Ameriška Domovi ima Vi.'. "» /% m mBMMm nl—iHio« y A 7 i I I tulles je opomnil Francoze,! ■ ■* Ai i J I naj ne zavlačujejo evrops-1 ----- ke skupnosti in edinstva. Eisenhower se je odločil za sprostitev Čangkaj-šekovih čet za napad na kitajsko celino. WASHINGTON. Združe-nede- PARIZ. — Državni tajnik J. • Dulles, ki se je pred tem ustavil v Rimu, je prispel v nede-u° v Pariz, kjer je povedal fr andskemu ljudstvu, da je prišel “Poslušat in se učit”. Toda pri ne države so sporočile v Pikomer ni pustil niti najmanj-,Ijo svojim zaveznikom in prija-šega dvoma, da bi najraje slišal >ljem, da se je predsednik Ei-to, da Francija konča s svojim senhower odločil, sprostiti ki-oiiticanjem in zaviranjem ter da tajske nacionalistične čete na Pospeši dejansko ujedinjenje Ev- Formozi za akcijo proti kitaj-r°Pe. Opomnil je Francoze, da skim komunistom na celini. So njihovi voditeljil inspirirali1 Ta Poteza, ki se jo more sma-dvoje velikih načrtov za evrop-itrati kot prvi korak Eisenho-sko skupnost — Schumanov na-’werja in državnega tajnika Dul črt za skupno izrabljanje pre- lesa za ofenzivo v svetovnem ima d°Sa in jekla, in Plevenov *na-, spopadu s komunizmom, crt za evropsko obrambno skup- ^ namen izzvati dodaten pritisk nest. !na sovražnika v Koreji ter ot- “Ta kreativna miselnost je'voritev nove “fronte” na Dalj-Pndžgala navdušenje ameriške-! nejl1 75 ° U' . ?a ljudstva,” je rekel. “Toda mi ^fsnf bod° Posledlcf teff celimo vedeti kaj več o vaših ^ oka, danes se m mogoce pred- Psčrtih za bodočnost, da lahko |^devatl- ]e’ da b°' 2 niim; v, - v i , i do povzročile mednarodne žabjimi računamo v našem last- , f. . , , ""m snovanju.” - Mr. Dulles .pl®tljaje’ ker bodo pn tem pr,-m Mr. Stassen odpotuleta iz Pa- f ^et' saveznvk. Amenlre kakor "a v London danes. Ko sta'tudl drufp prlJateI'skl ”r'xl!' S bil . to potezo bo preklican odlok *i pre^Ti^G^eri'z^j™ !Mvše^ da bo Italija z veseljem de-Qvala, da se pospeši evropsko ^bistvo. ki je ob izbruhu korejske vojne odredil, da ima ameriška sedma pomorska sila odpluti pred For-mozo, kjer ima ščititi čangkaj-šekove nacionaliste pred napadi kitajskih komunistov, kakor tudi komuniste pred napadi nacionalistov. Važnost tega prvega strateš- Angleško potniško ‘efalo je izginilo ead Severnim morjem HALIFAX, N. S.___Včeraj je kega odloka Eisenhowerjeve ad- ^Sinilo nad viharnim Severnim : ministracije je v tem, ker ta od-Atvlamikom veliko angleško pot-:lok odpira čangkajšekovi vladi a7ko letalo, na katerem je bilo pot, da lahko podvzame vsakrš- šne korake, ki se ji zde umestni in potrebni, proti kitajskim komunistom, ki so jo pognali v de- oseb. Sodi se, da je letala str- , °glavilo v morje kakih. 350 rridi južnovzhodno od Gander-^ v Novofundlandiji. ^Letalo je bilo na poto na Azo- Nesreča v rudniku uranija s HERRIN. — Zapadnoberlin-. 1 easopds Telegraf poroča, da , v nekem saksonskem rudni-0 v Vzhodni Nemčiji, kjer pri-obivajo uranij 20 rudarjev uto-sq °i ko ie rudnik zalila voda in .. črpalke odpovedale. V rud-je b •J6 ko v pasti še 62 rudar- Fritz Kutin, ameriški "mali Hitler", je pred letom dni umrl V dneh Hitlerjeve slave je MONAKOVO, Bavarska. — Fritz Kuhn, bivši arogantni in glasni vodja hitlerjevskega — Nemško - ameriškega bunda — (German-American Bund), . je tukaj umrl že pred več kot letom dni kot ubog, obskuren kemik, od nikogar objokovan in od nikogar opevan. Otto Gritschneider, njegov bivši odvetnik, je povedal, da je Kuhn umrl 14. dec. 1951 v starosti 55 let. Njegova zadnja leta so bila dokaj različna od onih, ko je stopical in paradiral po Zdr. državah v času, ko je Hitlerjeva moč naraščala. Takrat je, oblečen v šturmtruparski uniformi, rjovel hitlerijanska gesla na javnih shodih v newyorškem Madison Square Gardenu, kjer je rekrutiral simpatizerje za nemški Bund ali zvezo. Po mnogih eskapadah v Ameriki je odšel v Nemčijo, kjer so ga ameriške oblasti prijele in a-retirale, toda ga kmalu spet i2-pustile. Nato se je prebijal skozi življenje kakor je vedel in znal, dokler ga ni končno pokosila smrt. Preiskušnja novega atomskega orožja ^Washington. — Komisija ]a krnsko energjjo je naznani-I ’ bo meseca marca izved-a v Puščavah v bližini Las Ve-hk 5 Nevadi zopet veliko pre-v usnjo novega atomskega oro- 15-1, etni deček obtožen umora deVEw YORK. — Neki 15-letni 15 i V Hronxu je ubil svojega 6tnega tovariša Paula Pel-katerega je do smrti prete- Vremensfo cembru 1949 s kitajske celine. V nekaterih krogih Evrope vlada zaskrbljenost, češ da utegne ta strategija povečati nevarnost razširjenja vojne, toda inozemski diplomati v Ameriki so mnenja, da bo večina odgovornih voditeljev v inozemstvu sprejela brez nevotlje to Eisen-howerjevo presojo in odločitev. Enajst letalcev ubitih na Okinawi PEARL HARBOR. — Reševalno moštvo je našlo včeraj trupla treh častnikov in osmih mornarjev, ki so se nahajali v dvomotornem mornariškem letalu, katero je treščilo ob strme gore na Okinawi. -----o------ Komunisi v zadregi radi begov v Zap. Nemčijo BERLIN. — Komunisti Vzh. Nemčije so pričeli s propagando, da bi ustavili ali vsaj Zavrli množične pobege ljudi v Za-padno Nemčijo. Vse one, ki se ukvarjajo z mislimi na beg, svarijo, da bodo v Zapadni Nemci ji končali “v ječah, bordelih ali pa v tujski legiji.” ------o----- Užaljeno samoljubje Novi grobovi Katherine Sire Po kratki bolezni je preminula Katherine Sire, rojena Beljan, stanujoča na 355 Bonniewood Dr. Tukaj zapušča soproga Franka, hčere Katherine, Mar-bil V Ameriki načelnik tha, brata Joseph Beljan v Pitts-Nemško-ameriškega bunda, burghu, Pa., sestre Agnes Sire, Helen Sire ter več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Kekovo, fara Kočevje. Tukaj je bivala 46. let. Bila je članica dr. Svob. Slovenke SDZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zaveda na 458 E. 152. St. v cerkev sv. Jeroma ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče. JANEZ JE MAHfflL MIMO Janez, ki je nekdaj mlatil po “beguncih in drugih klerofašis-tih s krvavimi rokami” v “Enakopravnosti”, ki je pa s preveliko “molčečncstjo” o svojih junaških činih v Titovem raju in z grožnjami, da bo lastnoročno vršil posel rablja pred Slovenskim narodnim domom, “kadar pridejo njegovi na oblast”, začel presedati celo svojim lastnim gospodarjem, da so ga odslovili, je spet začel mlatiti okoli sebe. — Kot tolikokrat v preteklosti, je mahnil tudi tokrat v prazno. Tone Šabec, slovenski ameriški časnikar, je razkril v svoji koloni “Ob robu pripisane” vso Janezovo hinavščino in zavijanje. Janez je pa v jezi začel mlatiti po “bojevitem profesorju, ki sedi v uradu st. cladrškega časopisa”. Janez res nima sreče. Z ljudmi, ki mu dobro hočejo, se krega in jih zmerja, z Mattom Cve-tičem ti sklepa prijateljstva, — drugim spet grozi, da jih bo o-besil, ko “pride njegov čas”, svojih bossov pa ne mara poslušati. Ti so Janezu že pred leti svetovali: “Izogibaj se ‘profesorja’ in ne dregaj vanj, če sam sebi dobro hočeš”! Končna pa Janez že ve, kaj je prav, saj je užival vzgojo v šoli znanega rdečega kulturnika Kr- Preds. Eisenhower je poslal presbiterijanec V nedeljo je bil ob prisotnosti svoje žene sprejet v presbiterijansko vero. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower in njegova žena sta bila med petdesetimi novimi člani, ki so se v nedeljo pridružili Narodni presbiterijanski cerkvi. O tozadevni privatni ceremoniji je malo podrobnosti. Rev. L. R. Elson je izjavil, da želi leže v Zagrebu, kar pa Mr. Cueti- KATASTROFALNE NARAVNE NEZGODE V SEV. EVROPI Razbesnjeni naravni elementi so zahtevali v Angliji, Belgiji in Holanski na stotine človeških življenj ter povzročili ogromno material, škodo. - Valovje divje razburkanega morja je porušilo pred seboj betonske in jeklene zidove ter vodohrane in poplavilo cele pokrajine. predsednik živeti svoje versko .življenje kolikor mogoče izven javnosti. “Predsednik in Mrs. Eisenhower sta bila sprejeta kakor predpisujejo pravila presbiterijanske Cerkve”, je rekel Rev. Elson. — Rekel je še, da je imel pred cerkvenim opravilclm ob devetih zaseben razgovor s predsednikom in njegovo ženo, nakar sta bila med cerkvenim opravilom sprejeta v presbiterijansko sekto. — Eisenhower doslej še ni bil krščen in se je to zgodilo, šele zdaj ob privatni ceremoniji. Mrs. Eisenhower pa je krščena presbiterijanka. Eisenhovverjev oče je bil član River Brethern Church. ču verjetno ni bilo znano. Komunisti odobrili konferenco ŽENEVA, Švica. — Sovjetska zveza je pristala na konferenco, ki naj bi se vršla v februarju in na kateri naj bi se razpravljalo o trgovini med Vzhodom in Zapadem. LONDON. — Po viharjih raz-bičano morsko valovje je v nedeljo podrlo vodohrane in jezove ter poplavilo, stotine domov ter obsežnih polja v Angliji, Belgiji in Holandski. To je bila ena naj večjih prirodnih nezgod, kar jih pomnijo Evropejci. Življenje je izgubilo do 800 oseb, morda celo več. Večina teh je utonila. Mnogo je tudi pogrešanih. V Angliji je izgubilo življenje tudi najmanj šest Amerikancev, pet nadaljnih pa pogrešajo. V centralnem Londonu je reka Temza prestopila svoje bregove ter prisilila na tisoče rodbin k naglemu begu iz svojih stanovanj. Hkrati s to nesrečo je izgubilo življenje 135 ljudi na angleškem parniku Princes Victoria, ki je oskrboval promet med Irsko in Škotsko; izgube na mrtvih so znašale 324 duš v dveh dneh. Ob pisanju tega poročila so bile ugotovljene sledeče izgube življenj: 163 v Angliji, 320 v Nizozemski, 15 v Belgiji, dve osebi v Nemčiji. (Nadaljna poročila o izgubah še zmerom prihajajo). Ka je nastala noč po dnevu groze, je bilo še tiSciče ljudi po hišnih strehah in po drevju, — kjer jih je obkrožala voda. Ogromno valovje je rušilo hiše, razbijalo parnike na morju in v pristanih ter poplavile tisoče in tisoče akrov rodovitnega polja. Materialna škoda je naravnost ogromna. Na Holandskem je morje preplavilo jezove ter se razlilo po pokrajini. Vode so poplavile najmanj 50 mest, trgov in vasi. Povodenj se je razlila tudi po Flandriji. V poplavljenih okrajih Holandije in Belgije živi 4 milijone ljudi. Reševalne službe v Angliji poročajo, da je že mnogo ljudi popadalo izčrpanih in onemoglih s streh in dreves v vodo, preden jih je bilo meč rešiti. V Lincolnshire je voda izpodjedla in podrla 20 čevljev visoke betonske in jeklene zidove. Enaka in slična poročila prihajajo iz stotim in stotin krajev. -------------o----- Slovenska pisarna 6116 Glass A ve., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717 ŠOLA (Slovenska sobotna). Druga skupina: Prepiše in se nauči “Pripovedko o nosu” (Setev 58). — Tretja skupina: Prepiše in se nauči “Tri otrokove želje.” (Slovenska beseda 37). — Četrta skupina: Prebere berilo “Zimski večer” (Slovenska beseda 64). Spiše spis “Zimsko veselje.” — Peta skupina: Prebere berilo “Tabori v turških časih” (Zorenje 89) in spiše spis “Turki” (po pripovedovanju staršev). LETNA SEJA katoliške Lige bo jutri zvečer (sreda) ob 8 v Slovenski pisarni. Vsi člani in vsi prijatelji Lige vljudno vabljeni. — Matt F. Intihar, predsednik. MOHORJEVE KNJIGE se še dobe v Slovenski pisarni. Nekaj naročnikov še vedno ni dvignilo svojih knjig. Pridite ponje. Tudi danes zvečer bo pisarna v ta namen odprta. Minljiva je slava sveta NEW YORK. — Čiim je Mr. Truman prenehal biti predsednik Zdr. držav, je bila pozabljena njegova hčerka Margareth. V hotelu, kjer je stanovala, se ni po predsednikovem odhodu iz Washingtona nihče več zmenil zanjo, dočim so se še malo prej trudili za njen smehljaj. — Sic transit gloria. . . NAJNOVEJŠEVESTI prerok pravi: ST. PAUL, Minn. — V Stillwater državni .jetnišnieši je bilo prepovedano oddajanje tako imenovanega “Gangbusters” ra-dio-programa, ker ga jetniki niso marali. — “Ta program sovražijo zato, ker so v njem gangsterji vedno prijeti ali ustrelje-z oblačno in bolj toplo,' n od policije,” je dejal varden Vežer m ponoči jasno in mrzlo, j jetnišnice. Družina štirih članov je smrtno ponesrečila CONNEAUT, O. — Koncem preteklega tedna je smrtno ponesrečila celotna družina — mož in žena in njuna dva otroka, ko je na železniškem križišču v E. Springfield, Pa., tovorni vlak zadel avtomobil, v katerem so se vozili. Nauki 118-letne starke ATENE, Grčija, — Ali bi radi učakali 118 let? Ismet Ismaili, 118-letna žena, ki je bila rojena pred 118 leti na Kreti, pravi, da kdor hoče dolgo živeti, naj ne posluša raznih nasvetov in naukov, temveč naj živi tako kakor mu je najbolj prav in všeč. ... IN POTEM STA BILA DVA — Fotograf je vjel na film Mr. Harry Trumana v trenutku, ko je Eisenhower položil zaprisego. Tako vidimo na sliki dva bivša predsednika H. Trumana in H. Hoovera. LONDON. — V krajih ob obalah Anglije, Holandije in Belgije, kjer je razbičano valovje Seveunega morja zalilo pokrajine tekom viharjev, kakršnih ni bilo že 500 let, so našteli doslej 1,420 mrtvih, pa bo njihovo število doseglo najbrž 2,000. Najbolj je bila prizadeta Holandska, kjer je skoraj tisoč mrtvih. WASHINGTON. — Kongres je priredil včeraj predsedniku Eisenhowerju prisrčne ovacije, ko je prišel slednji prebrat zbornici svojo poslanico, katero je sprejel kongres z mešanim občutjem. Večina demokratov je bila zaskrbljena nad njegovim naznanilom, da sedma pomorska sila Združenih držav ne bo več ščitila kitajske komunistične celine pred morebitnimi napadi Čangkajšekovih sil na Formozi. NEW YORK. — Federalni sod nik Edward J. Dimock je da včeraj trinajstim obsojenim komunističnim voditeljem na izbiro: ali gredo v Rusijo ali Razne drobne norice iz Clerelanda in te okolice Iz bolnišnice— Mrs. Mary Blatnik, 3550 E. 81. St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje ženskam fare sv. Lovrenca za molitev, obiske in kartice. Doma je še vedno pod zdravniško oskrbo in želi o-biskov. Sedma obletnica— V sredo ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Korošec v spomin 7. obletnice njegove smrti. K molitvi— Člani Društva Sv. Imena so vabljeni nocoj k molitvi rožnega venca za pok. Jos. Globokar, jutri ob devetih pa k pogrebni sv. maši. Družinsko slavje— V nedeljo 1. feb. sta v krogu svoje družine in prijateljev slavila 30-letnico poroke Mr. in Mrs. Martin M ir tel. čestitkam se pridružujemo tudi mi. Molitev— Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene v sredo ob 8. uri zjutraj v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo Rose Russ, ob 9:30 isti dan pa k pogrebu. V bolnišnici— M ':ss Mary Gornik, 1331 Gid-dings Rd., se nahaja v Polyclinic bolnišnici, kjer se bo podvrgla operaciji. Leži v sobi št. 140. Obiski so dovoljeni od 2. do 3. ure popoldne in od 7. do 8. zvečer. V samostan— Iz fare sv. Vida so odšle včeraj na Svečnico v samostan k sestram Notre Dame na Ansel Rd. sledeče naše mladenke. — Mary Lou Avsec, hčerka Mr. in Mrs. William Avsec, 6622 Bonna Ave.; Margaret1 Per, hčerka Mr. in Mrs. John Per, 6218 Carl Ave., in Dolores Strah, hčerka Vir. in Mrs. Anthony Strah, 5040 Glazier Ave. Poleg njih je vstopila v samostan tudi Carol Kar-linger, hčerka Mr. in Mrs. Victor Karlinger, 18715 Chickasaw Ave., ki so preje tudi živeli v fari sv. Vida. Vsem želimo v novem stanu veliko božjega blagoslova. Zanimivo— Ne pozabite prebrati, kar piše Mr. Anton Grdina ob 50-letnici svoje trgovine s pohištvom na Waterloo Rd. Seja SŽZ— Pod. št. 14 SŽZ bo imela nocoj ob navadnem času in v navadnih prostorih svojo sejo. Članice so prošene, da se polnoštevilno udeleže. Italija ne mara ženske za ambasadorja RIM. — Italija ne mara Clare Boothe Luce ali katere koli ameriške ženske za ambasadorko: pri svoji vladi. Tako je bilo povedano državnemu tajniku J. F. Dullessu ob njegovem obisku v Rimu. — Italija nima sicer ničesar proti ameriškemu žen-stvu, vendar se ji “za malo zdi”, da bi poslala Amerika v Italijo žensko za svojo predstavnico. “Ali v Washingtonu mislijo, da je Italija drugi Luksembourg?” pravijo Italijani. (V Luksem-pa v ječo’ Obsojeni komunisti bourgu je bila za ambasadorja so izjavili, da raje v — ječo .. • CLEVELAND. — Demokratski člani mestnega koncila so sno-či glasovali, da bodo indorsi-rali sedanjega župana Thomasa A. Burke-a za ponovno izz-volitev, to je za njegov peti termin. ženska Per le Mesta, ki jo je Mr. Truman poslal tja). Smrtne nesreče v Ohio COLUMBUS, O. — Kancem preteklega tedna (week-end) je bilo v državi 18 nesreč s smrtnim izidom. Ameriška Domovi im - aItTt 1 aTTtcftauggrrgX’TTS 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za ZpJ. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice at Cleveland, Ohio under the act of March 3rd, 1879. No. 23 Tues., Feb. 3, 1953 Trst Samo štiri črke, ki pa mogočno odmevajo v slovenski duši. Trst je bil in ostane za Slovence mnogo več ko samo ime nekega mesta. Trst je za Slovence okno v široki svet, to je ono mesto, ki vzbuja v slovenski duši težnjo za širokimi svetovnimi horizonti in izziva strah, da je slovenstvo posvečeno smrti, ako ostane omejeno na svoj mali kos zemlje pod Triglavom. Slovenci, polni podjetnosti in energije, morajo najti možnost, da svoje sile uveljavljajo na svetovnem poprišču. Dramatičen boj vodijo Jugoslovani v odbrambo Trsta. Ker je bila od zaveznikov ustoličena v Jugoslaviji totalitaristična tiranija in je postala naša domovina vsaj v formalnem oziru komunistična država, je borba za Trst neizmerno težka, kajti Zapad po krivici vidi v jugoslovanskem vplivu v Trstu izraz komunistične sile. Ako ne bi bil zavladal v Jugoslaviji komunizem, vprašanje Trsta bi bilo že davno rešeno tako, kakor to zahteva pravica in politična kakor tudi mednarodna pamet. Žalostno je, da zavezniki in v prvi vrsti Amerika ne vidijo pravega ozadja tržaškega vprašanja. V New York Times Magazine je priobčil Italian Panfilo Gentile članek: “Največji problem Italije.” V tem članku pisec išče razloge, zakaj je komunizem tako silen v italijanskem podeželju. Pravega razloga seve Italijan noče videti. Poslal sem pismo uredniku New York Times Magazina in v njem sem rekel: “Razlog, zakaj so italijanski kmetovalci komunisti, je prav enostaven. Oni so kmetijski delavci, koloni, “mezzadri.” Oni nimajo zemlje, katero bi obdelovali kot svojo. Nasprotno na Balkanu so od Turkov osvobojene zemlje vodile čisto drugo agrarna politiko. Balkanski kmet je postal svobodni gospodar na svojem koščku zemlje, To je pa tudi razlog, zakaj so komunistični vodje balkanskih držav brez prave sile napram kmetski opoziciji. Primerjajmo, kako ograrno reformo je izvajala Italija in kako Japonska po drugi svetovni vojni. Italija ima 46 milijonov prebivalcev in površine 119,000 kv. milj, Japonska pa 82 milijonov prebivalstva in površine 147 kv. milj. Italija je razdelila med kmetovalce 265,000 akrov in prevzela 650,000 akrov, Japonska je pa prevzela in razdelila 4,630,000 akrov, torej štirikrat več. ^ Beda italijanske agrarne politike in komunistična nad-moč v vaseh ima najtragičnejše posledice. Radi tega vodi italijanska vlada pretirano nacionalistično politiko. Slovenci v Trstu so žrtev take krive gospodarske politike. V časih rimskega cesarstva se je reklo: “Velika posestva so kriva propasti Italije. “Danes bi pa mogli reči: “Italijanski koloni so krivi propasti Italije in svetovnega miru.” Ker vodi današnjt Italija pretirano nacionalistično, da, šovinistično notranjo in zunanjo politiko, morajo tržaški in drugi obmejni Slovenci prenašati težke udarce strašnih krivic Zaradi tega vodi zavezniška uprava v Trstu čisto nede-mokratsko politiko, ki je v popolnem nesoglasju z ameri-Kanskimi načeli političnega življenja. Ali ni to v nebo vpijoča krivica. Slovenci, četudi rojeni v Trstu nimajo svojih državljanskih pravic, katere jim je zagotovila mirovna pogodba, svečano podpisana tudi od Italije. Najhujše so gospodarske posledice tega nevzdržnega stanja. Slovenec je povsodi zapostavljen". Priseljen Italijan cTrr,iJ'e illISic*IiIe dobiva najboljše službe. V upravi ~ i U sploh ni Slovencev, Slovencu je prepovedano pred sodnijami in upravnimi uradi govoriti slovensko. V avstrijskih časih so imeli tržaški Slovenci mnogo več pravic kot danes, ko je 1 rst pod upravo zaveznikov. Strašna krivica se dogaja tržaškim Slovencem tudi v tem, da škoda ki so jo storili fašisti, še ni popravljena. Tr-/.aski Židi so dobili vojno odškodnino, Slovenci pa ne Tr-zaski Narodni dom, ponos tržaških Slovencev, je bil od fa-sisticnih barbarov do tal požgan. Slovenci niso dobili niti odgojornoS^rLerlka. '° PraVi{n°? ln 23 VSe ‘° n°Si Amerikanski Slovenci ste svobodni državljani velike amerikanske ljudovlade, najmogočnejše, ki je sploh kedaj obstojala pod solncem. Kot državljani te ljudovlade imate pravice in dolžnosti. Imate dolžnosti, katere vestno izvršujete, imate pa tudi politične pravice, da usmerjate, povezani 7 drugimi državno politiko po vaši uvidevnosti. Ali ste to oelali doslej v dovoljni meri? Ali ste svojim bratom na ogroženi primorski zemlji v dovoljni meri ponujali svojo politično moč in svoj vpliv. Ali ste v dovoljni meri pritiskali na vernerje, senatorje in kongresnike, da se krivice, ki se delajo Slovencem v Primorju, popravijo in da se onemogoči naj-večja nesreča, ki se more zgoditi, da zavladajo ponovno v I rstu fašistični mogotci. Stvar tržaških Slovencev, ki zahtevajo samo ono, kar je danes mednarodni zakon, to je, da ostane Trst mednarodno ozemlje, je zdrava in pravična. Pa . vaša pomoč, amerikanski Slovenci, je potrebna. Ako bi pa-oci Trst zopet pod italijanske okrutneže, ki bi vsako sled slovenstva izbrisali, bi vas mogli vaši tržaški bratje obtoževati, da niste nič napravili. Slovenci nič drugega ne zahtevajo kot to, da ostane Trst to^, kar je danes, samostojna država, ki bo dajala svojim državljanom pravice, ki so jim zajamčene v veljavni mednarodni pogodbi. Amerikanski, posebno pa klevelandski Slovenci dvignite svoj glas v tej uri največjih nevarnosti za nase tržaške in primorske brate. Dr. Bogumil Vošnjak. !: BESEDA IZ NARODA . i ■ ■ 'IM 1111 fll “Triglav” in Društvo “Mir” vabita Cleveland, O.—Kot je že znano, je bil pevski zbor “Triglav” povabljen za nedeljo 8. febr. v Newburg na E. 80. St., kjer bo Društvo “Mir” št. 10 SDZ praznovalo svojo 40-letnico. Vabilu smo se z veseljem odzvali, saj smio po veliki večini vsi člani Slov. dobrodelne zveze. nimi vilami in ga, jezi množica ljudi. Tudi kolovrat ho. pri roki. Le da se bo nanj dalo brusit, ne pa presti. Za to bosta imela skro Joe Pultz in Kenneth Ivančič. Tone Železnik bo igral na harmonikoi, Karl Samanich bo pa prinesel pismo. Mary Hunter je prvo dekle. Največ dela bo imel starešina, ki nam bo zapel zna “Triglav” bo podal koncert in no “En starček”. To vlogo ima znano “Kmečko svatbo”. Ženili se bodo tu rojeni, ženin je John Lekan, nevesta Ruth Jesenko. John Ivančič bo drug, Ann Zab-nikar pa družica. Eddie Stepic bo prinesel pismo, Urša — Ella Samanich pa metlo in lopar, Neža, Jennie Skuly je našla nož in ga poda starešini, da bo rezal kolač. Teta bo Pauline Železnik, ki opozori vse žene in dekleta, da se poslove od neveste. Huda nevestina mati je Maksa Strel, njen oče pa Jakob Jesenko'. Ta je prav pri delu z gnoj- Charles Žakelj. Nastopil bo tudi Eddy Kemik, ki je imel 18. preteklega meseca z Mrs. Petrov čičevo koncert na St. Clair Ave. Slišali bciste June Price, ki ima lep in močan glas. Kot čujem se pripravlja na samostojen kom cert. Voditelj pevskega delo sporeda je Tone Šubelj. Pri klavir ju bo spremljala Mrs. Slejko-Milavec. Začetek ob 7. uri zvečer v Slov. nar. domu na E. 80 St. Vsi prisrčno vabljeni. Anna Jesenkoi. Nevarna očesna bolezen je pregnala ljudi iz njih domov Dva angleška znanstvenika dr. F. Rodgers, specialist za očesne bolezni, in entomolog dr. Geoffrey Crisp, sta se napotila v Zahodno Afriko, kjer nameravata ostati tri leta in proučevati tako imenovano “rečno slepilo,” ki ga povzroča neka mušica. Za to delo so ju naprosile evropske dežele, zainteresirane na afriškem kontinentu. S seboj sta vzela 44 zabojev instrumentov in opreme, od instrumentov za očesne operacije v džungli do naprav za proučevanje mušic, ki povzročajo to očesno bolezen. Do zdaj se še nobenemu znanstvenika ni posrečilo umetno vzrediti tem ušice, ki žive v Beli in Rdeči Votli ter ob reki Sisili na severnem področju Zlate obale. Znanstveniki še ne vedo, ali more ta mušica preži- veti dobo suše. Dr. Crisp, ki se je specializiral za zoologijo, upa, da se mu bo z najmodernejšimi tehničnimi aparati posrečilo rešiti ta zoološki problem. Dr. Rodgers bo skušal mnogim lju dem vrniti vid. Patološke primerke bo z letali pošiljal poseb nemu laboratoriju, ki ga gradi vlada Zlate obale v Accral, kakih 640 km od kraja, kjer se bosta angleška znanstvenika mu dila. Stroški za to opravo bodo znašali kakih 30,000 funtšterlingov. Če se bo angleškima znanstvenikoma posrečilo doseči cilj, bodo znova oživele rodovitne rečne doline, ki jih ljudje v strahu pred nevarno očesno boleznijo zapuščajo. Rečno slepilo je za prebivalce Belgijskega Konga, Sudana ter Vzhodne in Južne Afrike veliko zlo. fl Načelna narodnopolitična izjava KDS Nravno in kulturno raven posameznika kakor tudi skupine v močni meri označujejo izjave, podane ali zapisane v odločilnih življenjskih trenutkih. Tak važen trenutek So na pr. volitve. Tako beremo v celovškem NT z dne 28. jan. t. 1. izjavo, ki sta jo poda;a 18. jan. t. 1. na prvih volilnih zborovanjih Krščanske demokratske stranke prof. dr. Val. Inzko in prof. dr. Vinko Zwitter. Glede na to, da sta oba omenjena člana Narodnega sveta koroških Slovencev, moramo smara-ti njuno izjavo za nekako uradno izjavo NSKS, podano v zvezi z volitvami 22 t. m. v Avstriji. Nič manj važno kot to, pa je tudi dejstvo, da so volilci, zbrani tako v železni Kapli kakor v Šmihelu njuno izjavo sprejeli in potrdili s prav posebnim odo- bravanjem. Izjava, ki sta jo po-jnaslednje zgodovinsko dala, se glasi: Jdejstvo: “Mi, koroški Slovenci, ne istovetimo Slovenije in našega matičnega naroda z režimom, še manj s komunizmom. Slejko-prej smatramo sebe za živo vejo slovenskega debla in za živ del matičnega slovenskega naroda. Kdor pa nam vsiljuje to istovetenje, pa naj prihaja ali od tam ali od tu, mu odgovarjamo: Za naš visoko kulturni narfcd sta Dedek mraz in Novoletna jelka kot nadclmestek častitljivega božiča najhujša žalitev. Na to žalitev odgovarjati, bi bilo pod našo slovensko častjo.” Izjava v čast ne samo onim, ki so jo podali, marveč tudi vsem tistim, ki jo sprejemajo za svojo! DF preprečila enoten sloven, nastop pri volitvah Na zborovanju KDS 18. jan. t. 1. v železni Kapli je prof. dr. Inzko med drugim povedal tudi v a ž h o j K sodobnim svetovnim problemom Francoska vlada je predložila palamentu v potrditev pogodbo o skupni evropski armadi ih nemško mirovno pogodbo, ki sta bili podpisani že pred osmimi meseci. S tem pa še ni rečeno, da bosta obe listini tudi skolro odobreni. Sodeč po obljubi francoske vlade, da ne bo pritiskala na parlament, da bi pogodbi sprejel vse dotlej, dokler ne bo rešeno vprašanje Posarja in dokler ne bodo k pogodbi o skupni armadi sprejeta dopolnila, ki bodo jamčila enotnost francoske obrambne sile. Nemci tudi zahtevajo posamezne iz “Krščansko usmerjeni del koroških Slovencev, politični© zajet v dosedanji Krščanski ljudski stranki in zastopan po Narodnem svetu koroških Slovencev, predstavlja pretežno večino slovenske narodne družine na Koroškem. Po zaupnikih si je pa kljub temu osvojil predlog kompromisnega naziva poliične organizacije in je postavil eno samo zahtevo, ki je bila, da mora biti nosilec skupne stranke vzet iz vrst Narodnega sveta. Toda že samo krščanski naziv v naslovu stranke je bil za drugi tabor nesprejemljiv. Predsednik Demokratične fronte dr. Petek je delegaciji NSKS ustno izjavil, da Demlojkratična fronta ne more sprejeti ne prvega ne drugega polgoja. Nadalje je dr. Petek izl-1 premembe. Pot doi evropske rekel še trditev, da je KDS samo skupne armade je torej še zelo privesek avstrijske večinske dolga, stranke in Frontin tajnik pa je Z ureditvijo tega vprašanja se še dostavil, da je KDS ustvaril bosta ukvarjala na svoji poti v krški škof sam. Tako so se raz- Evropo naš državni tajnik Dul-govori morali končati z neuspe- les in novi vodja “Vzajemne var-hom, ker ni bilo mogoče najti pri nosti” H. Stassen. osrednjem odboru DF nobene Dulles je v svojem nedavnem resnične pripravljenosti za res- govoru dejal, da se bo morala ničen spolrazum.” Evropa združiti ali pa ho mora- la Amerika svojo politiko do nje L. 1945 — mejnik spremeniti. Iz sijajnega uvodnika, priob- Odločne besede državnega taj-čenega 18. jan. t. 1. v NT pod na- j ^ika v Evropi niso bile posebno' slovom Tvoje dostojanstvo, do- ugodno sprejete. Francozi ima-movina! navajamo sledeče do- j0 dosti pomislekov proti po kr0. oznamenovanie narodno- n0ynj oborožitvi Nemcev, —- na politične zgodovine koroške Slo- drugi strani jih je pa strah, da venijo: se utegirie Amerika iz Evrope Do leta 1945. je vse naše delo J sploh umakniti, če ne bo našla in življenje narekovala skupna davoljnega razumevanja za svo-kulturna samoobramba. Blo je| je načrte, dosti žrtev in trpljenja, mnogo mučeništva in svetništva. Pal Precej prahu je povzročila preprostejše je bilo. Domače J Nemčiji aretacija nekaterih nekulturno in socialno žitje v vasi Listov v angleški coni. Nemci je bilo krščansko in slovenska. J trdijo), da hočejo Angleži s pre-Vsiljevala pa se nam je s severa tiravanjem nevarnosti o oživit liberalna nemška misel in sku- vi nacizma v Nemčiji zavlačeva-šala^ z vsemi sredstvi razkrajati ti izvedbo nemške neodvisnosti, družine, vasi in narod. Sadovi Da bi pomiril nemško javnost, liberalnega stremljenja so bili je kancler dr. K. Adenauer pre-narodni odpadniki, ki so se loči- tekli teden izjavil, da j,e bil iz kulturn. občestva in v svo angleški poseg v nemške notrar-ji temni vesti skušali vedno spet j nje zadeve v tem slučaju upra-miotiti in onemogočati zdravo crščansko-sloivensko rast. Ljud-| Svoje trditve uvodničar pod-stvo se je liberalizmu zopersta- krepljuje s sledečimi dejstvi: vilo v krepki samopomoči in vz-1 “Da razbije enotnost duhorvni- trajalo do svoje Golgote v letih ških vrst, je nedavno rajžala tro-nacizma.”^ j}ca oej župnišča do župnišča. Uvodničar nato navaja nekaj Da onemogoči celovško Mo-zgodovinskih podatkov o najvaž- horjevo družbo, uvaža leto za nejših slovenskih koroških orga- letom knjige “svoje” družbe, nizacijah in kulturnih ustanovah Da širi svoj nauk o napredku iz tega obdobja, ki jim vsem sto- v naših vaseh, pošilja naše fante je ob zibelki izključno duhovni- in dekleta v svoje šole in jih tam ki in katoliški lajiki, nato pa vzgaja v svoje aktiviste, nadaljuje: . 2 zvijačo in oseb nimi napadi 'Redka SO ljudstva, redki SOjSi je osvojil vrsto naših narod-narodi!” nih organizacij, dosledno prezre V teh letih naše kulturne značaj in delo njihovih ustano-zgodovme je zajet neizmerni j viteljev, prezira njihova imena idealizem neštetih iskrenih ro-|in potvarja njihova pravila v doljubov, ki so črpali in še črpa- svoje lastne namene, jo moči za svoje idealno delo iz| Vse one pa, katerim je njiho-neizčrpljivih vrelcev katoliškega vo krščansko prepričanje ne sa-idealizma. Redka so ljudstva, mio zadeva osebnega marveč tu-mterih kulturno in narodno živ- di javnega preroda in. obnove in Uenje je tako enoumno krščan- ki bi s svojimi skromnimi moč-sko kot naše, katerega rodoljub- mi radi prispevali, da bi v vseh je je tako ozko povezano z bogo- naših življenjskih področjih in ljub jem kot naše. Zato šo pa tu- v našem narodnem občestvu za-di redki narodi, ki bi zamogli vladala božjestvamiška zamisel, skozi stoletje spričo neznatnih je proglasil za izdajalce, gmotnih sredstev in malega šte- V zasmeh naši krščanski tradi-viila tako uspešno kljubovati ciji si je stavil cilj, da prekvasi ogi omnemu aparatu tujerodnega naše ljudstvo' ^ novopoganstvom, liberalizma.” ki naj odstavi Boga in Cerkev -•—1---' boga na vičen in da nihče ne namera--'-kratiti Nemcem svobode v mejah, ki so pogodbeno določene. * * * Čistke v Sovjeti ji in satelitskih državah, ki kažejo, da se hoče komunistični svet zavarovati pred vsakimi iznenadenji od znotraj in od zunaj, povzročajo Nemcem posredno hude težave. Ljudje iz Vzhodne Nemčije be-že v velikem številu v Berlin in dalje na Zahod ter tako večajo število brezposelnih v Zahodni Nemčiji. Med begunci je precejšnje število Judov. * * * Italijanska demokracija je na sila šibkih nogah. Pretekli teden je pa De Gasperi spravil skozi parlament nov volilni zakon, sestavljen na takoimenova-nem večinskem principu. Katera izmed strank ali skupin strank, ki bodo na volitvah nastopile skupno, bo dobila več' kot polovico oddanih glasov, bo po novem zakonu avtomatično debila 64 odstotkov vseh poslanskih mest. če bi volili n. pr. 100 poslancev, bi ona stranka, ki bi dobila le en glas več kot vse ostale stranke skupaj, dobila 64 poslancev, vse ostale pa komaj 36. Posebno demokratičen takle volilni red ni, toda vlada, iz-gleda, ni imela drugega izhoda, če je hotela Italijo rešiti pred političnimi razmerami, ki vladajo v Franciji. De Gasperi upa, da bodo demo-kristjani dobili na volitvah v marcu večino, pa čeprav majhno, zato bodo pa v parlamentu razpolagali z dovolj velikim številom poslancev za trdno vlado. V Atenah so se vršili pretekli teden razgotrari političnega in vojaškega značaja. Turški zunanji minister, ki se je delj časa mudil na obisku v Jugoslaviji, se je na svojem povratku domov ustavil v grški prestolnici, da se pogovori z grškim zunanjim ministrom o uspehu svojega obiska. Grški zunanji minister in vojaški poveljniki pa s° ■se raztovarjali tudi s poveljnikom obrambnih sil atlantske zveze za Južno Evropo ameriškim admiralom. R. Carneyem in poveljnikom zavezniških pomorskih sil v Sredozemlju angleškim admiralom Mountbattenorn. Po vseh teh razgovorih je odšel včeraj grški zunanji minister na obisk v Beograd. Grčija in Turčija, članici atlantske zveze, se pogajata s Titom za skupno obrambo proti Sovjetom. Tito, ki je preje odklanjal vsako pismeno pogodbo, je sedaj svoje mnenje spremenil in je menda pripravljen podpisati z Grki in Turki vojaško zvezo. Koncem tedna je beograjski radio izjavil celo, da bi bila v taki zvezi dobrodošla tudi Italija, s katero se sicer Tito nič kaj ne razume ali se vsaj do zadnjega časa ni. Tržaško vprašanje je še vedno odprto. Ni pa izključeno, da se vrše kaka pogajanja za kravjo kupčijo v tem vprašanju. Tito je pred nedavnim želel o tej stvari govoriti 0-sebno z italijanskim ministrskim predsednikom. V Iranu se je borba med ministrskim predsednikom Mossa- “Nevarnost Z juga” lin postavi svojega laži Uvodničar razmere na Slaven, naše oltarje.” Koroškem po l. 1945. tako opiše: “Zares apokaliptična doba Novo stoletje nase kulturnel naše domovine!” zgodovine bodo pozni pisci zače- Z zgornjim vzklikom uvodni- ________ r___________ njah z 1. 1945. Nova nevarnost čar NT takole zaključi svoje glo- deghom in voditeljem muslima-se je pojavila z juga in je tem boko razmišljanje v zvezi z bliž- nov A. Kashanijem končala ž' nevarnejša, ker je na delu z na- njimi volitvami: “Naj bi jo zmago prvega. Kashani je sicer so materino beseda m celo z na- (namreč svojo apokaliptično do- nekaj časa grozil, končno se je simi ljudmi. Imenuje se komu- bo. Op. poročevalca) domovina pa udal in Mossadegh j,e dobil še nizern in je drugi sin brezbožne- v teh tednih razumela in doume-' eno leto diktatorske pravice v ga materializma. Kot njegov)la v vsej njeni silovitosti. Tudi državi. Če bo hotel bo torej nemško govoreči liberalni so-j naša domovina je podrejena bož-vrstnik, se poslužuje krilatic o ji postavi in mora v vseh obli napredku in reakciji, enako kotikah svojega življenja uveljaviti en kriči o sporazumu in o razbi-Ibclžjo voljo in zapoved. Bog je jaštvu, tako kot on deluje z tudi njen gospodar in najvišji za-osebnimi napadi nesomišljeni- konodajalec. So tudi grehi zoper kov, 3 smešenjem in nenavadno | občo blaginjo in kulturno dobro- mrznjo. Tako kot nemški Tihe- bit. Njihova kazen je zaigrana terega namen je pognati AngK' ralizem tudi ta komunizem z de- čast domovinskega občestva, nji- že iz Sueza in Sudana. Egipt se narjem kupuje in podkupuje, bova sodobna scldba pa trpljenje je iz navidezno demokratične tako kot nemški liberalizem tu- in molk za železno zaveso. Zato,'države spremenil v enostrankar-cu ta južni komunizem srdito na- domovina, varuj svoje dobro kr- sko diktaturo. Da bi se s temi pada, Cerkev in njene predstav-jščansko ime, svoje slovensko do- izgledi za sporazum z Angleži e’ Jstojanstvo!” j povečali, ni verjetno. lahko storil dogovor z Zahodom glede izkoriščanja petrolejskega bogastva. * S: * Mohamed Naguib, močni Egipta, je ustanovil pretekli teden “Osvobodilno gibanje”, ka- A/and s-Viičtice /Imeri^k/i Domoviim^ /%• um E RI g/EHI—HOIWIE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Titov odposlanec obišče Vancouver, B. C. Vancouver, B. C. dnevno časopisje je sredi janu-arja prineslo vest,' da pride v kratkem na obisk opolnorn oceni odposlanec Titove vlade v Kanadi, dr. Rajko Djermamovič. Prihod je bil napovedan za 21. že P^r dni pred njim je prišel sem njegov glavni tajnik, da mu pripravi prihod. Glavni namen, te-obiska so bili trgovski posli, ^ato je odposlanec v času svojega bivanja tu imel največ stika z raznimi trgovskimi in indu-strijskimi družbami. V petek 23. k rn. je bil zvečer na rednem letnem sestanku “Vancouver •Soard of Trade” (ena največjih tukajšnjih industrijskih družb). Tam je bilo zbranih okrog 300 elanov te družbe in seveda Titov °dposlan?ik je bil častni govornik. Da si pridobi naklonjenost Poslušalcev, je pač začel s hvalo bogastvu Britske Kolumbije, kamera si lahko s svojim bogastvom iu trgovino pridobi po mnogo prijateljev in ena izmed leh prijateljic bi rada postala ludi Jugoslavija. Saj je amba-sador kar očitno povedal, da bi rad, da bi B. C. vložila svoj kapital v Jugoslavijo. Našteval je vsa bogastva, ki jih premore Jugoslavija in kaj vise bi oni lahko1 Uvozili v Kanado in v zamenio pa bi radi dobili stroje. Da se poslu-^alci ne bi preveč dolgočasili z njegovimi trgovskimi zadevami, Pni je moral povedati še kaj bolj 2animivega. Začel je govoriti o Političnih razmerah. “Stoletja, Pnsvi, so se borili jugoslovanski narodi za neodvisnost in svobodo” — seveda tega ni povedal, ^a ti narodi še nikoli niso bili tako zasužnjeni kakor ravno da-n®8 pod vlada maršala Tita. Lahko bi še Tita prištel k Hit-lerju in Stalinu, katera je imenoval “najmočnejša in največja tirana, kar jih svet pozna.” To-^a je dejal naprej: “Preživeli Smo Hitlerja in njegov režim. In Prepričani smo, da bomo preži-Joli tudi Stalina in njegov re-2hn.” Namignil je celo, da Jugo-slaivija še lahko postane nova Ko: med svobodnimi se je skrbno izogib- reja. Revščino v Jugoslaviji upravičuje kot posledico vojne. Ker ve, da beseda komunizem v®č ne vleče narod, zato sc --------- „ h®, zato pa tem bolj povdarja ti-f°v socializem. Ker ni smel pre-ki vprašanja vere, zaradi katere Se Jugoslavija najbolj kaže pred Sv&tom v svoji pravi luči, je s®veda moral zopet ponavljati staro komunistično laž, da nam-ree vlada tam popolna verska Sv°boda. Storili so samo to, da s° cerkev ločili od- države in še ju korak so storili po zgledu Kanade. Da so. te njegove trdi ^Ve resnične, pravi, lahko potrdi ’n nago prič, med njimi tudi ne-'uteri kanadski duhovniki, ki so Tp na obisku v Jugoslaviji. — jVt°ž je pač vedel, da ima pred Seb°j poslušalce, ki se zanimajo trgovino, a o verskih razme-rah v Jugoslaviji pa malo vedo. ■p-cr bi bilo čudno slišat, da je bppul v Vancouver jugoslovan-* nrimister, pa ne bi nič obiskal, °ziroma govoril tukajšnjim ju Suslovanskim emigrantom, je na-b°vedal za nedeljo popoldan, 25. ' m., da b,o za ljudi svojega na-kazal zvočne filme o njiho-stari domovini. Ker danes pa vsak Jugoslovan pozna, kak-' c so dejanske razmere v Tito-1 Jugoslaviji in kako grdo so jih revarali s svojo propagando lTled in prva leta po vojni, zato bil marsikdo radoveden, kaj ° Povedal in pokazal Titov za-p °pnik. In tej radovednosti je opisati, da se je zbralo čez 500 Tukajšno Jugoslovanov — večinoma Srbi in Hrvatje — v dvorani, kjer je bilo napovedano predvajanje filmov. že takoj ob pričetku se je pokazalo, da Titov odposlanec dr. Rajko Djermanovič nima med poslušalci dosti pristašev. Saj ob svojem prihodu ni doživel nika-kega navdušenega pozdravljanja, kakor smo bili včasih navajeni ob prihodu visokih državnih zastopnikov. še potem, ko ga je voditelj zborovanja občinstvu prestavil, se je slišalo le par rok, ki sc mu začele ploskati v pozdrav. Ker je bil odposlanec pred 2 mesecema v domovin, je začel svoj govor pač s tem, da prinaša pozdrave iz stare domovine; a tudi s tem nii nič ganil src poslušalcev. Nato je zavračal obdolžitev, da so paketi, ki se pošiljajo v Jugoslavijo, visoko zacarinjeni. Pravi, da samo paketi z visoko vrednostjo se za-svetu carinijo; a paketi, kjer so samo stvari za osebno uporabo, ni no-oene carine nanje. Nato je naštel listo stvari, ki se smejo pošiljati orez carine. Da pa je iz kakega paketa kaj ukradeno ven, kakor pravi, da je tu prvič slišal, se pa lahko zgodi, kakor povsod drugod, se tudi v Jugoslaviji dobijo dve aii tri barabe, ki kaj takega store. Ob besedi baraba je vsa dvorana bruhnila v glasen smeh, ker si je pač vsak mislil, kdo je največja baraba tam. -r- Jugoslovanski vojaki, posebno partizani, so silno pošteni ljudje. A drugačni so ruski vojaki. In začel je s zgledom.” Ko so po končani vojni enkrat prišli sovjetski vojaki v Jugoslavijo, so takoj neusmiljeno omadeževali poštena partizanska dekleta, katerih se vsa vojna leta, ko so se borila po gozdovih, ni dotaknil noben moš-ri’ in so neomadeževane prišle iz gozdov. — Zopet glasen krohot po dvorani. Ker je že začel z Rusijo, je potem nadaljeval in govoril o silno slabih razmerah v katerih živi tam delavec. — Vendar je enkrat tudi komunist povedal resnico — kar pa seveda ni lilo všeč tistim poslušalcem, ki so se izneverili Titu im ostali zvesti pristaši “Jožetovi.” Ko je nekoliko opisal slabe razmere v Rusiji, je prešel na razmere v Jugoslaviji. Oni, da so namreč pravočasno spoznali, kam bi jih pripeljalo prijateljstvo s Stalinom, zato, so se junaško obrnili proč od njega in začeli graditi novo socialistično družbo. In tako je danes Jugoslavija, ki se je pridružila zapadnim narodom postala silno močna in ugledna država v svetu, dočim je uboga Rusija čisto osamljena s svojimi malimi sateliti katere se danes svet več ne boji. In kadar Rusija še kaj grozi Jugoslaviji, pravi, mi se ji smejemo . . . Ker je bilo le treba še kaj povedati o Jugoslaviji, je govoril kar na splošno, kako silno so že zgradili industrijo in samo še dve leti bo treba, pa bo industrija na višku in tedaj bo začela Jugoslavija bruhati, svoje izdelke in se bo dvignil življenjski nivo in tedaj si bo tudi jugoslovanski delavec lahko privoščil kak košček boljšega mila in podobno. O kakem blagostanju tam mož pač ni govoril, kakor tudi ne o verskih razmerah in njeni svobodi, ker je pač mož predobro vedel, da ima pred seboj drugačno publiko, kakor pa kadar govori samim Kanadčanom. Le eno se je mar-sikoimu čudno zdelo, da je odposlanec tekom svojega govora večkrat rabil besedi “Hvala Bogu.” Ali je to še ostanek njegove navade iz “buržujskih” pred Titovih časov ali pa je mislil, da bo stem le še koga premotil, morda kako staro mamico. Naj-brže bo že drugo veljalo, ker sicer bi ga moral maršal Tito za kaj takega odpoklicati s tega visokega mesta, ker za Tita in njegove zveste pristaše vendar Bog in kaj posmrtnega sploh ne obstoja več, tako tudi njegov odposlanec Boga ne bi smel imenovati. Zanimivo je bilo pri tem njegovem govoru, da se Titove- Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. ★ vozne karte za ladjo ali avion Vir denarna nakazila, paketi prevodi, emigracija itd. pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko GENOVA—Italija, Via Balbi 38 CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16 TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. FI 5306 ga imena ni slišalo iz njegovih ust, zato pa večkrat iz ust poslušalcev. Sledil je film — seveda v angleščini — ker je pač narejen za propagando med drugimi narodi. Bili po filmi z naslovi: Delavec na počitnicah; Macedonija; Od Alp do Jadrana (o Primorski) in Dalmacija. So bili lepi pokrajinski filmi, z narodnimi plesi in narodno pesmijo. Ni v njih nič kaj izrecno titove propagande. Zaman smo pričakovali, da bomo videli kaj slik o industrijskem napredku sedanje Jugoslavije. Za zaključek je bilo pričakovati kako debato. Pa ker tega v Titovini nisč več vajeni, tudi tu niso> dali prilike. Le nekdo je predlagal, da se pošlje pozdravna brzojavka Titu, a je občinstvo takoj protestiralo, rekoč; Naj se pošlje brzojavka jugoslovanskim narodom, ki trpe, a ne Titu, ki jih zatira. In s tem je bil sestanek titovega odpo-slanika s sordjaki končan. — Le maloštevilni so bili rojaki, ki so šli po sestanku ministra še osebno pozdraviti. Tako je lahko dovolj očitno videl, kako je vlada, katero' zastopa, priljubljena med narodom, če bi dr. Rajko Djermanovič tudi med drugo-rodnimi poslušalci našel tako malo mu naklonjene poslušalce1, potem mislim, da bi ga kmalu minula volja prodajati svojo laž po svetu. Pa najbrže tudi s trgovinlo ne bo dosti uspel. Da pa v svojih govorih razkriva razmere v Rusiji, zato smo mu pa hvaležni. S svojin navzočnostjo in svojimi govori je pa le povzročil zanimanje v tukajšnjih krogih za Jugoslavijioi in posebno med katoličani se sedaj z zanimanjem berejo katoliški listi in revije, ki govore o verskem preganjanju v Jugoslaviji. B. Kolumbi j anec. ------o------ Dražja zavarovalnina Toronto. — Za večino predelov province Ontario se hor z varovalnina za avtomobile podražila. Vzrok: rekordno število nesreč v 1. 1952, ogromna škoda zaradi razbitih vozil, bolniški stroški ponesrečencev in smrtni primeri. Edino mesto, kjer je bilo nesreč manj, je Windsor, Ont. Temu primerno pričakujejo, da se avtomobilska zavarovalnina tam ne bo podražila. NAJHITREJŠA IN NAJSIGURNEJŠA TVRDKA ZA POŠILJANJE PAKETOV V JUGOSLAVIJO! ZA HITRO IN TOČNO ODPREMO SKRBI NAŠ URAD V LJUBLJANI V cenah je uračunana voznina in zavarovanje do najbližje pošte ali železniške postaje prejemnika v Jugoslaviji, kot tudi carina. Najboljša bela kanadska moka, 100 ibs.—$12.50 Koruzna moka, 100 Ibs.-$12.00 Najboljša bela kanadska nuTka, 50 ibs.—$ 7.00 Koruzna moka, 50 ibs.--$ 6.75 PAKET “A” ...............$38.00 100 Ibs. bele moke 22 Ibs. sladkorja 22 Ibs. svinjske masti 11 Ibs. testenin 11 ibs. riža 4 Ibs. surove kave 5 Ibs. pralnega mila 2 Ibs. toaletnega mila PAKET ŠT. 2..............$15.50 20 Ibs. bele moke 5 Ibs. surove kave 10 Ibs. sladkorja 5 Ibs. mila 5 Ibs. svinjske masti PAKET “B” ...............$40.00 100 Ibs. bele moke 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. svinjske masti 22 Ibs. testenin 11 Ibs. riža$ 6 Ibs. kave Vz Ib. cimeta y2 Ib. popra 1 Ib. čaja 1 Ib. kakava 2 Ibs. čokolade PAKET ŠT. 4..............$15.00 5 Ibs. surove kave 1 Ib. čaja 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 5 Ibs. svinjske masti PAKET ŠT. 1.............$15.75 5 Ibs. surove kave 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 5 Ibs. testenin 5 Ibs. mila 5 Ibs. svinjske masti Zdravila pošiljamo po zračni pošti! STREPTOMYCIN: 10 g—$5.50 PAKET ŠT. 6............$24.00 6 Ibs. surove kave 15 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 15 Ibs. testenin 15 Ibs. svinjske masti 5 Ibs. mila Važno opozorilo vsem naročnikom v Kanadi Vsem naročnikom “Ameriške Domovine,” ki so doslej pošiljali naročnino za naš časopis preko naše dosedanje zastopnice gdč. Anice Dolenc, sporočamo, da naj odslej dalje pošiljajo naročnino za naš časopis naravnost na upravo “Ameriške Domovine,” katere naslov se glasi: American Home Publ. Go., 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, U. S. A. Semkaj sporočajte tudi spremembe naslovov. Leteči krožniki niso nikaka šala Potrebna: nagla akcija proti komunistom Victoria, B. C. — Direktor programa za tehnično pomoč pri Zdr. narodih dr. Keenleyside je pretekli teden gorvoril na občnem zboru Kanadske poljedelske zveze v tem mestu in poudaril, da ima zapadna civilizacija čedalje manj časa, v katerem oi se lahko uspešno uprla proti grozeči komunistični agresiji. Po mnenju govornika je na svetu dve tretjini celotnega zemeljskega prebivalstva, ki so na tak ali drugačen način proti sedanjemu oz. dosedanjemu načinu življenja. Osemsto milijonov teh ljudi je že dejansko prešlo h komunistom. Nadaljnih osemsto milijonov tudi bo to hočeš nočeš storilo v teku tega pokole-nja, če ne bo zapadna civilizacija nastopila proti temu z resnimi in strogimi ukrepi. Govornik je dejal, da utegne spopad, ki lahko sledi neugodnemu razvoju dogodkov, uničiti vso za-padno civilizacijo ali pa v primeru zmage komunistov — podjarmiti svobodoljubne, demokratične ljudi. -----o----- ŠE ENA ČISTKA NA VIDIKU Toronto, Ont. — Po nedavni “čistki”, ki j,o je uprizoril Umetnostni svet v Torontu pred tremi tedni, se je zgodilo nekaj podobnega v Društvu za civilne svoboščine na torontski univerzi. Predsednik tega društva Stanley Schiff je povedal da sta dva profesorja, ki so ju povabili, naj pristopita k društvu, odklonila: pristop, “dokler ne bodo počistili v tem društvu s komunističnimi elementi.” Vancouver, B. C. — Kanadski vojni poročevalec William Boss, ki se je pred nedavnim vrnil z bojišča na Koreji, pravi, da je poslušal pilote zavezn. bombnikov, ki so mu pripovedovali svoje izkušnje z letečimi krožniki in da je zadobil močan vtis, da pripovedovanja o teh skrivnostnih predmetih v ozračju niso ni-kake izmišljotine ampak dejstvo, ki je seveda še nepojasnjeno. Boss je pripovedoval v Vancouvru o! poročilih sedmih pilotov, ki so se na svojih poletih na blizu ali na daleč srečali s tako imenovanimi “letečimi' krožniki”. Dva teh pilotov, ki sta imela neljube izkušnje z letečimi krožniki na dan 9. januarja letos, vesta povedati, da so ju leteči krožniki dobesedno oblegali. Pilota sta mnenja, da imajo krožniki neke posebne vrste moč, s katero na “elektronski” način privlačijo letala in jim potem ne dado, da bi se iztrgala iz območja tega vpliva. Pilota sta mnenja, da drvijo krožniki lahko mnogo hitreje, kakor prodira zvok in da zlahka tekmujejo ali celo prekašajo najhitrejša zavezniška letala. Ukrep proti razpadanju zob — fluorizacija vode Toronto, Ont. — Društvo kanadskih zobozdravnikov in Kanadsko zdravniško udruženje sta pretekli teden formalno odobrila fluorizacijo vode kot ukrep proti naraščajočemu razpadanju človeških zob. Poročilo, ki ga je sestavil vzajemni komite teh dveh društev, je priporočilo fluorizacijo vode in poslalo mestni oblasti navodila, kako naj začno s praktičnim delom. Poročilo razlaga fluorizacijo vode kot umetno dodajanje kemičnih snovi, ki vsebujejo element fluorin, v vedo, katero u-porabljajio' ljudje za pitje ali kuho. Poročilo je dodalo, da v nekaterih krajih fluorizacija vode ne bo potrebna, ker je voda že sama po sebi fluorizirana. V vseh tistih krajih, pravi poročilo, so! imeli zobozdravniki zaradi neobičajnih bočnih in odpornih zob prebivalcev mnogo manj dela kakor pa tam, kjer voda ne vsebuje elementa fluor. Od leta 1945 do danes so številni kanadski kraji umetno fluorizi-rali pitno vodo v svojih občinah. Najboljše uspehe so dosegli menda tam, kjer so dodajali fluorin vodi v razmerju 1 proti en milijon enot. Brantford, Ont., je eno kanadskih mest, kjer se je fluorizacija pitne vode dob roj obnesla. Mladina v Brantfordu je mnogo bolj zdravih zob kakor pa mladina v okoliških naseljih, kjer ne dodevajo pitni vodi fluora. Večji državni proračun Ottawa. — Zvezni finančni minister D. C. Abbott je 28. januarja predložil našemu parlamentu proračunski osnutek za fiskalno leto, ki se prične aprila meseca. Celotni proračun naj bi znašal po tem osnutku štiri milijarde 749 milijonov dolarjev. Pri tem proračunu oz. osnutku ne vidi ne minister ne drugi v.eščaki v teh vprašanjih ni-Nova določba, ki [kakega velikega upanja za znat- so j/oi pritaknili pravilniku druš-štva, pravi, da si bo društvo prizadevalo onemogočati podtano delovanje proti demokratičnim idealom v prid totalitarni državi desničarske narave, kakor je bila Hitlerjeva Nemčija ali pa levičarske, kakor n. pr. sedanja Rusija”. Pisma uredništvu “Vaš cenjeni dopis sem prejel. Obenem vam pošiljam tudi denar za naročnino za bodoče leto — 12. dolarjev. Obenem se Vam zahvalim za redno pošiljanje časopisa. Vaš časopis mi je zelo ljub, ker pove odkrito resnico, pa najsi bo to iz Jugoslavije ali kjerkoli. Vse kar piše časopis iz naše stare domovine, je resnica; jaz in številni mi smo doživeli vse take reči na lastni koži. škoda da je še vedno toliko ljudi, ki tega nočejo verjeti in ne razumeti. Z odličnim spoštovanjem Josip Černigoj 50 Camp Paper Co. Heron Bay S. Ontario Canada FINO BLAGO iz čiste volne za MOŠKO OBLEKO s priborom ............$32.50 KOLO s črpalko, zvoncem in torbico....... MOŠKO—$47.50; ŽENSKO—$45.00 če želite, da plačamo mi tudi carino, dodajte še $19.00 na vsako kolo. ZAHTEVAJTE NAŠ CENIK ZA ŠTEVILNE OSTALE PAKETE S HRANO IN DRUGIM BLAGOM! —Sestavljamo pakete po Vaši želji!— Pošiljajte z zaupanjem svoja naročila, čeke in denarne nakaznice na: EXPRESS TRADING GORP. , 27-18 — 40th Avenue Telefon ST 6-9083 Long Island City 1, N. Y. Ameriško - lianadska radarska kolaboracija naj ostane tajnost Ottawa. — Obrambni minister Claxton je izrazil pretekli teden, da na sejah kanadskega parlamenta ne bodo razpravljali o pcidrobnostih kanadsko ameriške radarske kolaboracije, ker bi to koristilo samo sovražniku. Minister ni odgovoril na vprašanja konzervativnih poslancev, ki so ga vprašali, kod in če se res nahajajo posamezne radarske postaje. ------,o----- Letni čas pride v veljavo 26. aprila Toronto, Ont. — Pretekli teden so naznanili z merodajnega mesta, da bodo v Torontu pomaknili ure za eno uro nazaj dne 26. aprila. Nazaj pa bedo pomaknili ure spet 27. septembra letos. no znižanje davkov, kakor so bili to pričakovali. Ocenjeni izdatki državne blagajne za naslednje fiskalno leto ne izkazujejo posebnih sprememb, kar se tiče denarja za obrambo; nekaj več kakor lani naj bi potrošili za javna dela, prispevki v sklade za narod, zdravje bodo ostali na isti višini, proračun vsebuje vsoto, ki bo potrebna za začetek poglobitvenih del na reki sv. Lovrenca, pomoč zaveznikom itd. Nobene spremembe ne bo v radijskih dovoljenjih. Osnutek za preračun je za okroglo 82 mildjoimov večji, kakor je bil lansko leto. Sporazum preprečil stavko Ottawa. — Pristanek železniških družb v Kanadi na 12-cent-no povišanje plač na uro vsem članom železniških unij je konec preteklega tedna preprečil stavko, ki bi utegnila paralizirati domala ves kanadski železniški promet. Vlada se je tega zek> bala in ministerski predsednik Laurent je osebna posredoval pri sporazumu. Ostovicevo knjigo napadajo povsod Winnipeg, Man. — V časopisu “Hrvatski glas” z dne 26. januarja letos čitamo na osmi strani pismo, po katerem izgleda, da knjigo publicista Pavleta Ostovi-ča “The Truth about Yugosla-va,” ki je bila nepovoljno sprejeta od raznih strani hrvatske in druge emigrantske javnosti južno slovanskega porekla, tud v Beogradu ne hvalijo. Knjigo so označevali emigranti kot proti-hrvatsko, ustaško, titovsko. Kot proustaškdo jo smatra tudi nek člankar v uradnem časopisu “Borba” v Belgradu. Člankar je mnenja, da pe omogočila natisk knjige neka tajna služba. Avtor knjige Ostovič v pismu na osmi strani zgoraj omenjenega časopisa na kratko pripoveduje o tem,,s koliko denarja je odšel iz Jugoslavije in kaj je v Jugoslaviji bil. Kakor je znano, je napisal predgovor za Ostovicevo knjigo dalmatinski kipar I-van Meštrovič. Po navedbi naslova izgleda, da živi avtor knjige Ostovič v Montrealu (PšQ.) -------------o----- Vancouver dobi TV oddajno postajo Vancouver, B. C. — Radiofonska družba CBC je pretekli teden naznanila, da bo instalirala Vancouvru prvo televizijsko oddajno postajo. Oddajni prostori, oprema in TV oddajni stolp bodo stali en milijon dolarjev. Kenneth Kaple, okrajni ravnatelj družbe CBC v Vancouvru je izjavil, da se bodo nahajali oddajni prostori za novo TV pbstajo v dosedanjem avtomobilskem razstavišču, dva bloka proč od sedanjega glavnega stana družbe CBC v hotelu “Vancouver”. Blizo sto metrov visoki oddajni stolp bodo zgradili na 450 metrov visoki vzpetini nad severno obalo vancou-verskega pristanišča. Pričakujejo, da bo nova TV postaja v Vancouvru začela z oddajami še 'to leto. ------o---- — Prva gascilinska postaja Ameriki je začela obratovati 1907. Mila zima Toronto, Ont. — Zima je tako rekoč na pol mimo, toda v Torontu je padlo doslej samo 10 palcev snega, kar pomeni, da imame letos izredno milo zimo. Povprečno namreč pade v Torontu m okilioi vsako zimo 62 palcev snega, če tudi druga polovica letošnje zime ne bo hujša kakor je bila prva, bomo imeli rekordno milo zimo. JOSIP JURČIČ: Grad Rojinje In kakor vidimo, stari se ni ti zmotil. Poslednjih štirinajst dni ga celo več ni bilo k bolniku, ko je videl, da ni nevarnosti več in da ga bo natura sama popolnoma zacelila in o-zdravila. Kakor vsak novo ozdravljeni človek, tako je tudi Rojar z veseljem, kakor v novič rojen, ogledoval nebo in živahno o-kolico, vendar so to veselje kalile druge misli, ki so mu nehote in vedno silile v glavo. Mislil je na dom, na ženo, na otroka in — morda na svojega pobojnika. Ni si še zdaj mogel popolnoma razjasniti, kaj je pač moglo nekdaj tako dobrega mladeniča, ki se mu je imel za toliko zahvaliti, kaj ga je moglo napeljati v tako strašno hudodelstvo. Mislil si je vsakovrstne reči, našel je tudi pravi vzrok, pa zopet si je vse ovrgel in jel je dvomiti, če je vse res, kar je doživel, in sko-ro je menil, da vse to so le sanje, da kaj enakega ni mogoče v človeškem življenju. “Ali se ne boste prehladili, gospod?” — S tem ogovorom zbudi Reza, mlada, lepa deklica, drvarjeva hči, Rojarja iz grenkobnih njegovih spominov in iz premišljevanja. — “Ali bi ne bilo bolje, da bi šli na gorko, zunaj je hladno.” Gospodu se je bledo lice nekaj razjasnilo; zakaj dekle se mu je bilo zelo prikupilo s svojo ljubeznijo in pripravnostjo, katero je v postrežbi skozi vso dolgo bolezen lahko videl. Ta nova skrbljivost ga je genila in dejal je: “Ne, ljuba deklica, hlad mi dobro de. Usedi se tukaj k heni, mati bo že sama večerjo skuhala, pa mi kaj povej.” Dekle je zardelo, približalo se, pa ni vedelo, ali bi bilo prav ali ne, usesti se k visokemu gospodu. “Kaj boš rajše storila,” jo vpraša vitez nadalje, “Ali se boš tukaj doma možila, ali poj-deš z menoj k moji hčeri v moj grad?” Deklica ni vedela, kaj bi rekla, naposled pak je dejala: “Saj nam niste še povedali, da imate hčer.” Dasiravno je namreč Rojar štiri mesece bolan ležal v drvarjevi hišici, vendar ljudje niso izvedeli, ne kdo ne odkod je, celo ne, kdo ga je pobil. Nekoliko si niso upali vpraševati, z druge plati pa gospod ni hotel rad razkladati na zvedave besede in je vselej govorico zašuknil,*če je kdo o tem začel besediti. “Pač imam hčerko, dobrega srca je kakor ti, in če ji bora povedal, da si mi ti v moji bolezni stregla, tako te bo rada imela,” reče Rojar in polglasno vzdigne. “Ali je toliko stara, ko jaz?” vpraša deklica, ki jo je neko veselje obšlo, če je mislila, kako lepo se mora v gradu živeti. “Mlajša je ko ti, še pol otrok.” “Ah, kako se bosta z materjo veselili, ko pridete zdravi domov,” reče deklica, pa pri tej priči se ustraši in kesa, da je to izrekla, kajti gospodov obraz zatemi in obrvi se čudno zavlečejo na čelu. Rojarju je morda pri dekličinih besedah na misel prišlo, kaj bo našel, ko pride omov; morda je mislil, kako strahovito se bo maščeval nad svojim pobojnir kom; dekle pak je mislilo, da je gospoda razžalilo, ker je rekla njegove hčere materi "ma- in ne “gospa”, kakor bi se po njeni previdnosti reči moralo. Vsa v zadregi je ravno mislila, kako bi svojo namišljeno nerodnost poravnala, ko gospod sam izpregovori in vpraša : “Kdo je le-oni tam v čolnu?” Po Kolpi je majhen čolnič plaval in v njem je stal majhen mož, ki se v mraku ni dal razločiti ni poznati. “Oj, to je gotovo stric čr-tek,” je vzdihnilo dekle. Ko je čolnič bliže in bliže dohajal in se je na ugibih veslačevih poznala mala, suha podoba črtkovega Strica, videla je drvarjeva Reza, da še dva druga moška v čolnu sedita, katera je lahko poznala, da sta oče in brat štefe. “Kako je to, da tega moža, ki mu praviš črtek, že tako dolgo blizu ni bilo?” vpraša Rojar. “On po svetu gre vsako jesen,” pravi Reza. “Ljudje ga daleč po deželi poznajo in pravijo, da vse ve, kaj za to in to bolezen pomaga. Vselej prinese veliko denarja domov in ve veliko povedati, kaj in kako se po drugih krajih godi.” Med tem so bili možaki iz čolna na trato stopili, črtek je privezal svoj čolniček, in ker je Rojarja v večernem hladu neki mraz pretresel, šel je v kočo, kamor so šli tudi drugi za njim. Kmalu je sedela vsa druščina, Rojar, črtek in drvar, črtek je jel praviti, kako je s culo na rami in palico v roki potoval po bližnjih in daljnih krajih soseščine, koliko je v tej in oni krčmi svojih zdravil prodal, kako ga ljudje povsod ra di vidijo, kako je nekemu graščaku, ki ga je ravo lansko leto hotel kakor goljufa in sleparja zapreti, letos lepega konja ozdravil in mu tako “prav pod nos dal,” itd. “Pa tudi lepo svatovščino sem videl!” je dejal črtek, ko je že močno vse povedal. “Kakšna je bila?” vpraša ga stari sosed. “Le počakajte, vso pravljico vam bom povedal, kakor sem jo slišal,” pripoveduje Črtek. — “Neki kranjski gospod precej daleč od nas — jaz bi vam lahko z imenom poveda njegovo graščino, pa saj ne veste, kje je — ta je bil tako pameten, da se je šel drugič ženit, čeravno je bil, kakor se govori, že postaren. Vzel si je še cefo mlado ženo in ni mislil, kaj pravi govorica, da staro in mlado ne gre v eno mal ho. žena ga ni marala dosti, in ko je turški boj vstal to poletje, silila ga je na Turka, češ, naj stari ostane na bojišču. In res je bil gospod že spet tako pameten, da je ženico ubogal in nad Turka šel. Kakor se je že nekateremu poštenemu človeku primerilo, tako tudi njega ni bilo več nazaj. V boju je starec tako mahal in tolkel okoli sebe, da je smrt izteknil. Turek ga je prebodel črez trebuh čez in čez, da ni nikdar več dihnil. No, to se je doma povedalo in babnici je bilo prav povšeči in vzela je precej drugega. Kaj menite koga? Rejenca svojega moža. Brž čez nekaj mesečev je prišel duhovni oče menih iz nekega kloštra in ju je poročil. Jaz sem bil ravno na poroko naletel.” Rojar, ki poprej ni poslušal veliko črtkovega pripovedova-ja, ampak po svoji navadi za- mišljen sedel, je vzdignil pri tej poslednji pripovedi glavo in vedno bledejše je postajalo njegovo lice, vedno živahneje so se mu svetile oči.” "Kje je bilo to?” je vprašal s takim glasom, da so ga vsi preplašeni pogledali. “Saj res,” pravi črtek, “vi boste morda vedeli za kraj, če ste že dosti hodili po deželi. Na Rojinju se pravi gradu.” Vitez pokrije z dlanjo obraz in se nasloni na mizo. Bilo mu je hujše in težje, kakor tačas, ko ga je potuhnjeni morilec mahnil po glavi, vrela po glavi in globoko je vzdihnil, kakor bi umiral. Črt-ku, ki je hotel na dolgo in drobno popisovati, kakšno je bilo ženitovanje, je zastala beseda v goltanci in ustrašeni so domači vpraševali gospoda, ali mu je slabše, in mu razne svete dajali. Toda to ni dolgo trajalo. Rojar se ohrabri, vstane, gre dvakrat po izbi gor in dol, postoji naposled in reče: “Jutri zjutraj pojdem.” (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Naprodaj Modema hiša za 1 družino, 6 sob, na novo dekorirana, na zahodni strani. Kličite ME 1-1643. (25) Išče stanovanje Starejša ženska, sama, išče 3 ali 4 neopremljene sobe s kopalnico ali brez nje, med St. Clair Ave. in Superior Ave. Lahko da dobra priporočila. Ponudbe na: Mrs. Holt, 1358 Kri mu je Marquette Rd. —(25) mm * bonds Molki dobijo delo OPERATORS GRINDERS TURRET LATHES BOREMATICS MILLING MACHINES Visoka plača od ure. Vsi šifti na razpolago. Employment urad odprt od 8 do 4:30. V soboto do opoldne. Prinesite izkaz državljanstva. Cleveland Graphite Bronze Co. 17000 St. Clair Ave. (24) Hiša naprodaj Proda se hiša 7 sob za 1 družino, furnez na plin, v dobrem stanju, preproge v stanovanjski sobi, na vzhodni strani. — Kličite SW 1-3148. —(25) Sobo in kuhinjo Vdova Srednjih let išče sobo in kuhinjo v St. Clairski okolici. Kličite RA 1-1933. —(23) NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE v poslopju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. in 65. ceste. Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila. Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno. Idealna priložnost za dobro kupčijo! KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030 (27) FORGE HELPERS Izkušeni za pomagače, trimmers na “drop” kladivo. Plača od ure in od kosa. STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 978 E. 64th St. ________________________(23) HAMMERMEN Izkušeni za soparo in “board drop” kladivo. Visoka plača od ure in od kosa. STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 978 E. 64th St. (23) i ZULICH ’ INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohiitvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo . MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034 Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande in znamke. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA 'i \ s 'S % \ Nekaj iz zgodovine slovenske trgovine v Clevelandu Pokojni Jakob Debevec je ponovno izrazil misel, da bi bilo prav, če bi se kdo lotil pisanja zgodovine Slovencev v naši naselbini pa tudi, drugod po Ameriki. To stvar bi bilo mogoče izpeljati le na ta način, da bi vsak izmed še živečih pionirjev napisal svoje spomine in kar ve o življenju in delu naših rojakov tu pred desetletji. S pvjkojnim J. Debevcem sva se o tem še neposredno pred njegovo smrtjo menila. Ob-Jiubil sem, da bom storil, kar je v moji moči in ob prvi priložnosti napisal vse, kar bi utegnilo biti za kasnejšega zgodovinarja pomembno. Želel bi, da bi to storili tudi drugi. Pionirji odhajajo eden za drugim, z njimi pa zginjajo tudi neštete zanimive stvari iz naše preteklosti. Je prav, da smo skromni, toda prav tako je tudi prav, da povemo o svojih skušnjah in preizkušnjah svojim rojakom in potomcem. Ne devajmo luč pod mernik!! Slovenci Imamo svoje vrline Slovenci smo v tej deželi znani posebno po svoji pridnosti, poštenosti in skromnosti. O teh in drugih vrlinah našega naroda bi rad napisal nekaj stavkov. Preživel sem tu že nad 56 let. Živel sem s to naselbino od vsega začetka, poznam njeno rast in napredek. Ne bom pisal o njeni zgodovini zaradi sebe, ampak zaradi naroda. Njemu gre čast in priznanje. Prav zaradi tega bi želel, da bi mojemu pčsanju o preteklih dogodkih, o postanku in napredku naših podjetij, potrpežljivo sledili. PETDESET LET TRGOVINE S POHIŠTVOM Da sem se prav zdaj odločil za to pisanje, je kriv moj sin Frank. On je pred 30 leti prevzel vodstvo mojega trgovskega podjetja “trgovina s pohištvom”, ko sam zaradi sprememb in modernizacije p-odjetja, pa tudi zaradi zaposlitve drugod, vsej stvari nisem bil več kos. Frank je prevzel vodstvo podjetja ne toliko iz želje po dobrem zaslužku, tega bi bil drugod dobil lažje, ampak iz spoštovanja do starega podjetja, ki je imelo tedaj za sabo ze resno in častno zgodovino. Seveda je pa hotel s tem tudi meni rešiti prenapornega dela in obilnih skrbi. 51903 s 51953 I 'J % Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, HI. % poštenosti S Razprodaja se je začela v ponedeljek 2. februarja! ANTON GRDINA, sl. Anton Grdina & Sinovi k' 5 Razprodaja ob psfdesstlefssici Naša trgovina praznuje letos petdesetletnico obstoja. Frank se je odločil, da bo ob tem jubileju napravil veliko razprodajo vsega blaga, na mene se je pa obrnil, naj napišem najvažnejše stvari o postanku, razvoju in uspehih podjetja v vseh teh 50 letih. Naša trgovina je bila v onem času našim ljudem potrebna in tudi zelo koristna, bila jim je v pravo dobroto. Vanjo so se zatekali, kadar so kako stvar rabili, ki bi jo drugod zaradi nepoznanja razmer in ljudi ne dobili, ali pa le z veliko težavo. Tudi ta jubilejna razstava bo v korist naselbini Po izredno znižanih cenah si bo lahko vsakdo pod izredno ugodnimi pogoji nabavil vsega, kar rabi ali želi imeti. Nam bo v veliko zadoščenje in zadovoljstvo, če bomo mogli, rojakom postreči po njih želji in tako ohraniti dobro ime trgovine, ki si ga je pridobila v 50 letih svojega obstoja. Obrnite se z zaupanjem na našega FRANICA On ve, kaj je za vsako družino pa tudi kaj je za stanovanje te ali one velikosti oziroma oblike najprimernejše in najkoristnejše. Ne bo vam svetoval, da kupite kaj takega, kar Vas bi utegnilo kasneje motiti. Ima vse preveč skušnje v teh rečeh, noče pa škodovati imenu podjetja s tem, da Vam bi prodal kaj napačnega in manj uporabnega. Njegovo veselje je v tem, DA SVOJE ODJEMALCE ZADOVOLJI V POLNI MERI. Le oglasite se v trgovini, pa boste videli. Vesel sem, da se je to naše podjetje ohranilo skozi tako dolgo dobo in ustreglo tolikemu številu naših rojakov. Naj bi vsi, stari in novi odjemalci upoštevali dolgoletne skušnje te prve domače trgovske ustanove te vrste. V naših trgovinah SMO PRODAJALI OD NEKDAJ SAMO DOBRO BLAGO IN TO VEDNO TUDI PO ODGOVARJAJOČIH UGODNIH CENAH. Videli boste še pri tej ali oni družini kose pohištva, ki so BILI KUPLJENI V NAŠI TRGOVINI PRED 30 ALI CELO VEČ LETI. To je najboljše spričevalo o solidnosti in našega podjetja. I I % FURNITURE 15301 Waterloo Road DEALERS KEnmore 1-1235 S ! i s 8 ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan —DAJEMO EAGLE ZNAMKE— i