PROGRAM PRIREDITVE:
Ï15.00 - zahvalna maša v petrovški baziliki 15.45 - povorka od cerkve do
prireditvenega prostora 16.00 - strokovni in kulturni program 19.00 - zabavni program s skupino

ST. 74 - LETO 60 - CELJE, 30.9.2005 - CENA 300 SIT
.VOPIc ® I
caflè^ î
UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/71M866Í
jffSBfc Vabljeni J y v Petrovče na
v soboto.] ,10,2005, od IS, ure dalje
ercator
sobota 1. oktober 2005. oh 19. u Z GLAVO NA ZABAVO
ponedeljek, 3. oktobec ves dan
STRAN 21
ZA EKSPONATE
TOTALNA RAZPRODAJA VSEH EKSPONATOV POHIŠTVA
ZARADI PRENOVE IN SPREMEMBE PROGRAMA
KUHINJE.	_____________^
DNEVNE SOBE.	n JkÀ
OTROŠKE SOBE.	bÓO<" : 11 ...
SPALNICE.	T,,.,... pf.iz.odno p.d|.lj.
SEDEŽNE GRT. ... Woso«a 6,Celje,tel.:03/428-5080
I banka celje
PONOVNO BOGATA ŽETEV KONOPLJE
DAVID ŠARLAH: KEMIJA ZJUTRAJ, PO KOSILU IN ZVEČER
UVODNIK
TONE VRABL
Po univerzi še škofija
Zdaj gre zares. Zadnji ponedeljek v septembru so slovenski škofje na rednem zasedanju Slovenske škofovske konference, ki se ga je poleg slovenskih škofov udeležil tudi apostolski nuncij v RS msgr. Santos Abril y Ca-stello, med drugim obravnavali tudi predlog o novih škofijah v Cerkvi na Slovenskem. Kot možne nove škofije, ki jih bodo kot predlog posredovali Svetemu sedežu, so ponovno navedli škofije v Celju, Murski Soboti in Novem mestu. Možnosti za morebitne dodatne nove škofije u prihodnje še vedno ostajajo odprte, so zapisali v poročilu za javnost.
V treh slovenskih obstoječih škofijah bo tako največje spremembe doživela Mariborska škofija. Po razlagi škofa Franca Krambergerja gre za »zgodovinsko potezo, ki zahteva veliko modrosti in razsodnosti in šele ko je bila izdelana celovita študija s socialnih, gospodarskih, zgodovinskih in geografskih vidikov, smo lahko vsi trije ordinariji podali svoj predlog«. Za ustanovitev novih škofij bodo prevladali pastoralni razlogi in ne idejni, ideološki, politični, osebni ali gospodarski. Slovenski škofje bodo predlog posredovali v Vatikan oktobra ali novembra, odgovor pa pričakujejo v naslednjih mesecih.
Slovenski škofje so potrebovali kar nekaj časa, da so se odločili za spremembe obstoječih škofij, ki bodo prinesle veliko novosti. Novi škofje se bodo približali vernikom, kar je najpomembneje. Mariborska škofija bo postala nadško-fija in Franc Kramberger nadškof. Tako urejena mreža škofij z dvema nadškofijama omogoča tudi imenovanje prvega slovenskega kardinala, kar naj bi postal dr. France Rode.
Celje in širše območje tako ob nastajajočem univerzitetnem središču in z novo škofijo dobivata na pomembnosti in ugledu, ki ga v svetu zelo cenijo. Celje in celjsko območje sta z dvema pismoma apostolskemu nunciju, veleposlaniku v RS, potrdila naklonjenost, da mesto postane središče nove
KRATKE-SLADKE
Ateist se zahvaljuje bogu
»Ateist sem, a sem si vseeno rekel, hvala bogu, da so se laške glave enkrat zedinile v korist občine.« Svetnik SD Anton Velikonja o tem, da se je Občina Laško pametno odločila glede prodaje kapitalskega deleža v Zdravilišču Laško.
Točka No. 1
_ Razmišljate, katera je naj turistična destinacija na svetu? Če se ne morete odloČili, je namesto vas odločil predsednik Janez Drnovšek. Na sam svetovni dan turizma, v torek, je obiskal Mozirski gaj.
Po Kardeljevo
Ko se je svetnik Borut Alujevič na zadnji seji mestnega sveta zahvalil občini za solidno skrb, ki jo namenja svojemu teatru, ga je po Kardeljevo potolažil podžupan Marko Zidanšek: »Nič ni dovolj dobro, da ne bi moglo biti še bolj-
Vreme in ceste
»Na dve stvari se vsi Slovenci spoznamo: kakšne naj bodo ceste in vreme,« je na srečanju Društva katoliških pedagogov Slovenije na Ponikvi povedala Magdalena Šverc, državna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport. Bo že vedela.
Dobrodošlica
»In ne nazadnje, dobrodošla tudi moja žena!« je mozirski župan Ivan Suhoveršnik na proslavi ob občinskem prazniku izrekel skoraj poimensko dobrodošlico vsakemu posebej v napol prazni dvorani in pri tem seveda ni pozabil svoje žene. Prezrl pa je šest osebkov, ki so imeli v rokah fotoaparat, svinčnik ali kamero.
Drnovšek v Moziif u
V torek je Mozirje obiskal predsednik države dr. Janez Drnovšek. Obisk je bil dokaj nepričakovan, saj se je predsednik šele zjutraj odločil, da si bo ogledal Mozirski gaj, še pred ogledom pa se je sestal z nekaterimi predstavniki občine.
Župan Ivan Suhoveršnik je predstavil položaj občine, ki je bila že od nekdaj načrtovana kot upravni center in nima veliko industrije. Župan je poleg nekaterih načrtov za prihodnje predstavil še turistične točke, predvsem Mozirski gaj, čistejšo reko Savinjo in Golte. Načelnik upravne enote Vinko Polič-nik je spregovoril o upravnem položaju Zgornje Savinjske doline, oba, tako župan kot načelnik, pa sta izrazila veselje zaradi gradnje upravne stavbe, kamor naj bi se v začetku prihodnjega leta preselile občinske in velika večina državnih služb, zdaj raztresenih po celem Mozirju. Poslanec s tega območja Jakob Presečnik je nanizal ne-
Dr. Drnovšek si je Mozirski gaj ogledal v začetku '90, v torek pa ga je zanimalo, koliko se je park slovenskih vrtnarjev spremenil v teh letih.
kaj osnovnih podatkov o turizmu in gospodarstvu, pri čemer je predstavil težave lesne (Glinova podjetja) in tekstilne industrije (Elkroj). »V preteklosti smo veliko postorili na področju ekologije, seveda pa vedno manjka investicijskega denarja, tudi tistega, ki ga preko razpisov prispeva država,« je povedalPresečnik, ob tem omenil potre-be'po dodatnih infrastrukturnih vlaganjih, predvsem pa izpostavil gradnjo tretje razvojne osi oziroma cestne navezave Koroške in regije Saša na avtocesto Maribor-Ljub-ljana.
Dr. Drnovšek je pohvalil delo in napredek občin. »Dobro je, da se stvari razvijajo in da kakovost življenja ni slaba. Kraji so zelo lepi, veliko pozornosti namenjate ekologiji, ki je pomembna za razvoj turizma,« je poudaril predsednik, ob tem pa izrazil zadovoljstvo, ker v dolini ni pretresljivejših gospodarskih problemov. »Problemi pa se tako povsod pojavljajo in jih je treba reševati,« je omenil dr. Drnovšek, ki stavi na ustanavljanje manjših in srednjih podjetij. Ob tem je izrazil veselje zaradi dobrega poslovanja nazarskih Hišnih aparatov, saj so se prav v prvi Drnovškovi vladi odločili i za prodajo podjetja »tujcu« -koncernu BSH; tudi Elkroj »se drži nad vodo«, cesto pa bo treba zgraditi. U S
Milijarda za logistiko
Celjski mestni svetniki so potrdili načrt pridobivanja, razpolaganja in upravljanja dela stvarnega premoženja občine.
Gre za vsakoletni program, v katerem občina opredeli zemljišča in stavbe, ki jih prodaja ali kupuje in s tem pomeni pomemben del uresničevanja proračuna. Pri potrditvi programa se je tokrat zapletlo. Svetniki z Zden-kom Podlesnikom na čelu so namreč protestirali zaradi načina, na kakršnega občina kupuje nekdanjo stavbo Kovinotehne za potrebe Fakultete za logistiko. »Nes-
prejemljivo je, da dobimo v obravnavo sklep praktično isti dan, ko s pošto dobimo tudi vabilo na otvoritev novih prostorov,« je protestiral Podle-snik. Čeprav so svetniki v razpravah izražali podporo začetku delovanja Fakultete za logistiko, so v isti sapi spraševali, čemu tako drag nakup. Za zemljišča in stavbo bo občina namreč v petih letih z moratorijem enega leta, odštela 5,6 milijona evrov, torej več kot milijardo tolarjev.
Svetnikom se je za pozno obravnavo načrta, ki vsebuje tudi ta nakup, opravičil
■vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Silvo Plesnik in povedal, da so pogajanja z lastnikom - kranjskim Merkurjem - tekla poleti, v času, ko se mestni svet ni sestajal. Dosežena cena pa je po njegovem zelo ugodna. Občina je namreč pridobila 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišča in objekt s 7 tisoč kvadratnimi metri površin. Ker bo Fakulteta za logistiko uporabljala le pritlični del in četrto etažo, bo v stavbi še dovolj možnosti za dodaten razvoj izobraževalnih programov, povsem mogoče pa je, da bo-
do v to stavbo za čas gradnje nove šole preselili tudi Osnovno šolo Frana Kranjca. Na pridobljenih zemljiščih nekdanjega Kuriva bpdo uredili javna parkirišča, dokler ne pridobijo investitorja za gradnjo nove garažne hiše, v bližnjem Majdičevem mlinu pa bi lahko uredili študentski dom. Podrobnejše poročilo o poslu bodo strokovne službe pripravile do naslednje seje mestnega sveta, ki je potrdil program nakupov in prodaje premoženja, med drugim tudi nakup Vodnega stolpa.
BRST
Edina škofija z blaženim
V zadnjih letih so se večinoma v tajnosti, odvijale temeljite priprave za ustanovitev novih škofij v Sloveniji, kar pomeni, da se bodo lahko novi škofje bolj približali vernikom. Po zadnjem izoblikovanem predlogu, ki je nastal po temeljitih študijah na različnih področjih, naj bi iz treh obstoječih škofij v Mariboru, Ljubljani in Kopru nastale še predvidoma tri nove - v Celju, Murski Soboti in Novem mestu.
Ob pripravi študij z različnih področij so potekali tudi temeljih pogovori med slovenskimi škofi in drugimi vodilnimi predstavniki Cerkve o smiselnosti novih škofij. Po zamenjavi na vrhu v Vatika-
čele hitreje odvijati in, kot vse kaže, bodo tudi kmalu končane. V priprave za ustanovitev škofije s sedežem v Celju se je vključila tudi Mestna občina Celje z županom Bojanom- Šrotom ter s pismom apostolskemu nunciju msgr. Santosu Abrilu y Castellu, ki ga je podpisalo vseh 32 županov - od Logarske doline preko Slovenskih Konjic do Rogatca in Brežic - z območja, ki naj bi ga pokrivala nova škofija.
V pismu so med drugim zapisali, da je celjska škofija obstajala že sredi prvega tisočletja, saj je leta 680 na rimski sinodi sodeloval tudi celjski škof Andrej. Škofijo s sedežem
v Gornjem Gradu je snoval zadnji celjski knez, Urh II. Celjski. Nov poizkus, da bi Celje dobilo škofijo, se je zgodil sredi 19. stoletja, ko je Slomšek po prevzemu Lavantinske škofije (1846) iskal novo središče zanjo. Med najpomembnejšimi bodočimi stolnicami sta bila Maribor in Celje. Slomšek je med drugim zapisal, da ga srce vleče v »starodavno mesto Celje, v tako imenovano slovensko marko«. Celjske mestne oblasti so leta 1850 izdale letak, v katerem so pozvale someščane, naj si prizadevajo za prenos škofije v mesto ob Savinji.
Drugo pismo s prvopodpi-sanim podžupanom MOC Markom Zidanškom je podpisalo štiriindvajset uglednih
Celjanov gospodarstvenikov, kulturnikov in drugih, ki podpirajo ustanovitev škofije v Celju, pismo veleposlaniku Castellu pa so končali z mislijo: »Prvi poskus celjskih knezov glede celjske škofije je bil neuspešen, tudi drugi, upanje naših meščank in meščanov iz sredine 19. stoletja ni obrodil sadov. Če človeška modrost še kaj velja, potem gre v tretje rado. In upanje vedno umre zadnje.«
Nova škofija v Celju bo verjetno imela prostore v opatijski cerkvi, še vedno pa obstaja tudi možnost z ugledno Marijino cerkvijo v središču mesta, ki je predvidena za temeljito obnovo. Morda prav zato.
TONE VRABL
KJE SO NASI POSLANCI?
Sladko zadolževanje
Poslanska mašinerija je septembra znova pognala kolesje in se ta teden sestala na prvi jesenski seji. Ta se bo končala v torek z vročima temama letošnjega poletja - zakonoma o razglasitvi zaščitne ekološke cone ter o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo vladi omogočil morebitno razdelitev naše države na kohezijske regije. Najbolj vročo razpravo tega tedna pa je sprožilo popravljanje zakona o financiranju občin.
Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je pojasnil, da so se spreminjanja zakona lotili zaradi težkega finančnega položaja, v katerem se je znašlo veliko lokalnih skupnosti. Po njegovih besedah je država v zadnjih letih na občine prenesla številne naloge, hkrati pa jim ni dodelila dodatnih finančnih sredstev. Nov zakon tako prinaša možnost nadomeščanja starih in dragih kreditov z ugodnejšimi. Občine se bodo po novem lahko zadolžile za 20 namesto za 10 odstotkov proračunskih prihodkov, pri tem pa letna odplačila kreditov ne bodo smela preseči pet odstotkov letnih prihodkov. Imele bodo tudi možnost dodatnega zadolževanja za investicije v osnovno šolstvo, gradnjo stanovanj, oskrbo z vodo in javno infrastrukturo za ravnanje z odpadno vodo ter v vse investicije, ki so sofinancirane iz sredstev Evropske unije. Pri tem pa odplačila ne bodo smela preseči dodatnih treh odstotkov letnih občinskih prihodkov.
Po besedah nekdanjega Ve-lenjčana in sedaj v Ljubljani izvoljenega poslanca LDS Milana M. Cvikla gre za zakon kratke sape, ki lahko povzroči hudo naduho vsej državi. Prve zadržke v sredini razpravi o zakonu je povzročila Cvi-klova ugotovitev, da vlada ni pripravila podatkov o zadolženosti vseh 193 občin, kot je predlagala komisija za nadzor javnih financ (predseduje ji prav Cvikl). Vendar so poslanci vladajoče koalicije zavrnili predlog, naj počakajo z odločanjem o zakonu, dokler teh podatkov ne dobijo na mizo. »Noben bankir ne daje kredita, ne da bi se prepričal o finančnem položaju stranke,« je menil Cvikl in dejal, da so občine v povprečju zadolžene za 12 do 13 odstotkov. Pri tem naj 59 lokalnih skupnosti (od 193) sploh nima dolgov, 40 pa jih presega do sedaj dovoljeno mejo 10 odstotkov občinskih prihodkov. Nekatere morajo menda vsako leto za odplačilo dolgov nameniti tudi več kot polovico prihodkov.
»Izvajanje tega zakona bo pomenilo dodatno povečanje zadolževanja občin oziroma legalizacijo nezakonitega za-
dolževanja, ki je bilo izvedeno v preteklosti,« je opozoril tudi Bojan Kontič, poslanec SD in velenjski podžupan. Cvikl je pri tem omenil razna blagovna posojila in pogodbe o lizingu, ki so jih sklepale nekatere občine in se na ta način izogibale zakonodaji, _ državi in svojim občanom pa prikrivale, koliko so v resnici zadolžene.
V večurni razpravi se je srž vrtela predvsem okoli meril.
ki omogočajo zadolževanje za dodatne tri odstotke letnih prihodkov. V opoziciji so namreč navijali, da bi namesto štirih natanko določenih področij v zakon zapisali, da to velja za vlaganje v vso javno infrastrukturo. »Nekatere lokalne skupnosti imajo specifične razvojne probleme, zato bi jim morali dovoliti, da se zanje zadolžijo v povečanem obsegu,« je menil Kontič. Rogaški župan Martin Mi-količ (NSi) pa se boji, da bi se v demografsko ogroženih območjih, kjer manjka še marsikatera cesta, s takšnim zadolževanjem gradilo neracionalno. »K razpravi sem se prijavil, ker drugače najbrž ne bi mogel dobro spati. Ko sem poslušal gospoda Cvikla in gospoda Kontiča nisem doumel, ali gre za razsvetljenje ali za popolno pozabo, saj prihajata iz tistih poslanskih skupin, ki so vsaj zadnja štiri leta krojili lokalno samoupravo brez bistvenih izboljšanj finančnega položaja lokalnih skupnosti,« j e opozicijske kolege ošvrknil vranski župan Franc Sušnik (SDS).
Na koncu se je izkazalo, da razen Cvikla vsi bolj ali manj pihajo v isti rog. Cvikl je namreč večkrat zatrdil, da je zakon sistemska napaka, ki jo poslanci-župani pred prihodnjimi lokalnimi volitvami seveda podpirajo. Po njegovem v zakonu ni varovalk, ki bi omejevale dolgoročno zadolževanje občin za dodatne tri odstotke, kar jim omogoča, da bi se lahko v letošnjem in prihodnjem letu zadolžile za kar 300 milijard tolarjev. To pa bi ogrozilo možnosti Slovenije, da prevzame evro. Zato sta skupaj s poslanskim kolegom Jožefom Školčem edina glasovala proti sprejetju zakona.
SEBASTUAN KOPUŠAR
KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
lektro
'turnšek
Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115
varstvo, sodišča, upravni organi ah zakonodajna telesa.
Ob tednu otroka pripravlja vrsto prireditev tudi Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje. Že v ponedeljek bodo odprli vrata svoje ustanove, v katerih so pripravili razstavo, goste bodo seznanjali s svojim delom in z načrti. Danes pa pripravlja društvo sprejem predstavnikov mestne otroške vlade pri aktivu rav-
nateljev celjskih osnovnih šol in zatem še sestanek otroške vlade.
Prireditve se bodo nadaljevala do petka. Med drugim pripravljajo slikanje na asfalt na Dobrni, v Vojniku in na Frankolovem, okroglo mizo kluba staršev na temo pravice otrok do drugačnosti, slikarsko kolonijo v mestnem jedru in likovne delavnice.
BS, foto:AŠ
Dijaki celjskih poklicnih šol z ravnatelji ter nekaterimi predstavniki občin
Priznanja najboljšim dijakom
V veliki dvorani Narodnega doma v Celju smo še zad-	Vsi so za spomin prejeli srebrnik knežjega mesta. Nekoliko
njič lahko pozdravili najboljše dijake minulega šolske-	večjo gneč so v Narodnem domu naredili maturanti splošne
ga leta. Tokrat je Mestna občina Celje prvič priredila slo-	in poklicne mature, kar triinpetdeset jih je bilo, in udeleženci
vesnost tudi za najbolj uspešne iz poklicnih šol, med-	mednarodnih tekmovanj, ki so letos najbolj blesteli. Vsi so
tem ko se je kasneje odvijala tudi tista tradicionalna, že	prejeli spominske kovance Friderika II., prav tako kot ostale
enajsta prireditev za najboljše maturante splošne in po-	dijake pa sta jih nagovorila Marko Zidanšek in vodja aktiva
klicne mature.	ravnateljev celjskih srednjih šol, Janko Poklič, ki je pozdra-
Celjski podžupan Marko Zidanšek je nagovoril dijake po-	vil idejo o priznanjih dijakom poklicnih šol. klicnih šol - dvajset se jih je izkazalo s posebnimi dosežki. POLONA MASTNAK, foto: GREGOR KATIČ
Pravica do
Otroci imajo pravico do drugačnosti, je vodilo letošnjega tedna otroka
V ponedeljek se pričenja letošnji teden otroka, ki ga pripravljajo z vodilom, da ima vsak otrok pravico do drugačnosti.
Otrok ima pravico, so zapisali v letošnji poslanici, da vsi organi oblasti ter vsi, ki delajo z otrokom ah zanj, jamčijo s konvencijo priznane pravice brez kakršnegakoli razlikovanja, ne glede na raso, barvo
kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodno, etnično ali družbeno poreklo, premoženje, invalidnost, rojstvo ali kakršenkoli drug položaj otroka, njegovih staršev ali zakonitega skrbnika. Otrokove koristi morajo biti glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, pa naj jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno
Najuspešnejši na splošni in poklicni maturi
Človek za krize
Kam s študenti?
Z razvojem študijskih programov se v Celju pojavlja vprašanje študentskih nastanitvenih zmogljivosti
Prve študentske sobe v Celju so uredili v dijaškem domu. Ob skromni opremi in dejstvu, da iz njih še ni mogoče dostopati do interneta, so na meji sprejemljivosti za potrebe študija.
Ko prideš v šik prostore notarja Antona Rojca, v trenutku veš, da si prišel v prostor, ki kliče po strahospoštovanju. Čeprav si celjski notar, po novem tudi predsednik Notarske zbornice Slovenije, želi predvsem spoštovanja. In zaupanja. Za katerega pa Roječ pravi, dá ga notariat v zadnjem času ne uživa oz. je precej načet.
O zaupanju in tudi spoštovanju bi Anton Roječ lahko verjetno veliko povedal. Dalje namreč skozi režim, za katerega se je kasneje izkazalo, da prav velikega zaupanja ni bil vreden. Bil je poslanec v skupščini prejšnje države. Za Celjane pa je bii Roječ pomemben predvsem v času osamosvajanja Slovenije. Takrat je bil prvi celjski »župan«. Pravi, da lahko županovanje in funkcijo predsednika notarske zbornice celo primerjamo: »Ko sem bil župan, je bila podobna kriz-: na situacija, kakor je danes v notariatu. Takrat se je vzpostavljala demokracija, ustanavljala se je država, imeli smo 10-dnevno vojno in še vrsto drugih problemov, pa kakor lahko Celjani vedo, smo vse reševali povsem korektno «
Časa za morebitne drastične ukrepe v zbornici Anton Roječ nima veliko. Zaenkrat je njegov mandat namreč le do marca prihodnjega leta. Pa Čeprav se poleg znižanja notarskih tarif napoveduje še ena drastična sprememba, namreč povešanje števila notarski mest, Roječ ostaja pri zaupanju: »Treba je ponovno vzpostaviti zaupanje v notariat in na tej podlagi graditi. Mi se bomo umaknili od vprašanj o nagrajevanju in se posvetili bistvenim vprašanjem, zaradi katerih notariat sploh obstoja. To pa je pravna varnost.«
Za Antona Rojca bi lahko torej rekli, da ne le, da ima svoje delo rad, ampak da mu je popolnoma predan. Vendar pa bo naloga povrnitve zaupanja verjetno težja in bo skoraj gotovo trajala dlje kot do marca 2006. Težko bo namreč državljanom razložiti, zakaj bi bilo, zgolj zaradi zaupanja, treba ohraniti višje tarife in manj notarjev. Še posebej, ko ljudje berejo, kakšne milijonske vsote služijo nekateri notarji, medtem pa se narod bori za preživetje. Očitno se zaupanje in ugled merita v denarju, ali kot pravi Roječ: »Notar, ki ne bo užival ugleda, ki ne bo primerno opremljen, si težko predstavljam, da bo to funkcijo lahko korektno opravljal.«
Sicer pa Roječ pravi, da so tiste astronomske vsote, o katerih se tako rado govori, največkrat posledica pravnih poslov, ki jih sklepajo banke. In kot še dodaja, vsota menda na koncu sploh ni tako veh-

ka. Udari jih namreč 20-od-stotni DDV, pa še 50-odstot-kov pri dohodnini. Tak argument seveda ne prepriča tistih, ki pridejo v najnižjo davčno skupino, kot tudi ne tistih samostojnih podjetnikov, ki prav tako služijo velike denarje in so v isti davčni skupini kot notarji. Lahko pa bi tak argument prepričal državo, ki si je prav z notarji, vsaj do sedaj, lahko dokaj dobro dodatno napolnila blagajno. Vendar pa je treba priznati, da »dehti« pravno varnost resnično ni nekaj, kar bi lahko jemali z levo roko. Tisti, ki jo želi pri svojem poslu imeti, jo bo pač plačal. In moramo se strinjati z Rojcem, da je deljenje pravne varnosti tako pomembna stvar, da bi de-lilec moral uživati ugled in seveda tudi zaupanje.
Za pomanjkanje zaupanja v notariat je po njegovem kriva predvsem mladost notariata: »Notariat je bil v Sloveniji dolgo časa opuščen in ko se je ta dejavnost ponovno vzpostavila, na to niso bih pripravljeni niti državljani, niti notarji, niti oblast. To lahko dokažemo, če naše stanje primerjamo s sosednjimi državami, kjer ta inštitucija deluje neprekinjeno že 150 in več let. Pri čemer so nekateri v tem neurejenem stanju videli svoje interese in problematiko izpostavljali tako, da se ni prispevalo h graditvi same inštitucije notariata.« ....... So pa verjetno ob tem gradili kaj drugega ...
Anton Roječ je človek izjemno resnega obraza. Le redko mu kotičke ustnic privzdigne rahel nasmešek. Očitno posli in pravna varnost niti najmanj niso zabavni. Ko pa govori o manjšem zaupanju v notariat, dobi njegov obraz malce žalosten izraz. »Ne vem, kako so se lahko pogledi tako čez noč spremenili. Navsezadnje so bih notarji nekoč priznani v svojem okolju; bih so ugledni sodniki, odvetniki... Zadeva se ne opazuje s prave strani. Govori se predvsem o denarju, nikoli pa se ni razpravljalo o vsebinskih zadevah,« še pravi Roječ. Vsebino pa bo večini, ki ob koncu štirih let odloča, kdo bo sedel v vladi in s tem v pravosodnem ministrstvu, težko razložiti. Še posebej, če večina teh v več letih, če ne v celem življenju, ne bo videla zneska s toliko ničlami na svojem transakcijskem računu, kot ga mesečno vidijo nekateri notarji. Vendar pa glede na to, da Anton Roječ igra tudi šah, o čemer priča knjiga s partijami Garij a Kašparova v njegovi pisarni, verjetno ve, da so tudi kmeti tisti, ki te lahko matiraj o.
ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ
Že v tekočem študijskem letu, ki se z zadnjimi jesenskimi izpitnimi roki izteka prav te dni, je na različnih višjih in visokih šolah na celjskem območju študiralo 4.726 študentov. Z začetkom delovanja Fakultete za logistiko in dveh oddelkov primorske Fakultete za management pa Celje zares postaja univerzitetno mesto. Ocena, da bo v regiji v tem študijskem letu na višje in visokošolske programe vpisanih krepko preko 5 tisoč študentov, ni pretirana.
S tem pa se odpira za Celje in celjsko območje silno pomembno vprašanje, kje bodo ti študenti nastanjeni. Čeprav gre še vedno večinoma za študente iz tega okolja in s tega območja, ki živijo doma, mnogo pa jih študira tudi ob delu, bo zlasti zaradi delovanja dveh novih fakultet in zaradi napovedi, da v kratkem načrtujejo še nove, o vprašanjih nastanitvenih možnosti za študente treba razmišljati mnogo bolj poglobljeno, pa tudi hitreje ukrepati.
Kdaj študentski dom?
V Celju so že pred leti na glas razmišljali o gradnji prvega študentskega doma, za katerega so lokacijo iskali in našli za Hotelom Štorman. A do te novogradnje, četudi bo v daljni prihodnosti do nje mogoče prišlo, je še daleč. Študenti pa so že pričeli prihajati. Celjski župan Bojan Šrot se tega zaveda. Pred meseci je pričel pogovore z ministrstvom za obrambo, ki bo v kratkem preselilo službe, ki sedaj delujejo v nekdanjem Finžgarjevem domu na Bregu. Zamisel je odlična, saj je ta dom v preteklosti že služil podobnim potrebam. Vprašanje pa je, koliko je realnih možnosti, da načrt izpeljejo. Minister za obrambo Kari Erjavcc jc med nc davnim obiskom v Celju sicer potrdil, da se je o tej možnosti pogovarjal z županom Šrotom. Toda skoraj v isti sapi je povedal, da ima ministrstvo za obrambo s tem objektom tudi svoje načrte. »Trenutno opravljamo analizo naših potreb na tem območju. V najetih prostorih so na primer izpostava uprave za zaščito in reševanje, center za obveščanje, imamo pa še nekatere druge službe, kot je inšpekcija za varstvo pred naravnimi nesrečami, uprava za obrambo ... Zato razmišljamo o možnosti, da bi vse te službe preselili v Finžgarjev dom, skupaj z vojaškim teritorialnim poveljstvom. V tem trenutku končnega odgovora še ni, saj bomo videli, kaj bo pokazala analiza. Če se bo izkazalo, da ta objekt ni v interesu ministrstva, bomo vsekakor nadaljevali pogovore z županom,« je bil jasen Erjavec. Županovi na-
črti, da bi Finžgarjev dom preuredili v študentskega, so zatorej še vedno zelo neotipljivi, čeprav silno privlačni in tudi bistveno cenejši od kakršnekoli novogradnje.
Poziv zasebnikom
Problemov nastanitvenih možnosti in bivanja študentov v Celju se zavedajo tudi v Regijskem študijskem središču (RŠS). Tam so z objavo javnega razpisa in povabila pričeli ustvarjati bazo podatkov zasebnih nastanitvenih zmogljivosti. Zainteresirane občane, ki imajo odvečne nastanitvene možnosti, so pozvali, da jih ponudijo v najem študentom in študentkam. »Če bodo prostori, ki jih bodo zasebniki ponudili v najem, izpolnjevali bivalne standarde, bo mogoče pridobiti tudi denar za subvencioniranje študentskega bivanja,« pravi direktorica RŠS Adrijana Zupane. Ponudniki študentskih sob morajo v RŠS sporočiti svoje ime in priimek, naslov, opis števila sob in dodatnih prostorov, njihovo površino, opremo, število ležišč in možnost oddajanja za določen oziroma nedoločen čas. RŠS bo ponudnikom brezplačno nudil pomoč pri urejanju potrebnih formalnosti za oddajo nastanitvenih zmogljivosti, sporočal podatke o razpisih za subvencije in podatke o študentih, ki iščejo nastanitev.
Začasno z dijaki
Na prihod študentov v Celje so se pripravili tudi v dijaškem domu, kjer je Mestna občina Celje poiskala začasno rešitev za bivanje letos prihajajočih študentov, pri čemer ima prednost pri prijavi prva generacija študentov logistike. V dijaškem domu so izključno za študente preuredili dve nadstropji, še nekaj sob pa so zagotovili tudi drugje po domu. Organizatorka dela, Mojca Plaznik, nam je pojasnila, da je v domu na vo-
ljo 130 postelj, po dve na sobo. Študentje lahko tam bivajo za 22.500 tolarjev na mesec, če si delijo sobo, ali pa 26.500, če želijo biti v sobi sami. Trenutno je študentski del doma zaseden polovično, saj se je prijavilo manj študentov, kot so pričakovali. Študentov logistike je v domu le trideset.
V dijaškem domu se lahko prehranjujejo bodisi z boni, bodisi z doplačilom. V zadnjem primeru dobi študent za doplačilo 20.000 tolarjev tri obroke na dan. Dom ima na voljo tudi družabno sobo, nekaj rekreacijskih prostorov ter dostop do interneta. Kljub obljubi, da bo ta tudi v študentskih sobah, vsaj zaenkrat tega še ni, je pa mogoč v avli in v knjižnici. Prav tako še ni na voljo študijskega gradiva v knjižnici, a Plaz-nikova zagotavlja, da so okoli tega zelo fleksibilni in da stalno dopolnjujejo svojo knjižno zbirko.
Edina morebitna težava pri nastanitvi v domu je za študente to, da se morajo držati reda. Čeprav niso omejeni pri izhodih in prihodih v dom ter seveda niso pod nadzorstvom vzgojiteljev, se morajo držati nekaterih zapovedi. Nedvomno bo mnoge motilo denimo to, da se v domu ne sme kaditi, niti vanj vnašati alkoholnih pijač. Sicer pa Plaznikova pravi, da bo uprava doma videla sproti, kako in kaj bo potrebno prilagoditi za študente. Druga pomanjkljivost je ta, da so sobe razmeroma majhne, rahlo zastarele in da nimajo lastnih kopalnic. Te so po dve na nadstropje, vsaka s po tremi tuši in stranišči. A vse to je običajno za vse študentske domove, razen nemara naj-
sodobnejših, namenjenih podiplomskim študentom.
Vožnja ali dom?
Zanimiva matematika se pojavi, ko skuša študent ugotoviti, kaj se mu bolj izplača, biti vozač ali živeti v Celju. Če vzamemo, na primer, da je študent iz Radeč, potem bi za nesubvencionira-no mesečno vozovnico za avtobus odštel 29.900 tolarjev, približno pol manj pa za splošno mesečno za vlak. A oboje -je le kakšnih sedem tisočakov gor ali dol od sobe v študentskem domu, prej kot ne pa tudi približno polovica najemnine za zasebno stanovanje. Kar zna biti celo najbolj ugodna opcija, če so v igri dva ali trije študentje.
RŠS je obvestil tudi celjske gostince, da se lahko prijavijo na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za izvedbo študentske prehrane. Zainteresiranim bodo ponudili pomoč pri prijavi na razpis, ki se izteka konec meseca, študente pa bodo seznanili o izbranih ponudnikih gostinskih storitev in tistih lokalih, kjer bodo ti lahko uporabljali študentske bone za prehrano.
Kakor koli že, v Celju bo pri zagotavljanju prenočitvenih zmogljivosti za študente treba od razmišljanj hitreje pristopiti k delovanju. Z ustreznimi prenovami obstoječih objektov v občinski lasti ah pa, kar se zdi še najbolj smotrno, s čim prejšnjim pričetkom gradnje prvega pravega celjskega študentskega doma.
BRANKO in GREGOR STAMEJČIČ
Razpisujemo
eno kadrovsko štipendijo za šolsko leto 2005/2006 za študij 1. letnika gimnazije.
Dokazila: dokazilo o učnem uspehu; fotokopijo spričevala osmega razreda osnovne šole, potrdilo o vpisu na gimnazijo, življenjepis. Pisne vloge z dokazili sprejemamo 8 dni od objave na naslov: SEBA d.o.o. Celje, Lava 9/a, 3000 Celje.
Nepravična delitev občinskega premoženja?
Burno o prodaji kapitalskega deleža občine v družbi Zdravilišče Laško
Občina Laško prodaja 24,47-odstotni delež oziroma 230 tisoč delnic od skupno 484.416 delnic v Zdravilišču Laško, pri čemer bodo najbolj ugodnega ponudnika izbrali z javnim razpisom. S prodajo omenjenih delnic bo občina dobila približno 527 milijonov tolarjev, od česar bo večino sredstev, štiristo milijonov, namenila za ureditev struge Savinje in Rečice, kar je predpogoj za izvedbo investicij, ki jih načrtuje Zdravilišče Laško. Ostalih 127 milijonov bo namenjenih ureditvi nekaterih kulturnih in etnoloških objektov v občini, med njimi osem milijonov za obnovo stare ko-vačnice in »frjače« v Rimskih Toplicah.
Takšna poraba in razporeditev denarja je šla nekaterim svetnikom precej v nos. Svetniki iz vrst LDS, SDS in NSi so zahtevah umik omenjene točke z dnevnega reda, češ da je prodaja kapitalskega dele-
Hospic beleži deset let delovanja
Slovensko društvo Hospic letos praznuje deseto obletnico svojega delovanja, ki jo je že obeležilo s številnimi prireditvami, hkrati pa petletnico delovanja praznuje tudi celjski območni odbor. Približuje pa se tudi 8. oktober, svetovni dan te mednarodne nevladne organizacije, ki ga bodo jutri, v soboto, obeležili na Almi-nem domu na Svetini.
V Evropi se je gibanje Hospic začelo že leta 19,65, v Sloveniji zadnjih deset let, ta dejavnost pa zmfiraj bolj prodira v zavest javnosti. Osnovne dejavnosti so spremljanje umirajočih in njihovih svojcev, prostovoljci, kakšnih 120 jih je v Sloveniji, in strokovnjaki pa nudijo podporo žalujočim, izobražujejo splošno in strokovno javnost ter tako poskušajo spreminjati odnos do umiranja in smrti v naši družbi.
Jutrišnja prireditev Slovenskega društva Hospic na Alminem domu na Svetini, z začetkom ob 16. uri, bo namenjena pogovorom o prostovoljnem delu, zahvali prostovoljcem, ki bodo spregovorili tudi o osebnih izkušnjah spremljanja. Rdeča nit njihovega dela pa ostaja misel, da življenju ne moremo dodati dni, lahko pa dodajamo življenje dnem.	PM
ža v Zdravilišču Laško tako pomembna zadeva, da bi jo morah obravnavati na posebni seji, kjer bi se predstavilo celotno premoženje občine in kjer bi se skupaj odločiti, katero premoženje naj občina proda. Ker točka ni bila umaknjena z dnevnega reda, je deset svetnikov iz omenjenih strank sejo zapustilo, razprava pa se je nato nadaljevala med štirinajstimi prisotnimi svetniki. Pojavilo se je več očitkov, da je denar od prodaje kapitalskega deleža namenjen samo razvoju Zdravilišča Laško, niti tolar pa, denimo, zdravilišču v Rimskih Toplicah. »Vedno sem bil za prodajo občinskega premoženja v Zdravilišču Laško, a ne na način, kot je predlagan zdaj. To premoženje je last vseh občanov, ne le Laščanov,« se je razburjal neodvisni svetnik Drago Zupan, ki se je na direktorja Zdraviliščá Laško Romana Matka obrnil z besedami: »Dajemo vam štiri-' sto milijonov, vi nam pa vra-
čate osem milijonov za neko kovačnico, namesto da bi denar bolj pravično razdelili med zdravilišči v Laškem in Rimskih Toplicah. Ta razlika je žaljiva za vse Rimljane. To je norčevanje iz interesa krajanov. Nikoli ne bom imel vesti, da bi glasoval za to, da se skoncentriramo le na eno turistično točko v občini!« Matek je zavrnil obsodbe, da gre za vlaganje v Zdravilišče Laško. »Razvoj laškega zdravilišča bo imel enake koristi za vse občane in širše, obnovljene Rimske Toplice pa bomo sprejeh kot dobre turistične soponudnike,« je dejal Matek, na katerega je letelo tudi več očitkov, da ima (pre) močno podporo občine. Nanje je župan Jože Rajh odgovoril: »Do Zdravilišča Laško čutimo neko obvezo, saj je bila občina pred leti stoodstotni lastnik zdravilišča, kar je bila v Sloveniji redkost. V ostalih zdraviliščih so se občinski deleži sukali okoli 30 odstotkov. Če bi se pogovar-
jati samo o 30 odstotkih celotne vrednosti, ne bi imeli totiko težav. To je lep primer, da je hudo tudi takrat, ko imaš kaj deliti, ne samo takrat, ko nimaš česa.« In obljubil, da bo tudi rimsko zdravilišče do-
bilo svoj delež, ko bo pač čas da se na javni razpis, ki bo
za to.	trajal do 28. oktobra, nihče Čeprav so svetniki potrdi- ne bo prijavil oziroma da nih-li predlog sklepa o prodaji če ne bo ustrezal razpisnim kapitalskega deleža v Zdra- kriterijem ...
vilišču Laško, težav še ni ko-	BOJANA AVGUŠTINČIČ
nec. Lahko se namreč zgodi,	Foto: GK
V Kozjanskem parku še brez direktorja
V Ljubljani je bila prva seja novoizvoljenega Sveta JZ Kozjanski park, ki ga je po spomladanskem odstopu dolgoletnega direktorja Francija Zidarja kot vršilec dolžnosti vodil Marjan Drofenik.
Petnajstčlanski svet je sprejel rebalans proračuna Kozjanskega parka za leto 2005, saj je ministrstvo za okolje
in prostor odobrilo 19 milijonov tolarjev dodatnega denarja, nove člane sveta pa so tudi seznanili s šestmesečnim poslovanjem parka. Za predsednico sveta JZ Kozjanski park so imenovali predstavnico ministrstva za okolje in prostor Jelko Kremesec Jev-šenak, za namestnico pa Lucijo Zorenč iz Kozjanskega parka.
Žal minister za okolje in prostor Janez Podobnik ni objavil predloga za novega direktorja Kozjanskega parka, ker se mora z obema kandidatoma, ki sta prišla v najožji izbor, še enkrat pogovoriti. Po besedah Marjana Drofe-nika naj bi se to zgodilo prihodnji ponedeljek, ko bo 2. seja sveta v Kozjanskem parku.	TV
Očetje in dojenje
Na ginekološko-porod-niškem oddelku celjske bolnišnice bo v torek, 4. oktobra, ob 11. uri dan odprtih vrat z naslovom Očetje in dojenje.
Dan odprtih vrat je del aktivnosti v času svetovnega tedna dojenja, ki je v Sloveniji vsako leto od 1. do 7. oktobra. V tem okviru bo danes
in jutri v Laškem tudi četrti simpozij o dojenju z mednarodno udeležbo z naslovom Dojenje, več kot le hranjenje.
Obe prireditvi sta letos namenjeni spodbujanju dojenja po otrokovem šestem mesecu, ko začne dojenček uživati dopolnilno prehrano. »Uvajanje dopolnilne prehra-
ne predstavlja tudi za otrokovega očeta dodaten izziv, saj zaznamuje novo pot v otrokovem socialnem in čustvenem razvoju,« poudarja vodja odseka za neonatalno pediatrijo celjske porodnišnice prim. dr. Zlata Felc, ki vabi na dan odprtih vrat očete in bodoče očete skupaj z družinskimi člani. MBP
Z glavo na zabavo
V celjskem centru Mercator se bodo obiskovalci jutri zabavali po pameti. Generacija Nulanula na svojih prireditvah za zabavo ne potrebuje alkohola, med dokazano trezne žurerje, ki lahko brezplačno opravijo test alkoholiziranosti, pa zmeraj razdelijo tudi za več kot petsto tisoč tolarjev praktičnih nagrad.
Aktivnosti fundacije Z glavo na zabavo so že od vsega
začetka naravnane na preventivo v okoljih, kjer se srečujejo in zabavajo mladi. Letos se osredotočajo predvsem na osveščanje o škodljivi rabi alkohola v zvezi s prometno varnostjo. V okviru svojih prireditev bodo tako skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije izvajali tudi aktivnosti pod prepoznavnim imenom Vozimo varno, med obiskovalci izvajali poučne
ankete - še vedno pa je v prvem planu predvsem zabava ob popularni glasbi in animaciji, v katero Generacija Nulanula rada vključuje tudi občinstvo. Cilj fundacije je dolgoročen: želijo prispevati k spremembi globoko zakoreninjenih sodb v slovenski družbi, da se brez alkohola ali drugih škodljivih substanc ni mogoče zabavati.
PM
Zavetišče ima vodjo
Včeraj je vodenje celjskega zavetišča za brezdomce prevzela Zdenka Zupane Zrinski, s čimer je javni zavod Socio rešil večmesečni problem, ki je nastal z junijskim odhodom dotedanjega vodje Daniela Bedra-ča.
Zdenko Zupane Zrinski so izbrali za vodjo šele po drugem javnem razpisu. Kljub velikemu zanimanju, za to delo se je na obeh razpisih prijavilo skupaj 70 kandidatov, zaradi strogih razpisnih pogojev namreč po objavi prvega razpisa niso našli primernega kandidata. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, ki financira vodenje zavetišč za brezdomce in v Celju še tri dežurne delavce, namreč za to delovno mesto zahteva strokovni izpit iz socialnega varstva, najmanj 5 let delovnih izkušenj in 7. stopnjo izobrazbe.
Nova vodja zavetišča, v katerem je trenutno 17 stanovalcev, od tega 5 žensk, obljublja nove prijeme, s kate-
Zdenka Zupane Zrinski
rimi bodo olajšali in predvsem bolj izpolnili življenje celjskih brezdomcev. Ti si predvsem žehjo več pogovorov, več organiziranih prosto-časnih dejavnosti in izboljšanje bivalnih pogojev. Vse to so tudi cilji Zdenke Zupane Zrinski, ki namerava k delu v zavetišču pritegniti tudi več prostovoljcev, predvsem študentov fakultete za socialno delo.
BRST
Pohod za srce
Ob svetovnem dnevu srca pripravlja v soboto Društvo za srce Celje pohod na Kunigundo. Ob 10. uri bodo pohodni-ki krenili z Lopate (obračališče); ob isti uri še iz Šmartnega v Rožni dolini, iz žalske smeri pa iz Trja. Pri akciji sodelujejo tudi Koronarni klub Celje, Žalec in Vojnik ter sponzorji.	JT
www.novitednik.com
6
GOSPODARSTVO
»H
cet s
Engrotuš se ne bo opravičil
»Delovanje žalskega občinskega vodstva ni v duhu razvoja občine, temveč je koruptivno, izsiljevalsko ter skrajno negospodarno in neposlovno,« pravi direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek
Žalski občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da bo z Engrotušem pogovore o gradnji njihovega trgovskega centra v Žalcu nadaljeval šele potem, ko se bodo Celjani opravičili za izjavo o navajanju h korupciji oziroma ko bodo to svojo trditev dokazali s tožbo. »Občinskemu vodstvu se ne bomo opravičili, njihova zahteva o tožbi pa je naravnost smešna,« sklepe svetnikov ogorčeno komentira direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek. Po štirih letih intenzivnih priprav na gradnjo centra se mu namreč zdi, da je celotna zadeva spet povsem na začetku.
»Naše podjetje lahko pomembno prispeva k izboljšanju komunalnega in storitvenega standarda Žalčanov, nikakor pa ne more pristati na zahtevo občinskega vodstva, naj zgradi tudi avtobusno postajo,« poudarja Aleksander Svetelšek. In dodaja, da gre pri upravljanju s prostorom v občini Žalee za posebnost, ki vpliva na zaostajanje v razvoju kraja in tudi občine.
Zakaj menite, da lokalna oblast ne spodbuja razvoja?
Do drugačnih zaključkov niti ni mogoče priti. Občinsko vodstvo je namreč z za-
vestnim zavajanjem ter izkrivljanjem informacij svetnikom in javnosti, še pred tem pa različnim občinskim odborom, ponovno odložilo skoraj milijardo tolarjev vredno naložbo, ki smo jo nameravali začeti že leta 2003. Celotni projekt smo zastavili celo širše in seveda tudi dražje, kot bi bilo potrebno. Da bi zagotovili celovito urejenost in sodobno infrastrukturo na izbrani lokaciji in njeni okolici, to je ob obvoznici in severni vpadnici v Žalec, smo kupili celo več zemljišča, kot ga potrebujemo za svoj center. Pri tem smo na tej svoji lokaciji razvozlali zapleten klobčič zelo zanimivih zemljiških operacij in zanj plačali visoko ceno.
V Engrotušu že ves čas poudarjate, da ste za svoj novi center v Žalcu pripravljeni narediti zelo veliko. Poleg tega, da ste sprejeli povečanje vrednosti komunalnega prispevka s prvotnih 14 na kar 70 milijonov tolarjev, ste privolili tudi v druge zahteve občinskega vodstva.
Res smo bili in smo še vedno pripravljeni storiti marsikaj. Upoštevali smo vse predloge za nadstandardno komunalno ureditev celotne okolice centra, plačali smo pet milijonov tolarjev za projektiranje nove avtobusne postaje
in odkupili veliko večjo parcelo, kot jo potrebujemo zase. To pa preprosto zato, da bi zdaj del te zemlje lahko odstopili občini za njene komunalne potrebe. Pa čeprav bi, glede na zadnje poteze občinskega vodstva, s tem tudi tvegali, da ta zemlja pride v roke naši konkurenci.
Ste po vseh dosedanjih pe-ripetijah že razmišljali o tem, da bi se odpovedali gradnji trgovskega centra v Žalcu?
Tega ne bomo storili. In spet moram poudariti, da s tem, ko smo del svoje parcele pripravljeni odstopiti, občini Žalec omogočamo uresničevanje njenih prostorskih načrtov. Če pa je občinsko vodstvo tako nerazumno, da našo pripravljenost za spodbujanje razvoja infrastrukture razume tako in zdaj namesto prsta zahteva kar celo roko, to je izgradnjo avtobusne postaje, katere investicijska vrednost je ocenjena na skoraj 300 milijonov tolarjev, potem naj sliši tudi tole, sicer že splošno uveljavljeno spoznanje: njeno delovanje ni v duhu razvoja občine in ni v skladu s pooblastili, ki so jih županu zaupali vo-lilci, temveč je koruptivno, izsiljevalsko ter skrajno negospodarno in neposlovno. To, da občinske strukture ne odločajo o posameznih po-
stopkih, o katerih bi morale odločati, je lahko skrajno vprašljivo obnašanje. In to ne samo z moralnega vidika.
Kako komentirate razpravo na zadnji seji občinskega sveta?
Celotno občinsko vodstvo se je ukvarjalo zgolj s tem, kako onemogočiti našo naložbo v Žalcu, namesto da bi poklicalo na odgovornost svoje občinske uradnike, ker še niso speljali vseh postopkov, da bi se gradnja trgovskega centra po toliko letih vendarle lahko začela. Radi bi, da občani Žalca vedo, da njihovemu občinskemu vodstvu ponujamo kar 4.300 kvadratnih metrov zemljišč, ki jih občina še potrebuje za gradnjo avtobusne postaje. Več kot polovico teh zem ljišč smo pripravljeni zame njati za nekaj obrobnih po vršin in za že dolgo neob stoječo cesto. Brez te zamenjave namreč ne bo mogoč noben poseg v prostor, ki ga tako v našem podjetju kot na Občini Žalec vidimo kot odlično priložnost, da vsak na svoji strani uresničimo zastavljene cilje in načrte. Dokler pa bo občinsko vodstvo to zamenjavo zaviralo in se izmikalo realizaciji povsem tehnične operacije, bo ves kapital, ki smo ga že vložili v nakup zemljišč, ostajal neizkoriščen. To pa je najhujša
Aleksander Svetelšek: »Smo trgovska družba, ne pa avtobusno podjetje.
Sklepi nimajo pravne osnove
Odvetnik Robert Preininger opozarja, da sklepi žalskega občinskega sveta nimajo nobene pravne osnove. Vprašanje »razčiščevanja obtožb« namreč ni v nobeni neposredni povezavi s postopkom glede menjave zemljišč in uresničitve pogojev za začetek gradnje.
»Tudi morebitna užaljenost pristojnih občinskih organov oziroma posameznikov v teh organih ne more biti veljaven zakonski razlog za kakršenkoli zastoj v zakonsko urejenem postopku. Zlasti pa to ne morejo biti razlogi, ki jih navaja sklep občinskega sveta. Vsebina tega sklepa torej očitno odraža nepoznavanje prava. Predstavlja očiten dokaz o motiviranosti zastoja v postopku z nepravnimi in zakonsko neutemeljenimi razlogi, kar je že po 26. členu ustave osnova za vložitev odškodninskega zahtevka. Vsak nezakonit zastoj v postopku torej lahko pomeni pravno osnovo za uveljavljanje odškodnine družbe Engrotuš zoper Občino Žalec, pri čemer gotovo ne bo šlo za majhen znesek,« pojasnjuje Preininger.
oblika povzročanja škode tako našemu podjetju kot tudi občanom.
Po vsem, kar ste povedali, je kar težko pričakovati, da boste z žalskim občinskim vodstvom našli skupni jezik.
Kljub vsemu smo prepričani, da nam bo to uspelo. Še vedno namreč verjamemo v razsodnost vseh občinskih struktur in izvoljenih predstavnikov, da bodo znali ločiti resnico od laži in objektivne informacije od premišljenega zavajanja. V Engro-
tušu se namreč s takšnimi težavami kot v Žalcu nismo srečali še v nobeni občini in nobeni državi. Zato smo prepričani, da tako posebne zahteve, kot jih do potencialnih investitorjev gojijo v Žalcu, preprosto ne morejo preživeti. Tudi zato ne, ker jim ne pride niti na misel, da bi kaj podobnega zahtevali od nekaterih trgovskih sistemov z zvenečimi avstrijskimi imeni, ki prihajajo v njihov prostor.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
Celjski Hervis bo večji
Hervis bo v prenovo svoje trgovine v Celju, ki jo ima v nakupovalnem središču Interspar, vložil skoraj 200 milijonov tolarjev. Po prenovi, ki jo bodo končali konec oktobra, bo Hervisova trgovina imela 300 kvadratnih metrov oziroma za 30 odstotkov več prodajnih površin.
Kot je povedal vodja celjskega Hervisa Sašo Martinkovič, bodo trgovino pravzaprav naredili na novo. Med drugim so prenovili tla in zamenjali os-
vetlitev, nova bo tudi oprema. Hkrati s povečanjem in prenovo bodo v trgovini razširili tudi ponudbo izdelkov za šport in prosti čas, napoveduje Martinkovič.
Hervis ima v Sloveniji 11 trgovin, celjska pa sodi med najuspešnejše. Lani jo je obiskalo kar 130 tisoč kupcev, v Hervisu pa pričakujejo, da se bo obisk v prenovljeni trgovini povečal za 20 do 30 odstotkov.
JI
Cetis bo delal v Gabonu
Vodstvo celjskega Cetisa je pred kratkim obiskalo Gabon, da bi vodstvu te države predstavilo projekt ustanovitve državne loterije. Rezultat obiska je podpis pisma o nameri za ustanovitev mešanega podjetja, v katerem bo imel Cetis večinski delež.
Kot je povedala generalna direktorica Simona Potočnik, bo Republika Gabon novoustanovljenemu podjetju za nedoločen čas dala koncesijo za razvoj, izdelavo in dobavo produktov za loterijo. Posel naj bi stekel že do konca tega leta.
V Cetisu so posla v Afriki zelo veseli in upajo, da bodo sodelovanje z Gabo-nom še razširili. V času obiska so se namreč srečali tudi z gabonskim ministrom za migracije, katerega resor je pristojen za izdajo identifikacijskih dokumentov, to je potnih listov, vizumov, osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj. Minister je nakazal možnost sodelovanja tudi na tem po-
Simona Potočnik je z gabonskim ministrom za mladino, šport in prost čas Alfredom Mabika-Mouyameom (drugi z desne) podpisala pismo o nameri za ustanovitev skupnega podjetja.
dročju, sprejel pa jih je tudi najvišji predstavnik ministrstva za notranje in zunanje zadeve.
JI
j marginalija
íetOtl partner z najboljšim ohmem
INTERVJU
7
Kemija zjutraj, po kosilu in zvečer
jam, sem naslednjič še vedno s Slovaške.
Katero slovensko pesem oziroma izvajal? ca si si nazadnje zavrtel v ZDA? Ali poslušaš bolj svetovne uspešnice?
Nobene slovenske pesmi. Če sem lansko leto poslušal vedno Led Zeppeline, potem letos poslušam Franza Ferdinanda.
Kaj pa zadnji slovenski komad, ki si ga slišal?
Res se ne spomnim ... Morda Na Golici -zvonjenje na telefonu, če me pokličeta starša.
Kaj slovenskega najbolj pogrešaš?
Punco, svojce, kolege, hrano, spanec ... In na koncu... faks.
Kaj boš najprej naredil, ko se vrneš domov, v Slovenijo?
Objel punco in domače.
Imaš stik s svojimi, s Slovenijo? Si navezal kakšna tesnejša prijateljstva v ZDA?
Mamo sem komaj naučil, kako uporabiti Skype in e-mail, tako da se slišiva vsak teden. Enako se slišiva tudi s punco. Drugače si preko e-mailov dopisujem s kolegi. T\idi tukaj sem si našel nekaj dobrih prijateljev, s katerimi včasih preživim kakšen večer.
Komu bi se najprej zahvalil, če bi dobil Nobelovo nagrado? In zakaj?
Nesmiselno vprašanje.
Se mi samo zdi ali si postal neverjetno skromen?
A nisem vedno?
Pojdiva raje naprej. Kaj postavljaš na prvo in kaj na zadnje mesto?
Vse postavljam v krog, ki se vrti. Kje je začetek kroga? Ne vem.
Glede na to, da si zelo zaposlen, imaš kaj časa za hobije? Katere?
Kemija zjutraj, kemija po kosilu in kemija zvečer.
Največja lumparija, ki si jo ušpičil?
Brez komentarja.
Partíbrejker.
Daj no, bog vedi, kdo bo bral vse to ... No, morda najnovejša - za v javnost. Na Columbiji mi je razneslo večjo količino broma, ki je močan solzilec, tako da so morali celo stavbo evakuirati. Potem so prišli gospodje v rumenih oblekah, kot v filmu Izbruh, in počistili za mano.
Ta je pa dobra. Kateri je zadnji »za crknit smešen vic«, ki si ga slišal?
Kaj reče bela krava: »Muuuuuuuuuuu«.
Kaj reče črna krava: »Muuuuuuuuuuu motherfucker!«
Najlepši spomin iz otroštva bi bil?
Ko me je Barbara Rupnik v vrtcu za lase vlekla po tleh kakšnih sto metrov. Pa samo zato, ker sem jo bičal z vejami od vrbe žalujke.
v ZDA in skrbi, da tudi tam
Trenutno delam na totalni sintezi Biyou-yanagina A, to je novi anti-HIV delujoči agent, ki je bil pred kratkim izoliran iz neke kitajske rastline. Prav tako sem začel delati na novo odkritem antibiotiku Hirsutellone C.
Kje po ZDA te vodi letošnja pot?
Letos sem začel v New Yorku, saj sem tri mesece delal na univerzi Columbia, preden sem prišel v San Diego. Vendar letos ne bo toliko dopusta. Trenutno načrtujem samo teden dni počitnic nekje novembra v deželi bac-cardija (Puerto Rico). Sva pa s punco lansko leto prevozila celo Kalifornijo in zahodni del Amerike (od San Diega do Grand Canyona).
Kakšno je življenje v ZDA v primerjavi s slovenskim tempom in z načinom življenja?
Uh, tempo je hud. Ljudje tukaj delajo od dvanajst do petnajst ur dnevno, koncev tedna ne poznajo, kar je idealno, če želiš veliko narediti.
Kako izgleda tvoj vsakdan?
Vstanem ob sedmih zjutraj in delam do polnoči, treh zjutraj. Ker v osemdesetih odstotkih prespim kar na inštitutu, grem zjutraj na kavo in petnajst minut kasneje že delam. Tukaj imamo vedno topel tuš in sveže brisače. Preden grem spat, grem pod tuš, potem pa rfa zofo za nekaj uric. Vmes sta kosilo in večerja.
Povej še kaj o kulturnih in drugih razlikah, ki si jih opazil. Kaj najbolj izstopa?
Hrana je zanič, edino sladoled je odličen. Ljudje so neverjetno odprti, prijaznejši kot pri nas. Razlik je sicer ogromno, vendar sem že tako navajen, da se trenutno ne spomnim nobene zelo očitne. To bi me morala vprašati pred tremi meseci.
Kakšen je odnos tamkajšnjih ljudi do tebe? Te imajo za Balkanca ali gledajo nate kot na eksotičnega Evropejca?
V bistvu sem s Slovaške, imamo baje dober hokej... Nihče nima pojma, od kod sem. Tudi ko jim povem, od kod priha-
David Šariah, nadarjeni kemik iz Šmarja, nabira znanje pri njegovih poskusih poka
David Šariah, dvaindvajsetletnik iz Šmarja, je že v osnovni šoli doma naredil laboratorij, kjer je delal razne poskuse. V srednji šoli, ko je večina njegovih vrstnikov lenobno preživljala poletne počitnice, je delal na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani. In medtem ko se večina študentov pritožuje nad slovenskim šolstvom, profesorji in izpiti, je študent kemijskega inštituta v Ljubljani vzel stvari v svoje roke. V San Diegu, kjer se trenutno ukvarja z organsko kemijo, smo ga zmotili med »čakanjem na reakcijo«, kot je povedal.
Si že kot kratkohlačnik vedel, da boš nekega dne kemik?
Moj spomin seže do desetega oziroma dvanajstega leta, ko sem se že ukvarjal z eksperimentiranjem. Najprej sem imel otroški laboratorijski set z različnimi neškodljivimi kemikalijami, s katerimi sem lahko »čaral« predvsem barve in dim. V sedmem razredu sem začel zbirati prave kemikalije in steklovino in si tako začel urejati laboratorij. Najprej sem imel zelo malo stvari, zato sem vse hranil kar v svoji otroški sobi, vendar se je čez čas nabralo toliko kemikalij, tudi škodljivih, da sem se preselil v posebno sobo v pritličju hiše. Tam sem eksperimentiral ves čas ranega otroštva, delal predvsem različna razstreliva in drage vizualno atraktivne poskuse. Pri vsem tem so me podpirali starši in učiteljica kemije - prof. Danica Amič.
Se strinjaš z dobrim starim ljudskim rekom ljubo doma, kdor ga ima?
Seveda! Dobro je imeti dom. Šmarje je kraj, kjer se vedno spočijem. Je edini kraj, kjer dejansko spim tudi po 12 ur skupaj, si zbistrim glavo, se nabašem s hrano - efekt mame Olge -in oddaljim od kemije. Vendar premalokrat zaidem tja. Delam namreč tudi ob koncih tedna, zato grem, ko sem v Sloveniji, domov na dva ali tri tedne.
Kakšno je sodelovanje z Inštitutom Jožefa Stefana?
Na Inštitutu Jožefa Stefana sem delal dve poletji, in sicer leta 1999 in 2000. Tam sem začel spoznavati pravo raziskovalno delo v anorganski kemiji. Vendar me je veliko bolj vleklo k organski. Leta 2001 sem začel delati na kemijskem inštitutu, kjer so me dobro naučili oziroma pripravili na delo v organskem laboratoriju. To sodelovanje je trajalo do letos. Vmes sem malo manj kot leto delal tudi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Veliko podpore za vse sem dobil tudi na srednji kemijski šoli na Šolskem centru Celje, kjer so mi oprostili ogromno izostankov - samo v četrtem letniku sem imel nekaj sto opravičenih ur, ker sem delal v Ljubljani - in mi nesebično pomagali. Tu bi rad posebej izpostavil prof. Ireno Drofenik, ki je ogromno prispevala, da sem danes že skoraj kemik.
Glede na to, da si še tako mlad in si že zdaj presegel vse cilje povprečnega človeka, me zanima, če nase gledaš kot na mladega genija?
Geniji ne obstajajo! Dokaz za to je preprost: ne poznam nikogar, ki bi na primer lahko rešil težak integral brez učenja. Nekoč sem slišal zelo dober rek, ki pravi, da genialnost sestavljajo dva odstotka nadarjenosti in osemindevetdeset trdega dela.
Kako potem gledaš nase?
Zelo kritično in negativno. Tako imam vedno razlog, da moram delati še več.
Si zadovoljen s svojim življenjem?
Do zdaj sem zelo zadovoljen, za naprej bomo pa videli.
Kako tvoje dosežke sprejemajo domači in prijatelji?
Veliko bolj navdušeno kot jaz.
Malce sem zmedena. Kaj misliš s tem?
Ne vem, pred kratkim sem objavil nekaj dobrih člankov - to je tisto, kar se mi zdi pravo, saj je zelo pomembno za prihodnjo kariero. Vsa preduniverzitetna priznanja in podobno pa so bila le dobra motivacija in malenkost potrditve^ da bom morda le dober kemik. Drugače pa bi rekel, da je moja družina veliko bolj ponosna name, kot sem sam.
Katero je tvoje trenutno področje raziskovanj?
Delam na organski sintezi, predvsem na totalni. To je posebna veda organske kemije, ki se ukvarja samo s planiranjem in sintezo naravnih in biološko aktivnih spojin. Tu človek podira meje, ko sintetizira molekule, ki so že na pogled videti zelo kompleksne in ogromne. Začneš iz male, komercialno dostopne molekule, ki jo v celotnem procesu transformiraš v končno kompleksno tarčo.
Kako to, da si začel sodelovati s tujino oziroma da te je pot odnesla v Ameriko?
Kar hitro sem spoznal, da je znanost pri nas drugorazredna. Vse, kar delamo, je, da krpamo luknje za tistimi na zahodu ali na Daljnem vzhodu. Tako sem se lani odločil in pisal nekaterim najbolj priznanim profesorjem na svetu, da me zanima organska kemija ter da bi rad prišel delat k njim. Na veliko srečo sem se znašel tukaj, na Scrippsovem inštitutu; kraju, ki ga vse večje medijske hiše uvrščajo v sam svetovni vrh lestvice za organsko kemijo.
Kako dolgo si že v ZDA in kako dolgo boš ostal?
Lani sem bil tukaj štiri mesece, letos bom vsega skupaj pol leta. Ko bom prišel naslednje leto nazaj, bom najverjetneje tudi ostal.
Ostal za vedno? Boš tudi punco odpeljal s sabo?
Verjetno bom tu začel na novo, saj na žalost pri nas ni preveč atraktivne kemije. Letno pri nas »proizvedemo« okoli šest organskih kemikov. Skoraj vsi gredo v industrijo, torej jih ne ostane veliko za raziskovalce. Iti, kjer delam, na primer, ima samo moj profesor Štirideset doktorantov in pod-doktorantov, ki intenzivno delajo. Intenzivno je mišljeno več kot dvanajst ur na dan, sedem dni na teden ... Kaj takega so sposobni samo redki raziskovalci pri nas. Redki! In jasno, punca gre zraven ...Če bo seveda le hotela.
Kaj je Uenut-no predmet tvojega raziskovanja?
AKCIJA
Boj do zadnjega dne
Do zaključka akcije v uredništvo prispelo 25.151 glasov za 117 pismonoš s Celjskega - Dnevne menjave mest znotraj deseterice
Boj za izbor naj pismonoš na Celjskem je trajal vse do zadnjega dne, mesta znotraj deseterice pa so se od ponedeljka do včeraj kar nekajkrat premešala. Kot se je pokazalo že pri naši lanski akciji, ko smo iskali najbolj priljubljenega gasilca, se je kar nekaj naših bralcev oziroma navijačev za posamezne pismonoše odločilo hraniti kupone vse do zadnjega.
Taktika se je vnovič pokazala za uspešno, saj se je deseterica glede na podatke, objavljene prejšnji teden, precej premešala. Rezultati
so zdaj znani, javno prireditev z razglasitvijo in podelitvijo nagrad najbolj priljubljenim pa pripravljamo v četrtek, 20. oktobra, v dvorani gasilsko-kulturnega doma v Gorici pri Slivnici, od koder prihaja tudi najbolj priljubljeni pismonoša naših bralcev. 0 tem podrobneje prihodnji teden, za tokrat pa poglejmo le še en podatek - zadnje tedne se je število glasov v naši akciji tedensko povečalo za kakšnih 800 do 900, ta teden pa smo v sredo zabeležili dnevni rekord, saj smo prejeli kar 990 kuponov.
NAJ PISMONOSE 2005
1.	Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 4.095 glasov
2.	Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 3.924
3.	Srečko Pele (Celje) - 2.354
4.	Alojz Vogrinc (Laško) - 2.268
5.	Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 1.891
6.	Damijan Leber (Vojnik) : 1.810
7.	Damijan Rabuza (Kalobje) - 1.560
8.	Zdravko Maček (Škofja vas) - 1.189
9.	Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 1.017 10. Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 890
Za prvo deseterico so se uvrstili: s 745 glasovi Gorazd Pih-ler (Dobrna); z 261 glasovi Peter Razgoršek (Ljubečna); z 229 glasovi Boštjan Kokot (Senovica pri Šmarju); z 210 glasovi Zdenko Tacer (Prevorje); s 185 glasovi Aleš Gobec (Loka pri Žusmu); s po 172 glasovi Branko Žaler (Loka pri Žusmu) in Robert Vodišek (Laško); s 156 glasovi Roman Ula-ga (Šmartno v Rožni dolini); s 129 glasovi Sandi Žvegler (Dobje); s 106 glasovi Vinko Romih (Štore); s 104 glasovi Robi Vrečko (Šentjur) ; s 94 glasovi Stanko Kopinšek (Dram-lje); s 93 glasovi Ivan Gračnar (Planina pri Sevnici); s 83 glasovi Jože Pušnik (Laško); z 80 glasovi Grega Zidanšek (Kalobje); z 78 glasovi Miran Koštomaj (Šmarje pri Jelšah); s 76 glasovi Mirko Brežnik (Šmartno v Rožni dolini); z 69 glasovi Drago Frece (Laško); s 66 glasovi Franc Brglez (Vojnik); s 60 glasovi Ignac Špiljak (Podplat); z 58 glasovi Alojz Verdinpk (Šentjur); s 56 glasovi Boris Križnik (Lesično); s 54 glasovi Tomaž Pavrič (Frankolovo); z 49 glasovi Matjaž Kozovinc (Gotovlje); s 43 glasovi Milan Kočar (Laško); z 41 glasovi Gregor Jeseničnik (Nova Cerkev); z 39 glasovi Marjan Cvirn (Loka pri Žusmu); s 36 glasovi Boštjan Stropnik (Dobrna); s 34 glasovi Stanislav Pere (Lesično); z 32 glasovi Franček Franjo Špoljar (Prebold); z 29 glasovi Andrej Novak (Laško); s po 28 glasovi Franc Šrot (Loče) in Dušan Ostruh (Škofja vas); s 27 glasovi Srečko Žnidar (Škofja vas); s 26 glasovi Boris Debeljak (Polzela); s 25 glasovi Igor Cesa-

Dunajska cesta 22,1000 Ljubljana

3. OKTOBER - SVETOVNI DAN HABITATOV
Vabljeni na prvo obeležitev Svetovnega dne habitatov tudi v Sloveniji. Prireditev bo 3. oktobra 2005 v avli Mercator centra Celje od 9, do 19. ure. Za vas smo pripravili:
-	predstavitev omrežja NATURA 2000 v Sloveniji in projekt LIFE, ki trenutno poteka na Zavodu RS za varstvo narave
-	razstavo primerov naravnih habitatov (življenjsko okolje) ali njihovih elementov (dupla, gnezda)
-	razstavo fotografij habitatov z območja Celjske regije
-	predavanja o habitatih in naravovarstvu
-	nagradno žrebanje s praktičnimi nagradami. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave!
Dnevni rekord prispelih kuponov smo zabeležili v sredo, ko smo jih v uredništvu našteli kar 990.
rec (Rogatec); z 20 glasovi Leon Lešnik (Celje); s po 19 glasovi Andrej Kolar (Šmarje pri Jelšah) in Jože Naglič (Laško); z 18 glasovi Janko Završek (Gorica pri Slivnici); s po 17 glasovi Kristjan Kunej (Celje) in Božo Ulaga (Planina pri Sevnici); s po 16 glasovi Franjo Pasarič (Žalec) in Borut Bezjak (Žalec); s po 15 glasovi Vlado Županec (Pristava) in Ciril Ključevšek (Laško); s po 14 glasovi Anton Javeršek (Buče); Marko Ttirinek (Celje) in Zoran Savič (Žalec); s 13 glasovi Benjamin Benčina (Loka pri Žusmu); s po 12 glasovi Franci Breznikar (Rimske Toplice), Jože Hostnik (Pristava) in Štefan Pečovnik (Vransko); z 11 glasovi Ivan Vr-bič (Vojnik); s po 10 glasovi Zlatan Alagič (Štore), Zvonko Gračner (Laško), Tomaž Jeram (Škofja vas) in Marko Kolar (Šmarje pri Jelšah); s po 9 glasovi Aleš Pungeršek (Sveti Štefan) in Andrej Dolinar (Griže); s po 8 glasovi Bogdan Brečko (Griže) in Rafko Dornik (Laško); s po 6 glasovi Jože Hriberšek (Laško), Drago Šket (Grobelno), Alojz Rezar (Teharje) in Vladimir Krofi (Prevorje); s po 5 glasovi Matjaž Goropevšek (Prebold), Marko Sami (Vransko), Marjan Sker-biš (Celje) in Dušan Pesan (Celje); s po 4 glasovi Matjaž Breznikar (Laško), Sašo Kunej (Celje), Dani Veber (Šmartno v Rožni dolini) in Ivo Smeh (Rogaška Slatina); s po 3 glasovi Dejan Zemljak (Celje), Jože Špiljak (Šmarje pri Jelšah), Matej Jevšenak (Vojnik), Edi Klaužar (Polzela), Tadej Sel-čan (Socka), Božidar Križnik (Grobelno), Silvo Rošer (Vitanje) in Branko Švelc (Zidani Mošt); s po 2 glasovoma Robert Jeram (Celje), Marjan Tkavc (Žalec), Simon Šarlah (Grobelno), Marko Kužnik (Polzela), Tine Vrabček (Štore), Ladislav Dvoršak (Prevorje), Martin Novak (Šentjur) in Anton Geršak (Buče) ter s po enim glasom Simon Firšt (Rečica ob Savinji), Marko Dolinar (Griže), Dejan Dumič (Celje), Mitja Očko (Šentjur), Jožef Teršek (Laško), Branko Čujež (Sveti Štefan), Dejan Seme (Celje), Bojan Brečko (Griže), Franci Rozman (Loče), Kari Koprive (Planina pri Sevnici), Štefan Ozvaldič (Žalec), Drago Vivod (Nova Cerkev), Aleš Hren (Nova Cerkev), Jože Frece (Laško), Anton Romih (Štore), Matej Kunej (Celje) in kot edina ženska v naši akciji Marija Ocvirk (Šentjur).
Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC, ki jo tokrat prejme Sandi Trebovc, Zlateče 5, 3230 Šentjur.
POZOR, HUD PES
Prve lastovke?
Pravijo, da ena sama lastovka še ne prinese pomladi. Res je, a za njo bodo verjetno prišle nove. Da je mestno jedro crknilo, je že dolgočasno ponavljati, vsako novo dogajanje, nov premik v njem pa je seveda več kot razveseljiv. Se veda ne govorim o trgovinah, Bog nas že obvaruj vseh teh novosti, govorim o slikarskih ateljejih in nekaterih premikih v to smer, ki so se sicer zgodili že.pred časom, toda pravi rezultati se pokažejo še le kasneje.
Kombinacija leteh s samo gostilnico TamKoUčiri je prinesla v mestu prve utrinke mestnega vzdušja in človek dobi občutek, da je v umetniški četrti, kot so tamkajšnji stanovalci poimenovali svoj okraj. Da so se občinski možje odločili, da podprejo zamisel o neprofitnih ateljejih, je seveda pohvale vredno, primeri v svetu, pa tudi pri nas, pa kažejo na to, da se, če dobijo prostore v roke pravi ljudje, to kasneje obrestuje. Dokaz za to je tudi primer Izole, ki vsako le to pridobiva na turističnem obisku, njene ozke ulice pa so zmeraj privlačnejše. Kaj je mogoče storiti iz tega mrtvega okraja mesta Celja? Predvsem družaben okraj za tiste, ki si druženje predstavljajo drugače, kot se dandanes dogaja - kava v Šparu ali Tušu. Z odprtjem ateljeja za gostujoče umetnike se je v samo četrt zanesla še neke vrste uradna zamisel o nekakšnem kozmopolitanskem nadihu te četrti, kar je seve da znova pohvalno. Bojda se v nekdanji Rački pripravlja projekt o erotičnem muzeju, torej še ena izmed vab za mehanično celjsko občestvo, sicer na prvo žogo, ki pa bi lahko imela tudi svoj krog obiskovalcev. Vse to, kar je trenutno nanizano na parob-ku Gosposke, bi bilo seveda smiselno dopolnjevati z vsebinami, ki recimo sodijo k že omenjenemu.
Če se nekoliko ozremo po svetu, če pomislimo, kaj
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
tam tvori tovrstne četrti, se odgovor ponuja sam. Prazne prostore bi lahko za simbolično najemnino napolnili prodajalci bižuterije, »second hand« trgovine, se pravi trgovine z rabljeno robo, predvsem v kontekstu nekakšnih kulturnih vsebin, recimo prodajalci ostarelih lp-jev, tudi cedejev, raznorazne trgovinice, saloni za tetovažo, pirsinge in podobne zadeve, ki pač sodijo v kontekst četrti. Nemogoče je pričakovati, da bi se ta del mesta napolnil v letu ali dveh, zagotovo pa bi v perspektivi desetletja (bojda se pripravlja tudi izgradnja knjižnice, bi že bil čas) lahko v kombinaciji vseh teh dejavnikov končno dalo preživeti v mestnem jedru kot lastnik, najemnik prostorov. Nespametna politika visokih najemnin je pokazala, da je ekonomija pač močnejša od dobre volje in spoštovanja preteklosti, zato je pohlep po nelogično visokih najemninah v tem trenutku in v bližnji prihodnosti kontraprodukti-ven. V prid smiselnemu načrtovanja umetniške četrti govorijo tudi številni glasovi iz tujine, kjer je boom me-gatrgovin že v zatonu in nastajajo težave drugačnega tipa, namreč kdo bo vzdrževal megakolosalne nakupovalne centre. Očitno tudi nas čaka nekaj podobnega, zato bi bilo v bodoče pametno dodobra pretehtati, na kakšen način naj se mesto znova urbanizira in kam kdo sodi, kar ne moremo trditi, da se je upoštevalo v bližnji preteklosti.
SMREKA d.o.o.
Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD RAZPISUJE prosto delovno mesto
TEHNOLOG GRADBENIŠTVA.
Od kandidatov pričakujemo:
-	VII.,. VI. oz. V. stopnjo gradbene ali lesne smeri
-	poznavanje dela z računalnikom in obvladovanje računalniških programov
-	poznavanje dela s programskim jezikom ACAD in ostalimi strokovnimi specializiranimi programi
-	poznavanje kriterijev kvalitete lesa, polizdelkov in končnih izdelkov
-	poznavanje predpisov in zakona o graditvi objektov ZGO-1
-	pasivno znanje enega tujega jezika
-1-3 leta delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B kategorije
SMREKA d.o.o., Podsmrečje 20, p.p. 29, 3342 GORNJI GRAD.
HUJŠAJMO 'Z NT&RC
PISALI SMO
S »hudičevo škatlo« nad prehitre voznike
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
Pred petdesetimi leti smo pogosto objavljali govore ob takratnega predsednika republike Josipa Broza - Tita, namenjene različnim priložnostim. Poglejmo, kaj vse smo takrat zapisali.
30. 9. 1955: »Tbvariši in to-varišice! Obratovati začenja čedalje več raznih podjetij, za seboj imamo zelo težavno obdobje nadčbveškega boja v izgradnji naše dežele. Nismo še premagali vseh težav, toda lice naše dežele se spreminja. Spreminjajo se tudi naši delovni ljudje, ki delajo vztrajno, toda v težavnih razmerah, ker nam še marsičesa primanjkuje, ker imamo premalo tehničnih sredstev in ker jih tudi ne moremo imeti dovolj. Ljudje naše dežele si morajo odtrgati od ust, da lahko kupijo tisto, kar je potrebno za izgradnjo naših tovarn, hidro-central ...In to je vzrok, da še ni tako, kakor bi želeli in kakor smo mislili, da bo v najkrajšem času. Menimo, da ne bi bilo pravilno, če bi tudi v prihodnje tako intenzivno obremenjevali naše delovne ljudi z izgradnjo zmeraj novih podjetij, ker bi bilo njihovo življenje zaradi tega težav-nejše. Zdaj že imamo dovolj, da lahko stopamo naprej v manj utrudljivem tempu. Zdaj je napočil čas, da imajo naši delovni ljudje boljše življenj-
Leta 1965 smo začeli z novo akcijo, saj so naši takratni miličniki dobili prvi radar, s katerim so merili prekoračitve hitrosti. Pet dni, koliko smo spremljali akcijo, je v 36 urah 527 voznikov preveč pritiskalo na plin.
1.	10. 1965: »Torej se je začelo. Celjski prometni miličniki so končno le dobili radar za merjenje hitrosti voziL Tako bo sedaj konec kilometer dolgim razpravam, ali je bil storjen prekršek ali ne. Te razprave niso vodile daleč, najpogosteje seje končalo pri sodniku za prekrške, oškodovanec, ki je trdil, da je nedolžen, pa se je potrudil, da je glas o celjskih miličnikih spravil tudi preko meja nekdanjega okraja »Ko boš vozil nazaj proti Celju, pazi, ker so v Šempetru prometni miličniki z ne-kimhudičevimzabojem, ki beleži brez pardona hitrost,« je zaupno opozarjal prijatelja neki potnik, kije pravkar izstopil iz fička pred hotelom na Vranskem.«
Z vami že desetletja praznujemo tudi vse občinske in krajevne praznike, ki jih vestno zabeležimo v sliki in besedi. Pred tridesetimi leti je bilo še posebej slovesno v Velenju in Šoštanju.
2.	10. 1975: »Zdaj bo praznovala velenjska občina, ki se spominja dneva, ko so parti-
zani napadli u noa od 7. na 8. oktober Šoštanj in ga kot prvega za nekaj časa osvobodili Res je, da se je skoraj vse v teh povojnih letih prestavilo v Velenje, vendar Šoštanj kljub temu še živi. Prisoten je povsod, čeprav se pod njim in ob njem dogajajo stvari, ki ga »u-mikajo«. Ljudje v Šoštanju ne pozabljajo Karla Destovnika - Kajuha in Ivana Napotnika, ne pozabljajo nove gradnje termoelektrarne IV, ne pozabljajo na nove šole in športna igrišča ter kulturni dom. Mesto »raste« in upajmo, da se bo tudi razcvetelo.«
Če pokukamo v naše časopise iz sredine osemdesetih, bomo našli zapise o javnih radijskih oddajah, sestavnega dela naše novinarske hiše. Med drugim smo del našega studia preselili tudi v Rogaško Slatino oziroma v nov proizvodni obrat tamkajšnje Steklarne.
3.10.1985: »Še preden je ura odbila šest, so že začeli prihajati prvi poslušalci. Strah, da bo velik prostor ostal bolj kot ne prazen, je bil odveč. Sicer pa - s seboj smo pripeljali pisano paleto nastopajočih, tako, da je resnično vsakdo našel kaj po svojem okusu. Ne bi si upali reči, kdo je bil med poslušalci deležen večjega a-plavza, ali ansambel Štajerskih sedem ali mladi harmonikar MarjanLipovšek. Najmlajši del obánstva je najbolj nestrpno čakal na nastop popularnih Čudežnih polj in ta res niso razočala s svojim sho-wom. Starejšim pa je bil verjetno bolj pri srcu venček narodnih pesmi kvinteta Fran-kolovčani. Ura in pol se je za marsikoga prehitro iztekla.«
Ja, naša medijska hiša zna od nekdaj poskrbeti za dobro zabavo, o čemer se lahko zmeraj znova prepričate vsi, ki sodelujete v najrazličnejših akcijah, ki jih za vas pripravljamo. V Velenju pa se ta teden zabavajo malce drugače, glavno besedo ima Pika Nogavička. Nagajiva rdečelaska je v Velenju kraljevala tudi pred desetimi leti.
28. 9. 1995: »Otroci so v šestih dneh, kolikor je trajal fe-stivaL vsako dopoldne ustvar-jali z lego kockami in vztrajno oblikovah občudovanja vredne podobe. Ob tej priložnosti, častitljivi obletnici izida knjige o Piki Nogavički, so lahko sodelovali največji lego delavnici v Sloveniji doslej. Prav iz Švedske so z dvema tovornjakoma pripeljali na deset tisoče kock in skoraj vsaka je našla svoje mesto y nečem lepem. Festival je letos obiskalo približno 20 tisoč otrok, od tega si jih je kar 6.000 ogledalo zanimive predstave, ki so jim dale veliko snovi za razmišljanje. Za srečo otrok in vznak miru pa je Štefka Kučan, prva Pikina ambasadorka, ob pikastem slovesu od festivala v nebo spustila na desetine pikic in balonov.«	P M
Duševno zdravje povezano s telesnim
Torkova delavnica zdravega hujšanja je bila spet izjemno zanimiva in poučna. Duševno zdravje je namreč tesno povezano s telesnim, o čemer jim je predavala Nuša Konec Juričič, zdravnica, specialistka specialne medicine. Srečanje je bilo zadnje delovno, pred udeleženci je le še test hoje, v sredo pa se bodo poslovili drug od drugega.
Ko smo v stiski, je pomembno, da se na nekoga obrnemo. Ni nujno da je ta prva oseba strokovnjak. Na žalost nekateri nimajo nikogar. Treba se je pogovarjati in opazovati drug drugega. Je pa to še zlasti težko pri moških, ki imajo zaradi vzgoje pogosto težave z izražanjem svojih čustev. Menijo, da morajo biti vedno in povsod trdni ter ostati neprizadeti. Duševno zdravje je neločljivo povezano s telesnim. Pomembno vpliva na vsa področja našega življenja. Lahko pa se poruši in privede do duševne motnje. Zato ga je potrebno krepiti in ohranjati od ranega otroštva do pozne starosti. Ko pa pride do spremembe v človekovem zaznavanju, čustvovanju in vedenju, govorimo o duševni motnji. Lahko se zgodi vsakomur od nas.
Nuša Konec Juričič pravi, da so dolgotrajna občutja žalosti in obupa lahko tudi simptomi depresije.
Banka Celje organizirala sprejem za člane Aerokluba Celje
Banka je že več let generalni pokrovitelj dejavnosti Aerokluba letalske šole Celje -Največji uspehi v tem letu: mednarodni letalski miting ter odlični rezultati na državnem prvenstvu v jadralnem letenju
Ob zaključku letalske sezone je uprava Banke Celje, ki je že več let generalni pokrovitelj dejavnosti Aerokluba letalske šole Celje, organizirala sprejem za tiste člane Aero-kuba Celje, ki so največ prispevali k letošnjim izjemnim rezultatom in prepoznavnosti delovanja kluba v javnosti (izjemno uspel mednarodni letalski miting ter odlični rezultati na državnem prvenstvu). S tem je izrazila priznanje za vložen trud irise jim zahvalila za njihov prispevek k temu, da je pokroviteljstvo kluba s strani banke uspešno. Mednarodni letalski miting - Airshow Celje 2005 si je ogledalo preko 20.000 gledalcev. Pri organizaciji je s prostovoljnim delom sodelovalo 300 članov kluba, njihovih družinskih članov in simpatizerjev letalstva. Velik je bil tudi prispevek soorganizatorja - Slovenske vojske. V letalskem programu, ki je trajal skoraj štiri ure,- je bilo veliko originalnih nastopov, ki so navdušili. Po ocenah strokovnjakov je bil organizacijsko izveden na nivoju, kakršnega težko dosežejo na najbolj znanih profesionalno organiziranih mitingih v tujini. Aeroklub je letos ponovno uspešno organiziral državno prvenstvo v jadralnem letenju, na katerem so bili zgodovinsko uspešni tudi njegovi tekmovalci. Po skupno petih odletenih tekmovalnih disciplinah so osvojili naslova prvakov in podprvakov v Obeh tekmovalnih razredih. Državni prvak v odprtem razredu je poštal Marko Lepetič z letalom Nimbus, v standardnem pa Sebastjan Ramšak z DG-300.
Za depresijo lahko zboli vsakdo
»Depresija je bolezen, ki jo lahko uspešno zdravimo,« je dejala Nuša Konec Juričič. Pri depresiji gre za moteno delovanje nekaterih kemičnih prenašalcev, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami. Kadar zbolimo za depresijo, se v delu možganov, ki uravnava razpoloženje, omaje ravnovesje teh prenašalcev. Vsakdo je včasih žalosten in se počuti brez moči in volje. Ta občutja navadno trajajo kratko in nanje nismo posebej pozorni. »Dolgotrajna občutja žalosti in obupa pa so lahko tudi simptomi depresije,« opozarja Konec Juričičeva. Osebe z depresijo imajo lahko še vrsto drugih simptomov in znakov, ki se med seboj prepletajo. Ti se najpogosteje stopnjujejo s časom in čedalje bolj obvladujejo posameznikovo vsakodnevno življenje. Gre lahko za motnje spanja, apetita in želje po spolnosti, izguba volje in motivacije, pomanjkanje energije in utrujenost, nezmožnost uživanja, potrtost, tesnobo, občutek krivde in manjvrednosti, obup, notranjo praznino, znižano toleranco, agresivnost, motnje koncentracije in spomina, izgubo zanimanja za druge ljudi, zmanjšano učinkovitost pri delu. »Pozorni moramo biti, ko se jih pojavi več hkrati in ti trajajo vsaj dva tedna,« pravi. Zboleti za depresijo ne pomeni, da smo šibka osebnost, saj si nihče ne povzroči depresije sam. »Se pa depresija lahko konča tudi s samomorom,« poudarja Konec Juričičeva. Nam pa pri odpravi depresije pomagajo an-tidepresivi, ki ne povzročajo odvisnosti.
Na predavanju je bilo tudi slišati, da večina ljudi, ki naredi samomor, pred tem opozori na svoj namen. Zato bodimo vedno pripravljeni poslušati in poiskati strokovno pomoč.
MATEJA JAZBEC
adiocelje
10

novi Ham*
Zemlja za Tehnopolis
Ovrednoteno vrednost zemljišča bo občina Celje spremenila v lastniški delež
Celjski mestni svetniki so se na zadnji seji razživeli šele proti koncu seje, ob predlogu, da bi občina kar za 50 let ustanovila brezplačno stavbno pravico na delu ozemlja, kjer želi na območju Stare cinkarne prvo in v mnogočem vzorčno stavbo bodočega Tehnopolisa graditi istoimensko podjetje.
Gre za dobrih 10 hektarov veliko zemljišče, zapleteno sestavljen predlog sklepa pa je pri svetnikih vzbudil dvome o tem, da je nekaj za takšnim sklepom. Zato so odločno zahtevali, da se v sklepu opredeli namen občine, da po tem, ko bodo zemljišča ovrednotena, ta vrednost postane občinski stvarni vložek v podjetje Tehnopolis. Pojasnila, da gre za formalno
besedišče, ki pod imenom ustanovitev stavbne pravice omogoča le začetek del, izdajo gradbenega dovoljenja, kar je pogoj za prijavo Tehnopolisa na mednarodni razpis, ki bi lahko v Celje prinesel tudi evropske denarce, niso zalegla. Zakaj 50 let in zgolj namera, da po ocenitvi vrednosti komunalno opremljenega zemljišča ta znesek občina spremeni v lastninski vložek v podjetje, je bilo vprašanje, čez katerega se nikakor niso mogli prebiti.
Poenostavljeno pa to zgolj pomeni, da lahko podjetje pridobi gradbeno dovoljenje na zemlji, ki ni v njegovi marveč v občinski lasti in se do spremembe vrednosti v lastniški delež ne more vknjiži-ti kot lastnik. Pomisleki so prinesli desetminutno pavzo
in kar nekaj tolarjev mobilnim operaterjem, saj so telefoni s te in one strani peli kot že dolgo ne. Rešitev, ki so jo našli v tem času, pa se zdi smiselna. Sklenili so, da Tehnopolisu za 50 let potrdijo ustanovitev stavbne pravice in s tem omogočijo kandidaturo za evropska sredstva. Vložek so zavarovali s sklepom, da strokovne službe najdejo pot, da se še v času mandata te sestave mestnega sveta vrednost zemljišč spremeni v občinski lastniški delež v podjetju. Tretji sklep pa je Še dodatna varovalka. Če to ne bi bilo mogoče zaradi razlogov, ki niso na strani občine, sledi Tehnopolisu plačilo vsakoletne najemnine za komunalno opremljeno zemljišče.
BRANKO STAMEJČIČ
Vodje namesto predstojnikov
Zgodaj poleti je inšpekcija za sistem javnih uslužbencev ugotovila kup nepravilnosti in neskladij pri sistemizaciji delovnih mest v celjski občinski upravi.
Pretežno gre za nazive, ki po doslej veljavni občinski sistemizaciji niso bih skladni z zakonom o javnih uslužbencih. Poprejšnje načelnike oddelkov občinske uprave so namreč po reorganizaciji preimenovan v predstojnike. Po zakonu pa je predstojnik občinske uprave župan. S spremembo odloka o organizaciji in delovanju občinske uprave so zato mestni svetniki na zadnji seji neskladje odpravili. Dosedanji predstojniki so poštah vodje oddelkov oziroma organov občinske uprave.
Medtem ko je ta sprememba uskladila večino pripomb inšpekcije na občinsko sistemizacijo delovnih mest, pa še vedno ostajamo brez odgovora, kaj bo z ugotovitvami inšpekcije o nezakonitostih pri zaposlovanju v občinski upravi. Kot smo poročali, gre za očitek o nezakoniti zaposlitvi pripravnice v upravi in nezakoniti zaposlitvi direktorice občinske uprave Tine Gril Kramar. O tem vprašanju naj bi razsodila vladna komisija za pritožbe iz delovnih razmerij, na predlog ministra za javno upravo Gregorja Vi-ranta. Če bo ta seveda presojo zakonitosti sploh zahteval.
BS
Alujevič bo v.d.
Celjski mestni svet je imenoval Boruta Alujeviča za vršilca dolžnosti upravnika Slovenskega ljudskega gledališča Celje od 3. decembra, ko mu izteče mandat, do zaključka mandata umetniške vodje SLG Tine Kosi.
Predlog za takšno imenovanje so zaradi nekaterih zakonskih nejasnosti in zato, ker ni bil časovno točneje opredeljen, na zadnji predpočitniški seji zavrnili oziroma odločanje prestavili na prvo jesensko sejo. Kot je znano, nova zakonodaja s tega področja predvideva upravnika gledališča in umetniškega vodjo v eni osebi. Ker pa se Aluje-viču mandat izteka pred koncem mandata Kosijeve, se je zdel predlog o podaljšanju
mandata upravniku do izteka mandata umetniškega vodje svetnikom sporen. Medtem se je Kosijeva odločila, da se bo zaposlila drugje še pred iztekom svojega mandata, zato tudi zadržkov za Alujevičevo imenovanje za v.d. upravnika ni več.
Alujevič se je svetnikom zahvalil za zaupanje, občini pa za sicer skromno, a dragoceno pomoč, ki jo namenja svojemu gledališču. Ob tem je svetnike in občinsko upravo pozval, da gledališču slednjič zagotovi prepotreben dodaten prostor za vaje. Možnost vidi v prostorih bližnjega knjižničnega oddelka, ki se bo spraznil po končani gradnji prizidka k Osrednji knjižnici Celje.
BS
Z OBČINSKIH SVETOV
Drevesoskop
Na Celjski koči so ponudbo obogatili z izvirnim horoskopom, kjer so vlogo zo-diakalnih znamenj prevzela drevesa.
Za obiskovalce so skrbno uredili sprehajalno pot, ob
kateri so ob posamezna drevesa postavili table z opisi dreves in njihovimi značilnostmi, ki so primerljive s človeškimi. Za primer le bukev, ki naj bi izražala lastnosti ljudi, rojenih med 22. de-

VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE. d.O.O.
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in _prijaznega okolja._
cembrom in 20. januarjem, kozorogov, torej. »Bukev je cenjena predvsem zaradi uporabne vrednosti v lesu, plodovih in kisiku, ki ga sprošča iz listov. Včasih deluje melanholično, kot ljudje, rojeni v tem obdobju. So odgovorni do soljudi in nalog, ki so jim zaupane. Uspeh dosegajo z vztrajnostjo, marljivostjo in prizadevnostjo. Kljub preudarnosti in varčnosti niso niti malo skopuš-ki.«
Na podoben način predstavljajo jelka, smreka, hrast, jerebika, macesen, breza ... človeškim značajem primerljive lastnosti posameznih znamenj horoskopa. Res izvirno, zabavno in privlačno. BS, foto: NATAŠA MULLER - Št. 74-30.
Dražji vrtec in voda
CELJE - Celjski mestni svetniki so na zadnji seji potrdili podražitev cene bolnišničnih oddelkov vrtca Anice Černejeve, odobrili pa so tudi podražitev cen vodarine in kanalščine. Cena bolnišničnih vrtcev je višja za dobrih 8 odstotkov, podražitev pa gre na rovaš višjih izhodiščnih plač v javnem sektorju. Breme podražitve bodo prevzeli proračuni 32 občin, ki gravitirajo na celjsko bolnišnico in ministrstvo za šolstvo, ki pri financiranju delovanja teh vrtcev sodeluje s polovico potrebnega denarja. Delovanje treh oddelkov v bolnišnici stane po novem 1,7 milijona tolarjev, prihranke pa bo mogoče doseči šele, ko bodo v bolnišnici izpeljali načrt združitve vseh treh oddelkov v enem prostoru.
Vodarina se bo z začetkom oktobra oziroma, ko bo podražitev potrdila tudi država, podražila za 7 odstotkov, kanalščina pa za 10, so sklenili mestni svetniki.
Bolj operativen svet
CELJE - Mestni svet je na zadnji seji razrešil dosedanje člane projektnega sveta Celje -zdravo mesto. Člane je mestni svet imenoval za pet let že leta 2001. Odtlej je prišlo pri funkcijah in delih, na osnovi katerih so bili člani imenovani, do tolikšnih sprememb, da vztrajanje pri obstoječi sestavi ni bilo več smiselno. Ob razrešitvi dosedanjih 23 čla-
nov župan predlaga mestnemu svetu imenovanje novega projektnega sveta v zoženi sestavi. Po predlogu naj bi takšen svet imenoval kar župan sam, ki bo pri imenovanju pozoren zlasti na nove naloge, kompetentnost članov in njihovo operativnost. To takšnemu svetu nalaga vključitev projekta Celje -zdravo mesto v projekt evropske mreže zdravih mest.
Krediti za ogrevanje
CEUE - Celjski mestni svet je svojemu podjetju Energetika prižgal zeleno luč za najetje kredita, ki ga bodo uporabili za naložbe v sistem daljinskega ogrevanja. Energetika bo kredit do 85,6 milijona tolarjev lahko najela šele, ko in če bo spremenjen zakon o financiranju občin, ki bo omogočil višje zadolževanje občin. Po zakonu se namreč javna podjetja lahko zadolžujejo le s soglasjem mestnega sveta, ker pa je občina po sedanjem zakonu že prezadolžena, je soglasje lahko le pogojno in bo postalo pravnomočno šele, če bodo dopolnitve zakona o financiranju občin omogočile višji obseg zadolževanja občin. Energetika, ki bo kredit pridobila z bančno garancijo in za svoj račun, bo denar porabila za boljšo toplotno izolacijo vročevodov, za obnovo glavnih toplotnih postaj v Novi vasi in za pripravljalna dela za gradnjo toplarne.
BS
KURILNO OLJE ODSLEJ TUDI NA 12 OBROKOV
JELKA
RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET!
[*T	^
ŠTAJERSKI VAL
Del številčne Mazejeve rodbine
IVlazejevi potomci
Pred kratkim so se pri Fi-deju na Gneču zbrali potomci rodbine Mazej, predvsem sestrične in bratranci s svojimi družinami. Družinsko drevo se je iz treh Mazejevih otrok razraslo na 170 članov.
Najstarejši bratranec danes šteje 78, najmlajši pa 62 let, najstarejša sestrična jih ima 79, najmlajša pa 57. Vse povezuje velika zavednost,
marljivost in navezanost na rodno grudo. Skoraj vsi so pognali korenine v svoji domovini, le dva sta odšla v tujino. Srečanje je ob pomoči ostalih sorodnikov pripravil Jože Prislan, ki se je kar nekaj časa ukvarjal z izdelavo in preverjanjem podatkov za družinsko drevo. Ob tem je pripravil tudi bilten, opremljen s številnimi fotografijami, ki so dokaz življenja lju-
di na Gneču. Sicer so razstavo fotografij o življenju prednikov in njihovih potomcev postavili tudi pod domači kozolec. V biltenu je Jože Prislan zbral podrobne podatke o Mazejevih potomcih in njihovih življenjskih poteh. Na srečanju so predstavili tudi študijo najstarejšega bratranca dr. Ivana Mazeja z naslovom Sledi prednikov rodbine Mazej.
Na srečanju družine Mazej so za kulturni program poskrbeli domači, torej Ma-zejevi instrumentalisti, pevci in recitatorji različnih gr neracij, kar je prijetno in sproščeno dniženje le še obogatilo. Ob odhodu so vse družine prejele roženkravt, vzgojen posebej za srečanje na Gneču.
NAKRATKO
Hmeljarski likof jutri
PETROVČE - Znano je, da je hmelj simbol Spodnje Savinjske doline oziroma dohne zelenega zlata. Časi, ko se je vzpenjal po lesenih štangah in so ga obirali ročno, se hmeljarjem zdijo daleč in se jih z nostalgijo spominjajo. Pesem obiralcev, lojtrski vozovi, škafi in balete, na koncu pa hmeljarski likof... V želji, da bi ohranili tradicijo, pripravljajo Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, KGZ Slovenije in žalska občina jutri v Petrovčah Hmeljarski likof. Dogajanje se bo začelo ob 15. uri z zahvalno mašo v petrovški baziliki. Po končani maši bodo pripravili povorko do prireditvenega prostora, kjer se bo ob 16. uri začel strokovni in kulturni program, ob 19. uri pa bo zabava s skupino Atomik Harmonik.
Dan turizma
ŽALEC, VELENJE - Ob letošnjem svetovnem dnevu turizma ter ob 100-letnici Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma v Sloveniji so v Žalcu pripravili turistično tržnico, v praznovanje pa so se vključili tudi v Velenju. Na tržnici je svojo dejavnost ter tudi znamenitosti posameznih krajev predstavilo 12 turističnih društev, ki so združena v Zvezo turističnih društev Občine Žalec. Predsednica zveze Ivica Čretnik je napovedala, da naj bi tržnica postala tradicionalna, saj želijo znamenitosti in lepote občine predstaviti ne le tujcem, temveč tudi domačinom. Na novinarski konferenci so predstavih tudi druge aktivnosti na področju turizma. Velenjski TIC je na osrednjem prizorišču Pikinega festivala postavil informacijsko stojnico in priredil nagradno igro, v Muzeju Velenje pa so pripravili dan odprtih vrat.	US
MOZIRJE i ŽALEC t VELENJE ;
Kljub otvoritvam nove potrebe
Bienále otroške grafike
V ponedeljek so v Mozirju s slavnostno sejo občinskega sveta proslaviti občinski praznik, ki ga slavijo 25. septembra v spomin na začetek delovanja javne šole in ustanovitev zadružne hranilnice na Rečici.
Zupan Ivan Suhoveršnik je v slavnostnem nagovoru poudaril, da se lahko v občini v zadnjem letu pohvalijo z več dosežki. Med drugim je izpostavil novo krožišče, gradnjo upravne stavbe, nova stanovanja, dograditev Šole ter muzejsko zbirko Mozirje in Mozir-jani. Posebej je omenil širitev kanalizacijskih sistemov ter kar nekaj moderniziranih in asfaltiranih kilometrov cest, čeprav občani opozarjajo, da je to še vedno premalo. »Že deset let slavimo občinski praznik, po navadi z odprtjem različnih cestnih in drugih infrastrukturnih pridobitev. Pa vendar je treba v občini še toliko postoriti,« je povedal župan in za prihodnje omenil predvsem prizadevanja za razvoj turizma z vlaganjem v infrastrukturo, kar bi omogočilo razvoj obeh največjih krajev, Mozirja in Rečice.
Poleg tega bodo poskrbeli za dodatne gradnje individualnih hiš, računajo na so-
Nagrajenci ohčine Mozirje z županom Ivanom Suhoveršnikom
cialni projekt Mozirske trate, v Podrožniku se bo sprostilo precej delovnih mest, nadaljevali bodo z gradnjo kanalizacije ... Ob koncu slavnostnega nagovora je župan Suhoveršnik krajanom Rečice ob Savinji zaželel, da bi jim uspelo ustanoviti svojo
občino. Na seji so podelili tudi priznanja, in sicer poslancu Jakobu Presečniku, ki so ga za častnega občana Mozirja imenovali zaradi neprecenljivega prispevka h gospodarskemu in k infrastruk-turnemu razvoju, društvenemu življenju v občini ter za
promocijo Zgornje Savinjske doline na državni ravni. Nagrado Občine Mozirje je prejelo Športno društvo Gmajna, zlate plakete s priznanjem pa Goran Horvat, Zdravko Novak in Lovska družina Mozirje.
US, foto: CIRIL SEM
Otroška grafika ima v žalski osnovni šoli že dolgoletno tradicijo. Pobudo za razstavo je dala takratna likovna pedagoginja Dragica Sajovic, podprla pa sta jo ravnatelj Franci Šuler in akademski slikar in grafik specialist, sicer izredni profesor na mariborski pedagoški fakulteti Peter Krivec, ki je bil strokovni vodja vseh dosedanjih bienalov. Tako bo tudi letos, ko v I. OŠ Žalec pripravljajo 12. bienále otroške grafike.
Po besedah likovne pedagoginje Neli Šuler je vse pripravljeno za zaključno slovesnost, ki bo 14. oktobra. Na natečaj na temo Moj grafični original je prispelo 1.332 grafik iz 120 osnovnih šol. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo akademski slikarji specialisti Peter Krivec, Črtomir Frelih in Klavdij Tut-ta, je za razstavo izbrala 421 grafik, deset od teh pa tudi za nagrado. Rezultate so šole že prejele, zato so tudi nagrajenci že znani, uradno pa jim bodo nagrade izročili na "slovesnosti v oktobru. Takrat bodo vsa dela tudi razstavljena, častni gost na priredi-
Likovna pedagoginja Neli Šuler
tvi pa bo akademski slikar in grafik Vladimir Makuc. »Ob vsakem bienalu izdamo tudi katalog s 30 najlepšimi grafikami, seveda tudi z desetimi nagrajenci. Na naslovnici je vedno ena od nagrajenih grafik in tako bo tudi letos. Tokrat bo na naslovnici grafika Plečnikove cerkve, ki jo je izdelala učenka iz OŠ Bogojina,« je omenila Neli Šuler.
DN
ŠENTJUR ; LAŠKO
Z OBČINSKIH SVETOV
Svetnica ostaja
ŠENTJUR - Iz vrst občinskega sveta je pred časom zaradi razhajanja z zahtevami in s pravih Kosove protikorupcijske komisije odšla edina svetnica Anita Koleša. Na zadnji seji so za njeno naslednico potrdili Duško Pešak. Predsednik šentjurske LDS Jože Artnak je ob tem poudaril, da je izredno vesel, da imajo v svetu spet vsaj eno žensko predstavnico. Kandidati, ki so imeli pred njo prednost, so se položaju baje odpovedali iz podobnih razlogov kot Koleševa oziroma so galantno dali prednost dami.
Zadolževanje dvorezen meč
ŠENTJUR - Na 21. redni seji pred občinskim praznikom so imeli svetniki na dnevnem redu tudi soglasje k najemu dolgoročnih kreditov. Pod to točko naj bi potrdili najem kredita v vrednosti 98 milijonov tolarjev za izgradnjo vodovodov Sliv-nica-Paridol-Jelce in Rifnik ter 63 milijonov za izgradnjo komunalne infrastrukture v industrijski coni Šentjur. Čeprav naj bi šlo za zelo ugodne kreditne pogoje, je zadolževanje vedno vroča tema in tudi tokrat so opozicijski svetniki imeli kar nekaj pomislekov. Čeprav so bili delo razvojne agencije in njihovi uspehi pri pridobivanju nepovratnih sredstev na različnih razpisih izrecno pohvaljeni, so opozorili na dejstvo, da Šentjur v prihodnjih letih čaka še kar nekaj investicij, ki jih brez dodatnega zadolževanja občina verjetno nikakor ne bo mogla izpeljati. Med njimi je tudi osnovna šola na Ponikvi, ki jo bodo v dveh fazah predvidoma začeli graditi v prihodnjem letu. Kljub vsemu so najem omenjenih kreditov soglasno podprli.
Kdo drži roko nad JKP?
ŠENTJUR - Glede javnega vprašanja županu Štefanu Tislu in občinski upravi o samovoljni spremembi statuta Javnega komunalnega podjetja in imenovanju nadzornega sveta podjetja je osem svetnikov s prvopodpisanim Markom Diacijem vložilo zahtevek za sklic izredne seje, v kolikor se ta točka ne bo znašla na dnevnem redu naslednje redne seje. Temu so svetniki pritrdili, Tisel pa je v odgovor na večkrat zastavljene očitke po seji povedal: »Kar se tiče imenovanja nadzornega sveta JKP Šentjur, kjer je občina imenovala dva člana od treh, so nam ustrezne pravne službe zagotovile, da gre za korektno pravno možnost in da ima občina kot večinski lastnik podjetja to pravico. Seveda smo pobudo svetnika Diacija vzeli resno in bomo to pravno mnenje pri ustreznih institucijah preverili ter potem ukrepali v skladu z ugotovitvami. Sicer pa bo ta točka predmet razprave na naslednji seji občinskega sveta.« ST
S prevzemom osebnega gasilskega vozila in slavnostno akademijo s podelitvijo državnih odlikovanj so v Šentjurju proslavili 50 let gasilske zveze.
V zvezi so včlanjena prostovoljna društva Šentjur, Lo-karje, Dramlje, Ponikva, Dolga Gora, Prevorje, Dobrina, Loka pri Žusmu, Dobje, Planina, Gorica pri Slivnici in Kalobje. Predsednik GZ Šentjur Jože Zupane je povedal, da so v zadnjih letih obnovili skoraj vse gasilske domove. Prihodnje leto bodo začeli gra-
diti nov dom na Prevorju, na Planini bodo dozidah garažo, največja želja pa je novi dom v Šentjurju. Vsakodnevna skrb je namenjena izobraževanju in osebni opremi gasilcev, saj so intervencije pri požarih in drugih naravnih nesrečah vedno bolj zahtevne.
Ob jubileju so podelili sedem odlikovanj GZ Slovenije, ki so jih dobili Ivan Tovornik (plamenica 2. stopnje) in Jožica Salobir (odlikovanje 2. stopnje), oba PGD Dobje, Ferdo Pušnik (odlikovanje 3. stopnje), PGD Kalobje, Janko Pu-
šnik (plamenica 2. stopnje) in Franc Korenjak (plamenica 1. stopnje), oba PGD Lo-karje, Viktor Drobne (odlikovanje 3. stopnje), PGD Dobrina, in Stanko Artiček (odlikovanje 1. stopnje), PGD Gorica pri Slivnici. Slednji je bil imenovan tudi za častnega poveljnika GZ Šentjur. V zvezi, ki je ob jubileju dobila odlikovanje 1. stopnje GZS, so podelili okoli 70 posebnih zlatih, srebrnih in bronastih plaket vsem, ki že dlje časa na različne načine sodelujejo z gasilci. Zlato plaketo so do-
V Gorici pri Slivnici je GZ Šentjur v sklopu prireditev v oktobru, mesecu požarne varnosti, pripravila tekmovanje v kvizu za mlade gasilce. Nastopilo je 16 ekip. Med mlajšimi pionirji je zmagala Planina in med starejšimi Kalobje.
bili občini Šentjur in Dobje, Zavarovalnica Triglav, Avto-hiša Mlakar ter predsednik GZŠ Jože Zupane in poveljnik Martin Cmok ml.
TV
Priznanja za Jubilef
Cvetje v jeseni
Ne zgodi se ravno pogosto, da bi vas kdo ob trgatvi obdaril s cvetočimi vejicami vinske trte, saj grozdje ponavadi cveti spomladi. A ne pri Karlu Planku iz Udmata pri Laškem. Bralec je ta nenavaden pojav pred dnevi opazil v domači brajdi in pomisli: »Tole pa moram dati v Novi tednik, saj ne pomnim, da bi bih na isti trti hkrati zreli grozdi in še cvetoči.« S seboj je prinesel tudi okrasno bučko in kostanj, kot dokaz, da v deželo kljub cvetenju trte res prihaja jesen. Mogoče nas bo Karel spet obiskal spomladi, ko bo prinesel pokazat zrelo domače grozdje ... B A
Ribiči v Vocplajni že 50 let
Praznik Občine Šentjur so spremljale številne prireditve, v ta čas pa je umeščenih tudi kar nekaj odmevnih in pomembnih jubilejev. Abrahama so tako praznovali tudi člani Ribiške družine Voglajna. Srečanje s podelitvijo priznanj so pripravili za kulturnim domom v Gorici pri Slivnici.
Ribiška družina Voglajna šteje 136 članov in na leto obrne kakih pet do šest milijonov tolarjev. A kot pravijo, gre ves denar od ribiških dovolilnic nazaj v vodo. Na leto namreč v slivniško jezero vložijo do šest ton mladic.
Predsednik družine je zadnje leto Ervin Belak iz Dra-melj, ki je ribič že več kot 40 let. Ob jubileju je povedal: »Ponosen sem na našo ribiško družino in vem, da mnogi praktično živimo za ribištvo. V času svojega obstoja smo zgradili dva doma. Pa smo še vedno brezdomci. Zal smo zaradi okoliščin izgubili dom na Slivniškem jezeru, pa tudi lastništvo drugega, v Štorah, ima občina. Ne glede na to, da smo ga na-
Neokusno darilo za abrahama. Policija za storilci še poizveduje.
redili iz nič, praktično samo z udarniškim delom.« Najbolj oblegano lovišče v Šentjurju - Slivniško jezero je leglo neštetih težav, ki jim ni videti konca. Belak pa je vseeno optimističen: »Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi na drugi strani bo slej ko prej moralo priti do interesa, da se nekaj ure-
di in da jezero neha propadati.«
Ob jubileju so podelili številna priznanja članom in podpornikom družine. Veselo vzdušje pa je vseeno kvaril grenak priokus, saj so zjutraj našli z neokusnimi grafiti počečkan sicer sveže obnovljen dom v Štorah.
SAŠKA TERŽAN
Predsednik RD Voglajna Ervin Belak
m TEDK
ROSAfaUS.) ŠMARJE P. J.j KOZJE
13
»Blokarjevf« ne marajo?
Po zadnji odločitvi občinskega sveta Rogaške Slatine, ki se je sestal predvčerajšnjim, bodo ukinili daljinsko ogrevanje v največjem blokovskem naselju Ratanska vas leto dni pozneje. Tako bo smelo javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina prenehati s to dejavnostjo sredi leta 2007, kar je drugače, kot se je občina odločila v začetku tega leta.
Kot je v sredo znova poudaril župan mag. Branko Kidrič, ogrevanje ni obvezna javna gospodarska služba, zato bodo skupno kotlovnico v Ratanski vasi zaradi dotrajanosti ukinili, etažne lastnike stanovanj pa med drugim opozarjajo na možnosti ugodnih kreditov za prehod na lastno ogrevanje. Osnovni vzrok za ukinitev skupne kotlovnice je po županovem zagotavljanju visoka izguba na področju daljinskega ogrevanja, ki so jo morali pokrivati iz drugih virov, kar ni dovoljeno.
Večina lastnikov stanovanj ukinitvi skupije kotlovnice ter lastnemu ogrevanju zaradi visokih stroškov ostro nasprotuje (prehod na lastno ogrevanje naj bi vsakega etažne-
Ukinitev ogrevanja leto pozneje - Protestniki vztrajajo pri ohranitvi kotlovnice
Kotlovnica, o kateri govori vsa Slovenija. Skupna kotlovnica v Ratanski vasi, v največjem blokovskem naselju Rogaške Slatine, bo po zadnji odločitvi občine ukinjena sredi leta 2007, do takrat pa naj bi etažni lastniki poskrbeli za lastno ogrevanje.
ga lastnika stal več sto tisoč tolarjev), zato so se pred časom samoorganizirali v odbor proti ukinitvi kotlovni-ce. Pod pisnim protestom so uspeli zbrati podpise 290 lastnikov stanovanj, od vsega skupaj več kot štiristotih.
Tako so se sredine seje udeležili predstavniki tega odbora, ki kot občani po statutu na sejah občinskega sveta načeloma nimajo pravice do razprave. V sredo so trije člani odbora s predhodnim glasovanjem
občinskega sveta (s tesno večino) to demokratično možnost dobili. V tistih blokovskih stanovanjih Rogaške Slatine, kjer bo občina ogrevanje ukinila, živi namreč vsak četrti prebivalec tega mesta.
Predstavniki odbora proti ukinitvi skupne kodovnice so nato med razpravo povedali, da se bodo še naprej zavzemali za obnovo kotlovnice. To bi stalo, po podatku iz občinske uprave, 120 milijonov tolarjev. Kot je omenila koordinatorka odbora Kristina Drofenik, naj bi v občini Lendava v podobnem primeru našli upravljalca skupne kotlovnice, ki naj bi bil kljub vsemu zainteresiran za »dobičkonosno dejavnost«. Prav tako je poudarila, da za nastalo izgubo na področju daljinskega ogrevanja niso krivi lastniki stanovanj, saj je ceno nadzirala država.
Občinski svetniki niso med razpravo izrazili nobene podpore ohranitvi daljinskega ogrevanja ter dejavnosti odbora proti ukinitvi kotlovnice. »Ko sem osebno gradil hišo od jutra do večera ter vlagal denar, so se stanovalci steklarskih blokov na balkonih sončili. Pozneje so dobili poceni stanovanja po JazbinŠ-kovem zakonu, ki jih lahko zdaj prodajo po desetkrat višji ceni. V svoji hiši sem moral v tridesetih letih na lastne stroške zamenjati že tri peči,« je pripovedoval eden od občinskih svetnikov. Podob-
I razmišljajo oziroma so že glasno razmišljali na prejšnjih sejah (ob omenjanju ukinitve ogrevanja v Ratanski vasi) še nekateri drugi svetniki.
»Tisti, ki so se sončili, ko ste gradil hišo, seveda niso imeli takšnih finančnih možnosti kot vi. Povejte še, koliko ugodnih kreditov ste prejeti ter koliko realno odplačali za hišo. 'Blokarji', kot nam pravijo drugod po Rogaški Slatini, pač gremo vsem drugim na živce,« je upoštevanemu Slatinčanu ter svetniku odgovoril eden od članov odbora proti ukinitvi kotlovnice, ki ima negotovo delovno mesto v steklarni.
Podžupanja in občinska svetnica mag. Nanika Čakš je trditev o manj vrednih »blokarjih« zanikala, motilo pa jo je tudi, da celotno dogajanje v zvezi z ukinitvijo ogrevanja v največjem blokovskem naselju Rogaške Slatine spremljajo mediji. V zvezi s tem, da živi v Ratanski vasi veliko delavcev propadlih slatinskih podjetij, je tako kot še nekaj svetnikov obžalovala, da se bodo nekateri resnično znašli v težkem položaju.
BRANE JERANKO
Teden Kozjanskega jabolka
Lani napovedano razširitev praznika Kozjanskega jabolka v Kozjanskem parku s treh dni na ves teden bodo letos uresničili.
S prireditvijo, ki jo pripravlja Kozjanski park v sodelovanju z Občino Kozje in pokroviteljstvom okoljskega ministra Janeza Podobnika, uresničujejo aktivno varstvo narave in kulturne dediščine ter načela trajnostnega razvoja. Prireditev združuje domačine, strokovnjake in obiskovalce, ki radi prihajajo in zaupajo v Kozjanski park.
V ponedeljek popoldne bodo pripravili pet obiskov pešpoti v Kozjanskem parku, v torek pa bo otvoritev zanimive turistične pridobitve, Gruske jame v Krajevni skupnosti Buče. V sredo bo na gradu Podsreda akademska slikarka Mateja Kavčič predstavila likovna dela Letni časi, v četrtek pa se bodo predstavili zaposleni v Notranjskem regijskem parku. Konec tedna, od petka do nedelje, bo v znamenju mnogih strokovnih in kulturnih prireditev, na katerih bodo sodelovali druš-
tva, ekološke in druge kmetije, domači obrtniki in šole. V soboto in nedeljo bo obiskovalce vabila tržnica z regionalnimi proizvodi (jabolka, sok, med, siri, bučno in oljčno olje, zeliščarski izdelki, kruh, pecivo...), pripravljajo pa tudi delavnico na temo Travniški sadovnjaki kot element varstva narave in sestavina kmetijske politike v zavarovanem območju in razstavo Stare sorte jabolk, avtorjev Adrijana Čeraelča in Vesne Zakonjšek.
TONE VRABL
Folklora iz Kozja v Bolgariji
Folklorna skupina Kozje je bila na mednarodnem razpisu izbrana za predstavnika Slovenije na septembrskem festivalu v Rad-nevu v Bolgariji.
Avgusta so folkloristi pod strokovnim vodstvom Mateja Jagriča in Slavice Blažič začeli s pripravami, septembra
pa je skupina dvajsetih plesalcev, štirje muzikanti in gostje, odpotovala na štiridnevno prireditev. Zaplesati so s folklornimi skupinami iz Ru-sije, Makedonije, Grčije in Bolgarije. Slovenijo so folkloristi iz Kozja zastopali z belokranjskimi, kozjanskimi, gorenjskimi in štajerskimi
plesi. Dobra izvedba in pestre noše so navdušile domačine in druge folklorne skupine.
Predsednik Mirko Kovačič je bil s prvim gostovanjem v tujini zelo zadovoljen ter vesel vabila makedonskih plesalcev, ki so jih povabili v Makedonijo.
JASNA SOK
Starost na slikah
V	Domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah začenjajo danes, 30. septembra, dvodnevno likovno kolonijo na temo Starost.
V	počastitev jutrišnjega mednarodnega dneva starejših ter pred tednom vseživljenjskega učenja bo ustvarjalo petnajst ljubiteljskih slikarjev, članov Društva ljubiteljev likovnih umetnosti Mavrica Rogaška Slatina ter njihovih prijateljev iz drugih krajev. Delo v okolici doma (oziroma v slabem vremenu v notranjosti) nameravajo končati jutri popoldne, ko bb ob 15.30 odprtje razstave nastalih del ter koncert Moškega pevskega zbora Terme Olimia iz Podčetrtka. Zbor, ki ga vodi Mojca Volavšek, praznuje letos 30-lctnico delovanja. Ob tej priložnosti se bo s stanovalci doma prvič srečal novi župan Podčetrtka Peter Mišja.
Razstava bo v domskih prostorih na ogled teden dni. Razstavljena bo tudi slika, ki jo bodo med kolonijo ustvarili stanovalci doma z obiskovalci. Na njej bodo odtisi dlani obiskovalcev prireditve.	BJ
DOBRNA SL. KONJICE VITANJE
Prenovljena zdravstvena postaja
Na Dobrni so v sredo uradno odprli prenovljeno poslopje zdravstvene postaje, ki so jo zgradili pred dvema desetletjema.
Investitor, Zdravstveni dom Celje, je dotrajano salonitno kritino zamenjal z zdravju prijaznejšo, obnovil fasado, zamenjal okna in tlakoval okolico. Investicijo, vredno sedem milijonov tolarjev, so slovesno odprli direktor Zdravstvenega doma Celje prim. mag. Stanislav Kajba, predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik-Dobrna prim. Jana Govc Eržen ter župan Dobrne Martin Brecl (na fotografiji). Ob tej priložnosti so simbolično posadili magnolijo, v kulturnem programu pa so nastopila Podkrajska dekleta. BJ
Z otvoritve nove razstave galerije MIK Ljubljana ( v sredini slikar Zoran Cashi iz Novega Sada).
Zoran Gcashi v Mikovi galeriji
V ljubljanski galeriji MIK (Jarška c. I0a), so v četrtek, 22. septembra, odprli že drugo slikarsko razstavo. Prvič se je Sloveniji predstavil slikar zoran Gashi, ki ustvarja In dela v Novem sadu. Skupaj z 12. mednarodnim festivalom Ex Ponto so v galeriji MIK poskrbeli za prijeten umetniški večer.
Slikarstvo Zorana Cashija je zaznamovano z dinamičnim izmenjavanjem svetlih in temnih površin, pri čemer daje notranja svetloba sliki globino, zunanja pa se prebija skozi poroznost v nizu asociacij, ki jim ni videti konca. Na skupinskih -razstavah ne razstavlja, ustvarja pa pod štirinajstimi različnimi psevdonimi. Več njegovih del je tudi v zasebnih zbirkah v Belgiji, Nemčiji, ZDA, Danski in Švedski.
Slikarska razstava bo odprta vse do 24. oktobra 2005, kamor galerija MIK vabi vse ljubitelje slikarske umetnosti.
PROMOCIJSKO BESEDILO
Dijaški Skate Contest
Klub dijakov Dravinjske doline je v Slovenskih Konjicah v soboto pripravil že tretji tradicionalni Skate Contest. Tokrat so več kot 6-urni program pripravili v sodelovanju z Bruzo Snow-bord Skate shopom, obiskovalci pa so lahko uživali v številnih trikih in nastopih več kot dvajsetih skejterjev iz celotne severovzhodne Slovenije.
Tekmovanje v skejtanju je potekalo v dveh kategorijah, nad in pod 16 let starosti. Po dveurnem boju je v kategoriji pod 16 let prvo mesto zasedel Žiga Boršič, nad 16 let pa že tretje leto zapored Luka Pen. V posebnem tekmovanju za najboljši trik pa je z osupljivo potezo prepričal žirijo Aleš Mačkovšek.
Ob skejtanju je čez dan potekal tudi Grafitifest, ki ga je omogočil Klub študentov Dravinjske doline. Več kot deset mladih je svoje umetniško znanje in navdih prelilo na posebej za to narejeno montažno steno. Najboljši med njimi je bil po mnenju komisije Primož Zorko. Vsi
Luka Pen, trikratni zaporedni zmagovalec Skate Contesta
novo nastali grafiti so bili po končani prireditvi razstavlje-
ni pred prireditveno dvorano MC Patriot.	JŠ
Mokra vaja znova v programu
Gasilska zveza Vojnik-Dobrna je na Dobrni pripravila občinsko tekmovanje za memorial Matevža Ha-ceta, na katerem so člani nastopili v nekoliko spremenjeni in dopolnjeni »mokri« vaji, odgovarjati pa so morali tudi na 250 teoretičnih vprašanj. Iz vsake ekipe so izžrebali po tri gasilce.
Med člani A je zmagala Nova Cerkev pred Vojnikom, med članicami A pa Vojnik. Med člani in članicami B so bili najboljši predstavniki Nove Cerkve. Med starejšimi gasilkami veterankami je zmagala desetina Vojnika.
Med pionirji so zmagali gasilci Nove Cerkve pred Fran-kolovim in Socko, med pionirkami Socka pred Dobrno,
med mladinci so bili najboljši gasilci Nove Cerkve, ki so letos nastopili na olimpiadi v Varaždinu, pred Dobrno in Socko ter med mladinkami, kjer je slavila Dobrna pred Novo Cerkvijo in Socko.
Prve tri ekipe iz vsake kategorije bodo GZ Vojnik-Dobr-na zastopale na regijskem gasilskem tekmovanju, ki bo 8. in 9. oktobra v Zrečah. TV
Drugič za isti denar
Med večje projekte v vi-tanjski občini sodi odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Letos so že dokončali kanalizacijski sistem v trškem jedru, sedaj pa želijo nadaljevati z izgradnjo še na dveh odsekih.
Gre za odseka Tišlarjev most - most čez Hudinjo ter odsek Gmajna. Z deli bi radi začeli čimprej, vendar je to odvisno od države. Kot pojasnjuje župan Slavko
Vetrih, je občina že pred dvema letoma prijavila projekt v vrednosti 54 milijonov tolarjev. Lani jim je ministrstvo za okolje in prostor odobrilo 16 milijonov tolarjev za njegovo izvedbo, a so potem ta denar v državnem proračunu zadržali. Letos je sproščen, vendar so morali za njegovo odobritev zaprositi še enkrat. Dokumentacijo, potrebno za prijavo na razpis, je občinski svet v sredo po-
trdil, občina pa jo je že posredovala v Ljubljano.
»Upamo, da bomo na razpisu ponovno uspešni. 16 milijonov, za katere se potegujemo, bi zadostovalo za izgradnjo približno 1600 metrov kanalizacije. Z deli bi v tem primeru začeli še letos, da bi jih zaključili pred začetkom posodabljanja ceste skozi trg, ki jo ministrstvo za promet obljublja prihodnje leto.«
MBP
Pred gradnjo novega zavoda
Na Dobrni namerava država po desetletje in pol dolgih prizadevanjih zgraditi novo poslopje regijskega centra za usposabljanje, delo in varstvo občanov z motnjami v duševnem razvoju. Pristojna komisija ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bo konec tega tedna izbrala izvajalca gradbenih del.
Gradbeno dovoljenje za nov objekt, ki bo v bližnji soseščini obstoječega, že imajo, pri čemer nameravajo gradbena dela po terminskem planu začeti še v tem letu. Novo poslopje, ki bo namenjeno usposabljanju in varstvu otrok in mladostnikov ter zaposlitvi odraslih, naj bi bilo dograjeno v letu 2007, ko je predvidena tudi vselitev.
Obstoječe poslopje graščine Novi grad, ki je potrebno popolne prenove, je po občinskih načrtih predvideno za zdravstveno-turistične potrebe.	BRANE JERANKO
RA
Za vse generacije
V Zavodu za kulturne prireditve Celje bodo tudi letos poleg koncertne dejavnosti nudili za otroke, dijake in odrasle še številna zanimiva predavanja in delavnice, ki se bodo vrstile celo leto. Vpisovanje se bo končalo danes v prostorih Galerije sodobne umetnosti Celje, pri čemer se bodo prvi tečaji risanja in slikanja začeli že v ponedeljek.
Predavanja bodo namenjena likovni teoriji oziroma interakciji s sodobno umetnostjo - o temeljih, zakulisjih in mitih bo spregovoril akademski slikar Jožef Muhovič - k vpisu pa vabijo vse, ki želijo osvojiti nova znanja na področju umetnosti in odkrivati
širše premene njenega statusa v naši družbi.
K vpisu v tečaje vabijo vse, ki želijo osvojiti nova risarska in slikarska znanja ali poglobiti že obstoječa, pri čemer bodo posebno pozornost tudi letos namenili pomoči dijakom pri pripravi na sprejemne izpite. Seznanili se bodo z nalogami za opravljanje sprejemnih izpitov na likovnih smereh, in vodeno razvijah kreativni potencial, ki je potreben za uspešen rezultat na sprejemnem izpitu. Tečaje bodo vodili Nataša Tajnik, Manja Vadla, Djemal Djoko-vič in Andreja Džakušič, ki bodo udeležencem ne glede na predznanje omogočili tudi individualno delo.
Vsako leto so dobro obiskane tudi sobotne likovne delavnice za otroke v Galeriji sodobne umetnosti in Likovnem salonu Celje, kamor se lahko najmlajši vpišejo v skupino pikastih (od 6 do 9 let) ah črtastih (od 10 do 15 let). Otroci bodo pri svojem delu v glavnem izhajati iz razstave, ki bo trenutno na ogled v galeriji ali likovnem salonu. Na ta način bodo dosegli raznolikost v ustvarjanju ter se seznanili z različnimi vsebinami in izrazi, značilnimi za sodobno umetnost. Delavnice bodo vodili umetniki Manja Vadla, Andreja Džakušič in Mark Pož-lep, k sodelovanju pa bodo povabiti tudi tiste umetnike.
V Likovnem salonu Celje bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo celjske umetnice Andreje Džakušič, ki je bila lani v okviru programa Umetnik na delovnem obisku izbrana za dvomesečno rezidenco na Irskem. Omenjena razstava prinaša vpogled v umetničino intimno doživljanje novega okolja. Razstava je zasnovana kot vizualni dnevnik, s katerim je umetnica beležila podrobnosti iz svoje neposredne bližine.
ki bodo v času delavnice razstavljali v katerem od obeh razstavišč.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Spet pred celjskim občinstvom
Dr. Mihálka Gyôrgy je zborovodja svetovnega slovesa, ki se je celjskemu občinstvu že večkrat predstavil kot član strokovnih pevskih žirij in kot predavatelj na seminarjih. Na povabilo Mešanega zbora Gorenje iz Velenja bo s svojim ženskim učiteljskim zborom Szeghy Endre Pedagógus Nói Kar v petek spet obiskal knežje mesto.
Zbor, ki se bo na koncertu v Narodnem domu ob 19.30 predstavil s spletom raznovrstnih pesmi različnih zvrsti in
obdobij, letos praznuje 20-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so pevke organizirale Državni festival učiteljskih zborov, na katerem je sodelovalo 27 madžarskih in trije tuji zbori, med njimi tudi MEPZ Gorenje iz Velenja (na sliki). Njihovo prijateljstvo se nadaljuje in tako prihajajo pevke ta teden na povratni obisk.
BA
		
IMMSĆ&m. wmtë\		
		
105 min., (Dark Water), triler Režija: Walter Salles Igrajo: Jennifer Connelly, John C. Reilly, Tim Roth. Dougray Scott, Pete Postlethwaite, Ariel Gade Že v Planetu TUŠ!		
Zgodbe Robanovega Jože
Društvo Mohorjeva družba je izdalo knjigo Jože Vr-šnika Preproste zgodbe solčavskih planin.
Joža Vršnik (1990 - 1973), po domače Robanov Joža, ni imel šolske izobrazbe, toda z nadarjenostjo in opazovanjem narave si je pridobil modrost in razgledanost. Čeprav je svoje spise in tudi pesmi pisal predvsem zase in za ohranjanje spominov na takratne čase, jih je večkrat pošiljal tudi za objavo v revijah in časopisih, kot so Planinski vestnik, Lovec, Kmečki glas in Glasnik slovenskega etnografskega društva. Med spisi je le zgodba Kako je Bog ustvaril lovca avtobiografska. Nekatere njegove pesmi so uglasbili pevci Zgornje Savinjske doline in jih prepevali na planinskih in drugih prireditvah. Zavest, da je Robanov rod že več kot pol tisočletja gospodari na
manj znanih izrazov ter .na začetku njegova najlepša pesem Ko odhajam dol s planine ...
CIRIL VELKOVRH
radiocelje
svoji zemlji, mu je nalagala dolžnost braniti naravno dediščino Robanovega kota pred modernizacijo in je dosegel, da je dolina postala tudi uradno zaščiten krajinski park. Ker je neizmerno ljubil svojo mati, se ni poročil zato, da ji je lahko kot vdovi pomagal na veliki kmetiji. Ljubljanska televizija je leta 1966 izdelala filmski zapis 6 njem.
V tej knjigi, ki je zelo lepo urejena izdaja in z enkratno, lahko bi zapisali z eno najlepših zunanjih oprem nasploh, so objavljene zgodbe združene po tematiki in razvrščene v naslednje zaokrožene skupine: Iz spominov starih Solčavanov, Kako smo nekdaj živeli v Solčavi, Solčavske vistorije ter Doživetja z živalmi. Besedilo se lahko ne le bere, ampak »požira«. Vsebini so dodane še Ljudske modrosti. Seznam - Št. 74 - 30. september 2005
OCENJUJEMO
Drzna in avantgardna postavitev
Že pred otvoritveno predstavo v gledališki sezoni 2005/ 2006 je dramaturginja Tina Kosi, celjska umetniška voditeljica, napovedala drugačno izvedbo klasične grške tragedije Medeja, kot so je obiskovalci gledališč navajeni. Kar je tudi prav, saj se Medeja kot svojevrstna dramska muza še ni izpela, kaj šele da bi bila pokopana v zgodovino. Prav lik prevarane Jazonove žene, ki je v svoji bolečini in strtosti pokazala tudi svojo maščevalno, zlo polovico, je premaknil starogrško dramatiko od bogov-skih mitov k človeški naravi.
Medeja je bila po eni od mnogih legend pol boginja in pol ženska, skozi tragično zgodbo o izgubljeni ljubezni, maščevanju in smrti, ki naposled prinese tudi združitev z ljubljenim, pa se razkriva njena čustvena plat. Tako Evripid in še mnogi drugi, ki so z močjo domišljije pisali zgodbe o njej, razžaljeni mučenki in maščevalni eriniji hkrati. Režiser Jernej Lorenci pa se je lotil Medeje kot unikuma, kot enosti, v kateri so čustva le sredstvo za doseganje Medejinega končnega cilja. Želela je zgolj Ja-zona, ki ji je poleg zlatega runa prinesel tudi neizmerljivo količino gorja. Na njegov račun je pozneje zastrupila Jazonovo novo nevesto, pa njenega očeta in korintskega kralja Kreonta. In nenazadnje, nič ni oklevala, ko je zaradi užaljenosti in nemoči umorila celo lastna otroka. Kar je seveda velik preobrat pri simpatijah, ki jih Medeja je ali pa ni deležna pri publiki. Če lahko razumemo njeno gorje, ko je prevarana in od moža odstavljena, pa ne vemo več, koliko in ali smo ji še sploh naklonjeni, potem ko ne premišlja niti pred detomorom. Medejin najvišji ideal, pridobiti Jazona nazaj oziroma »ohraniti popolni dvojec«, je sicer dosežen, a kako oskrunjena je njena duša? In šele njuna ljubezen!
Postavitev na celjskih odrskih deskah je kljub izrazito minimalistični, millerjevski sceni Braneta Hojnika učinkovala zelo dramatično. Za to sta poleg scene zaslužna tudi glasba Branka Rozmana in oblikovanje hladne luči (David Orešič), ki je kar lezla v kosti. Vsi protagonisti so očitno verno sledili napotkom režiserja Lorencija in dramaturga Nebojše Popa - Tasiča, kar je bilo videti v fascinantnih mimiki in gibih ter posebnih govornih in nara-cijskih prijemih. Poglobljen in temačen oder je učinkoval kot večnost, kjer se posamezniki ne premikajo zgolj skozi prostor, ampak tudi skozi čas. Lesena polena, na katerih so večino časa ždeli in krmarili igralci, so simbolno rangirala vloge po statusu, ves čas pa sem jih videl tudi kot ločnico med zavednim in nezavednim, med bo-govskim in človeškim, med zemeljskim in »onim onstran«.
Celotni ansambel se je resnično potrudil. Barbara Vi-dovič je presunljiva Medeja, za nekatere malenkost pre-tiha, a taka je pač zahteva režiserja. Odlične so Tjaša Železník, Medejina dojilja in na koncu celo naratorka predstave v strindbergovski maniri; pa obe Medejini hčeri Minca Lorenci (nova pridobitev celjskega ansambla) in Manca Ogorevc. Vladimir Vlaškalič se je izvrstno izkazal y vlogi žilavega Jazona, z milimetrsko natančnostjo in z nemo ostrino svojih teles so se po polenih plazili in zvirali tudi Kristijan Guček, David Čeh in Aljoša Kol-tak.
Kostumografija Belinde Škarice je z eno besedo genialna. Iz oblek igralcev je vel prepereli duh nepokopanega mita, mita, ki ga morajo nujno izpovedati pred nami.
Za konec smo doživeli rahlo presenečenje. Jernej Lorenci si je privoščil »director's cut«, tako imenovani »režiserjev rez«, kar je y slovenskem teatru že pogost prijem. Če učinkuje tudi pri Medeji, presodite sami. Lorenci je že vedel, zakaj.
Dostavek: Medeja v celjski postavitvi si zasluži predstavitev na kakem velikem evropskem odru.
TomaS
Celjana v Trstu
Na torkovem otvoritvenem večeru Slovenskega kluba v Trstu sta se v sklopu mednarodne pobude Revija v reviji, ki jo organizira ljubljanska literarna revija Apokalipsa, predstavila tudi celjska pesnica Bina Štampe Žmavc in pesnik Zoran Pevec.
Revija v reviji združuje deset literarno-humanističnih revij iz devetih držav srednje in jugovzohodne Evrope. Osrednja ideja ambiciozne pobude je neposredna izmenjava med majhnimi jeziki in literaturami, pri čemer je medrevijalno sodelovanje podkrepljeno tudi z večjezičnimi objavami v knjižni izdaji.
Ob omenjenima so nastopih še odgovorni urednik revije Apokalipsa Primož Repar, Barbara Korun, Ivan Dobnik, Iztok Osojnik, Andraž Polič in primorska pesnika Aldo Žerjal ter Aleks Peršolja. Istočasno je v Bratislavi potekalo branje pesnikov poljske revije Romboid, ki sodelujejo v projektu Revija v reviji.	BA

»Živim od spominov«
Devetdeset let priznanega dirigenta in zborovodje Franca Klinarja iz Celja - Številna gostovanja po bivši domovini in tujini
Franc Klinar je včeraj dopolnil devetdeset let Priznanega dirigenta in zborovodje se je v teh dneh spomnilo veliko ljudi, ki so sodelovali z njim v njegovi bogati glasbeni karieri. Rodil se je na Svetini, glasbo pa je študiral v Beogradu, na Dunaju in v Salzburgu. Še zlasti na Beograd ga vežejo lepi in nepozabni spomini.
Rodil se je v družini z osmimi otroki in se že kmalu v mladosti začel ukvarjati z glasbo. Po končani srednji glasbeni šoli se je vpisal na glasbeno fakulteto v Beogradu, ki jo je uspešno končal. Po diplomi se je izobraževal na visoki glasbeni šoli na Dunaju pri profesorju Hansu Swarovskemu, nadaljeval pa na »kursu« v Salzburgu in končal specializacijo v dirigiranju pri profesorju Fritzu Hefttu v Berlinu. »Na Dunaju sva bila skupaj tudi z Zubi-nom Mehto,« pripoveduje. Skozi vse to obdobje je uspešno vodil tudi simfonični orkester umetniškega ansambla JLA in z njim gostoval v vseh večjih mestih Jugoslavije in drugod po sosednjih državah. Beograd - burno obdobje
Že kot priznani dirigent, pri takratnih štiridesetih, je gostoval pri vseh filharmoničnih orkestrih v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Beogradu in drugje. »Nastopal sem tudi na odrih v Berlinu, Budimpešti, Kato-
vicah in Lodžu,« se spominja takratnih nastopov. V srednji glasbeni šoli Kornelije Stankovič v Beogradu je več kot dvajset let vodil in vzgajal mlade glasbenike. Vodil je šolski simfonični orkester in šolski pevski zbor. »Imeli smo najboljši šolski orkester in smo bili zato izbrani, da nastopamo na evropskem kongresu pedagogov v Budimpešti.« S tem simfoničnim orkestrom je Klinar uspešno gostoval v Ljubljani, Zagrebu, Skopju in na Reki, prav tako pa tudi v Krakowu na Poljskem. Je pa s tem zborom za nagrado odšel tudi na Costa Bravo v Španijo, v času Francové diktature, kjer so zapeli pesem Dok zbori Tito, kar bi lahko povzročilo tudi negativne reakcije. A pravi, da do tega ni prišlo, poželi so celo velik aplavz. »Veste, muzika ni politika,« poudari. »Vsak teden sem imel simfonični koncert,« se spominja napornega obdobja. Koncertov se je takrat udeleževala celotna elita takratne države. Da je bil izjemen talent, govori tudi podatek, da je na pamet dirigiral Verdijev rekvijem, ki je trajal kar dve uri. »Življenje, prežeto z resno glasbo, je bilo takrat na vrhuncu. Dvorane so bile polne, imel sem izredno dobre soliste, tudi slovenske,« pravi in doda, da je bil še posebej ponosen na Dubravko Tomšič in Igorja Ozima. »Bilo je to burno in težko življenje, a ko se takole spominjam za nazaj, mi ni ničesar žal.« Treme pred nastopi ni
čutil, je pa zato njegova žena vedno pred nastopi zaradi nervoze zmeraj dobila izpuščaje. »Edini strah sem čutil le na diplomskem koncertu, ko sem videl dvanajst profesorjev, pred katerimi sem čutil veliko odgovornost,« se spominja. Prejel najvišja državna priznanja
Z veseljem je Klinar sodeloval tudi v amaterskih pevskih zborih, kljub velikim zadolžitvam v profesionalnih vrstah. Z amaterstvom je tako začel pri KUD Jedinstvo v Beogradu. Dolga leta je nato vodil akademski pevski zbor Zikica Jovanovič - Špa-nac, katerega slike z nastopov še danes ponosno prebira. V Beogradu je bil tudi predsednik amaterskih pevskih zborov. Leta 1983 se je vrnil v svoje rodno Celje in kmalu srečal profesorja Mercena, ki ga je nagovoril za vodenje moškega pevskega zbora s Ponikve. »Sprva sem mu dejal, da sploh ne vem, kje je Ponikva,« je dejal, a kaj kmalu povabilo sprejel. Kmalu zatem pa so ga k sodelovanju povabile tudi pevke Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev iz Šentjurja. »Tudi to je bilo izjemno lepo obdobje,« pravi. Klinar je pevke vodil polnih deset let in v tem obdobju je zbor dosegel vidne uspehe. Prejeli so bronasto in srebrno priznanje mesta Maribor na Naši pesmi ter mnoga druga priznanja, pohvale in zahvale. Oba zbora sta pod njego-
%	vim vodstvom doživela nov napre-f	dek pri izvajanju narodnih in umet-f	nih pesmi. Klinar je bil pomembna I	osebnost glasbenega življenja in je ê	za svoje delo prejel števila prizna-I	nja, plakete in nagrade. Najpomem-I	bnejša je listina častnega člana meli	sta Kragujevec, »zlatni beočnik« meli	sta Beograd in zlata plaketa ZZB €	NOVJ. Za dosežene uspehe na poli	dročju amaterizma pa mu je Zveza I	kulturnih organizacij Slovenije poji	delila Gallusovo plaketo. »To je mois	ja duševna hrana. Ko mi je hudo in Î	sem sam, ponosno gledam vsa ta priz-
nanja in številne slike,« pravi. Pravi, da brez svoje ljubeče in razumevajoče žene ne bi dosegel vsega tega v življenju. »Vedno mi je stala ob strani,« je poudaril. Srečen je, a hkrati žalosten. »Pogrešam jo, saj ni dolgo tega, odkar sem jo izgubil,« pove. »Živim od spominov in se kdaj pa kdaj udeležim tudi kakšnega koncerta. Nimam veliko prijateljev, imam pa dobre in skrbne nečake ter nečakinje in željo še kdaj obiskati Beograd.«
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN in arhiv F.
Klinarja
Tudi članice Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev iz Šentjurja so včeraj v Ipavčevi hiši v Šentjurju obeležile pomemben življenjski jubilej nekdanjega zborovodje Franca Klinarja.
Akademski pevski zbor Žikica Jovanovič - Španac na enem izmed nastopov
Reprezentatitvni orkester garde, ki ga je Klinar vrsto let uspešno vodil.
Nastop reprezentativnega orkestra JLA Beograd ob 1. maju 1968.
Franc Klinar, priznani dirigent pri svojih devetdesetih
Z jesenjo so se v bowlingu Planeta razgrela tudi moška m ženska srca. Svoje športne spretnost je namreč razkazoval mariborski pop idol Domen Kumer, v tekmovanju Bowling zvezd pa sta se pomerili tudi Špela in Špetca naše turbo folk skupine Atomik Harmonik.
»Namen te igre pa ni le v zabavi. Zvezdniki namreč s svojimi nastopi zbirajo sredstva za Hišo zavetja za otroke 'Malo hišo' iz Pilštanja. in skupaj so zbrali že 1.888.000 tolarjev. V četrtek, 6. oktobra, ob 20. uri, pa vas v Planetu Tuš čaka že nova zvezda. Za vas pripravljamo zabavo in seveda zvezdniški bowling s Sabastianom.
I Domen se pripravlja na izziv...
Planet praznuje!
Slavičine
ljubezni
Od gobarke do slikarke - Kjer se ljubezen pretaka skozi veliko strugo
Nimamo vsi te sreče, da bi bili obdarjeni s toliko talenti, kot jih ima obetavna ustvarjalka Slavica Tesovnik z Ljubnega ob Savinji. Svoje delovne izkušnje je najprej pridobivala kot novinarka. V tem poklicu se je navdušila nad fotografijo, preizkusila se je v marketingu in manekenstvu, plesala je folklorne plese, pela in igrala na kitaro, trenutno pa je njena največja ljubezen slikanje in pisanje pesmi. V Celju bosta še dober teden na ogled kar dve njeni razstavi, vsaj šestkrat toliko jih že ima za seboj po vsej Sloveniji, vabijo pa jo tudi onstran meja.
Čeprav je iz ust marsikaterega kritika sli- vinjski Ave, ki je bila svoj čas precej znašati, da je Slavica ena najbolj obetavnih ama- na.« terskih umetnic pri nas, sama pravi, da se nima za umetnico, temveč za ustvarjalko, kajti »umetnika naredijo ljudje«. Godi ji vsakršna kritika. »Uživam, ko me ocenjujejo, pri čemer ni važno, ali je kritika dobra ali slaba. Zavedam pa se, da imajo vsake oči svojega malarja.« A preden te ljudje opazijo, moraš vsaj štiri leta trdo delati. Nato počasi dobivaš stalne oboževalce, še vedno pa se moraš učiti in se na vsakem koraku izpopolnjevati. Od besed in fotografij ...
Vsaj tako se je začelo pri Slaviti Tesovnik, ki je na umetniško pot zašla pred nekaj leti. Kot majhna deklica je sanjarila, da bo učiteljica, pa jo je to kaj kmalu minilo in odločila se je, da bo oblikovalka. Mahnila jo je na tehniško fakulteto v Maribor, a poklica, za katerega se je izšolala, nikoli ni opravljala. Bolj kot tehnično oblikovanje jo je zanimalo pisanje in novinarstvo. Pri Savinjskih novicah je nekaj časa »pokrivala« kulturo ter pisala za otroke in mladino in si tako nabirala prve delovne izkušnje. Po rojstvu sina se je od novinarstva poslovila, a je prepričana, da ne za vedno.
Z novinarstvom je povezana tudi njena ljubezen do fotografiranja. »Najraje sem kar sama vse poslikala,« pravi. Kmalu se je nabralo fotografij za samostojno razstavo. V fotografski objektiv je najraje lovila svojega sina, rada je ovekovečila tudi prizore iz narave. Čeprav je bila nekaj časa kot manekenka zelo izpostavljena fotoaparatu, je veliko raje za objektivom kot pred njim. Mogoče se ravno zaradi tega ni nikoli prijavila na lepotno tekmovanje. »Svojega telesa ne želim promovirati na takšen način. Sem se pa pripravljena fotografirati v umetniške ali zdravstvene namene,« je trdna v svoji odločitvi.
... do melodij, stihov in barv
Ker je vedno rada iskala nove izzive in preizkušala vse mogoče, se seveda ni mogla upreti niti glasbi. S še tremi prijateljicami so ustanovile kitarski kvartet. Sprva so brenkale v cerkvi, nato Še na raznih proslavah in prireditvah. »Potem sem kitaro za nekaj časa odložila in se bolj posvetila petju. Ustanovili smo skupino Zgornjesa-
Poleg petja in igranja jo je začelo zanimati še tisoč drugih stvari in lotila se je pisanja pesmi. Poetsko žilico je v sebi odkrila že v tretjem razredu osnovne šole, ko je mami za 8. marec napisala pesem, potem je to počela še za učiteljice ob koncu leta. Resneje pa je h kovanju stihov pristopila pred petimi leti, ko je notranja nuja po izražanju v verzih postajala vse večja. Vse skupaj je privedlo do tega, da se je včlanila v Celjsko literarno društvo, kjer svoje znanje še nadgrajuje, pri čemer je prepričana, da se pisanja pesmi povsem obrtniško naučiti ne da. Potreben je predvsem talent, pravi, pri čemer obstaja razlika med »žensko« in »moško« poezijo. »Ženske pišemo bolj iz srca, manj razmišljamo in manj kujemo misli, medtem ko moški bolj premišljeno napišejo vsak verz,« modro pojasni Tesovnikova, ki ima v predalu že dovolj materiala za pesniško zbirko. Tudi recenzija je že narejena, a »mi ni do tega*, da bi veliko izdajala, zato se mi tudi nikamor ne mudi. Moja skrita želja je, da bi bila zbirka obče berljiva, kar pomeni, da bi bile v njej objavljene tudi slike, saj se te na nek način dopolnjujejo s pesmimi.« Vsestranska ustvarjalka sebe in svoje pesmi predstavlja tudi na literarnih večerih.
Vse našteto zanjo predstavlja velik užitek, največje zadovoljstvo pa jo preplavi, ko prime v roke čopič in slikarsko platno. Slikanje je nekaj, brez česar si težko predstavlja svoje življenje, pri čemer je zanimivo, da je to svojo ljubezen in nadarjenost odkrila šele pred kakšnim letom. Zanjo je značilno, da uporablja zelo intenzivne barve, zato se ljudje njenih slik »mogoče malce bojijo, saj ne vedo, kako bo slika delovala v njihovem prostoru«. Njihov strah je odveč, saj se Slavica trudi, da bi izdelki izražali veselje in da bi pomagali, ko je človek v stiski.
Amaterski ustvarjalki, ki si je prvi denar služila z nabiranjem gob in kostanja in ki je najmanj nadarjena za prodajanje svojih izdelkov, saj težko postavi ceno, v življenju največ pomeni ljubezen - čustvo, ki se skozi veliko strugo pretaka tudi v njenih delih.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ
V Planetu Tuš Celje se bo to jesen dogajalo res veliko, saj naš Planet praznuje! In kot se za tretji rojstni dan spodobi, ga bo pospremilo kar enomesečno grofovsko praznovanje. Od 15. oktobra do 15. novembra bodo prav posebno vzdušje v Planetu pričarali koncerti, predstave, modna revija, tržnica, nagradne igre in še veliko drugega.
Pa lepo, sončno in pisano jesen! , *
f
■ %
Celjsko mučenje s tretjeligašem
CMC Publikum in Rudar v četrfinalu pokala NZS
Celjani so v osmini finala pokalnega tekmovanja izločili tretjeligaša Brda, Rudar pa po enajstmetrovkah Dravo. Boj za polfinale bo 19. oktobra. Publikum je imel spet obilo sreče pri žrebu, saj bo gostil drugo-ligaša Livarja iz Ivančne Gorice, v Velenju pa se bo Rudar spopadel z Gorico.
Mariborčani celo presegajo Celjane; po Pesnici bodo doma izločili Korte. Četrti par je Koper - Zagorje ali Domžale.
Žalostna sreda
Predvčerajšnjim je bil na celjskem pokopališču pogreb Marjana Goleša, nogometaša, sodnika, inštruktorja, de-
legata, kontrolorja, ki nas je nenadoma zapustil v 72. letu starosti, potem ko brez njega nogometne tekme v Celju pravzaprav ni bilo. Na tekmah bivše 1. jugoslovanske lige je bil pomočnik glavnim sodnikom, v 2. ligi pa so ga enkrat proglasih za najboljšega.
Po zmagi na »mariborski« način v Ljudskem vrtu, so Celjani proti Brdom prikazali skorajda vse, kar ne znajo. Gostje so resda po tekmi popadali na tla, njihov bunker je popustil dvakrat, trener Publikuma Nikola Ilievski pa je dejal: »Dobro je, da smo zmagali. Sicer pa sem nezadovoljen z igro in zagnanostjo. Stajič je imel na primer izjemno priložnost, a ni bil
zbran in ni stoodstotno izpeljal akcije. Zaradi poškodb nisem tvegal z Brezičem in Ru-sičem, ki naj bi zaigrala proti Nafti.« Lendavce si je v Ivančni Gorici ogledal Robert Pev-nik, ki naj bi postal pomočnik Ilievskemu. In prinesel veselo novico, da je rdeči karton dobil Sebastjan Vogrin-čič. Pri Celjanih, ki so z bledima predstavama sestavih zaporedni zmagi, ne bo odpisanih Marijana Budimirja in Samir-ja Dura ter Marka Križnika zaradi kartonov.
Šampionska senzacija
Drugi celjski klub Šampion je ostal brez trenerja Gorana Saviča, nato pa v pokalu MNZ
Celje v Vojniku po enajstmetrovkah senzacionalno izločil morda bodočega prvoligaša Dravinjo. Za velenjski Rudar je bil pokalni obračun manj pomemben kot za branilca naslova Publikum, zato tudi veselje po izločitvi Drave ni bilo »eksplozivno«. Gost Chiet-ti je izenačil v sodnikovem dodatku, pri enajstmetrovkah pa je imel »zaključno žogo« po spodrsljaju Softiča, a je zgrešil vrata. Zadel je Alem Mu-jakovič, nato pa je Janko Šri-bar »prečital« Lunderja. Najbolj radosten je bil trener Borut Jarc, ki mu je zmaga velika vzpodbuda pred nadaljevanjem boja za obstanek v 1. SNL.
DEAN ŠUSTER
Olimpiji se tretjič stiperpokal
Začetek nove košarkarske sezone je po običaju zadnjih let pripadel ekipama, ki sta se pomerili za superpokal. V njem igrata zmagovalec pokala in prvak Slovenije, ker pa je v zadnji sezoni obe lovoriki osvojila Union Olimpija, je bila nasprotnik kot dvojni finalist ekipa Pivovarne Laško.
Dodobra spremenj eni moštvi tako enih kot drugih sta v Škofji Loki zbudili precej zanimanja, saj je bila obnovljena dvorana Poden, kjer bo igral novi prvoligaš Loka kava, dodobra napolnjena. Predvsem je vse zanimalo, kaj sta najboljša dva kluba kupila pred novo sezono, kajti tako v enem kot drugem klubu sta moštvi povsem spremenjeni. Na tribunah so bili tudi predstavniki preostalih slovenskih klubov, ki so imeli pred srečanjem skupni sestanek z vodstvom 1. A SKL. Precej kritičnih pripomb na igro tako Olimpije kot Laškega smo lahko slišali, pa tudi nekaj pohval, dejstvo pa je, da tako zmaji kot pivovarji še niso uigrani. Dober teden pred štartom Jadranske lige imata tako hrvaška trenerja Pino Grdović in Ante Perica še dovolj dela, da pripravita moštvi za štart v tej regionalni ligi. Jima je pa zato srečanje v Škofji Loki prišlo še kako prav, da vidita, kje so napake. Sama tekma je imela dva različna polčasa. V prvem so bolje začeli Laščani, pri katerih se je izkazal predvsem Robert Troha (26 točk), ki je neusmiljeno zadeval koš Ljubljanča-
nov. V tem delu so pivovarji že imeli osem točk naskoka, pa čeprav so igrali brez Izraelca Orija Ichakija, ki si v domovini ureja potrebne dokumente. V nadaljevanju pa je fizično bistveno močnejša Olimpija zaigrala bolje, predvsem na branilskih položajih. Svoje je dodal še dovčerašnji Laš-čan Hasan Rizvič (22) in zmaji so po zadnjem izenačenju na 46:46 v zadnjih petih minutah dodali plin in slavili z 88:79 ter s tem še tretjič osvojili supeipokal. Pri Laš-
kem je v prvi močni tekmi igral tudi novinec Jeff McMillan (14) in s svojo igro pokazal, da bo prava okrepitev moštva Anteja Perice, ki po srečanju ni bil razočaran: »Olimpija je na turnirju v Domžalah izgledala bolj ne-uigrana kot danes. Stik s tekmecem smo držah tri četrtine, nato pa popustili. Čaka nas še veliko dela, da bomo postali neugodni za nasprotnike. Že na turnirju v Laškem bomo skušali izboljšati raven igre.« Že konec tega
Tako kot v finalu pokala KZS je tudi v tekmi superpokala največ točk za laško moštvo dosegel branilec Robert Troha.
3. krog pokala Slovenije: CMC Publikum - Brda 2:0 (1:0); Ibeji (19), Stajič (87), Rudar - Drava 5:4 (1:1, 0:0); Softič (58); Chietti (90); Gorica - Primorje 2:0, Korte - Aluminij 1:0, Pesnica - Maribor Pivovarna Laško 1:8 (1:3), Bela Krajina - Koper 4:6, Livar - Nafta 1:0.
20. krog 1. celjske lige malega nogometa: Koma - Kondor 3:2, Pelikan - Maček 5:0, Vigrad - Kalimero 2:1, Zeus - Fantasy 0:3, Frangros - Kompole 3:2, Marinero - Veflon 3:1. Vrstni red: Pelikan 50, Fantasy 41, Kondor 35, Koma 31, Marinero 29, Maček 28, Vigrad 27, Zeus 18, Kalimero 15, Kompole 14, Frangros 10, Veflon 6.
2. krog pokala MČL: Šampion - Dravinja 5:4, Kozje -Mons Claudius 4:5, Rogaška Crystal - Krško 8:9 (vse po enajstmetrovkah), Šmartno - Šmarje pri Jelšah 5:1.
Zreče, Mons Claudius - Ge-rečja vas (16).
MČL Celje, 6. krog: Ljubno - Rogaška Crystal, Laško - Šmartno (15).
MED GOLI
tedna bo namreč v laških Treh lilijah tradicionalni turnir Laško pivo, na katerem bodo igrali Široki Hercegti-sak, Šibenka in Koper. Razpored turnirja: danes Široki Hercegtisak - Šibenka (17.30), Pivovarna Laško - Koper (20), jutri za 3. mesto (17), finale (19.15).
Novi sponzor v Šoštanju
V Šoštanju so med tednom dobili novega pokrovitelja Košarkarskega kluba Elektra. To je podjetje Esotech iz Velenja, tako da se bo klub v novi sezoni imenoval F.lek-tra Esotech. S tem podpisom so v Šoštanju samo pokazali, da vedo, kaj delajo, z novim močnim sponzorjem pa dobili dodatna finančna sredstva pred novo sezono, v kateri želijo ponoviti uspeh iz pretekle, ko so bih peti v Sloveniji. Imajo pa v Šoštanju težave z novincem Aleksandrom Bojićem, ki še nima dokumentacije (delovne vize) za bivanje v Sloveniji, tako da mora vedno, ko mu poteče turistična viza, nazaj v Srbijo, kjer čaka na novo začasno vizo. S tem se ruši njegov ritem vadbe, pa tudi ekipe, vendar mimo zakona v Šoštanju pač ne morejo. Nadejajo pa se, da bodo omenjene težave rešene do konca oktobra, ko naj bi se stvari tudi normalizirale, kar se tiče treninga ekipe, v kateri je ta srbski igralec še kako pomemben člen.
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
PETEK, 30. 9.
Liga malega nogometa Občine Štore, 13. krog (17.15): Dikplast - Svetina, Vard - Stor-kom, Pečovje - B.S. Polule, Laška vas - Marinero, Cene sokoli - Stopar, Štore Steel - Torpedo, B.S. Štore - Index.
SOBOTA, 1.10.
1. SNL, 11. krog: CMC Publikum - Nafta (18).
3. SNL - vzhod, 8. krog: Zavrč - Kovinar Štore (16).
Štajerska liga, 8. krog: Šoštanj - Šampion, Dornava -
NEDELJA, 2. 10.
2.	SNL, 8. krog: Factor -Dravinja (15).
3.	SNL - vzhod, 8. krog: Železničar - Šmarje pri Jelšah (16).
Štajerska liga, 8. krog: Bistrica - Šentjur (16).
PONEDELJEK, 3.10
1. hga celjskega nogometa, 21. krog: Koma - Marinero, Vigrad - Kompole, Frangros -Veflon, Pelikan - Kalimero, Fantasy - Maček, Kondor - Zeus.
PANORAMA
ROKOMET
ROKOMET
1. SL - moški
5. krog: Slovan - Celje Pivovarna Laško 14:36 (5:16); So-bočan 5, Čemas 3; Gajič, Har-bok 6, Ivankovič 5, Kozlina, Go-renšek4, Brumen, Kokšarov 3, Mlakar, Hribar 2, Natek 1.
4. krog: Gorenje - Dimo 29:32 (17:14); Zrnič 14, J. Dobelšek, Kavaš 4, Oštir 3, Sovič, Sirk, Ilič, L. Dobelšek 1; Uboženka 14, Ivančič 5. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 8, Gold club, Koper 6, Trimo 5, Gorenje, Prevent 4, Slovan 3, Termo, Krka, Ormož 2, Ribnica, Rudar 0.
1. SL - ženske
3. krog: Celje Celjske mesnine - Krim 23:33 (9:16); Minič 8, Stsiapanava, Potočnik 3, Filipovič, Skutnik, Majcen, Krajne 2, Toplak 1; Derepasko 9, Frešer 8, Kočevje - Celeia Žalec 28:26 (17:8); Frol 9', Pršić, Dragi-čevič 4; Čerenjak 7, Korun 6, Čurko, Cerar 5, Kadivnik 2, Skočir 1. Vrstni red: Krim 6, Ptuj 5, Celeia Žalec, Inna Dolgun, Olimpija 4, Izola 3, Celje Celjske mesnine, Kočevje 2, Brežica, Loka kava 1, Maks, Burja 0.
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 1.10.
ROKOMET
Liga prvakov, 1. krog, Atene: AthinaikoS - Celje Pivovarna Laško (16.15). Liga prvakinj, 2. krog
1. SL - ženske: Celeia Žalec - Polje (18).
NEDELJA, 2. 10.
ROKOMET
Liga prvakov, 1. krog, kvalifikacij: Viborg - Celje Bolzano: Merano - Gorenje Celjske mesnine (16.15). (18).
Spremenljiva forma Srebotnikove
Luksemburg: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je neuspešno nastopila na turnirju z nagradnim skladom 585.000 dolarjev. V 1. krogu je finalistko prvega slovenskega WTA turnirja v Portorožu premagala slovaška kvalifikantka Jarmila Gajdošova s 7:6 in 6:4. 24-letna Srebotnikova je sicer na lestvici WTA pridobila šest mest in je zdaj 43.
JUTEKS
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC

PREDSTAVLJAMO VAM
Mišo Toplak slovi kot strokovnjak in tudi kot motivator, kar dokazuje tudi na treningih (levo je Nuša Skutnik, desno Nina Potočnik). Jasno je dal vedeti, da tujke niso okrepitev za klub.
Rokometni vrh s Celjskega v tujini
Celjani v Grčiji, Velenjčani v Italiji, Celjanke na Danskem
Popolni favoriti so znani: Celje Pivovarna Laško v Atenah, čeprav je bila Slovenija letos na SP dvanajsta, Grčija pa šesta, Gorenje v Bolzanu, čeprav je »Državni prvak 2006« v slovenskem prvenstvu doživel že dva poraza v štirih krogih, in Viborg doma proti Celjskim mesninam, čeprav je s Slagelsejem izgubil kar za šest golov.
»Trenerje vavtobusu«bilah-ko začeli glede celjskih roko-metašic, kajti Mišo Toplak se je v sredo odpravil s svojimi varovankami na dolgo pot, potem ko je napovedal odstop, a seje (vsaj zaenkrat) stvar zgladila. »Bikice« igrajo kvalifikacije za ligo prvakinj, kar je za njih nagrada. Bržkone bo pri tem tudi ostalo.
Težave si lahko zakuhajo zgolj
Letos polfinalist lige prvakov in lani evropski prvak Celje Pivovarna Laško je danes zjutraj poletel v Atene. Tekmec 1. kroga skupine LP bo Athinaikos, ustanovljen leta 1979, ki je le enkrat osvojil naslov državnega prvaka. Moštvo je spomladi zapustilo devet igralcev. Trener Miro Po-žun ni pozabil lanske grenke izkušnje v Beogradu: »Lani smo uvodoma doživeli poraz prod Crveni zvezdi. Tekmec je prvič v ligi prvakov, prvič igramo proti grškemu predstavniku. Moramo zmagati, saj imamo zagotovo boljše moštvo. Adiinaikos igra v obrambi tako 6-0 kot tudi 5-1. Njihov najboljši igralec je vratar Damja-novič. Igrajo počasneje kot slovenski prvoligaši, so dobro tehnično podkovani.«
V grški prestolnici bodo tudi Florijani, ki tako kot tudi kapetan Edi Kokšarov nestrpno pričakujejo začetek lige prvakov. Če bodo Grki igrali phtko obrambo, potem bo Sergej Harbok zlahka tresel njihovo mrežo.
Za Kreša Ivankoviča je trenutno »celjska žoga« še pretežka, a bo zagotovo skušal izkoristiti minute, ko bo počival prvi dirigent Uroš Zorman.
Opravičilo Šaleškim graščakom
Rokometaši Gorenja Velenja so v sredo pred svojimi navijači še drugič izgubili v DP. Za Termom je uspelo še Trimu. Varovanci Larsa Waltherja se zavedajo, da so močno razočarah svoje navijače, zato se jim je na novinarski konferenci v imenu vseh opravičil kapetan Sebastjan Sovič: »Odigrah smo zelo nervozno in neodgovorno. Sedem golov prednosti v drugem polčasu ekipa kot smo mi ne bi smela zapraviti, saj imamo več kot dovolj izkušenj. Obrambe ne igramo na dovolj kvalitetni ravni, lani smo imeli najboljšo
obrambo lige, letos pa skoraj ne dobimo manj kot 30 golov. Opravičujem se predvsem navijačem in obljubljam, da bomo v prihodnje bolje odigrali.«
V nedeljo bodo Velenjčani v 1. krogu LP gostovali pri Meranu. »Italijani igrajo drugačen rokomet, kot smo ga vajeni. Mislim, da smo boljši,« pravi trener Walther. Sebastjan Sovič je dodal: «Upam, da bomo dvigniti obrambo na višji nivo in seveda izpolnili navodila našega trenerja. Če se bomo držali dogovorjenega, se bomo iz Italije vrnili bolj veseli.« Nasprotniki Gorenja v LP še niso nastopili.
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
40 let odbojke v Šoštanju
Praznovanje ob visokem jubileju - Nastopi v štirih tekmovanjih
Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica v letošnjem letu praznuje 40. obletnico delovanja. Klub je začel z nastopanjem v takratni mariborsko - celjski podzvezi, odbojko so igrali na turnirjih in srečanjih zdraviliških delavcev in na delavsko -športnih igrah. V začetku so igralci tekmovali bosi, copati so bili prava redkost. Takratno igrišče je bilo iz črnega leša, črte, ki so označevale igrišče pa so bile iz živega apna.
»Pomemben mejnik šoštanjske odbojke je bila zagotovo ustanovitev kluba. Takratni entuzijasti so se odločili, da poskusijo s tekmovanjem. Začetek je bil zelo vzpodbuden, nato so sledili padci. Lahko bi rekli, da so se vzponi in padci dogajati na desetletja. Prelomno obdobje je bilo v sezoni 1990/91, ko se je znova čutil rahel vzpon, ki je nato v sezoni 2003/04 dosegel vrhunec, ko smo osvojili naslov državnih prvakov,« je zgodovino kluba na kratko strnil sedanji predsednik Franc Sevčnikar. Poleg naslova najboljših v Sloveniji velja omeniti še nekaj uspehov, ki so jih šoštanjski odbojkarji zabeležili v preteklih letih. Po šestih letih nastopanja v mariborsko - celjski ligi so v sezoni 1971/ 72 zasedli 1. mesto in si s tem zagotovili nastop v drugi republiški ligi - vzhod. Sezona 1976/77 je bila uspešna za mlajše kategorije. Pionirska ekipa je postala republiški prvak. Leto dni kasneje so si Šoštanjčani zagotovili nastop v prvi slovenski ligi - vzhod, ki je bil eden od vrhuncev odbojke Šaleški dolini. Ekipa se je uvrstila na sklepni turnir za slovenskega prvaka. V sezoni 1980/81 je članska ekipa v pokalnem tekmovanju postala prvak celjsko - savinjskega področja.
Uspešna je bila tudi sezona 1990/91, saj so osvojili 2. mesto v prvi slovenski ligi. V letih 1994/95 so nastopali v 1. B DOL (državna odbojkarska liga), dve sezoni kasneje pa so se uvrstili v 1. ligo. Leta 2000/01 so starejši dečki postali državni prvaki...
Pred vrati je naporna sezona
Šoštanjske odbojkarje čakajo v letošnjem letu nastopi v štirih tekmovanjih. Poleg domačega državnega prvenstva, kjer ciljajo na nastop v finalu, bodo nastopili tudi v pokalu Slovenije, Interligi in pokalu CEV (tekmovanje Evropske odbojkarske zveze). »V državnem prvenstvu je cilj osvojitev naslova državnih prvakov, v Interligi si želimo uvrstitev na sredino lestvice. V evropskem pokalu bomo gostili turnir, zato smo optimisti glede preboja v drugi krog. V slovenskem pokalu pa bomo seveda poskušali doseči čim več, vsaj uvrstiti se na zaključni turnir,« je zaključil Sevčnikar. Ekipo so po lanski sezoni zapustili trije igralci, Andrej Tot (Nemčija) Rok Satler (Kanal) in Davor Čebron (Bled), prišli pa so Luka Slabe, Nikola Raž-njatovič in Almir Muharemovič. Rednega dela državnega prvenstva Šoštanjčani ne bodo igrali, igra se enokrožni sistem na gostovanjih, ostalim ekipam se bodo pridružili v končnici. Prvo srečanje Interlige bo na sporedu 3. oktobra, ko bodo gostovali na Madžarskem pri ekipi Vegyész Kazincbarcika. Od 11. do 13. novembra pa bodo gostili pokal CEV, kjer jih čakajo srečanja s hrvaško Rijeko, turškim Izmirjem in poljsko Cze-stochowo.
JASMINA ŽOHAR
Zibelka odbojke v Šaleški dolini je Topolšica. Ta šport se je pojavil leta 1954 kot rekreativna oblika zdraviliških delavcev v »Dolini meseca«. Glavni ljubitelji so bili Mirko Goltnik, Ciril Terglav, Miha in Zdravko Kugonič. Enajst let kasneje so bili ustanovni člani kluba Franc in Branko Kavnik, Viki in Karli Zager, Tone in Alojz Starič, Janko in Tone Kugonič, Bojan Menhart, Boleslav Simoniti, Drago Tamše, Franc Verko in Stane Marinšek. Ženski OK Kajuh Topolšica je bil ustanovljen v sklopu moškega kluba leta 1984, predvsem po zaslugi športnega pedagoga Darka Meniha, prej vidnega igralca in tudi trenerja. »Čeprav smo imeli noge ves čas črne od leša, ki je pokrival naš >Luft pod<, nam to ni jemalo veselja do odbojke. Bil sem še osnovnošolec, ko sem prvič zaigral za ekipo Topolšice v Slovenskih Konjicah. Seveda smo zmagali ...« pravi Stane Marinšek - Kosa, ki je bil kasneje tudi trener. Vodstvo kluba pa se pred novo tekmovalno sezono ne more prav pohvaliti; izjemno nespretno je po štirih dneh priprav odpustilo trenerja Bora Joviča.	DŠ
Odbojkarski klub Šoštanj Topolšico so na novinarski konferenci predstavili sedanji predsednik Franc Sevčnikar, eden izmed ustanovnih članov in nekdanji predsednik Drago Tamše in Darko Menih, eden izmed najbolj aktivnih članov v klubu.
Registrirani pedofili?
Predlog o registru pedofilov naj bi tem onemogočil zaposlovanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah - Kako zaščitene bodo žrtve? - Največ nasilja v družinah
r—- St. 74 - 30. september 2005
Nyil
Pred dobrim mesecem so končno prijeli pedofila iz Laškega. Svoja gnusna dejanja je počel že pred dvema letoma, življenje pa je uničil vsaj sedmim otrokom, ki so danes stari od 10 do 13 let. Postopek proti njemu še teče. Letos so v zapor v Dob na 14-letno prestajanje zaporne kazni odpeljali profesorja razrednega pouka iz Murske Sobote. Dva dečka, ki bosta letos stara 12 let, je dalj časa spolno zlorabljal, ju pri tem tudi snemal, poleg tega pa je že prej storil podobno dejanje. Da taki ljudje, ki jim največkrat rečemo kar pedofili, ne bi nikoli več delali z otroki ali v bližini otrok, je Slovenska nacionalna stranka (SNS) dala pobudo, da bi naredili poseben sodni register, v katerem bi bili podatki vseh, ki so bili obsojeni zaradi tovrstnih dejanj.
Pobudo je SNS vladi posredovala že oktobra lani, vendar do sedaj niso dobili odgovora. Se je pa v tem času veliko pisalo o pobudi, med drugim so bile podane tudi različne interpretacije. Ena izmed razlag pobude je bila tudi ta, da naj bi bil register dostopen vsem. Vendar pa predlagateljica pobude Barbara Žgajner Tavš pravi, da tako radikalen pristop ne bi bil dober: »Dostop do tovrstnega registra naj bi imele vse tiste institucije oz. tisti ljudje, ki imajo v oskrbi, vzgoji, izobraževanju otroke oz. osebe z motnjami v duševnem in osebnem razvoju,« in pojasnjuje, da se vse pogosteje dogaja, da iščejo storilci tovrstnih dejanj skupine otrok prav v vzgojnih oz. izobraževalnih institucijah.
S tem pa se ne strinja vodja Kriznega centra za mlade (KCM) v Celju Nataša Omladit Ograjenšek. Pravi namreč, da je največ spolnega nasilja nad otroki v družinah. In ob tem še dodaja, da bi tak register preveč izpostavil žrtev. Pravi, da vsaki žrtvi niti dejstvo, da bi storilec postal javno znan ali kaznovan, ne predstavlja nekega zadovoljstva. To še posebej velja v tistih primerih, ko gre za nasilje v družini: »Mislim, da javni linč ni rešitev, da bi bilo teh dejanj manj. Rešitev bi bila po mojem strokovna pomoč za storilce oz. da bi jih vključili v neke oblike terapevtskega svetovanja.« Nataša Omladič Ograjenšek še dodaja, da predvsem otroci, ki so žrtve nasilja v družini, take stvari najraje obdržijo zase.
Največ napadov v družini
Tak register bi bil tudi s pravnega vidika zelo vprašljiv, čeprav je, teoretično, že sedaj možno priti do teh podatkov. Gre za kazensko evidenco na državni ravni, res pa je, da je uporaba teh podatkov strogo določena in omejena z zakonom. Tako je možno podatke dobiti le o neizbrisani obsodbi. Po določenem času, ki je odvisen od višine kazni, se namreč vse obsodbe izbrišejo. Sicer pa lahko podatke o neizbrisani obsodbi dobijo sodišča, državno tožilstvo in organi za notranje zadeve. Drugi organi in organizacije načeloma do teh podatkov niso upravičeni. Državni organi, pravne osebe in tudi zasebni delodajalci pa lahko dobijo te podatke, če še trajajo pravne posledice obsodbe (zapor) ali varnostni ukrepi ah če izkažejo pravni interes. Podati morajo obrazloženo zahtevo za te podatke. Podatke potem tisti, ki vodijo kazensko evidenco, posredujejo, v kolikor presodijo, da je smiselno, da bi prosilec te podatke dobil. Vendar pa je treba poudariti, da najverjetneje teh podatkov neka osnovna šola ne bi dobila.
Četudi bi morda bil tak register upravičen prav zaradi takih, ki dnevno prežijo na ulici ali v šoli na otroke, pa bi veljalo razmisliti tudi, kako zajeziti spolno nasilje v družini. Ki pa ga verjetno tak register ne bi preprečil. Še posebej, če vemo, tako vodja KCM Nataša Omladič Ograjenšek, da je v sedmih letih, odkar KCM v Celju deluje, na otrokovo stran stopila le ena mati. Vse ostale so verjele moškemu.
Najvišja predvidena kazen v Kazenskem zakoniku RS glede spolnega napada na otroka je v primeru, ko učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali oseba, ki ji je otrok zaupan v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, mlajšo od 14 let. Za tako kaznivo dejanje je predvidena kazen od enega do osem let zapora. Sicer pa lahko sodnik izreče tudi varnostni ukrep, ki onemogoča taki osebi nadaljnje opravljanje dela z otroki.
Hidi okrožna državna tožilka Marjeta Kreča pravi, da je največ spolnega nasilja
www.novitednik.com
Marjeta Kreča
v družini: »In sicer v ožji družini, pa tudi širši - s tem mislim na strice, dedke, izve-zakonske partnerje, prijatelje. Ti primeri so najbolj pogosti in za žrtve najbolj boleči.« Tisdh storilcev, ki bi bili žrtvam popolnoma neznani, je zelo malo.
Ker so storilci večinoma žrtvam zelo blizu, če niso celo njihovi starši, je veliko služb zelo skeptičnih do pobude za tovrsten register. Kljub temu Barbara Žgajner Tavš vztraja pri pobudi: »Storilci znotraj družine lahko posiljujejo dfroke tudi izven družine. Lahko je to učitelj, vzgojitelj, lahko je izbran za vzgojitelja šole v naravi ali gre na letovanje z otroki preko Rdečega križa. Pedofil je pedofil in zanj ni opravičila.«
Praksa iz tujine
Ne le posebne sodne registre, ampak celo javno (na internetu) dostopne registre pedofilov imajo v Združenih državah Amerike. Podoben zakon so pred dvema letoma sprejeli v Veliki Britaniji, pojasnjuje namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala: »Obsojeni storilec tovrstnih dejanj se mora prijaviti lokalni policiji.« Praksa Velike Britanije in predvsem ZDA pa postavlja vprašanja, kakšna je od tega korist. Ali s tem lahko zajezimo tovrstna kriminalna dejanja? Aleš Butala pravi, da dokazov za to ni: »Treba se je vprašati, ali z javnimi registri naredimo več škode ali koristi in pa seveda, koliko se s takimi registri posega v človekove pravice. Najboljša je preventiva, poleg tega pa ni nobene strokovno preverjene informacije, ki bi potrjevala, da se je število teh kaznivih dejanj zmanjšalo zaradi javnosti podatkov o storilcih.« Kot še dodaja Butala, pa so registracije pripeljale do tega, da so žrtve dejanja manj prijavljale, saj je registracija zločincev razkrila tudi njih.
Kot pravi Barbara Žgajner Tavš, naj bi se evropske države že povezale v javnem bo-
ju proti pedofilom. Razlog so pedofilske afere predvsem v Franciji in Belgiji. »V Evropi se že čuti vpliv prostega pretoka delovne sile. Tako se je lahko zgodilo, da se je pedofil iz Francije neovirano preselil v Belgijo, se tam zaposlil na mestu vzgojitelja in nadaljeval s posiljevanjem. Zaradi tega nekatere evropske države že načrtujejo skupni register storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Žalostno je, da Slovenija še ni pristopila, da bi se vključila v to mrežo. T\idi Slovenija namreč postaja vse bolj zanimiva za druge članice EU, ki imajo prost vstop v našo državo,« še pravi Barbara Žgajner Tavš.
Vodja KCM Nataša Omladič Ograjenšek pravi, da pride na leto v KCM približno deset žrtev spolnega nasilja. Večinoma so storilci starši ali bližnji sorodniki.
Četudi bi s tovrstnimi registri »zunanje« pedofile morda zatrli, pa ostaja velik in zelo resen problem spolno (in tudi drugo) nasilje znotraj družine. Tu pa naša država spi. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve namreč že dalj časa pripravlja zakon o družinskem nasilju. Vendar se še ni nič premaknilo. »Šele lani je v okviru zakona o policiji prišlo do sprememb, tako da ima sedaj policija vstop v stanovanje, če gre za prijavo kaznivega dejanja družinskega nasilja. Še vedno pa je družinsko nasilje tako »zavarovano«, da so žrtve potem odvzete iz družine in še dodatno stigmatizirane,« pravi Barbara Žgajner Tavš. Podobno opozarja tudi vodja KCM Nataša Omladič Ograjenšek, namreč, da mora žrtev zaradi varnosti zapustiti stanovanje in oditi nekam, kjer ji je vse neznano in jo je morda zato še bolj strah, medtem ko se »domači« storilec ne premakne nikamor.
ŠPELA OSET
Nataša Omladič Ograjenšek
ANKETA
Marija Bogatič iz Celja:
»Vem, da je v Angliji že dolgo tako, da pedofile objavijo v registru. Menim, da so to bolni ljudje, in če je človek bolan ga ne bi smeh zapreti, ampak zdraviti. Najti je treba boljšo rešitev. Več bi
se morali pogovarjati, ne pa si zatiskati oči. Ne vem sicer, kako visoke so kazni, ampak menim, da pedofilov ne bi smeh zapirati.«
njam se, da bi morah podatke pedofilov objaviti v posebnem registru. Ljudje bi namreč morali biti seznanjeni, kdo je pedofil, predvsem zato, ker bi s tem omejili ta grozna dejanja. Kazni bi morale biti višje, ker tovrstna dejanja naredijo nepopravljivo škodo otrokom.«
Maks Bunšek iz Celja:
»Pedofile morajo objaviti v registru. Ljudje bi namreč morali vedeti, kdo je pedofil. Vendar pa bi to morali vedeti le tisti, ki živijo v njegovi bližini. Obvestiti bi morali tudi bližnje šole, vrtce ...«
DI, foto: GK
Mimoidoče smo vprašali, ali se strinjajo s pobudo, da bi pedofile objavili v posebnem sodnem registru. Vprašali smo jih tudi, ali bi si želeli, da bi bil tak register javen in kako komentirajo predvidene kazni za tovrstna kazni-
Tamara Repovž iz Laškega: »Podatke bi morali objaviti v posebnem registru, da bi vedeli, kdo so pedofili, zato da bi se takšnemu človeku lahko izognili. Večinoma pa pedofilom izrečejo prenizke kazni.«
R HAL0113
Padel osem metrov globoko
V	Vinski Gori se je v sredo popoldne zgodila tragična delovna nesreča. 64-letnik je opravljal vzdrževalna dela na strehi lastne stanovanjske hiše, pri tem padel v globino osmih metrov in umrl na kraju nesreče.
Vinjen 39-letni voznik začetnik
Laški policisti so v ponedeljek ustavili 39-letnega voznika iz Laškega, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal kar 1,06 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Ker prepovedi nadaljnje vožnje ni upošteval, saj so ga nekaj minut kasneje spet ustavili, so ga pridržali do streznitve. 39-letnik se bo moral zagovarjati pred sodnikom, dodatne težave ob obravnavi pa bo povzročalo še dejstvo, da ima status voznika začetnika, saj je izpit opravil šele pred štirimi meseci.
Ponarejal poslovne dokumente
Preiskovalni sodnik je v torek zaslišal 49-letnega Celjana, ki ga sumijo, da je v zadnjih petih mesecih storil vsaj 20 goljufij oziroma kaznivih dejanj ponarejanja listin. Po do zdaj znanih informacijah naj bi osumljeni pridobil protipravno premoženjsko korist za najmanj štiri milijone tolarjev. 49-letnik naj bi imel na vesti 16 kaznivih dejanj goljufij in štiri ponarejanj listin na škodo različnih družb in samostojnih podjetnikov. Kriminalisti preiskave še niso končali, saj sumijo, da je omenjeni storil še več takšnih kaznivih dejanj. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor.
Poškodovan motorist
Hujša prometna nesreča se je zgodila v torek popoldne na regionalni cesti izven Marija Reke. 20-letni motorist je vozil iz smeri Trbovelj proti Preboldu. Izven Marija Reke, kjer vozišče poteka v več zaporednih dvojnih ovinkih, je trčil v zadnji levi bočni del osebnega avtomobila, s katerim se je na njegovi desni na regionalno cesto vključeval 39-letni voznik. Zaradi silovitega trčenja je motorist dobil tako hude telesne poškodbe, da so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Vlomilcem nikoli dovolj
Minulo sredo so vlomilci okradli gostinski lokal v Levstikovi ulici v Celju, od koder so odnesli za 50 tisočakov cigaret, vžigalnikov in denarja. Sicer pa v začetku tedna niso počivali niti tatovi na območju Žalca in Rogaške Slatine, kjer so vlamljali v gostinske lokale in poslovne objekte. Skupno je škode za več kot pol milijona tolarjev. V Velenju so vlomili v objekt na Goriški cesti in stanovanjsko hišo na Konovski cesti. V prvem primeru lastnik pogreša nekaj hrane in telefon, v drugem pa je neznanec preiskal prostore in odnesel za 300 tisoč tolarjev denarja, zlatnine, digitalni fotoaparat in potne liste lastnikov. Policisti iščejo tudi vlomilce v vozila. Ti so okradli tovorno vozilo na Mariborski cesti in osebno vozilo v Vrunčevi ulici. Brez torbice z denarjem, s plačilnimi karticami in telefonom je ostal lastnik avtomobila, ki je parkiral na Cesti na grad v Celju.
Kar celo neregistrirano vozilo znamke Ford Mondeo, karavan izvedbe, temno vijoličaste barve, letnik 1995 pa so odpeljali iz Ulice frankolovskih žrtev.
Našli mamo
V	torek so šmarske policiste obvestili, da že nekaj dni pogrešajo 79-letno občanko, ki je od doma odšla neznano kam. Ker je svojci kljub iskanju in poizvedovanju pri znancih in sorodnikih niso našli, se je iskanja lotilo tudi osem policistov in 18 gasilcev iz Šmarja in z Grobelnega ter šest lovcev Lovske družine Šmarje pri Jelšah. V slabi uri so s pomočjo službenega psa žensko našli v gozdu v bližini njenega doma. 79-letnica je bila na srečo živa, odnesla jo je le z manjšimi poškodbami, ki pa so jih v šmarskem zdravstvenem domu oskrbeli.
SŠ
Ponovno bogate žetve konoplje
V rastlinjaku je konoplja odlično uspevala.
Prejšnji teden so policisti ponovno odkrili sadike prepovedane konoplje na območju Šentjurja in Celja. Šentjurski policisti so v bližini stanovanjske hiše v enem izmed zaselkov na Kozjanskem odkrili kar pet nasadov konoplje.
Nasadi so bih razpršeni na pobočju v okolici hiše, kjer je sedem moških, v glavnem domačinov, skrbelo za veliko število rastočih sadik konoplje. Gojili so jih ne le na prostem, pač pa tudi v dveh rastlinjakih. Manjši je stal pod, večji pa nad stanovanjsko hišo, kjer se je bohotilo več deset velikih sadik konoplje. Ko so policisti končali z žetvijo v nasadih in obeh rastlinjakih, so pri tem našteli kar 263 sadik. Med hišno preiskavo so v prostorih hiše našli še več deset kilogramov že posušenih vršičkov konoplje. Lastniku hiše in glavnemu osumljencu, 55-letnemu domačinu, so med hišno preiskavo zasegli še revolver in malo-kalibersko puško z daljnogledom in več deset nabojev za obe orožji. Posedoval ju je brez dovoljenja.
Celjski policisti so v petek obiskali tudi dom 30-letnega moškega, ki si je ob svoji domačiji v okolici Celja uredil nasad konoplje. Po opravljeni žetvi so našteli 96 stebel. Pa ne le to. V hiši so odkrili tudi poseben prostor za pridelavo oziroma vzgojo sadik konoplje. Med hišno preiskavo so polidšti odkrili še 27 snopov, v katerih je bilo več sadik, ki jih je moški v kleti že sušil. Policisti so mu zasegli tudi opremo oziroma tehnične pripomočke, Iti jih je uporabljal za gojenje in sušenje konoplje.
MATEJA JAZBEC
Grb ostaja na registrskih tablicah
Prav tako tudi oznaka registrskih območij - Ljudem nove tablice ne bi ugajale
Vlada je včeraj razpravljala o predlogu besedila Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnostni cestnega prometa, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve in prinaša spremembo podobe registrskih tablic. Na njih naj bi kljub vsemu bile oznake registracijskih območij in grbi mest, v katerih so sedeži upravnih organov. Analize in ankete naj bi pokazale, da imajo ljudje do tablic, kot so bile prvotno mišljene, odklonilen odnos.
Kot je znano, je bil Zakon o varnosti cestnega prometa v državnem zboru sprejet julija lani, uporabljati smo ga začeli 1. januarja letos, nove registrske tablice pa naj bi začeli izdajati sredi avgusta letos. Ker pa na javnem razpisu ni bil izbran ustrezni izdelovalec tablic, na ministrstvu odgovarjajo, da so rok podaljšali. Po trenutno veljavni ureditvi namreč registrske tablice ne vsebujejo več registracijskih območij in grbov mest, v katerih so sedeži upravnih organov. Namesto njih je predviden prostor za grb Republike Slovenije. Predlagana podoba tablic je bila uveljavljena že v Zakonu o varnosti cestnega prometa iz leta 1998, a se je z novim zakonom spremenila.
»Po novem se strankam izda registrska tablica z oznako tistega registracijskega območja, kjer bodo vozila registrirale, ali pa lahko pridobijo registrsko tablico z oznako tistega registracijskega območja, kjer imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče. V tem primeru se do pristojnega organa na območju, kjer imajo stalno prebivališče, pripeljejo z začasno tablico »preizkušnja«. V okviru odprave krajevne pristojnosti pri registraciji vozil predlog zakona omogoča, da stranke lahko vozilo registrirajo pri katerikoli registracijski organizaciji v Sloveniji,« navajajo na ministrstvu. Kljub temu se je za takšno potezo odločilo sorazmerno malo lastnikov vozil. V 11 registracijskih območjih so letos opravili malo manj kot 300 tisoč teh postopkov, le slabih deset odstotkov lastnikov vozil pa je registracijo opravilo izven območja svojega prebivališča.
Eden izmed razlogov za sprejem zakona, kot še omenjajo na ministrstvu, je tudi podaljša-
Ljubljančan bo še vedel, za katerim volanom sedi Celjan ...
Na ministrstvu v zadnjem času zaznavajo povečano število tistih kršitev zakona, ki se nanašajo na obveznost vračanja registrskih tablic v 30 dneh po preteku veljavnosti prometnega dovoljenja. Če lastnik ne odjavi vozila in ne izroči registrskih tablic, ga upravna enota (UE), na območju katere ima svoje prebivališče, pisno opozori. Če opozoril kljub temu v roku 15 dni ne upošteva, UE o tem obvesti policijo, ki registrske tablice odvzame, hkrati pa UE poda predlog za začetek postopka o prekršku Inšpektoratu RS za notranje zadeve. Lastnik registriranega vozila mora v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji vsako spremembo. Gre za prekrške, ki se kaznujejo s 40 tisočaki za fizične in najmanj 400 tisoč tolaijev za pravne osebe in samostojne podjetnike, za odgovorno osebo pravne osebe pa globa znaša najmanj 40 tisoč tolarjev.
nje zakonskega roka za uporabo novih registrskih tablic. »Podaljšanje le-tega je nujno in je posledica neizbire izdelovalca registrskih tablic oziroma zavrnitve ponudb, ki so prispele na prvi javni razpis. Naročnik mora vsekakor pri izbiri ravnati zakonito in težiti k spoštovanju temeljnih načel postopka, načela gospodarnosti in transparentnosti porabe javnih sredstev ter enakopravnosti in konkurenčnosti ponudnikov. Zaradi postopkovnih določb zakona o javnih naročilih bo treba izvesti ponovni javni razpis, zakonski rok za začetek uporabe novih registrskih tablic pa zato podaljšati,« so nam odgovorih pristojni.
V ospredju zakona je tudi cilj, da bi sprejeli pobudo ministrstva za zunanje zadeve za dopolnitev 194. člena zakona. To pomeni, da bi točno določili pogoje za udeležbo vozil v cestnem prometu, Id jih država najame za protokolarne namene na slovenskem območju. Tu so mišljeni sprejemi delegacij in srečanja ministrov za zunanje zadeve držav članic Ovse ter za tisti čas, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Po tej ureditvi gre dejansko za označitev vozil, ki izkazujejo pripadnost državi tako, da se nanje namestijo slovenske registrske tablice.
SŠ
Mesto predorov
Zanimiva mehiška mesta, ki so jih odkrili tudi ameriški upokojenci
Guanajuato se stiska v ozki dolini.
igrajo in prepevajo staro glasbo. Med igranjem se sprehajajo po ulicah, nekaj malega pa skušajo zaslužiti s prodajo vina, ki se ob tej priložnosti vedno znajde med poslušalci.
Skozi Guanajuato poteka ena sama glavna ulica in Še ta je ozka ter zato enosmerna. Tako kot v večini mehiških mest so tudi ostale praviloma ozke ulice v mestu enosmerne. Vstop v dolino je iz večine smeri možen le skozi predor. Predorov pa je polno tudi drugod po mestu. Mnogi izginjajo pod stare stavbe ali pod ulice, saj je pod mestom zgrajen cel kup cest, ki omogočajo kolikor toliko tekoč promet vsaj z osebni-
mi avtomobili. Mnoge ceste so zgrajene po strugi reke, ki je nekdaj tekla pod mestom. V začetku tega stoletja je namreč reka povzročila katastrofalne poplave, zato so njen tok preusmerili stran od najgosteje naseljenih predelov.
Zatočišče ameriških upokojencev
San Miguel de Allende je naslednje izmed privlačnih starih kolonialnih mest. Imenuje se po enem izmed prvih voditeljev v mehiškem boju za neodvisnost izpod Špancev. Njegovo privlačno podobo in dokaj milo klimo so v štiridesetih letih prejš-
njega stoletja odkrili različni umetniki iz ZDA in Mehike. Zaradi številnih priseljencev je mesto že izgubilo nekaj mehiškega šarma, toda morda prav zato privlači številne tujce. Mnogi upokojeni Američani so se sem preselili za stalno ali pa tu preživljajo le zmerno tople zime. Prav zaradi njih je to eno izmed redkih metliških mest, kjer se ni težko sporazumeti v angleščini. V mestu je tudi fakulteta, tujci pa se radi vpisujejo v katerega izmed številnih jezikovnih tečajev španščine ali v tečaje iz različnih področij umetniškega ustvarjanja. Mesto leži na hribu, kar mu daje še posebno slikovito podobo. Med bar-
vitimi pročelji se vijejo številne s kamni tlakovane ulice. Podobno kot v bližnjem Guanajuatu je tudi tu veliko razkošnih starih zgradb iz časov največjega izkopavanja srebra.
S prijetnim starim mestnim središčem se ponaša tudi Queretaro, eno največjih mest na tem koncu Mehike. Hidi to mesto je povezano z mehiško zgodovino. Prav sem segajo začetki boja za neodvisnost, na obrobju mesta pa je bil leta 1867 premagan in usmrčen avstrijski nadvojvoda Maximilijan Habsburški, ki je prišel vladati Mehiki na prigovarjanje francoskega okupatorja Napoleona III..
IGOR FABJAN
številne mogočne kolonialne zgradbe, od katerih se jih je precej ohranilo do današnjih dni. Več kot dvesto let so tod izkopavali kar 20 odstotkov svetovne proizvodnje srebra. Z njim so obogateli predvsem lokalni veljaki in seveda Španski dvor. V času vojne za neodvisnost je bilo Guanajuato eno izmed prvih osvobojenih mest.
Danes mesto ni privlačno le zaradi stare arhitekture. Poseben čar mu dajejo tudi študenti, saj je v mestu, ki ima prebivalcev za dobro polovico Ljubljane, kar 15.000 študentov. Tako so številni lokali, ulice in parki v središču mesta vedno polni mladih. Prav zaradi njih je povsod veliko zanimivih lokalov z zmernimi cenami. Ulice v mestu so ozke, tako da po mnogih ni mogoč motorni promet. Eno izmed najožjih ulic so poimenovali Ulica poljubov, saj so balkoni v njej tako blizu skupaj, da se zaljubljenci lahko poljubljajo kar preko ograje. Ulica je na obveznem seznamu ogledov turističnih skupin, ki se tod množično fotografirajo, podobno kot turisti v Veroni pod Julijinim balkonom.
Ob koncih tedna ulice poživlja še skupina študentov in njihovih mentorjev, ki oblečeni v tradicionalna oblačila španskih kolonizatorjev
Osrednja Mehika leži na veliki planoti na višini okoli 2000 metrov nadmorske višine. In prav tu, severno od prestolnice Mexico City, se nahajajo najbolj privlačna mehiška mesta, ki so med drugim odigrala tudi pomembno vlogo pri osamosvajanju države v 19. stoletju.
Zaradi številnih domačih in tujih obiskovalcev imajo tod še posebno dobro organizirane službe turističnih informacij. Zaposleni dobro govorijo angleško, marsikje pa imajo tudi na ulicah nekakšno turistično policijo. Uniformirani mladeniči na gorskih kolesih skrbijo za varnost turistov in jim hkrati skušajo pomagati z nasveti v zvezi s turističnimi zanimivostmi ati pri reševanju morebitnih težav. Povsod imajo tudi dobro organizirane oglede mesta in bližnje okolice, pomanjkanje brošur pa nadomeščajo s prijaznostjo in ustrežljivostjo.
Ulica poljubov
Največ obiskovalcev pritegne Guanajuato, nenavadno mesto stisnjeno v ozko rečno dolino. Nastanek mesta sega v sredino 16. stoletja, ko so v okoliških hribih odkriti ena izmed najbogatejših najdišč zlata in srebra na svetu. Kmalu so v dolini postavili
"ïfAÊMA
Zeliščni vrt v Lipju
Na širšem celjskem območju delujeta dve društvi zeliščarjev - v Podčetrtku in Velenju. Pred tremi leti je začelo velenjsko društvo urejati zeliščni vrt na Grilovi domačiji v Lipju v krajevni skupnosti Vinska Gora.
Prve sadike zelišč in dišavnic so nabrale zeliščarke in zeliščarji sami, in sicer take, ki rastejo v Šaleški dolini in bližnji okolici ter so jih gojili tudi že predniki. Zdaj pa so se odločili, da bodo sadili samo sadike trajnic. Kupujejo jih na Institutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in v zeliščnem vrtu v Slovenski Bistrici. Zdaj je v zeliščnem vrtu v Lipju, kot je povedal predsednik Herman Mastnak, 66 različnih vrst zelišč in dišavnic. Ob sadikah so na tablah napisana imena sadik. Razveseljivo je, da
imajo v Lipju vse več obiskovalcev; tako osnovnošolk in osnovnošolcev iz Šoštanja in Velenja kot posameznikov in skupin iz Posavja, Koroške, Maribora in od drugod. Ti spoznavajo zdravilna zelišča in se seznanjajo z ravnanjem pri njihovi rasti in vzgoji, pa s spravilom, sušenjem in njihovim skladiščenjem. Zeliščni vrt že postaja nepogrešljiv pomočnik pri izobraževanju in usposabljanju zeliščark in zeliščarjev, nadvse primeren pa je za organizacijo naravoslovni dni osnovnošolk in osnovnošolcev.
Društvo zeliščarjev Velenje ima celo svojo himno, pa tudi svoj simbol - ognjič! Združuje 43 članic in članov, najstarejša članica pa je 85-letna Štefka Riček.
MARJAN LIPOVŠEK
Marija Krošl, Nuša Dvornik, Drago lubej, Janko Krošl in Herman Mastnak v zeliščnem vrtu v Lipju nabirajo cvetove in liste zdravilnih zelišč.
iBRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Hočejo Lučko res upihniti?
Ob rob članka z naslovom Hočejo Lučko res upihniti, ki je bil objavljen 13.9.2005 v Novem tedniku v rubriki Aktualno, kjer je govora o domnevnem sporu med Javnim podjetjem Komunalo Laško d.o.o. in pogrebnim podjetjem Lučka d.o.o., sem v zaščito svojega dobrega imena in dobrega imena podjetja, ki ga zastopam, dolžan posredovati svoje mnenje o tem pisanju.
V času kislih kumaric pride prav vsaka vaška čenča, preverjena ali ne, le da je čimbolj berljiva. Smatram, da vaš cenjeni časopis sodi med resne slovenske medije, v katerem naj ne bi bilo prostora za opisovanje lokalnih trač zgodbic, ali pač? Zanimivo je, da ima napis naslova Novi tednik, ki izide ob petkih, podlago na resni modri barvi, torkov pa na razvpiti rumeni barvi. Očitno je tako po novem zasnovana uredniška politika.
Komunala z Lučko ni v nikakršnem sporu in tudi nikoh ni bila. Res pa je, da nam kljub večkratnim poizkusom ni uspelo vzpostaviti tesnejšega poslovnega sodelovanja. Vseskozi pa smo bili do Lučke poslovno korektni, tako kot do vsakega našega kupca in dobavitelja. Nenazadnje lahko to na Novem tedniku
potrdite tudi sami. Lučki nikoh nismo nagajali. Navedba v naslovu članka ne drži, pač pa bo Lučka ugasnila sama, tako kot nekoč ugasne vsaka živa stvar na tem svetu.
Obtožba, da smo oziroma da sem spoštovano gospo Viktorijo Vezjak pri njenih ča-stidjivih letih napeljeval k koruptivnim in drugim nečednim poslom, je neresnična in smešna ter jo ostro zavračamo. Očitno ima gospa Vezjakova zelo dobro domišljijo in zelo slab, pešajoč spomin.
Prepričan sem, da domnevni spor med vpletenima nikakor ne vpliva na kakovost storitev, ki jih izvajamo.
Spoštovani BA in SŠ, avtorici članka! Ko bosta v bodoče opisovali kakšno takšno vaško čenčo, vaju prosim, da iz razloga objektivne in poštene obveščenosti javnosti enakopravno in korektno obravnavate in zapišete povzetek povedanega z obeh plati in tudi ne favorizirate samo naročnikove plati zgodbe, pa četudi je prispevek v časniku z naslovom na rumeni podlagi.
MARJAN SALOBIR, direktor JP Komunala Laško d.o.o.
ZAHVALE, POHVALE
Skrb za živali
Kaj pomenita navezanost in ljubezen do živali, sem prvič začutila pred dvema le-
toma, ko sva s sestro pripeljali domov prvega muca. Pa ga je na žalost po nekaj mesecih zbil avto in čez nekaj časa sva se odločili za drugega. l\idi on je imel kratko življenje, tudi njega je povozil avto, in to pred hišo, v naselju, kjer naj bi vozniki vozili počasi. Od tistega dne, ko je ta muc poginil, ga je pred našo hišo Čakal prijatelj, oranžno bel muc z daljšo dlako, ki je zaman pričakoval svojega mačjega kolega. Ker je doma ostalo nekaj hrane, smo mu jo ponudili in tako je ostal pri nas. Bil je hvaležen in rad se je »cartal«, predel pa je tako glasno, da me je včasih ponoči zbudil. Vsak dan prod večeru je želel ven in mi smo ga spustili. Vsako jutro je že bil spet nazaj in v moji poste-«i.
Po enem letu in dveh mesecih pa ga ni bilo več nazaj. Ker sem slutila, da je nekaj narobe, sem ga že zgodaj dopoldne začela iskati po naselju, proti večera pa sem izvedela, da je naš muc tisto jutro pri spodnji hiši glasno jokal in prebudil gospo Marjeto Mulej in njenega sina. Videla sta, da je z njim nekaj hudo narobe, zato sta brez razmišljanja sedla v avto in ga odpeljala k veterinarju, četudi nista vedela, čigav je. Diagnoza: zastrupitev. Bilo je prepozno. Muc je bil ves de-hidriran, zato ga je veterinar odrešil muk in ga uspaval. Slišala sem že, da nekatere ljudi pri nas na Ljubečni motijo potepuhi in domači muci ter njihovi iztrebki, vendar ne bi rada nikogar obsojala. Lahko da je moj ljubljenček pojedel nekaj, kar je bilo namenjeno kakšni miški ali polžu. Ampak bolečina je toliko hujša, ko pomisliš na hudobijo.
Na tem mestu se iskreno zahvaljujem gospe sosedi Marjeti Mulej in njenima sinovoma, da so mojega muca rešili muk in ga odpeljali k veterinarju. Lažje mi je, ker vem, da je moj Žuti zaspal v rokah dobrih ljudi.
ZORICA GLUVIĆ, Ljubečna
I
(LJUDSKA
CELJE
Cankarjeva ul. 1, Celje
■sasa
obvešča
Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje živil z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, ter tudi v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih.
Za naàe poslovalnice na širšem območju Celja iščemo
posl
pripravnice/-ke za lovodkinje/poslovodje
Vaše delovno področje bo obsegalo:
uspešnem podjetju
Kandidatke in kandidate, ki Vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam v roku dveh tednov pošljete prošnjo v slovenščini ali nemščini z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali in delovnimi dokazili.
: možnostjo naknadne
Hofer trgovina na drobno d.o.o.
Bmčičeva ulica 49 1231 Ljubljana - Grmič« Tel. 01 560 7126 Faks 01 560 71 24
pn

□ DRI TELEFON
Še vedno se lahko vpišete v naslednje programe izobraževanja:
s O trgovec, 1. letnik
trgovec, prekvalifikacija O ekonomski tehnik 3 + 2, 1. letnik Pouk se začne 20. 10. 2005.
Jezikovni center vabi k vpisu v tečaje tujega jezika. Za vše, ki želijo znati več, organiziramo priprave na mednarodne certifikate iz angleškega in nemškega jezika.
Računalništvo: zbiramo prijave za Osnovni tečaj računalništva in program Avtomatizacija pisarniškega poslovanja. Informacije: Ljudska univerza Celje, Cankarjeva 1 Telefon: 03 428 67 50, 428 67 59 (tuji jeziki, računalništvo) Spletna stran; www.lu-celje.si
www.novitediiik.coiii
Moteča navlaka
Bralka iz Laškega omenja, da je med vožnjo proti Šempetru opazila na odseku, kjer ni asfalta, hišo, kjer je polno gajbic, karto nov in odpadnega železa Omenjena navlaka jo mo d, ker je tik za potokom, za to meni, da lahko med obilnejšim dežjem zamaši prepuste, voda pa lahko nato odnese cesto. Prosi, če ji župan odgovori, kdo je zadolžen za red in urejenost na tem območju.
Zupan Občine Laško, Jože Rajh, odgovarja: »Položaj dobro poznamo, vendar z lastnikom hiše in zemljišča kljub večkratnim poizkusom nikakor ne moremo doseči dogovora, da to navlako odstrani in nekoliko uredi okolico hiše. Zagotavljam vam, da ne
bomo odnehali ter bomo z našimi poizkusi, da se problem vendarle uredi, nadaljevali.«
Ograja pri Tušu
Bralka omenja, da so po novem na parkirišču med Planetom 1\iš in Intersparom v Celju postavljene ograje, zaradi česar je prehod nemogoč. Želi pojasnilo.
Anja Marjetič, ki dela v podjetju Engrotuš na področju odnosov za javnostmi, odgovarja: »Zavedamo se, daje za ugled našega podjetja izjemno pomembna urejenost okolice naših trgovin, zato smo ureditev tega dela našega zemljišča načrt ovali že dalj časa. Želimo, da se obiskovalci našega Planeta Tuš počutijo kar najbolje, zato smo to področje preuredili v zelenice. Zaradi lažjega uprav-
OPTIMCA
___iiiIoLîr
PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/42856 50 ponedeljek - četrtek 0KUUSTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83_
ljanja z njimi je bila načrtovana tudi postavitev ograje.«
Most v temi
Bralka iz Celja opaža, da na glavnem mostu čez Savinjo, med centrom mesta in Bregom, že približno mesec dni ne deluje več javna razsvetljava. Meni, da je pot zato, zaradi razpok na pločniku, nevarna.
Aleš Roje, vodja območja vzdrževanja Celje-mesto vElek-tru Celje odgovaija: »Javna razsvetljava, ki razsvetljuje most čez Savinjo in del naselja Breg, je začasno odklopljena. Vzrok je v rekonstrukciji Mariborske ceste in s tem povezanimi vzdrževalnimi deli. Glede na to, da gredo obnovitvena déla h koncu, lahko pričakujemo ponovno vključitev javne razsvetljave na tem območju že konec tega meseca.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrniti, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
sdiscelje
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
Zasvojena s čokolado
NEDELJA, 2. OKTOBRA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
SIN PEVKE NINE
Tokratna znanka pred mikrofonom Radia Celje bo Nina Vodopivec, bolj znana, vsaj zaenkrat, kot pevka skupine Tabu. Verjame, da se mora človek v življenju ukvarjati z različnimi stvarmi in hobiji. Dati si mora priložnost, da spozna kaj zmore, ga veseli, kje lahko odkrije način projiciranja svojih misli, idej... Nina je to našla ne le v glasbi, konjih in v svojih majhnih ter velikih stvareh. Začela je ustvarjati nekaj čisto svojega in posebnega. Ustvarila je Sin, svoj greh s katerim vabi v svojo omaro. Z Nino se bo pogovarjala Mateja Jazbec.
NEDELJA, 2. OKTOBRA, OB 00:15: SNOP
NOČ NI ZA SPANJE
V	SNOPU iz sobote na nedeljo bo nekaj minut po polnoči Matjaž Črešnovar predstavil 10-letno delovanje Žalskih lekarn. Gostji bosta direktorica Lidija Pavlovič in glasbenica Alenka Lesjak. Med drugim bomo preverjali vašo budnost in vam zavrteli nekaj glasbenih želja, za tem pa boste slišali, kako uspešni so preboldski gledališčniki pri uprizarjanjih Kekca. Obeta se nam zanimiva noč, ne verjamemo, da jo boste prespali...
SNOP, PONEDELJEK, 3. OKTOBRA, OB 00:15: SNOP
JENKI V NOČNEM PROGRAMU
V	ponedeljkovem zgodnjem jutru bomo na Radiu Celje gostili malce drugačnega glasbenika, širši javnosti zaenkrat manj poznanega, lokalno pa precej priljubljenega. Naš gost Janko Narat - Jenki je 32-letni pevec, doma s Planine pri Sevnici, neke vrste lokalni posebnež (za takšno oznako je tako ali tako dovolj, da malce izstopaš iz povprečja), velik ljubitelj bluesa, boogieja in rokenrola. Pred kratkim je izdal že svoj četrti album in če se je v ostalih posvečal predvsem temam o ženskah, pijači, žuru ter povojnih tematikah, se je na zadnjem albumu Narodnozajebavne viže lotil narodnoza-bavne glasbe, predvsem njenega opevanja alkohola. O vsem tem in še marsičem drugem bomo spregovorili z Jénkijem - v živo. Gostiteljica nočnega programa bo Polona Mastnak.
Astrološka napoved za Radio Celje
Na Radiu Celje enkrat tedensko gostimo astrologinji Gordano in Dolores, ki sta nam za 51. rojstni dan pripravili astrološko napoved.
"Radio Celje bo v jesenskem času doživel predvsem spremembe znotraj podjetja. Bivanja Jupitra v Tehtnici bo do konca oktobra prinašalo izjemno dobre organizacijske sposobnosti in željo urejevati uradne zadeve. Predvsem bodo izpostavljeni medsebojni odnosi in kadrovske spremembe. V marcu so že bili postavljeni temelji, kako uravnavati zapletene zadeve, vendar za rešitev le-teh še ni bil pravi čas. Aspekt Jupitra in Neptuna bo v oktobru prinašal zelo lepe rezultate, morebiti nenavadne odločitve s strani vodstva. Izjemno bo izpostavljena umetniška stran, spremembe pa se obetajo tudi glede tehničnih novosti, kar bo prestavljalo veliko napredovanje pri kakovosti dela.
Nekoliko težav se obeta v novembru in decembru, predvsem zaradi zunanjih okoliščin, sprememb zakonov ali napete situacije zaradi posebnega dogodka. Vsekakor se iz tega obdobja obeta uspeh zaradi hitrega reagiranja. Posledice tega se bodo v pozitivni obliki pokazale že v spomladanskem času, predvsem v finančnem smislu.
Konec leta bo izredno dejaven, dogodki bodo sledili drug drugemu, veliko bo dela na terenu, kajti dobre organizacij-
Med tistimi, ki so pravilno odgovorili, da je malčica iz petkove številke Saška Ter-žan, smo izžrebali Bojano Stopinšek iz Planine pri Sevnici, ki na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje prejme nagrado naše medijske hiše. In koga predstavljamo tokrat?
Malčica na sliki je bila baje zelo priden otrok. Sama pravi, da še najbolj, kadar je spala. Sicer pa si je znala najti tisoč in eno zabavo. Večkrat je neopazno smuknila v hišo in presenečene sostanovalce zaklenila na zunanjo stran vrat. Naša navihanka je znala kar dolgo vztrajati pri svdji igrici. Seveda pa je zelo dobro obvladala lestvico intenzivnosti robantenja na drugi strani vrat, tako da jih je vedno odklenila, še preden bi ta sama odletela s tečajev. Rojena Celjanka zdaj že skoraj dve desetletji živi v Štorah. Svojih prvih pet let pa se spominja predvsem po urah, ki jih je namesto v vrtcu preživela pri sosedi. Teta Julka je svojo malo prijateljico razvajala na sto in en način. "Največkrat s čo-koladicami in me z njimi zasvojila," v smehu pravi naša
malčica. Skoraj tako navdušena kot nad čokolado je bila samo še nad mačkami in psi. V novinarske vode jo je zaneslo čisto po naključju. Zdaj že skoraj poltretje leto z Dea-nom Šustrom pokriva šport na Novem tedniku in Radiu Celje. Od tiste prve rokometne tekme, ki jo je v sedmem razredu začarala, v Celju, Velenju ali Laškem praktično ne zamudi nobene, pa naj gre za košarko, rokomet, nogomet ali kaj tretjega. Trenutno še študira management, vendar, kot vse kaže, pod motom "Ko
bom velika, bom športna novinarka!"
Kako se bo v prihodnosti obrnilo, je malčici pravzaprav jasno. Naša astrologinja ji je obljubila, da bo svojega srčnega izbranca našla še pred svojim rojstnim dnem 4. decembra. Kakorkoli že, z malčico vred ne dvomimo, da bo prišel iz sveta športa.
Odgovore na vprašanje, kdo je malčica, pričakujemo do 6. oktobra na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ...
ske sposobnosti predvsem osebe, rojene v zračnem znamenju, bodo prinesle velike aktivnosti.
Od aprila do začetka poletja se bo Radio Celje preoblikoval, nadgradil. Zastavljeni bodo sicer izredno veliki cilji, vendar bodo tudi rezultati v javnosti izredno prodorni. Aspekt v mnogih primerih prinaša veliko zmago, ki zelo glasno odmeva v javnosti.
Trigon med Uranom in Jupitrom bo predvsem poudarjal potrebo po usklajenih medsebojnih odnosih. Zelo bodo izpostavljena razmerja, poudarjena pa samodisciplina, trdo in naporno delo. Velik poudarek bo tudi na izobraževanju.
V	pomladanskem in poletnem času se obeta tudi novost, v katero bo potrebno vložiti veliko truda in energije. Vključenih bo veliko ljudi, ne samo zaposlenih, tudi ljudi iz javnega življenja.
V	jesenskem času bodo ponovne manjše kadrovske spremembe izredno dobrodošle, saj bodo tako v podjetje prodrle nove, sveže ideje. V 51 letih delovanja Radiu Celje idej nikoli ni zmanjkalo, tudi tokrat vam želiva, da obrnete zvezde sebi v dobro, v vaše in naše veselje," sta zapisali astrologinji Gordana in Dolores.
Gordano lahko sicer pokličete na 090 14 26 33 samo z mobilnega, 090 41 26 in 041 404 935, Dolores pa na številki 090 43 61 in 041 519 265.
Policijska kontrola za 51. rojstni dan
V nedeljo je naša medijska hiša praznovala na veliko. S številnimi bralci in poslušalci smo se srečali na Celjski koči, ki smo jo razglasili tudi za naj planinski dom (v okviru poletne akcije), likrati smo se spomnili 60-letnice Novega tednika in 51. rojstnega dne Radia Celje. Zabaval nas je ansambel Sredenšek, poskrbeli smo za jedačo in pijačo ter razdelili med navdušene obiskovalce številne nagrade. Skratka, vse je šlo kot po maslu. Naša novinarska ekipa se je zaradi varčevanja z močmi na Celjsko kočo odpeljala, to pot pa si bo radijska urednica Simona Brglez zapomnila za vse večne ča-
Simona je v Celju naložila dragoceni tovor urednice Novega tednika in precejšen del novinarskega podmladka in nekje na poti ugotovila, da se je skrivnostno izgubil potni na-
log službenega avtomobila, kar jo je do neke mere že vrglo iz tira. Tam, na prašni vijugasti cesU, pa se je začela njena najhujša nočna mora. "Simona, daj malo bolj počasi, nikoli se ne ve," smo jo pozivale sopoUii-ce. Radijska urednica pa jo je kar hrabro rezala v klanec, niti sumljivi prometni znak, ki je zapovedoval omejitev hitrosti 51, je ni pretirano zmotil. Hja, že na naslednjem ovinku jo je pričakala simulirana policijska kontrola in ustavili so ravno naš avtomobil. "Dokumente, vozniško, prometno (Simona mu je v silni zmedi podtaknila kar svoje prometno dovoljenje), ugasnite avto, bova pogledala obvezno opremo," je rutinira-no našteval domnevni policist, ki se mu je na kapi bohotila velika rdeča zvezda, obut pa je bil v pohodniške čevlje. "Gospodična, kakšna je hitrostna omejitev?" je povprašal. "Enain-petdeset!" je kot iz topa izstre-
TUJA LESTVICA
COOL-GWEN STEFANI |6) STREETS OF LOVE-THE ROLLING STONES	(5)
TRIPPING-ROBBIE WILLIAMS (2) PONDE REPLAY-RIHANNA (3) GET YOUR NUMBER - MARIAH CAREY FEAT. JERMAINEDUPRI (1) SAY HEU0-DEEP DISH	(1)
PERFECT LOVE - SIMPLY RED (2) GETAWAY-TEXAS	(3)
I DONT CARE-MARTIN RICKY FEAT.AMERIE	(4)
00H LA LA - G0LDFRAPP (5) DOMAČA LESTVICA ZNAM ŽIVETI NA TLEH-K0CJANÓČ DANILO	(4)
MAL NAROBE-NUDE	(1)
VESTVOJSVET-OMARNABER (1) RAZDAUA-ZABLUJENA GENERACIJA	(2)
VERJAMEŠ AU NE-POWER DANCERS	(2|
MAKOVA PODA-GUŠTI IN POLONA	(6)
NEKAJ POSEBNEGA-YOGURT (5) ZVEZDE PADAJO Z NEBA - PIKA BOŽIČ	(5)
K0NC SVETA - BIG FOOT MAMA & ELVIS JACKSON & EDO MAJKA (3) PLAY4L0VE-URBAN DANCE INSTITUTION	(3)
PREDLOGA ZA TU JO LESTVICO: DOCTOR PRESSURE-MYLO VS. MIAMI SOUND MACHINE GOOD IS GOOD-SHERYL CROW PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
PLANET ZA ZADET-NEISHA NE SPRAŠUJ ME-NINA
Danilo Božič, Gregorčičeva 37b. Celje Polona Udrih. Župančičeva 98. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje.
SEQ2Z1IŒ3 MEQBSaM
CELJSKIH 5 plus
1.	RAD BI JOKAL S TEBOJ -ŠTAJERSKIH 7	(5)
2.	JUTRI JE NOV DAN -DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ (2)
3.	NEVESTA V BELEM-ANS. SREDENŠEK	(3)
4.	NE VIDIM VEČ SONCA-SPEV (4)
5.	PRI FARNI ZVON ZVONI -ZVONČKI	(1)
POLETNI VEČER - SESTICA SLOVENSKIH 5 plus
1.	ENA PO DOMAČE - ČUKI (6)
2.	HALO EVROPA - IGOR IN ZLATI ZVOKI	(2)
3.	VINO, SMEH IN MUZIKA-SLOVENSKI ŠOPEK	(5)
4.	NA ŠTAJERSKEM - KAMNIŠKI KVINTET	(3)
5.	LETNI ČASI-ŠTIRJE KOVAČI (1) Predlog za lestvico:
OH. TA LJUBEZEN- PARIŽANI
lila Simona, ki jo je od šoka očitno zaneslo v druge prostorske in časovne dimenzije. Pa ji še kar m "potegnilo"... Tudi takrat ne, ko jo je "policist" povprašal po dokaj nenavadni kompenzaciji v smislu glasbenih čestitk na Radiu Celje. "Hvala lepa, nasvidenje," je v agoniji, sprijaznjena z usodo, dahnila urednica, ki je ni zmotilo niti dejstvo, da se je vse skupaj snemalo in da se je od silnega zadrževanja smeha avto kar tresel. Razsvetljenje je doživela šele, ko so iz grmovja kot zajci poskakali naši številni sodelavci s Simono Šolinič na čelu in ji ob vsesplošnem krohotu podarili nesrečni prometni znak 51 v večni spomin in opomin. Simoni je od silnega olajšanja in presenečenja ušlo nekaj krepkih, vendar se je kmalu zbrala. Ja, naši radijci so z vsemi "žavbami" namazani ...
PM
ŠmartnoKob'paWallBUia ^ Darko Korošec. Frankolovskih žrtev 15. Ce
SfJttïï
celje
V stilu Juli je Timošenko
Celjska modna oblikovalka Jolanda Thaler se z najnovejšo kolekcijo ženskih oblačil za jesen in zimo vrača v
nostalgičen stil petdesetih let
Šiviljski tečaji Vse za šivanje in ročna dela
Gosposka 23. Celie. 03 544 11 G4
Prodaja in servis
šivalnih strojev "vsll ICI
Petek, 30. september: Močno zasedeno znamenje Tehtnice nam bo omogočalo, da v poslovnem smislu dosegamo lepe rezultate. Pozitivno obdobje za reševanje zaostalih zadev. Luna preide v Devico, zato bo živčni sistem nekoliko bolj obremenjen, medsebojni odnosi pa v nekaterih primerih izpostavljeni preizkušnjam.
Sobota, 1. oktober: Negativni tranzit Venere in Marsa opozarja na težave, predvsem pri odločitvah, ki so povezane s financami in spremembami v ljubezenskih odnosih. V tem obdobju je treba uporabiti razum pred čustvi. Zelo bo izpostavljena domišljija, doživljali pa bomo tudi nenavadne, usodne zaplete.
Nedelja, 2. oktober: Kar nekaj pozitivnih aspektov bo dan naredilo prijeten. Še posebno lepi aspekti bodo popoldne, ko Luna prestopi v znamenje Tehtnice. Dan bo
poln družabnih srečanj, komunikacija bo pozitivna, pričakujete pa lahko tudi lepe, osrečujoče trenutke v ljubezni.
Ponedeljek, 3. oktober: Ob 11.23 nastopi Sončev mrk, uro kasneje pa mlaj, zato velja previdnost na vseh področjih. Sončev mrk bo prinesel velike, drastične spremembe, močneje pa vpliva na tehtnice in ovne. Ni priporočljivo sprejemati večjih odločitev, previdno je treba načrtovati opravila, sestanke in predvsem potovanja.
Torek, 4. oktober:Še vedno bo čutiti močan vpliv mrka, vendar se bo komunikacija odvijala bolj spontano. Pozitiven aspekt z Merkurjem nam bo pomagal, da uredimo zmešnjave preteklih dni. Neodločnost nas bo sicer obremenjevala, vendar se lahko postavimo po robu samo s strogim razumom.
Sreda, S. oktober: Že zgodaj zjutraj vstopi Luna v zna-
menje Škorpijona. Ob ostalih vplivih bo položaj prinesel velike spremembe v ljubezenskih odnosih. Vidni so novi začetki, končale pa se bodo vezi, ki nimajo večjih, usodnih povezav. Nastopi lahko tudi kakšna večja afera.
Četrtek, 6. oktober: V poslovnem smislu se bomo borili za večje finančne rezultate, v ljubezni pa za utrditev odnosov in razčiščevanje nedorečenih zadev. Pomembno bo, da bomo umirili svoje strasti, kajti prehitre reakcije, ljubosumni izpadi nam lahko povzročijo velike težave kasneje.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 14 26 33(250 sit/min) samo z mobilnega telefona in 090 41 26.
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min)
Osebna naročila: 041519 265
Včasih se zgodi tudi to, da postanejo reakcionarji, posebneži oziroma vizualno svojstveni ljudje kar na vsem lepem trendsetterji. Pravzaprav gre za fenomen, ki pa ni tako neverjeten, če se modni pojav osvetli s psihološkega zornega kota.
Če namreč človek tako dobro pozna sebe, da poišče brez diktatov modnih smernic svojo pot pri oblačenju, če se v izbranih oblačilih dobro počuti in to izžareva tudi navzven ... je opaznost najmanj, kar bo s tem povzročil. In največ? Občudovanje ter prebu-jajočo željo po posnemanju. To pa je že povsem nova zgodba iz političnega sveta, ki je prodrla tudi na modno pri1 zorišče. Pred kratkim odstavljena 44-letna ukrajinska pre-mierka Julija Timošenko, ki jo je JušČenko znova povabil k sodelovanju v novi vladi, je v svetu prepoznavna ne le po
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
svojem kontroverznem političnem prepričanju, temveč tudi po svoji zunanjosti. Kita, spletena iz las, ki ji kot tiara objema glavo, oblačila z retro in etno navdihom, osupljiva eleganca iz petdesetih let prejšnjega stoletja ... Modna vzdušja, ki so pravkar skozi velika vrata vstopila na svetovno modno sceno.
Na avgustovsko-septembr-skem pret-a-porterju v Parizu je bilo na vsakem koraku »videti« Julije Timošenko, ne le peščica, kar večina modnih oblikovalcev je njen stil povzela in ga po svoje nadgradila. Tudi celjska modna oblikovalka Jolanda Thaler,
ki je prejšnji teden predstavila svoje najnovejše modne vizije za letošnjo jesensko-zimsko sezono, se ji ni mogla upreti.
In le zakaj bi se ji, saj gre za nadvse nosljivo, prefinje-no modo, ki jo bodo zagotovo sprejela tako mlada dekleta kot zrele poslovne ženske. Gre za oprijeto silhueto, ki včasih celo posnema linijo peščene ure, za senzibilne draperije kot detajle na oblačilu, za romantične pentlje, ki nadomeščajo strogo za-tegnjen pas. Kolekcijo sestavljajo večnamenska oblačila, ukrojena iz elastične volne, brokata, mushna, izrazito večerna linija je podčrtana s šan-tungom in ročno izdelanimi cvetličnimi dodatki. Krzneni obrobki dajejo modelom dinamičnost, barvna paleta od turkizne in olivno zelene, preko vijolične do bež odtenkov pa odpira nešteto »variacij na temo ...« Ena najbolj divje-mačkastih, se druži tudi s kosi oblačil v vzorcu bengalskega in sibirskega tigra.
\ W Jesensko rajanje .
WM od 1.9. do 10.10.2005
Popravek
V torkovi številki smo v uredništvu zamenjali fotografije in k prispevku o slezu v rubriki Rožice in čajčki po pomoti objavili sliko slezenovca. Za napako se opravičujemo in objavljamo pravo fotografijo sleza.
www.radiocelje.com
Teden otroka j Srezplačm predstave zo otroke! Vsak dan od 3. do 7. tO. 200$ \tA17.uriv kino dvorani št 7. {eSfatáfofr
Otroška predstava "Kuža Piki" j Družinsko gledališče Kolene
! Damjana Golavšek Sten Vilar
Lutkovna predstava "MaČkon se uči reči hvala" j Tatel Hodi
Otroška filmsko predstava " Avanture iz čarobne knjige"
Film je sinkroniziran!
Otroška rajanje v kotičku Oslarija
26_v	ZA AUTOMOBILISTE
Druga generacija RS 4
V Nemčiji bo !. «udi RS 4 druge generalije trebs odšteti skoraj 70 tisoč evrov.
VW.IUJQI, SKODA- 1.91DL IMiai HUMI IIIHMH'■>■>■ KATAUZATORUNIVERZALNI ie oil 22,200 napiej
\J
Mariborska 86, Celje
tel,: (i31 42a-«2-70 [
»n.,,1,Mi,smtvouKKEgmuE
KAR AKCHA4x4DaKflB
i®*	PAJERO L-200	4
PAJERO SPORT " "	OUTLANDER	™
Stopče 32/b
Leta 1999 je nemški Audi prvič postavil na cesto RS 4, dirkaško izvedenko sred-njerazrednega audija. Zdaj ponuja drugo generacijo avtomobila, ki je namenjen tako umirjenim kot športnim voznikom.
Navzven se RS 4 od običajne štirice ne razlikuje prav veliko, čeprav je podvozje znižano za 30 milimetrov, spremenjen prednji in zadnji kolotek in ima avto vrsto karoserijskih dodatkov. Vsekakor ni mogoče prezreti črno zamrežene prednje maske, na zadku pa ne dvojne izpušne cevi in 18- oziroma 19-palčnih koles oziroma pnevmatik (19-palčna so na voljo za doplačilo). Avtomobilu namenjajo športne sedeže, notranjost je polna kevlarja, aluminija in usnja.
Bistvo pa je seveda motor. V osnovi je to že znani V8 bencinski agregat z gibno pro-
stornino 4,2 litra, neposrednim vbrizgavanjem goriva in s po štirimi ventili na valj ter 420 KM oziroma 309 kW pri
7.800 vrtljajih v minuti. Najvišja hitrost je omejena na 250 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 4,8 sekunde oziro-
ma v 16,6 sekunde. Na voljo je samo z ročnim 6-stopenj-skim menjalnikom, kar pomeni, da se RS 4 ne pridružuje nekaterim podobnim cestnim dirkačem, ki s samodejnim menjalnikom ponujajo alternativo ročnemu prestavljanju. RS 4 ima seveda tudi stalni štirikolesni pogon quattro, ki deli moč v razmerju 40/60 med prednji in zadnji kolesi, v določenih okoliščinah pa gre zadnjemu kolesnemu paru tudi do 80 odstotkov navora.
RS 4 je delo tovarniškega oddelka Quattro GmbH, cena za slovenski trg, kjer bo naprodaj zgolj po naročilu, pa ta hip še ni znana. V Nemčiji hočejo za avto skoraj 70 tisoč evrov. Koliko RS 4 druge generacije nameravajo prodati, ni znano, znano pa je, da so prvega RS 4 izdelovali le 14 mesecev in v tem času zanj našli šest tisoč kupcev.
porsche
Porsche ima v svojem programu tri avtomobile (911, boxsterja, cayenne), lahko pa bi rekli, da tudi štiri, čeprav gre pri carre-ri GT za maloserijsko vozilo.
Sedaj se je Porsche odločil, da bo leta 2009 ponudil še eno vozilo, to bo štirivratni kupe s štirimi sedeži (verjetno nekaj podobnega kot mercedes CLS). Kot pravijo, bo investicija vredna kar milijardo evrov, denar pa bo v glavnem prišel iz rezervnih skladov. Kot napovedujejo, naj bi v letu dni prodali najmanj 20 tisoč avtomobilov.
Panamera, kot naj bi se novi porsche imenoval, bo verjetno nastajal v nemškem Leipzigu, kjer sicer izdelujejo cayenna. Tako bi v Leipzigu dobilo delo kakšnih 600 ljudi, v Zuf-fenhausnu, kjer domuje Porsche, pa še dodatnih 400.
Chrysler je imel in še ima na domačem ameriškem trgu veliko uspeha s PT crui-serjem, nenavadnim avtomobilom, ki s svojo zunanjostjo spominja na vozila iz tridesetih let prejšnjega stoletja.
S PT cruiscrjcm (na sliki) se je pojavil tudi na evropskih trgih, vendar brez pretresljivega uspeha. Sedaj so PT nekoliko prenovili oziroma osvežili, kar velja tako za zunanjost kot tudi notranjost. Tako ima sedaj na novo oblikovane prednje luči, spremenili so masko, nekoliko je drugačen tudi zadek. V notranjosti je povsem na novo narejena sredinska konzola na armaturni plošči, spremenjeni so prednji sedeži, tudi drugi deli armature so drugačni. Za povrh je PT dobil tudi novi tur-bodizelski motor z gibno prostornino 2,2 litra in s 110 kW
pri 4.200 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih zmore do 100 km/h pospešiti v 10,8 sekunde, najvišja hitrost pa je 183 km/h, medtem ko naj bi bila povprečna poraba 6,7 litra goriva. Prenovljeni chrysler bo pri nas na voljo novembra, cena šc ni znana.
Precej večji chrysler 300 C je prav tako dobil novi dizelski motor. To je šestvaljnik z gibno prostornino 3,0 litra, s po štirimi ventili na valj, t.i. variabilnim turbinskim polnilnikom ... Agregat zmore največ 160 kW pri 3.800 vrtljajih v minuti, kar zadostuje za najvišjo hitrost 230 km/h in 7,6 sekunde pospeška do 100 km/ h. Motor bo na voljo v limuzini in touringu, prodaja na slovenskem trgu, kjer bodo hoteli za limuzino 9,9, za touringa (karavan) pa 10,7 milijona tolarjev, pa se bo začela oktobra.
Fiati iz Kragujevca
O kragujevški Crveni zastavi, ki je že nekaj let le Zastava, zadnja leta ni bilo veliko slišati.
Pred časom so se pojavile novice o tem, da se" z italijanskim Fiatom pogaja o morebitnem sestavljanju fiata punto (na sliki). Zdaj ni več dvoma o tem, da bodo v Kragujevcu od leta 2007 naprej res sestavljali ta italijanski avtomobil. Kot pravijo, naj bi v letu dni naredili do 14 tisoč puntov (gre za sedanjo generacijo, ne pa za novi grande punto), prodajali naj bi ga v okoliških državah, a ne v Sloveniji. V avto naj bi vgrajevali 1,2-litrski bencinski in 1,9-litrski dizelski motor, kolikšna pa bo cena, ta hip še ni znano. Kot napovedujejo, bo Zastava v projekt vložila 11 milijonov evrov. S tem denarjem naj bi izšolali delavce, obnovili proizvodnjo in še marsikaj.
HITRO NAROČITE			j
Mi		\\	

Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda it zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROCILNICA
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Leta 2009 še četrti
CMCelje
Gradimo za vas
BMW gre dobro
Nemški BMW je med tistimi redkimi avtomobilskimi tovarnami, ki jim gre zadnja leta in letos še posebej dobro.
Tako je tovarna do konca avgusta prodala 836 tisoč avtomobilov, pri čemer je vštetih tudi 136 tisoč minijev (BMW je lastnik Minija). Kot pravijo, je letos prodaja od lanske boljša za 11 odstotkov in tako naj bi bilo vse do konca leta. Ob tem napovedujejo, da bo letošnji dobiček približno enak lanskemu, ko ga je bilo za 3,5 milijarde evrov.
Prenovljena PT in 300 C
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jackpot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Hit lista Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Nina Vodopivec, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Nina Vodopivec, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje)
3Œ
tA X,
<SSM 03120-50-60
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Asociacija, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)
ET
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Hujšajmo skupaj - zadnja oddaja, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Yogurt, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Gorice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Gorice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00,Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pozabljeni, spregledani, prezrti, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
PRODAM
AVTO leta 2002, Mazdo 6, 40.000 km, prodam za 2,85 mio SIT. Telefon 031 622-034.	6228
RENAULT megane cabriolet 1,616 v, letnik 1999, veliko dodatne opreme, el. streha, mreža proti vetru, srebrne barve, ugodno prodamo. Telefon 031 886-008.
GOLF dizel II, letnik 1991, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041710-193.
6302
GOLF 1,6 D, letnik 1987, motor generalno obnovljen, prodam za 70.000 SIT. Telefon 041 305-545.	6319 ASTRA 1,6 gl, letnik 3/1995, nekaj dodatne opreme, nikoli poškodovana, kot nova, vredna ogleda in nakupa, prodam za 485.000 SIT. Telefon 041 220-375.
Š870
DAEWOO racer, letnik 1995,127.000 km, reg. april 2006, prodam za 100.000 SIT. Telefon031 322-032. 6330 CLIO 1,4, letnik 1996, 5 vrat, centralno zaklepanje, setvo volan, ugodno prodam. Telefon 041969-745. 6327 VW polo karavan 1,9 sdi, letnik 01/2000, 119.000 prevoženih km, dodataa opremo, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 927-387.	634ë
LAGUNO 1,8 rt, servisna knjiga, letnik 1994, dobro ohranjena, prodam. Telefon (03) 5796-118,031 858-278. Š876
PRODAM
ELEKTROVITEL, 12 v moči 4,31, nov, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 628-666.	2441
HIDRAVLIČNO stiskalnico, novo, 1501, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 783-128.	Ž 451
ŠIVALNI stroj, še uporaben, prodam za 15.000 SIT. Nežika Mernik, Keršova 5, 3212 Vojnik.	6343
KOSILNICO za traktor BCS, novo, na 4 diske, prodam. Telefon (05) 488-081. 6295 PREDSETVENIK, širina 2 m, prodam za 120.000 SIT ali zamenjam za drva. Telefon 5743-055.	6309
STROJE za pletenje bombažnih nogavic prodam. Telefon 041 886-816. 6316 PREŠO ugodno prodam. Telefon 5777-434.
KUPIM
TRAKTOR, trosilec, kiperico, motokulťivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 6322 TRAKTOR, lahko na zadnji pogon, kupim. Telefon 041 588-205. š87s
PRODAM
HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telefon 041 628-674. 5799 HIŠO dvojček, Rifnik, 10 a, potrebno obnove, ob asfaltni cesti, prodam, cena 3.100.000 SIT. Telefon 031 727-831.
HIŠO v Šentjurju (Črnolita), 205 m2+mansarda, s prizidkom garaže, delno adaptirana, 1975, parcela 3.189 m2, CK na olje, telefon, kabelsko, asfaltiran dostop, lepa lega, prodam. Telefon 041 871-435.	6218
GRADBENO parcelo, Celje, Ostrožno, velikost 2649 m', z vso dokumentacijo, ravna sončna lega, atraktivna lokacija, prodam. Možna menjava. Telefon 040 606-155.	6291
GRADBENO parcelo, Prekorje, 1000 m', vsa dokumentacija, odlična lokacija, prodam. Telefon 041601-555. 6306 HIŠO z gospodarskim poslopjem, 2 km iz Celja, primerno za manjšo obrt, prodam. Telefon 041 733-288. 6335 VIS0K0PRITUČN0 stanovanjsko hišo, z vso opremo, velikost 190 m', na zemljišču 850 m2, v naselju Hruševec v Šentjurju, prodam za 35 mio SIT. Telefon 574-0945,031 883-319. 63126313 VINOGRAD, velik 500 m2, dobro vzdrževan, sončna lega, na konjiškem vinorodnem področju, Klokočovnik 44, Loče pri Poljčo-nah, ugodno prodam. Telefon (03) 587-4938,041 269-440. 6351 GOZD, 70 orov, v Vonarju, bližina Podčetrtka, prodam. Telefon 031 579-860,(03) 5821-678.	6354
CEUE, Ostrožno. Samostojno hišo, letnik 1985, lepo vzdrževano, urejen vrtni atrij, vseljiva takoj, prodamo, cena 40.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.
2ÎT
P-l
NEPREMIČNINE
www.pgp-nepremicnine.cc
GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
ŠENTJUR, Nova vas. Gradbeno parcelo, 2800 m2, stara hiša, dostopna, sončna, prodamo, cena 16.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n CEUE, Šmarjeta. Stanovanjsko stavbo, letnik 1958, dobro vzdrževano, parcela 1222 m2, odlična lokacija, prodamo, cena 35.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n DRAMUE. Starejšo stanovanjsko stavbo, pritlično, nova garaža, parcela 3083 m2, na hribu, z lepim razgledom, sončno, prodamo, cena 13.000.000 SIT. Telefon 041 368425. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n SVETINA, center. Novo manjšo hišo, opremljeno, takoj vseljivo, prodam za 7,9 mio SIT. Telefon 041 832-155. p
KUPIM
CEUE ali bližnja okolica. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim. Telefon 031623-242.6126 BIVALNI vikend ali manjšo hišo na lepi lokaciji, v okolici Celja, kupim. Telefon 041710477.	6075
PARCELO za vikend, na sončni legi, do 15km iz Celja, na razgledni točki in s pogledom na Celje, kupim in odlično plačam. Telefon 041 817-500.	p PARCELO, zazidljivo, v Celju ali bližnji okolici, veliko do 2000 m2, kupim za gotovino. Telefon 041640-674. 6303 MANJŠO stanovanjsko hišo, v Celju z okolico, kupim. Telefon 041 601 -555. 6306 NOVEJŠO hišo, samostojno do 200 m2, parcela 600 m2 do 1000 m2, kupim, lahko tudi začetna gradnja. Telefon 031 280-916. • p
RDELFIN
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
V	SREDIŠČU Celja oddam v najem prodajni
prostor, velikost 160 m2, vhod s ceste, s tremi izložbenimi obi ter pisarno in skladišče. Informacije po telefonu 4930-710, v dopoldanskem času. 6240 STANOVANJSKO hišo, možnost mime obiti, v bližini Šmarja pri Jelšah, oddam. Telefon (03) 582-2549, (03) 582-2563. p
NAJAMEM
OPUŠČENO kmetijo najamem. Investiram v komunalne priključke, do 25 km iz Celja. Telefon 031 732-874. 6256
V	OKOLICI Celja najamem hišo. Telefon 051
366-535.	6316
CEUE. V najem vzamemo urejene pisarniške prostore, 120 in 150 m2, v pritličju, parkirni prostor za 6 do 8 avtomobilov. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
V	OKOLICI Celja iščeta dve tesni ženski manjšo hišo za najem. Telefon 051225-160. p
mmm
STORE. Dvoinpolsobno stanovanje, 63,49
lefon 031 600-625.
vosi, prodam za 12,5 mio SIT. Telefon 041 877-215.	6216
400m:v<
20 let nedokončana stan. hiša velikosti 80 m', starost 10 let parcela 7.SOO m', pretežno gozd. cena 15 mio SIT. CEUE-Zelenica, 3.
ODDAM
POSLOVNI prostor, Šentjur-center, velikost 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon (03) 749-3220. Odvetniška družba Gre-gorovič-Pungartnik d. n. o., Cesta Valentina Orožno 8, Šentjur. .	n GOSTINSKI lokal, 400 m2, okolico Celja, dajem v najem. Telefon 041 651-270.
CEUE. Prodam stanovanje, 46 m2, Dolgo polje. Telefon 5418-304,040 899-294.
6285
NOVA vas, Okrogarjeva 7. Dvoinpolsobno stanovonje, 72 m2,12. nadstropje, od 12, letnik 1980, prazno, takoj vseljivo, prodam za 13.000.000 SIT. Telefon 041 640-674.	6303
TRISOBNO stanovanje v Novi vasi v Celju prodam. Telefon 031364-117. p
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
STANOVANJE, 90 m2, v stari meščanski hiši v Celju, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Telefon 041 666-864.
6305
LIBOJE. Enosobno stanovanje, 36,55 m2,2. nadstropje, letnik 1986, zastekljena loža, popoldansko sonce, vrtec v stavbi, vseljivo takoj, prodamo za 7.200.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n
KUPIM
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, lahko tudi potrebno adaptacije, kupim. Telefon 040 499-371. 6028 GARSONJERO v Celju, potrebno adaptacije, kupim po ugodni ceni. Telefon 041233-106.	6251
STANOVANJE, veliko približno 40 m2,vCelju, kupim. Telefon 041208-862. 6320 CEUE z okolico. Enoinpolsobno stanovanje kupim. Samo resni, pokličite 051 305-712.	6334
NOVA vas, Kersnikova. Kupimo enosobno stanovanje v nižjem nadstropju ali v stavbi z dvigalom. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. .	n
ODDAM
APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852.	n
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852. n
V	LAŠKEM oddom enosobno. stanovanje. Cena ugodna. Kličite pa 16. uri, telefon 7347-699.	LSSO
TRISOBNO stanovonje, ogrevano, v novi hiši, asfalt do hiše, v bližini Šmarja pri Jelšah, oddam. Kličite v večernih urah, telefon (03) 5822-549.	P
GARSONJERO, enosobno, dvosobno in trisobno stanovanje, na relaciji Petrovče-Libo-je, oddam samskim damam. Telefon 031 225-861,5707-621. MSO GARSONJERO, v bližini bolnišnice, oddamo samski osebi medicinske stroke. Telefon 041358-059.	6308
V	MARIBORU, Radvanje, oddamo sobe za študente. Telefon (03) 5728-542 in 041 486-280.	6297
V	ROGAŠKI oddam enosobno stanovanje, opremljeno in takoj vseljivo. Telefon (03) 5814-615.	6329
ENOSOBNO stanovanje (na Hudinji), opremljeno, oddamo za dobo najmanj 1 leta. Telefon 051 254-201, med 19. in 20.
MLAD par nojame stanovanje v Preboldu, 50 do 60 m2. Telefon 041 229-035.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
Naročniki Novega tednika so bili le doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo
bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah ko prihranili pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil. Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI

ilinar d.o.o, Šlandrov trg 25.3310 Žalec -10% popust za vse izdelke [k. Ozka ulica 2,3000 Celje. Tel.: 03 544 25 35 - 10S popust 5% popust oh nakupu do 5.000 sit, 10% popust oh nakupu nad 5.000 sit , popust pri nakupu nad 10.000 sit {popust ne velja pri nakupu blaga, ki je
- Simer d.o.o.. Ipavčeva ulica 22. 3000 Celje, P.E Ljubljana. Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17 - 3% popust ob nakupu PVC - Slada, d.o.o.. Plinarniška 4. 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70. GSM 051 626 793 - 10% popust.
DVOSOBNO stanovanje v Celju najamem s 1. 10. Možnost odkupa. Telefon 040 498-
MLADA zdravnica, s partnerjem, iščem dvosobno stanovanje v Celju. Telefon 031 692-863.
PRODAM
SEDEŽNO garnituro, rjave barve, 130*220, kotno, lahko brez kota in z enim foteljem, za 20.000 SIT in kombiniran bo jler, stoječ, 2001, prodam za 30.000 SIT. Telefon (03) 5718-323. Ž455 OTROŠKO sobo, mizo in posteljo ugodno prodam. Telefon 5823-577, 031 744-946, popoldan.	6299
KUHINJO, štedilnik in hladilnik ugodno prodam. Telefon 5771-507. 6348 IMATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko in ostalo stanovanjsko opremo? Telefon 041 415-412.
6352
MLADINSKO sobo, kavč, mizo, kuhinjo, hladilnik, pralni stroj itd., prodam. Telefon 041490-189.	6352
POMIVALNI stroj Gorenje in napo prodam. Cena ugodna. Telefon (03) 5715-057.
TERMOAKUMUIAOJSKO peč kupim.Telefon 041 620-133.	6242
ODDAM
SPALNICO oddam. Telefon 5452-384.
SLADA
NESNICE in peteline za zakol prodamo. Nimajo porezanih kljunov, 10 jarkic-petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070, 041763-800.	5062
1EUČK1 simentalki, breji, po izbiri, prodam. Možna tudi menjava. Telefon 5775-126.	6249
KRAVE simentalke, teleta, bikce in teličke prodam. Telefon 031 568-206. 6278 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 7 tednov, prodam. Telefon (03) 5822-533.
Š862
ŠTIRI leta staro kozo, dobro molznico, bele barve, ugodno prodam. Telefon (03) 5841-612,031 206-941. 6300 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, za nadaljnjo rejo, prodom. Telefon (03) 5799-080.	Š865
PIŠCANCE, domača reja, kilogramske, 20 kosov in mini kozla prodam. Telefon 041 500-394.	Š873
KOZO za zakol prodam. Telefon (03) 5472-082.	6347
KOBILO, staro 4 leta, B rodovnik, prodam.
Telefon 041745-558. 2459 KOBILO, džakovsko lipicanko, črno, staro 12 let, z žrebico, staro 4 mesece, ujahano in vozno ter enoinpol leta starega žrebca prodam. Telefon 031893-742. 6356
m.
PRODAM
BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse peči, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 051318-590.	Š807 MEŠANA in bukova drva, razrezana in melrska, z dostavo, prodam. Telefon 031 269-856. Š869 10 m bukovih drv prodam. Telefon 5796-110. Š872 IAÏÏ, 2,5-5 cm in 5-10 cm, deske, 2 cm, zeb ugodno prodam. Telefon 041 683-106..
30 malo rabljenih nizkovalnih salonitnih plošč kupim. Telefon 031 747-055.
ESB3BJ
PRODAM
GRAMATIČKO harmoniko Melotone, 120 basov in klavirske Hohner, 90 basov, prodam. Jakob Hrastnik, Kidričeva 6, loško.	L 897
PRODAM
CIPRESE smaragd, višina 100 cm innavad-ne ugodno prodam. Telefon 5718-839, 041 317-588.	ž 427
GROZDJE, modre frankinje, jabolčnik in jabolčni kis, prodam. Telefon (03) 5821-714,041844-005.	Š851
SLAMO, okrogle bale, prodam. Telefon 041 649-414.	Š847
NATinskem prodamo belo in rdeče grozdje (frankinja). Telefon 041478455.
6227
GROZDJE belo prodam. Kličite po 20. uri, telefon 5821-496.
- Zlatarna Stažir. Ul. mesta Grevenbroich 9.3000 Celje - 10% popust - 2im Obrtna cona, 3220 štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
PRODAM
PONI kobilo, mimo in prijazno do otrok, dno bele barve, višine 86 cm, prodam. Telefon 041264-132.	L 885 TESTIRANE plemenske merjasce, linija 54 Pluj, prodam. Telefon 041 670-766.
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, prodom, brezplačna dostava na dom. Telefon (02) 582-1401. p TELIČKE limuzin, belgijsko plavo in sivko, prodam. Telefon 041 598-645. ž 456 LJUBITELJEM plemenitih konj prodam pol-nokrvnega arabskega žrebca ter an-gloarabski žrebici. Telefon 031 831-
888.	6301
GROZDJE, modra frankinja in žametna črnino, prodam po 100 SIT/kg. Telefon 5793-442 afi 031 786-622. 6272 CEPUEN0 belo grozdje, novejše sorte in kakovostno belo vino, prodam. Telefon (03) 5821-578 ali 031 858-014.Š862 BELO in rdeče grozdje prodam. Telefon (03) 7482-303.	6276
CIPRESE za živo mejo ugodno prodam.
Telefon 7100-542.	2452
JURKO in izabelo, neškropljeno, prodam.
Telefon (03) 5777-318. 6290 GROZDJE, belo izabelo in pevcono šmamRo, prodam. Telefon 5452-932. 6289 GROZDJE, laški rizling, približno 350 do 400 kg, prodam. Telefon (03) 57434)54.
§864
RDEČ mošt, zgodnje neškropljene trte, prodom po 150 SIT/1. Telefon (03) 5741-361.	Š863
BELO in črno grozdje, na linskem, prodam. Kličite v večernih urah, telefon (03) 5823-350,041 879-668. 6298 TRGATEV, namizno belo mešano grozdje, prodamo. Telefon (03) 57944)96.
MEŠANO grozdje na brajdi, približno 1000 kg, prodam. Telelon (03) 57734)48, 041 710-193.	6302
GROZDJE, šmarnico in izabelo, prodam. Telefon 5717-986.	Ž 457
nmmunm
IZPLAČILO TAKOJ! 03/190 03 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
GROZDJE na brajdah, neškropljeno, približno 300 kg, prodam. Telefon 041 783-762.	Ž 454
GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Možna dostava. Telefon (03) 80954)16 ali 040 211-346.	p
VINO, belo in rdeče (modra frankinja), domače pridelave, ugodno prodam. Telefon 041706-325,5829-845. 6310 GROZDJE, mešano, belo, prodamo. Telefon 5823-151.	6318
GROZDJE šmarnico prodam po ugodni ceni.
Telefon 031662-868. 6317 MEŠANO grozdje na brajdi prodam. Telefon 5739-191.	L 900
V OKOLICI Laškega prodam grozdje jurka na brajdi. Kličite zvečer, telefon (04) 204-5590.	L 900
KROMPIR, bel, po 40 SIT in krmni, po 17 SIT/kg, prodam. Telefon 5461-254, 031 621-116.	6333
KORUZO za silažo, 80 arov, prodam, v račun vzamem bikca, starega 3 do 4 tedne. Njiva je v Levcu. Telefon 5472-034.
6337
KAKOVOSTNO grozdje različnih sort, zori na sončni legi, ugodno prodam. Telefon 5795-535,031542-417. 6324 KAKOVOSTNO grozdje, plavec, šipon in loški rizling, cena od 80 SIT navzgor, prodam. Telefon 5804-209,041 692-681, od 7. do 8. ure ali zvečer. 6325 GROZDJE jurko prodam. Telefon 031 646-044.	6326
GROZDJE, belo, rdeče, belo vino, prodam. Dostava na dam, virštanjski okoliš. Telefon 041382-735.	6328 CIPRESE smaragd in navadne, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-839,041 317-588. Ž458 ŠMARNICO in jurko prodam. Telefon 5743-695,031 434-714. Š874 GROZDJE, rdeče in belo, različnih sort in kakovostno belo vino prodam. Telefon 041651-410. Š877 200 kg grozdja, jurka, izabela in belo cepljeno, prodam. Telefon 5708-702.
2 461
BELO mešano grozdje in sortno, laški rizling, šipon, nalepi sončni legi na Tinskem, prodamo. Telefon 041 365-750.0878 RDEČE domače vino, jurka, izabela, grozdje, izabela, jurka in mešano grozdje prodam. Telefon 041 254-410, (03)5718-349.	6362
CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 6189
JABOLKA za stiskanje, od 800 do 1.000 kg, kupim.Telefon(03) 5728-601. 2449
PRODAM
GROZDJE, šmamica, jurka, izabela, približno 400 kg in sod, 3001, prodam. Telefon (03)5774-709.	62i562i4
GROZDJE, 500 kg, jurka in 801 stiskalnico, prodam. Telefon 041 934-324, po 16.
Uri.	6225
HRASTOVA soda, 500 in 300 I, ugodno prodam. Telefon 041736-147. 6319 250 kg težkega prašiča in 10 okroglih bal prodam. Telefon 5791-083. ès32 LUČI za kočijo, leva in desna, svetijo na sveče, starinski vzorec, prodam. Telefon 0416484)72.	6224
ČISTO svinjsko most, kis iz neškropljenih jabolk, ovčke za zakol, prodam. Telefon 5773-302,041 804-570. 6230 BURSKE koze, ovce, škop in rezan les, različnih dimenzij, prodam. Telefon 031 803-085.	6244
Ne veste, kako naprej? Po iščimo s odgovore skupaj!	J
ZALA 090 4282!
Plačilo preko položnice 03/8101148 (100 sh/min od 9.-21.ure) 2AlA.^Piiovd 26. SiMlie uri Jelšah TRI radiatorje Emoterm poceni prodom.
Telefon 5483-849.	6226
V VRUNČEVI ulici prodam garažo ali oddam vnajem.Telefon 5716-387. 6263 TRAKTOR Deutz, 28 km, s koso, Torpedo dt 55, letnik 1989 in terensko vozilo Mitc-hubishi Pajero 23t.o., letnik 1987, registriran, prodam. Telefon 041793-891.
S 857
PLUG, dvobrazdni, obračalni, 14 col, dobro ohranjen in zimske gume (195-65-15, 205-55-16), s platišči ali brez, prodam. Telefon 040 901-768. 6284 DVE moški obleki za srednjo, drobno postavo prodam po ugodni ceni. Telefon 5413-158.	6260
DVOJNA vratu, bela, kmečko uro no uteži in lestenec, 5 luči, prodam. Telefon 5413-158.	_ 6260
MEŠANO sortno rdeče in belo grozdje, nerabljen štedilnik na trdo gorivo in ter-moakumulacijsko peč, prodam. Telefon (03)5763-238.	62so
ŽAGAN les, debeline 8 in 5 cm ter traktor TV 826, letnik 1994, prodam.Telefon 031 312-796 oli (03) 5719-345, zvečer.
6253
ELEKTRIČNI bojler, 801, kombinirani hladilnik, Iv, zamrzovolno skrinjo, gorilec zo centralno, raztezno posodo zo centralno, sobni termostat, električni štedilnik, novo peč na brikete, prodamo. Telefon 5792-362.	Š855
GARAŽO v garažni hiši Lava prodam za 3500 EUR.Telefon 5442-272. 6304 GARAŽO na Otoku prodam za 1.100.000 SIT. Telefon 041 666-864. 6305 HRASTOVE sode, 110, 160, 170 in 60 I, prodam. Telefon 041 724-409. 5998 500 I cisterno za vino prodam. Telefon zvečer, 051 301-611. Š871 MOŠKE škornje, visoke, nove, številka 41-42, prodam. Telefon 041727-243. 6331 MESARSKO mizo, poni motor, pasjo hišo, starinske vozičke, sod, 1001, železna vrata s podboji, sadni mlin, šivalni stroj Merrit, starejšo prikolico, prodam. Telefon (03) 5474-081.	6336 GORILEC, strešne robnike, rabljeno pohištvo, prodam ali menjam za jabolka ali grozdje. Telefon 571-8674. ž46o SOD, 1501 (nov), rabljen, 1301 in šamotno opeko ugodno prodom. Telefon 031 840-810. 6357 SORTNO grozdje, belo in rdeče, v bližini Šmarja in zamrzovalno omaro, prodam. Telefon 051342-470. 6358
ZAPOSLITEV
V Celjski enoti nudimo dobro plačano terensko delo. Telefon 041 747-126. Torro, Selo 7,3320 Velenje.	5735
DELAVCA za polaganje gips plošč in stropov Armstrong zaposlim. Andrej Kavka s. p., Ul. I. celjske čete 22, Šentjur, telefon 041 684-410.
ec 40,3301 Petrovče.n »slimo žensko za razvoz hrane na dom. Za informacije pokličite po telefonu 031 714-990, Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče.	r
NATAKARICO ali natakarja zaposlimo. Verde bar s. p., Petrovče 94, telefon 041 4184)75.	ž 453
ZA strežbo v dnevnem baru zaposlim simpatično dekle. Delovni čos ob delavnikih do 20. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Telefon 041 547-996. Alojz Metličar s. p., Pohorska 4, Celje. 6323 IŠČEMO mizarja z izkušnjami. Soles, Marko Sorec k. d., Kompole 66, Štore, telefon 041393-039.	6321
c&e
PODJETJE ZA TRGOVINO IN MARKETING d.o.o
LJUBLJANSKA 6, ŠENTJUR
prodajalca j
za delo na bencinskem servisu OMV SLOVENIJA v Šentjurju.
Prošnje pošljite na naslov:
C&C d.0.0., Ljubljanska 6, 3231 Šentjurv roku 8 dni.
Za dodatne informacije pokličite na telefon
041/672-385.
Dom je prazen, dom je tih, ker tebe, dragi mož in ati da skupaj bi še bili.
V SPOMIN
FRANCU PODLESNIKU
iz Kersnikove ulice 32 a
29. septembra 2005 sta minili dve leti, kar smo se poslovili.
Vedno bolj te pogrešamo. Iskrena hvala vsem, ki se ustavite pred gomilo in mu v spomin prižgete svečko. Vsi njegovi najdražji
NE morete nadzorovati okoliščin, vendar nadzorujete svoj odnos do njih. Prodaja je rešitev težav. Če se pripravite in načrtujete, imate razlog, da prodajo tudi pričakujete. Več po telefonu 041 677-467.Anistar, Anica Špoljors. p., Vojkova 7,Celje.
plin, servis sesalnikov SPEEDY in LIV. Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370
HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, Kosovelovo 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičeva 38,1000 ljubljana. n POZOR, graditelji! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne tlake, omete in fasade. Tr-Grad, Ledina 40, Sevnica. Telefon 031 598-355.	5533
KRČME ŽILE.
Tel.: OS 640 02 33
in komunikativni, se prijavite na osebni razgovor. Telefon: 03/425 6150, GSM: 041/710 663, pon. - pet. od 8. do 15. ure
REDNA zaposlitev: 5 pripravnikov v tehnični službi in 5 sodelavcev v raziskavi in analizi tržišča. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d.o.o., Kidričeva 13,3000 Celje.
Zaposlimo voznike B kategorije.
Pogoji: urejenost, komunikativnost, veselje do dela s strankami in poznavanje Celja
NATAKARICO zaposlimo v okrepčevalnici Vijolico. Zvonimir Juteršek s. p., Arclin 65, 3212 Škofja vas. Telefon (03) 7800-452,041628-850.	6360
PARKETARNA Jager, Proseniško 14, Šentjur zaposli delavca v proizvodnji parketa. Pogoji: moški, starost do 30 let, samostojnost pri delu na lesno obdelovalnih strojih. Informacije po telefonu 041 654-430 ali osebno od 8. do 10. ali od 16. do 18. ure.	n
HUJŠANJE
WaWgjM1B»355i
MOŠKA oblačila prodam po simbolični ceni. Podarim črno bel televizor. Telefon 5717-848.	ž 444
TRAKTOR Štore ali imt 539, dobro ohranjen, kupim. Prodom TV 832, letnik 1988. Telefon 5775-126.	6240
Klara Koželj s.p. Šentjur,
SLIKOPLESKARSKA dela in demit fasade izvajamo kakovostno in po ugodnih cenah. Andrej Terglov s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela, telefon 041 216-214.
IŠČEM inštruktorja angleškega jezika. Telefon 040 75^-849.	6296 GLUHONEMI invalid I. kategorije sporoča javnosti, da je solastnik nepremičnine pri vložku 190 k. o. Klane in ne dovolim nikomur, da manipulira v mojem imenu. Ivan Kramar, Dobrna 56, 3204 Dobrna. 63ii INSTRUKCIJE za matematiko za OŠ in SŠ v Celju. Telelon 040 431 -979. Animi d. o. o., Linhartova 15,2000 Maribor.
FRIZER-keji, s končano frizersko šolo! Frizerstvo figoro, Ljubljanska cesta 64, Celje nudi usposabljanje (zaposlitev). Telefon 041 537-025. 6361
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n
HLADILNIKE, hladilne skrinje, vitrine, gostinske šanke, klima naprave servisiramo in montiramo. Telefon 041497-377, lanez Baumkirher s. p., Polona 45, Jurklošter.
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041649-234.	n
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
16.	9.: Mojca MEKE STOJNŠEK iz Zreč - deklico, Albina ŠTUKLEK iz Štor -deklico, Barnarda DOBOV-ŠEK iz Loke pri Zidanem Mostu - dečka, Silva HRASTNIK iz Vojnika - deklico, Martina ALBLIANI iz Žalca
-	dečka.
17.	9. : Elica STOJNŠEK iz Rogaške Slatine - dečka, Branka PRELOG iz Prevorja
-	deklico, Branka PEČNIK iz Žalca - dečka, Metka ROSEN-STEIN iz Velenja - dečka, Mihelca GLUŠIČ iz Žalca -dečka, Stanka FILIPIČ iz Zreč
-	dečka.
18.	9.: Nataša GOLJEK iz Šmartnega ob Paki - deklico, Frančiška MOČENIK iz Gro-belnega - deklico, Sonja JAGODIC iz Planine pri Sevnici
-	dečka. Sanja RABRENOVIČ iz Celja - dečka.
19.	9.: Sabina REMUS iz Celja - dečka. Nika ČEHAJIČ iz Celja - dečka, Anita SENE-GAČNIK iz Velenja - dečka, Tadeja FENDRE iz Ponikve
-	dečka, Terezija ŠUC iz Podplata - dečka.
20.	9.: Valerija JERMAN iz Vranskega - deklico, Maja GRAČNAR iz Zalca - deklico, Marijana ŠIMIČ iz Celja
-	deklico, Sabina KOMAR iz Šoštanja - deklico.
21.	9.: Daliborka MAJCE-NOVIĆ iz Gomilskega - deklico, Alenka OMLADÍČ iz Žalca - dečka dvojčka, Melitka DEŽELAK iz Grobelnega -dečka, Bernarda PRAZNIK iz Nazarja - dečka, Lilijana AMON iz Podčetrtka - deklico, Marija FEDRAN iz Rečice ob Savinji - deklico.
22.	9.: Mojca KOVAČIČ iz Dobja pri Planini - dečka, Branka PONDELAK iz Pristave - dečka, Romana IZLA-» KAR iz Vranskega - deklico. Patricija DOMADENIK iz Celja - deklico, Elvedina KUMBURAŠ iz Žalca -dečka, Medina HUSKUĆ iz Polzele - deklico.
Laško
Poročili so se: Janko DEŽELAK iz Vrha nad Laškim in Karmen LAPORNIK iz Sela nad Laškim, Matjaž OPLOT-NIK in Katja ŠKOF, oba iz Trbovelj, Jože ŠTO KAR iz Orehovec pri Krškem in Estera PAPOTNIK, iz Lovrenca na Pohorju, Aleš OBROVNIK in
TVoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate vedno bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
IZIDORJA ZIROVCA -ŽIGE
s Ceste na Ostrožno 15 v Celju (19.11.1940-16.9.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani.
Žalujoči: žena Justina, hčerka Manja ter sinova Vlado in Zvone z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
ANICE DRAGAR
iz Laškega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, Komunah Laško, g. dekanu za lepo opravljen cerkveni obred ter govorniku g. Jožetu Rajhu za besede slovesa. Še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči mož Mirko, sinova Branko in Miran, vnuka Jana in Frenk ter ostalo sorodstvo
Mihaela BOLA, oba iz Trbovelj, Mitja MOČNIK iz Ponikve in Aleksandra ŠUSTER iz Vodruža pri Šentjurju, Peter MIKLAVC iz Polzele in Brigita GOLOBIC iz Vranskega, Boštjan PINTER iz Sevc pri Rimskih Toplicah in Brigita KNEZ iz Lož nad Rimskimi Toplicami, Robert MAV-SAR in Simona PERME, oba iz Ljubljane, Tomaž VRTAČ-NIK in Milanka R07.INGF.R, oba iz Kisovca pri Zagorju, Miran PALIR iz Celja in Sabina KLADNIK iz Migojnic pri Žalcu, Vili JAKOB in Simona POLANEC, oba iz Celja, Matej SONC iz Radeč in Hermina POHAR iz Jelovega nad Radečami, Bojan ŠPILER in Gordana GAVRIĆ, oba iz Laškega, Danijel STANIC iz Zagorja in Urška TODORO-VIC iz Trbovelj, Ciril OJSTER-ŠEK iz Laškega in Snežna KRIČAJ iz Tovstega nad Laškim, Boštjan FELE iz Ljubljane in Martina OCVIRK iz Polzele, Bojan PISTOTNIK in Aleksandra KRHLIKAR, oba iz Trbovelj, Roki FELDIN iz Trnovlja pri Celju in Anita LESKOVŠEK iz Laškega.
Velenje
Poročili so se: Boštjan KALAN iz Zg. Besnice in Alenka ŽERDONER iz Lipja, Adnan
AJŠIĆ in Almira KURTIĆ, oba iz Velenja.
SMRTI
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija UČAKAR iz Senožet, 73 let, Jurij ČER-NETIČ iz Celja, 61 let.
Laško
Umrli so: Bogomir JAKOPIČ iz Vrha nad Laškim, 63 let, Peter VODIŠEK iz Olešč pri Laškem, 83 let, Justina ŠTANCER iz Celja, 95 let, Albina VUGA iz Celja, 92 let, Štefanija JERIN iz Celja, 83 let, Ivan ROŠKER iz Maribora, 69 let, Ljudmila PLAN1NŠEK iz Drešinje vasi pri Žalcu, 86 let, Andrej KOVAČ iz Malih Grahovš nad Laškim, 17 let, Marija - Božena KLEBL iz Ljubljane, 79 let. Vida STER-NAD iz Brunka nad Radečami, 70 let, Damjan ZEMLJAK iz Brezja pri Dobju, 24 let.
Velenje
Umrli so: Cecilija SEDOV-ŠEK iz Škal, 64 let, Karl FENDRE iz Trnovca pri Dramljah, 69 let, Ljudmila VRABIČ iz Vinske Gore, 84 let, Marta KOREN iz Bevč, 84 let, Nikolaj TESOVNIK iz Ljubnega ob Savinji, 77 let, Jožica LEGAT iz Velenja, 35 let, Jožef NAPOT-NIK iz Nazarij, 88 let, Zdenka VEDE iz Velenja, 48 let.
www.novitednik.com
VODNIK
KINO
9.00 Center Celja - Stanetova ulica Razstava slike velikanke
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa, lovci na dražice
10.30.13.00. 15.30.18.00, 20.30.23.00 Temačna voda
13.40.16.00,18.20,20,40,23.20
Madagaskar
10.00. 12.00 15.00 17.00.19.00 Gospod in gospa Smith
21.00. 23.30
Stealth: Nevidni bojavnik
12.30.15.20,17.50.20.20.23.10 Otok
13.20.18.30.23.40 Brice iz Nice 16.10. 2120 Zaporniško dvorišče 11.00.15.10.17.40,20.10,22.30 Oežela živih mrtvecev 16.30.19.20. 21.30,23.50 Cinderella man - Legenda o boksarju 14.20.17.10, 20.00.22.50
EEGE31
13.10.15.50.18.30,21.10,23.50 Dobro urejeni mrtveci 15.20.17.20,19.20.21.20,23.20 Poletna nevihta 14.20. 16.35,18.45
Cinderella man - Legenda o boksarju
20.50
Brice iz Nice
14.30. 16.40. 18.50
Otok
21.00
Nevidni bojevnik
14.00. 16.30,19.00, 21.30.00.00
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo
ČETRTEK 19.00 Slepilo PETEK
21.00 Srđan Oepolo, koncert
SOBOTA 18.00 Slepilo 20.00 Kinsey
NEDEUA 18.00 Slepilo 20.00 Kinsey SREDA 19.00 Kung fu frka

ia čokolade
PETEK 18.00 Čarli in tm
SOBOTA 18.00 Fantastični štirje 20.00 Čarli in tovarna čokolade NEDEUA
20.00 Likovni salon Celje
Jesenski otroški bolšji sejem
19.30 Kulturni dom Trnovlje Celje
XIII. Novačanova gledališka sre-
V. Moderndorfer: Mama je umrla dvakrat komedija
NEDELJA, 2.10.
9.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja Olimje
Cerkveni pevski zbor sv. Blaža iz Zagreba
21.00 Fantastični štirje
Mi .Wlâf'iî il IM WIÉH
SOBOTA 20.00 V objemu čarovnice
PRIREDITVE
18.00 Pred gasilskim domom v Žalcu Promenádní koncert Godbe Li-
19.00 Gasilski dom Žalec__
Slavnostna seja mestne skupnosti Žalec
19.30 Kulturni dom Trnovlje Celje
XIII. Novačanova gledališka sre-
Georges Feydeau: Najin bodoči ženin in Zaspite, če vam rečem
enodejanki, komediji
Ernest Vrečko: Camino - veselje do življenja
predavanje z diapozitivi 20.00 Dom II. slovenskega tabora
Gledališče Koper: Naključna smrt nekega turista
gledališki abonma ponedeljek
16. Pikin festival v Velenju
Petek. 30.9.
9.00 in 15.00 Bela dvorana in okolica Pikine ustvarjalne delavnice 18.00 TRC Jezero - ploščad pri
_restavraciji
Pikin koncert: Damjana Golav-šek
Sobota, 1.10.
Pikin dan
Pikine ustvarjalne delavnice, zabavne igre, številni glasbeni in plesni gostje, razstave, Pikin sejem in številna presenečenja
10.00 Velenjsko jezero
Regata za zlato Piko
11.00 Glasbena šola Velenje_
Pika miga
državna revija otroških plesnih
17.00 TRC Jezero_
Slavnostni zaključek festivala in zaključni koncert
skovalci v novo šolsko leto, MOC -Oddelka za družbene dejavnosti in OKC, do 2.10.
Galerija Nazarje - Jakijeva hiša:
slikarja Jože Horvat - Jaki in Goran Horvat, do 15.10.
Galerija Mozaik: razstava 13. Mozaikové slikarsko - kiparske kolonije, do 1.10.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
slike in akvareli Alojza Zavolovška, do 8.10.
Galerija Borovo Celje: olja na platnu Vlada Geršaka, do 28.10.
Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12.
Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichtenberga, do 9. 10., ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke sveto-lucijske uganke avtorja Mihe Mlinarja, do oktobra 2005.
umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leo-narda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Ri-hard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Ti-snikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
	M	
Petek ob 19.30		
Sarajevski večer		
Petek ob 21.00		
Klubski večer		
STALNE RAZSTAVE
□
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja, ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celj ski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Ceiju in Zobozdravsivena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Pokrajinski muzej Celje: arheološ-z lapidarijem, kulturna in
Umetnica Andreja Džakušič
odprtje razstave
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetnosti Celje:
slike in akvareli Alojza Zavolovška, do 8.10.
Likovni salon Celje: dela Andreje Džakušič, do 16.10.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava unikatnih svetil Petra Plečnika in
Budja FeRTIK: Opuščena industrijska območja: 2005, do 10.10.
Galerija Volk: likovna dela A. Bračana, do 31.10.
Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: »Med pisanjem in potovanjem« - ob 55-letnici smrti Alme M. Karlin, avtorja Gregorja Erjavca, do 15.
11.
Elektro Celje - avla upravne stavbe: akademski slikar Andrej Pavlic, do 23. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje -Občasni razstavni prostori: Z razi-
OBVESTILO NAROČNIKOM
NOVEGA gSfgjg
Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00.
Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 28.
www.radiocelje.com
www.novitednik.com
iîlEB
WÊ
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 1. oktobra na Vitranc in Ciprnik. Na turo se bomo odpravili v soboto, 1. oktobra, ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji, ter 8. oktobra na 6. tradicionalni pohod po Steklasovi poti. Odhod v soboto ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 3. oktobra na tel. 03 5452-927 ali 040 324 - 669.
Planinsko društvo Celje Matica vabi: 9. oktobra na Počimunih, Monte Pisi-moni (1880 m). Odhod ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave v društveni pisarni na Stanetovi 20.
inski center ce
Literarni natečaj Mladinskega centra Celje2005: sodelujete lahko s prozo - kratka zgodba ali s poezijo na temo Neomejeno. Vaša dela sprejemamo do 5. novembra 2005.
Več info n
iv.mc-celie.si/
nc-celje.si; http://
Še vedno zbiramo prijave za jesenski cikel jezikovnih delavnic.
Na ogled razstava slik Barbare Naglič z naslovom Človek, se najdeš v mojih slikah?
fS srnou.
Sobota ob 21.00
Zabava za vse, nagrada za trezne! Izobraževanje:
Poklic in kariera
16-urni brezplačni tečaj. Začetek v ponedeljek ob 17.00. Prijave na tel 733 87 44,051 425 950, info@smocl.com Delavnice: Mladinske delavnice K sodelovanju vabimo prostovoljce, za vodenje mladinskih delavnic v osnovnih šolah Laško in Rimske Topli-
Priprava festivala
Iščemo mlade (15-25 let) za udeležbo na delavnici, ki bo potekala v sodelovanju s francoskim kulturnim društvom iz Avignona. Organizirali in izpeljali bomo dva mini festivala v Sloveniji in Franciji. Urnik
Zopet smo odprti po ustaljenem terminu: ponedeljek - petek od 11.00 -21.00, sobota 18.00 - 21.00, v primeru dogodkov do 2.00.

Petek ob 21.21 Prostor
Štej do 4" in Muškat hamburg mini koncert Vadba joge
V vrtcu na Pešnici bo nadaljevalna skupina vadila ob 18.00, začetna pa ob 19.30. Potrebujete ležalno podlogo.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Sreč ko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskoga računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogad i Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-
nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si: E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovitalu na Proseniškem
2.	nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT za bowling v Planetu Tuš
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje " v bazenu Golovec
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 6. oktobra 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 23. septembra. Prispelo je 715 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 72
Vodoravno: SRAKA, VALUK, AKI-RA, RICIN, PUČELJ, MINA, IE, OBTOK, NO, PD, CARNAP, SAMOANKA, VRNILO, BROWNING, IV, KORZO, DECKER, RASA, AER, URE, ZA, ČRT, IZ, NAL, RS, ENA, TELEBANSTVO, KAS, NE, ATA, RAS, SAŠA, OG, ART,
LENDERO, NIN, KIRK, JEKLO, IKER, ALIN, PASAT, ACID, ARANY, MAKS
Geslo: Kjer se ljubezen vseli, se pamet izseli.
Izid žrebanja
1.	nagrado: bon v vrednosti 5.000 SIT za storitve v Biovitalu na Proseniškem, prejme: Zdenka Drobne, Na Tičnico 3, 3230 Šentjur.
2.	nagrado: bon v vrednosti 1.000 SIT za bowling v Planetu Tuš, knjiga
8 9 10 11
17 18 19
12 13 14 15 16
20 21 22
Ime in priimek: Naslov:_
TEHTNICA
Ona: Partner bo opazil, da se z vami dogajajo precej čudne reči. In četudi boste ves čas trdili nasprotno, vam to ne bo prav nič pomagalo. Na koncu utegnete celo izgubiti precej več, kot si lahko privoščite.
On: Ne tarnajte, ker vam bo to kvečjemu škodovalo. Raje se posvetujte s strokovnjakom, saj vam bo le on pomagal iz težav. Zasebne probleme raje pustite doma, saj vam lahko v poslovnem življenju prinesejo težave.
Ohcet po stari šegi Jureta Krašovca in majica NT&RC, prejme: Leopold Leskošek, Planina 61, 3225 Planina pri Sevnici.
3.-5. nagrado: bon za klasično pico v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejmejo: Anja Ježovnik, Paška vas 9 a, Šmartno ob Paki, Franc Oglajner, Petrovče 11, 3301 Petrovče in Nejc Kovačič, Pod lipami 10, 3000 Celje.
Vsem nagrajencem čestitamo.
Nagrade bodo prejeh po pošti.
19
Ona: Vaše ljubezensko življenje se bo spremenilo u takšni meri, da enostavno ne boste verjeli svojim očem. Končno boste uspeli najti srečo s partnerjem, za katero ste bili prepričani, da se vam izmika.
On: Prišel bo čas. ko se bo končno pokazala vaša resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč né povzdignite, ampak ostanite takšni, kot ste bili doslej. Spremembe bodo prišle kar same ...
«i ■ ŠKORPIJON
Davčna številka: .
Ona: Kritično boste ocenili trenutno situacijo v ljubezenskem življenju in ugotovili, da le ni tako slabo, kot vam dopoveduje nekdo, ki očitno nima najbolj poštenih namenov. Zaupajte partnerju in vse bo v redu.
On: Izrekli boste pomembno odločitev, ki vam lahko prinese še obilo sadov. Seveda tudi neprijetnih, zato bodite kar se da pozorni na poteze tekmecev, ki vam bodo stalno poskušali izmakniti tla pod nogami.
DVOJČKA fljji
Ona: Napeti odnosi v službi vas bodo prisilili, da boste pokazali vse sposobnosti in se s tem izmazali iz neprijetne situacije. Pomagali boste tudi ostalim sodelavcem, kar vam bo prineslo kar nekaj ug-
On: Prišli boste do odločilne točke v ljubezenskem življenju, ko ne bodo dovolj le besede, ampak boste morali pokazati tudi kaj več. Ne obotavljajte se, da ne bo prepozno!
Ona: Načrtov sicer ne boste uspeli realizirati do popolnosti, vendar pa bodo rezultati vseeno izredno zadovoljivi. Pred vami je obdobje, ko vam bo marsikatera zadeva šla kot po maslu.
On: Čeprav bi bib koristno, da bi se nekemu sporu skušali izogniti, je za to izredno mab možnosti. Še najbolje bo, če boste poskusili s kompromisom, ki vam bo omogočil vsaj začasno preložitev odločitve.
Ona: Vzbujate vtis, da vas nič več ne zanima in da vam je za vse, kar se dogaja okoli vas, popolnoma vseeno. Zato se nikar ne čudite, če vas prijatelji gledajo postrani. Poskusite se čimprej spremeniti.
On: Kreganja boste imeli počasi dovolj, zato boste raje sklenili kompromis s partnerko, ki si tega že dolgo želi. Tako boste preživeli izjemno prijeten konec tedna - v dvoje seveda.
DEVICA
Ona: Posbvni načrti se vam bodo končno začeli uresničevati, pa tudi na ljubezenskem področju se vam obeta kar se da zanimiva zadeva. Toda nikar ne pozabite na prijatelje, ki so vam prijem ponmgali!
On: Že dolgo niste bili tako zadovoljni, zato ne bo prav nič narobe, da si tokrat privoščite mab več zabave in poskrbite tudi za svoje užitke. To zadeva zlasti ljubezensko življenje, kjer imate več kot odlične možnosti.
Ona: Ne naredite tega, kar imate v mislih. Res je, da bi vam bilo to zelo všeč, a bi s tem naredili nepopravljivo škodo sebi in prijateljem. Pameten nasvet vam bo pomagal iz nerodne situacije ...
Orv Še vedno se ne boste mogli odločiti, ali naj tvegate in sprejmete ponujeno pribžnost ali se držite varnega posla. Vsekakor je dejstvo, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi vam prišel še kako prav.
STREIEC ft
Ona: Če se ne boste zagnali v uresničitev poslovnih načrtov, se vam lahko prav hitro zgodi, da boste zamudili ugodno pribžnost. To pa se vam lahko maščuje tudi na ostalih področjih, predvsem v družini.
On: Prisluhnite, kaj vam hočejo povedati ljudje, saj je znano, da stvari, ki se tičejo nas samih, nikoli ne opazimo. S tujimi pogledi na stvar si boste lahko ustvarili popolnoma novo sliko celega problema.
KOZOROG jj»
Ona: Do sodelavcev boste precej bolj prizanesljivi, kar vam bo znova odprb vrata družbe, katere del ste nekoč že bili. Obeta se vam živahno ponočevanje, ko se lahko zgodi tudi kaj, za kar ne boste imeli načrtov.
On: Ko boste cebtno posbv-no zadevo videli na papirju, boste končno dojeli daljnosežnost načrta in tudi možnosti, ki se vam bodo s tem projektom odprle. Nikar se ne obirajte, ampak se odločno lotite dela.
Ona: Preveč se boste ukvarjali s samim seboj, ostalih pa enostavno ne boste videli. Prav hitro se vam lahko zgodi, da boste zamudili enkratno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Poslovilo uspešen teden.
On: Prišel je čas, da se resneje posvetite poslovnemu življenju. Preveč ste zanemarjali vsakdanje obveznosti, zato ste zapadli v finančne težave iz katerih se boste stežka izkopali. Ne obupajte, raje poprimite za
Ona: Marsikaj se bo obrnilo drugače, kot ste načrtovali. Ne obupujte, saj je vsaka stvar za nekaj dobra. Nenadna sprememba včasih dobro dene, še posebej če vas preseneti nekdo, ki vam že dolgo buri domišljijo!
On: Izbrali boste povsem svoj ritem in s tem v veliki meri zmedli konkurenco, ki si prizadeva za isti cilj. Uspeh je tik pred vami, potrebno bo le še nekaj malega prizadevanja in vse se bo razvibpo vašem oku-
1W
Punčka bo!
Pa smo jo vendarle ujeli še zadnji trenutek. Zadnje dni pred porodniškim dopustom. Zadnje dni pred velikim dogodkom. Njen trebušček je napet kot balon. Njen obraz sije od sreče. Vprašanja, ki smo si jih dovolili, so bila zares neposredna, navihana in takšna, da smo se bali, da nanje ne bomo dobili odgovora. Na koncu smo bili prijetno presenečeni. Tinkara Zoreč, naša najbolj slavna nosečnica, je namreč brez dlake na jeziku.
Kdaj boš rodila?
Uradni rok je 24. november, kar pomeni, da sem zdaj v osmem mesecu nosečnosti.
Si se kaj zredila?
O, ja, sem. Za celih štirinajst kilogramov. Dojenček tehta približno dva kilograma, ostalo sem pridobila sama.
Je naporno?
Seveda je. Otekle so mi noge. Težje se premikam. Zastaja mi voda. Utrujena sem bolj kot prej. Komaj čakam, da pride ven in da neha brcati (smeh). Ko brca, ga namreč zelo čutim in točno vem, kje se nahaja. Točno vem, kje ima nogice in kje ritko.
Pa nam končno le izdaj spol dojenčka, da bomo lahko mirno spali.
Punčka bo. Vedeževalke so mi resda napovedale fantka, zato sem bila malce presenečena, a nič zato, saj se je celo stanovanje spremenilo v roza barvo, ki čaka na veliki trenutek.
Si si res tako zelo močno želela postati mamica?
To je moj cilj življenja. Moja leta so idealna za rojstvo otroka. Imam službo, nare-
Polde skrbi za ozimnico
Frizerska mojstrica Darja Kocmut se je po slavi oddaje Bodi idol umaknila iz soja žarometov, zato smo bili veseli, da je zasijala samo za naš objektiv.
Radio Celje za vami pelje -zadnjič!
V zadnji nagradni igri Stop! Radio Celje za vami pelje! je nagrada odšla v roke Tonetu Obrovniku iz Laškega, ki je radijsko patruljo opazil v glavnem križišču v Laškem. Tako smo podelili še zadnjo osvežilno nagrado. Čeprav je vroče poletje že zdavnaj mimo, se bo ledeni čaj Pivovarne Union oziroma kava Caffe Tropic dobro prilegla. Ob zadnji nagradni igrici pa je Tone radijsko ekipo povabil tudi na pijačo in tako so Aljoša Bončina, Bojan Pi-šek in Simona Šoiinič z njim spili kavico in malo poklepetali. Tone pa je obljubil, da bo postal naročnik Novega tednika in to podkrepil še s simpatično izjavo: »Veste, pri šestdesetih bom pač dvakrat na teden!« Bral Novi tednik, seveda.
Poletje se počasi končuje in naš Polde se je odločil, da si nabavi ozimnico. Odpravil se je k prijatelju Frančišku Jančiču v Vrbno pri Šentjurju, ki mu je podaril doma pridelan krompir v obliki grdega račka, težek 53 dkg. Polde pravi, da bo kar dovolj za dolgo zimsko obdobje, saj upa, da mu bo kdo drug podaril še kakšen zanimiv in izjemen jesenski poljski pridelek.
TV
Našega pojedla
Fotografijo škrata Poldeta na dopustu so nam poslali tudi skavti, ki so ga vzeli s seboj
ko KraiKe noge ima: sKavu so se vmes ustavili na počitku in tako je nastala fotografija, ki jo objavljamo. Do nas so pri-curljale neuradne informacije, da je Poldeta nekje na poti prebavil tudi prašiček. Ah to drži, še preverjamo. Naslednji teden bomo z akcijo Škrat na dopustu končali, zato bodite pozorni! Komisja bo namreč odločila, kdo bo dobil nagrado za najbolj izvirno fotografijo škrata na dopustu!
Poldeta svinja?!
na prav poseben pohod. Slika je namreč nastala na skavtskem taboru, ko so se popotniki kla-
na Knezi obložene mize, stega Celje 1, odpravili peš od Ilirske Bistrice pa vse do Ankarana. V uredništvu se že nekaj dni valjamo po tleh od smeha, ko si predstavljamo, kako je moral Polde trpeti med hojo na tako dolgi poti. Pa še ta-
Kam so izginili moški?
Posebnost modne revije, ki jo je prejšnji teden v šempe-trskem lokalu LePlac pripravila Jolanda Thaler, je privabila predvsem ženske, ki so znova pokazale, da znajo uživati brez moških:
IZTOK GARTNER
Voditeljica Vladimira Skale je bila v pogovoru z gostiteljico Jolanda Thaler zelo osebna in ravno prav navihana, saj je iz nje izvlekla celo javno priznanje o vseh njenih dosedanjih ljubimcih.
Brez moške družbe je prišla tudi simpatična Milanka Močnik, ki bi se lahko nekoč pisala Milanka Thaler ali, če sodimo po videospotu za pesem Muca, tudi Milanka Gorenjak.
dila sem vse izpite v šoli, imam fanta, ki me ima rad, torej, situacija je bila idealna. Zelo kmalu si želim še enega otroka. Imela bom dva. Tako sem se odločila.
Kaj pa tvoja pevska kariera in učenje v plesni šoli Bodipop?
Vpis novih članov bo to soboto potekal nemoteno, saj imam kolegice, ki mi pomagajo pri plesni šoli. Po nekaj mesecih po porodu se jim bom pridružila še sama, saj bom potrebovala telovadbo, če bom hotela shujšati. Kar se tiče skupine Bepop, nam bo vsem skupaj koristil premor, saj smo se malce naveličali tako hudega tempa. Počitek bo prišel prav vsem članom.
Se boš odločila za epi-duralni porod?
Resno razmišljam o tem, saj ne vem, zakaj bi me moralo boleti. To je v tujini trend. Ne vem, zakaj imamo pri nas še vedno težave. Pri porodu bo tudi moj Jakec, zato bi bilo bolje, da me ne boli, saj bi lahko padel skupaj (smeh).
Odkar si noseča, so mi zelo všeč tvoje prsi. So se povečale ali ne?
Pav imaš. Tudi meni so všeč. Upam, da bodo takšne ostale tudi po porodu.
Za konec nam zaupaj, kakšno glasbo posluša tvoj dojenček, ko se začne premetavati po trebuščku?
Ne boste verjeli, toda ko sliši pesem Na seniku skupine Atomik Harmonik, začne brcati, kot da je navit.
In jasno, bomo lahko slikali tvoj porod?
Na žalost ne. Tega ne bo slikal nihče. Lahko pa se dogovorimo, da vam prodam slike svoje punčke (smeh).
IZTOK GARTNER
Tinkara Zoreč v vsem svojem nosečniškem sijaju