3B konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXVI.	ST. 5, MAJ 1977	CENA 0,20 DIN
V mesecu maju bolj aktivni
Mladinci Induplati so izvedli že več delovnih akcij in jih v prihodnje spet napovedujejo. (Posnetek s predzadnje očiščevalne akcije letos.)
Folklorna skupina kulturnega društva Svobode — Mengeš, ki jo vodi tov. Mlakarjeva (z letošnje aprilske proslave v Induplati).
Mesec maj, ko skupaj z rojstnim dnevom tovariša Tita praznujemo tudi svoj praznik Dan mladosti, želimo mladi v Induplati proslaviti predvsem z večjo aktivnostjo.
V prvi polovici tega meseca bomo imeli dve delovni akciji. Najprej bomo 7. maja očistili okolico naše delovne organizacije, 14. maja pa bomo uredili okolico na Taboru, kjer bo dan pozneje proslava v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPS, 85. rojstnega dneva tovariša Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ.
19. maja bomo imeli slavnostno sejo predsedstev vseh treh osnovnih organizacij ZSMS v »INDUPLATI«. Na tej seji bomo v svoje vrste sprejeli tudi približno 60 novih članov, od katerih pričakujemo, da se bodo dobro vključili v naše delo.
Upamo, da nam bo v tem mesecu uspelo obiskati tudi mlade sodelavke in sodelavec iz Peč in Mokronoga. Radi bi jih sprejeli v ZSMS, sc pogovorili z njimi o skupnih problemih in željah, ter se dogovorili za tesnejše sodelovanje.
40. obletnico ustanovitve KPS, Titov rojstni dan, 40. obletnico njegovega prihoda na čelo KPJ ter Dan mladosti bomo proslavili skupaj z mladinkami in mladinci OO ZSMS Preserje. V dneh pred 25. majem bomo na strelišču izvedli kulturni program.
Da bi si tudi mi obudili spomin na leta narodnoosvobodilne borbe, smo sc dogovorili s Foto-kino klubom »MAVRICA«, da bodo pripravili razstavo NOB. Razstava bo odprta od 2.—4. junija na strelišču.
Program našega dela je torej precej obsežen. Potrebujemo le veliko dobre volje in sodelovanja čim več mladih.
Breda
Iz glasila Gospodarske zbornice Slovenije in od drugod
Nemčija
CENEJŠI JEANS
VVilfried Mtiller, Berlinčan iz Steglitza trdi, da je našel enakovreden nadomestek za iskano barvilo — indigo za jeans. Njegovo barvilo Concentratmodro 7500 stane le 25 DM za kilogram, ima pa baje iste lastnosti kot indigo. Vsekakor pa ga potrebujejo pri barvanju dvojno količino. Trenutno stane kilogram indiga na nemškem trgu 500 DM. Concentratmodro že uporabljajo za barvaje jeansa v Hongkongu.
Švedska
KRIZA TEKSTILNE INDUSTRIJE
Švedska oblačilna industrija zamira in se bo le težko obdržala ob trenutno zelo močni konkurenci tujih proizvajalcev, izvoznikov tekstila in konfekcije na švedskem trgu. V zadnjih mesecih je imela velike finančne izgube in bo prisiljena odpuščati delavce. Do začetka naslednjega leta bo predvideno izgubilo delo okoli 1500 domačih in tujih delavcev.
Domžale
NETKANA BLAGA — NOVI PROIZVOD TOSAME
Decembra lani so predstavniki Tosame podpisali pogodbo s predstavniki firme Hergeth o dobavi kompletne linije za izdelavo netkanih blag, ki se v glavnem uporabljajo za sanitetne izdelke za enkratno uporabo. Dobavni roki za opremo so predvideni sredi letošnjega leta, prav tako so določeni točni termini o montaži, primopredaji in garancijski pogoji.
Z osvojitvijo te tehnologije se Tosami odpirajo nove možnosti za njeno nadaljnjo rast. Poleg tega pa bo z osvojitvijo te proizvodnje tovarna tudi precej prihranila, saj so dajali za uvoz netkanega blaga pomembna devizna sredstva.
Jarše
STROJI NE DOHAJAJO NAROČIL
V	tovarni Induplati iz Jarš so lansko leto presegli načrt proizvodnje za 20 % in iztržili 300 milijonov din dohodka. Za 1,150.000 din dolarjev izdelkov so prodali na konvertibilno tržišče, od tega za 350.000 dolarjev v države v razvoju. Naročila so v lanskem letu presegla moč strojev, premajhne kapacitete pa bodo tudi v naprej ovira večji rasti proizvodnje. Na trgu se Induplati srečujejo z dokaj močno konkurenco, ki pa jih za sedaj zaradi znane kvalitete izdelkov iz Jarš še ne ogroža.
Skopje
NOVA TOVARNA POLIESTRA
V	Skopju bo začela obratovati nova tovarna poliestra in filamenskih vlaken, ki so nujno potrebna naši tekstilni industriji. Tovarna bo že v prvi fazi proizvajala letno okoli 12.000 ton poliestra in 2000 ton filamenskih vlaken, kar bo dovolj za povpraševanje na domačem trgu. Celotna izgradnja bo veljala okoli 780 milijonov din, v novi tovarni pa bo zaposlenih 600 delavcev.
Trg, kupci in naše zmogljivosti
Če nam realizacija prodaje I. tromesečja vzbuja optimizem, pa moramo kljub temu pogledati tudi ostale tokove, hi vplivajo na gospodarsko gibanje v preteklem obdobju.
Plan prodaje smo presegli za 4 11 medtem ko v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu, kar za 20 %. Nismo pa dosegli planiranega izvoza, kar nikakor ni usklajeno z gospodarskimi cilji.
Dober sprejem naših izdelkov pri številnih kupcih, pogosto dopolnjevanje asortimana, ki ustreza domačemu in tujemu trgu, nam daje po eni strani ugled, medtem ko po drugi strani zaradi majhne zmogljivosti povzročamo našim kupcem težave in slabo voljo. Sleherni mesec ugotavljamo, da nismo izdelali dovolj zaves, garnitur, prtov, tehničnih tkanin in izdelkov posebne izvedbe (montažne hale, konteinerj i...), pri tem pa ne moremo preprečiti, da kupci ne bi iskali drugih poti. Predvsem pa ni prijetno zato, ker kupci cenijo 50-letno poslovno tradicijo našega podjetja.
V preteklosti smo urediti ustrezen asortiman za potrebe domačega in tujega trga
—	dosegli smo povprečni petin-dvajsetdnevni plačilni rok in ustrezno pokritje
—	skleniti smo že nekaj samoupravnih sporazumov, prav tako pa pripravljamo že naslednje
—	dogovarjanja z našimi kupci popestre tudi številne nove cene predvsem še sedaj, ko smo morati v zvezi s samoupravnim sporazumom oblikovati maloprodajne cene.
Vrednost naših izdelkov nenehno
raste, pri -tem je zanimiva ugotovitev, da v zadnjih desetih letih izdelamo 4,5 milijona m2 tkanin letno, medtem ko smo električne energije porabiti pred desetimi leti 2 milijona kW ur, v preteklem letu pa 4,5 milijona kW ur, kar očitno kaže na večjo vrednost vloženega dela. Seveda se problem povečuje s pomanjkanjem tkanin, -ker smo ukinili nočno delo, a razširiti zmogljivosti v konfekciji.
Povečati proizvodnjo tkanin pomeni naglej ši proizvodni ritem, bolj izkoriščene zmogljivosti, ma-njše stroške, večjo proizvodnost, konkurenčnost ter boljšo poslovnost. To pa so tudi pogoji za ustrezno reprodukcijsko sposobnost in istočasno enostavno rešitev finansiranja proizvodnje brez dodatnih stroškov v obliki plačevanja obresti.
Vsak uspeh in neuspeh, ki ga doživlja delovna organizacija, se zelo aktivno vključuje v izvajanje srednjeročnega načrta, ki vključuje tudi nove investicije in katerega prvo leto je že preteklo. Že leto dni nas spremlja problem, da kupcem ne moremo izvršiti naročil, ker je zmogljivost prozivodnje premajhna, sicer bi znatno presegli plan in dohodek. Tako si pa žal često zapiramo pot, ker naši kupci zahtevajo izdelavo in dobavo naših izdelkov pri konkurenčnih organizacijah združenega dela.
Dobro je, da problem poznamo, kakor vedno se bomo tudi sedaj spoprijeti z njim, ga uspešno premostili in zagotoviti uresničitev srednjeročnega načrta.
ing. Avgust Orehek
Tkalnica
Tudi s takimi objekti moramo reševati napake na materialu, nastale pri barvanju.
Pišite v glasilo - spoznajmo se
Seja sveta za medsebojna razmerja
Na 1. seji sveta za medsebojna razmerja delovne organizacije, ki je bila dne 22. 4. 1977 so bili sprejeti sledeči sklepi:
—	za predsednika sveta za medsebojna razmerja je bil izvoljen tov. Viktor Lamberšek, za njegovega namestnika pa tov. Zajec Fanika.
— Imenovani so bili člani odborov SMR, in sicer:
člani odbora za kontrolo, spremljanje in usklajevanje OD (predsednik Alojz Pušlar)
člani odbora za varstvo pri delu (predsednik Zupan Brane) člani odbora za zaposlovanje žena, mladine in invalidov (predsednik Habjan Vera)
člani odbora za stanovanjska vprašanja (predsednik Matjaž Pavlin) člani odbora za strokovno izobraževanje (predsednik Rihtar Franc) člani odbora za šport in rekreacijo (predsednik Novak Branko)
— Potrdi se dodelitev 20.000,00 din družini Prosenc za odstranitev posledic požara.
— Tov. Mičetič Branetu se povrnejo stroški prevoza za obiskovanje tečaja za varilce.
— Vsled slabega zdravstvenega stanja se 16 delavkam odobri brezplačno letovanje v Umagu oz. na Veliki planini, s tem, da v ta namen koristijo svoj redni letni dopust.
— Vesni Maravič se dodeli soba v samskem bloku Pelechova 35.
— Tov. Zdenki Seliškar se povrnejo stroški ;iz naslova tekoče vzdrževanje in nove investicije.
— BIRO-ju 71 se dostavi predlog za ponovno točkovanje stanovanj tov. Seliškar, tov. Hajdinjaka in tov. Gerkmana.
— Krajevnemu odboru SZDL Mokronog se dodeli prispevek v višini 2.000,00 din za izgradnjo spomenika Matiji Gubcu.
—	3 dni plačanega dopusta, 3 pen-sioni in prevozni stroški se odobrijo tekmovalcema v namiznem tenisu, ki bosta sodelovala na medrepubliškem sindikalnem turnirju v Zagrebu.
— Potrdijo se pensionske cene in cene ostalih storitev v počitniškem domu v Umagu.
— Za izvedbo končnega izleta se slušateljem STS odobrijo sredstva v višini 3.500,00 din.
— Uvede se disciplinski postopek Proti odgovornim delavcem tov. Šinkovec Marjanu, Knez Ivanu in Haj-darevtič Izetu.
— S 1. 4. 1977 nadomeščata tov. Cilka Mrdjenovič in tov. Marija Koncilja sodelavko v zmanjšanem času in jima za to pripada nagrada v višini 725,00 oz. 502,00 din. Tov. Mira Bergant s 1. 4. 1977 preneha z nadomeščanjem sodelavke.
Matjaž Pavlin
V zadnjem času se mnogo pogovarjamo, da nam manjka medsebojnih vezi ter izkušenj v delu med osnovnimi organizacijami sindikatov. V enem izmed pogovorov se mi je utrnila misel, da bi se prek Kono-plana sindikati seznanjali ter izmenjavali izkušnje pri reševanju problemov v svojem delu. V podjetju Induplati imamo enajst OOS, zato bi bilo lepo, če bi vodili medsebojni kontakt. Zelo nas zanima, kako živite in delate v obratih izven podjetja (Mokronog, Peče, Mengeš). Upam, da se bo v prihodnji številki javila vsaj ena od enajstih OOS. Za vzpodbudo pa vam danes predstavim OOS konfekcije v Jaršah.
Naša organizacija šteje 152 članov in zajema šotorski oddelek, ceradni oddelek in kovinske konstrukcije. Po odcepitvi dela konfekcije v Slamnik Mengeš, smo se spoprijeli z novo ureditvijo OOS. Imamo 6 skupin, ker po pravilih vsaka lahko šteje samo 30 članov. Člani ene skupine so istočasno skupina samoupravnega centra s svojim vodjem in poverjenikom sind. skupine. Tako smo pospešili sodelovanje, lažje odločamo, obenem pa si prihranimo čas, da iste teme ne obravnavamo dvakrat. V izvršnem odboru OOS je s poverjeniki 9 članov, ki se redno sestajamo vsak mesec. Po potrebi povabimo na sejo tudi nadzorni odbor, predstavnike drugih političnih organizacij, člane konference in pa strokovne službe. Mrežo delegatov imamo dobro povezano v notranji samoupravni ureditvi in občinskem merilu. 10. marca smo izvedli letno skupščino, na kateri smo sprejeli mnogo zahtevnih nalog v zvezi z
zakonom o združenem delu ter finančni načrt, v katerem naj bi sodelovali množično. Želimo delati po geslu: »Nič mimo sindikata, o vsem hočemo biti obveščeni iin soodločati.« Mnogi nam jemljejo voljo, češ da je naše delo brezplodno, toda mi zaenkrat še vztrajamo. Zaupamo, da s poštenim, odkritim ter realnim mišljenjem in delom res ne bi mogli zgrešiti pri ustvarjanju družbeno-samoupravnega sistema. Z delovnimi nalogami smo sprejeli tudi sklep za medsebojne odnose, spremljamo proizvodni plan, produktivnost, disciplino ter delitev osebnega dohodka po delu. Tudi o tem smo razpravljali m a zadnji seji izvršnega odbora in pričakujemo rezultate. V našem procesu dela je mnogo kvarnih faktorjev, ki nam onemogočajo normalno delo in povzročajo, pospešujejo slabe medsebojne odnose. Urejanje teh problemov pa je najtežje sindikalno delo, je zelo nehvaležno in zahteva veliko osebne energije. Pri tem smo včasih sebični, ker pozabimo, da so sindikalni delavci iz naših vrst in rabijo delovno energijo iin čas tudi za svoje osebno življenje. K omenjenemu problemu me je privedla misel nekaterih, ki so mnenja, da bi večino sindikalnih del (teh pa ni malo) delali izven delovnega časa. Vendar ti ljudje verjetno niso dovolj pomislili, da bi s tem popolnoma zamrlo sindikalno delo ali pa bi za opravljanje le-tega morali plačevati profesionalce; predvsem pa bi onemogočili žene matere, ki bi bile tako primorane potegniti se od družbene dejavnosti k svojim družinam.
Erika Gorjup

En sam šivalni stroj predstavlja ozko grlo v proizvodnji ceradnega oddelka. Problem je trenutno rešen tako, da so si iz zgornje konfekcije enega sposodili. (Na posnetku: Marinka Dolinšek in Franc Novak.)
Volitve delegatov samoupravnih organov
Dne 7. 4. 1977 so bile izvedene volitve v samoupravne organe delovne organizacije, in sicer:
—	v delavski svet delovne organizacije (izvolili smo 12 delgatov)
—	v svet za medsebojna razmerja delovne organizacije (izvolili smo 6 delegatov)
—	v svet samoupravne delavske kontrole delovne organizacije (izvolili smo 2 delegata).
Istočasno so potekale tudi volitve v samoupravne organe v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb, in sicer:
v TOZD PROIZVODNJA:
—	v delavski svet TOZD Proizvodnja (izvolili smo 13 delegatov)
—	v svet samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja (izvolili smo 6 delegatov)
—	v svete posameznih organizacijskih enot, in sicer:
—	predilnica (izvolili smo 4 delegate)
—	oplemenitilnica (izvolili smo 4 delegate)
—	tkalnica (izvolili smo 6 delegatov)
—	konfekcija Jarše (izvolili smo 10 delegatov)
v TOZD KONFEKCIJA MENGEŠ
—	v svet organizacijske enote Mokronog (izvolili smo 4 delegate)
v TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI
—	v svet za medsebojna razmerja TOZD Restavracija (izvolili smo 4 delegate)
—	v svet samoupravne delavske kontrole TOZD Restavracija (izvolili smo 2 delegata)
v DSSS
—	v svet delovne skupnosti skupnih služb (izvolili smo 6 delegatov)
—	v svete organizacijskih enot, in sicer:
—	uprava (izvolili smo 4 delegate)
—	vzdrževanje (izvolili smo 5 delegatov)
V navedene organe smo volili delegate namesto delegatov, ki jim je letos potekla dvoletna mandatna doba oz. smo dopolnilno izvolili tiste delegate, ki jim je iz drugih razlogov (zaradi izstopa, odhoda v JLA, upokojitve oz. premestitve v drugo OE oz. TOZD) predčasno prenehal mandat.
Kandidacijske konference za predlaganje in določitev kandidatov za volitve v navedene organe so se opravile po posameznih samoupravnih centrih, same volitve pa po ustreznih volilnih enotah, ki so jih sestavljale posamezne TOZD in DSSS.
Volitve so v celoti potekale v redu in so bile zaključene na vseh voliščih najpozneje do 18. ure.
V	posameznih organizacijskih enotah TOZD Proizvodnja je glasovalo od skupnega števila volilcev po imeniku:
—	predilnica 84 %
—	tkalnica 82 11 „
—	oplemenitilnica 81 °'0
—	konfekcija Jarše 82 " o
—	kovinske konstrukcije 87 %
V	celotni TOZD Proizvodnja je glasovalo od skupnega števila volilcev po imeniku 82 11 „.
V	posameznih organizacijskih enotah TOZD Konfekcija Mengeš je glasovalo od skupnega števila volilcev po imeniku:
—	v konfekciji Mengeš 82 0'0
—	v konfekciji Mokronog 87 %
—	v konfekciji Peče 81%
V	celotni TOZD Konfekcija Mengeš je od skupnega števila volilcev po imeniku glasovalo 83 %.
V	TOZD Restavracija in počitniški domovi je glasovalo od skupnega števila volilcev po imeniku 79 %.
V	TOZD Industrijska prodajalna je glasovalo od skupnega števila volilcev po imeniku 86 %.
V	posameznih organizacijskih enotah delovne skupnosti skupnih služb je glasovalo od skupnega števila volilcev po imeniku:
—	v upravi 85 %
—	v vzdrževanju 88 %
—	v tehničnem sektorju 94 %
V	celotni delovni skupnosti skupnih služb je glasovalo od skupnega števila volilcev po imeniku 87 %.
Vsem novoizvoljenim delegatom želimo v imenu vseh volilnih komisij uspešno in plodno delo v novi mandatni dobi.
ČLANI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE
1.	Enoletna mandatna doba:
1.	Zarnik Magda, tkalnica;
2.	Pavli Polda, predilnica;
3.	Jerman Stane, oplemenitilnica;
4.	Hafner Janez, konfekcija Jarše;
5.	Vesel Ivan, kovinske konstrukcije;
6.	Bergant Janez, konfekcija Mengeš;
7.	Korošec Dora, konfekcija Mengeš;
B. Vidergar Helena, konfekcija Peče;
9.	Sinur Pavla, konfekcija Mokronog;
10.	Cedilnik Fanika, uprava;
11.	Hribar Albin, vzdrževanje;
12.	Kavčič Rajko, tehnični sektor;
13.	Kramberger Stane, restavracija;
14.	Drolc Janja, industrijska prodajalna.
2.	Dvoletna mandatna doba:
15.	Topič Mira, tkalnica;
lfi. Sasso Viktor, predilnica;
17.	Stopar Francka, oplemenitilnica;
18.	Klemenc Franc, konfekcija Jarše:
19.	Rebolj Vili, kovinske konstrukcije;
20.	Jurjevec Metka, konfekcija Peče;
21.	Gregorčič Martina, konfekcija Mokronog;
22.	Gorjup Marija, uprava;
23.	Mali Jože, vzdrževanje;
24.	Puhar Karolina, tehnični sektor;
25.	Hafner Slavica, restavracija;
26.	Mrvar Milena, industrijska prodajalna.
ČLANI SVETA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE"
A.	Enoletna mandatna doba:
1.	Zrim Rudi, predilnica;
2.	Stopar Francka, oplemenitilnica;
3.	Huber Olga, konfekcija Peče;
4.	Zupan Marjana, tehnični sektor;
5.	Lamberšek Viktor, vzdrževanje;
6.	Štrukelj Martina, industrijska prodajalna;
7.	Vrhovnik Kristina, konfekcija Mengeš.
B.	Dvoletna mandatna doba:
8.	Narobe I.ado, tkalnica;
9.	Pollak Mimi, konfekcija Jarše;
10.	Farič Franc, kovinske konstrukcije;
11.	Zajec Fanika, uprava;
12.	Skušek Vida, konfekcija Mokronog;
13.	Frelih Hilda, restavracija.
ČLANI SVETA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DELOVNE ORGANIZACIJE
A.	Enoletna mandatna doba:
1.	Sare Drago, tkalnica;
2.	Dimc Mara, konfekcija Jarše;
3.	Ulčar Štefka, oplemenitilnica;
B.	Dvoletna mandatna doba:
4.	Pavlič Anton, restavracija:
5.	Majdič Franc, konfekcija Mengeš.
ČLANI DELAVSKEGA SVETA TOZD PROIZVODNJA
A.	Enoletna mandatna doba:
1.	Vidmar Slavka, predilnica;
2.	2učko Franc, tkalnica;
3.	Kepec Vinko, tkalnica;
4.	Ulčar Helena, tkalnica;
5.	Pirš Dušan, tkalnica;
6.	Limoni Ljudmila, tkalnica;
7.	Osolnik Ivanka, oplemenitilnica;
8.	Juhant Vesna, konfekcija Jarše;
9.	Pust Ani, konfekcija Jarše;
10.	Strojan Francka, konfekcija Jarše;
B.	Dvoletna mandatna doba:
11.	Narat Tončka, predilnica;
12.	Cerar Božidar, tkalnica;
13.	Sare Tončka, tkalnica;
14.	Kavčič Magda, tkalnica;
15.	Božič Valči, tkalnica;
16.	Belaj Janez, tkalnica;
17.	Giovanelli Lovro, oplemenitilnica;
18.	Urbanija Marta, konfekcija Jarše;
19.	Novak Vinko, konfekcija Jarše;
20.	Vodlan Franc, kovinske konstrukcije.
ČLANI SVETA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD PROIZVODNJA
A. Enoletna mandatna doba:
1.	Peče Regina, predilnica;
2.	Bleje Franc, tkalnica;
3.	Giovanelli Lovro, oplemenitilnica;
4.	Vodlan Franc, kovinske konstrukcije;
5.	Zabret Milan, konfekcija Jarše.
n. Dvoletna mandatna doba:
6.	Semeja Pavla, predilnica;
7.	Rihtar Gizela, tkalnica;
8.	Pavlič Peter, oplemenitilnica;
9.	Vodlan Niko, kovinske konstrukcije;
10.	Močnik Jelka, konfekcija Jarše.
ČLANI SVETA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUZI1
A. Enoletna mandatna doba:
1.	Orehek Jernej, vzdrževanje;
2.	Grošelj Mavricij, vzdrževanje;
3.	Lončar Franc, vzdrževanje;
4.	Pavlič Marija, uprava;
5.	Puhan Franc, uprava;
6.	Orehek Milena, uprava.
n. Dvoletna mandatna doba:
7.	Kosmač Albina, uprava;
8.	Kavčič Mirjana, uprava;
9.	Cesnik Ivica, tehnični sektor;
10.	Bakan Franc, vzdrževanje;
11.	Jenko Janez, vzdrževanje;
12.	Krajšck Marica, vzdrževanje.
ČLANI SVETA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD RESTAVRACIJA
A.	Enoletna mandatna doba:
1.	Vršnik Marija;
2.	Kodela Nada.
B.	Dvoletna mandatna doba:
3.	Pečjak Angelca;
4.	Ilič Vladimir;
5.	Frelih Hilda;
G. Doma Avgust.
B. Dvoletna mandatna doba:
9. Špacapan Danica — SC 11
10.	Dajčar Frančiška — SC 13
11.	Cerar Antonija — SC 16
12.	Korošec Ema — SC 17
13.	Ručman Slavka — SC 18
14.	Peterca Marija — SC 19
SOE PREDILNICA
A.	Enoletna mandatna doba:
1.	Jurak Majda — SC 01
2.	Grm Ivanka — SC 01
3.	Rahne Ana — SC 01
4.	Kregar Kati — SC 02
5.	Žagar Marija — SC 02
B.	Dvoletna mandatna doba:
6.	Drčar Valentin — SC 01
7.	Urankar Tilka — SC 01
8.	Prosenc Ivan — SC 02
9.	Vodlan Polonca — SC 02
SOE OPLEMENITILNICA A. Enoletna mandatna doba:
ČLANI SVETA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD RESTAVRACIJA
A. Enoletna mandatna doba:
1.	Murko Marija,
2.	Frelih Milan,
3.	Štrukelj Ida.
II. Dvoletna mandatna doba:
4.	Kodela Nada,
5.	Urbanija Viktor.
SOE TKALNICA A. Enoletna mandatna doba:
1.	Bleje Franc — SC 10
2.	Kokalj Ana — SC 10
3.	Hren Anton — SC 11
4.	Sare Ivanka — SC 12
5.	Kušar Pavla — SC 14
6.	Stebal Pavla — SC 15
7.	Bec Stanislav — SC 16
8.	Grčar Anica — SC 17
1.	Farkaš Antonija — SC 31
2.	Habjan Erika — SC 31
3.	Salika Marta — SC 31
4.	Sevnik Ana — SC 32
5.	Razpet Jože — SC 32
B. Dvoletna mandatna doba:
6.	Dimc Branko — SC 31
7.	Šinkovec Milan — SC 31
8.	Peterka Ivo — SC 32
9.	Kramberger Ana — SC 32
SOE KONFEKCIJA JARŠE
A.	Enoletna mandatna doba:
1.	Vodlan Janez
2.	Zaman Peter
3.	Gorjup Erika
4.	Strojan Francka
5.	Hrovat Pepca
6.	Lipovšek Mimi — SC 42
7.	Rovanšek Ani — SC 42
B.	Dvoletna mandatna doba:
8.	Pislak Stane — SC 41
9.	Pollak Mimi — SC 41
10.	Dimc Marija — SC 41
11.	Bulič Adela — SC 42
12.	Kos Jelka — SC 44
13.	Brojan Milena — SC 44
14.	Rems Ivana — SC 44
15.	Križman Oto ml. — SC 45
SOE UPRAVA
A.	Enoletna mandatna doba:
1.	Kosmač Albina — SC 61
2.	Pipan Marjan — SC 61
3.	Pavli Marija — SC 62
4.	Marolt Majda — SC 62
B.	Dvoletna mandatna doba:
5.	Novak Branko — SC 61
6.	Ručigaj Milena — SC 61
7.	Grčar Janez — SC 62
8.	Baškovič Boža — SC 62
SOE VZDRŽEVANJE
A.	Enoletna mandatna doba:
1.	Vidergar Marjan — SC 71
2.	Stupica Božo — SC 72
3.	Knep Jože — SC 72
4.	Prelovšek Janez — SC 72
5.	Kurmanšek Roman — SC 73
B.	Dvoletna mandatna doba:
6.	Hribar Albin — SC 71
7.	Grilj Filip — SC 71
8.	Križman Nande — SC 73
9.	Plaznik Tone — SC 73
SOE KONFEKCIJA MOKRONOG
A.	Enoletna mandatna doba:
1.	Bevc Rozi — SC 49
2.	Lenarčič Nada — SC 49
3.	Starič Tanja — SC 48
4.	Poršič Marica — SC 48
5.	Florjančič Marija — SC 48
B.	Dvoletna mandatna doba:
6.	Bartelj Slavka — SC 48
7.	Borštnar Nada — SC 48
8.	Slak Milena — SC 48
9.	Oštir Valentin — SC 49
Matjaž Pavlin
Letna skupščina konference 00$ Indnplati Jarše
V	soboto, 23. 4. 1977 je bila letna skupščina KOOS Induplati Jarše. Letne skupščine so se poleg predsednika KOOS, predsednika izvršnega odbora KOOS in delegatov osnovnih organizacij udeležili še predsedniki OOS, predsednik ZB NOV v Induplati ing. Orehek, direktor DO ing. Bergant, vodja TOZD Proizvodnja ing. Zabukovec, vodja TOZD Konfekcija Mengeš ing. Rainer, vodja tehničnega sektorja ing. Jeraj, predstavniki Z K v Induplati, predstavniki ZSMS Induplati, predstavniki samoupravnih organov in drugi.
Uvodoma je predsednik KOOS tovariš Venčeslav Perko pozdravil vse navzoče in pričel skupščino s predlogom za delovno predsedstvo in overovatelja zapisnika ter dnevnega reda skupščine.
V	delovno predsedstvo so bili izvoljeni Otmar Lipovšek, Ivanka Simič in Janez Koželj. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Gizela Rihtar in Janez Hafner.
Potem ko so svoja poročila podali predsednik KOOS tov. Venčeslav Perko, predsednik Tovariške samopomoči tov. Janez Grčar, predsednica komisije za standard in socialno politiko tov. Frančiška Daj-
čar, blagajničarka KOOS tov. Boža Baškovič in predsednik nadzornega odbora tov. Otmar Lipovšek, je o gospodarskem stanju v Induplati poročal vodja TOZD Proizvodnje ing. Lado Zabukovec. (Omenjena poročila bomo objavili v naslednji številki Konoplana.) Tovariš Zabukovec je naglasil, da se soočamo s posebnostjo, ki se kaže v tem, da delamo še v prednostnih okoliščinah, ko je povpraševanje po naših izdelkih večje od ponudbe pa vendar izkazujemo negativni finančni uspeh. Gre za petnajstdnevno proizvodnjo, ki ni plačana. Gre skratka za 5 do 10 milijonov dinarjev, ki so v nedovršeni proizvodnji. Tovariš Zabukovec je pripomnil, da bi morali na ozkih delovnih mestih delati tudi dodatno, to je v nadurnem delu, ob sobotah in če treba tudi v nočnem času.
Na koncu je bil kritičen tudi do solidnosti pri dobavi surovin in pomožnih materialov in zahteval večjo disciplino. Delovnemu procesu škoduje vezanje obratnih sredstev v prekomernih zalogah, delo pa ovira tudi pomanjkanje naročenega, če pride ta roba v podjetje z zamudo.
Poročilo je nadaljeval direktor delovne organizacije inženir Srečo Bergant in dejal, da smo lahkomiselni ob dejstvu, da nam gre še sorazmerno dobro. Okrog prodaje naših izdelkov ni težav niti na domačem in ne na tujem trgu. »Točno pa je, kar je rekel poročevalec pred menoj, da nam manjka okrog 10 milijonov dinarjev, katere bi morali realizirati v aprilu. Gre za 15 dni, kakor smo o tem že slišali prej.* TOZD Proizvodnja je po vsem tem v negativi. TOZD Konfekcija in TOZD Trgovina nimata svoje lastne prodaje zato sta vezani na uspehe proizvodnje. S pozitivnim rezultatom bo v tem obdobju zaključila samo TOZD Restavracija. Do takšnih prilik je prišlo zaradi veljavnih predpisov, ko šteje samo plačana realizacija. Naredili smo prav in napačno, ko smo v decembru preteklega leta »postrgali* vse, kar je bilo mogoče. Sedaj nam dela ta čas, teh 15 dni težave, ker naše blago ni plačano.
Cene tekstilnim izdelkom se niso spremenile vse od leta 1974 medtem, ko so se cene drugim izdelkom povečale v neka-
(Nadaljevanje na 6 strani)
Lelna skupščina osnovnih organizacij sindikata Induplati Jarše je bila 23. 4. 1977 v naši sejni dvorani.
(Nadaljevanje s 5 strani)
terih primerih tudi do 150 %. Velike so naše obveznosti tudi do solidarnostnih dajatev. Velik je tudi naš prispevek iz osebnih dohodkov, ker nas pač je v domžalski občini največ.
Izhod je v povečanju produktivnosti in v novih investicijah, v katerih pa je tekstilna industrija močno omejena, saj je na voljo zanjo v tem letu le 43 milijonov dinarjev, kolikor bi rabila letos samo Induplati. Rabimo nove stroje za nove zavese, ki bi jih še kako dobro prodali. Kaže, da bo ostalo samo pri željah.
Današnja konferenca je dobrodošla, da se seznani s to situacijo. Kazno je, da bodo morali tudi sindikati pokreniti kaj, da bo več enotnosti pri zahtevah, saj gre za 50.000 zaposlenih v tekstilni industriji Slovenije. Današnje prilike napovedujejo stagnacijo, ki je enako nevarna kot nazadovanje.
Sef tehnične službe ing. Franc Jeraj je izrazil možnost, da so bili člani delovne organizacije morda premalo seznanjeni s to problematiko. Grla proizvodnje so v zaključnih delovnih procesih, kjer pa je bilo prav v zadnjih dveh mesecih izredno veliko bolniških izostankov. Manjka prodaje, blaga za prodajo pa ni, ker leži kot nedovršena proizvodnja v različnih delovnih fazah po podjetju. Proizvodni oddelki bi morali in morajo več delati. Gre za zmanjšanje zaloge nedovršene proizvodnje, ki nam edina lahko prinese manjkajoči znesek denarja, če bomo naše sodelavce pravilno seznanili s tem vprašanjem bodo pristopili k delu, kakor to pričakujemo.
Obratovodja oplemenitilnice tovarišica Katja Khamova je menila, da so v tem obratu seznanjeni s težavami že od vsega začetka in že delajo v zaokroženem ciklusu 12 ur/12 ur. Več ne gre, niti teoretično. Ponovila pa je težavno stanje z izredno visokim številom bolniških izostankov.
Skupščina je sprejela naslednji sklep:
SKUPŠČINA SINDIKATA DAJE TEHNIČNEMU VODSTVU DELOVNE ORGANIZACIJE VSO PODPORO PRI UREJANJU IN ORGANIZACIJI DELA ZA ZMANJŠANJE NEDOVRŠENE PROIZVODNJE.
Predlog izvršnega odbora KOOS Induplati za delo in za financiranje dejavnosti sindkata v letu 1977 je podal predsednik tovariš Anton Ručigaj.
V razpravi je inženir Bergat dal poudarka 3., 4. in 5. točki tega programa, kjer gre za utrjevanje samoupravnih odnosov ter za uveljavitev Zakona o združenem delu.
Posebej je poudaril potrebe po pomoči pri 17. točki programa, kjer moramo z vsemi silami stremeti za tem, da sedanjo obratno ambulanto Induplati zadržimo v Jaršah in jo za nemoteno delo ustrezno moderniziramo. Člani delovne organizacije so na začetku leta že odobrili potrebna sredstva za modernizacijo stavbe, prihodnje leto pa bomo ambulanto opremili z novimi aparaturami. Le tako bo služila naša zdravstvena postaja svojemu namenu in z preventivnim delom preprečevala potrebo po kurativnem zdravljenju.
Skupščina je po krajši razpravi k temu vprašanju sprejela naslednji sklep:
SKUPŠČINA SINDIKATA PREDLAGA, DA TOVARIŠ ANTON RUČIGAJ IN TOVARIŠICA ING. FANI ZAJEC POVSOD IN NA VSEH NIVOJIH ZASTOPATA ZELJE TE DELOVNE ORGANIZACIJE, DA OBDRŽIMO AMBULANTO ZA PREVENTIVNO IN KURATIVNO DELO V INDUPLATI JARŠE, DELOVNA ORGANIZACIJA PA MORA ZAGOTOVITI, DA BOMO SEDANJO AMBULANTO V NASLEDNJIH DVEH LETIH USTREZNO OBNOVILI IN MODERNIZIRALI. V SKRAJNEM PRIMERU BOMO TAKSNO ODLOČITEV PREDLAGALI ČLANOM TE DELOVNE ORGANIZACIJE, KI SE NAJ O TEM ODLOČIJO NA REFERENDUMU.
H besedi se je priglasil inženir Avgust Orehek, ki je v IMENU ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV NOV POZDRAVIL TO SKUPŠČINO IN JI ZAŽELEL PLODNO DELO IN TAKO USPESNO SODELOVANJE, KOT JE BILO ZE SEDAJ. Navzoči so pozdrav predstavnika ZB NOV pozdravili z aplavzom.
Predsednik nadzornega odbora je postavil pred skupščino naslednje vprašanje: »Ali lahko IO KOOS poseže v finance COS, ki imajo svoj program dela in svoj finančni načrt?*
V razpravi o tem vprašanju, v kateri je sodelovalo več razpravjalcev je bilo sklenjeno naslednje:
Z FINANCAMI RAZPOLAGAJO SAMO NJIHOVI LASTNIKI. GRE TOREJ ZA JASNO NAČELO, DA LAHKO DENAR NEKE OSNOVNE ORGANIZACIJE TROSI IZKLJUČNO LE IZVRŠNI ODBOR PRIZADETE OSNOVNE ORGANIZACIJE. O VSEH IZDATKIH MORAJO BITI PISMENI SKLEPI. IZVLEČKI SKLEPOV MORAJO BITI OBVEZNA PRILOGA ZA DVIG GOTOVINE NA GLAVNI BLAGAJNI SINDIKATA.
Naslednje polemično vprašanje se je glasilo, koga šteti med bolnike, kadar jih sodelavci v organizaciji sindikata obiščejo. Potrebno je točnejše tolmačenje ker
samo pogoj, da je nekdo bolan dalj kot 60 dni nepretrgoma ni dovolj. Dogodi se, da je bil nekdo zaradi bolezni odsoten z dela dva meseca in več vendar dela takrat, ko so na vrsti solidarnostni obiski že dalj časa, lahko tudi že nekaj mesecev. Kako v takih primerih? Kdo je upravičen do obiska oziroma, koga so po splošnem sklepu dolžni obiskati predstavniki sindikata?
V razpravi so bila mnenja o tem močno deljena. Že oktobra 1974 je bilo sklenjeno, da je treba bolnike obiskovati vsak mesec pač tiste, ki so do obiska upravičeni. Izkazalo se je, da pogostejši termini ustrezajo tudi današnjim prilikam, zataknilo pa se je pri denarju. Koliko izročiti obiskovanemu v dar kot pozornost sindikata? Tudi pri tem vprašanju se je večina opredelila za limit 400.- din s tem, da se sodelavcem prepusti možnost glede odločitve ali se mu sploh izroči denar ali gre le za obisk.
Sprejet sklep glasi:
SODELAVCA, KI JE ZAVOLJO BOLEZNI PRIKLENJEN NA BOLNIŠKO POSTELJO ALI PA JE V DOMAČI NEGI NEPRETRGOMA 60 DNI BOSTA V VSAKEM POSAMEZNEM PRIMERU OBISKALA DVA PREDSTAVNIKA SINDIKATA IZ NJEGOVE OOS. PO PREDHODNEM RAZGOVORU BODO SODELAVCI ODLOČILI, KAJ MU BODO IZROČILI (denar — največ 400.00 din, rože ali kaj drugega primernega) DENAR ZA TA NAMEN IZPLAČA BLAGAJNA KOOS INDUPLATI IN NE BREMENI BLAGAJNE OOS. SPISEK, KOGA OBISKATI, PRIPRAVI VEDNO DO 28. V MESECU STROKOVNA SLUŽBA.
Rešitev prejšnjega vprašanja je terjalo sporedno ureditev potrebnega pritoka denarja. Blagajna KOOS nima dovolj denarja za financiranje denarne pomoči bolnikom poleg vseh drugih izdatkov, ki bremenijo sindikalno blagajno. Po dovolj izčrpni razpravi je skupščina sklenila naslednje:
ČLANOM DELOVNE ORGANIZACIJE BOMO PREDLAGALI, DA Z REFERENDUMOM ODLOČIJO CE SOGLAŠAJO S TEM, DA SE IZ BLAGAJNE TOVARIŠKE POMOČI INDUPLATI IZDVOJI ZNESEK 20.000.00 DINARJEV BREZ OBVEZNOSTI VRNITVE IN TA DENAR NALOŽI V BLAGAJNO KOOS ZA NAMENSKO FINANCIRANJE DENARNIH PRISPEVKOV ZA OBISK BOLNIKOV. ZA IZVEDBO REFERENDUMA JE ZADOLŽEN IO KOOS.
Na pripombo predstavnika nadzornega odbora, da IO KOOS še ni ustrezno ukrepal oziroma nagradil blagajničarko Tova-variške samopomoči smo slišali, da je o tem sprejet ustrezni sklep, katerega pa tajništvo pomotoma še ni posredovalo v realizacijo.
Denar, katerega je vedno manj kot treba, je bil še naprej osrednje vprašanje. Sklenili so k temu naslednje:
PRI SPREJEMANJU FINANČNEGA NAČRTA DELOVNE ORGANIZACIJE INDUPLATI ZA LETO 1978 JE TREBA VNESTI TUDI POSTAVKO ZA DENARNI PRISPEVEK ZA FINANCIRANJE SINDIKALNEGA DELA. PRISPEVEK NAJ NAKAZE INDUPLATI V DOBRO BLAGAJNE KOOS INDUPLATI. USTREZNO VLOGO NAJ NASLOVIJO NA INDUPLATI JARŠE PREDSTAVNIKI IO KOOS.
Predsednik Tovariške samopomoči je želel pojasnilo, koliko naj bo limit za posojilo sedaj, ko je v blagajni denarja nekaj več. O zadevi je že razpravljal IO KOOS in sklenil naslednje:
PROSILCI LAHKO DOBIJO IZ NASLOVA SAMOPOMOČI NAJVEČ 6.000.00 DIN CE RABIJO DENAR ZA KRITJE NUJNIH IZDATKOV. PROSILCI MORAJO DENAR VRNITI KOT VSI DRUGI V DESETIH ZAPOREDNIH ENAKIH ME-SECNH OBROKIH. BLAGAJNA TOVARIŠKE SAMOPOMOČI LAHKO IZPLAČA VEČJA POSOJILA LE V PRIMERU, DA SO DOBILI POMOČ VSI PROSILCI, KI SO PROSILI ZA POMOČ DO NAJVEČ 4.000.00 DIN.
Predstavnik ZK Induplati tovariš Janez Hafner je skupščino seznanil s prireditvami, ki jih pripravljajo naše družbenopolitične organizacije v počastitev jubilejnih praznovanj. Nekatere prireditve bodo že v maju letos, druge kasneje. K vsem nastopom so člani delovne organizacije vedno dobrodošlo vabljeni.
Predsednik KOOS INDUPLATI tovariš Vencelj Perko je izkoristil priliko ter delegatom in skupščini naslovil vabilo, da bi bilo sodelovanje tudi v prihodnje tako uspešno, kot doslej.
Apel tovariša predsednika so navzoči pozdravili s ploskanjem.
Delovni predsednik se je nekaj pred 14. uro navzočim zahvalil za sodelovanje in zaključil letno skupščino sindikata Indu-lati.
Urednica
Bili smo v Kumrovcu
V počastitev 40-obletnice prihoda tovariša Tita na čelo KP in njegovega rojstnega dneva, je naš sindikat organiziral ekskurzijo v Kumrovec in Stubiške toplice.
Zbrali smo se na običajnem mestu pred podjetjem ob 6. uri zjutraj 16. aprila.
Obetal se je lep dan!
Ko smo bili zbrani vsi potniki na čelu z vodičem izleta, tov. Nives Trnovšek, smo jo mahnili proti Dolenjski. Prvi postanek za obvezno in nepogrešljivo kavico je bil na Otočcu, drugi pa v gradu Mokrice, ki ga pravkar obnavljajo. Nato smo se odpeljali proti Stubiškim toplicam, kamor smo prispeli okoli 11. ure dopoldne. V lepem novem hotelu »Matija Gubec« nas je že čakalo kosilo, ki nikakor ni bilo odveč. Po kosilu so podjetneži odšli na kopanje, mi strahopetci pa smo ostali na varnih tleh, si ogledovali živopisno okolico, nakupili razglednic in spominkov in že je bilo treba oditi naprej, proti Donji Stubici. Tam smo si ogledali veličasten spomenik, posvečen Matiji Gubcu, Gubčevo rojstno hišo in legendarno 450 letno lipo. Nakar smo mimo Augu-štinčičeve galerije odrinili naravnost proti Kumrovcu.
Razpoloženje se je vidno stopnjevalo, temu je verjetno botrovala neka sumljiva steklenica, ki je pridno krožila sem ter tja. V zadnjem delu avtobusa pa je pel pevski zbor z dokaj obsežnim sporedom, ki je segel od ljudskih, umetnih pesmi, pa vse tja do modernih popevk. In glej že smo v Kumrovcu, kjer smo si najprej ogledali enkraten mla-
dinski dom, nato pa smo ss peš odpravili do rojstne hiše našega maršala, kjer smo srečali ravno veliko delegacijo tujih novinarjev. Ves čas pa je pridno pihljalo.
Dan se je že nagibal k večeru, ko smo prispeli v Rogaško Slatino, ki je bila tudi naš zadnji postanek tega cine. Tu smo ostali približno eno uro, nakar smo se morali na žalost odpraviti proti domu.
Majda Šoštarič
Člani OOS Uprave pred spomenikom Matije Gubca v Stubicah.
Kumrovec, rojstna hiša tovariša Tita.
nas razgovor
Grla proizvodnje, delovni prostori, kvaliteta materiala kvaliteta dela, medsebojni odnosi, procesni list, interna kontrola
Tokrat smo naš razgovor vodili v obratu težke konfekcije. Že nekaj časa imajo veliko dela, pa nas je zanimalo, kako z njim shajajo. Da proizvodnja ne dohaja popraševanja po naših izdelkih, da se v njej pojavljajo »ozka grla«, da po treh mesecih dela .izkazujemo negativni finančni uspeh kljub mnogim prizadevanjem, so dejstva, ki so sedaj najbolj aktualna in se o njih razpravlja povsod v delovni organizaciji. Tudi na letni skupščini konference osnovnih organizacij sindikata Induplati, ki je bila pred nedavnim, je bila najbolj živa razprava prav o teh problemih.
Z obratovodjo težke konfekcije, tov. Tonetom Videnškom, sva se takole pogovarjala:
Slišala sem, da imate v zadnjem času veliko naročil. Kaj mislite o vašem delu? Je tudi pri vas kakšno »ozko grlo«?
Dokončujemo 90-metrski koridor za IMF. To je najdaljši koridor, ki je bil do sedaj narejen. Dobavni rok je približno mesec dni z ozirom, da je naročil vedno več, bodo morali biti ti roki še daljši. Obenem delamo še konteinerje, avtomobilske ponjave, univerzalne šotore iz PVC, posode za vodo, celo vrsto unikatov za razvojni oddelek, veliko popravil naših artiklov, uslužnostno varjenje dna za šotore, dna za prigrade, ob-težilne posode, prevleke za telovadne blazine tn podobno.
O našem delu pa mislim takole, lik obrtniškega obrata izdelovanja cerad počasi izginja. Vedno bolj se uveljavlja potreba po serijskem delu, zlasti, ker so se pojavile večje količine naročil v več sto komadih. Torej bo vsekakor prioriteta v obratu na masovnosti izdelave, kar zmanjšuje stroške, povečuje storilnost in veča dohodek. Verjetno bodo pojavi kritik na račun daljših dobavnih rokov posameznih kosov prisotni, vendar bodo počasi izginili.
Kar se pa tiče »ozkega grla«, ga pri nas predstavlja premajhna zmogljivost enega samega šivalnega stroja. Ta problem smo trenutno rešili s tem, da smo iz zgornje konfekcije dobili na posodo še en šivalni stroj, ne vem pa, kako bo potem, ko ga bodo spet sami rabili, in to bo prav kmalu.
Rabili bi tudi nekaj več delovne sile, mislim kvalificirane krojače. Drugače pa sem s strojnim parkom zadovoljen.
Zadnjič je bila v Konoplanu objavljena fotografija, ki je prikazovala, kako veliko cerado »obdelujete« na dvorišču. Kaj bi k temu komentirali?
Vsekakor so delovni prostori postali premajhni. Večkrat kar težko čakamo lepega vremena, da se skrojijo strehe koridorja na dvorišču. Pa ne samo pri strehah koridorjev, tudi ob sedanjih naročilih smo si vedno bolj v napoto.
Pri stroju za varjenje ponjav (cerad) — tovariša Oto Križman (zadaj) in Ivo Husič (spredaj).
Vemo, da na končni izdelek vpliva tudi kvaliteta materiala. Imate pri tem težave?
Pri izdelavi, posebno avtomobilskih cerad so zahteva kvalitetno blago. Dobavitelj plastif.iciranega blaga (tkanega v Induplati) se ni posebno izkazal. Prišlo je do večjih upravičenih reklamacij gotovih izdelkov. Tudi sam sem osebno sodeloval pri eni od reklamacij in lahko povem, da je bila res upravičena. Nanos mase na blago je bil tako tenak na nekaterih mestih, da so bili vidni beli odtenki na strehi cerade. Stanje se je proti koncu leta (izboljšalo, ko nam je blago dobavil tuj dobavitelj.
Kako si prizadevate doseči čim-boljšc rezultate pri delu? Racionalno izkoriščanje materiala in kakovostno delo sta najbrž najvažnejša dejavnika?
Kar se tiče odnosa do materiala mislim, da smo tu krivi vsi v obratu. Verjetno je bilo z moje strani kljub opozarjanju krojilcev, da racionalno izkoriščajo blago, premalo narejeno. Vez obratovodja — mojster — krojilci se bo ojačala s tem, da se stalno opozarja na pravilen odnos do materiala. Res je, da smo v odpadke dali nekaj dobrega blaga, toda vsekakor ostane dejstvo, da vseh odpadkov ni možno koristno uporabiti v procesu. Večji kosi ostankov pa se bodo koristno uporabili ob primernih naročilih.
Omenim naj še ito, da skladiščnih prostorov za plastifioirano blago obrat nima, zato to blago jemlje obratu koristno površino in dela napoto. Želim, da se v novem obratu reši ta problem kar z enostavnimi policami.
Kakovostno delo je res najvažnejši dejavnik in obenem najbolj boleča točka proizvodnega procesa. Mislim, da je kakovost dela močno pogojena s subjektivnim dejavnikom — medsebojnimi odnosi.
So medsebojni odnosi v obratu slabi?
Ne, sedaj je ta problem že rešen. Lahko rečem celo obratno: zelo dobro se razumemo, odnosi so tovariški, z disciplino nimam težav. Odkar smo uredili s problematičnimi posamezniki in odkar sem uvedel procesni list in poostril interno kontrolo, se je tudi kvaliteta izboljšala. Preden pa sem prišel na idejo procesnega lista, je ob ugotovitvi nekvalitetnega dela, zaradi več izdelovalcev vedno bil problem, kdo je krivec. Stvari so se tako zaostrile, da medsebojni odnosi delavcev niso bili na nivoju, kar vsekakor igra določeno vlogo pri storilnosti.
Kakšen pa je ta procesni list?
Procesni list vsebuje vse faze dela gotovega izdelka. Pri vsaki fazi se delavec podpiše, vsled česar ne more zanikati krivde eventualnega nekakovostnega dela. S tem je bilo odpravljeno nezaupanje, iskanje in to-žarjenje med delavci — izdelovalci. Ukrep je po mojem mišljenju pripomogel .k večji kakovosti dela, prav tako pa tudi k boljšim medsebojnim odnosom.
Solidarnostna akcija v Induplati
Ceradni oddelek: v ozadju levo — obratovodja Anton Videnšek, desno — mojster Vinko Novak; spredaj levo — Maksimiljan Zabret, desno — Malo Baloh.
Kako deluje interna kontrola?
Interna kontrola je dvočlanska (obratovodja in mojster). Redno pregleduje faze dela in vsekakor tudi prispeva svoj delež k boljši kvaliteti. Pri ugotovitvi nekakovostnega dela se določi še tretja oseba, naredi se zapisnik in določene ukrepe zoper kršilca. Vsekakor bo prihodnji pravilnik velika pomoč pri konkretnem določanju ukrepov zoper kršilca.
Pri disciplini pa je potrebno bolj spoštovati zakon: vsakemu po njegovem delu, vsak po svojih sposobnostih. Vsekakor je bila težava le pri določenih režijskih delavcih, kot sem že enkrat omenil. Težave so se kazale kot posedanje po garderobi, neprestano odhajanje na stranišče
itd. Pri prekomernem izostajanju od delovnega mesta delavcu ne obračunamo polni delovni čas. Takoj po uvedbi tega ukrepa so enostavno izginili vsi izostanki z delovnega mesta.
Mislite, da bi se dal procesni list ali kaj podobnega uvesti tudi v druge obrate?
Težko rečem kaj določenega, ker ne poznam procesa dela v drugih obratih. Verjetno, da nek način, kako priti do boljših rezultatov dela obstaja povsod, le najti je treba pravega. Treba se je bolj zavzeti. V našem obratu se je s temi ukrepi stanje zelo izboljšalo.
Urednica
Procesni list je odpravil nezaupanje. Vsak delavec ccradnega oddelka s podpisom potrdi odgovornost za zaupano mu fazo dela.
Pomoč
Prosenčevima
Tov. Prosenčeva: »Z grozo sem gledala, kaj je na pogorišču ostalo...«
Ob misli, da imamo ljudje še posluh za težave drugih, se vedno razveselim. Da je to tako, je dokazala solidarnostna akcija, ki jo je organiziral naš sindikat.
5. aprila letos je namreč dva naša sodelavca, zakonca Prosenc doletela huda nesreča — požar njune stanovanjske hiše. Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata je takoj sprožil akcijo prostovoljnega prispevanja denarja za pomoč Prosenčevima. V tej akciji so se vse osnovne organizacije izredno izkazale in jim gre vsa pohvala. Pri zbiranju denarja so sodelovale celo osnovne organizacije sindikata iz dislociranih obratov.
V sorazmerno kratkem času so osnovne organizacije zbrale 37.120,00 dinarjev:
Konferenca DOS: blagajna
OOS Vzdrževanje:
blagajna
posamezniki
OOS Predilnica: posamezniki
OOS Tkalnica:
blagajna
posamezniki
OOS Oplemenitilnica: posamezniki
OOS Konfekcija Jarše: posamezniki
1500.00	din
2700.00	din
6400.00	din
2050.00	din
4000.00	din
7370.00	din
1410.00	din
3300.00	din
OOS Konfekcija Mengeš: posamezniki	1070,00	din
OOS Konfekcija Peče: posamezniki	650,00	din
OOS Prodajalna:
posamezniki	600,00	din
OOS Uprava:
posamezniki	5510,00 din
OOS Restavracija:
posamezniki	560,00 din
Na seji sveta za medsebojna razmerja pa so člani potrdili dodelitev 20.000,00 dinarjev za odstranitev posledic požara.
Ko sem se s tovarišico Prosenčevo pogovarjala, mi je dejala: »Zelo sem presenečena, da je šla akcija tako na široko in mi gre kar na jok, ko kdo kaj prispeva. Pri gradnji hiše nismo nikoli prosili za kredit. Vse sva zgradila s tako majhno plačo. Seveda ni bilo denarja, da bi za hišo plačevala še zavarovalnino. Potem pa se takole zgodi nesreča! Z grozo sem gledala, kaj je na pogorišču ostalo... Res, kar težko verjamem, da so se vsi v Induplati tako zavzeli in sva jim zelo hvaležna ...«
Urednica
Nastopali so
V začetku aprila je bila v Induplati osrednja proslava v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPS, prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovega 85. rojstnega dneva.
Zapis o proslavi smo objavili že v aprilski številki Kunoplana. Ker pa takrat posnetkov še nismo imeli, jih objavljamo tokrat.
Tov. Gizela Rihtar, sekretar aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, je prebrala uvodni govor.
Tov. Franc Veider se že dolgo vrsto let aktivno udejstvuje na kulturnem področju.
Z Mojo pesmijo se je odrezala tudi najmlajša recitatorka Martina.
Ekskurzija DIT Jarše
TOVARNA NOGAVIC POLZELA — GORENJE VELENJE
V	soboto 9. aprila je DIT Jarše organiziral ogled Tovarne nogavic Polzela in tovarne Gorenje v Velenju. V nepredvidenem snežnem metežu smo se odpeljali proti Polzeli. Prvi vtis ob lepo urejenem okolju in pogled na novo trgovino pred vhodom v podjetje so bili vsekakor prijetni.
V	Tovarni nogavic je zaposlenih okrog 1200 delavcev, pretežno ženske, ki na določenih delovnih mestih, natikanje nogavic na modele, morajo imeti dobro negovane, voljne roke. Vsaka hrapavost roke je lahko vzrok za nekvaliteten izdelek. Stimulacija delovnih mest je vezana na kvaliteto proizvodnje. Proizvodni artikli so ženske nogavice z in brez modne črte, moške nogavice ter otroške nogavice in žabe.
Tovarna nogavic Polzela se je nedavno tega organizirala v več TOZD in sicer tri: TOZD Ženske nogavice, TOZD Moške nogavice ter TOZD Vzdrževanje in trgovina. Poprečni OD je bil v preteklem letu 3.300 din, za letos pa imajo v načrtu poprečje
4.000	dinarjev. Podatki so se nizali, videli pa smo novo opremljene obrate ženskih nogavic, stare avtomate za izdelovanje moških nogavic, šivalnico, kjer šivajo zaključke stopal, oplemenitilnico ter barvarno. Ozko grlo je šivanje stopal in barvanje. Barvarno prav v tem času širijo in modernizirajo.
Za uvoz novih avtomatov za šivanje stopal iz konvertibilnega tržišča niso dobili potrebnega uvoznega dovoljenja, iz prakse pa jim je znano, da enaki stroji iz vzhodnih dežel ne ustrezajo, zato jih ne bodo naročili in ne kupili. To ozko grlo v proizvodnji bo zato še ostalo. Rešitev vidijo v organizaciji večizmenskega dela.
Po ogledu računskega centra in po Izmenjavi izkušenj iz tega področja smo se poslovili od prijaznih Polzenčanov ter se odpeljali proti Velenju.
Tovarna Gorenja v Velenju ima
8.000	zaposlenih, ki so v 11 TOZD. Vsak TOZD je zaključena enota. Delijo se glede proizvodnje pralnih
strojev, hladilnikov, štedilnikov, televizorjev ipd. Delavce pripelje vsak dan 54 avtobusov iz bližnjih in daljnih krajev na delo. Poprečna starost zaposlenih je 24 let, to pa pove, da je v ZSMS včlanjenih prek 4000 mladincev. Ženske so v večini in delajo vsa dela. Moški so zaposleni pretežno v rudniku lignita.
V sklopu Gorenja so še zunanji obrati, kjer izdelujejo gospodinjske strojčke, keramične ploščice in drugo. V načrtu imajo združitev z Vegradom. Ko bodo to izvedli, bodo začeli izdelovati montažne hišice. Proizvodni program je usmerjen v to, da bi že v kratkem izdelovali od stanovanjske hiše do zadnjega stroja za gospodinjstvo vse. Začeli so s proizvodnjo štedilnikov na trdo gorivo, ki so jih sami skonstruirali in katere danes v sodobnejši obliki še izdelujejo. Izvažajo jih v SSSR. Od tod tudi ime GORENJE. Tekstilci smo bili impresionirani nad tako velikim obsegom proizvodnje, v tako prostranih delovnih halah, nad
(Nadaljevanje na 12 strani)
obvestila iz kadrovske službe
ZAHVALE
Ob težki izgubi dragega očeta
FRANCA JERMANA sc iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oplcmcnitilnice za izrečeno sožalje in denarno pomoč
Erika Habjan
Ob nenadni smrti naše drage mame
MARIJE LIMONIJEVE se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavcem kovinskih konstrukcij, ki so nama izrekli sožalje in poklonili venec svežega cvetja
Pavla in Frenk Farič
Ob bridki izgubi našega dobrega očeta
VALENTINA DRČARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz prejemarne za podarjeno cvetje.
Iskrena hvala predilnici in prejemarni za izraze sožalja in denarno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti
žalujoča hčerka Zalka Korošec in sin Tine Drčar
Ob nenadni izgubi moje mame
JOŽEFE MAVRARJEVE se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč vsem sodelavkam in sodelavcem iz ATR tkalnice
Fani Krambergar
Ob težki nesreči, ki nas je prizadela zaradi požara naše stanovanjske hiše, so člani sindikalnih organizacij, konferenca sindikata in delovna organizacija Induplati Jarše prispevali denarno pomoč.
Iskreno se jim zahvaljujeva Tilka in Tone Prosenc
Ob boleči izgubi preljubega sina
ROMI J A ANDREJKA sc iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obeh tkalnic, pripravljalnice in prejemarne za izrečeno sožalje, vence in denarno pomoč.
Posebna zahvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti mami Nada Andrejka z družino
POROČILO O GIBANJU OD ZA MAREC 1977
Vrednost točke za TOZD-1, TOZD-2, TOZD-4 in DSSS je bila izplačana v isti višini kakor pretekla dva meseca in sicer 0,0425, za TOZD-3 tj. Restavracija in počitniški domovi pa je bila izplačana v višini 0,0472 din.
Menjajoči del OD pa je bil izplačan v sledeči višini:
R-D-Z za TOZD proizvodnjo in DSSS je znašal 108 %
R-D za TOZD proizvodnjo in DSSS je znašal 106%
TOZD Restavracija in počitniški domovi je znašal 103 %
TOZD Industrijska prodajalna je znašal 115%)
TOZD Konfekcija Mengeš je znašal 115%.
Povprečno izplačani osebni dohod-
ki so se gibali sledeče: TOZD proizv.
DSSS
TOZD Industr. prodaj. TOZD Rest. in poč. d. TOZD Konf. Mengeš
3.474,— din 4.877,— din 4.161,— din 4.381— din 3.410,— din
Razred			TOZD proizvodnja						TOZD Konf.	TOZD Res.	TOZD i Trg.
	pred.	prip. j	tkal.	opl.	konf.	cer. O.	X 1	DSSS			
do 2100	4										—
2100 do 2500	3	1		1	3			1	3		
2500 do 3000	33	20	28	18	29	2	1	10	43		
3000 do 3500	31	57	99	28	40	11	8	33	96	5	—
3500 do 4000	7	23	45	21	15	4	12	48	44	3	6
4000 do 4500	5	3	13	12	3	2	5	46	13	6	5
4500 do 5000	2	5	7	7	2	1	2	29	7	2	2
5000 do 5500	1		10	3			1	13	1	2	
5500 do 0000	1		2		1			10	—	1	
6000 do 6500			2					17			
6500 do 7000					1			10	1		
7000 do 7500	1	1	1	1	—	1	1	4			
7500 do 8000								5			
8000 in več	—	—	—	—	—	—		18	1		
	88	110	207	91	94	21	30	244	209	20	14
	1923	2480	2655	2495	2300	2791	2593	2480	2260	3137	3527
	7087	7316	7411	7234	6974	7087	7267	12900	9123	7512	6624
povpr. OD	3218	3378	3562	3608	3246	3641	3910	4877	3410	4381	4161
TOZD PROIZVODNJA Vstopi:
Petek Frančiška, previjanje v predilnici, vstopila 1. 4. 1977,
Šmid Marinka, previjanje v predilnici, vstopila 4. 4. 1977,
Šraj Peter, del. v oplemenitilnici, vstopil 7. 4. 1977,
Kraljič Zdenka, tkalka, vstopila 11. 4. 1977,
Zahirovič Ha j rij a, previjanje v predilnici, vstopila 5. 4. 1977,
Capuder Marjan, pom. tkal. mojstra, vstopil 5. 4. 1977,
Hušič Ivo, del. v cer. oddelku, vstopil 18. 4. 1977,
Jovanovič Vladimir, not. transp. v pred., vstopil 19. 4. 1977,
Peterka Branko, pom. tkal. mojstra, vstopil 19. 4. 1977,
Vrečar Peter, not. transp. v prip., vstopil 20. 4. 1977,
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage mame
FATE SALKIČEVE se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izraze sožalja mojim sodelavkam iz pripravljalnice in sostanovalkam samskega bloka
Serka Kovačevič
Kovač Emilija, previj. v pred., vstopila 21. 4. 1977.
Izstopi:
Vrtačnik Anton, mikanje, izstopil 17. 3. 1977,
Ilič Ljubomir, del. v oplemen., izstopil 31. 3. 1977,
Rebrovič Josip, not. transp. v pripr., izstopil 31. 3. 1977,
Kraljič Zdenka, tkalka, izstopila 15. 4. 1977,
Veldin Vesna, tkalka, izstopila 23. 4. 1977,
Kovač Emilija, previj. v pred., izstopila 25. 4. 1977,
Vrečar Peter, not. transp. v pripr., izstopil 23. 4. 1977.
Petek Frančiška, previj. v pred., izstopila 30. 4. 1977.
TOZD KONFEKCIJA MENGEŠ
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
Starič Vera, šivilja v obratu Mokronog, izstopila 31. 3. 1977,
Dovžan Marija, del. v konfekciji, izstopila 11. 4. 1977.
DELOVNA SKUPNOST
SKUPNIH SLUŽB
Vstopi:
Bradač Darko, del. v sklad. got. izd., vstopil 1. 4. 1977.
Izstopi:
Pirc Ivan, pom. vrtnar, izstopil 14. 4. 1977.
za razvedrilo
Križanka
VODORAVNO: 1 — gospodinjski pripomoček, 9 — slovensko letoviško mesto, 13 — blago, 17 — sozvočje, skladnost, 18 — osvežilna Talisova pijača, 19 — letev, 20 — delo, skladba, 21 — star izraz za lov, 22 — vzdevek Onassisa, 23 — ameriška revija, 24 — vrsta mesne jedi, 25 — ime televizijskega napovedovalca Mohorka, 26 — šaljiva zgodbica, 28 — kamnita gmota, 29 — avtomobilska oznaka Celja, 30 — vrinjanje, 31 — kratica za radiotelevizijo, 32 — znan nemški pisatelj, 33 — Risto Savin, 35 — bivši nogometaš Maribora, 37 — vrsta bombona, 39 — glavni števnik, 40 — taborišče na prostem, 41 — nevarna nalezljiva bolezen, 42 — glina, 43 — večji kraj na Štajerskem znan po kemični industriji, 44 — človek z velikimi očmi, 45 — borzno poročilo o tečajih, 46 — ime japonskega politika Hiroburnni, 47 — računi, 48 — prodor dela drobovja pod kožo, 49 —
družbeni položaj, 50 — prebivalec glavnega mesta SSSR.
NAVPIČNO: 1 — domača žival, 2 — vi-sokošolci, 3 — znane žimnice, 4 — doba, vek, 5 — oznaka kem. prvine mendelevij, 6 — znana ital. film. igralka, 7 — vik, 8 — enaka samoglasnika, 9 — vrsta zelenjave, 10 — tovorna žival v J. Ameriki, 11 — figura pri četvorki, 12 — pritrdilnica, 13 — daljše literarno delo, 14 — tanka bombažna tkanina z motnim mlečnim leskom, 15 — glavno mesto madžarske, 16 — židovski kralj, 22 — janež, 23 — tovarna v Ljubljani, 24 — odprtine v zidu, 26 — riževo žganje, 27 — ime našega igralca Nikoliča 28 — vrsta maščobe, 30 — črna poljska ptica, 32 — pevnost, 34 — sovjetski šahovski velemojster (Leonid), 36 — menično jamstvo, 37 — meniška halja, 38 — športni napovedovalec Trefalt, 39 —
mešana alkoholna pijača, 40 — del telesa, 41 — pojem v geometriji, 43 — podzemski hodnik, 45 — oznaka za konjsko silo, 46 — začetnici imena in priimka avtorja pesnitve Hasanaginica, 47 — podredni veznik.
Sestavila: Danica Bleje
REŠITEV ITALIJANSKE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Cankarjeva založba. Emirat — Gotovac
—	Or, Notar — Omleta---------Ta, Trik
—	Moč — TNT — OER, R — Panj — Eskadra, Gautier — Meja — Sc, ZOO — Ra-trak — Letalo, Ep — Sire — Grad — Iran, Marta — Via, Jenko, — Terca — Ž — Ana — Noj.
(Nadaljevanje s 10 strani)
transportnimi trakovi, ki v več nadstropjih vodijo tudi pod stropom ter nad izrednim tempom dela.
Bila je delovna solidarnostna sobota in v kolikor se je ob delu počivalo, je bil to znak, da je norma presežena in to je znak za odmor. Tempo in enoličnost zahtevata pogostejše odmore in večkratno menjanje delovnega mesta. Manj kot leto dni lahko delavec vzdrži na istem delovnem mestu, potem mora drugam.
Z raširitvijo in modernizacijo dela so rastle tudi delovne hale. Zadnja in zato najbolj moderna je sedaj tista, v kateri izdelujejo TV aparate. Ogled proizvodnje televizorjev nam je tolmačil direktor te TOZD; vse od vezja do zadnjega dela na barvnem televizorju. Novost za kontrolo je 24-urno ogrevanje aparatov. Sele potem jih vzamejo v zadnjo kontrolo. Pri sestavljanju tiskanega vezja na sodoben način, ob uporabi elektronske aparature se bodo izognili napakam, ki jim botruje človek. Pri delu želijo osvojiti svoj tip te-
levizorja, ki bo moral biti vsaj enako kvaliteten kot konkurenčni, sicer ne bodo našli kupcev. Ze danes izdelujejo 6-krat več barvnih televizorjev kot črno belih, kar pove, da slednji niso več komercialni izdelek.
Nekdo med nami je rekel, da bi lahko celo dopoldne ogledoval Gorenje, pa še vedno ne bi videl vsega, kar bi hotel. To je bilo tudi v našem primeru res. Videli smo veliko, vendar smo dobili pri ogledu le bežno predstavo, kako izgleda tovarna in kako je organizirana.
dipl. ing. Daliborka Podboj
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRBENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)