 2004, podeljen s strani GZS. Poudarek tega modula je na konfliktu in stresu ter načinu pozitivnega reševanja. Razlaga pomembne vsebine za delo in življenje, ki so pogoj za ustvarjanje pozitivnega vzdušja. Delavnico, ki se bo začela 28. septembra 2006 ob 13.00 uri in bo trajala do 16.00 ure, vodi gospa Milenka Trkovnik. Milenka Trkovnik je avtorica nagrajenega projekta, trenerka pozitivnega mišljenja, avtorica sedmih strokovnih knjig in štirih avdio kaset, treh video kaset in treh zgoščenk, vse na temo pozitivnega mišljenja. Odlikuje jo izredna notranja moč; sposobnost odkriti in spodbuditi pozitivno jedro in ga pridobiti za pozitivno razmišljanje. Vrsto let sodeluje z vidnimi in uspešnimi slovenskimi podjetji in ustanovami. Izvedla je že več kot 800 delavnic in krajših predavanj v katere se je vključilo več tisoč ljudi. Vsebina delavnice zajema: * Pozitiven odnos do sebe in sočloveka in ustvaijanje kreativne in uravnotežene samozavestne energije; Vaja: ustvarjanje motivacijskega polja * Nastajanje konflikta in pot reševanja; * Stres na fizični, čustveni in duhovni ravni; Vaja: opozorilni znaki stresa in/ali dualen način reševanja * Tehnike razstrupljanja in pozitiven odnos na stres. Njen cilj pa je, da z vsebino, metodo in načinom dela povzroči premike v človeku samem, in sicer v čustveno kreativni polovici in nenazadnje v občutenju srca. Na ta način pomagajo, da udeleženci poleg pogosto togega razumskega dela, postanejo skladnejši tudi na področju čustvenosti in srčnosti. Oboje skupaj povezati pomeni doseči uravnoteženo energetsko stanje, biti zato prepričljivejši, uspešnejši in učinkovitejši. Prijave sprejemajo do vključno 26. septembra oz. do zapolnitve 25 prijavljenih. Skrajni rok za morebitno odjavo je tri dni pred delavnico. V nasprotnem primeru kotizacijo, ki jo morajo interesenti plačati, zaračunajo v celoti. Dodatne informacije na naslovu: GZS OZ Zasavje, tel.:03 56 34 375 Obvestilo priredila: MaH Turistično društvo Trbovlje je v soboto, 9. septembra 2006, popeljalo svoje člane na izlet na Malusovo zidanico v Malkovec. Zbrali so se ob 9. uri pred Gasilskim domom (rudniška uprava) in se najprej popeljali do SPEČE LEPOTICE. To je grad na Mimi na Dolenjskem, ki ga skoraj z golimi rokami domačimi in prijatelji že vrsto let obnavljajo z dr. Markom Marinom. Sprejeli so jih ob 11 uri in jih s svojo živo pripovedjo popeljal v daleč nazaj v zgodovinsko preteklost. Na Mirni so se oglasili tudi v industrijski prodajalni pijač tamkajšnje tovarne Dana. Nato pa jih je pot vodila mimo Mokronoga do Tržišča in med vinograde Malkovca. Letos je prav v Malkovcu doma Kralj cvička. Vinogradnik Pirc Marjan je z družino pridelal najboljši cviček na Dolenjskem. Ob 15. uri so se izletniki v znani Malusovi zidanici srečali z dolenjskim gostoljubjem. Deležni so bili dobrega kosila. Kdor je želel, seje lahko po kosilu odpravil tudi na kratek sprehod do cerkvice svetega Jakoba. Kogar je zanimalo, kaj je na drugi strani Kuma, je na tem izletu lahko ugotovil, da so tam vinogradi, tišina, trte pa polno obložene, čakajo na najlepši jesenski dogodek vinogradnikov -vredno je bilo to videti in doživeti. TD Trbovlje: Marija Juraja VABILO Igram za življenje izzivam poraz, za vsako priložnost zamenjam obraz in vselej si rečem: To pravi sem jaz... Turistično društvo Čemšenik vabi vse, glasbenike amateije in one druge, na predstavitev v čemšeniškem Prosvetnem domu, ki bo v nedeljo, 24.9. ob lS.uri Prijave se sprejemajo na GSM 031 733 702, ali pismeno na naslov: TD Čemšenik, Čemšenik 5,1413 Čemšenik. Oglarska dežela... ...je že tradicionalna prireditev, ki poteka na gozdnatih področjih pod okriljem Krajevne skupnosti Dole pri Litiji. Iz leta v leto je bolj obiskana in obiskovalci, ki se lahko v živo seznanijo z delom oglarjev, so vedno odhajali zadovoljni - le kopam se ni dobro preveč približevati, če ni oglarja v bližini. Nikoli ni mogoče z gotovostjo vedeti ali ni mogoče še malce preveč »vroča«. Da je ‘Podeželje - prostor neizkoriščenih gospodarsko turističnih priložnosti’ so v Oglarski deželi deželi že dojeli in letos v sodelovanju s tednikom Kmečki glas organizirali okroglo mizo na to temo. Gostje okrogle mize so bili predstavniki Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter predsednik koordinativno - strokovnega odbora Razvojnega partnerstva središča Slovenije mag. Vinko Logaj. Tema pogovora je bila razvoj območij, odmaknjenih od mestnih središč in izmenjava izkušenj, Vlada na obisku... ...v mesecu septembru v Osrednji Sloveniji. Za dva delovna dneva so predstavniki slovenske vlade zamenjali svoje delovne prostore in urade za terensko delo. Tokrat so se mudili 19. in 20. septembra v krajih, kijih označujemo kot osrednje v državi. To je pravzaprav malce širša okolica Ljubljane, kot Domžale, Vič-Rudnik, Črnuče, Logatec, Vrhnika, Grosuplje, v Litiji pa je bilo prvi dan delovnega obiska srečanje z načelniki Osrednje Slovenije. Najbolj delovna sta bila minister dr. Gregor Virant, državni sekretar mag. Roman Rep. »Kdo pravi, da jaz hekat ne znam?« V torek, 19. septembra 2006 je ob 1.34 priletel na naš outlook e-mail z naslovom: Vdor v računalniško omrežje (server) kandidata za župana v občini ... server stranke ... in podjetja ABC Intertrade d.o.o. »V soboto dne 16.9.06 je sredi noči neznani storilec (heker) nezakonito vdrl v računalniško omrežje (server) kandidata za župana... Koje v soboto zvečer ob 20,30 uri prišel v svojo pisarno, je presenečeno ugotovil, da nekdo dela na serveiju, kjer so shranjeni podatki podjetja ABC Intertrade d.o.o., stranke , volilni program kandidata za župana koalicije..., strategija volilne kampanje in načrt volilne kampanje. Nepovabljen gost je preko linije ADSL prišel do ruterja, se prebil skozi, prišel do enega izmed računalnikov, inštaliral program za dekodiranje uporabniških imen-ov in gesel in prišel do podatkov na serveiju. Kandidat serverja ni takoj ugasnil in je čakal, ker je hotel videti kaj se dogaja. Po manj kot 30 sekundah se je heker umaknil. Postavlja se vprašanje, kako je nepovabljeni gost (heker) vedel, daje prišel v pisarno, koliko časa je že bil prisoten, kaj je iskal in kaj je prekopiral...? Kandidat za župana zahteva pregled njegovih prostorov s strani policije, ki naj ugotovi ali so v prostorih nameščene prisluškovalne naprave. To potrjuje tudi dejstvo, da se mu zadnjih 10 dni telefoni čudno obnašajo. Nezakonit vdor v server stranke in podjetja rešuje policija. -Kandidat za župana Vroča Mrzlica Srečanju Zasavčanov, Savinjčanov in Laščanov v nedeljo, 17. septembra 2006 je postala vsakoletna tradicija. Ob 11. uri se je uradno pričelo, neuradno pa dosti prej in končalo se je, kadar je kdo hotel. Letos je bila organizator srečanja Občina Laško, ki je pripravila kulturni in zabavni program, za vse ostalo so poskrbeli ljudje dobre volje... Evropski teden mobilnosti in dan brez avtomobila Med 16. in 22. septembrom 2006 poteka akcija, za katero bi želeli, da bi se ponovila večkrat v letu. Na Občini Trbovlje so se odzvali povabilu k sodelovanju in se odločili, da bo 22. septembra 2006 »dan brez avtomobila«. »Trboveljčanke in Trboveljčani, pustite avtomobile doma in se sprehodite, kolesarite ali rolkajte po Trbovljah! Ulica 1. junija bo zaprta od 8. do 21. ure. V tem času bodo tudi avtobusi Integrala Zagorje po Trbovljah vozili brezplačno. Ob 18. uri vas vabimo v na Ulico 1. junija, kjer bomo s kulturnim programom zaključili dan. Nastopili bodo: mešani pevski zbor Akademik, Delavska godba Trbovlje in glasbena skupina Orlek. Ob slabem vremenu prireditve ne bo.« je zapisal župan Bogdan Barovič. PROGRAM ZASAVJA Izdelovanje programskega dela Regionalnega razvojnega programa Zasavja za programsko obdobje 2007-2013 je prešlo v zaključno fazo. O dokumentu SO med 13. in 15. septembrom 2006 razpravljali na vseh petih odborih - za gospodarstvo, za infrastrukturo, za okolje in prostor, za razvoj podeželja in za človeške vire - ki so bili dejavni pri njegovi pripravi. 20. septembra je sledila razvojna konferenca, katere udeleženci so člani družbenega partnerstva, sveta regije in regionalnega razvojnega sveta in seveda tudi vsi drugi zainteresirani. Javna razprava teče do jutri, 22. septembra, do takrat je možno na spletni strani Regionalnega centra za razvoj www.rcr-zasavje.si osnutek programa videti, ga komentirati in dopolnjevati. Sledila bo priprava čistopisa, ki mora biti končana konec septembra. Mesec dni časa si bo vzela Služba vlade RS za lokalno politiko in regionalni razvoj, da preveri skladnost dokumenta z državnimi in evropskimi usmeritvami. Dokončno bo Regionalni razvojni program Zasavja 2007-2013 oziroma njegov programski del sprejel Svet regije Zasavje, skrajni rok pa je konec letošnjega leta. Regionalni razvojni program Zasavja je temeljni dokument razvoja za novo finančno obdobje, vsebuje pa analizo stanja in priložnosti, predstavlja rezultate iztekajočega se razvojnega programa, razvojne cilje in programe ter drugo. Oktobra bo sledila še priprava drugega, izvedbenega dela, ki bo bolj konkretno določal ukrepe in aktivnosti v letih od 2007 do 2009. PoRCR-MaH LE ZAGORJANI NA MOS-IT Mednarodni obrtni sejem v Celju je 13. septembra 2006 zaprl vrata za uspešno izpeljano 39. prireditvijo. Iz Zasavja se je na sejmu predstavilo 14 predstavljalcev, članov Območne obrtne zbornice Zagorje in zagorska podjetja. Direktor uprave Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl je bil z udeležbo obiskovalcev in razstavljavcev zadovoljen. Pričakovali so sicer 170.000 obiskovalcev, vendar je število 160.000 zelo zadovoljivo za organizatorje. Ugotavljajo, da seje povečalo število poslovnih obiskov, kar napoveduje spremembo strukture obiskovalcev. Opozoril pa je na premajhno strokovno pripravljenost sodelujočih na sejmu. Za poslovneže prijetne hostese niso dovolj. Ponuditi bodo morali tudi dovolj strokovno usposobljene predstavnike. V letošnjem letu je pogrešal tudi strokovni kader z ministrstev. » OZS se je temeljito pripravila in je program nastopa na MOS najbrž opravila v celoti. Ne bi pa upal trditi, da so Ministrstvo za gospodarstvo in razni resorni organi, izkoristili potencial, ki ga MOS nudi. Tu se predstavlja preko 1500podjetij, 950fizičnih enot. V relativno kratkem času, sedmih dneh, se tukaj predstavi slovensko gospodarstvo. Ce ga nekdo pogleda, dobi podobo podjetništva in obrti - v kakšnem stanju je in v kakšni razvojni perspektivi. Iz tega se da zelo kvalitetno napovedati, določiti trende. Tako dobimo kvalitetno ekonomsko sliko gospodarskega segmenta. Na drugi strani je na sejmu tudi preko 160.000 obiskovalcev in tako je možno zelo kvalitetno napovedati, oceniti kupno moč in mnogo poslovnih parametrov, ki so za vladni nivo najbrž še kakopomembeni. Upam, da bo v prihodnjih letih dano temu več poudarka,« je zaključil misel direktor uprave na zaključni novinarski konferenci. » Tudi obrtniki so zadovoljni s sejmom, «je zagotovil Predsednik upravnega odbora pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) Stefan Pavlinjek. »Sejem je torej bazna poslovna prireditev, ki daje priložnost našim ljudem, da tudi državi pokažejo potencial malega gospodarstva. Ravno to ima namreč potencial, da naredi Slovenijo podjetnejšo in bogatejšo,« je izpostavil Pavlinjek. Na očitke, da na MOS letos poleg predsednika Janeza Drnovška in ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka ni bilo ostalih visokih predstavnikov države, je dejal, daje OZS sicer povabil vse, da pa se iz slabe udeležbe vidi, kakšen je odnos države do tega sejma. Generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny se je odzval na pripombe novinarjev: »Ne sprašujte nas, zakaj predstavnikov ministrstev in vlade ni bilo na okrogle mize in posvete. To morate vprašatinjih,« je povedal in dodal: »Alije njihova odsotnost pravilna ali ne pa bodo najbolje ocenili ljudje, ki so na te okrogle mize prišli.« Po besedah generalnega sekretaija ima namreč država ta trenutek pred sabo celo vrsto pomembnih stvari, s katerimi se ukvarja. Ena od njih je zagotovo nov paket davčnih reform, ki ga nestrpno pričakujejo tudi na OZS. Po njegovem mnenju celjski sejem tudi ni več tisto edino mesto, kjer bi se OZS pogovarjala in sestajala s predstavniki vlade in ministrstev, kot je to počela pretekla leta. Zagorski podjetniki so se dostojno predstavili obiskovalcem letošnjega 39. mednarodnega obrtnega sejma v Celju, da pa ni bilo drugih zasavskih predstavnikov so, nenazadnje, krive visoke cene za najem razstavnega prostora in v primerjavi z njimi premajhen efekt. Besedilo: MaHiz virovMOS-a Slike: St.R. U7, OGLASI + d Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z g m g možnostjo sponzoriranja (oslanitfi 1 trženje in produkcija za gospodarsko * * interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP „ _ . , . E-mail: atv.signal@siol.net -V/PT B NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV tvj IlEKTROPROM d.o.e. UR« n 14» KISOVEC M: 01 St 17 ISO tu: on* n 134 www.deklreprom.u ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje KŠEFTI INF: 03 56 64 250, GSM 040 267 411 *S. -X ^ T ^ onna» ELKOPLAST d.o.o. ^ SLAVICA MARN, s.p. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 Vransko 18/b, 3305 Vransko VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, V Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR IZDELAVA IN MONTAŽA Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje PRTI, DARILNI PROGRAM * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe Podjetniški kotički Irene Meterc SLOVENSKA GAZELA Projekt Slovenska gazela poteka že od leta 2001 in seje v tem času že uveljavil kot dogodek, katerega namen je promovirati slovensko poslovno drznost, inovativnost in mednarodno uspešnost. Namen projekta je izbrati in nagraditi podjetja, ki najbolj poosebljajo lastnosti Gazel (dinamičnost, hitra rast, bliskovit razvoj, intenzivno zaposlovanje in ohranja prednosti pred konkurenco) ter tako povečevati zavedanje širše javnosti o pomenu podjetništva pri razvoju slovenskega in evropskega gospodarstva. Hitro rastoča podjetja se na izbor ne morejo prijaviti, ampak se na seznam najhitreje rastočih uvrstijo na podlagi bilančnih podatkov. Natančneje, na lestvico najhitreje rastočih se uvrstijo zaradi rasti prihodkov od prodaje v petletnem obdobju. Vstopni pogoji za uvrstitev na lestvico so bilančni dobiček v zadnjem bilančnem letu, vsaj 50 milijonov tolarjev prihodkov od prodaje v izhodiščnem letu, podjetje pa je moralo v vseh opazovanih letih poslovati vseh 12 mesecev. Lestvica 500 najhitreje rastočih podjetij bo objavljena 3. novembra 2006 v posebni reviji Gazela, ko bodo v Cankarjevem domu razglašeni tudi zmagovalci Slovenske gazele. Pred tem bodo potekali izbori najuspešnejših regijskih podjetij po naslednjem vrstnem redu: • Primorsko - notranjska gazela (12.9., Portorož), • Gazela osrednje Slovenije (21.9., Ljubljana), • Gorenjska gazela (28.9., Kranjska Gora), • Dravsko-pomurska gazela (4.10., Maribor), • Savinjsko-zasavska gazela (12.10., Rogaška Slatina) in • Dolenjsko-posavska gazela (19.10., Novo mesto). LETOS DODANA EVROPSKA DIMENZIJA Dnevnik, d.d., je letos projektu Gazela dodal novo dimenzijo in sicer možnost uveljavitve podjetniške odličnosti tudi na nivoju Evrope. Slovenska hitro rastoča podjetja imajo letos prvič možnost sodelovati pri evropskih projektih nagrajevanja podjetništva Europe’s 500 in The European Business Awards. Projekt The European Business Awards je bil zasnovan z namenom iskanja odličnosti med podjetji različnih velikosti in panog. Slovenska hitro rastoča podjetja pa imajo letos prvič možnost, da se uvrstijo tudi na prestižen seznam Europe’s 500, ki so ga s sponzorstvom Evropske komisije prvič pripravili leta 1996, lestvico pa objavlja ugledna revija Business Week. Na izbor t. i. evropskih gazel se je prijavilo enajst slovenskih podjetij, odločitev pa bo znana 25. novembra letos. KAKO SODELOVATI? Pri izboru slovenskih gazel so podlaga za razvrščanje javno dostopni bilančni podatki, na evropski izbor pa se morajo podjetja prijaviti. Evropski izbor kot kriterij za uvrstitev na lestvico upošteva rast števila zaposlenih in ne rast prihodkov, za razvrstitev se upošteva indeks rasti zaposlenih Davida Bircha, ki upošteva relativno in absolutno rast zaposlenih, kar tudi manjšim podjetjem omogoča visoko uvrstitev. Druga pomembna razlika pa je obdobje opazovanja, saj je pri Europe’s 500 aktualno triletno obdobje in ne petletno kot pri izboru slovenskih gazel. Podjetja, ki se želijo uvrstiti na lestvico Europe’s 500 morajo biti ustanovljena leta 2002 ali prej, ker uvrstitev na lestvico temelji na triletnem obdobju (2002-2005), podjetja ne smejo imeti več kot 5000 zaposlenih na začetku referenčnega obdobja (januarja 2002) in ne manj kot 50 na koncu referenčnega obdobja (decembra 2005). ZAKAJ GAZELA? Konec sedemdesetih let je ameriški ekonomist David Birch ugotovil, da največ novih zaposlitev ne ustvarijo velika podjetja, ampak manjša in srednja podjetja, ki jih odlikuje hitra rast in skokovito povečanje prihodka. Birch je ta podjetja imenoval gazele. Gazele rastejo hitreje od drugih podjetij, ker imajo napredno filozofijo in bliskovit razvoj. So hitro prilagodljiva na spremembe in prinašajo na trg nova znanja in veščine. Znajo torej nekaj več, zato so vedno korak pred drugimi. Svoja znanja učinkovito prenašajo na trg in se ob potrebnih spremembah izredno hitro prilagodijo novim razmeram. So kot modeli, ki dajejo zglede, kako uspeti v določenem okolju. Več informacij o tekmovanju: www.gazela.com NAJ LETNO POROČILO - USTVARJANJE POGOJEV ZA PREGLEDNOST IN PRIMERLJIVOST Tudi letos v organizaciji časnika Finance poteka tekmovanje za Najboljše letno poročilo. Namen akcije je ustvarjati pogoje za nacionalno in mednarodno primerljivost ter preglednost letnih poročil. S svojo udeležbo dvigujete kakovostno raven priprave letnih poročil slovenskih družb, saj letna poročila ocenjujemo na podlagi slovenske zakonodaje in mednarodno primerljivih pravil ter kulture njihove priprave. Letno poročilo mora na razumljiv in pregleden način izkazovati resničen ter pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja, izidov in načrtov v skladu z veljavnimi predpisi. Po zaključeni akciji boste dobili število doseženih točk po glavnih sestavinah letnega poročila in komentar o prednostih in slabostih vašega letnega poročila. Pridružite se torej že tradicionalnemu tekmovanju poslovnega dnevnika Finance in preverite, koliko ste se z vsebino in komuniciranjem letnega poročila približali veljavnim predpisom in priporočilom s področja letnih poročil. Pridobili boste kompetentno povratno informacijo, kje ste z razvojem letnega poročila. Strokovna komisija devetih strokovnjakov ocenjuje štiri glavne sestavine letnega poročila: uvodni del, poslovno in računovodsko poročilo in komuniciranje z javnostmi. Letos bo komisija izbrala devet nagrajencev, ki bodo prejeli nagrade 7. novembra 2006. Vaša letna poročila pričakujejo do 22. septembra 2006. Podrobnejše informacije o sestavi komisije, modelu ocenjevanja, podeljenih nagradah in navodilih za sodelovanje najdete na http://www.finance-on.net/nlp I.M. KOLUMNA ©> ALEKSU POREDNIH: SVOBODA ALI SUŽENJSTVO? Vsakdanje življenje je polno sporov, ker “velika slepota je človeka”. Za izboljšanje stanja velja nasvet, da je treba veliko potrpeti, če hočemo mir v medsebojnih odnosih. Kdor se tega nasveta drži, v resnici lažje “krmari svojo barko skozi viharne dni”, vendar ga kljub temu razjedajo zamere. Le stežka jih “požira”, zato utegnejo nepričakovano izbruhniti na dan. Dolgoročno lahko upoštevanje omenjenega nasveta škoduje zdravju. Navzven smo “dobri ljudje”, v nas pa lahko divja “vojna, ki ni videti ji konca”. Kal notranje vojne ostaja, zato “požiranje” stvari, ki nam “prebadajo srce, a mozeg jih občuti kot razžarjeno železo”, ni dolgoročna rešitev. Za zdrav odnos do sebe in drugih, za polno, ustvarjalno življenje se je treba lotiti prebavljanja tistega, kar nas moti. To ni lahka naloga, kajti vzrok, da nas nekaj prizadene, je vselej v naši sebičnosti. Kaj je sploh to? Sebičnostjo stanje duha, kije posledica dejstva, da vse, kar se nam zgodi, jemljemo osebno. “Osebno? Kako pa naj drugače sprejemam dogajanje okrog sebe?” bo kdo vznemirjeno vzkliknil. Gotovo, vendar to še ne pomeni, da moramo biti nanj navezani. Bistveno zlo se dogaja, ker si stvari “ženemo k srcu”, s čimer škodimo svojemu zdravju in počutju ter obremenjujemo sebe in svoje sobivajoče. Vse, kar se nam zgodi, jemljemo tako, kot bi se zgodilo zaradi nas. Če trezno premislimo, je takšna naravnanost absurdna. Kljub temu ji dopuščamo, da nas usmerja in nam “greni življenje, ki bi rajsko moralo se zdeti”. Nekdo nam nekaj reče ali naredi, mi pa iz tega ustvarimo dramo. Iz muhe naredimo slona. Skuhamo zamero. Poznamo veliko primerov, ko neko dejanje povzroči smrtno zamero. “Med nama je konec, dragi kolega. ‘Podjebavaj’ koga drugega.” Na takšen način človek, ki zameri, v resnici ‘podjebava’ samega sebe. O zameri razmišlja, podoživlja bolečino, ki jo je občutil, ko je njegov nekdanji kolega izrekel ali naredil nekaj, kar je v njem povzročilo zamerljivo reakcijo. Zaplet se je začel v njem. Če bi bil na njegovem mestu kdo drug, se morda sploh ne bi vznemiril, če že, pa vsaj ne bi zameril. Če nas nekdo “grdo pogleda”, tega ne stori zaradi nas, ampak zato, ker je slabe volje. Slednja je njegovo čustveno stanje, z nami nima nobene zveze. Naučil se je, da v določenih okoliščinah sproži v sebi proces, ki pripelje do tega, da se slabo počuti. To ne pomeni, da nam ni več naklonjen. Enako velja tudi v primeru, ko nas nekdo “lepo pogleda”. Tega ne stori zaradi nas, ampak zato, ker je dobre volje. To ne pomeni, da so nam pri njem odprta vsa vrata. Vsakdo ima možnost izbire. Če nam nekdo nekaj zameri, je to njegova odločitev. V enakem položaju kdo drug še “z očesom ne bi trznil”. Za svoje odločitve je sočlovek odgovoren izključno sam. Če se tega zaveda, je svoboden, sicer je suženj samega sebe. Kdor želi stopiti na pot osvobajanja od suženjstva ukoreninjenim navadam mišljenja, govorjenja in delovanja, ki človeška bitja “tiščijo k tlom”, je prisrčno vabljen, da pride na brezplačno predstavitev delavnice POT K OSEBNI SVOBODI, ki bo v sredo 4. oktobra 2006 ob 19. uri v trgovini Lotosov cvet v Zagorju, Kidričeva 17. Stvari jemljemo osebno, ker domnevamo, da drugi vsako stvar, ki se zgodi v zvezi z nami, stori namenoma. Njegov namen naj bi bil, da nas prizadene. Kaj pa takrat, ko gre samo za nesporazum? Takšni primeri so v večini. Sočlovek nekaj stori zaradi sebe, ne zaradi nas. Če je naučen, da ravna na določen način, bo tako ravnal ne le v zvezi z našimi besedami ali dejanji, ampak tudi v zvezi z enakimi besedami ali dejanji kogarkoli drugega. Kaj to pomeni? Če se mu zaradi nekega dejanja zamerimo mi, bi se mu ob enakem dejanju zameril tudi kdo drug. Če torej nekdo kuha zamero v zvezi z nami, to ni zaradi nas, ampak zaradi njega samega. Podobno je tudi z drugimi čustvenimi in miselnimi stanji. Če se slabo (ali dobro) počutim, to ni krivda (ali zasluga) nekoga drugega, ampak moja lastna odločitev. Tega se ne zavedamo, saj smo od malih nog naučeni drugače. To se izraža v naših medsebojnih odnosih in stanju duha družbe, v kateri živimo. Sami ustvarjamo svet, v katerem drug drugega “sesuvamo”. Svet bi lahko bil tudi drugačen, prijaznejši kraj. K temu lahko vsakdo prispeva edino tako, da se zave, kaj ga dela sužnja samega sebe. To je navada, da mislimo, govorimo in delamo, kot bi bili za naše počutje odgovorni vsi drugi, le mi sami ne. Tega se je treba odnavaditi, če hočemo zaživeti osebno svobodo. Ni lahko in hitro dosegljivo, toda če ostanemo pri stari navadi, smo obsojeni na “dosmrtno suženjstvo”! LISCA POJE Sevniški planinci že peto leto organizirajo srečanje ob razgledni tabli na vrhu Lisce, enem najbolj obiskanih vrhov v Posavskem hribovju. Letošnje srečanje - v četrtek, 14. septembra 2006, je bilo namenjeno dvajseti obletnici torkove pohodniške skupine in projektu oživitve turistično rekreacijskih dejavnosti na Lisci. Zbralo se je več kot dvesto ljubiteljev Lisce. V programu so sodelovali: planinska pevska skupina Encijan, vokalna skupina Zefir, oktet Jurija Dalmatina, MPZ Lisca in ŽPZ Prepelice. Ob tej številčni pevski udeležbi je Jože Prah, predsednik PD Lisca - Sevnica dejal v svojem govoru: “Predlagam, da se v bodoče drugi vikend v mesecu septembru srečujejo na Lisci pevski zbori iz cele Slovenije - z naslovom, Lisca poje... “ Predlog so prisotni z navdušenim aplavzom potrdili... V planinskem društvu imajo več pohodniških skupin. Torkova oziroma Elkina skupina Najstarejša je torkova ali Elkina skupina, kot ji pravijo, saj jo vodi planinska vodnica Elka Grilc, kije v zadnjih dvajsetih letih pohajanja v gore opravila okrog 900 pohodov, kot je povedala v svojem govoru. Gostje iz Sevnice Planinci želijo imeti Lisco lepo in živo. Z letošnjem letom imajo v Tončkovem domu nove najemnike. Že v letu 2004 pa so organizirali naravovarstveno delavnico o razvoju Lisce, kjer se je zbralo več kot štirideset predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij iz cele Slovenije. Delavnica je dala veliko idej za razvoj. Na podlagi tega je tudi OS Občine Sevnica na pobudo PD Lisca - Sevnica in zavoda KSTM sprejel nekaj sklepov o turistični oživitvi Lisce. O tem so spregovorili župan Občine Sevnica Kristijan Janc, župan Občine laško Jože Rajh in Petra Pozderec direktorica zavoda KŠTM, kije tudi pripravila osnutke partnerskih pogodb in jih slavnostno predala obema županoma in planincem. Tako srečanje zborov s planinsko pesmijo na Lisci kot projekte za oživitev Lisce, je v svojem nagovoru podprl tudi Uroš Vidovič, podpredsednik PZ Slovenije. V Jurkovi kočije Ljubo Motore ob tej priložnosti pripravil foto razstavo z naslovom: Lisca iz zraka. Srečanje pa seje zaključilo s pesmijo v Tončkovem domu na Lisci. Fotografije: Vinko Šeško Besedilo: Fanči Moljk PIIiNIIi ČLANOV Pl) DOL V GOllAH V nedeljo, 10. septembra 2006, so člani odbora PD Dol organizirali pred svojo kočo v Gorah piknik, ki se gaje udeležilo okrog šestdeset članov. Toni Pauličpredsednik PD Dol V jesenskem delu načrtujejo med drugim še vzpon na Triglav in Nanos, kot je povedal predsednik Toni Paulič. Obvestila in fotografije z izletov si lahko člani in drugi ogledajo na oglasni tabli v centru Dola, ki sojo letos obnovili. Fotografija in besedilo: Fanči Moljk KOLESARSKO DRUŠTVO PARTIZAN TRBOVLJE Vse udeležence kolesarske akcije AUF-ZIC Podmeja 2006 obveščamo, da bo ZAKLJUČEK prireditve v NEDELJO. 24. 9. 2006. ob 10. uri (v vsakem vremenu). Pričakujemo, da se boste zaključka udeležili v čim večjem številu. Čaka vas prijetno presenečenje! Pri Onkološkem inštitutu Ljubljana že sedemnajst let delujejo skupine za samopomoč, v katere se vključujejo ženske, ki so prebolele raka na dojki. Organizirale so se na Primorskem, v Prekmurju, na Gorenjskem,... .. .zmagali!!! V Trbovljah je bila skupina ustanovljena 23. XI. 1989 in od tedaj se Zasavčanke srečujejo v zdravstvenem domu vsak prvi četrtek v mesecu. O njihovem družabnem življenju smo že pisali, tokrat bi omenili organiziran vzpon na Triglav, ki je imel moto: Dober dan, življenje. V soboto, 9. septembra 2006, se ga je udeležila Jelka Feguš, učiteljica športne vzgoje iz Hrastnika. »V naši skupini nisem dolgo, vendar moram priznati, da je prijetno,« je pripovedovala vedno nasmejana Jelka. »Z veseljem sem se udeležila tudi pohoda na Triglav, saj so prišle ženske iz cele Slovenije. Vseh je bilo šestdeset, in še štirinajst takih, ki hoje niso zmogle, pa jih je pripeljal na Kredarico helikopter slovenske vojske...« Startale so ob 8. uri s Pokljuke in prišle na Triglav ob 17. uri. Spremljali sojih planinski vodniki s Koroške. Zaključek so imele naslednji dan na Bledu, kjer jih je Onkološki inštitut počastil z enolončnico, kril pa jim je tudi stroške prenočevanja. »Izkazal seje tudi Sašo Čerče, predstavnik AMO 1, ki nam je poklonil majice in kape,» je še dodala Jelka Feguš. Jelka Feguš, učiteljica športne vzgoje iz Hrastnika Slika in besedilo: FančiMoljk (©> INTERVJU — i------- ...na temo: Z ravnateljico Jelko Ciuha in ravnateljem Marjanom Kozjekom se je pogovarjala Olga Dečman Dobrnjič, višja svetovalka na Zavodu R Slovenije za šolstvo in ena od idejnih vodij višjega izobraževanja v Trbovljah. Višje strokovno izobraževanje dopolnjuje oziroma zaokroža ponudbo v terciarnem izobraževanju, postalo je njegov nepogrešljivi del. V Sloveniji je bil višješolski študij temeljito prenovljen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, saj z uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu ob koncu leta 1993 ta študij na visokošolskih zavodih ni bil več mogoč. Leta 1996 so bili sprejeti prvi novi, evropsko primerljivi dveletni višješolski študijski programi, nastali iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. Podlago za ustanovitev višjih strokovnih šol in sprejemanje študijskih programov sta omogočila tega leta sprejeta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Pomembnost višjega strokovnega izobraževanja se kaže ob ne-slutenem naraščanju števila višjih šol in študijskih programov od njihove uvedbe v letu 1996, saj je to preseglo vsa pričakovanja. S 5 šol in 5 različnih programov se je namreč njihovo število povečalo na 48 šol in 22 programov, razpisanih za študijsko leto 2005/2006. Kako pa je z višješolskim izobraževanjem v Trbovljah? V desetih letih, ko so slovenske občine razvijale in ponujale okolju nove višješolske programe, niso srednje šole v Trbovljah, ki naj bi bile nosilke razvoja višješolskega izobraževanja, na tem področju niso ponudile nič generalno pomembnega. V šolskem letu 2005/2006 pa prihaja do premika tudi na področju višješolskega izobraževanja, saj Izobraževalni zavod HERA, v sodelovanju z Gimnazijo in ekonomsko šolo Trbovlje, v Trbovljah odpira dislocirane oddelke višješolskega izobraževanja. O tem, smo se pogovarjali z ravnateljem Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje gospodom Marjanom Kozjekom in z ravnateljico Izobraževalnega zavoda Hera, gospo Jelko Ciuha. RA VNA TELJ TRBO VELJSKE GIMNAZIJE MARJAN KOZJEK: Zakaj ste se odločili, da boste sodelovali z Izobraževalnim zavodom Hera? Zasavje potrebuje gospodarske in socialne spremembe. Nova znanja, oziroma več znanja, pa so temelj sprememb. Zato se nam zdi nujno, da približamo višješolsko izobraževanje tudi kandidatom iz Zasavja. Odločili smo se, da poiščemo partnerja, s katerim lahko uresničimo cilje in po nekaj razgovorih ugotovili, da bo Izobraževalni zavod Hera, ki ima na področju višješolskega izobraževanja že večletne izkušnje, zelo primerne za uresničitev naših hotenj. Potrebnoje poudariti, daje Hera priznana ustanova na področju višješolskega in drugega izobraževanja. Kaj to pomeni za »gimnazijo«.'' Bolj kot za šolo, v tej prvi lazi, vidimo korist za naše dijake, ki končujejo izobraževanje v programu ekonomski tehnik in v programu ekonomske gimnazije in za druge kandidate iz Zasavja, ki bodo, ob dovolj veliki skupini, lahko nadaljevali šolanje v domačem okolju. Seveda pa v prihodnosti želimo poleg prostorskih možnosti vključiti v projekt tudi svoje kadrovske potenciale. Kje in kako lahko dobijo bodoči študentje informacije o vpisu in študiju? Informacije lahko prejmejo v tajništvu naše šole ali pa na sedežu Izobraževalnega zavoda Hera. Lahko pa pokličejo tudi na telefon 041 335 434, kjer jim bo koordinatorica tega izobraževanja za področje Trbovelj podala vse ustrezne informacije. Boste imeli pred zadnjim datumom možnega vpisa, to je pred 10. oktobrom 2006, še kakšen informativni dan? Jesenski informativni dan bo v torek, 3. oktobra ob 18. uri, v prostorih Gimnazije in ekonomske šole v Trbovljah. Tu bomo bodoče študentke in študente seznanili z vsem, kar bodo želeli vedeti v zvezi z izobraževanjem na višji šoli. Vaša šola ponuja že kar nekaj dodatnih programov. Kdaj in kje bi se izvajala predavanja višje šole in kako bo z izvajanjem obvezne prakse ? Ob dovolj veliki skupini vpisanih v višji študijski program (vsaj20 vpisanih) bodo predavanja organizirana v prostorih naše šole in sicer v popoldanskem času. Glede obvezne prakse že potekajo dogovori z večjimi podjetji v regiji. Menim, da je velika prednost, ki jo ponujamo, ta, da bodo predavanja potekala v Trbovljah, saj to občutno poceni študij in omogoča študentkam in študentom kvalitetnejše in prijaznejše izobraževalne pogoje. Ali obstaja možnost, da boste nekje v prihodnosti študentom, ki bodo končali dveletno izobraževanje, ponudili možnost vpisa v visokošolske programe? Glede na trende v Sloveniji, menim, da bi bilo nujno, da tudi Zasavje oblikuje času in razvoju primemo politiko in strategijo izobraževanja, ki pa naj bi vključevala celotno izobraževalno vertikalno mrežo šol. Miše bomo trudili, da bi študentom in študentkam, ki bodo končali višješolske programe, omogočili nadaljevanje šolanja na visokošolskih programih podobne ali iste študijske smeri in to seveda v domačem okolju. JELKA CIUHA, RAVNATELJICA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA HERA: Vaše »korenine« segajo tudi v Zasavje, saj ste svojo hčer zaupali kot življenjsko sopotnico DRUŠTVENO) 01 Združenje šoferjev in avtomehanikov Trbovlje ima že štiriinpetdeset letno tradicijo. Aktivno je že od leta 1952 in vse priznanje jim gre zadnja leta, ko so postali del vsakdanjega življenja v Trbovljah, poznajo pa jih tudi v drugih krajih Slovenije. Fantje, ki jim srčnosti in dobre volje res ne manjka, se srečujejo na Trgu Franca Fakina 36. Pisarna društva je v hiši za cerkvijo sv. Martina, prav na ovinku, kije sicer preglednejši, odkar so pred leti porušili staro hišo, ki bi po mnenju nekaterih Trboveljčanov lahko bila pomnik trboveljske preteklosti. Ampak, hiše ni več, ovinek je bolj pregleden, okno društvene pisarne ali bolje klubskega prostora, pa gleda naravnost nanj. Triinštirideset članov šteje ta družina in prava sreča, da je večina njih še ‘aktivna’, kajti v majhen prostor, ki ga imajo v najemu, se niti pod razno ne bi mogli stlačiti, pa čeprav gre pohlevnih ovčic veliko v eno štalco. Tisti, ki so si že zaslužili, da malce razmigajo svoje noge in so štiri kolesa in volan dali v pokoj, se radi oglasijo na društvu ob popoldnevih, da se pogovorijo, naredijo načrte za prihodnje delo in jasno, tudi za take aktivnosti, kot so praznovanja, za katere je enostavno najti razloge in pikniki, obletnice.. .Predvsem in na prvem mestu pa je udeležba povsod tam, kjer so lahko koristni. Takih situacij pa v današnjih, malce noro hitrih motoriziranih časih ne manjka. Predsednik društva Niko Medvešek, tajnik Dušan Povše, Lado Pirc in Dušan Vobič ter Andrej Medvešekso se spominjali časov, ko je bil šofer »kralj«. V času socialistične Jugoslavije je Tito v enem od svojih govorov dejal: »Ima nas dobrih. Ima nas loših. A ima i šofera.« Odgovornosti do sebe, do vozila in tovora, neživega ali živega, ne zmore prevzeti vsak človek, pravzaprav so redki taki ljudje. In za vrhovnega poveljnika bivše Jugoslavije je bil šofer »gospodin« in na njih seje obračal z »molim«. Dobro, kar je bilo, je minilo, ni pa prešla volja, ki so jo jasno izpovedali s svojim geslom. V zasavskem prostoru so kot prostovoljci prisotni v snovanju prometne politike in preventive v sodelovanju s SPV in Policijo. Lahko jih je opaziti, no, ja, tudi s policaji jih je možno zamenjati in to sploh ni nič narobe, vsekakor so navzoči v vseh situacijah, ko je potrebno zagotoviti varnost uporabnikov cest in udeležencev prireditev, sodelujočih in gledalcev. Nemogoče je naštevati vse kraje, kjer jih je moč srečati. Laže bi bilo najti tiste, kjer jih ni bilo, ampak le zato, ker so morali biti drugje. Na primer v Šempetru v Savinjski dolini, kjer so 1. junija 2006 podpisali pogodbo o priključitvi ZŠAM Trbovlje v celjsko-zasavsko regijo. Stanovski praznik, 13. julij - Dan šoferjev in avtomehanikov, nikoli gre mimo neopažen. Nanj opozorijo z letaki na vozilih članov in v svoji (novi) vitrini v centru Trbovelj. Parada v Mozirju, pred mozirskim gajem, gostovanje pri ZŠAM Črnomelj, Metlika, Semič ob njihovi 50 letnici, splavarjenje v Radečah, kolesarski maraton Franja.. .to je le delček njihovega bogatega delovanja v letošnjem letu. No, tudi piknik na Kalu v gosteh pri hrastniških kolegih in na Kipah, kjer so bili gostitelji sami, je del njihovega programa. Nepogrešljivi so na prvi šolski dan na trboveljskih ulicah, kjer so dežurali še ves prvi teden v jutranjih urah, ko se mladež še vsa zaspana ali pa preveč razigrana napoti proti hramom učenosti. Sami razmišljajo takole.-«6e smo z našo prisotnostjo preprečili najmanjšo nesrečo, smo lahko zelo zadovoljni.« Ne gre pozabiti, da so bili botri projekta, ki danes v društvu Magnet Trbovlje združuje ljubitelje starodobnih vozil. Zametki in prvi koraki starodobnikov so se začeli pod njihovim okriljem, potem pa so »otroci prerasli starše« in šli na svoje - ampak korenin niso pozabili.. .no, tudi finančna sredstva imajo svojo vlogo pri taki ljubiteljski dejavnosti. In ker se ZŠAM preživlja s članarino, so dejavnost prepustili finančno močnejšim. Ko so praznovali 50. letnico delovanja jim je občina Trbovlje podelila priznanje za njihovo delo. V teh dneh načrtujejo že aktivnosti za letošnji december in prva dva meseca prihodnjega leta. Veseli december jih bo 100 odstotno zaposlil in pustni februar ne bo nič manj delaven. Najpomembnejši cilj, ki si ga prizadevajo realizirati, je prisotnost oziroma članstvo v Svetu za preventivo iz vzgojo v cestnem prometu v občini Trbovlje in tesno sodelovanje z njimi. Najbrž nihče od članov ne ve, s koliko prevoženimi kilometri si je, ali si še bo, zaslužil pokojnino, vsak nosi v sebi lepe trenutke in težke ure šoferskega poklica in ne razmišlja o pisanju knjig o tem... Njihovo globoko zavedanje je: »...da prostovoljno delo sodi med največja bogastva vsake družbe...« Besedilo in slike: MaH ©I DRUŠTVENO Zdaj bi lahko rekli že TRADICIONALNI POHOD PO SOVRETOVI POTI, saj je jasno, da so jo pohodniki ‘posvojili’. Temu gotovo botruje lepa narava in ne preveč naporna hoja z dolske pa tudi hrastniške smeri - uro in pol zmernega koraka. Sovre v študentskih letih Že lani je bilo precej obiskovalcev, ki so prišli z vlakom in so poudarjali, da je ta varianta zelo ugodna, saj je vožnja po železniških tirih, za spremembo, prav prijetna. Dr. Pavel Gantar ob podelitvi Sovretove nagrade v Sa vni Peči leta 2005 Pohod bo prvo soboto v oktobru, 07. 10. 2006, start pa bo tik za železniško progo v Hrastniku od 8.00 do 8.30, zato navajamo še prihode vlakov. Iz smeri Zidani Most pride v Hrastnik ob 8.00, iz Ljubljane pa ob 7.45 in ob isti uri bo start tudi na Dolu, kjer bodo ob Dolanki sprejemali pohodnike člani TD Hrastnik. Trenutno PD Dol urejuje poti, načrtovane Nad Savo -skupina ljubljanskih pohodnikov 8.II.2005 pa so tudi posamezne točke kulturnega programa, ki bodo popestrile sobotno dopoldne v rojstni vasici Antona Sovreta, našega velikana slovenske besede, prevajalca in humanista. Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo, pohod pa bo ob vsakem vremenu. Za dodatne informacije lahko pokličemo na 031 626 772. Besedilo in slike: FančiMoljk GASILSKI FOIUJM: WWW.GASILCI.ORG Kaj pa so o pikniku in forumu povedali udeleženke in udeleženci? Darinka Kodrič iz Maribora ježe dalj časa gasilka. Zadnja tri leta intenzivno dela kot mentorica pionirjev in pionirk v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Brezje. Tojo je tudi spodbudilo k vpisu na forum, ker je lahko preko njega še bolje povezana z dogajanjem v gasilstvu. “Na forum sem se prija vila letos maja. Doslej imam 25 objav, najraje pa spremljam temo ABC, kjer med tremi možnostmi izbiraš pravilen odgovorna zastavljeno vprašanje. Na forum grem pogledat vsaj trikrat na teden, to mi je v veselje. ” Boštjan Drolc iz Ljubljane (PGD Vižmarje - Brod) je že vrsto let gasilec. Dve leti sodeluje na forumu, kjer so po njegovem mnenju zanimive teme in je mogoče dobiti dosti uporabnih informacij. Najbolj ga zanima tematika gasilske taktike, gašenja ter gasilskih vozil in tehnike. Letos je drugič na pikniku. “Tu spoznaš ljudi osebno, se pomeniš z njimi na štiri oči. Takšno druženjeje precej dobra izkušnja, zato se bom tudi v prihodnje teh piknikov z veseljem udeleževal. ’’ Med prvimi člani foruma je bilJakob Por iz Gorijpri Bledu, ki je bil eden najstarejših udeležencev piknika. “Na forumu so mi najbolj všeč strokovne teme, ker lahko v zvezi z njimi steče konstruktivna debata, ki spodbudi spreminjanje stvari na bolje in prispeva k dvigu kakovostne ravni slovenskega gasilstva. ’’ Spominja se, da je bilo na prvem pikniku okoli 15 udeležencev. “Do danes je prerasel že v pravo srečanje, tako da je kar zanimivo. ” V druženju je uživala tudi Mateja Mam iz PGD Lukovek, ena izmed prvih dveh višjih gasilskih častnic operativne smeri v Sloveniji. Ta čin je pridobila letos. V domačem gasilskem društvu je predsednica mladinske komisije, v GZ Trebnje pa članica mladinske komisije. “Glede na to me na forumu, kamor sem se prijavila pred slabim letom, najbolj zanima tematika dela z mladino. Vedno izvem kaj novega. ” Spletna stran WWW.GASILCI.ORG torej skrbi za izmenjavo strokovnih (in manj strokovnih) informacij med gasilskimi operativci. Pogosto je forum te spletne strani edino mesto, kjer lahko zagnani gasilci pridejo do pravega znanja, kako ravnati ob požarih in drugih nesrečah. To omogoča, daje želja pomagati sočloveku v stiski tudi strokovno podkrepljena. Samo strokovna pomoč je namreč učinkovita. Forum združuje znanje številnih izkušenih in strokovno podkovanih operativnih gasilcev, ki se zavedajo, da je treba iti v korak s časom, če hočejo uspešno opravljati svoje humanitarno poslanstvo. Spletni gasilski forum, kije bil ustanovljen leta 2002, šteje okrog 1500 članic in članov. O njegovi obiskanosti zgovorno priča podatek, da je imel na dan nedavnega velikega požara v Medvodah 1200 obiskov. Dubravac je presenečen, da se je spletna stran tako prijela. Ob pomoči Petra Lužnika jo je spravil v življenje, da bi ostal v stiku s svojimi učenci z izobraževanj. “Največ zaslug za delovanje foruma pa imajo moderatorji, ki skrbijo za posamezne teme. Brez njih forum ne bi deloval,” je pojasnil Dubravac. (nadaljevanje na 21.strani) ____REPORTAŽA © GASILSKI STROKOVNJAKI NA PIKNIKU V ŠENTLAMBERTU Sodelavci spletnega foruma WWW.GASILCI.ORG so si za prizorišče 5. piknika izbrali območje Zagorja. V soboto 9. septembra je skupino 80 ljudi pod vodstvom Dubravac Milana, direktorja gasilske šole na Igu, sprejel poveljnik Gasilske zveze (GZ) Zagorje Janez Groboljšek. Najprej jim je v zagorskem gasilskem domu pokazal film o reševalni akciji ob plazu na Ruardiju leta 1987. Nato so odšli v Europark, da so si ogledali sedanje stanje nekdanjega plazišča. Od tam jih je Groboljšek pospremil na Zasavsko Sveto goro, zgodaj popoldne pa so se utaborili na gasilsko-športnem poligonu v Šentlambertu, kjer se je sproščeno druženje nadaljevalo do poznih večernih ur. Skupina sodelavcev spletnega foruma se je po ogledu filma o reševalni akciji ob plazu na Ruardiju zbrala za odhod proti Europarku. Milan Dubravac, ustanovitelj foruma WWW.GASILCI.ORG in direktor gasilske šole na fgu. Ljubljanska in štajerska ekipa sta se pomerili v kuhanju bograča. Rezultat dvoboja je bil neodločen (1:1), saj je udeležencem piknika teknila jed iz obeh loncev. K temu so prispevali tudi njihovi prazni želodci, ki so se na svežem hribovskem zraku oglasili prej kot običajno. Gasilska druščina je imela s seboj tudi DJ-a, ki je dodatno popestril vzdušje z vrtenjem priljubljenih skladb. Na trenutke se je zdelo, da gre v Šentlambertu za ponovitev gasilske veselice. Namen piknika je po direktorjevih besedah osebno spoznavanje med članstvom spletnega foruma. Srečanje v živo je nekaj drugega kot komuniciranje preko spletnega portala. Za prizorišče letošnjega piknika so si izbrali zagorsko območje, ker od tu prihaja veliko sodelavcev gasilske spletne strani. Poleg tega Dubravac in Groboljšek dobro strokovno sodelujeta, zato so se med njima spletle tudi prijateljske vezi. Janez Groboljšek (v ospredju), poveljnik GZ Zagorje. “Počaščen sem, da so si sodelavci gasilskega spletnega foruma za svoj letošnji piknik izbrali zagorsko občino. Po moji oceni so to ljudje, ki spadajo med najboljše gasilske strokovnjake v Sloveniji. Tako jim imamo priložnost pokazati nekaj zanimivih kotičkov našega območja, kar bo prispevalo k njihovemu prijetnemu počutju. Prepričan sem, da jim bo naš konec Slovenije ostal v lepem spominu,” je ponosno dejal Groboljšek. Piknik seje sproščeno zaključil na gasilsko-športnem poligonu v Šentlambertu. Besedilom slike:Boštjan Grošelj REPORTAŽA + mdjtuj :jii; yjmu '1 ilD IM PiiAPDiUEU Praznovanje 60. jubileja Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva (PIGD) LAFARGE CEMENT Cementarna Trbovlje je bilo pomemben mejnik. To je dokaz, da uspešno kljubuje današnjemu stanju razmišljanja v mnogih slovenskih podjetjih, ki se jim zdi potratno vzdrževati matično gasilsko enoto. V podjetju Lafarge Cement je na srečo drugače, zato so v petek 8. septembra ponosno plapolali prapori društev iz Gasilske zveze (GZ) Trbovlje ter pobratenih PGD Ravenska vas in PGD Kobilje. Na prireditvi pred gasilskim domom PGD Trbovlje mesto so razvili tudi nov prapor PIGD LAFARGE CEMENT Cementarna Trbovlje, kar dokazuje, da je gasilstvo v društvu močno zasidrano. Predsednik uprave Lafarge Cementa Franci Blaznek je zagotovil, da bo še naprej v “največji možni meri podpiral delovanje društva. To narekujejo ne le varnostni razlogi, ampak tudi vrednote, ki jih neguje: tovarištvo, timsko delo in medsebojna pomoč. Zavedamo se namreč, da so omenjene vrednote temelj za uspešnost podjetja.” Predsednik PIGD LAFARGE CEMENT Cementarna Trbovlje Jože Bukovec med slavnostnim govorom. Ob njem sta predsednik GZ Trbovlje Pavel Nemet (v sredini) in podpredsednik GZ Slovenije Anton Koren. Predsednik cementarniških gasilcev Jože Bukovec si je v slavnostnem govoru zaželel, da bi podjetje Lafarge Cement še naprej ostalo trdna opora društva. Poudaril je, da si prizadevajo, da bi bila njihova operativna sposobnost še večja, kot je trenutno. “Velik korak bi bila pridobitev novega gasilskega vozila. Se bolj kot tega pa si želimo v svoje vrste privabiti mlade gasilke in gasilce, ker samo podmladek zagotavlja trdno in kakovostno delovanje društva tudi v bodoče.” Predsednik uprave podjetja Lafarge Cement Franci Blaznek pripenja spominski trak na novi prapor. Ko je bilo na njem vseh šest spominskih trakov, se je novi prapor cementamiškega gasilskega društva pozdra vil z drugimi prapori. Podpredsednik GZ Slovenije Anton Koren je izrazil veselje, da se je društvo obdržalo, čeprav čas ni naklonjen industrijskim gasilskim društvom. Po njegovem mnenju “mora” delovati, ker je podjetje Lafarge Cement pomembno tako za Trbovlje kot za Slovenijo. “Edina moč za nadaljevanje njegovega humanitarnega poslanstva pa so zavedni, prostovoljno delujoči posamezniki.” Nato so sledila še druga voščila in darila ob jubileju. Slednja so izročili GZ Trbovlje, PIGD Termoelektrarna Trbovlje in PGD Trbovlje mesto. PIGD LAFARGE CEMENT Cementarna Trbovlje je ob 60-letnici prejelo odlikovanje GZ Slovenije II. stopnje, medtem ko je njegova članica Magda Klopčič dobila odlikovanje GZ Slovenije III. stopnje. Podeljene so bile tudi številne društvene plakete organizacijam, ki so kakorkoli prispevale k uspešni izvedbi jubilejne prireditve in pridobitvi novega prapora. Za spominske trakove na njem so darovali: Lafarge Cement, GZ Trbovlje, PGD Kobilje, PGD Ravenska vas, Občina Trbovlje in Zavarovalnica Triglav OE Trbovlje. Zbor svečano oblečenih gasilk in gasilcev. Skrajno levoje Magda Klopčič, dobitnica odlikovanja GZSlovenije III stopnje. Vsi sedanji in nekdanji aktivni članice in člani so v zahvalo za svoje delo in (tekmovalno) sodelovanje v enoti prejeli spominske kipce. Več kot 160 posameznikov, ki so darovali prispevke za zlate žebljičke na novem praporu, pa je navedenih v jubilejni brošuri z naslovom “Naših 60 let”. To je prva samostojna brošura, v kateri je predstavljena zgodovina društva od ustanovitve do danes. V njej seje našel prostor tudi za kratko predstavitev 130-letne cementamiške zgodovine v Trbovljah. Prireditev je obogatila trboveljska godba, kije spremljala prihod in odhod slavnostnega sprevoda. S pesmimi Gasilska himna, REPORTAŽA © -----------1 Sem šel čez gmajnico in Sem fantič zelenega Štajerja so dogodek popestrili člani pevskega zbora Katarinski fantje. Prizor iz poučne igrice podmladka PGD Ravenska vas. Ob koncu uradnega dela je navzoče navdušila še igrica v izvedbi podmladka PGD Ravenska vas. Z njo so opozorili na pomen požarne preventive in vlogo gasilcev v družbi. Slovesnost je zaokrožilo družabno srečanje, kije bilo priložnost za utrjevanje prijateljskih vezi - tako znotraj gasilskih vrst kot tudi med gasilci in predstavniki širše skupnosti. Besedilo in foto: Boštjan Grošelj DOBRO ZAME! Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira! Za naše nove poslovalnice SPAR na področju Zasavja iščemo: - Vodje trgovin (m/ž) - Namestnike vodij trgovin (m/ž) Pogoji: - V. stopnja izobrazbe - poznavanje trgovinskega poslovanja - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih v živilski dejavnosti - izkušnje pri vodenju ljudi - organizacijske sposobnosti - samostojnost in natančnost pri delu Nudimo: - delo v sodobno opremljeni poslovalnici - prijetno in dinamično delovno okolje - zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas Prijave pošljite v 8 dneh po objavi, na naslov: Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka 26, 1000 Ljubljana. PRIDRUŽITE SE NAM! ® SLOVENIJA S l=AR 24J S POTI X& KtWl' So , vRÄHl Vo/iOLi sliMeMJE SLEHERNI TRENUTEK BIVANJA JE ENO SAMO UČENJE... NA VRTEČIH SE KOLESIH JOCO S PERKMANDLCOM VRED ZAČUTI V SLEHERNEM MIKRODELCU SVOJE BITI KRUTO DEJSTVO V ŽIVLJENJU NI REPETENTOV V ŽIVLJENJU NI REPETENTOV Jože Ovnik: edinkrat: četrtič Življenje je najgrša fakulteta, ki ne dopušča in ne odpušča napak. Ne ponuja popravnih izpitov. Denar ne pomaga...Vsak sam izbira ali bo maser ali mesar, ali bo cestar ali cesar ...Ladje, morje.. .želja je bila tako silna, tako goreča, da sem jo, upornik brez razloga, stisnit od doma. Oprosti, mama ...bii sem, jasno, premlad, poleg tega me je čakata domovina.. .nišlo. Skujano sem se vrnil domov. In bil nekaj časa neobičajno priden. Pospravljanje sobe, nošenje smeti, pomivanje posode, čiščenje čevljev ravno niso bile moja specialnost. Pa tudi uspeh v šoli se je popravil. Tega je bil, jasno, najbolj vesel ata. Toda, želja po morju in ladjah je bila (in je še) vedno silna. In ko sem čez dve leti stal tako ves gol pred naborno komisijo, sem jim jasno povedal, da hočem v mornarico. Komisijo so sestavljali trije visoki častniki jugoslovanske vojske, takrat ene najbolje opremljenih armad na svetu. Mislim da tretje zapovrstjo. En kopenski polkovnik, drugi polkovnik je bil iz letalskih enot in jasno, najlepši od vseh je bil, predstavnik vojne mornarice. Lepa bela mornariška uniforma, na ramenih pa črni paleti okrašeni vsaka z štirimi širokimi, v zlati preji izvezenimi črtami. Zagorele polti, od morja in vetra razbrazdan obraz. Starec in morje...kaj lepšega!! Izražena želja ravno ni bila običajna, glede na dejstvo, da je služenje vojnega roka v mornarici trajalo 18 mesecev. Vojaščine s(m)o se otepali z vsemi silami. Enim je celo uspelo...nekateri so šli tako daleč, da so igrali norost, enim jo niti ni bilo potrebno igrati, drugi so imeli pri teh letih že otroke, in zaradi njih avtomatično skrajšan vojni rok iz obveznih 15 na 12 mesecev. In take Me. Ponovno me vprašajo, tako, bolj iz rutine kot pa da bi mi zares želeli ustreči, kateri rod vojske želim služiti. Odgovor je ponovno isti. Tisti v beli uniformi obupano dahne:, ,Pula„. OK, si mislim in se oblečem...13. novembra 1974semkot mornar 45. mornariške generacije brodarcev in protipodmorniške enote, prespal prvo noč v mali kasarni na obrobju Pule, Fizeli. Naslednjo pomlad nas je nekaj od vseh maršalov Galeb prepeljal v „prekomando,,. V vojni knjižici je pisalo VP 3537. Bog ve kje je to? Sem se pa načakal, to pa je res. Nočje bila dolga in od vsega pričakovanja neprespana. Zjutraj, ob svitu, zagledamo zaliv. Vplujemo. Palme. Gore. Visoke gore. Diši po mimozah ... Boka Kotorska. Hvala ti, tovariš Stojan Bodlaj, kapetan korvete. Izkrcamo se in nisem še šel dvakrat, mogoče trikrat spat, ko je bilo tega raja konec. Oj drugovi, jel vam žao,jel vam žao.. .rastanakse primakao. Paketi, civilke. Nekateri se nismo prepoznali v njih. Slovo, rakija, slivovica, šnops, kolo ...solze. Toni, Rado, Fajko...kje ste...Pričakovanje. Civilizacija. Polnoč. Domov. Letališče Čilipi. Za nagrado si ogledam Jugoslavijo iz zraka. Izliv reke Neretve v morje. Orgazem. Julijci. Ljubljana, Brnik.. Konec. Začetek... Do sem vse lepo in prav, a z nogami namočenimi v Jadranu je težko odganjati pretečo misel, da bo treba isto pot prevoziti še enkrat. V obratni smeri. Zmaga preteča misel, ki pozdravi galebe, in...bo treba vstati, slovo jemati... Tovornjaki se v drugi prestavi spuščajo, mi trije se v drugi prestavi vzpenjamo. Oni s klimo, mi bežimo. Žeja. Sonce mi tolče v hrbet. Peče. Spet in spet žeja.. .Srce me vleče v Jakce. A zapeljem mimo. Nerad, a kaj hočem, sem samo človek, niče ni popoln. Vedno mi je bilo žal, da nisem v življenju zbral toliko poguma, da bi ga poklical, da bi se pogovoril z njim. A z Bogovi se ne pogovarjamo po telefonu. Do Bogov se pride samo po enosmerni.. .in se tolažim, da se enkrat zagotovo še srečava... Končno Kozina. Počitek. Jože Ovnik: edinkrat: četrtič V roke vzamem zemljevid. Naslednja postaja, Ilirska Bistrica. Neznano področje. Z očmi božam milo kurjo podobo ob kateri me mrazi. Več kot polovica poti je že za nami. Zadovoljen. Ni poškodb, ni žuljev, ni odrgnin. Je le zadovoljstvo in čisti užitek. Miselni preblisk. Potoval sem po meji moje domovine. Včasih je bila ta groba in hrapava, drugič spet gladka in nežna kot koža device, da me je zaradi vseh njenih lepot in njene nedolžnosti oblivala kurja polt...oh..Z očmi potujem po rdečih, rumenih in belih črtah. Bližnjice? Jih ni. Pa nič. Tako zmagajo rdeče črte. Te so ziher ziher. Zapeljem nazaj na sivo pot, vodi me...Hrpelje. Pridih Mediterana. Kamor pogledam, rdeča zemlja, pa tiste hiše z mediteranskimi polkni na oknih in brajdami na dvoriščih. Senca je že dolga, ko prispemo v Ilirsko Bistrico. Uporabim partizansko taktiko in povprašam staroselce po prenočišču. Ponudba je večja od povpraševanja, zato je cena temu primerna. Zanimivo, v Trbovljah bi to bil „malo,, težje rešljiv problem, pomislim...In, ko se je debata ob pivu tako razvnela, med vrsticami, povprašam tudi za kakšno „morebitno,, bližnjico proti Kočevju. ??? Jo ni. No ja, je. Čez Snežnik. Naivno bleknem O.K., se zahvalim in zlezem pod kovter... Četrtek 7.6.2006 ILIRSKA BISTRICA -ČRNOMELJ / 8.6.2006 /155 km /14 ur / Stopimo iz hiše v čudovito kraško jutro. Peljemo se skozi mesto. Kamor pogledaš, obrati lesne industrije. Le od kod? Odgovor me čaka na Snežniku, kjer mi postane vse jasno. Slej ko prej človeku postane v življenju vse jasno. Poti do spoznanj pa je veliko in za vsakega obstaja drugačna. Moja je bila takšna, ugotavljam... Po 10ih km neprestanega počasnega vzpenjanja prilezemo na zelo lepo označeno markacijo nmv 1000 m. Toda tu ni smrek, ni jelk. Zrak, ki nas je obdajal, je dišal po avtokampu. Borovci, kamor mi je oko neslo, sami borovci. Ne moreš verjeti. Navdaja me nek poseben občutek. V tej leseno zeleni gozdni avri sem sam. Prekletstvo ali nagrada? Pokličem domov. Ravno se odpravljajo od doma. Pozdrav, povem, kje sem in kako je z mano. Besede so nasmejane, glasne, pogovor steče. Opisi, orisi.. .ni jim konca. Toda ena slika lahko pove več kot tisoče besed. Vidim Julijske Alpe, Kamniško Savinjske Alpe in.. .malo desno - dim iz Trboveljske termoelektrarne. Bljak.. .Začutim, da me zebe. Toda v tem trenutku mi še ni jasno, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Po drugi strani pa tako lepo iz istih razlogov. Opazim nenavadno veliko število lovskih opazovalnic, ki so postavljene čudno visoko na drevju...Gozdovi na Snežniku so poraščeni tako na gosto, da zna biti v njih mrak tudi sredi belega dne. Nenadoma me prešine misel ,,kaj če me sreča medved, porkamadona?? Kam naj se zverina umakne? in „Sem se odločil prav, da sem jo sam užgal čez divjino?,, Od nikoder mi pot nepričakovano preseka mogočen jelen. Za fotko ni časa. Ostal pa mi je nepozaben spomin. Srečanje s temi živalmi v naravi je čisto nekaj drugega kot v živalskem vrtu. Topot kopit mi še danes odzvanja v ušesih. Čeprav vseskozi pedaljčkam, me narahlo zebe. Sedaj tudi v noge. Šele sedaj opazim, da me v juniju obdaja sneg. Lepo, prilegel bi se šnopček s čajčkom. Pomemben je vrstni red...Zelo pomemben...Sviščaki. Zdej bi pa pasu tist šnopček, mislim, čajček...Razočaranje je silno. Piše „OB ČETRTKIH ZAPRTO„.Cesta se začne počasi spuščati. Sedim in se vozim. Mraz ne popušča, prekleto...iz krošnje se pojavi orel. Po krilih sodeč. Ne morem odmakniti pogleda od te leteče trdnjave. Ujeta sva v isti smeri izseka ceste. Pozabim na vse in ga opazujem. Uživam. Ne zdi se mi ravno, da beži pred mano. Bolj, da je najino srečanje nastopaške narave. Na izvozu na jaso me zapusti.. .škoda, spet sem sam. Potoki, studenci, modro nebo...raj. Opazim, da nekaj manjka, a ne vem kaj. Cesta se sila, silaaa počasi spušča, zaslišim motorno žago. Vztrajna je...Diham globoko, zrak je kristalno čist, ostro diši. Postaja topleje. Spuščam se, končno, v dolino. Temperatura se dviguje. In mi pride, kaj me je vseskozi bodlo v oči. Jasno, obcestišče ni bilo nastlano z plastenkami, pločevinkami, smetmi in odpadki človeških iztrebkov. To je to. Narobe svet. Kozarišče, vas brez gostilne. Gora Snežnik je za mano pred mano stoji grad Snežnik (Schneeberg). Krasotec sredi nikjer. Omenjen že leta 1461, toda prvi pisni viri o gradu so že iz leta 1269. Leži 28 km JV od Cerkniškega jezera. Pokrajina pod mano je preluknjana kot švicarski sir! Sifoni, ponikalnice, pretoki...Od uživanja zamujamo. Mahnemo jo mimo Cerkniškega jezera proti Bloški planoti in Ribnici. Suha roba. Njena izdelava je ena najstarejših in najbolj razširjenih domačih obrti pri nas. V15. stoletju prebivalci Ribniške in Kočevske doline dobijo pravico prodaje suhe robe in lončevine po vsej Avstro-Ogrski. Po tem so Ribničani zasloveli tudi kot krošnjarji. Zakaj to pišem? Zato, ker so nas obiskovali kot „pičkorini,, tudi v Trbovljah. Saj poznate tisto lepo „S’m Ribnčan Urban, po cejlem svejti znan,,. Sredi Ribnice izstopa Plečnikova cerkev...in spet se postavlja vprašanje Bogojine, kaj ima Ribnica, da ji je postavil tako veličasten sakralni objekt, poln danbrawnovske simbolike. Naprej, proti sosedom Kočevarjem. Doline tragične zgodovine, povezane z izseljevanji, krivicami, z gozdom in pozabo zaraščenih vasi...Tako Trbovlje kot Kočevje imata kar nekaj stičnih točk, ena je ta, da so tudi v Kočevju kopali rjavi premog in to vse od 1803 leta do 1978, ko se izkop na dnevnem kopu zaradi iztrošenosti SPOTI opusti. Kadunjo zalije voda in je danes poznana pod imenom Rudniško (tudi Kočevsko) jezero, kot prijetna izletniška in rekreativna točka. No, mi smo naš Bajer pred leti zasuli...Tako, kot je bil Trboveljski rudnik v lasti Trboveljske Premogokopne Družbe, velja isto tudi za Kočevski rudnik. Še to, oba sta povezana z železnico. Zadosti zgodovine. Srce pravi: „.. .pejmo k Klepcu in urmoharjem v Osilnico,, glava pravi „ne! treba bo poiskati še prenočišče,, Uganili stel! Naprej, naprej...k Črnemu molju...he he.Jmam čas in se s črkami igram...mimogrede smo mimo Kanižarice. Dolenjci spet in spet igrajo nogomet. Prenočišče v Črnomlju najdem v izredno lepo vzdrževanem dijaškem domu, deloma preurejenem v Hostel. Prijazni gostitelji so ti, Črnomaljci! Lakom lačen. Nagon samoohranitve se javi. Hranaaaa!!! Pranje in spanje. Skopanega in utrujenega me uspavajo mladinci na dvorišču s kitaro pod brezami in skupina športnih navdušencev. Spet fusbal, jasno. V zraku je leder. Se vidi, da se bliža svetovno prvenstvo.. .Imam eno grdo razvado pred spanjem, O.K. malo avtokonfesije, ne ni tisto, kar mislite, ni pa slaba ideja, se strinjam. Gre namreč za to, da pred spanjem podoživljam slike, dogodke, pogovore iz minulega dneva in jih analiziram. Nič posebnega. In tako sem na tej poti s kolesom okoli Slovenije ugotovil, da se dialekti in narečja spreminjajo na vsako uro, če ne na pol ure.. .prevajalca za pogovor z mano staroselci niso rabili. Uporabljali smo slovenščino. ...še kar se nadaljuje... 'A' © KULTURNA INA RAZSTAVLJA SVOJE PESMI IN FOTOGRAFIJE V knjižnici Antona Sovreta je na ogled nova razstava, ki bo od srede septembra do sredine oktobra lepšala stene v računalniškega oddelka. Avtorica fotografij je Hrastničanka Ina Brečko, študentka Pedagoške fakultete za razredni pouk. Na ogled je priložila tudi nekaj svojih pesmi in kratke proze, s čimer se ukvarja v prostem času. »Opazujem temne stvari življenja, rada pa pišem tudi o svetlih trenutkih,« je povedala simpatična Ina. V četrtek, 14. septembra 2006, so imeli v Knjižnici Antona Sovreta kreativno delavnico, ki je privabila številne obiskovalce. Vodila jo je Adrijana Urh, cvetličarka iz Sončnega sveta. »Za aranžiranje daril bomo uporabili le naravne materiale,» je dejala že takoj na začetku. Vsak si je lahko izbral eno izmed knjig, ki jih je knjižnica namenila za odpis. Potem so iz srobota oblikovali dva obroča, ki sta objela knjigo - lahko bi tudi bonboniero, sliko,... Nato so dodajali vejice kostanja, vse skupaj ovili s širokim trakom rafije, iz ozkih trakov rafije pa spletli kito, ki sojo pritrdili kot ročaj... »Enostavno, privlačno in poceni,« so ugotavljali navdušeni ustvarjalci. Fotografije in besedilo: Fanči Moljk 1)AN ZLATE KNJIGE Slovenski pisatelj, po poklicu učitelj, France Bevk se je rodil 17.9.1890 in umrl osemdeset let pozneje na isti dan. V želji, da knjiga postane mladim vse bližja in da spoznajo pravo vrednost pisane besede, se pri nas, na naših šolah, vsako leto prične branje za bralno značko, prav na dan, ki je bil življenjsko pomemben za našega velikega pisatelja. Med nami je imel dvojno poslanstvo: učiti in pisati. Mladi naraščaj na ta način tekmuje in spoznava številne pisatelje in njihovo ustvarjalno delo. SLR. KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Ljubezen je čudna stvar. Vedno mislimo, da moramo nekoga imeti, da lahko ljubimo. Navežemo se na človeka, zato se od njega težko ločimo. Od ljubljene osebe se je najtežje ločiti, ko umre. V nas zavlada praznina. Želimo si, da bi ta oseba še naprej bila z nami, ker smo z njo doživeli veliko prijetnih trenutkov. Lahko smo jezni nanjo, da je odšla, vendar s tem delamo proti sebi. Če sebe in ljubljeno osebo resnično, brezpogojno ljubimo, bomo njeno slovo doživljali s hvaležnostjo za vse, kar nam je bilo dano doživeti z njo, ko je bila fizično prisotna. To je najboljše zdravilo za rane, ki nam jih vreže slovo. Življenje gre naprej, zato je treba ohraniti pogum. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ČUDNA IJUBEZEN Čudna ljubezen med nama kot prošnja, iz zadnjega upa izžeta, med najina srca je vpeta in niha - od popka do cveta, da želja, od kopmenja razvneta, ves čas se že v prazno gnezdece spleta, mladičem si kliče očeta, on pa si - drugačnih mladičev obeta. Vesna Berk USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Opogumite se in jih pošljite na znani naslov: Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. NAJIN MAJ Zakaj zrem v nebo? Zakaj še mislim nate F Pogledam v nebo, vidim sliko tvojo. Čakam na najin maj, čakam tisti dan, ko se zazrem v nebo in vidim podobo tvojo. Zakaj otožno je srce? Zakaj jutro me zbudi? V sanjah z mano si, veselo srce se smeji. Povej mi, kje je najin maj, ko vse bilo je kot iz sanj, kje je najin maj, kje je tisti dan, ko vse bilo je kot iz sanj. Čakam, a zaman, spominjam se nazaj, ko bilo je kot iz sanj, ko tu je bil majski-najin majski dan. Sara Bavdek “Tisti, ki izgubi bogastvo, izgubi veliko; tisti, ki izgubi prijatelja, izgubi še več; tisti, ki izgubi pogum, izgubi vse.” (Miguel de Cervantes) ZAKAJ? Kakor da se ustavil je čas, zame nič večni sreče, temno me brezno vabi s seboj, sama s plamenom sem sveče. Kako lahko je vse kakor prej, zakaj v prsih srce mi še bije, pogreznila bi se v črno temn, samo da ta bol mi izgine. Sprašujem se, kako lahko še poje čriček v travi, kako da roža še cveti, odmeva smeh v daljavi. Utihni, čriček, usahni, cvet, še sonce naj se skrije, ob grobu tvojem ljubljenem naj solza bol izmije. Francka Šmid NA RAZPOTJU Vse več pred mano je poti, si izberem tisto, ki manj boli, da bi prej na vrh prišla, čeprav še bolj utrujena. Izbrala sem si sama pot in zdaj ne vem, kako od tod_ Angela Bakovh 7/MVem 21. kimavec 2006 Mali nogomet: V petek 8. in v soboto 9. septembra je v organizaciji KMN Juventus in domače Športne zveze potekal že 11. tradicionalni malonogometni turnir »Hrastnik 2006«. Turnir, ki je trajal 16 ur, se je odvijal v Športnem parku na Logu v Hrastniku. Udeležilo se ga je 15 ekip iz Zasavja in Celja, ki so bile razporejene v pet skupin. Iz vsake skupine sta se naprej uvrstili po dve prvouvrščeni ekipi. Rezultati četrtfinala: - P. Kukuca - ŠD Čolnišče 3:3 (5:4) - po 6-metrovkih - KMN Hrastnik - KMN Frangros 1: 0 - Mexico/Pancho I. - KMN XXL 4 : 1 - KMN Juventus - Trg. Čop 5 : 0 - ŠD Prapreče - ŠD Mlinše 3 : 0 Mi mm w mm tssm Hi »PFi Ei (J ili|p M Izmed petih zmagovalcev seje v finale z žrebom uvrstila ekipa Mexico/Pancho I. Ostale ekipe pa so igrale še polfinalne tekme: P. Kukuca - KMN Hrastnik 2:1; KMN Juventus - ŠD Prapreče 2 : 1. Poraženca polfinala sta za končno 4. mesto streljala šestmetrovke, z 2:1 pa so bili uspešnejši igralci KMN Hrastnik. V finalu smo videli zelo izenačene tekme, na koncu pa je slavil KMN Juventus in to že sedmič zapored. Od aktivnega igranja seje poslovil dolgoletni igralec KMN Juventus, g. Jani Bokal, ki je za omenjeni klub odigral 320 tekem in dosegel 140 zadetkov. Rezultati finala: - Mexico/Pancho I. - P. Kukuca 2:0 (Handanagič, Osredkar) - KMN Juventus - Mexico/Pancho I. 1:0 (Presečki Z.) - KMN Juventus - P. Kukuca 3 :1 (Škoberne, Presečki Z., Golotič/Jasikovič) Končni vrstni red: 1. KMN Juventus, 2. Mexico/Pancho L, 3. P. Kukuca, 4. KMN Hrastnik Najboljši strelec je bil Nedeljko Barič (P. Kukuca) s tremi zadetki, najboljši vratar Selvir Kazič (Mexico/Pancho I.) in najboljši igralec Blaž Presečki (KMN Juventus). Slika 1 in 2 Za zmagovalno ekipo KMN Juventus iz Hrastnika, ki so osvojili že 101 pokal, so pod vodstvom predsednika kluba Gorazda Bevca, podpredsednika Slavka Gornika, direktorja Francija Vidoviča, tajnice Nine Blažko in vodje ekipe Jožeta Hočevarja nastopih Danilo Bantan, Edi Golotič, Jani Bokal, Blaž in Zoran Presečki, Nermin Isič, Igor Mihajlik, Ibrahim Fejzič, Sašo Novak, Denis Škoberne in kapetan ekipe Mitja Breznikar. Gotovo pa je, da brez sponzorjev turnirja in zagnanih posameznikov in društev, turnir ne bi bil to kar je in kar pomeni ljubiteljem malega nogometa. Besedilo:Joco Sliki: Branko Klančar Sebastijan Jančič, član Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, ne miruje niti trenutek. V soboto, 2. septembra, se je lotil plezanja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ob lepem sončnem vremenu se je najprej podal pod severozahodno steno 2058 m visoke Kalške gore. V steno je vstopil sam, z namenom, da prepleza katero od številnih plezalnih smeri, ki jih je kar dosti v tem ostenju. Odločil se je za 145 m visoko smer Neylon kratka. Po slabi uri plezanja jo je tudi preplezal. Ocena težavnosti te smeri je IV/III. Skala je bila precej hladna. Po krajšem počitku vrh gore je zadovoljen sestopil v dolino. V nedeljo, 3. septembra, pa je plezal v severni steni 2062 m visoke Raduhe. Skupno s članico AO Ravne Veroniko Viltužnik sta se lotila plezanja v smeri Vetrne police z višino 185 m in oceno težavnosti IV/III. Po uspešno opravljenem vzponu na vrhu gore Raduha sta se dobre volje vrnila v dolino in nato domov. Njuna naveza je znana iz nedavne odprave v Pamir, ko sta se povzpela na 4750 m visoki vrh Pik Veronika. V soboto, 9. septembra, sta se v Julijskih Alpah mudila član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič in član Planinskega društva Hrastnik Milan Mestrič. Ob lepem in toplem jutru sta se dogovorila, da vstopita v 800 m visoko Slovensko smer v Severni steni 2864 m visokega Triglava. Po dobrih štirih urah plezanja, ki je potekalo brez večjih posebnosti, sta jo preplezala. Smer je IILtežavnostne stopnje. Iz stene sta izstopila po tako imenovanem Prevčevem izstopu. Zadovoljna sta uživala ob razgledu na bližnji alpski svet. V popoldanskih urah sta sestopila po poti čez prag v Vrata in se v večernih urah vrnila domov. Besedilo: Tine Lenarčič ŠPORT ------h Plavanje: »NEVI SLOVENSKEGA PLAVANJA V KOPRU V Kopru je v začetku septembra od petka do nedelje v Kopru potekala tradicionalna plavalna manifestacija Dnevi slovenskega plavanja 2006. Namen prireditve je popularizirati dejavnost Plavalne zveze Slovenije in vodnih športov. To je tudi začetek plavalne sezone s skupnim vsakoletnim srečanjem vseh plavalcev, njihov prvi zbor v posameznih sredinah, srečanje z najboljšimi in sproščeno druženje vseh generacij plavalcev v Sloveniji z razvedrilnimi dejavnostmi in tekmovanji za vse ob vodi, v vodi, na vodi v obliki različnih delavnic. Osrednji del tridnevnega druženja je bil Plavalni maraton 2006, ki so ga že triindvajsetič zapored organizirali na 1100 m dolgi progi od koprskega pristanišča do Kopališča Žusterna in državno prvenstvo za veterane, ki so se ga udeležili Trboveljčani. Za zaključek srečanja je bil na programu Turnir v vodni košarki za pokal Kopra. Mini maratona seje udeležilo 24 mladih trboveljskih plavalcev, ki niso razočarali, čeprav jim ta vrsta plavanja ni ravno blizu. Startalo je 360 plavalcev po sistemu stari-mladi, veliki-mali, debeli-suh in vsem je po pravi vaterpolo borbi uspelo preplavati razdaljo, kar je bilo letos zaradi močne burje še dodatno oteženo. Plavalci PK Lafarge cement Trbovlje so na tem mini maratonu Koper 2006 osvojili štiri odličja in bili najuspešnejši med 15 slovenskimi klubi. Za letnik 1995 in mlajši je Gašper Križnik osvojil srebrno medaljo, Nejc Kos bronasto in na četrto mesto seje uvrstil Mario Budimir. V kategoriji 1993/94 je bil odlični drugi Primož Podbregar, na deseto mesto pa je zaplaval Alen Firšt. Pri dekletih letnika 1995 in mlajše je najbolje odplavala Maša Stanič in je s časom 00.16.52 (za 1100 m) osvojila srebrno medaljo. Laura Pistotnik je kljub nekoliko slabšemu zdravju zasedla sedmo mesto. Pri deklicah letnika 1993/94 je Barbara Agrež osvojila osmo mesto. Od dečkov so nastopili še Luka Zupan, Jure Guna, Domen Dornik, Rok Leskovec, Peter Vozel, Jernej Santo, Pavao Cvitič, Žiga Kovačič, od deklic pa so plavale Karmen Zmrzlak, Valentina Budimir, Lara Hodej, Tjaša Božič, Maja Lindič, Tjaša Vozel, Nina Štendler in Tamara Seiko. Na mini maratonu so sodelovali tudi trije trboveljski veterani/ke. Barbara Kus je osvojila tretje mesto, Simona Dornik sedmo, močnejši spol je zastopal Marko Agrež in pristal, v hudi konkurenci, na nehvaležnem četrtem mestu z rezultatom 00.15.40. Po končanem mini maratonu seje pričelo še državno prvenstvo za veterane. Trboveljčane so zastopali trije veterani, ki so plavali tudi na nedavnem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v San Franciscu. Najboljši med njimi je bil znani bivši trboveljski rekorder Boris Novak, ki je kar tri krat osvojil prvo mesto in to v disciplini 50,100 in 200 m hrbtno. Barbara Kus je osvojila dve zlati odličji v disciplinah 200 m prosto in 100 m delfin, medtem ko je bila Simona Dornik prva na 50 m prsno in druga na 50 m prosto. Z dnevi plavanja seje dejansko pričela letošnja plavalna sezona in plavalci trboveljskega plavalnega kluba Lafarge cement že nestrpno čakajo treninge v obnovljenem cementarniškem zaprtem bazenu, saj jih je v letnem kopališču pričelo ob poznih popoldnevih malce mraziti. Vabijo pa vse otroke, ki radi plavajo, da se jim pridružijo. Organizirali bodo tudi plavalne tečaje in šolo plavanja. Informacije o njihovi pestri dejavnosti bodo posredovali šolam, vrtcem in medijem. Za PK Lafarge cement Trbovlje: Boris Seiko in Darko Raušl BORILNE VEŠČINE: MEDNARODNO TEKMOVANJE V KIKBOKSIJ NOVSKA 2000 V soboto, 9. septembra, je v Lipovljanih potekalo odprto mladinsko prvenstvo Hrvaške v kikboksu, na katerem so po najvišjih uvrstitvah zopet posegli člani kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. V kategoriji -50 kg je Sara Vučko s prepričljivimi borbami ugnala vso konkurenco in tako osvojila prvo mesto. Tina Koder in Tjaša Krajnik sta v kategoriji -60 kg posegli po srebru oz. bronu, medtem ko je Denis Osmanovič v kategoriji -74 kg na koncu osvojil tretje mesto. Strokovno žirija je na koncu tekmovanja razglasila najboljše tekmovalce turnirja. Naslov najboljše borke je letos zasluženo osvojila Sara Vučko, ki je z dobro predstavo dobesedno navdušila člane žirije. Rezultati mladih članov kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje kažejo na dober obet pred približujočim se mladinskim SP, ki bo potekal konec septembra v Zadru. PD KZagorje Karate: TRBOVELJSKI V trboveljskem klubu so se, kot že vrsto let, ponovno odločili, da bodo športno formo tempirali tako, da bodo vrhunec pokazali na svojem 34. mednarodnem karate turnirju, v mesecu decembru, ki ima najstarejši staž med vsemi karate turnirji v Evropi. Tekmovalci na treningih marljivo trenirajo bazične karate tehnike s poudarkom na osnovnih principih karateja. Pretekli vikend so se začela prva tekmovanja. V soboto, 16. septembra 2006 je v Športni dvorani Šenčur potekal 7. tradicionalni mednarodni karate turnir. Udeležilo se gaje 380 tekmovalcev iz Italije, s Hrvaške, iz Srbije in Slovenije. Trboveljske barve so zastopali Žan KRAJŠIČ, Jan NARAGLAV in Lejla DORIC. Vodila jih je trenerka Katja SIMERL. Kljub temu, da v klubu niso opravili enega pravega treninga kat, so mladi tekmovalci dobro nastopili. Žan KRAJŠIČ, ki seje ob koncu spomladanskega dela tekmovanj kot meteor zavihtel med najboljše slovenske kataše v svoji starostni kategoriji, je v Šenčurju dokazal, da njegov uspeh na državnem prvenstvu ni bil slučajen. Izgubil je šele v finalu in osvojil prvo medaljo za trboveljske karateiste v jesenskem delu tekmovalne sezone. Jernej SIMERL je vodil Žigo ŠANTEJA na 6. mednarodnem karate turnirju v Zagrebu na »CRO OPEN«. V dveh dneh nastopilo preko 1000 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav. Večino držav je nastopilo v okviru reprezentanc s svojimi najboljšimi tekmovalci. Kljub temu, daje Žiga nesrečno izgubil že v prvem kolu, je pokazal, daje dobro kondicijsko pripravljen za tekmovalno sezono, kar je pa v tem trenutku najpomembnejše. Trboveljčani so oba turnirja izkoristili za reklamiranje svojega, 34. karate turnirja v decembru, saj sta Jernej in Katja razdelila precej razpisov zanj in opravila nekaj odmevnih promocijskih razgovorov. Bogdan SIMERL Že pred dobrim tednom so v Kisovcu organizirali dve tekmovanji za državno prvenstvo. V nedeljo, 10.9.2006, so se v prelepem sončnem vremenu za naslov državnega prvaka na veliki 50 meterski skakalnici v skakalnem centru v Kisovcu pomerili dečki do 14 let in deklice do 14 let. Pri dečkih je naslov državnega prvaka odšel v roke Urbanu Sušniku iz NSK Tržič Trifix, drugo mesto si je priskakal Rok Justin iz SSK Stol Žirovnice, tretje mesto pa Matevž Slatinšek iz SSK Ljubno BTC. Od domačih je bil najboljši Ernest Prišlič in sicer na 11.mestu. Nekoliko drugačna pa je bila zgodba pri dekletih, tu sta namreč suvereno slavili domačinki. Prvo mesto in naslov državne prvakinje do 14 let sije priskočila Katja Požun, drugo mesto pa Manja Pograjc. Tretja je bila Barbara Klinec iz SSK Alpine Žiri. Vse bolj pa se vodilnim približuje domača Anja Javoršek, ki sije priskakala peto mesto. Sočasno s tekmovanjem v Kisovcu je potekalo tudi tekmovanje v Sebenjah, ki je štelo za pokal Cokcta v kategoriji cicibanov do 9 let in kategoriji deklic do 11 let. Pri cicibanih je bil najboljši od kisovških skakalcev Jaka Jesih z 12.mestom, Nejc Rotar je bil 19-ti, Vid Rotar pa 44-ti. Spet je bila zgodba drugačna pri deklicah do 11 let, saj je prepričljivo slavila kisovška Julija Sršen. V soboto, 16.9.2006, so se mlajši odpravili na Gorenjsko, tokrat v Glenco pri Žirovnici. Tam se je zgodilo tekmovanje za pokal Cockta za dečke do 10 in 11 let. Pri dečkih do 10 let je zares dobro formo iz treningov okronal Žan Žujič in doskočil na sam vrh. Poleg zmagovalca v tej kategoriji so imeli kot četrto uvrščeno še Julijo Sršen, Žan Bantan je bil 15-ti, le mesto za njim pa Rok Juvančič. V leto starejši kategoriji je najbolje odskakala Anja Javoršek in osvojila drugo mesto. Žiga Hrovat je bil deveti, Borut Udovič pa devetnajsti. Starejši tekmovalci so v soboto in nedeljo tekmovali v Kranju na 100m skakalnici. V soboto je potekalo člansko državno prvenstvo. Primož Roglič seje uvrstil na šesto mesto, v nedeljo je na isti skakalnici potekalo še tekmovanje za pokal Cockta za mladince do 17 let. Andraž Pograjc je pristal na osmem mestu (po najdaljšem skoku v drugi seriji in z zelo veliko smolo pri tej zares ekstremnidaljavi). Janez Močnik-Guna je zasedel 23-to mesto, Dejan Judež pa 26-to mesto. Poroča: Borut Markošek - SKZagorje, Sekcija za skoke Kisovec GLEDALIŠKA SKUPINA GIMNAZIJE TRBOVLJE Lansko leto, oktobra 2005, je bila na Gimnaziji Trbovlje pod mentorstvom študentke Edite Gabrič, ustanovljena gledališka skupina. Pa ne kakršnakoli gledališka skupina, saj se dijaki preizkušajo ter nastopajo v različnih stilih (dramske igre, dolgi ter kratki skeči, impro liga...), med katerimi najbolj izstopa stil DUO-INTERPRETATION, katerega je mentorica pripeljala z debatnih srečanj iz tujine. V Angliji in Ameriki je stil zelo poznan, medtem ko je na naša tla stopil v Gimnaziji Trbovlje. Temelji na tem, da dva stojita eden zraven drugega, pretvarjata pa se, da eden stoji pred drugim. Tako sta bolj razumljiva publiki, ob enem pa igrata z vsemi drugimi deli telesa. V tem stilu so člani gledališke skupine odigrali že različne komične skeče v slovenščini, angleščini ter nemščini, pa ne samo v Trbovljah, ampak tudi na mednarodnem srečanju dramskih skupin v Velenju, kjer so navdušili zbrano množico. Študentka Edita Gabrič v prostem času poleg igranja rada tudi povezuje različne prireditve Med svojim enoletnim delovanjem imajo za sabo že kar nekaj nastopov. Poleg Velenja in Gimnazije Trbovlje, so nastopali tudi v Ljubljani pred šestnajst tisoč glavo množico na Skisovi tržnici, na festivalu Matkultra v trboveljskem parku ter na Debelem Rtiču, kamor jih je povabil Šklab, klub zasavskih študentov. Sami se radi pohvalijo za nastop ob GO.letnici Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, kjer so v smeh spravili predsednika države, dr.Janeza Drnovška. Z začetkom novega šolskega leta 2006/2007 si je skupina postavila nove izzive. Se naprej želijo preizkušati različne stile ter nastopati doma kot tudi po drugih krajih v Sloveniji. Zaradi znanja različnih stilov nastopanja se lahko prilagodijo slavnostni slovesnosti kot tudi predstavi za mimoidoče v parku in se tako veselo odzovejo na kakršnokoli povabilo. Seveda pa je na prvem mestu v njihovem planu predstavitev skupine tudi drugim zainteresiranem za igro na gimnaziji, ki bo v petek, 6.oktobra, ob 17.00 v večnamenskem prostoru Gimnazije Trbovlje. Tako želijo še druge privabiti v prečudoviti in predvsem zabavni svet igre, nastopanja. Nastop na Debelem Rtiču (Katja, Alisa) Nastop na festivalu Matkultra (Alisa, Anja) © RAZVEDRILO SREDSTVO ZAPRE- KINfTEV NOSEČ- NOSTI /0 BOJAZ- UIVEC LJUBLJANA NASA PESNICA ŠKERL VSTOPNA DOLINA ZA VZPON NA TRIGLAV 5 o z k $ INDUSKA ZVEZNA DRŽAVA TOM OKKER V ISTUMO- K05 Gl VOGELNIK DRŽAVNIK HAVEL POBEGU TROJANSKI KRALJEVIČ NIK ZA DUHOVNIŠKI POKUC SEVERNEM IZRAELU JUŽNI DEL FRANCIJE SLOVENSKI ARHITEKT (JANKO) LUKA JUŽNO or OSAKE EG. IGRA-LEC (OMAR) b L 7 ZELO VEUKA NATANČ- NOST 7> GRAHČNA TEHNIKA. JEDKANICA ČAKOVCA MATERIJA GRŠKA OPERNA PEVKA SUUOTIS KEMIJSKI ZNAK ZA HOLMU oL MERA ZA ŽITO fh (o z /7 AMERIŠKI PISATEU (ERNEST THOMPSON MEŠANICA RAZUČNIH SNOVI AVTOR ESEJEV IEKA SKOZI BERN 4 ASTRONAVT STRONG J u OBLAČILO OZNAKA lEMEUSKE-GAJEDRA /V p L. RUDO LE TROFENIK PLAČILNI NALOG V MOŠKI ŠPORmi T D MEJNO JEZERO MED ZDA IN KANADO LJUBE- ZENSKA z o SLANO JEZERO V VZHODNI TURČUI n A/ SETOM: ameriški pisatelj y SAKAI: japonska luka LETARGIJA: globoko spanje NIFE: oznaka zemeljskega jedra Vicoteka ENOSTAVNO »Kako policaj razžene množico gorenjskih demonstrantov?« »Ni mi znano.« »Začne pobirati prostovoljne prispevke.« INŠTALACIJA Obupan uporabnik kliče svojega serviserja. »Kaj naj naredim: tukaj piše, naj dam noter tretji disk?« »Ja, in kaj je tu kaj takega?« »Ja, ampak noter gresta samo dva, pa še to komaj.« GRAMOFON Pride policaj v civilu v trgovino in reče prodajalki: »Koliko stane tisti gramofon na 4 plošče?« »Kaj? Vi ste policaj?« »Kako pa to veste?« »Tisto ni gramofon, ampak štedilnik!« LUČ Mož in žena se nastanita v hotelu. Med razlaganjem prtljage gre mož v kopalnico. Ko se vrne, reče: »Pomisli, kaj se mi je zgodilo - odprem vrata, luč se prižge sama od sebe. Ko opravim potrebo, pa spet ugasne, ne da bi se stikala sploh dotaknil...« »Cepec, spet si se polulal v hladilnik!« PABERKOVANJE Leta 1998 so med opazovanjem ozvezdja Kentaver astronomi odkrili nebesno telo, ki je sestavljeno iz kristaliziranega ogljika in kisika, torej nekakšen diamant, ki je tako velik, kot je naš planet. To je ostanek ugasle zvezde, ki je od nas oddaljena 17 svetlobnih let. Na Japonskem obstaja že okoli sto tako imenovanih »bank časa-, ki vodijo evidenco nad številom ur pomoči, kijih množica prostovoljcev nudi starejšim ljudem. Vsi tisti, ki bodo v prihodnosti potrebovali pomoč, bodo lahko koristili število ur, ki so jih opravili v preteklosti, ali pa bodo imeli na razpolago ustrezen znesek denarja, da bodo lahko plačali nekoga, da bo skrbel zanje. Paket zvestobe! Ste naš reden naročnik oziroma naročnica? Sevede sem! Potem bodite do DECEMBRA 2006 pozorni na našo akcijo PAKET ZVESTOBE, m smo jo ob naši 15. obletnici dtlovanja pripravi« u Vas. mU redne naročnike! V času poteka akcije bomo med Vami vsak mesec Izžrebali 10 NAROČNIKOV, ki bodo prejeli paket presenečenja v vrednosti 10.000 SIT (41,73 €). ICtfion PAKET ZVESTOBE Kaj morate storiti? Dovolj je, da izpolnite spodnji kupon zvestobe. i Uteri« koste sodelovali v vseh mesečnih žrebanjih do konca leta - poskrbite le. «a bo Viča naročnina plačana. Kupon lahke izpolnite tmS m naii Internet« strani. Kaj pa, če nisem vaš naročnik? Pote« se aaroate aa katera izmed uidi rev$ In ik« i narnfiWca • eosamezMb reiyah. po tekle* 01/St 36100 ah m mrarrenrhojL Po plač* uročene ee pezaNte postati itenMat tant&ta m aa Internetu. Paket neštet* Mo prejeli m «t*. “I www.razvedrilo.nl DAVČNA ŠT,. POŠTA_____ TELEFON: _ DATUM----- E POŠTA _ SEM NAROČNIK REVIJE. P00PIS:------------- (S podpisom dovotjur« podrtju Razvedrilo do o. uporabo svoj* osebek podatkov za name* obveščanja e prodajnih artiklih In storitvah podrtja Rervedrrto d e e) UPON rotum IIUJOČM M DOPtSMCI u liti o v RAZVEDRILO d.o.o., (Paket zvestobe), p.p. 225.1001 Ljubljana RAZVEDRILO -----------F Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 30. septembra 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 19/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 18/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Marija Rajkovič, Opekama 20 a, 1420 Trbovlje -bon za 5.000,00 sit Gašper Kržišnik, Cesta 20.julija 13,1410 Zagorje -bon za 3.000,00 sit Franc Lekše, Prešernova 47, 1410 Zagorje -bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU JEJTE DOBER KRUH OD 021.09. 2006 DO 04.10. 2006 PO IZREDNO UGODNI CENI STOLETNI KRUH 5 SEMENI 750 g PO NEVERJETNI CENI 249,00 SIT i,04€ TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 Pred nami je 19. številka Zasavca in z njo še zadnji poletni dnevi letošnjega čudno vroče-hladnega vremenskega sprenevedanja. Kljub temu se boste gotovo prepoznali in ko ugotovite, da ste postali medijska zvezda 19. Zasavca, pokličite GSM 041 410 734 in povejte, da ste na sliki čisto in prav zares VI in zaslužili si boste bon za dve pici in dve coca-coli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Ampak - seveda, vedno je kakšen ampak: to morate storiti do petka, 29. septembra 2006, sicer boste bon morali prepustiti naslednjemu, ki se bo prepoznal v dvajsetem Zasavcu. Urno mobi v roke!!! PIZZERIA ČEBEIICA VRRÖEVIÖ molej Valvazorjevo ^ IZIAKE. Tel.: 03/56-74-137 Zadnjič in nikoli več - poletje 2006 in POLETNA NAGRADNA IGRICA Sprehod po mestu res ne laže, da mlado in staro rado popek kaže. Pogled nanj silno je prijeten, sploh če človek je konkreten. Ko se v sončku pirsing zaleskeče, srček v srajčki zaigra od sreče. Ako bi drugim radi videti ga dali Nam boste hitro fotkico poslali... Tako! Ko se bo pričela jesen, bomo s popki se spominjali poletja! Zdaj pa na delo! Pričakujemo fotografije prelestnih naših zasavskih popkov, s čimer seveda ne izločujemo iz igrice drugih vrlih slovenskih popkov. Pošljite nam fotografije vaših cm2 z okraskom ali brez... na papirju ali elektronsko - Jasno, avtor fotografije, ki jo bomo izbrali za najboljšo, bo nagrajen in tudi drugi in tretji najboljši, zato pa potrebujemo naš kupon tudi vaše popolne naslove in naslov fotografskih umetnin: Naš naslov je: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje -pripis: popek ali Zasavc@email.si - zadeva: popek PRIPRAVLJAMO MAMLJIVE NAGRADE, ZATO NE ODLAŠAJTE!!! TUDI POGLED NA POPKE NI ZANEMARLJIVA NAGRADICA ZA UTRUJENE OČKE... I---------------------- | Kupon za »popek« | Ime in priimek:...... | Naslov:.............. ' V nagradni igri »popek« sodelujem s fotografijo z naslovom: 105. ROJSTNI DAN Letos Osnovna šola Ivana Cankarja Trbovlje praznuje častitljivo obletnico - 105 let. Breda Planko, učiteljica geografije in zgodovine na tej šoli, se je odločila, da s pomočjo zgodovinskih virov opiše zgodovino šole od njenih prvih začetkov, ko še ni bila popolna osnovna šola, do današnjih dni. Podatke je zbrala v šolskih kronikah in drugi literaturi, seznam vseh njenih virov pa lahko dobite v uredništvu Zasavca. In kaj je učiteljica Breda izbrskala iz zaprašenih preteklih dni o šoli, kjer z velikim veseljem uči? Pri iskanju podatkov sem bila zelo pozorna na število otrok v posameznih šolskih letih, saj se je število spreminjalo iz leta v leto. V obstoječih šolskih kronikah sem našla naslednje podatke o številu učencev. Prvi zapis je iz leta 1779, ko je bilo v trivialni župnijski šoli 42 otrok. Sola je propadla in ni znano kdaj. Pouk seje ponovno pričel leta 1819 v stari cerkovnikovi hiši, ki je bila hkrati tudi stanovanje za učitelja; šolo je obiskovalo 70 otrok.Okrog leta 1862 je bilo 200 šolarjev, leta 1899 pa že 300. Število učencev v nadaljnjih šolskih letih Šolsko leto Število učencev Šolsko leto Število učencev 1918/19 789 1959/60 1261 1919/20 914 1960/61 1278 1920/21 857 1962/63 752 1921/22 964 1963/64 732 1922/23 859 1964/65 746 1923/24 793 1965/66 789 1924/25 751 1966/67 802 1925/26 ni podatkov 1967/68 795 1926/27 742 1968/69 785 1927/28 708 1969/70 782 1929/30 871 1970/71 774 1935/36 1015 1971/72 745 1936/37 953 1987/88 393 1937/38 955 1988/89 501 1938/39 952 1989/90 407 1939/40 933 1990/91 434 1940/41 841 1991/92 448 1941/42 883 1992/93 411 1942/43 766 1993/94 419 1943/44 739 1994/95 425 1944/45 587 1995/96 417 1945/46 640 1996/97 404 1949/50 546 1997/98 387 1959/51 580 1998/99 368 1951/52 600 1999/2000 358 1952/53 535 2000/01 352 1953/54 538 2001/02 381 1954/55 561 2002/03 362 1955/56 716 2003/04 359 1956/57 719 2004/05 333 1957/58 799 2005/06 329 1958/59 1259 Iz tabele je razvidno, da je število otrok oz. učencev v šolskih letih enakomerno naraščalo ali upadalo.Število učencev je bilo največje v šolskem letu 1958/59 ( 33 oddelkov, povprečno število učencev v oddelku je bilo 38 učencev, največ pa v 5.b -46 otrok), število učencev je bilo tako visoko, ker so bili v šolo vključeni vsi oddelki nižje gimnazije iz celotnih Trbovelj (zaradi pomanjkanja prostora na OŠ Vode). Zaradi pomanjkanja prostora pa so oddelki bivše nižje gimnazije gostovali v poslopju Gimnazije. Tudi v šolskem letu 1959/60 je bilo na šoli 33 oddelkov, zaradi pomanjkanja prostora je šola gostovala s 7 oddelki na Gimnaziji in 2 oddelkoma v prizidku Glasbene šole. V šolskem letu 1960 / 61 je bilo na šoli največ oddelkov - 35, za vse je bilo premalo prostora, zato je 6 oddelkov imelo pouk v Gimnaziji, 4 oddelki v prizidku Glasbene šole in 6 oddelkov na matični šoli je imelo pouk v treh izmenah. (Povprečno število učencev v oddelku je bilo 37, največ učencev je bilo v 3.a - 49.) Po letu 1991 in dalje se je število otrok v oddelkih manjšalo predvsem zaradi manjšega števila rojstev v celotnih Trbovljah.V letu 2006 imamo na šoli 329 otrok v 17 oddelkih , kjer je povprečno število 20 učencev. Šolska zgradba, oprema, organizacija in spremembe imena šole Kronološki pregled po letih: 1819 - prva učilnica v stari cerkovnikovi hiši; 1820 - šolo so prestaviliv v Radlovo hišo, pozneje je bila šola v Urbančevi loki; 1831 - pouk je bil v mežnariji; 1862 - šola je bila v hiši v bližini cerkve; 1871/72 - šola je postala dvorazredna; 1876/77 - šola je dobila tretji razred, v naslednjih letih še četrti razred; 1898/99 - je šola postala petrazredna; 1901 - občina je na bivšem sejmišču v naselju na drugi strani potoka Trboveljščice zgradila veliko moderno šolsko poslopje; šola je bila šestrazredna; leta 1908 je postala osemrazredna; 1910 - se je šola delila na šestrazredno deško in petrazredno dekliško šolo; 1937 - ime šole : II. državna deška ljudska šola in II. državna dekliška šola; 1941 do 1945 - šolsko poslopje je bilo namenjeno: ljudsko šolskemu pouku,nemškim jezikovnim tečajem za odrasle, kmetijski nadaljevalni šoli, splošni nadaljevalni šoli, državni gospodarski šoli, mladinski organizaciji (vse v nemškem jeziku ), nemški vojski; 5. maj 1947 - novo ime šole: II. državna osnovna šola Trbovlje/ mešana sedemletna osnovna šola ali 4 - razredna osnovna šola in 3 razredi višje ljudske šole, ki so bili enakovredni nižji srednji šoli); 1947/48 - na šoli so uvedli mešane oddelke; septembra 1948 - na pročelje šole so zapisali Cankarjev citat : “Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte .... na vaših plečih bo slonelo življenje .”; 1955/56 - na šoli so gostovali vrtec, pomožna šola, vajenska šola, srednja ekonomska šola in v 16 učilnicah je bilo 1100 učencev; 1957/58 - na šoli so odpravili nižjo gimnazijo, vsi učenci te OŠ so nadaljevali šolsko obveznost v 5. razredu OŠ; preuredili stranišča in uvedli centralno kurjavo; 1. 6. 1960 - novo ime šole : Osnovna šola Ivana Cankarja; 1960/61 - največ oddelkov na šoli - 35; 1972 - ukinjena samostojna šola Ivana Cankarja Trbovlje. Postala je pedagoška enota za razredni pouk od 1. - 4. razreda. Poimenovala se je v Oddelek OS Ivana Cankarja pri OS Trbovlje; 1972 - preureditev jedilnice za potrebe celodnevne OS; 1977 - celodnevna osnovna šola; adaptacija šole ( beljenje, pleskanje, napeljava vode v vse učilnice, zamenjava pohištva v štirih učilnicah, poprava vhodnih vrat itd.); 1978 - novo ime šole: Pedagoška enota Ivana Cankarja; uredili kovinsko ograjo pred šolo; 1980/81 - šola je dobila nove omare, table; 1988/89 - otvoritev umetne stene za plezanje v telovadnici, popravili razsvetljavo, okna, parket in talne obloge; spremenjena oblika pouka: 1. in 2. razred - COS, 3. in 4. razred izmenski pouk, vozači pouk samo dopoldne; 1992/93 - na šoli so uvedli tri ocenjevalna obdobja; 5. 9. 1994 - OŠ Ivana Cankarja je postala popolna osemletna šola in s 1. januarjem 1995 začela delovati kot samostojna OŠ; na šoli je bilo 16 oddelkov od 1. do 8. razreda; 1997- postavili smo oglasno desko pred šolo; učenci so poslikali oporne zidove na šolskem dvorišču; 1998 - popolnoma smo obnovili sanitarije v vseh nadstropjih; učenci so uredili skalnjak ob ogradi šole; 2000 - iz konferenčne sobe smo pridobili učilnico za 3. razred; 2001 - opremili smo učilnico za matematiko, obnovili in opremili tajništvo šole; pričele so se priprave za poskusno uvajanje 9-letke v 1. razredu za šolsko leto 2001/02; 2001/02 - šola je dopolnila 100 let, (za darilo je šola od občine Trbovlje dobila sliko » Sirotišnica «), učitelji slovenskega jezika in zgodovinarka smo pripravili Zbornik ob stoletnici. Na šoli je bilolö oddelkov osemletke in 1 oddelek devetletke ( zaradi prostorskih težav je razred gostoval v vrtcu Barbara); 2002/03 - dobili smo nova okna ob vhodnih vratih, podarili so jih sponzorji: Cementarna Trbovlje, Elektrarna, Avtohiša Malgaj, Tika Trbovlje; 2003/04 - začeli smo z izvajanjem devetletke v sedmem razredu ( 2 oddelka ) in nadaljevali s prvo triado; uporabljati smo pričeli dvorano Svobode kot večnamenski prostor, s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport smo dobili novo opremo (projektor, kamera, 3 računalnike, pečico, opremo za 3. razred itd.); prenovili smo gospodinjsko učilnico in zamenjali okna ( 11) s pomočjo sponzorjev : Avtohiša Malgaj, Rudnik Senovo, Cementarna Trbovlje, Tika Trbovlje, Rudis Trbovlje, Mercator Ljubljana, Elektrarna Trbovlje; 2004/05 - oddelek prvošolcev je bil še vedno v vrtcu Barbara, pouk je bil tudi v knjižnici; za učence 8 razredov devetletke se je pouk začenjal že ob 7.30 zaradi nivojev ali izbirnih predmetov; 2005/06 - devetletno osnovno šolo obiskujejo učenci od 1. do 5. razreda, 3 oddelki 5. razreda so še osemletka, 7., 8., 9. razred so devetošolci, imamo 17 oddelkov in 2,5 oddelka OPB (podaljšano bivanje). Šolo predstavljajo predvsem učenci, toda tudi učitelji so sestavni del šole. V vseh 105 letih delovanja šole je v njej učilo ali se zamenjalo ogromno število učiteljev in bi bilo premalo prostora, če bi naštela in imenovala prav vse. Danes na šoli poučuje 30 učiteljev in 2 delavca preko javnih del, ravnateljica in pomočnica. Drugi kadri so še tajnica, računovodkinja, spremljevalka gibalno oviranemu učencu, ter tehnično osebje ( hišnik in 4 čistilke). Vsi zavzeto in spoštljivo delamo z našimi otroki in smo prijazna šola tudi do staršev in drugih. V sto petih letih je Osnovna Šola Ivana Cankarja Trbovlje doživela mnoge spremembe, tako v organizaciji, šolskih reformah, menjavanju učiteljskega kadra itd. Šola se je spremenila tudi na zunaj. Šola v zgornjih Trbovljah, zgrajena leta 1901 (Vir: Lebar, I.I., 1992) 0) KRONIČNO mali oglasi A Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Kupim ...ali vzamem v najem Garažo v Zagorju, Polje ali okolica. GSM 041 914059 ...trisobno stanovanje v Trbovljah, zaželena lokacija na Ul. 1.j unija (»cementarniški blok«) ali Kešetovo (K-4) v velikosti od 70 do 75 m2. Ponudbe na GSM 031 839 911 Prodam ...dve garaži na Nasipih v Trbovljah. Cena po dogovoru. GSM 031 547 750 ...malo rabljen otroški stolček za hranjenje »chicco« za 12.000,00 sit. GSM 041 597 569 ...kozo z dvema mladičema in kozla za pleme - brez rogov, omaro, staro okoli 100 let in lepo ohranjeno ter kaktuse ježke. 03 56 76 310 Iščem Delo za začasno ali daljše obdobje, pomoč pri gospodinjskih opravilih, čiščenje stanovanj. GSM 040 565 228 Spoštovani bralci Zasavca! Tokrat vam ponujamo še eno rubriko, ki jo boste ustvarjali Vi sami, z malce naše pomoči. Na naročilnico za Mali oglas lahko naročite tudi voščilo za svoje najdražje, prijatelje, znance..., ki bi jim radi povedali, da jim želite »VSE LEPO ZA PRAZNIK« Toliko za začetek. Čakamo vaš odziv. Uredništvo Zasavca NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): CiC nEPREmičnine Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 ZAGORJE, enosobno stanovanje, 51,08 m2,1.1989, CK, velika terasa, dvigalo cena: 12.500.000,00 SIT (52.162,- EUR) TRBOVLJE, dvoinpolsobno stanovanje, 62,50 m2,1.1960, 2. nadstropje, CK, balkon, takoj vseljivo cena: 11.900.000,00 SIT (49.658.- EUR) TRBOVLJE - okolica, stanovanjska hiša, 130 m2, 1. 1935, 291 m2 zemljišča cena: 5.900.000,00 SIT (24.620.- EUR) Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko Zasavski frker ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI V KOZOLEC Dne 02.09.ob 11.00 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, katera seje pripetila v Jablanici, kjer je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznik osebnega avtomobila izgubil oblast nad vozilom in zapeljal izven vozišča, kjer je trčil v kozolec. Ob tem je nastala le materialna škoda v višini približno 300.000,00 SIT. Zoper kršitelja sledi obdolžilni predlog. POŠKODBE GLA VE, KER NI BILO ČELADE Dne 02.09. ob 19.00 uri se je v Kresnicah pripetila prometna nesreča. Pri ogledu in zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da je nesrečo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo po vzročil voznik kolesa z motorjem, ki je izgubil oblast nad vozilom in padel po tleh. Pri vožnji ni uporabljal zaščitne čelade, zato se je poškodoval po glavi in je bil odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer mu je bila nudena zdravniška pomoč. Zoper kršitelja sledi obdolžilni predlog. Ravbajo kot srake NAPADLI SO GA TRIJE MOŠKI Dne 01.09. ob 13.00 uri seje na Policijski postaji Litija oglasil občan in povedal, da so ga ponoči, ko se je vračal domov, napadli trije moški, kateri so ga zbili na tla in mu ukradli denarnico z denarjem in dokumenti. S tem dejanjem je oškodovan za približno 120.000 SIT. Policisti za storilci tega dejanja še poizvedujejo. »MI GREMO PA NA MORJE...« Dne 5.9.2006 ob 08.30 uri so policisti obravnavali tatvino gumijastega čolna v Kresnicah, s tem dejanjem je neznani storilec oškodo val lastnika za 380.000,00SIT. TATVINA GRADBENEGA MATERIALA Dne 12.09. ob 11.00 uri so bili policisti obveščeni o tatvini gradbenega materiala v Šmartnem pri Litiji. Policisti so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, daje neznani storilec preko noči izvršil tatvino več vrst gradbenega materiala v skupni vrednosti približno 200.000,00 SIT. Policisti za storilcem še poizvedujejo. KRONIČNO @ Aufbiks TUDI DEDIČI SE PREPIRAJO, MAR NE? Dne 01.09. ob 17.00 uri so policisti pohiteli v okolico Litije zaradi kršitve javnega reda in miru. Ugotovili so, daje prišlo do spora in do fizičnega obračunavanja zaradi spora med dediči glede lastništva stanovanjske hiše. Pri tem sta bila dva udeleženca spora lažje telesno poškodovana in sta iskala zdravniško pomoč. Policisti bodo zoper kršitelja napisali obdolžilni predlog. NACEDILA SE GA JE SREDI DNEVA Dne 02.09. ob 12.00 uri je v Šmartnem pri Litiji zaradi prevelike količine zaužitega alkohola obležala ženska. Zaradi kršitveji je bil izdan plačilni nalog. Ker je tožila zaradi bolečin, so bili na krajpoklicani delavciZD Litija, kateri soji nudili zdra vniško pomoč. ALKOHOLNI DNEVI? Dne 02.09. ob 17.00 uri je prav tako v Šmartnem pri Litiji zaradi istega razloga obležal moški. Policisti so mu izdali plačilni nalog in ga napotili domov. Le pet minut kasneje je tudi v Litiji v parku obležal moški. Policisti so naredili isti postopek kot prej - izdali plačilni nalog in ga napotili domov. Dne 4.9.2006 ob 15.10 je pijani moški obležal ob reki Savi v Litiji, omenjenega so policisti napotili domov, ter mu izdali plačilni nalog. Istega dne ob 21.40 uri pa je pijani moški (prezgodaj) obležal pri pokopališču v Litiji. Prav tako mu je bil izdan plačilni nalog. Dne 8.9. ob 12.30 uri pa so policisti posredovali v Šmartnem pri Litiji, kjer je zaradi pijanosti obležal neznanec. Zanj so poskrbeli v ZD Litija, izdan pa mu je bil plačilni nalog zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru. NIČ VESELEGA NA VESELICI Dne 03.09. ob 02.00uri so policisti posredovali na prireditvi v okolici Litije, kjer je prišlo do spora, pri katerem je kršitelj z roko udaril oškodovanko, nato pa jo je na tleh ležečo še brcnil. Kršitelj je pred prihodom policistov kraj zapustil, zato bo razgovor z njim opravljen naknadno. Po vseh zbranih obvestilih bodo policisti zoper kršitelja ustrezno ukrepali. Kronični funšterc ZASEGLI PREPOVEDANO DROGO? Dne 7.9. ob 15.00 uri so policisti občanu v bližini Šmartnega pri Litiji zasegli rastlinske delce, za katere sumijo, da gre za prepovedano drogo. Ko bo znan rezultat analize, bodo zoper njega ustrezno ukrepali. Dne 13.09.2006 pa so policisti PP Litija na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika OS Ljubljana opravili hišno preiskavo pri občanu iz okolice Litije. Pri hišni preiskavi je bilo zaseženih 8 svežih sadik konoplje in približno 50 gramov že posušene neznane rastline za katero obstaja sum, da je prepovedana droga. Policisti bodo po vseh zbranih obvestilih zoper storilca podali kazensko ovadbo zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. RDEČI PETELIN Dne2.9.2006ob 12.30 uri so bili policisti obveščeni o požaru v stanovanjski hiši v Kostrevnici. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše. Požar so pogasili gasilci PGD Šmartno in PGD Kostrevnica. Pri tem se je lastnica hiše poškodovala in so ji nudili pomoč delavci ZD Litija. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 1.000.000,00SIT. O zadevi sledi poročilo na ODT Ljubljana. Peter Motnikar <0 KOFETKAMO NAJLEPŠA V ZASAVJU JE TORA V prejšnji številki Zasavca smo že poročali o 13. razstavi psov CAC, ki je bila 27. avgusta 2006 na Kipah v Trbovljah. Že nekaj let na omenjeni razstavi izberejo tudi najlepšo oziroma najlepšega štirinožca iz Zasavja. Za leto 2006 so strogi sodniki namenili lepotni prestol rumeni nemški dogi, ki sliši na ime Tora. Med zasavskimi psi pa se je odlično odrezala tudi bradata škotska ovčarka Jureta Crnkoviča, ki se je v skupini FCI 1 uvrstila na visoko 2. mesto. Tora je mlada, komaj 17 mesecev stara, lepotička in seje, kljub svoji mladosti, tokrat predstavila že na 5. razstavi. Na razstavi CACIB 2006 v Zagrebu je prejela oceno odlično. NaCACIB-u Varaždinu 2006 je postala prvakinja v kategoriji mladih psov. Na CAC-u v Hrušici je nastopila v kategoriji otrok s psom. Odlične ocene pa je bila zasavska lepotica deležna tudi na CACIB Portorož in CAC Trbovlje v letu 2006. Tora ne bo manjkala še na nekaterih tekmovanjih in razstavah, ki so še na razporedu do konca tekočega leta. Tora živi v Zagorju, kjer zanjo skrbita Ines in Dejan. Odlikuje jo izjemno blag značaj, ki se kaže v njeni prijaznosti, mirnosti in igrivosti. Uživa v majhnih pozornostih, še posebej ji godijo pohvale in božanje. Rada ima družbo ljudi in psov. Nikoli ji ni dolgčas, ker ni nikoli sama. Najrajši se druži s »sostanovalko« Darmo, psičko, ki je komaj 8 dni starejša od nje. Morda njuno razumevanje temelji na dejstvu, da sta v novi dom prišli na isti dan, ko sta dopolnili starost enajstih mesecev. Tora ima francoske prednike, kar je včasih opazno pri odpoklicu. Zna se narediti »Francoza«. Spočela stajo oče Karon in mati Veracruz. Njena prva lastnica, ki jo je pripeljala v Zagorje, je bila Ana Režun. Psičko ji je uspelo izredno lepo vzgojiti in socializirati. Zaradi prevelikega števila obveznosti pa je morala Toro oddati Ines in Dejanu. Ines pravi: »Ko sva dobila Toro, ni bilo nobenih problemov. Psička seje hitro vživela v novo okolje in se še posebej navezala name, saj se ji že od samega začetka ves čas posvečam. Tora mi to vrača z obrestmi. Obe najbolj uživava, kadar greva na dolg sprehod in se spontano prepustiva igri. S fantom Dejanom imava 7psov. Od tega so 4 nemške doge. Trudiva se, da ni nobeden odpsov prikrajšan za najino pozornost. Vsak dan dvakrat se jaz ali Dejan v družbi najinih psov odpraviva na poligon kinološkega društva v Zagorju. Tam je prostora dovolj, da se živali zdivjajo in igrajo, ne da bi koga motile. Prilagojen imava tudi prostor okrog hiše. Trenutno prihajajo za vse nas še posebej razburljivi dnevi, polni pričakovanja. Psička, nemška doga Claudia Prom long neck (FLN), bo skotila mladiče in postala mamica. Vsi nestrpno pričakujemo dlakaste žogice, ki bodo prišle na svet, hkrati pa smo zaskrbljeni. Ko bo prišel tisti dan, pričakujemo veliko obiskov, Claudija in njeno leglopa bodo v središču pozornosti.« Ines se s Toro udeležuje poleg razstavljanja še ring dresure v KD Zagorje in sodeluje v skupini za nastope pri KD Zagorje. Pri omenjenih aktivnostih Tora izjemno uživa, saj jo obiskovalci radi božajo, to psički izjemno godi. Za boljše poznavanje Tore in nemških dog, Apolonov med psi, pa še nekaj zgodovine o razvoju te pasme. Njihovi predniki so tibetanski mastifi, ki so jih feničanski trgovci pripeljali v sredozemske dežele, od tam pa so jih Rimljani pripeljali na današnje ozemlje Nemčije. Druga teza pravi, da so tibetanske mastife pripeljali v Evropo Alani, ko so vdrli v rimsko cesarstvo. Od tod tudi ime, ki se je za nemške doge uveljavilo v Italiji. V preteklosti so bile nemške doge privilegij aristokracije. Poležavale so na preprogah in se grele ob kaminu. Kljub veličastnemu videzu ta pasma psov ne velja za agresivne živali. Preden postane napadalna do vsiljivca, ga s svojim vedenjem najprej opozori, da ni zaželen in naj se odstrani. Njena impozanta pojava praviloma že sama po sebi deluje na morebitne zlonamemeže in bolj konkretno ukrepanje niti ni potrebno. V davnini so nemške doge zaradi njihovega prirojenega junaškega značaja uporabljali za lov na divje svinje in jelene ter za spremstvo pri potovanjih s kočijami po osamljenih gozdnih poteh za zaščito pred napadi volkov. Nemške doge imajo kratko in gosto dlako izjemnega sijaja. So tigraste, rumene, črne, harlekin (bela podlaga s črnimi lisami), modre, mantel, sivi harlekin (nima vzrejnega dovoljena) in platen barve. Krasi jih skladno grajeno telo, ponos, moč in eleganca. Z velikanom v pasji podobi ne dobimo v hišo velikih težav, temveč velikega in zvestega prijatelja. Besedilo: Anton Šutar Slike: Tina Korinšek in Jure Poznič POHAJKOVANJA -------------h ALBANIJA, DEŽELA ORLOV - 5. DEL Če bi morala našteti tri antična mesta, ki so me na potovanjih najbolj prevzela, bi bili to Efes v Turčiji, Pompeji v Italiji in Butrint v Albaniji. S tem da je Butrint najbolj razpršen in ves v zelenju. Turistično urejen po evropskih merilih. Vodil nas je simpatičen Albanec, pripoved v angleščini pa sta prevajala Janez in Borut. Butrint so krfski trgovci naselili v 8. stoletju pred našim štetjem, v 2. stoletju na primer pa so ga Rimljani uporabljali kot oskrbovalno bazo pri svojih pohodih na Balkan. V10. stoletju je že veliko sredozemsko pristanišče na poti od Benetk do Bizanca. V 18. stoletju ga Benečani zapustijo zaradi turških vpadov. Pomembna letnica je tudi leto 1928, ko začne Italijan Ugolini na tem področju z izkopavanjem. V treh mesecih je našel obzidje mesta, kasneje še teater iz 4. stoletja, rimsko kopališče, zgodnjo krščansko krstilnico,.. .Vodnik nam pred antičnim gledališčem pove, da potekajo v njem razne prireditve, imenitni obiskovalci pa tu posadijo drevo. No, nas tega niso prosili.. .Nekaj pozornosti smo pa le bili deležni. Odlično ohranjen mozaični tlak, ki so ga zaradi restavriranja zaščitili, odgrnejo posebej za nas, da napravimo nekaj posnetkov. Ogledamo si tudi muzej s številnimi najdbami in z velikim veseljem poslikamo majhne glinaste figurce, čeprav piše, da je slikanje prepovedano... Rubež v hotelu Vračamo se v Sarando. Vmes si malo s ceste, tik ob obali, pripravimo kosilo, ki bo ostalo v spominu predvsem zaradi dveh krav, ki sta se tam pasli in radovedno gledali v naše lonce. Potem se vrnemo kar na plažo ob našem hotelu. Tam pa so se dogajale čudne reči... Namesto masivnih, lesenih stolov v jedilnici - plastika... Pri večerji pa ima vsak drugačen jedilni pribor...Rubež? Posledica kakih neplačanih računov? Tudi lastnik ni najboljše volje...Kasneje izvemo, da so vse boljše stvari posodili v sosednji hotel, kjer so imeli veliko svatbo. Sicer pa na vsakem koraku vidimo, da se Albanija počasi izvija iz revščine. Kandidatka za EU ima vse možnosti, da postane modema evropska država. Pomagajo ji sosedje - Grki, Turki in Italijani, ki vanjo veliko vlagajo. Z njimi pa jih povezuje seveda tudi kriminal, saj so največji oskrbovalci mamil za Evropo. Zato je njihova prihodnost odvisna tudi od tega, če bodo znali izkoreniniti mafijo in kompcijo. Borsh Beuch - albanska Copacabana Na sončno nedeljsko jutro, 9. julija 2006, odrinemo do našega zadnjega tabora na tem potovanju. Vozimo se po cesti, ki sojo gradili avstrijski vojaki v prvi svetovni vojni, zato je malo čudna za današnje pojme. Vinko večkrat izstopi in usmerja promet, da se lahko srečamo z drugimi avtomobili. Nekajkrat pa na ovinkih izstopimo kar vsi, da lahko avtobus sploh zvozi. Cestišča imajo namreč pogosto nepravilne nagibe in kotanje. Seveda se zaradi tega nihče ne sekira. Albanski vodnik Arban, Janijev svak, nam pove, da imajo njihovi vozniki devet mesecev praktične vožnje, za izpit pa morajo prevoziti ravno to cesto. Kmalu pa se začnemo spuščati proti neskončno dolgi, prelepi plaži. Albanska Copacabana! Le da so v Riu v ozadju stanovanjski bloki, tu pa nasadi oljk in hribi. Čisto brez betona pa tudi tu ne gre... Nametanih je nekaj ogromnih bunkerjev, zgrajenih iz betona in železa. Material enega bunkerja bi zadostoval za dvosobno stanovanje. Ponekod jih zdaj uporabljajo za skladišča, bare, turistične kioske hleve, trgovinice...Vseh je okrog 700.000. Na gorskih pohodih jih nismo videli, ob cestah pa so tudi manjši, zakriti z grmovjem. Na tej obali so imeli eno glavnih albanskih pomorskih baz - tudi pod morjem, zato so bunkerji tako veliki. Najbolj nestrpni stečemo plavat, drugi pogrejejo polnjeno papriko in pripravijo solato. Obeta se nam nekaj čudovitih ur dopusta. Albanske turiste preštejemo na prste ene roke. Naš najmlajši sopotnik Lovro nabira kamenčke, ki nam jih bo kasneje podaril, Niko pa se namesti na stolčku sredi plaže in uživa ob pogledu na neskončno, kristalno čisto morje. Kot kralj na Betajnovi. Ker ima v ozadju bunkerje, je prizor prav militanten... Roka kar sama od sebe prime za fotoaparat - vendar v zraku okamni.. .Spomnim se namreč posledic za poslanca Iva Hvalico, ki gaje Niko, ko je delal še na ministrstvu za šolstvo, tožil zaradi obrekovanja. Pa res ne bi rada plačevala kakih penalov.. .Zato previdno vprašam, če ga lahko slikam. Privoli. »Te lahko dam tudi na kakšno naslovnico?« nadaljujem za vsak slučaj. »Lahko«, odgovori radodarno. Tako, zdaj ste p r i č a... No, šalim se. Niko besede ne bi nikoli pojedel, saj je v i t e z. Vitez drugega reda pri Združenju slovenskega reda vitezov vina, kar nam bo zadnji dan potovanja prišlo še zelo prav. Vinko nam podaljša prijetne sončne trenutke na eni najlepših albanskih plaž še za dve uri, kar mu prinese ogromno pozitivnih točk na svoj račun... V zadnjem taboru - pod Čoresom Proti zadnjemu planinskemu taboru se vozimo mimo slikovitih zalivčkov in otokov, od katerih so bili na enem politični zapori -kot pri nas na Golem otoku. Veliki nasadi oliv. Začnemo se dvigovati po lepo speljanih serpentinah nove ceste do prelaza Llogara, visokega 900 m. Čudoviti pogledi na Jonsko morje. Na vrhu se ustavimo za posnetke, potem pa se spustimo do tabora Kaprolli na višini 790 m, enega lepših na našem potovanju. Velik travnat prostor, blizu vodnjak, obkrožajo pa nas gozdovi pogorja Cikes. Pripravljamo večerjo in se oziramo na tisoč metrov višji Čores, naš zadnji vzpon. Fanči Moljk 0) KINO / OBVESTILA Delavski dom Zagorje PeteK 22.09.06 ob 18.00 AVTOMOBILI am.anim.sinhron. v slov. ob 20.00 PODZEMLJE am.znanstv.-fantast. Sobota 23.09.06 ob 18.00 AVTOMOBILI ob 20.00 PODZEMLJE Nedelja 24.09.06 ob 18.00 AVTOMOBILI Poned. 25.09.06 ob 20.00 PODZEMLJE Torek 26.09.06 ob 20.00 FILM TEATER: TSOTSI južno-afriški, drama Petek 29.09.06 ob 20.00 MATADOR am.kom. Sobota 30.09.06 ob 20.00 AGENT NA BEGU am.krim. Nedelja 01.10.06 ob 20.00 MATADOR Poned. 02.10.06 ob 20.00 AGENT NA BEGU Kino Izlake Nedelja 24.09.06 ob 19.15 PODZEMLJE Nedelja 01.10.06 ob 19.15 AGENT NA BEGU Kino Delavski dom Trbovlje petek 22.09.06 ob 18.00 LOPOV Z OTROŠKIM OBRAZOM ob 20.00 PIJANI OD OBLASTI krim.drama sobota 23.09.06 ob 18.00 DIVJI IN ZADETI biograf.glasb.drama ob 20.00 PIJANI OD OBLASTI nedelja 24.09.06 ob 18.00 LOPOV Z OTROŠKIM OBRAZOM ob 20.00 DIVJI IN ZADETI poned. 25.09.06 ob 18.00 PIJANI OD OBLASTI torek 26.09.06 ob 18.00 DIVJI IN ZADETI ob 20.00 PREKLETSTVO DRUŽINE BELL groz. triler sreda 27.09.06 ob 18.00 PREKLETSTVO DRUŽINE BELL ob 20.00 DIVJI IN ZADETI četrtek 28.09.06 ob 18.00 UNITED 93 drama ob 20.00 MIAMI VICE triler petek 29.09.06 ob 18.00 UNITED 93 ob 20.00 PREKLETSTVO DRUŽINE BELL sobota 30.09.06 ob 18.00 PREKLETSTVO DRUŽINE BELL ob 20.00 MIAMI VICE nedelja 01.10.06 ob 18.00 MIAMI VICE ob 20.15 UNITED 93 poned. 02.10.06 ob 18.00 MIAMI VICE ob 20.15 UNITED 93 Kino Delavski dom Hrastnik petek 22.09.06 ob 20.15 PLESNI ANSAMBEL am.glasb.drama sobota 23.09.06 ob 18.00 HITRI IN DRZNI: TOKIO DRIFT am.akc. ob 20.00 PLESNI ANSAMBEL nedelja 24.09.06 ob 18.00 HITRI IN DRZNI: TOKIO DRIFT ob 20.00 PLESNI ANSAMBEL sreda 27.09.06 ob 19.00 SREČA PA TAKA am.kom. četrtek 28.09.06 ob 19.00 SREČAPATAKA am.kom petek 29.09.06 ob 18.00 GREVA NARAZEN am.rom.kom. sobota 30.09.06 ob 10.00 AVTOMOBILI ob 17.00 SREČA PA TAKA ob 19.00 GREVA NARAZEN Kino Dol petek 22.09.06 ob 18.00 HITRI IN DRZNI: TOKIO DRIFT am.akc. petek 29.09.06 ob 17.00 AVTOMOBILI am.anim.kom.sinhron. ODRSKE ZAVESE SE DVIGAJO S prihajajočo jesenjo se pričenja v zasavskih kulturnih hramih tudi sezona gledaliških in glasbenih abonmajev in pohiteti bo treba s prijavami, kajti prve predstave bodo že v kratkem na sporedu in vse daljši jesenski večeri ne bodo ne dolgočasni in ne turobni za ljubitelje odrskih desk. Trboveljski Kulturni center Delavski dom v sezoni 2006-2007 ponuja sedem predstav, od katerih so zastopane gledališke zvrsti od monokomedije, tragikomedije in običajne komedije do drame, kabaretne predstave in opere ter musicla. Prihajajoča sezona je za Delavski dom Trbovlje jubilejna, petdeseta obletnica obstoja, zato se bodo še posebej potrudili, da ustrežejo publiki, ki jih zvesto spremlja vsa ta leta. Tudi izven abonmajskega programa bodo pripeljali na trboveljski oder še kakšno zanimivost. Predvidene predstave v Gledališkem abonmaju DD Trbovlje so monodrama Saše Pavčka »Al’ al’ dva?«, tragikomedija Borisa A. Novaka »Lipicanci gredo v Strasbourg« MGL-ja, Mozartova opera »Homage a Mozart« (Društvo slovensko komorno glasbeno gledališče), kabaretna predstava »Berlinski kabaret 1920-1930« Nika Vipotnik, drama Mete Hočevar »Smoletov vrt« SNG Drama Ljubljana, musical »Briljantina« Šentjakobskega gledališča Ljubljana in Moederndorferjeva komedija »Šah mat« SLG Celje. Dosedanji abonenti imajo čas do jutri (22. september 06), da si zagotovijo dosedanje sedeže, novi pa se lahko abonirajo od 25. septembra do 6. oktobra. Kulturno društvo SVOBODA Trbovlje je za letošnjo sezono razpisalo jesenski glasbeni abonma, v katerem bo na odru Doma Svobode nastopil Teofil Milenkovič z violinskim koncertom, New Swing Quartetz večerom črnskih duhovnih pesmi, Martinovo bo obeležil Slovenski oktet in Ana Liza, v decembrskem prazničnem času pa s koncertom slovenskih ljudskih, božičnih pesmi in kolednic. Novost letošnje prihajajoče sezone so oštevilčeni sedeži v dvorani in na balkonu. Rok za vpis abonmaja je sicer že mimo, ampak lahko pa poskusite srečo ali obiščete posamezen koncert. Vstopnice bodo tudi v prodaji za izven. Kulturni center Delavski dom Zagorje se predstavlja gledališki in glasbeni publiki abonmajem z obeh področij. Gledališka dvorana bo gostila Špas teater s komedijo 5 moških.com, Mladinsko gledališče Ljubljana bo gostovalo z biografsko dramo Che Guevara, z Domačo predstavo, komedijo, bodo nastopili KD Svoboda-Elektroelement Izlake, Slovensko ljudsko gledališče Celje prihaja z musiclom Kabaret in SNG Drama Ljubljana s komedijo Tartuffe. Glasbeni abonma obljublja nastop Neishe, koncert Jureta Torija, Ewalda Oberleitnerja in Bogdane Herman, večer šansonov in zimzelenih melodij, nastopila bo tudi Marjana Lipovšek, Alfred Burgstaller in Anthony Spiriin koncertiral bo še Zasavski godalni orkester. Hrastniški kulturno rekreacijski centerza letošnjo gledališko sezono napoveduje:«... zanimive uprizoritve, ki vas bodo razvedrile, pa tudi zastavljale vprašanja, spodbujale k razmišljanju in zapeljale v svet domišljije. Ne bo vam treba potovati v večja mesta, da bi si ogledali zanimive predstave, saj bomo le-te mi pripeljali k vam. Raznolike zgodbe ter odlični igralci in režiserji nam bodo pričarali »svet«, v katerem mnogokrat prepoznamo tudi sami sebe.« V gledališki sezoni 2006/2007 si boste ogledali šest gledaliških predstav, vpisujejo pa v pisarni KRC-a in v času kinopredstav pri blagajni kina. NAŠA BODOČNOST @i NAŠA BODOČNOST »Jaz,«je še rekel, »imam cvetico, ki jo vsak dan zalijem. Imam tri vulkane, kijih ometem vsak teden. Ometem celo tistega, ki ježe ugasnil. Kajti nikdar ne veš. To koristi mojim vulkanom in je koristno za mojo cvetico. Tipa zvezdam nič ne hasneš...« Trgovec je odprl usta, a ni vedel, kaj naj bi odgovoril. In Mali princ je odšel. Trinajst novorojenčkov je osrečilo starše v zadnjih štirinajstih dneh v trboveljski porodnišnici - vodijo deklice z 10 proti 3. Ženska prevlada je očitna! 04.09.2006 Marijana Agovič, Cesta 20. julija 11, Zagorje - hči Ayla 05.09.2006 Jožica Jelen Jurič, Dobovec, Škofja Riža 7b, Trbovlje - hči Laura Jurič 06.09.2006 Marjetka Jerman, Kladje pri Krmelju 7, Šentjanž, Sevnica -hei Lea Florjančič 08.09.2006 Judita Košmrlj, Log 17, Hrastnik - hči Lara Košmrlj Dobršek 10.09.2006 JOŽE POTOKAR -CV11ČO »Za slikarja ni dovolj le nadarjenost!« V galeriji Delavski dom Trbovlje je do 28. septembra 2006 na ogled delček slikarskega opusa Trboveljčana Jožeta Potokarja, samouka, ki so ga »pripeljala leta zorenja skozi očitno poglobljen študij, in to ne samo forme, temveč tudi vsebine, do zavidljive ravni zadane problematike, ki se pretežno vrti okrog izvora in navdiha vsega žlahtnega v realističnem slikarstvu, to je ženskega akta...« tako Zoran Poznič, ki zaključi svoje misli, namenjen obiskovalcem in slikarju: » Cvrčo hodi torej po poti uvida in posvetitve. In mi lahko samo pobožno čakamo na pridelke na tej njegovi neskončni poti.« O slikarski razstavi lahko pripovedujejo slikarji - navadni zemljani si jo lahko »le« ogledamo... MaH Nevenka Mitrevski, Kolonija l.maja 22, Trbovlje - hči Zala 15.09.2006 Adnana Kamteran, C. l.maja 32, Hrastnik - sin Sair Edisa Hercegovac, Podvine 13, Zagorje - hči Lejla Djedovič 16.09.2006 Magda Pogladič, Stenica 15a, Vitanje - hči Saša Darja Žibret, Trg revolucije 10a, Trbovlje - sin Jakob Šoper Simona Ocvirk, Petrovče 116, Petrovče, Žalec - hči Doroteja Motoh 17.09.2006 Nataša Skrinar, Kolonija l.maja 32, Trbovlje - sin Matic Cesar 18.09.2006 Nevenka Pavčnik, Log 28a, Hrastnik - hči Gloria Žagar 19.09.2006 Monika Berčon, Savinjska cesta 9a, Trbovlje - hči Eva Klinc ISKRENO ČESTITAMO! NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:.............................. ^ E ¥ Naslov:................................. 'c Podpis:...................................... § C Telefon:..................................... ° Jač S Davčna številka:........................ I | d "t/S Z3 d a 0 RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA Razglašeno brenkanje Naš prvi zunanji virtuoz, ki je pred nedavnim samovšečno izjavil, kako naj bi si Tomo želel edino le njega za zunanjega, nikakor ne najde pravega sozvočja s hrvaško kitaro. Kakor koli udarja po njenih strunah, vedno Kitarovička drugače zveni, kot sije virtuoz Rupko zamislil melodijo. Ne poljubi, niti šarmantni nasmehi, pa tudi objemi ne vplivajo na uglašenost kitarice, kadar na njene strune zabrenka Rupko. Že pravilo je postalo, da se melodija sfiži. V zadnjih dneh so se odnosi zaradi obmejnih sporov med Slovenijo in Hrvaško zaostrili do vrelišča. Največkrat seje pri tem omenjala Hotiza, majhen obmejni kraj ob reki Muri. Hrvati so prišli ob reko in vse povprek začeli pripravljati teren za postavitev nasipov. Seveda niso pred tem pridobili soglasij - ne lastnikov, ne države. Nastal je incident in ob Muri sta se srečala Janša in Sanader. Moral bi priti tudi za okolje in prostor zadolženi Podobca, pa ga, kot je kasneje zaradi kritik pojasnjeval, tam ni bilo iz vzrokov tehnične narave. Trdil je, da je za sestanek v naravnem okolju, ob Muri, izvedel prepozno. Morda je to res, je pa tudi možno, daje po tihem gradil kakšen most, tako kot pred leti, ko je izjavil, da bo SLS v slovenski politiki med strankami gradila mostove. Tokrat je morda, v strogi tajnosti seveda, poskušal zgraditi kakšen most mednarodnega pomena. Tudi, če je kaj takšnega res poskušal, je verjetno kaj hitro dojel, da za to vrstne mostove med Slovenci ne bo naletel na razumevanje. To mu je Kocinca po hitrem postopku v izjavi za medije pojasnil. Da ne odobrava graditve mostov na Muri, je dejal. Se tistega, ki so ga Hrvati kljub protestom slovenske politike in javnosti na reki postavili, bi srboriti Kocinca glede na dejstvo, da po slovenskem pojmovanju in vseh mednarodnih pravnih normah most sploh ne obstaja, najraje in z veseljem porušil. Se dobro, da naše policiste vodi naš Mate, ki je rojen na Hrvaškem in očitno dobro pozna Hrvaške šege in navade. Mate je pokazal sosedom, da je vrag odnesel šalo in najprej na mejo poslal nekaj policijskih patrulj, kasneje pa kar prave do zob oborožene specialce. Strogi pogledi naših policistov so mimo hrvaških »policijskih snaga« očitno segli vse do Zagreba, saj je bilo iz hrvaške prestolnice slišati bolj umirjene izjave in poudarjanje o prijateljstvu med, v incidentu udeleženima, državama. Da misli resno z obrambo slovenskih meja, je policijski direktor podkrepil še z uporabo pristne vojaške terminologije. Do fizičnega spopada k sreči ni prišlo, je pa Mate sosedom pokazal, da ne bomo v nedogled plesali na njihove viže in da ne bi bilo slabo, da uglasijo svojo kitarico in ji dopovedo, da morajo njene strune včasih proizvajati tudi zvoke, ki jih po njenih žicah brenka virtuoz Rupko. Ne more se v nedogled izgovarjati na napačno razumevanje njenih izjav, kadar jih v javnosti interpretira njen slovenski kolega. Ali pa je Matetova odločna drža kaj na boljšo uglašenost hrvaške kitarice in slovenskega virtuoza vplivala, ne vemo. Vse kar je ženskega spola, je nepredvidljivo. Mefisto KAKO LAHKO IZGLEDATE MLAJŠE Z drugačno nego, prehrano in gibanjem leta izginejo. Kako to, da so nekatere ženske pri petdesetih videti, kot da jih imajo štirideset? Ne, ni vse le v genih. Spoznale boste pet skrivnosti, kako lahko izgledate fit, lepe in deset let mlajše. 1, Ženske, ki izgledajo mlajše, se tudi gibljejo drugače. Aktivnost je skrivnost številnih lepih žensk. Imajo elastično hojo, šarmantno govorico in z vsakim svojim gibom kažejo koliko življenja je v njih. Kretnje, hoja * Pokažite, da ste izven serijska ženska. Pokončna drža, ramena malo nazaj, dvignjena glava, trebuh noter....vse to daje veliko boljši vtis kakor uporaba steznika. * Zavestno s telesom pošiljajte signale. Ne vstopajte v prostor z zadržkom, strahopetno. Bodite samozavestne in vitalne, sedite zravnano s telesom nagnjenim naprej. * Za lepo držo telesa se priporoča energetska joga, na primer, ko stojite malo razširjenih nog, roke iztegnete vstran, pa se obrnete 21 krat v desno in še tolikokrat v levo. ŽL Ženske, ki izgledajo mlajše, se negujejo drugače. Od petintridesetega leta naprej morate poskrbeti, da uporabljate kvalitetne kozmetične proizvode, ki koži dajo vse potrebne (v teh letih že manjkajoče) sestavine in pomagajo pri regeneraciji kože. Nega *Kreme s C vitaminom podpirajo sintezo kolagena, a z vitaminom D pospešujejo regeneracijo celic. * Enkrat do dvakrat tedensko s pilingom očistite odmrle celice. * Zvečer masirajte obraz z nočno kremo in pri tem krožite s prsti po licih. Koža bo gladka in limfe bodo bolje delovale. 3., Ženske, ki izgledajo mlajše, imajo pozitivno energijo. Takšne ženske, mladostnega videza, polne energije sporočate svetu, da ste sebi oprostile vse napake in slabosti. Imejte odlično samopodobo in mišljenje in kritike drugih sprejemajte brez razburjanja. Prav zato boste občudovanja vredne. Psihološka strategija * Osvobodite se s pomočjo avtosugestije. Namesto: » Nikoli mi ne bo uspelo...« sprejmite geslo: » Vse je mogoče, če hočem...« Dobro je, če ste navdušene nad tistim, kar počnete. * Bodite pozorne na dihanje. Pri izdihu štejte do deset. Če vam uidejo misli, začnite pri naslednjim izdihu od začetka. * Privoščite si vsak dan dovolj časa za sproščanje in meditacijo. Trik za dober videz: razgradite stres in spodbujajte pozitivno razmišljanje. 4* Ženske, ki delujejo mlajše, se ukvarjajo s športom. Nobenih izgovorov več! Tista, ki se pametno ukvarja s športom, bo lahko dvajset let stara štirideset let. Šport je na prvem mestu med dejavniki, ki so pomembni v borbi proti staranju. Fitnes strategija * Za srce, ožilje in lepo postavo je kombinacija lahkega športa, raztezanja (za boljšo fleksibilnost) ter vaje za mišice, ki izginjajo in puščajo prostor v katerem se nabira maščoba. Vas še zanima? Preberite nadaljevanje v naslednji številki. Stanislava DRUŽABNO © nadaljevanje s 4. strani ercator Poslovni sistem Mercator, d.d. Dunajska cesta 107. Ljubljana vabi k sodelovanju več delavcev za delo v skladišču sadja in zelenjave v Ljubljani Od kandidatov pričakujemo, da imajo: zaključeno najmanj osnovno šolo izpit za viličarja (zaželjeno) Za delavce bo organiziran avtobusni prevoz na delo in z dela. Delo je izmensko. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh od dneva objave na naslov: POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d., Kadrovski sektor, Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana. banka zasavje