ffoStnma plačana v gotovtaL 1 Leto XVm., št. 60a Ljubljana, petek 12. marca i937 Cena 2 Din u pmviuacvo. Mjuuij&oa, emaujeva uiica S — feietoo AL 8122» 8123, E124, 3125, 3126. (nseratm oddelek: Ljubljana, Selen* Ciurgova ot 0 — XeL 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Št U — relefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon št 190. ftaiium pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št- 11-842, Praga Oslo 78.180, Wien St 105.241. Izhaja vsak inn -azen poneaeljKa-Naročnina mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40,— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Pirkmajerjev primer Način obrekovalne kampanje, s katero se je »Slovenec« v zadnjih dneh zopet. enkrat spravil nad napredne slovenske ljudi, posebej še na bivšega dologletnega podbana dr. Pirkmajerja, ni za našo javnost nikaka novost Pozna ga že od nekdaj. Starejša generacija se ga še dobro spominja iz predvojne dobe, mlajša pa vsaj iz dobe pred šestim januarjem. Obilico primerov imamo tudi iz najnovejšega časa, iz zadnjega poldrugega leta. Vendar je ravno najnovejša kampanja tako značilna in poučna za politično moralo »sloven-čevcev«, da ne bo odveč, ako se pri njej malo pomudimo. Storiti hočemo samo iz označenega razloga, ne pa morda zato, da bi hoteli odgovarjati poslancu dr. Kocetu. Ta gospod, ki nastopa sedaj kot govornik slovenske JRZ, je dobil svoj mandat po milosti Jevtičevega režirrn in na osnovi njegovega »jugofašističnega« programa, tako vsaj sedaj naknadno njegovi najnovejši somišljeniki označujejo pravce Jevtičeve politike. Tudi drugače je naši javnosti dovolj znan, pa bi pač ne bilo treba odgovarjati na njegova izvajanja o načelnosti v politiki in o politični morali, še manj pa na njegove napade na napredne ljudi. Toda bil je samo eno izmed orodij, ki se iih poslužuje slovenčevski tabor. »Slovenec« je to tudi jasno pokazal z bombastičnim načinom, kako je objavil njegova izvajanja, in s komentarji, ki jim jih je še sam dodal. S tem je tudi prevzel vso odgovornost za Kocetova izvajanja. Gonja proti dr Pirkmajerju ni nova. 2e pred leti so jim morali služiti za orožje krogi, ki jih sedaj »Slovenec« označuje za izmeček in za največje škodljivce človeštva. Tarkat so se med študenti razširile trditve, da je dr- Pirkmajer med vojno napisal knjigo » Kako bomo zmagali na jugu«, seveda v avstrijskem vojaškem duhu. Morda je dr. Pirkmajer pogrešil, da iz obzirnosti do mladih akademikov ni že takrat spravil stvari pred sodišče in jo tam razčistil. marveč se je zadovoljil s tem, da je predložil dotično brošuro, katere naslov pa je popolnoma drugačen, rek-toratu univerze in razjasnil zadevo tudi v javnosti Res je obrekovalna gonja takrat ponehala, toda Pirkmajerje-va obzirnost je rodila sad, da je ono kleveto pod zaščito svoje poslanske imunitete sedaj prevzel dr Koce. Iz člankov dr. Pirkmajerja v predvčerajšnjem in današnjem »Jutru« so čitatelji lahko posneli, kaj je s stvarjo. V drugi polovici svetovne vojne, ko je Avstriji občutno začelo primanjkovati hrane za vojsko in civilno prebivalstvo, je zlasti slovenski del Štajerske hudo trpel pred nasilnimi rekvizicijami žita, krompirja in drugih živil, ki so jih po kmečkih hišah iskali in odvzemali po večini nemški in madžarski vojaki. Šli so pri tem tako daleč, da so morali kmečki pridelovalci živil sami stradati. Ce so se hoteli rešiti lakote, so morali živila skrivati z zakopavanjem v zemljo, slamo ali seno, pa celo z zazidava-njem v razne skrite kote svojih poslopij Slovenski državni in deželni poslanci s Štajerske so zato uvedli akcijo, ki naj bi zaščitila naše kmete, omilila rekvizicije, zlasti odpravila rekviriranje po vojaštvu, obenem pa prinesla kmetu višjo ceno za njegove pridelke in ga po možnosti rešila fronte. V sporazumu s poslanci je tozadevne predloge sestavil takratni politični uradnik pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Iz objavljenega pisma pokojnega politika dr. Verstovška, enega najožjih sodelavcev dr. Korošca, je to jasno razvidno. Te svoje predloge je dr. Pirkmajer predložil na zaupni konferenci takratnih slovenskih poslancev in drugih zanesljivih ljudi s Štajerskega in jih potem natisnil v nemščini in slovenščini, da bi jim pridobil razumevanje in vpoštevanje tako pri kmečkem prebivalstvu, kakor tudi pri avstrijskih oblasteh. Na veliko korist slovenskih kmetov se je to vsaj deloma tudi posrečilo. Vsi predlogi dr. Pirkmajerja, orisani v njegovi brošuri iz začetka 1. 1918., so torej stremeli za tem, da se olajša in izboljša stanje našega kmeta. Zato je tudi razumljivo, da so njegove predloge prevzeli in podprli vsi takratni slovenski politični funkcionarji ne glede na svojo strankarsko opredeljenost, ki je bila v tisti dobi itak močno potisnjena v ozadje. Vse to je seveda prav dobro znano tudi gospodom okrog »Slovenca«. A z isto .moralo, s katero skušajo svoje predhodnike iz preganjalcev velikih slovenskih kulturnih delavcev narediti njih zaščitnike, napredne Slovence pa, ki edini so omogočili razmah tem našim duševnim velikanom, čez noč narediti za njih sovražnike in zatiralce, z enako moralo, bi radi sedaj njim neljubega, čeprav skoz in skoz korektnega javnega delavca dr. Pirkmaierja naslikali za škodljivca in izdajalca ljudstva med vojno Rekli smo že gori. da^ javnost to metodo že predobro pozna in da ji ne naseda več. Zato bi niti ne bilo potrebno, da se je Pirkmajerjev primer, ki je le eden med neštetimi, tako po-3=®bno osvetlil, a zlasti za mlajšo gene- V KRITIČNIH TRENUTKIH FRANCIJA VEDNO EDINA Veliko posojilo Blumove vlade za narodnoobrambne namene končno v senate in poslanski zbornici skoro soglasno odobreno Pariz, 11. marca. b. Poslanska zbornica je včeraj definitivno sprejela zakon o francoskem posojilu, in sicer v obliki, kakor ga je sprejel senat. V senatu je proti zakonu izmed 259 navzočih senatorjev glasoval en sam, tako da se resna opozicija niti pojavila ni. Vendar je morala vlada pristati na dve važni izpremembi prvotnega predloga: predvsem je višina posojila, za katerega najetje je vlada prosila za pooblastilo, že v zakonu določena na 10.5 milijard frankov, uporaba posojila pa je omejena le na narodnoobrambne potrebe. V tem smislu je včeraj sprejel zakon o posojilu tudi parlament, in sicer s 474 glasovi proti 39. Izid glasovanja kaže, da so glasovali sedaj za vladni predlog tudi poslanci Flandinovega centruma, ki so se pri prvem glasovanju vzdržali glasovanja. V opoziciji so ostali samo skrajni desničarji Marinove skupine. Ko je bivši predsednik francoske repu- Razprava o trgovinsko-pomorskem zakoniku Beograd. 11. marca. p. Današnja inter-pelacijska seja senata se je pričela dopoldne ob 10.30. Vodil jo je predsednik dr. Mažuranič. čim je bil prečitan in spre jet zapisnik včerajšnje seje je senat prešel na dnevni red, k razpravi o interpelaciji senatorja dr. Ivana Majstoroviča In-terpelant je poudaril, da posluje v ministrstvu pravde že nekaj let komisija strokovnjakov, ki sestavlja načrt trgovin-sko-pomorskega zakona Načrt je bil že predložen pristojnim organom v ministrstvu kakor tudi drugim instancam, da o njem Izrazijo svoje mnenje in pripombe, Vse to se je zgodilo že pred več leti, zakonski načrt pa še zmerom ni prišel v parlament, čeprav ga pomorski krogi nestrpno in iz resnične potrebe težko pričakujejo. Naša sedanja pomorska zakonodaja je zastarela. Ker so načrti gotovi, bi bil pač že skrajni čas. da se predlože narodni skupščini in senatu. da bi tako čimprej dobil modernim načelom odgovarjajoč pomorski zakonik. Minister pravde, dr Niko Subotič je dal daljši odgovor na Majstorovičevo interpelacijo Predvsem je govoril o razvoju celokupnega problema. Kodifikacija pomor-skega prava je naši državi dejansko nujno potrebna. To vprašanje se je pričelo urejats že takoj po zedinjenju. 2e leta 1922 8e je ustanovila posebna komisija z dr. Josipom šilovičem na čelu, ki se je lotila ogromnega dela ln ki je podrobno obravnavala in izčrpala vse elemente pomorskega prava. Svoje delo je tudi do- vršila. Leta 1930 pa se je izkazalo, da je treba zakonski načrt na novo revidirati, in zato se je imenovala nova komisija, v kateri so bili poleg drugih dr. Milan Stražnicki in dr. Milan škerlj. Ta komisija še zmerom intenzivno dela na tein zakonskem načrtu. Svoje delo je sedaj pospešila tako, da je pričakovati, da bo načrt v najkrajšem roku dovršen. Tudi v Franciji in Italiji že več let sestavljajo nove načrte za svoja pomorska zakonika. Vsekakor se je morala naša komisija ozirati tudi na njihove nove izsledke in določbe. Pri vsem tem je stvar že toliko dozorela, da bo novi načrt trgovinsko-pomorskega zakonika predložen narodnemu predstavništvu koncem meseca aprila. Sauator Majstorovič se je z ministrovim odgovorom zadovoljil. Senat je bdi nato obveščen, da je narodna skupščina zaključila razpravo o novem državnem proračunu in finančnem zakonu za poslovno leto 1937-38 ter ga poslala senatu v obravnavo. Senat ga je takoj prepustil finančnemu oiboru. Finančni odbor senata Beograd, 11. marca. p. Finančni odbor senata je danes popoldne že začel z razpravo o državnem proračunu,-Seja je trajala vse popoldne in pozno v noč. Razpravo je otvoril finančni minister dr. Dušan Letica s sličnim ekspozejem, kakor ga je imel pred tedni v finančnem odboru narodne skupščine. Mussolini v Libiji Manifestacija italijanske meči in stremljenj v Sredozemskem morju Rim, 11. marca. AA. Libijski guverner maršal Balbo je odredil, naj se za obiska predsednika vlade Mussolinija stalno obvešča po radiu prebivalstvo vse kolonije o njegovem potovanju. Obenem je odredil, da morajo biti v vseh mestih, dokler bo min. predsednik v Libiji, razobešene zastave. Italija hoče ščititi svoj položaj velesile Rim, 11. marca. o. >Giornale d'Itatea« ee bavi v uvodniku 6 komentarji angleškega tiska o pomenu pomorskih manevrov ob libijski obali in o ozadju potovanja Mussolinija v Libijo. Angleški listi namreč nagla šajo, da ti manevri niso v skladu z gentle-menskim sporazumom, ki sta ga sklenili Anglija jn Italija. List zavrača te očitke in poudarja, da Italija pošteno izpolnjuje vse obveznosti tega sporazuma. Oboroževanje Italije ni agresivnega značaja in Italija nis ti ne misli na to, da bi ogrožala status im z letalstvom. Nacionalisti trdijo, da bodo še ta teden zasedli Guadalajaro. Na tej front; imajo 32.000 mož ter razpolagajo s 150 topovi najmodernejšega tipa, s 500 tank; in z 80 oklorm-imi avtomobili Proti njim se bori le 15.000 mož republikanskih čet ki so iimele zadnje dni velikanske izgube. Miličnike ?e v tem odseku delno zamenjala mednarodna brigada. Po zatrjevanju glavnega stana je ofenziva ob reki J arami dosegla vrhunec in se tu pričakujejo tudi odločilni uspehi. Nacionalistom se je posrečilo poslati ojačenja v Oviedo, odkoder so oblecranci napravili izpad ter v naskoku zavzeli postojanke vladnih čet pri Escampleri. Boji v univerzitetnem okraju v Madridu Madrid, 11. marca. AA. Republikansko topništvo je razvilo živahno delovanje, vso noč in tudj podnevi da bi preprečilo zbiranje uporniških čet Po hud,- topniški pripravi eo davi ob 3. republikanske čete izvršile lokalno operacijo v odseku pri univerzitetni naselbini. Pri tej priliki 6o razstrelil,- poslopje kmetijske šole. dvema skupinama pa se je posrečilo vdreti v sosedno poslopje balmitake klinike. Strahovita eksplozija pripravljene mine je pokopala sko-naj vso posadko. Republikanci ki so takoj zasedli kraj eksplozije, bo potegnili izpod razvalin 140 trupel. Akcija je bila končana ob 5 zjutraj nakar se je nadaljevalo topniško obstreljevanje. Bitka pri Guadalajari še ni končana Madrid, 11. marca. o. Položaj republikanskih čet na severovzhodnem bojišču se je po tridnevni nacionalistični ofenzivi snoči nekoliko zboljšaL Republikanskim četam, ki so dobile ojačenja, se je posre, čilo ustaviti nadaljnje prodiranje upornikov. Trenutno teče fronta 49 milj se-vernovzhodno od Madrida in 15 milj od Guadalajare, kjer je v teku še huda bitka. Nacionalističnim motoriziranim oddelkom ae je posrečilo prodreti fronto republikan skih čet, toda pri današnjem protinapadu republikancev so se morali umakniti in je s tem tudi ustavljeno njihovo prodiranje. Glede na zelo resni položaj na se-vernovzhodnem bojišču je generala Mlaja odpotoval v Guadalajaro, da izda podrobna navodila za nadaljno obrambno akcijo. V teku današnjega dne so bili hudi spopadi na severnovzhodnem in južno-vzhodnem bojišču. Republikanske čete posebno trpe zaradi neprestanega bombardiranja po italijanskih in nemških letalih, ki skušajo preprečiti vsako koncentracijo republikanskih čet in zboljšanje njihovih postojank. Republikansko letalstvo se uspešno upira tej akciji. V zadnjih treh dneh je bilo sestreljenih 20 Francovih letal. Tudi pri Cordobi so republikanske čete odbile napad nacionalistov ter zavzele važne postojanke, ki obvladujejo vso pokrajino. Republikansko vojno poročilo Odbor za obrambo Madrida pravi v svo* jem današnjem komunikeju: Ofenziva uporniišfcrh čet na fronti pri Gvadajalari se nadaljuje. Sovražnik je kon« centriral svoje napade na severni del Madrida v smer ceste, ki vodi iz Madrida proti francoski meji. Naše čete so se umaknile na nove postojanke, ponoči pa so izvršile močan protinapad ki ie uspel. Pri tej priložnosti smo zajeli mnogo sovražnikov. Na fronti ob Jarami je bil živahen topnih ški dvoboj, v drugih odsekih pa m" bilo pomembnih dogodkov. Italijanska divizija J na guadalajarski fronti Madrid, 11. marca. AA Včeraj so re« publikanei ujeli na frontj pri Guadajalari enega majorja, tri častnike in 37 italijanskih vojakov, ki so bili skrit} v nekem gozdiču in so streljali iz strojnic. Vsi pripadajo strojniškemu bataljonu. Ujeti narednik Plačili je izpovadal, da 6e bori pri Guadalajari popolna italijanska divizija, ki šteje najmanj 7000 vojakov, nadalje del tretje italijanske divizije in bataljon št. 530. V Siguenzi so oddelki tretje divizije. Spopadi na severa Madrid, 11. marca. AA. Iz Gijona poročajo, da so davi nacionalisti izvršili kud napad na postojanke republikanskih čet pri Pandu in na griču Veruga. Ob 8.30 se je začela topniška priprava, tri ure nato pa je sovražna pehota izvršila napad. Republikanske čete so dobro zakopane pustile sovražniku, da se jim je približal na 100 m, nato pa so izvršile protinapad. Dinamiter-ji so sovražnika odbili z bombami in granatami. Medtem je sovražno topništvo ponovno začelo obstreljevati republikanske postojanke in je prisililo miličnike, da so se vrnili na izhodne točke. Republikanske čete so takoj odgovorile na ogenj in je nastal topniški dvoboj, ki je trajal dve uri. Sovražnik je izvršil še dva napada, bil pa j« odbit z ogromnimi izgubami. Boj je bil sit. no krvav. Aretacije voditeljev SS v Nemčiji Bern, 11. marca. O- Švicarski tisk objavlja zanimive vesti o vzrokih, ki 6o napotili nemško vlado, da je s posebnim zakonom dala notranjemu ministru izredno obsežna pooblastila za varstvo nemških mej Ln nemškega ozemlja. Po sodbi švicarskih listov je glavni vzrok tega sklepa spor, bi je nastal med generali nemške vojske t«r radikalnimi zastopniki narodne socialistične stranke in napadalnih oddelkov, kj zahte« vajo odločnejšo zunanjo politiko in energično vojaško akcijo. V zvezi s tem sporom je bilo zadnje dni izvršenih v Nemčiji veliko število aretacij posameznih voditelje* SS in nekaterih na rodno-socialističnih prvakov. Na osebno Hitlerjevo povelje so sa« mo v Monakovein aretirali okrog 200 takih upornikov. Aretacije 60 bile izvršene v no-q od 5. do 6. marca. Vs; aretirani so zaprti v glavnem stanu tajne politične policije v palači Wittelsbachovcev v Monakovem. Okrog 24 voditeljev napadalnih oddelkom, ki so jih nameravali prav tako aretirati, je še pravočasno pobegnilo v Švico Nemčija in zahodni pakt London, 11. marca. AA. Nemški odgovor na britansko noto z dne 18. novembra o zahodnem evropskem paktu bo britanski vladj po vsej priliki izročen jutri. V pol-uradnih krogih govore, da bo ta pakt omejen na zahodne države in da Nemčija na bi imela pomislekov, če bi se Evropi posrečilo otresti 6e načela vojaške pomoči, ako bi se dosegla poštena jamstva za mir. Zdi se, da je sedaj mnogo odvisno od tega, kaj se Nemčiji zdi pošteno jamstvo. Po pisanju listov bi se dalo sklepati, da se med Veliko Britanjo in Belgijo vrša razgovori za sklenitev zahodnega pakta. Zvadelo se je, da je belgijska vlada poslala britanski vladi noto, v kateri je vsestransko orisala vprašanje zahodnega pakta, vendar pa v zunanjem uradu te note de niso zadosti proučili. Povratek kraljice Nj. Vel. kralj obolel Beograd, 11. marca. AA. Nj. Vel. kra* ljica Marija je davi ob 9.30 prispela iz tujine. Spremljal jo je polkovnik Pogačnik. Na topčiderski postaji so Nj. VeL kraljico sprejeli Nj Vis. knez namestnik, kraljevič Andrej, kneževič Nikola, kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič, predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovic, prometni minister d. Meh-med Spaho, angleški poslanik na našem dvoru Campbell ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. kneginja Olga sta obolela za hripo. Posl. dr. Brankovič umrl Zagreb, 11. marca. o. Po daljši hudi bos lezni je včeraj preminul na svojem domu v Otočcu narodni poslanec dr. Djura Bran-l M«, Konec proračunske razprave v skupščini Zanimiva statistika o zunanjem poteku razprave — la tisoč strani stenografskega zapisnika Beograd, 11. marca. p. Narodna skupščina je (kakor je »Jutro« že v svoji današnji drugi izdaji poročalo) sinoči nekoliko pred polnočjo končnoveljavno izglasovala tudi v podrobnostih novi finančni zakon z amandmani, ki jih je predložila vlada. Končnega glasovanja se je udeležilo 255 poslancev, izmed katerih jih je 177 glasovalo za proračun, 78 pa proti. Proračunska razprava v narodni skupščini je bila zelo obsežna in delno tudi zelo ostra. Razprava o novem državnem proračunu se je pričela v finančnem odboru narodne skupščine 14. decembra 1936 ter se je končala 1. marca 1937. Finančni odbor je imel 24 sej s 128 delovnimi urami, govorilo pa je v njem 334 govornikov in sicer 9 v načelni razpravi, S25 pa ▼ podrobni. V narodni skupščini se je pričela proračunska razprava 17. februarja ter se je končala 10. marca. Narodna skupščina je imela 18 sej z 214 delovnimi urami. Poslednji teden je skupščina zasedala permanentno dan in noč, le z odmori treh do štirih ur. Načelnega glasovanja o proračunu se je v skupščini udeležilo 280 poslancev, izmed katerih jih je glasovalo 192 za, 88 pa proti. Debata o podrobnostih je bila zelo obširna, ter se je je udeležilo ogromno število govornikov. Stenografski zapisniki proračunskih sej Narodne skupščine obsegajo 12.000 na stroj tipkanih strani, razprav v finančnem odboru pa 1.005 strani. Zadnje spremembe nekaterih amandmanov Beograd, 11. marca p. Kot reakcija na intenzivno proračunsko razpravo, ki se je snoči končno zaključila z definitivnim izglasovanjem novega proračuna in finančnega zakona, je danes v narodni skupščini nastopila popolna tišina Le finančni odbor skupščine je še zasedal ter obravnaval nekaj prošenj in pritožb, ki jih je že obravnaval odbor za prošnje in pritožbe. Tik pred definitivnim glasovanjem o proračunu in finančnem zakonu so bile snoči sprejete še nekatere spremembe "finančnega zakona Pri § 19 ki določa poleg drugega nove skupne banovinske trošarine, je oproščen te trošarine le nesanitarni papir po teži do vključno 60 gramov za kvadratni meter, ki se rabi za tisk na rotacijskih strojih. Po novi spremembi je oproščen banovinske trošarine tak papir le, če se rabi za liste in časopise v določenem kontingentu. V § 24- ki se nanaša na dodeljevanje učiteljev. meščansko-šoiskih učiteljev, profesorjev ter šolskih nadzornikov k drugim šolam odnosno upravnim in prosvetnim uradom ter ustanovam, določa nova uredba da se ima prva točka tega paragrafa uveljaviti šele s 1. avgustom 1937. Pri § 31 b) točki 3 ki določa, da smejo pristojni uradni organi v primeru prekr- i škov uredbe o zaščiti javnih cest in var- i nosti prometa intervenirati in kaznovati kršitelje brez vsakih formalnosti, se doda-je odredba, da velja tak postopek zgolj za Beograd in sedeže banovin. Točki 7/a § 56 sledi nova točka 7/b, ki se glasi: Osebe, zaščitene po invalidskem zakonu imajo od 1 aprila 1937. leta dalje pravico na invalidske prejemke ne glede na osnovo neposrednega davka, odmerjenega na zemljo, ki so jo prejeli po zakonu o agrarni reformi, ter na zgradbe na teh zemljiščih, kolikor služijo izključno v kmetijske svrhe ali pa njim, njihovim rodbinam, odnosno zadrugi za stanovanjske prostore. Ta določba pa se ne nanaša na zemljo, ki so jo ali jo bodo omenjene osebe kako drugače dobile. Osebe, ki jim na tej osnovi ne bi bila priznana njih pravica, smejo v roku 6 mesecev, pričenši s 1. 4. 1937, vložiti pri pristojnem invalidskem sodišču pri štabu oblastne divizijske komande prošnjo za ponovno razsodbo v svrho priznanja te pravice Taki predmeti, ki do 1. 4. 1937 niso bili dokončno obravnavani, se bodo brez posebne vloge ponovno sodno obravnavali v smislu teh določb. Odredbe člena 2. zakona o spremembah in izpopolnitvi zakona o prostovoljcih z dne 18 septembra 1930 in 4. odstavka 20. člena zakona o naseljevanju v južnih krajih države z dne 11. junija 1931 ostanejo še nadalje v veljavi. dr. Mačkovega graškega razgovora z dr. Krnjevičen! Zagreb, 11. marca. o. Dr. Maček je danes odpotoval na svoje posestvo v Kupinec. O razgovorih, ki so bili na sinočnji konferenci vodstva HSS z dr Mačkom ee izve da graškim razgovorom ni pripisovati kake posebne važnosti. Dr. Maček in bivši glavni tajnik HSS dr. Kmjevič se nista videla že sedem let. Dr. Krnjevič je že ponovno izrazil željo, da bi se sestal z dr. Mačkom, da bj od nje^a dobil avtentične informacije o razvoju položaia na Hrvatskem ter o pos litičnib prilikah v Jugoslaviji. Zlasti pa je dr. Krnjeviča zanimalo stališče, ki ga za stopa dr Maček glede rešitve hrvatskega vprašanja. Dr. Krnjevič je s svoje strani sporočil dr. Mačku svoje osebne informacije o mednarodnem položaju. Gre torej le za izmenjavo obvestil in misij o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s hrvatskim problemom. Odločno ee zanikajo vesti, da bi imel inž. Košutič po povratku dr. Mačka potovati v Beograd, da b; stavil beograjski opo« žici ji kake nove predloge z vlado. Kar sa tiče akcije dr. Krnjeviča v inozemstvu, je njegova naloga, da nastopa v inozemstvu kar naj odločnejše proti akciji dr. Paveji-ča in njegovih pristašev, s katerimi nimata HSS in njeno vodstvo ničesar skupnega. Dr. Krnjevič je danes odpotoval z Dunaja nazaj v Ženevo. azasov v Ljubljani Predavanje v rotarskem klubu — Ustanovitev akademske Jugoslovensko-bolgarske lige Želeč navezati čim tesnejše stike s svojimi bolgarskimi prijatelji je ljubljanski Rotarv-klub naprosil bivšega bolgarskega poslanika na našem dvoru ministra g. Di-mo Kazasova. da bi prišel v klub predavat o aktualnih problemih v Bolgariji. G. minister, ki je tudi sam rotarec. se je ljubeznivo odzval vabilu in je v sredo zvečer predaval v klubu. Ker je klub ta večer slavil tudi svoj tristoti redni sestanek, čigar slovesno praznovanje pa je bilo radi smrti klubovega člana dr Janka Kersnika preloženo na poznejši čas, sta se udeležila zbora gg. Zupane in Lukman kot službena odnoslanca mariborskega rotarskega kluba. Predsednik kluba dr Božič je toplo pozdravil g. Kazasova. ki so mu navzoči priredili prisrčne ovacije. Predsedn:k je orisa! velike zasluge, ki si jih je g minister pridobil s svojim smotrenim in neumornim delom za bratsko zbližanie med Bolgarijo in Jugoslavijo. Poudarjal je, da je nedavno sklenjeni pakt o večnem prijateljstvu tudi plod truda in dela g. Kazasova Izrekel mu je iskreno zahvalo za to in ga prosil, naj tudi v bodoče posveča svoje dragocene sile veliki ideji tesnega sodelovanja in neskaljenega bratstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. Viharno pozdravljen je nato predaval g. minister Kazasov. Podal je nazorno sliko sodobnega življenja v Bolgariji. Ta slika ni bila mrkla, marveč polna svetlih pramenov. Njegova izvajanja so dihala optimizem in polno zaupanje v srečnejšo bodočnost, ki ga je da? g. minister svojemu trdnemu prepričanju, da bo pogodba o večnem prijateljstvu uspešno klubovala vsem viharjem in zagotovila obema bratskima državama- trajno varnost proti vsem zunanjim sovražnikom, so poslušalci sprejeli z živahnim odobravanjem. Predavatelj je govoril bolgarski tako lepo in razločno, da so vsi z lahkoto sledili njegovim izvajanjem, ki so vseskozi vzbujala njih napeto pozornost. Živahen aplavz je predavatelja nagradil za njegov nad vse zanimivi in poučni govor. Posebno zahvalo je izrekel predavatelju v imenu kluba še predsednik dr. Božič, ki je po kratkih govorih g. Zupanca kot odposlanca mariborskega kluba in predsednika ljubljanske JB Lige g. Pustoslemška zaključil lepo uspeli večer. Minister g. Dimo Kazasov je včerajšnji dan porabil, da je navezal še nove osebne stike in znanstva z javnimi predstavniki slovenskega javnega življenja. Med drugim je obiskal tudi uredništva ljubljanskih dnevnikov. V njegovi navzočnosti je bila na naši univerzi osnovana akademska Ju-goslovensko-bolgarska liga, o kateri ustanovitvi bomo še poročali. Zvečer je g. minister predaval o položaju in razmerah v Bolgariji pred najodličnejšo ljubljansko publiko, zbrano v dvorani Trgovskega doma. * Beograd, 11. marca p. Tz Ljubljam^ bo danes prispeli v Beograd član« bolgarskega pevskega zbora »Rodna pesen«-. Sprejeli so jih mnogoštevilni prijatelji, v katerih družbi so crostie ostali do odhoda v domovino. ČSR In restavracija Praga, 11. marca. g. Zunanjepolitični odbor zbornice je danes končal debato o eks-pozeju zunanjega ministra dr. Krofte, ki je odgovoril še na nekatera vprašanja poslancev. O habsburški restavraciji je izjavil, da se stališče Češkoslovaške v tem pogledu ni izpremenilo in je še nadalje odklonilno. Francija ni nikoli in nikjer vplivala v nasprotnem smislu Zaradi govoric o restavraciji Češkoslovaška nikakor ni vznemirjena, ker veruje izjavam odgovornih či-niteljev Avstrije ki označujejo to vprašanje kot neaktualno. Vato se je dr Krofta obširno bavil z vprašanjem manjšin ter ugotovil polom prizadevanj stranke sudetskih Nemcev v inozemstvu Razkril je pri tem dvojno igro »udetsko-nem^ke stranke, ki izvaja na eni strani do skrajnosti napeti radikalizem in daje svojemu cokretu demokratsko struk- turo, na drugi strani pa je navidezno za zmernost in lojalnost, kar je namenjeno za angleško javnost. Nov bolgarski poslanik pri predsedniku vlade Beograd, 11. marca. AA. Predsednik vila-de in zunanii minister dr. Stojadinovič je sprejel danes novega bolgarskecra poslanika Ivana Popova ki mu ie izročil prepis poverjlnice s katero era je kralj Boris IIL akreditiral na našem dvoru. Jura j Demetrovič operiran Zagreb, 11. marca. o. V sainatoriju Sre-brenjak je bil danes operiran bivši minister, podpredsednik JNS dr. Jura j Demetrovič. že dolgo je trpel na žolčnih kamnih, vendar pa ga prej zaradi raznih kOtnplis kacij niso mogli operirati. Te komplikacije so sedaj odstranjene im 'e bila danes izvršena operacija. i Beležke Finančni minister o povišanju koHcovine za vloge Kakor smo že poročali se z novim finančnim zakonom podvojijo takse za vloge na razne urade, za rešitev teh vlog in za pritožbe na višje oblasti V svojem ekspo-zeju na zadnji proračunski seji narodne skupščine je finančni minister Dušan Leti-ca o tem povišanju med drugim rekel: »Med povišanji stalnih taks je s fiskalnega stališča najvažnejše povišanje takse za vloge v upravnih zadevah. Ta taksa se poviša od sedanjih 5 na 10 Din, ne bo pa imela za posledico nikakih motenj v gospodarskem življenju. Takso plača namreč samo oni, ki in kadar ima potrebo, da nekaj zahteva ali nekaj prosi od upravnih oblasti. Taka potreba za državljane ni splošna in niti ne za posameznika vsakodnevna. Zato to povečanje ne znači nekega poseb nega bremena, posebno še, ker bo tudi no va taksa sorazmerno še vedno nižja od taks, ki so se za enake primere plačevale v večjem delu naše države pred zedinje-njem. Davidovičevo glasilo o Demokratski zajedniei V svoji zadnji številki je tudi »Odjek«, glasilo davidovičeve skupine bivših demokratov, zabeležil vesti o akciji za osnovanje demokratske zajednice, odnosno za obnovo bivše demokratske stranke. »Odjek« te vesti potrjuje in pravi, da se nahaja beograjska združena opozicija na važnem razpotju. Ljudstvo zahteva in pričakuje od nje dejanj in aktivne akcije na terenu. Zato njeni voditelji prav resno razmišljajo, kako bi stvorili iz združene opozicije močno in udarno formacijo, ki bi mogla uspešno nastopiti v javnosti. Za par let je treba položiti v arhive vse one, kar še loči posamezne skupine združene opozicije. V bistvenih pogledih med njima ni razlik, postranska vprašanja pa se lahko odgodijo. Pri tej akciji pa ne bo prostora za ozko-srčne strankarje, za lovce na mandate ali za kandidate za banske ali načelniške položaje. Nova organizacija bo imela uspeh le, ako bo skupnemu cilju podredila ne le vse osebne, marveč tudi vse posebne interese raznih skupin. Tudi »Odjek« sam pa priznava, da so zaenkrat za to akcijo navdušeni samo davu-dovičevci, dočim druge skupine združene opozicije, zlasti radikalna, še niso zavzele stališča. Cilji „ Junaka" V osiješKcin vaisKtiu usiu« je napisal dr. Fran jo Dujmovič članek o novi telovadni organizaciji »Junak«. V članku dokazuje, aa hoče biti »Junak« splošna hrvatska naroona organizacija, ki bo združila v svojih vrstah nekdanje hrvatske Sokole in hrvatske Orle. Postala bo enotna osnova za celokupni hrvatski mladinski pokret v mestih. Glasila dr. Mačka, predvsem »Hrvatski dnevnik« in »Seljački dom«, do nove organizacije še vedno niso zavzela nikakega stališča in njene, jastanovitve sploh ni^o zabeležila. : Borba za Bunjevce Zagreoski »Obzor« poroča iz Subotice: »V zadnjem času narašča med Hrvati Bunjevci zanimanje za naše narodne in politične probleme. Naziranja in težnje Hrvatov Bunjevcev tolmačijo »Subotičke novine«, ki jih urejuje mrsgr. Blaško Ra-jič. Poskus peščice ljudi, da bi razbili slogo Hrvatov Bunjevcev, se ni posrečil. Ti ljudje so ustanovili list »Neven«, ki ga urejuje subotiški dopisnik beograjskega »Vremena«. Vendar ta »Neven« nima ni-kake zveze s starim predvojnim »Neve-nom«, ki je zastopal težnje in potrebe Hrvatov Bunjevcev.« Tako enostavna stvar najbrž ni, kakor jo slika »Obzor«. Bunjevci so po rodu Srbi, a so sprejeli katoliško vero, bi bili torej po veri Hrvati. Nimajo pa se ne za Srbe, ne za Hrvate, marveč samo za Bunjevce in jih je v tem pogledu mogoče primerjati z muslimani v Bosni in Hercegovini. Proti prizadevanju, da se orientirajo kot Hrvati, so na delu tudi prizadevanja, da se orientirajo kot Srbi. Nameravan napad zborašev na Večeslava Vifderja Beograjska »Politika« poroča iz Zagreba, da so hoteli v sredo dopoldne mladi zagrebški pristaši Ljotičevega Zbora napasti Večeslava Vilderja m na ta način obračunati ,z njim zaradi nekega članka, ki ga je pod naslovom »Minister, trgovec, vojak« napisal o Dimitriju Ljotiču. Zbrala se je gruča kakih 40 mladih ljudi pred Kazali-šno kavarno, koder se g. Vilder običajno opoldne vrača proti domu. V sredo pa je slučaj nanesel, da je krenil po drugem potu, pa so mladi zboraši zaman čakali na njega. Medtem je za pripravljajoči se napad zvedela policija, ki je poslala pred Ka-zališno kavarno nekaj stražnikov. Ti so brez nadaljnjega incidenta razgnali zbrane mladeniče. Očitki vojvodinskega krila združene opozicije Na shodu bivše SDS v Splitu je med drugimi govoril tudi posl. dr. Duda Boško-vič. V svojem govoru je precej ostro napadal beograjsko krilo združene opozicije. Očital mu je, da neprestano govori o demokraciji in da je sprožilo celo posebno akcijo za osnovanje demokratske fronte, pri tem pa samo gazi demokratska načela, ker stalno prezira želje vojvodinskega prebivalstva. Napram Vojvodina nastopa beograjska združena opozicija popolnoma v hegemonističnem duhu. 2e samo zaradi tega postopanja je nemogoč sporazum med beograjsko in zagrebško združeno opozicijo. Kratka mednarodna pogodba Ob sklepu prijateljske pogodbe Jugoslavije z Bolgarijo je vzbujalo mnogo pozornosti dejstvo, da vsebuje pogodba prav za prav en sam člen z niti ne 20 besedami. Zgodovinarji so brskali po starih dokumentih, da bi našli kak sličen mednarodni pakt. Zanimivo je, da so našli pogodbo, ki je še krajša, in še bolj zanimivo, da je bila tudi ta pogodba sklenjena med Bolgarijo in Srbijo. Mirovna pogodba, ki je v marcu 1886 končala bratomorno srbsko-bolgarsko vojno, vsebuje namreč tudi en šam člen in šteje le 7 besed: Glasi se: »Obnavlja se mir med Srbijo in Bolgarijo.« Dr. Otmar Pirkmajer t še o moji brošuri iz 1.1918 § Včerajšnji »Slovenec« objavlja pod debelim naslovom »Rabil je tolmača«, da poslanec g. Brenčič, vprašan od beograjskega dopisnika o mojih trditvah v včerajšnjem sestavku »Jutra«, odločno zanika, da bi imel kak sestanek z menoj v uredniških prostorih »Slovenskega gospodarja« v Mariboru in torej tudi ne more bati govora o tem, da bi bil on sklepal o razširjenju Pirkmajerjeve brošure med ljudstvom« Jaz sicer ne verjamem, da bi si g. Brenčič to upal trditi ali da bi se na to ne spominjal, posebno ker je imel isti g. Brenčič na tem sestanku referat »Oprostitev delavnih moči«, v katerem se je popolnoma priključil mojim izvajanjem glede oprostitve kmečkih gospodarjev od vojne službe. No, da osvežim spomin g. Brenčiču, objavljam posnetek takratnega objavljenega dnevnega reda, kjer je tudi ime poslanca Brenčiča pod točko 5. mojega imena pri prvem referatu pa dr. Ver-stovšek ni navedel, kar utemeljuje v svojem včeraj objavljenem pismu dobesedno: »Na dnevni red nisem stavil Vašega imena, ker sem mislil, da je boljše in nisem vedel, če bi za Vas bilo opurtuno ali ne.« »Slovenec« piše dalje: »Pač pa je g. Brenčiču dobro znano, da g. Pirkmajer v svojem uradovanju v ptujskem okraju ni [ hotel govoriti slovensko, temveč se je po- | VABILO, m m m m m m Poslovalnica slovenskih štajerskih poslancev vabi na posvetovanje o važnih gospodarskih vprašanjih v Četrtek, dne 4. aprila, dopoldne ob & uri * prostorih uredništva ..Slov. Gospodarja" v Mariboru. Dnevni red: 1. Posvetovanje o boetočem rekviriranju in o načinu rekvirlranja. 2. Rekviriranje živine, poročevalec poslanec Roškar. 3. Rekviriranje sena in slame, poroča poslanec Pišek. 4. Dobava obleke in 0-butve za kmetsko ljudstvo, poroča dr. Verstovšek. 5 Oprostitve • delavnih moči, poroča poslanec Brenčič. Za Poslovalnico: Dr. .Verstovšek. krstnih občin, Id so se zatekali K meni kot so narodnjaki, da sem jim dajal nasvete. Nikdar prej na ptujskem glavarstvu ni bila uporabljena slovenska uradna štampilj-ka, katero sem jaz uvedel v svojem oddelku (gospodarskemu uradu). In ko sem prišel zaradi slovenskega uraaovanja v preiskavo — znani ptujski župan Orni g je vložil ovadbo proti meni »vvegen Slavisie-rung der Bezirkshauptmannschaft Pet-tau« — sem opozoril na to tudi g Brenčiča, ki ima danes glasom »Slovenčevih« izvajanj pogum trditi, da sem se v svojem uradovanju j posluževal tolmača za občevanje s slovenskim prebivalstvom«, tedaj pa kot ptujski slovenski poslanec ni zganil niti mezinca za slovenskega uradnika. Kar v ostalem piše »Slovenec« o mojiH rekvizicijah, je zlagano od prve do poslednje besede. To bo pokazaia sodna razprava. Končno izjavljam, da nimam razloga karkoli ublažiti v omenjeni brošuri, ki sem jo napisal, da podprem odpor protd vojaškim rekviz.cijam in zagotovim oprostitev poljedeljcev od vojne službe. Vzbudila je pozornost v vseh agrarnih krogih Meni pa je še posebej v zadoščenje, da sem ž njo dosegel, da ptujski okraj, ki je radi rekvi-zicij na Slovenskem najbolj trpel, od spomladi 1918 L naprej, ni poznal več vojaških rekvizicij, ker je avstrijska vlada mo- služeval uolmača za občevanje s slovenskim prebivalstvom«. Ta trditev je ordi-narna laž ter je vredna glasila katoliškega tiskovnega društva. Dal bom »Slovencu« priliko, da svojo trditev dokaže pred sodiščem, dasi v naprej vem, da zaslužene kazni ne bo prejel, kakor ni prejel plačila v kazenskih slučajih, ki so bili nedavno amnestirani. Da sem bil prvi. ki je uvedel na ptujskem glavarstvu slovensko uradovanje. to ve ves ptujski okraj, še žive mnogi župani ta- rala dovoliti, da so se vsaj v ptujskem okraju v glavnem uveljavili moji predlogi. Poleg tega sem dosegel, da je bilo na stotine slovenskih kmetov oproščenih spomladi 1. 1918 od vojne službe. V ta namen sem ustanovil poseben referat, katerega je z vso vestnostjo opravljal g. Josip Zupane, ki živi danes v Ptuju kot vpokojeni kmetijski referent. »Slovenec« bo pa seveda nadaljeval s svojim klevetanjem in zavijanjem resnice, ker j namen posvečuje sredstva«. Še en pogled na hrvatsko vprašanje dan staroradikalskega poslanskega kluba Mita Dimitrijevič je v proračunski razpravi v narodni skupščini tudi govoril o hrvatskem vprašanju. Rekel je, da je na to vprašanje treba gledati predvsem s socialnega stališča. Hrvatsko vprašanje ima svoje ognjišče v prenaseljenem in zelo siromašnem Zagorju. Zato je zanj samo en lek: z agrarno reformo naj pridejo bedni Zagorci do lastne zemlje, vrh tega pa naj se zaposlijo s pomočjo premišljene socialne in industrijske politike. Te resnice se zaveda tudi dr. Maček sam, pa zato skupno s svojim političnim pokretom organizira Gospodarsko slogo. Za rešitev hrvatskega vprašanja sta možna dva načina: Ali se celo področje, na katerem žive Hrvati, prepusti dr. Mačku, ali pa se s primernimi političnimi, socialnimi in ekonomskimi ukrepi zadovoljijo potrebe hrvatskega naroda. Pravi državniki ji kombinirali ta dva načina, ker dr. Maček nri nikdar zahteval, naj se Hrvati izločijo iz jugoslovenske skupnosti, marveč je vedno poudarjal potrebo, da ostanejo skupni posli poverjeni skupni osrednji vladi, zadeve narodnega zdravja, socialne politike, prosvete, sodstva, poljedelstva, trgovine in industrije pa naj se prepuste pokrajinam. Ni točno, kar so nekateri govorniki trdili, da je misel dx. Mačka, naj bodo »moji nov-ci v mojem žepu, moja puška na moji ra- mi«. Posl. Dimitrijevič je svečano izjavil, da dr. Maček nima take misli, nego da želi samo obsežno dekoncentracijo in decentralizacijo. Izvajanja posl. Mite Dimitrijeviča beleži prav na kratko tudi »Hrvatski dnevnik« pod zafrkljivim naslovom »Moja denarnica v — Mitinem žepu«. List pristavlja: »Ker dr. Mačka ni v Zagrebu, ga nismo mogli vprašati, ali ni morda rekel: Moja denarnica naj bo v tujem žepu. Mogoče bi se Mita Dimitrijevič priporočil, naj bodo od in njegovi tovariši postavljeni za čuvarje naše denarnice da bi razpolagali z vsem, kar se v njej nahaja.« Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« priobčuje sedaj še dopis, ki ga je prejel od posl. Mite Dimitrijeviča. Poslanec pravi, da listi niso točno reproducirali njegovega govora o hrvatskem vprašanju- On zlasti ni rekel, da bi se Hrvati odrekli zahtevi po lastnih financah. Posl. Dimitrijevič še pristavlja, da se ni nikdar smatral za kakega »eksperta za Hrvatsko«, marveč da je vedno pozitivno gledal na to vprašanje, pa bil zaradi tega tudi često napadan. Zaradi svojih samostojnih pogledov na hrvatsko vprašanje pa je dobil ponovno priznanje od Stjepana Radiča. »Hrvatski dnevnik« objavlja dopis g. Mite Dimitrijeviča brez vsakega komentarja. Smuk za drž* akademsko prvenstvo Na Rožci je zmagal naš olimpijec Hubert Heim pred nevarnim Avstrijcem Karrerjem Jesenice, 11. marca Dane« popoldne eo se pričele na Rožcj smučarske tek-me za akademsko smučarsko prvenstvo Jugoslavije Pri tekmah sodelujejo reprezentance vseh treh jugoslovanskih univerz, razen tega pa tudi reprezentanca iz Leobna in Gradca. Med avetriijstoim tekmovalci »e tudr: Harreir iz Gradca, ki si ie na letošnjem akademskem svetovnem smučarskem prvenstvu v Zellu aim See priboril naslov svetovnega prvaka v smulku. Senzacija današnjega dneva }s usp^h našega Huberta Heitma kri i« v odlični formi premagal svetovnega prvaka Harrerja. Tekmovanje je precej ovirala nepredirna mesia, ki je pokrivala vso Rožoo. Start ie bil na Kleku nad kočo na Rožca v višini 1460 m. crilij pa nad 650 m nižje na jasa Molzi^če. Proffa ie imela torej skoraj 700 m vi&nske razlike in je bila doilsra okoli 3 kim. Star- talo i« nad 40 tekmovalcev, vendar pa jfli je nmofo o>l&tiopilo na progi. V imenu po-krovit.eija ministra dr. R.odjetja. Po poklicu je vir.o-gradski oskrbnik in je bil že zapleten v neko ponarejalsko afero okoli Sv. Lenarta v Slov. goricah. V zadnjem času je hodil po ljutomerski okolici — služboval je bil nekaj let poprej v Presiki — ter je pravil, da nakupuje za nekega ormoškega trgovca les. Obiskal je tudi svoje nekdanje prijatelje in jih zapletel v to afero. Ponarejali so predvsem 50- dinarske kovance, ki so jih odkrili v Ormožu. Prinesla jih je v Dogševo trgovino žena nekega gostilničarja med Ormožem in Pu-šenci. V okolici Ormoža je bilo nato v celem šest aretacij. Preiskava se nadaljuje. Priprave za izdelovanje tisočakov, petsto-takov in petdesetdinarskih kovancev so bile najdene v Prekmurju in blizu Ormoža. Preiskava bo pokazala, ali so vsi osumljenci res krivi. proslave, da počaste svojega najvišjega mednarodnega starešino, ki je kljub visoki starosti ša vedno gibčno na de!u za skavt-sko organizacijo. Tem proslavam pa se tse,-daj priključujejo tudi naši ljubljanski skav ti in planinke, ki so po jugoslovenski zvez* člani mednarodne skavtske organizacije in je tako Baden-Powel tudi njib najvišji vodja. Skavti i,n planinke bodo priredil; slavnostno akademijo v novi frančiškanski dvorani, za katero pripravljajo lep spored iz lastnih moči. Ta akademij ja, ki je sicer v zvezi s prireditvami za proslavo petnajstletnice usta nov it ve skavtizma pri nas. pa ima seveda le glavni namen počastitev velikega usta; novitelja Baden-Povela. Njegova organizacija, njegova ideologija, vse to, kar je tako posrečeno ustvaril kot koristno in zanimivo zaposlitev mladine, sta postali trden in krepak korpus mladine vsega sveta, ki mu je hvaležna za to. kar ji je ustvaril. Tako se priključujejo torej naši skavti in planinke temu svetovnemu zboru, da z vsem ostalimi skavti proslave Baden-Powela. Akademija, na katero vabijo skavti vse pri jatelje svojega pokreta, bo v soboto 13. t. m. ob 20. Vstop je prost. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogt. reg S. br. 16. 485/SC- je stopil Milan v 6tike z dr. Ivanom Lahom, Vladimirjem Levstikom in Viktorjem Zalarjem, ki so se živo udejstvovali v jugo-slovenskem pokretu. Ko se je pričela balkanska vojna, je bila jugoslovenska misel že ukoreninjena po vseh krajih Slovenije, zmagoviti konec vojne pa ji je dal naravnost presenetljiv polet. Srbska vojska, z zmago ovenčana, se je vrnila z bojišča in ž njo major Milan Pribičevič. V pismu, ki mi ga je poslal, je bil poln pohvale in priznanja za Slovence: Poslali so lepe vsote denarja, zdravnike, obveze in obleko za ranjence, vse to je dokaz, da pridobiva velika ideja tla med Slovenci. Posebno vzhi-čen je bil nad 17-letnim kmetskim mladeničem iz mokronoške okolice Gorcem. ki je preplaval pri Zemunu Savo, da vstopi kot četnik v srbsko armado. To je. tako je poudarjal, najbolj prepričevalen dokaz, da je jugoslovenska ideja zajela že tudi kmetske sloje, zlasti kmetsko mladino med Slovenci. Velike skrbi so Milanu Pribičeviču sedaj povzročali novoosvobojeni kraji. Kulturna stopnja prebivalstva je na najnižji stopnji, treba jo bo dvigniti. Vojna je Srbe izčrpala, Slovenci lahko pomagajo. Ponekod ne znajo racionalno obdelovati zemlje, ne znajo niti peči dobrega kruha, čistoče ni nikjer, treba bi bilo naseliti vzorne kmetovalce iz Slovenije. Sol ni, ne učiteljev, ni sposobnih uradnikov, potrebni so geome-tri itd. Tako mi je tožil poleti leta 1913. in menil, da bi bilo umestno, ako bi se v Sloveniji osnovalo društvo, ki bi organiziralo kmete, učitelje, uradnike itd., ki bi bili vojni oidti v Srbijo. Ko je bi! na pobudo Ivana Hribarja osnovan v Ljubljani »Slovanski klub«, ki si je nadel tako nalog**, > Pribičevič Danes prispe iz Sofije v Ljubljano znamenita plesna skupina »Račemca«, ki je prejela lani na olimpiadi v Berlinu prvo nagrado. Zbor »Kačeniča« potuje preko Jugoslavije, Avstrije in Nemčije v Anglijo, kjer bo gostoval v času svečanosti kronanja angleškega kralja Jurija M. Odlični baletni zbor bo drevi nastopil v naši operi. Izvajal bo tipične bolgarske narodne plese in pesmi ob spremijevanju narodnih instrumentov. Nedvomno bo nocojšnji bolgarski plesni in pevski večer izreden dogodek našega kulturnega življenja. še o pariški razstavi Umetniki vse Jugoslavije v akciji proti dosedanjim metodam v prirejanju reprezentativnih razstav Kovačnica za kovance in bankovce Ponarejalce je izdal slabo ponarejen tisočak uiačc vesti Poslanski klub v bifeju Med poslednjimi govorniki pred sprejemom proračuna je bil tudii Jordan Ači-movič, bivši demokrat. Pritoževal se je da ga' vodijo v spisku članov Neodvisnega poslanskega kluba, čeprav stvarno ne pripada nobenemu klubu. Z nekaterimi prijatelji bivšimi demokrati bi sicer rad osnoval svoj demokratski klutb in je že ponovno prosil predsednika skupščine Csi-riča, naj jim odkaže posebno klubsko sobo. Predsednik pa vedno zatrjuje, da nima več sob za nove klube. Zaradi tega so morali prenesti svoj arhiv in vse spise v skupščinski bife, ki jim služi kot klubski lokal. * Akademija društva »Istra-Trst-Gori-ca« in SK »Istre« v Beogradu 6. t- m. v prostorih Francoskega kluba v Ratničkem domu je odlično uspela. Našemu umetniku g. čargu in mlademu slikarju g. Ben-čiču gre vsa hvala za umetniško okrasitev dvorane. V uvodu je predsednik SK »Istre« dr. Uroš Bijelič opisal trpljenje našega naroda v Julijski krajini in zanosno poudarjal neomahljivo vztrajnost mladine v borbi do končnega smotra. Za njim je dr. Ivan M. čok, predsednik begunskih društev v Jugoslaviji, v obširnem govoru podal sliko Julijske krajine in našo usodo v emigraciji. Od predsednika društva »I-T-G« g. Blažiča je nato prevzel športni prapor in ga po lepem govoru izročil v varstvo g. Bijeliču, predsedniku SK »Istre«. V govoru je naglašal, da naj bo ta prapor znak vzajemnosti vseh Jugoslovenov t " - ___" čemur je vsa dvorana burno aplav dirala. Skupina sokolskega naraščaja je zatem izvajala živo sliko z""* ' w Prisotno občinstvo je spet burno zaploskalo in marsikatero oko se je orosilo. Po uspeli recitaciji gdč. Vere Blažičeve je gdč. Ljubica Ljubičiceva, članica beograjskega narodnega gledališča odlično odpela Biničkega »Grivno« in Gotovčevo »Nišam znala«. Operni pevec g. Jarc je s svojim mehkim liričnim glasom zelo dobro prednašal muzikalno nelahko švarovo »Kako je tebi, Marija« po širokovem besedilu in Kogojev »Sprehod v zimi«. Pri klavirju je spremljal g. Ruč, direktor narodnega gledališča v Beogradu. Istrski narodni ples »Balun« so pod vodstvom baletnega mojstra g. Bizjaka izvi^tno izvajali gospodična Bo-loničeva, Leg:ševa. Poropatova in Primu-ševa in gg. čok. Furlan, Lozej in Rodič. Narodne pesmi v auetu (gdčni Simčičeva in Lorencinova, med drugimi »Gor čez izaro«, so bile deležne mno.sro priznanja. V lepi odrski inscenaciji iužne pokrajine ob morju sta ti dve dekleti v narodnih nošah oživili spomin na domovino preko meja. Moški zbor »Zemun« je naposled lepo ubrano zapel več slovenskih in hrvatskih umetnih pesmi v splošno zadovoljstvo slovenskega hrvatskega in srbskega občinstva. Po končanem programu je sledila prijetna domača zabava pri pogrnjenih mizah. * češki narodni dom v Daruvaru. Mnogoštevilni Čehi, ki prebivajo v Daruvaru in okolici, doslej niso imeli svojega doma, čeprav se je kulturno življenje med njimi lepo razvijalo. S pomočjo prostovoljnih prispevkov in podpor, ki so jih dobili iz stare domovine, pa so zdaj zgradili svoj narodni dom, v katerem bo nastanjena tudi češka osnovna šola. Dom bo nudil zavetje tudi vsem češkim prosvetnim in drugim organizacijam. Stroški graditve bodo znašali en milijon dinarjev. * Smrt zaslužnega zdravnika. Po kratki bolezni je umrl zdravstveni inšpektor ban-ske uprave v Banjaluki dr. Dimitrije Mar-kovič in je njegova smrt užalostila vse prebivalstvo Bosanske krajine, kjer je pokojni zdravnik služboval v raznih krajih in se je posebno brigal za revno prebivalstvo. Rodil se je v Prnjavoru leta 1873, medicinske študije pa je dovršil v Gradcu. Nekaj let je bil asistent znanega ginekologa dr. Mikuckega, potem pa je stopil v državno službo kot železniški zdravnik pri gradnji proge Višegrad-Sarajevo. Ko je bila proga zgrajena, je postal okrajni zdravnik v Bosanski Krupi, kjer je služboval do leta 1920, ko je bil imenovan za načelnika zdravstvenega oddelka nekdanjega velikega županstva v Banjaluki. V tej službi je narodu mnogo koristil, ker je požrtvovalno obiskaval tudi zapuščena gorska naselja in nudil tam revnemu ljudstvu zdravniško pomoč. * Kongres čebelarjev bo v nedeljo 21. t. m. v Novem Sadu. Organizacija čebelarjev je za kongres pripravila obilo gradiva, najvažnejše zahteve kakor znižanje železniške voznine pri prevažanju medu, sankcije proti ponarejevalcem medu, itd., pa bodo v obliki spomenice predložene na me-rodajnih mestih. * Nori grobovi V Ljubljani je umrla soproga sodnika gospa Roz{ Dolinarjeva. Njem pogreb bo jutri ob pol 15. — V Ljub ljani je umrl tudi trgovec Anton Sila. Pogreb bo jutri ob 16. — V Škofji Loki je umrl posestnik g. Ignacij Plantarjč. Poko« paii ga bodo jutri ob 17. — V Stržišču pri Sevnici je umrla posest niča Marjeta Baam-kircher, mati orožniškega narednika, komandirja postaje v LfiiJiji, stara 75 let. Pokopali jo bodo jutri dopoldne v Sevnici. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno eožalie! * češkoslovaški konzuPH ▼ Ljubljani poziva češkoslovaške državljane, rojene v letih 1918, 1917. 1916, 1915 itd., ki še niso bili pri naboru, odnosno ae še niso prijavili, da se nemudno pismeno prijavijo pri konzulatu in sgoroče svoje naslove. * Muslimansko novo leto. Prvič v zgodovini naših muslimanov bo novo leto po muslimanskem štetju javno in zelo slovesno proslavljeno v nedeljo 14. t. m. Takrat nastopi za muslimane leto 1356. V Banjaluki je bil ustanovljen odbor, ki bo vse pripravil za veliko proslavo. Odbor je izdal proglas na muslimanski živelj Bosanske Krajine, naj sodeluje pri proslavi. Zanimivo je tudi to, da bodo pri tej javni muslimanski svečanosti prvič sodelovale tudi muslimanske žene. * Muzej nesreč in profesionalnih bolezni. Pri centralnem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu so otvorili higienski muzej, ki kaže najrazličnejše nesreče pri delu in bolezni našega delavstva. Ta muzej ostane odprt za javnost kot prvi stalni higienski muzej v Zagrebu. Na zanimivi razstavi so prikazane vse bolezni, ki jih dobijo delavci v rudnikih, v tovarnah, v kemičnih laboratorijih in sploh v vseh strokah. Razstava je zelo poučna, ima pa tudi namen propagande, ker kaže, kako se lahko delavci varujejo nezgod in bolezni in kako bi morali delodajalci skrbeti za varnost svojega delavstva. * Cerkvica bo prodana na dražbi. Konec tega meseca bo na javni dražbi prodana cerkev sv. Ante, ki stoji na Repu blizu Metkoviča. Prodajo te cerkvice, ki je last konkurzne mase posestnika Veraja iz Metkoviča, zahteva neka banka iz Splita. Cerkvico je zgradil že pokojni posestnik Marko Vera j, ki je bil nekdaj najbogatejši človek v krajih ob Neretvi. Njegov sin pa je imel nesrečo in se je v nekaj letih tako zadolžil, da bodo zdaj vse posestvo razprodali. * Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna JOS. REICH. 1 Iz Lfrjbljane u— Javna proračunska seja ljubljanske ga mestnega sveta bo jutri ob 17. v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Dnevni red tvorijo naznanila predsedstva odobritev zapisnika zadnje seje in poročila finančnega odbora o proračunu za leto 1937-38. u— Za pokojnega prelata Toma Zupana se bo darovala jutri 13. t. m. ob sedmih v stolnici slovesna sv. maša-zadušnica, h kateri se vljudno vabijo vsi člani, dobrotniki in prijatelji društva »Dom slepih«. u— Janeza Levca poslednja pot. v sredo popoldne jo je nastopil. Kljub slabemu vremenu se je ob 16. zbralo na Vidov danska cesti veliko število njegovih tovarišev in tovarišic, prijateljev in znancev, da se poslove od njega in da mu izkažejo zadnjo čast. Po cerkvenem opravilu so zapeli go jenci orglarske šole, na kateri je nekdaj poučeval lepopisje in spisne vaje, ža-lostinko »človek glej«. Petje je vodil ravnatelj zavoda g. Premrl. Baš takrat je šel mimo pogrebni sprevod prelata Zupana in tako so lahko pogrebca počastili oba zaslužna pokojnika. Tudi ob grobu so Janezu Levcu zapeli učenci orglarske šole, učitelj-voditelj g. šeme pa je spregovoril nekaj lepih besed v slovo. Janez Leveč počiva zdaj v domači zemlji katero je ljubil iz vse svorje duše, med nami pa mu bo ohranjen časten spomin. u— Predvidoma zadnji dve predstavi nad vse zabavne burke »Zakonci stavkajo« bosta v soboto 13. in v nedeljo 14. tm. ob 20.15. Splošna sodba vseh posetnikov je, da je to delo eno najzabavnejših, kar jih je bilo do sedaj na repertoarju, šentjakobskega gledališča. Zato ne zamudite prilike in oglejte si to veseloigro. u— Ugotovitev. V članku o razpravi o utajah na viški občini je stalo, da je M po odikritju nepravilnosti v občinskem uradu viški župan g. Pefcrovoič suspendiran. Ugotavljamo, da to mi resnica zakao g. župan Petrovčič je moral takrat prekiniti svoie delo zaradi boflezni in oditi na dopust. m— Xa a*eo]fea]em intimnem kaaeert* ki bo ob 20. ▼ mali OiharooiiiU dvorani, se bo izvajal naslednji spored: iz poljske literature ae izvajajo predvsem naslednja dela napisana za klavir: Kofler: Sonatina in varijaoi je. Szy mano veki: Šeherezada in »Mazurka«. Iz argentinske literature pa eujta, ki jo je napisal Gianneo. Kot pianista nastopita prof. Pavel Šivic in kons. Marta Osterčeva iz šole prof. Janka Ravnika, ki je nastudiiral z gospo Osterčevo to sujto. Poleg tega poje ga. Štrukalj-Verbiče-va Milena 3 6amospeve Perkovskega, dalje 2 samospeva Szymanovskega in 1 samospev Mareka. Vsi trije so poljski avtorji. Na zanimiv večer opozarjamo našo koncertno publiko. Sedeži po 10 Dfn stojišča po 5 Din 6e dobe v knjigarni Glasbene Matice. i JUTRI | MEDNARODNI [ j PLESNI VEČER 1 £ s 1 V KAZINI i a— Starše skavtov in planink vabimo na slavnostno akademijo za proslavo 80 letnice ustanovitelja lorda Baden-Po\vela, ki bo v soboto ob 20. v frančiškanski dvorani. Obenem prosimo, da puste tudi mlajše člane k sigurni udeležbi — Vstop je prost — Upravj etegov. u— Predavanje v Sokolskem domu t Šiški. Drevj bo ob 20. predaval šolskj upravitelj g. Inkret Alfonz o temi: Umna reja malih živali. Predavanje bodo pojasnevale ekioptiične s>like. Po predavanju bo predvajan film: »Operator 13«. u— Uprava narodnega gledališča opozarja na razpis poletnega abonmaja, ki nudi izredne ugodnosti in ki se bo odigral v času od 15. t. m. do 28. junija. Abonma velja za 8 dramskih in 7 operetnih predstav. Priglase sprejema m daje hkratu podrobnejše informacije blagajna v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. Repertoar bo obsegal naslednja dela: v drami: Brnčič: Med štirimi stenami; Nušič: DR; Fraser: Zadnji signal; Bergman: Markurell; An-derson: Rivali; Schiller: Ko varstvo in ljubezen; Fodor: Matura; Malo sodišče ali Tatovištrajkajo; v operi; Mozart: Don Juan; Donizetti: Linda di Chamounix; Respighi: Plamen; Beneš: Parižanka; Jankovec: Urška. Izredne plačilne možnosti omogočajo tudi najširšim slojem vpis v ta abonma. KINO IDEAL Danes salve smeha! Stan Laurel — Oliver Hardy v šlager komediji »CIGANSKO DEKLE" Predstave ob 16., 19. in 21.15 url. u— četrto znanstveno predavanj© Pri-rod°slovnega društva v Ljubljani bo drs-vi ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze, pritličje levo. Predaval bo priv. docent dr. Božo Skerlj o novi definiciji pojma antropološke rase. — Vstop vsakomur brezplačen. u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo ▼ društveni čitalnici redni občni zbor. Udeležba za vse strogo obvezna! u— Namesto cvetja na grob pokojnega g. Frana Jankoviča, očeta tovariša učitelja g. Frana Jankoviča, je daroval učiteljski zbor narodne šole v Ljubljani-Mostah 200 Din za ubožne učence iste šole. u— Mladinska prosvetna akademija. Sokol Ljubljana-šiška priredi v soboto 13. L m. ob 16. v veliki dvorani Sokolskega doma v Šiški mladinsko prosvetno akademijo s pestrim sporedom. Nastopila bosta naraščaj in deca obojega spola. Uvodno beseuo bo imel društveni prosvetar. Sledile bodo razne deklamacije, otroški igro-kazi, nastop malih pevcev solistov, sokolskega mladinskega pevskega zbora in malih harmonikarjev. Deca bo podala igrici »Hajduk« in »Dobrosrčni zvonček« in druge. Mladinski pevski zbor bo zapel »Zimi v slovo«, »Mati pri zibelki«, »Vojaško igro« in druge. Mala Cvetka nam bo s svojim zlatkanim glaskom zapela »Cicibana«, »Večerno« in »Zvonikarjevo«. Re-citatorji se nam bodo predstavili s »Telovadci«, »Jaz sem Sokol« itd. Harmonikarji pa bodo zaigrali venček narodnih pesmi Vsega ne bomo naštevali, kaj vse nam bodo pokazali ti mali umetniki. Pridite v soboto v šiško in posetite to mladinsko akademijo! Ne bo vam žal. B— Potofcaj aaie tema. T«ed»m6«r> priredilo akademsko društvo Dom viaoko-Solk t avojem domu zanimivo predavanje o položaju slovenske žene. Predavala je ga. Olga Graharjeva, ki je v svojem predavanju skušala prikazati položaj naše žene, kakor ga opažamo v boju za življenjski obstanek tn v raznih poklicih. Svoje ugotovitve je predavateljica podpirala g statističnimi navedbami Dravska banovina je imela 1931. i 1,146.211 prebivalcev, od teh 594.000 žen. Pod 6 letam in nad 60 letom starosti je pri nas 145.200 žensk, ljudske šole poseča 91.181 deklet, v meščanske in sorodne šole je vpisanih okoli 10.000 učenk, na univerzo 338, kon-servatorij 99. Pri' OUZD je bilo 1. 1936. zavarovanih 33.091 žensk, pri penzijskem skladu pa je bilo L 1932. zavarovanih 1921 žensk. Raznih akademskih svobodnih poklicev je 360. Večina naših žena je zaposlenih pri kmetskem gospodinjstvu, kar bi dalo 253.000 žen. Statistika pa za velik del žen še ne pove s čim se bavijo in kakšen poklic izvršujejo. Predavateljica je pokazala na gmoten položaj naše žene, ki je zelo težak. Okrog stotisoč rodbin s 460.000 člani trpi pomanjkanje, k temu pa bi morali prišteti še veliko število kmetskega ljudstva brez svoje zemlje, hlapcev, dekel, dninarjev in sezonskih delavcev. Kmetice, žene kočarjev, morajo često na delo drugam. Naša žena je z delom preobremenjena in obsojena na zgodnje propadanje. Vse takšne prilike pa so našle odmeva v zdravju naših žena in našega naroda. Zanimivo predavanje, ki je stalo predavateljico lepega truda, da je zbrala toliko podatkov o življenju naše žene, je zaključil pričujoči zastopnik oblasti, ki je izjavil, da se ne more strinjati s predavateljico. Predsednica društva se je zahvalila za obisk in zaključila predavanje. u— »Učite se glasbe!« Prva produkcija iz tega oikla bo v ponedeljek 15. L m. ob yK 7. zvečer v mali filharmomični dvorani. Nastopi 12 gojencev glasbenega otroškega vrtca. Pred izvajanjem posameznih točk bo kratko predavanje, na katerem nam bo predavateljica gdč. Manica Mahkotova v kratkih besedah pojasnila, zakaj je ustanovila Gilasbena Matica začetkom letošnjega 'šolskega leta otroški glasbeni vrtec in kaj delajo v njem. Nato sledijo razne deklamacije, pevske točke in rajalne vaje, ki jih izvajajo najmlajši naši učenčki od 4. do 7. leta. Brez dvoma bo to ena najbolj ljubkih, najprisrčnejših produkcij, kar smo jih kdaj imeli v Ljubljani. Podrobni spored se bo dobil v knjigarna Glasbene Malice od sobote dalje, stane 3 Din in veilja obenem kot vstopnica. Stairše, ki imajo mladino v predšolski dobi, posebno opozarjamo na to produkcijo, pa tudi vse one, ki se zanimajo za sistematično glasbeno vzgojo. Naslednje produkcije bodo v torek, sredo in četrtek yK 7. v veliki filharmonični dvorani u— Kino Matica opozarja na današnjo premiero grandijoznega filmskega dela iz življenja velikega človeka in genija v najboljši interpretaciji slavnega francoskega igralca Harry Baura »Beethovnova velika ljubezen, njegova delo in njegova bolest.« Danes, v soboto in nedeljo zaigra v uvodu pri predstajvi ob 21.15 uri g. prof. Reiny Gallatia I. in HI. stavek iz Beethov nove lunine sonate v cis molu. Rezervirajte vstopnice, teL 21-24. u— Za mednarodni plesni večer in prvi oficijelni turnir Jugoslavije 60 vse pripra ve končane in se pričakuje polnoštevllna udeležba. Vse informacije in rezerviranje mjz danes in iulri v Kazini. Za gledalce neplesalce bo na razpolago galerija. Bufet bo bogato založen. Družabni ples po turnirju do 3. zjutraj. — Nagrade za turnir eo razstavljene prj tv. Bonač. u— Nenadna smrt starega branjevca. Včeraj zjutraj je bila policija obveščena, da je na svojem stanovanju na Sv. Petra cesti ponoči v precej žalostnih okoliščinah umrl 60-letni branjevec Anton Sila. Komisija, ki je pohitela na Sv. Petra cesto in v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Bardek, je ugotovila, da je nesrečni mož prišel prejšnji večer okrog 11. ure domov, a preden je legel, je odšel še na stranišče kjer ga je zadela kap. u— Vlomilski gostje v gostilni. V gostilni ge. Ane Modrijanove na Tržaški cesti so se v sredo ponoči oglasili nepovabljeni gostje in odnesli krčmarici za nekaj lepih tisočakov raznovrstnega plena. Na nepojasnjen način so se pritihotapili najprej na dvorišče, nato pa so vdrli v kuhinjo in v gostilniške lokale. Nabrali so si precej mnogovrsten tovor: gramofon, celo kolekcijo gramofonskih plošč, raznovrstnih cigaret, namiznih prtov, nekaj malega špecerije in še nekaterih drugih dobrot. Ko so s plenom odhajali, je služkinja, ki spi v sobi takoj zraven, začula ropot, odprla okno in pogledala na dvorišče. V temi je razbrala dve moški postavi, a eden izmed njiju je brž roko nameril na njo, ka- N O * TE l. 21-24 MATIC rm PREMIERA! Grandijozno filmsko delo BEETHOVNOVA VELIKA LJUBEZEN njegovo delo in njegova bolest Harry Baur Režija: Abel Gance. Glasba: Louis Masson Danes, soboto in nedeljo zaigra v uvodu pri zadnji predstavi g. prof. Reiny Gallatia L in HI. stavek iz Beethovnove lunine sonate v cis molu. I jL PREMIERA! Pustolovni film velike ljubezni in velike mržnje belih ljudi v vrtincu kitajskih meščanskih bojev O E I J E N T Cary Cooper in Madeleine Carroll IK^^TIaJIJLČZ^ Najlepše filmsko delo v režiji G. Bolwary-ja DEKLIŠKI INTERNAT (Princesa Dagmar) Angela Salloker Raoul Aslan kor da meri z revolverjem. Dekle se Je ustrašilo in se skrilo pred tolovaji ki so mogli na ta način brez nezgode iz hiše. Takoj nato pa je služkinja sklicala ljudi in alarmirala policijo, ki je brez odlašanja šla na lov za neznanci. Po dekletovem opisu je padel sum na nekega brezposelnega delavca in nekega brezposelnega čevljarskega pomočnika, ki sta se zadnje dni nekajkrat mudila v Modrijanovi gostilni Očitno sta prihajala, kakor se reče, sondirat teren. Lahko si mislite, kako so se domači začudili, ko sta oba neljuba stalna gosta naslednje jutro spet prišla v okra-deno gostilno pit. Brž so obvestili policijo, da ju je vzela s seboj. Iz Maribora a— Iz kaznilniške službe. K tukajšnji kaznilnici sta premeščena paznik služitelj Ferdinand Čuček iz Sremske Mitrovice in paznik dnevničar Novica Milevič iz Poža-revca. V Požarevac je premeščen iz mariborske kaznilnice paznik dnevničar Dra-gotin Petračkovič. Upokojen je paznik zva-ničnik Štefan Potočnik. a— Maribor za naše morje. V sredo zvečer je bil pri Orlu redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže. Otvoril in vodii ga je agiilni predsednik dr. F. Vrečko. PoročiLa funkcionarjev (tajnik prof. Bizjak, blagajnik S. Rode) so pričala o živahnem delu v preteklem letu. Število članstva narašča ter izkazujejo dohodki 23.051, izdatki pa 19.407 din. Članov ie 564. Prj volitvah je bil izvoljen za pred« sednika podpolkovnik Juraj Cordašič, za odbornike pa dr. F. Vrečko, F. Piater, ravnatelj Ivančič, S. Rode, J. Jereb, prof. M. Sevnik, prof. Sila. prof. Mirk, A. Kus, dr. Bergoč, kapetan Čanjevae, dr. Turatto, K. Roglič, prof. Rihter, prof. Bizjak, upravnik Klemenčič. V nadzornem odboru so ravnatelj Dolenc, ravnatelj Ajdišek in car. uradnik E. Rozeg. Namestnika I. Kra-vos in K. Jančdč. Prj slučajnostih je predsednik oblastnega odbora dr. Lipold pohvalil marljivo delo kraj. odbora JS, zlasti dr. F. Vrečka. Občni zbor so še pozdravili g. ravnatelj Rodošek za župana, mser. Umek. dr. Lašič za GMD, g. Pire za ZKD, prot dr. Dolar za NO in Maistrove borce, dr. Cerkvenič za Jadran, M. Kralj za Nanos. Z občnega zbora se je odposlala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Društvo za podporo ubožnfh učencev v Mariboru je imelo nedavno občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo obdarovalo lani 819 otrok (387 dečkov in 432 deklic). Razdelilo se je 370 oblek, 464 kosov perila, 305 parov čevljev, 264 žepnih robcev, 3 svitri, 3 čepice, 27 parov nogavic in 241 metrov blaga za obleke in perilo kar so si same sešile v šoti. Dohodkov je društvo imelo 66.967 Din. Največjo podporo je društvo dobilo od mestne občine v Mariboru, in sicer znesek 50.500 Din. Odbor se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje, posebno PRK, tukajšnjim tiskarnam in uredništvom listov za pomoč in naklonjenost, pa tudi mariborskemu občinstvu za poset naših koncertov. Društvo prosi še za nadaUno naklonjenost. V odbor so bili izvoljeni gg. Stupca, Scheligo, Skušek Pfrimer, Je-sih, Rode, Woge'reT, Haberman, Pinter in Brandtner. Pregledovalca računov sta gg. Juvančič in Spari. Milan Pribičevič v posebnem pismu izrazil svoje veselje in zahvalo, da so se Slovenci lotili tega velevažnega in pomembnega posla. Toda še preden je klub pričel z delom, ga je avstrijska vlada razpustila, češ da hoče raztegniti svoje delovanje na — inozemstvo. V tem času se je rodil tudi »Preporod«, nosilec jugoslovenske misli med srednješolsko mladino. Kumoval je tej organizaciji, ki je tako mogočno razgibala našo učečo se mladino, pokojni Milan Pribičevič ... Pred tedni sem posetil Milana na Golniku. Bil je to stari Milan Pribičevič: poln zaupanja v svoj močni organizem, poln vere v sebe, poln smelih načrtov za bodočnost, toda telesu so že vidno pešale moči, le izrazite njegove temne oči, osenčene od košatih črnih obrvi, so še očuvale svoj stari blesk. Vkljub vsemu sem bil prepričan, da bo še okreval, dasi je šef-zdravnik na moje vprašanje o njegovem stanju dal pi-tijski odgovor, da bo moral par mesecev še ostati v sanatoriju, potem pa se bo videlo... V ponedeljek teden se je na potu v Švico ustavil v Ljubljani. Prenočil je v »Metropol u«. Pozval me je k sebi pozno zvečer. Našel sem ga ležečega v postelji. Zdel se mi je kakor zdrav, živahen je bil, razpoložen, kakor nekoč v časih lepih sanj, velikih načrtov m rožnatih nad. Veselo je kramljal o bližnji bodočnosti, ko se zdrav vrne iz tujine in se posveti ves delu, da se doseže pošten sporazum. Dosegel ga bom. krepko sem o tem uverjen, tako je opeto-vano naglašal. Drugi dan je odpotoval v Švico. Umret v tujino 1 Kladivar Jugoslavije se vrača mrtev v domovino, za katero je živel, delal in se žrtvoval. Primož Trubar, prvi slovenski pisatelj Predavanje univ. prof. dr. Kidriča v Ljudski univerzi Ljubljana, 11 marca. Snoči je v filharmonični dvorani pred številnim občinstvom, katerega so sestavljali v lepem številu naši slavisti, profesorji, akademiki in stalni obiskovalci predavanj LU, predaval vseučiliški profesor dr. Franc Kidrič o pomenu Primoža Trubarja in o njegovem duhovnem obrazu. V temeljitem, obenem pa izčrpnem predavanju, v katerem je bila vsaka beseda kakor izklesana, je naš odlični literarni zgodovinar in prešernoslovec podal duhovni lik prvega našega pisatelja in ustanovitelja slovenske tiskane besede. Doba, v kateri je živel Trubar, je bila zelo razburkana, kajti bil je čas, ko se je bil boj za razdelitev srednje in zapadno evropskih, do takrat le rimskemu papežu poslušnih kristjanov, v katoliški in protestantski tabor, bila je to doba turških napadov, kmečkih puntov, strašne smrti Matije Gubca, in ko so drugod imeli že visoko razvito književnost. Samo Slovenci smo bili še brez vsakega pisma, registra in knjige, kajti naš jezik so smatrali tujci za tako sirov in barbarski, da ni vredno v njem ne pisati ne brati. Velika Trubarjeva zasluga je, da je pred vsem svetom ovrgel to laž in dokazal prvi, da je v našem jeziku mogoče ustvarjati umetnine, kakor jih je tristo let za njim ustvarjal Ivan Cankar. V mali vasici Rašici, ki spada danes, pod župana na Turjaku,in pod župnika v Velikih Laščah, se je v eni izmed 36 raš-čičanskih domov, pri prvi, to je Virantovi. po domače Šimnovi hiši št. 8, rodil pred 430 leti mlinarjev sin Primož Trubar. Do- mačini trdovratno zatrjujejo, da je bil tu rojen Jurij Kobila ali Luter. Ne bi postavljali Trubarju spomenikov, nazivaii po njem ulice po mestih, če ne bi tega s svojim delom zaslužil. Nanj nas spominja več spomenikov, ki govore o njegovem življenju in delu. Med prvimi so listine, ki pričajo o njegovem šolanju in govore o vnemi za »pravo krščansko vero,« protestantizem, zaradi katerega je moral okusiti težave izgnanca z rodne zemlje. V Ljubljani imamo spomin, ko je bil Trubar 1561 do 1565 superintendent ali nekak protestantski škof, v Ribji ulici, kjer je na hiši gostilne »pri Zlati ribi« letnica 1528 m meščanski grb nekdanjega posestnika in obenem ljubljanskega župana Volfenka Polža, ki se omenja v Trubarjevih spisih. V tej hiši je stanoval Trubar. Vendar je teh lokalnih spominov malo. Ohranjene pa so tri Trubarjeve upodobitve. Zlatar na Nemškem je 1. 1561. do 1562. vrezal v ploščo od medi njegov portret, da so ga uporabljali za okras platnic dedikacijakih izvodov, drugi portret je lesorez iz 1. 1578., ki se je upotrebil 4 leta pozneje v Trubarjevem Novem testamentu (Album slov. književnikov), tretji Trubarjev portret pa srečamo na njegovi nagrobni plošči na koru cerkve v Derendingenu na VirtemberŠkem kjer je Trubar poslednja leta pastoroval in umrl. Ker je upodobljen v krogu svoje družine, je ta slika tudi dokaz, da je bil v svoji protestantski dobi trikrat oženjen in da je imel petero otrok. O njegovem obsežnem dehi pa nam pri- ča 22 njegovih slovenskih knjig, 1 nemška knjiga, 10 nemških predgovorov in posvetil v hrvaških in srbskih knjigah, tiskanih j' s cirilico in glagolico. Od 22 slovenskih knjig jih je bilo 8 namenjenih potrebam protestantske cerkve. Danes so njegove knjige ohranjene večinoma samo v enem primerku, katerih ima največ dunajska knjižnica (5!) in najmanj ljubljanska, čemur je vzrok v ravnanju katoliških revizijskih komisij, ki niso pri uničevanju protest. knjig imele smisla za to, da bi vsako delo ohranile vsaj v enem primerku potomcem. Med spomini na Trubarja je treba omeniti še okrog 60 njegovih pisem, ki so se ohranila, eno latinsko, druga nemška, in jih je zdaj večina spravljena v ljubljanskem deželnem arhivu. O Trubarju pa je bilo do danes napisanih že toliko razprav po številnih zbornikih, kakor morda še samo o edinem Prešernu. Duhovni obraz Trubarjev je danes jasno začrtan. Danes vemo, da je doba, ki je bila na prelomnici, s svojim valom teženj za izboljšanjem družabnega življenja potegnila v svoje kolesje tudi Primoža Trubarja, ki je kot globoko veren človek hrepeneč po resnici in pravici sklenil svojemu ljudstvu oznanjati pravo krščansko vero, kakor jo uči evangelij. Skušal je prosvetliti vražje-verno slovensko ljudstvo, ki je na osnovi prikazni zidalo po hribčkih številne cerkvice. Oznanjal je, da je samo v evangeliju čista verska resnica in da je vsa druga služba božja malikovanje, ki izziva kazen v podobi Turkov: maša nima nobene vrednosti niti za žive niti za mrtve. Pri svoji spreobrnitvi v protestanta pa Trubarja ni vodil kak ozir na osebni dobiček. Njegovo prote-stantstvo ga je težko stalo: bil je izgnan, v izgnanstvu pa je živel skoraj vedno v dolgovih in na račun penzije, ki »o mu jo kranjski deželni stanovi pošiljali zelo neredno. Kot katoliški kanonik je imel lepe vire v posesti kot v denarju. Iz zahtev protestantizma, da mora vsakdo sam čitati sveto pismo in da se mora služba božja opravljati v razumljivem jeziku, torej v živem ljudskem jeziku, je logično sklepal dalje, da je treba Slovencem knjig, šol, čitank, prevodov sv. pisma, cerkvenih pesmi itd. Na posvetno proizvodnjo tedaj ni bilo mogoče misliti. V prepričanju, da je treba postaviti najprej temelj kulturnemu razvoju svojega naroda je po 34 letih dela (1551 — 1585) zapisal samozavestne besede: Pred 34 leti nisi našel niti pisma niti registra, kaj šele knjigo v našem slovenskem jeziku .. Zdaj imamo v svojem slovenskem jeziku ne samo katekizem, ampak tudi ves novi testament, vse poslanice apostolov in Janezovo razodetje, locos theologicos (t j. dogmatiko, knjigo o glavnih naukih pTotst cerkve), postilo (zbirko pridig in premišljevanj), veroizpoved, formulam concordiam, popolno cerkveno naredbo, psalter in več drugih knjig. Zavedajoč se svoje pripadnosti h kmečkemu ljudstvu je pisal v govorici rašči-čanskih kmetov in zavračal Vergerijeve poskuse, naj bi ustvarili književni jugoslo-venski jezik, ki ne bi bil razumljiv preprostemu ljudstvu. Iz istega prepričanja so pozneje paralizirali llične poskuse še Vodnik, Prešeren, Levstik in Cankar. Slovenci smo dolžni, da postavimo zategadelj še en spomenik Trubarju, prvemu izmed velikih Slovencev, in ta spomenik naj bi stal v srcih vseh Slovencev. Jedrnate besede gospoda predavatelja so bile pri občinstvu sprejete s toplim aplavzom. C, -ž." Vrfi ■oTTTTPn^ 7f •=» 5 Petek. 12. m. 1937 Gospodarstvo I Izvoz v posamezne države in plačilni promet rf— Šahovske novice. Deveto koio šahovskega kvalifikacijskega turnirja, ki se je vršilo v sredo v Centralu, se je končalo z oasiednjimi rezultati: Sever.Radolič 1:0, Remsberger:Starc 1:0, Jaut:Setinc 1:0. Kobljer:Križajeva 1:0, Stonišek :Licbten wallner jeva 1 K). CertaliČ:Senica l :0. Partija Kranje:Koser je bila prekinjena. Stanje po 9. kolu: Stonjšek 8 in pol, Kranjc 7 in po! (1), ?ever 7 in pol. Koeer 6 (1), Kob* Ijer, Reinsberger 6. Jaut 5 Ln pol, čertalič 4 Ln pol. Šetinc. Senica. Stare 3. Radolič 1 in pol, Lichtenwallnerjeva jo Križajeva brez točke Deseto kolo bo v petek a— Uprava mariborskega pododbora Idruženja rezervnih oficirjev iin bojevnikov vabi svoje člane na xl. redni letni občni zbor. k; bo d revi ob 20. v dvorani restavracije >Novj svet« (Povodnik), Mari bor. Jurčičeva ulica. a— 100 let stari stavbi zgoreli. V Selceb v Slov. goricah je upepelil ogenj gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestnika Vinka Silca Obe stavbi sta bjlj postavlja ni ravno pred 100 leti. Zgoreli so tudi vsi pridelki. a— Lovski blagor. Znani slovenjegoriški lovec F. Ciuha z Sv. Lenarta v Slov goricah je v loviščih g. dr. M. Goriška postrelil v sadnjih dveh mesecih 310 veveric. Te dni pa je cobmil« devet in pol kg težko ter 1. 40 m dolgo krasno vidro. Takšni eksemplarji so v nažih krajih zelo redki. a— Krstna predstava nove slovenske operete bo v kratkem v tuk. gledališču. Uprizorijo sa »Rdeči nageljni« člana mari* bonskega gledališča ter skladatelja P. Ras-bergerja, kj je upošteval predvsem slovensko in hrvatsko glasbeno folkloro. Režiser koreograf je A. Harastovič. — D revi v gle dališču baletni večer. Iz Celfa e— Celjske trgovine na Jožeiovo. Zdru fenje trgovcev za m3sto Celje sporoča svojemu članstvu in občinstvu, da bodo trgo* vine v območju mestne občine celjske na praznik sv. Jožefa v petek 19. t m. odprta od 7.30 do 12.30. e— Otrok je podlegel poškodbam. Prejš nji petek popoldne je dal 12-letni najemni* kov sin Jože Prešiček na Polzeli po pomoti svojemu triletnemu bratcu Francu piti ocet-no kislino. Otrok je dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je v sredo ob 12.30 izdihnil. e— Znaten padec brezposelnosti. Pri celj ski borzi dela je bilo 10. t., m. v evidenci 912 brezposelnih (702 moška m 210 žensk) nasproti 1156 ( 934 moškim in 222 ženskam) dne 28 fehruaria KINO METROPOL, prinaša danes ob 14. veliko matinejo »DIJAK PROSJAK«. Ob 16.15, IS.15 in 20.30 »KDO JE NOR« Milan Pritoieevle umi!I za malarijo Z veCernim brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 20., se je sinoči vračala iz Švice v Beograd ga Ruža Pribičevičeva, soproga prezgodaj umrlega Milana Pribičeviča. Globoko potrta vdova je bila tako ljubezniva, da je med postankom vlaka sprejela dva člana naše redakcije, ki sta ji v imenu »Jutra« izrazila iskreno sožalje. Na ganljiv način jima je opisala poslednje trenutke pokojnega soproga Milana. Ob prihodu v Švico se je g. Milan Pribi-čevič počutil izredno dobro in je prvo noč prespal kar najboljše. Drugega dne pa se ga je lotila huda mrzlica, ki ga je takoj priklenila na posteljo, katere ni več zapustil Zdravniki so že ob prvem pregledu domnevali, da gre za hud malaričen napad Krvna preiskava je to domneve potrdila. Bolezen se je zelo naglo razvijala in bolniku vsa skrb in nega zdravnikov nista več pomagali Ostal pa je do zadnjega pri zavesti in se razgovarjal s svojci, ki so ga obdajali. Vroče si je želel, da bi se razgovarjal s kakim kmetskim človekom. Bil je nepopisno vesel, ko se mu je ta želja izpolnila Kakor z dobrim prijateljem in starim znancem se je razgovarjal z nekim francoskim kmetom, katerega je povpraševal po tisočero stvareh. Vse ga je zanimalo. Z vsako besedo je izdajal svoje zaupanje, da bo lahko v kratkem zopet stopil med svet. žal, se mu to upanje ni izpolnilo. Tudi svoje ljubljene Jugoslavije, za katero je žrtvoval vse svoje najboljše moči in kateri je hotel posvetiti še vse svoje življenje, čim bi se zdrav spet vrnil iz Švice, ne bo več videl. Njegovo truplo bodo prepeljali v domovino v ponedeljek. Iz škofje Loke šl— Pred Dolgarsko proslavo v Škofji Loki. Učiteljstvo škofjeloškega okraja se je oaločilo, da aa vidnega izraza svojemu veselju nad prijateljsko zvezo, ki je bila sklenjena 24. januarja med Jugoslavijo in Bolgarijo s slovesno proslavo v soboto v prostorih nove risalnice v šolski palači. Poleg nastopa domačega učiteljskega pevskega zbora bodo na programu deklama-cije, recitacije, solistični spevi, glasbene točke, slavnostni govor in drugo. Najbrž bodo prisostvovali slavju tudi zastopniki Jugoslovansko-bolgarske lige iz Ljubljane. Začetek proslave bo ob 8. Po oficiel-nem delu se začne redno učiteljsko zborovanje, katerega prvi del bo spet posvečen Bolgariji. Na bolgarsko proslavo so povabljeni tudi predstavniki oblastev. Pridite! Iz življenja na dežel ŠOŠTANJ. V soboto zvečer je gostoval v šoštanju Slovenjgraški šahovski klub, ki praznuje letos lOletnico obstoja, in odigral s tukajšnjim šahovskim klubom prijateljsko tekmo Nastopilo je 16 igral cev, ki so odigrali po dve partiji z na. sprotnikom. Pred pričetkom igre je goste pozdravil predsednik domačega kluba g Robinščak odgovoril pa je v imenu gostu iočega kluba predsednik g. dr. Pohar Tekma je pokazala, da so Slovenjgradča. ni. po zadnjem srečanju leta 1931 precej napredovali. Na skoraj vseh deskah so razvili lepo in močno igro Prva runda se je končala v razmerju 4 in pol : 3 in pol v prid Slovenjgradcu, druga pa v razmerju 5 in poi : 2 in pol za šoštanj. Skupni rezultat je 9 : 7 za šoštanj. Tekmo Je vodil ustanovitelj obeh klubov g. Sušel. — Ob zadnjem deževju so naše ulice po-kazale, v kako bednem stanju so človek ie komaj prebrodil blato in mlakuže osebno Prešernov trg je predstavljal ,,--ato jer«ro. Občina ne zopet povečal na 32.7 milijona Din flani 4.1. predi 50.3j. KakoT v zadnjiih dveh mesecih lanskega leta pa je bi! tudi v januarju naš uvoz iz Italije večii nego naš izvoz- V januarju smo namreč uvozili h Ita-liv za 43.9 milijona Din blaga flani za 0.1 predi, za 35.7) tako da ie bil naš letošnji uvo7. iz Italije celo večji neco pred dvema letoma. Skupaj smo v zadnfih treh mesecih t. 1 _ v novembru, decembru in ianuariu iz Italiie uvozil; za 54 mHiionov Din vpč blaga nego le znašal naš izvoz v to državo Tpi okol-nost; ie pripisati, da smo v novem klirineru z Italiio postali dolžniki Italije in znaša naš dolžni saldo po nafoovej&ih podakjh že preko 30 milijonov lir. kar ima za posledi-eo. da morajo italijanski izvozniki blaera t Jugoslavijo vedno dalj časa čakati na izplačilo svojih terjatev, ki so bile pn nas ▼ klirineru že poravnane- V Avstrijo smo v januarja Izvozili blaga za 55.6 milijona Din dani za 43.0) dočim smo iz Avstrije uvozili za 26.7 milijona Din blag-a flani za 37-4). Naša trgovinska bilanca z Avstrijo ie bila torei v ianuariu aktivna za skoro 29 milijonov Din (lani za 6 milijonov) In prav ta visoka aktfvno6t le povzročila znatno pomidbo šilingov na našem trgu in padec tečaja izpod 8 Din za šiling Naš iT voz s Češkoslovaško je znašal v januarju 32.2 milijona Din flani 20.1V uvoz iz Češkoslovaške pa 27.7 milijona Din flani 52 8). Naš izvoz v Angliio ki je v decembru znašal 70 milijonov Din je v ianuariu padel na 25.4 milijona Din dam 22.41 uvo7 iz AnerHje pa ie znašal 16.6 milijona Din fla-n» 43.11 Ugoden razvoj opažamo pri Izvozu v Francijo, ki se ie v januarja povzpel na 23 miKionov Din flani 10> in bil torp? za 130°/« večii n«ro lani v jst^m mesecu. TTvoz iz Francije pa je bil v rnmariu malenkosten "n >'p znašal 4.4 milijoni Din Omeniti je še znatno povečanje izvoza v Belgijo, kamor smo v januarji izvozili blaera za 42.2 mrlrooa D;n t. j. 10*/o vseera našega izvoza. Očitno cTe tu predvsem za izvoz bakra in rud 8*/. Blair 92 den., PAB 210.50 den. (311), Narodna banka 7250 den.. Blagovna triUča SITO + Chicago, II. marca. Začetni tečaji: pšenica. za maj 137.875, za julij 122375, za sept. 120; koruza: za sept 99.75. + VPinnipeg, 11. marca. Začetni tečaji: pšenica, za maj 132.75. za jubj 129.75, za sept. 120. + Novosadska blagovna bona (*- t m.). Tendenca neeprem. Pšenica: (78 kg): baška sremska 151 _ 153. slavonska 152 - 154 banatska 150 — 154; baška potiska 159 — 161. Ove«: baški sremski. slav 112-50 — 115. Bi: baška 140 - 142.50 Koraxa: baška jo sremska 80 — 82 banatska 79—81 srem. ska sušena par lndi>a 90 — 91 Moka; baška in banatska >Og< in »Oee« 235 — 245 »2« 215 - 225; »5« 195 — 225: »6« 175 -185: »7« 147.50 157-50; »8< 105 _ 110 Otrobi: bašK banatski 85 - 88 FlW: baSki beli brez vreče 250 — 255. + Budimpeštanska terminska borza (11. t. m.) Tendenca nedoločna. Koruza: za maj 12.18 — 12.20, za julij 12.68 — 12.70. BOMBAŽ + Liverpool, 10. marca Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 7.71 (prejšnji dan 7.57), za julij 7.71 (7.57), za dec. 7.37 (723). + Newyork 10. marca. Tendenca prijazna Zaključni tečaji: za marc 14.26 (14.07), za julij 13.68 (13.50). Brežiško pismo Brežice, 11. marca. V začetku tekočega meseca so padle verige med Štajersko in Kranjsko. Tega dne je brežiški most prevzela banovina, ki je mostnino odpravila. Tujskemu prometu mostnina res ni koristila, našemu mestu pa najdaljšega mosta v Sloveniji ne bi bilo mogoče brez mostnine vzdrževati. Ker pa je vzdrževanje mosta največ v interesu okoliškega prebivalstva, zlasti onega onstran Krke, saj se večji del dolenjskega prometa odvija mimo nas proti Zagrebu, bi bila banovina morala most že davno prevzeti v svojo oskrbo. Preko mosta gredo poleti trume zagrebških izletnikov v kopališča in letovišča na kranjsko stran in je banovini priporočati, da most čim prej popravi, da bo promet siguren in da ne bo zagrebške avtomobiliste strah voziti mosta katerega nosilnost znaša komaj 1000 kg- r Nujnega popravila pa je potrebna tudi državna cesta od Samobora do Novega mesta. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako slabe ceste. Prava sreča je, da v tem času tujci ne vozijo tod, ker bi se sicer nobeden več semkaj ne vrnil. Posebno v okolici Kostanjevice je cesta brezupna. Tudi elektrifikacija se nam obeta, čeprav dela nekam počasi napredujejo. Zanimivo pa je, da se je pri naših ljudeh zglasil neki obrtnik zaradi napeljave hišnih elek-trovodov. Zatrjeval je, da bodo le tisti dobili elektriko iz Velenja, ki bodo z njim sklenili kupčije. Pravijo, da se bodo naše mestne meje razmaknile. Okoličanom pa se baje ne ljubi v mesto, čeprav jih prijatelji vabijo in jim zatrjujejo vse mogoče ugodnosti od priključitve. Okoličanom ne gre v glavo, da bi prispevali k popravilom mestnih pločnikov in zasaditvi drevoredov, češ da naj si to meščani kar sami plačajo, a okoličani si bodo svoje ceste sami popravljali. V tem oziru baje tudi politična vabila pri okoličanih nič ne zaležejo Naš sokolski oder je zelo delaven. Skoro vsak teden imamo novo predstavo. Preteklo soboto so igrali »Golgoto«. Že lepaki so povzročili mnogo hrupa. Prižnice so se tresle, rodila pa se je miš. »Golgota« se je igrala pred nabito polno dvorano. Za ta uspeh bodo Sokoli onim na drugi strani ceste zelo hvaležni. Režiser je »Golgoto« odlično pripravil. Zlasti je bil izklesan lik profesorja Filipi-ča. Vloga tajnika, ki z vsem srcem hrepeni po solncu, je bila kakor doživljena. Tudi oče Makarij, zdravnik, žena in vsi drugi so nas zadolžili. Režiserju in igralcem naj bo uspeh v uteho in izpodbudo za vztrajno delo. Ubo] ali nesreča? Maribor, 11. marca Te dni je nenadoma preminila v Rakov-cih pri Sv. Tomažu pri Ormožu 73 letna posestnica Marija Kukovec. Ljudska govo« rica je takoj raznesla vest, da starka ni umrla naravne smrti. To je dalo orožnikom povod, da eo o smrti Marije Kukovec takoj obvestili tukajšnje državno tožilstvo, ki je odredilo razteiesenje pokojničdnega trupla. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je imela Kukovčeva na drobovju in tankem črevesu podplutbe, kj so posledica udarcev e topim predmetom, lahko pa tudi s pestjo ali nogo v trebuh. Ugotovilo pa se je tudi, da Kukovčeva ne bi več dolgo živela, ker je bila že pni kraju svoj-ih moči, tako da je mogel povzročiti njeno smrt le majhen vzrok. Zdravnik je izjavil, da bi mogla živeti kvečjemu še mesec dni. Sum da je ubil svojo mater, ie padal na 38 letnega posestnika Ivana Kukovca, sina pokojne Kukov-čeve. Danes so ga pripeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Pri zaslišanju je zanikal vsako krivdo *in izjavil, da je njegova mati umrla najbrže radi tega. ker je na Svečnioo padla in se pri tem polko* dovala. Neka priča potrjuje, da je Ivan Kukovec suval svojo mater, kar je dertična priča videla na svoje 08, Kukovec pa pravi, da je sicer pretepal svojo ženo, svoje matere pa nikdar. Zadevo bo razčistila sodna obravnava. Plesni turnir za prvenstvo Jugoslavije Ljubljana, 11. marca Marljivi ljubljanski .Plesno športni klub, ki pod predsedstvom arhitekta g. ing. Hermana Husa in vodstvom plesnega mojstra Jenka deluje že tretje leto, prireja v soboto 13. t. m. velik plesni turnir za prvenstvo Jugoslavije, združen z mednarodnim plesnim večerom, ki bo prvi tako velikega obsega v našj državi. Letošnji turnir bo prav posebno zanimiv zaradi tega. ker sa ga bodo udeležili tudi inozemci: Cehi, Avstrijci in Nemci. Avstri* ja nam bo k tekmovanju za tumirsko pr venetvo poslala sedem svojih najboljših pa« rov, med katerimi tudi državnega prvaka Skalko s soprogo in prvaka Štajerska Hrvata Beciča z gdč. SpjbcW zuiaoe cena. Novi predpisi glede žganja S posebnim amandmanom k finančnemu zakonu se spreminjajo tudi nekatere določbe glede trošarine na žganje. Na uvoženo žganje se ima v bodoče plačati trošarina 20 Din od hektoliterske stopnje Vinski destilati in žganje, ki se proizvaja doma iz sadnih surovin in ima okus in duh po teh surovinah je prosto trošarine. Ta trošarinska prostost pa velja ie tedaj, če sadno žganje ne vsebuje več nego 45°/» alkohola odnosno če vinski destilat ne vsebuje več nego 50% alkohola, žganje, ki ima več nego 45% alkohola m vinski destilat, ki ima več nego 50«/« alkohola, kakor tudi žganje, ki nima karakterističnih lastnosti adneg'" ž-ganje po okusu in duhu. se smatra kot špirit, žganje, ki ni namenjeno za uživanje in se uporablja za izdelovanje ruma. likerjev ali kakršnih koli drogerijsko-farmacevtskih preparatov, se smatra kot špirit in se mora trošarini ti kot špirit (alkohol). Prav tako se smatra kot špirit žganje, ki se izdeluje iz suhega grozdja (rozin). Daveisi dohodki v januarja Finančno ministrstvo objavlja pregled državnih dohodkov in izdatkov za letošnji januar iz katerega sledi, da so se davčni dohodki tudi v tem mesecu ugodno razvijali. Dohodki od neposrednih davkov so znašali 151.3 milijona Din (za 5.9 več nego lani), dohodki od trošarin so dosegli 71.2 milijona Din (plus 2.0), dohodki od taks 93.2 milijona Din (plus 12.8). dohodki od carin 61.2 milijona Din (plus 1.0) in dohodki od monopolov 154.5 milijona Din (minus 1.0) Precej so zaostajali dohodki od železnic, ki so znašali le 127.2 milijona Din (minus 21.6), medtem ko so bili dohodki gozdov, rudnikov, ter pošte in telegrafa nekoliko večji. Dražba krzna V ponedeljek S. t m. je bila v Ljubljani na velesejmu druga letošnja dražba krzna. Mila zima in pomanjkanje snega sta moč no vplivala na kvaliteto krzna, ki je bila podpovprečna. Kljub temu, da je lov na roparice, če ni snega, težaven, je bil trg zadovoljivo založen. Padec cen krznu na inozemskih tržiščih je vplival tudi pri nas. še januarsko izredno zanimanje za kune zlatice je močno popustilo, za lisice pa že celo zimo ni pravega povpraševanja, ker je trg splošno preobložea 3 tem blagom. Največ lisic je bdlo kupljenih za Nemčijo in Francijo. Za poljske lisice je zanimanje malenkostno. Za izdraženo krzno so bile dosežene naslednje cene: Lisice, gorske 160 do 200 Din Lisice poljske 130 do 160 Din Lisice," posebni kom. 230 do 260 Din Kune 'zlatice 1000 do 1200 Din Kune belice 500 do 580 Din Dihurji 120 do 130 Din Polhi 1 do 1-75 Podlasice, bele 20 Din Mačke, divje 40 do 50 Din Mačke, domače 5 Din Veverice, zimske 10 Din Zajci, divji 8 D™ Zajci', dom.-meš. blago 2 Din Srne 10 Din Jazbeci 70 do 80 Din Skupna hanovinska trošarina na papir Med novimi sKupnimi banovinskimi trošarinami, ki bodo uvedene s proračunskim letom 1937/38 je važna zlasti tudi trošarina na papir in lepenko. Ta trošarina se bo pobirala v tvornicah papuja, kakor tudi pri uvozu, in sicer na vse vrste papirja, razen nesatiniranega rotacijskega (do teže 60 gr. na kv. m.) in na vse vrste lepenke, pri uvozu pa tudi na izdelke iz papirja in lepenke, razen knjig, časopisov, tiskovin, geogr. kart in učil (po car. tar. št. 471—474). Produkcija papirja znaša (brez rotacijskega) znaša v naši državi okrog 2000 vagonov. produkcija lepenke okrog 500 vagonov uvoz papirja (brez rotacijskega) in lepenke pa kakih 600 vagonov. Skupaj bo torej obremenjenih s trošarino 3100 vagonov papirja in lepenke. Pri trošarini 15 Din od 100 kg pa bo znašal donos trošarine 4.65 milijona Din. Gospodarske vesti — Državna hipotekama banka objavlja svoj izkaz za ianuar, iz katerega sledi, da so razpoložljiva gotovinska sredstva od konca decembra narasla za skoro 100 milijonov, tako da so znašala ob koncu januarja 574 milijonov. Posojila se niso mno go spremenila. Hranilne vloge na knjižnice so v teku meseca narasle za 21.2 na 1221.6 milijona Din, vloge po tekočih računih pa za 18.5 na 477.4 milijona Din. = Velik izvoz svinj v Italijo. Na jugo-slovenskih tržiščih za svinje je v zadnjih 3 tednih cena narasla za okrog 25%. Za izvoz se sedaj plačuje 8.50—9 Din za kg žive teže. Do te znatne okrepive je prišlo zaradi velikih italijanskih nakupov. Tudi Grki so pričeli uvažati naše svinje, medtem ko doslej svinj pri nas sploh niso kupovali. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« so Italijani v zadnjih 3 tednih nakupili pri nas 15.000 svinj. Samo ena firma iz Srbije jih je prodala 8000. Izvozniki, ki izvažajo svinje v Avstrijo in Češkoslovaško, se boje, da bo pri nadaljnjem povišanju cene onemogočen izvoz na Dunaj in v Prago, kamor smo doslej izvozili največ svinj. = Preferenca za avstrijski les v Franciji. Preferenčna pogodba med Avstrijo in Francijo, po kateri uživa avstrijski les pri uvozu v Francijo znatno preferenčno ugodnost, bo prenehala veljati 22. t. m. Kakor se zdi, pogodba ne bo več obnovljena, ker so se med tem cene na svetovnem trgu zboljšale. Z Dunaja poročajo, da so avstrijski izvozniki lesa tudi za poznejše termine, ko ne bodo več veljale preferenčne ugodnosti, sklenili s francoskimi kupci večje izvozne kupčije. Uvozna potreba Francije v lesu je prav znatna in plačujejo sedaj najugodnejše cene. = Zmanjšanje dolgov beograjske občine. V začetku leta 1935 so znašali dolgovi beograjske občine 889 milijonov Din. V teku leta 1935. in 1936. so se ti dolgovi predvsem zaradi devalvacije švicarskega franka, pa tudi v zvezi z uerodnimi konverzijami zmanjšali na 595 milijonov (za eno tretjino), zaradi medtem sklenjenih novih posojil pa je sedal skupni dolg zopet nekn"ko narasel na 621 miliionov. = Carinlenlp pri uvozu blaera iz Nemčiie. FijTiančn' minister Je izdal odlok da se nri pobirani« car-nskib dajatev na uvoženo blago fakturirano v nemških markah, ki se carini ad valorsm in ki je fakturirano v nemških markah, preračuna vrednost v dinarje rv> t.oč^ t« 13 l>'n za marko — Združenje trgovcev v L»ub!iani priredi v ponedeljek 15 t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Stepiča v 5'-ški članski sestanek za okraj Šiška, Bežigrad in Dravi je ter vabi vse gg. trgovce teh okrajev, da se ga udeleže v čimvečjem številu. Uprava. Borze 11 marca Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu avstrijski šilingi nekoliko okrepili in so bili zaključeni po 8 06, medtem ko je bilo za angleške funte povproševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu pa so avstrijski šilingi za malenkost popustili in so se trgovali po 7.8950 (v Beogradu po 7.9393), v angleških funtih je bil promet po 238 in v grških bonih po 31.195, španske pezete pa so se nudile po 2.75. Nemški klirinški čeki so se ponovno dvignili in stanejo v Ljubljani 12.20, v Beogradu 12.0635 in v Zagrebu 12.05. odnosno za konec marca 12.0950 in za konec aprila 12.1350 Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi nadalje čvrsta in je bil zabeležen promet po 407 (v Beogradu po 407.50 do 408.50). Zaključek je bil zabeležen samo še v 4®/» agrarnih obveznicah po 52.75. Devize Ljubljana. Amsterdam 2390.66—2405.26 Berlin 1756.02—1769.90, Bruselj 736.44— 741 50, Curih 996.45—1003 52, London 21311—21517, Newyork 4337.26—4373.57 Pariz 199 41—200.85, Praga 152.33— 153 44 Trst 229.15—232.23, Curih Beograd 10, Pariz 20.06, London 214225 Newyork 438.375, Bruselj 73.8750 Milan 23.07, Amsterdam 239.8750,, Berlin 176 30 Dunaj 80, Stockhotoa 110.45, Oslo 107.65, Kobenhavn 95.6250, Praga 15 29 Varšava 83.10, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državna vrednote: Jojna ftko-da 407—409 4•/• agrarne 52.50—52.75, 4% severne"agranie 51 den., 6»/. b^rlu-ške 74 den., 6»/. dalm. agrarne 72 den., tT/0 stabiliz. 86 den., 7% Drž. hip. banka 97—102 7«/. Blair 82.50—83, 8«/. Blair 92 50—93. delnice: PAB 207 den., Trboveljska 265—300, Dubrovačka 320 den., Oceanla 250 den., Jadranska 400—455, šečerana Osijek 185—200. Osiječka lje-vaonica 190 bl„ Gutmann 40—45. Danica 40 den. Beograd. Vojna škoda 407.50—408 (407.50—408.50), 4®/» agrarne 52—52.50, 40/0 severne agrarne 51 den, 6% begluške 75_75.50 6°/o dalm agrarne 73—73.50 (73—73.25), 7<>/o invest. — (89), 7*/» Dri hip. banka 95 den., 7*/« Blair 82.75 den., Oklepni avto proti bandltcm v Ameriki AmerlSka policija za borbo proti banditom in tihotapcem Je dala zgraditi poseben oklopni avtomobU, ki je nekakšna trdnjava na kolesih. Karoserija je vsa iz aluminija in obložena z 2 cm debelimi ploščami iz jekla. Šipe na vozilu so iz neprebojnega stekla, ki lahko nad eno uro vzdrži napad, tudi če streljajo vanj s strojnicami. Kolesa so zaščitena s ploščami, ki segajo do tal, tako da jih krogle ne dosežejo. Zgoraj na levi: Oklopni avto, pripravljen za boj. Spodaj: -Jekleni oklop. ki ščiti stražnika pred napadal čevimi kroglami. Pod okencem je odprtina, skozi katero stražnik lahko s posebnim mehanizmom avtomatično sproži revolver. Desno zgoraj: Sedež za vozača, spodaj pa okence za obrambo. Vsi deli avtomobila, ki jih je lahko poškodovati, so nameščeni v notranjosti vozila, tako da je ta avtomobil v dobesednem pomenu »neranljiv«. »Rex« v viharju | Veliki ftaiDansk- motorni pande »Rez« ae te vrnil s svojega zadnjega ameriškega potovanja ▼ Italijo z 2 mrtvecema in 64 ranjenimi oeubami Ladja ie na A*fa«tibi čada t ido hode viharje, ks so jo premetavali na-nfte njeni ogromnosti (»Rez« se ponaša, kakor znano B 50.000 tonami) kakor lupino sme in tja. Najhuje je bilo kratko pred GBbraltaroko ožino. Poškodbo, ki so zadele potnike in moštvo so večinoma lažjega značaja, pač pa Je enega potnika m snega člana po-sad&e ubilo. Ko je ladje dospela v Neapelj, so spravili mrtvega potnika v mrtvašnico neke bolnišnico, mornarjevo truplo pa so izkrcali ▼ Genovi na kopno. Pisar kot lekarniški pomočnik ▼ Rennesu na Francoskem ie bfto Sest oseb zastrupljenih zavoljo nevednosti nekega »lekarniškega pomočnika«. Dve se borita e smrtjo. Učitelj GabiMard je bfl bolan m hripo in je poslal enega svojih oftTok z zdravniškim receptom v lekarno. Ker lekarnarja ni bilo v lokalu, i?, zdravilo pripravil neki notarski pisar, ki je lekarnarju včasih pomagal pri njegovem poslu. Pw mešanju raznih snovi pa je napravjl usodno pogreš-ko. ki ie imela za posledico da se je učitelj s član.; svoje družine, ki so bili jsto tako bolni za iiifuenoo. zastruipi:!. D'Animnzijeve smrt! Mrtvaški nastopi zavojevalca Reke, ki uganja komedije odkar živi in spi zadnja leta v krsti, oblečen v frančiškansko kuto Vhod na pariško svetovno razstavo tvori 50 m visok stolp iz lesa let, odet v frančiškansko kuto. v krsti namesto v postelji kakor normalni — jn tudi nenormaini — ljudie. Takšna grozotna na-vdabmijeaija pa ga nič ne ovirajo, da bi v svoji razkošni; vidi v Gordonu ne sprejemaj mičniih. mladih prijateljic. Tako ie bilo vsaj še pred kratkim Ena najboilj čudnih smrti, ki 6i jih je dovolid (ki so se pa še vse iztekle srečno), je biiia pač tista, ki jo je uprizoril pred kakšnimi tridesetimi let; v Viarejrgiu. Takrat je oboževal — in kopiral — angleškega pesnika Pencvja Shelleya ki ie izgubil 6voje življenje, kakor znano, na neki vož-Dss z jadrnico v bližini Viareggia. V utop-Ujenčevem žepu niso našli denarja niti kakšnih listin- pač pa zvezek Ajsiiiia. Nu, in d' Araminzio si je vtaknil zvezek Ajshjla v žep. najel v Livorau ob pritlično viharnem dnevu jadrnico in se odpeljal proti S&n Terenzu — kakor Shellev. V vjšini Vjareagia mu je s prscej težave v resnici uspelo, da j«, prekucnil čoln in padel je, kakor nekoč Shel3ey, v valove Tirenskega morja. Življenjepis, ki poroča to junaško anekdoto, pristavlja lakoničino: »Pesnik pa 6e je rešil s plavanjem.« Brezžični kažipoti za letala V bližnjem času nameravajo v Afriki postaviti 27 brezžičnih postaj, ki naj bi letalom označevala pot in jim omogočala polete tudi ponoči ter v megli. Te postaje so važne posebno v zvezi z nameravanim ojačenjem zračnega poštnega prometa. Iz Anglije bi šla zračna pošta osemkrat na teden do Egipta in petkrat na teden do Južne Afrike. Tudi za razvoj ostalega letalstva bodo novi brezžični kažipoti imeli velik pomen. Izvor abesinsklh bomb Po atentatu na maršala Grazianija v Adis Abebi so italijanski listi poročali, da bo morala preiskava ugotoviti, kdo je dal Abesincem na razpolago bombe. Zdaj je preiskava zaključena. Ugotovili so, da je bil atentat na maršala političen atentat, bombe, ki so jih vrgli atentatorji, pa domač abesinski izdelek. Temu dejstvu gre tudi hvala, da nista bila G razi an i m general Liotta ubita. Snežni plaz zasul vojaško patruljo že spet prihaja iz Italije poročilo o snežnem plazu, ki je zasul vojaško patruljo. Pet vojakov-alpincev je na službeni poti blizu Bolcana presenetil močan plaz, ki se je utrgal z gorskega pobočja. Dva vojaka sta imela še čas, da sta se umaknila smrt ni nevarnosti. Skobacala sta se hitro izpod snega ter sta rešila enega izmed tovarišev, ki je obležal pod snegom s hudimi notranjimi poškodbami. Dva moža pa je snežni plaz usmrtil. Izkopali so ju iz belega groba, ko sta bila že mrtva. ANEKDOTA Nemški pisatelj in jezikoslovec Jakob Grimm se nikoli ni poročil, njegov brat Wilhelm pa. Ko je ime obeh bratov po izdaji slovitih pravljic že nekaj pomenilo, ju je nekdo vprašal, kdo izmed njiju je spret-nejši v pripovedovanju pravljic. »Moj brat Wilhelm seveda«, je odgovoril Jakob, j Ta je namreč poročen«. Musija — in policijska država Položaj ženske v sovjetskem paradižu Anglija prepoveduje stavke Angleška vlada pripravlja zakon, s katerim bodo prepovedane stavke. Prepoved je v zvezi z londonskim oboroževalnim načrtom in se bo zaenkrat omejila samo na letalsko industrijo. O d' Aranunziu. pesnfku italijanskega im- periafemia in fašizma, so poročal; te dni ponovno, da se misli tako rekoč pred svojo smrtjo usmrtiti. Vrgel se bo v kad z jedko tekočino ki naj bi razkrojila njegovo telo. Takšne stvari raiso d' Annunzki nič novega. Svet je imej že večkrat pujiliko. da se j3 zabaval z njegovim; mrtvaškimi nastopi, 0 nJem pravijo, da spj že nekoliko Molk in denar Ogroženi turški nosači Turška vlada je prepovedala, s posebnim paragrafom vsem turškim nosa čem prenašat? tovore na hrbtu. S to odredbo je ogrozila eksistenco kakšnih 70.000 nosačev, ki so opravljali svotje delo v pristaniščih in na postajah, pa so jilh tujci zavodjo njih. telesne siie splošno občudovali Kakšnih 5000 carigrajskih nosačev je osnovalo sedaj družbo za prevažanje tovorov z motornimi čolni in drugimi vozili. Manj imoviti nosači bodo opravljali svoje delo 8 samjokolnjcaimi. Veliko na jih je. ki nimajo niti toliko sredstev da bi si omislili to prjimjitiivno vozilo. Negušev zet ras Desta v družbi svojih privržencev potem, ko so ga ujeli italijanski vojaki stotnije Tucci Nemški komunist Willy Miinzenberg, o katerem smo poročali, da je odpadel od Moskve. Bil je blagajnik Kominterne v Parizu, o njenih akcijah pa bo molčaL Za to je prejel 200 tisoč frankov nagrade Ušesa rasefo najdelj Češko-ameriškj antropolog dr. Aleš Hrd-lička j,e pred kratkim na temelju obsežnih raziskav poročal, da fiovešiki možgani na prenehajo rasti z dozorelostjo telesa, temveč s© razvijaio šp. do petdesetega in celo šestdeisetega leta. Dognal je nadalje, da 6premib;a to možgansko rast podobna rast obraza. Tako je mogoče, da ugotovimo pri mnogoletnih prijateljih neke do'očene spre» merabe v obraznih potezah. Povečuje 6e nos jx>večujeio se tudi usta iin ušesa v teku let. Po Hrdličkovih meritvah rase nos do šestdesetejra, usta do sedemdesetega leta ušesa pa rasejo celo še po osemdesetem letu. 80 fantov za Nelsonovo pismo V Londonu so prodali na javni dražbi zanimivo pismo, ki ga je admiral Nelson pisal admiralu Duckworthu. Pismo je datirano s 3. julijem 1799. in v njem poroča Nelson, da je bil Bonaparte pri obleganju Akona ranjen. Nelson je tu gotovo pre-lahkoverno sprejel napačne vesti, kajti nekoliko dni pozneje je jahal Napoleon po Kairu in mti v njegovih nismih niti v drugih zgodovinskih virih ni nobene besede o kakšni njegovi rani. Nelson bi bil pač rad videl, da se je tako zgodilo. O tem govori ton njegovega pisma, ki pravi med drugim: »Bonanarte ie dobil strel v bedro, 4 generali. 85 častnikov in 4000 mož je padlo. Obleganje so opustili in Francozi so vsi na smrt bolni, hvala Bogu! Tako gre vsaka lopovščina v pogubo«. Pismo je za 80 funtov šterlingov kupil neki Walls. Stavka varšavskih čevljarjev V Varšavi stavkajo že več dni čevljanji ki eo se jnim pridružili sedaj tudi nameščenci vseh večjih trgovin z obuvalom. Stavka 15.000 ljudi, kakšnih tisoč med njimi je zasedlo trgovine. Do incidentov n-i prišlo. Prasic živalsko telo „spečega Pri nekem mesarju v Novem mestu ob i Metavi na Češkem sta se oglasila te dni dva uradnika, da bi pogledala, ali je bil Nesreča ali samomor ? v postelji mesarskega pomočnika14 za vse zaklane živali plačal predpisani davek. Mesar je imel na videz čisto vest. Voljno ju je vodil skozi vse prostore v hiši, ki sta jih tudi temeljito preiskala, ne da bi ugotovila kaj posebnega. Ko pa sta hotela odpreti vrata v neko podstrešno sobo, postal mesar vidno nemiren. V zadregi je prosil uradnika, naj ne bi vstopila, kajti v sobi spi pomočnik, ki je delal vso noč. Moža pa se nista dala odgnati. Stopila sta v sobo in sta takoj epazila. da ima »speči pomočnik« nekam nenavadne oblike. Dvignila sta odejo ln sta odkrila pod njo pred kratkim zaklanega prašiča. Takoj sta ga zaplenila. Filmski igralec Franc Vosper je padel te dni s francoske ladje »Pariš« v morje in utonil. Malo pred tem dogodkom se je mudil v kabini lepotne kraljice Muriele Oxfor-dove. Odšel je od nje ob treh zjutraj in ne vedo, če se mu je pri povratku v lastno kabino primerila nesreča ali je izvršil samomor — Na sliki Muriela Oxfordova — V krogu: Frank Vosper Usmiljeni razbojniki Pri francoskem skladatelju Breviliu, ki ima v Passvju svojo vilo., se je izvraji te dni čuden vlom. Trije zakrinkani tipi so ponoči vdrii v stanovanje, zamašili kuharici usta jn onesvesfljli skladateljevega tajnika z udarcem po 6enoih. Potem so stopili v spaJnjeo kjer jih ie Breville kj se ie bil zbudii. čakal s samokresom v roki. Egen icned vJoimfjdoev mu je dejal: »Nikomur nočemo storiti kaj žalega, toda potrebujemo denaflja časi so težki.« Skladatelj jm je ponudil 500 frankov. S tem so 66 zadovofljSd Jn odSj. potem ko so tajniku prej še izpralj in obvezali rano in kuharico osvobodili. Zakon proti živalskim filmom Angleški konservativni poslanec sir Robert Gower je spodnji zbornici predložil zakonski načrt, po katerem naj bi se prepovedalo predvajanje filmov, v katerih se prikazuje kakršnokoli mučenje živali. Pri tem je vse eno, da-li se je zlo zgodilo na naraven ali umeten način. Na isti način naj bi se prepovedali filmi, ki kažejo trpljenje ali besnenje živali. Lastno ženo je aretiral V Chicagu je neki avtomobllist na cesti povozil človeka in potem zdirjal naprej. Policija je iskala krivca, preiskavo je vodil policijski uradnik Kelly. Slednjič se je posrečilo najti krivca, ki ni bil nihče drugi kakor — njegova žena. Kelly je moral odrediti njeno aretacijo, čeprav s težkim srcem. VSAK DAN ENA »Povejte mi takoj, kje hranite denar, aH pa izpustim to miš!.,.« (»Folitiken«)! Pred dnevi se je poljski tisk bavil z dvema knjigama, kj obravnavata razmere v Rusiji. Avtor prve knjige, Stanislav Las komski, piše o »Doživljajih in izkušnjah poljskega delavca v sovjetski Rusiji«, poljska nadzornica dela Miedzinska pa poroča o »Sovjetski delovni državi«. Obe knjigi ee bavita obširno s položajem ruske žene v današnji sovjetski Uniji in »Kurjer War-szawsfci« označuie ta položaj v svojem komentarju k obeima knjigama sledeče-. »Knjiga Miedzinske opisuje bedo ruske delavke. Delavka bombažne industrije prejema mesečno 120 rubliev. nije mož v industriji stekla 100 rabljev. Za stanovanje ki ga delita z drugo družino, plačujeta 40 rabljev. Poleg plače dobivata kruh in tu in taim malo mesa in masla. Ta živila pa morata prodajati, ker iirna dohodki ne zadostujejo Maslo stane 40 rubljev, čevljj 120 rabljev, kosilo v tvornicj za vsako osebo 1.50 rubljev. fcena je enakopravna, toda neka prodajalka ie prisil iena da dela še ponoči pri asfaltiranju ce6te. ker svojih otrok s plačo 135 rubijev ne more preživljati. Beda sovjetskega d slavca je tem več- i ja. ker je polip birokracije uničil vsako svobodo mišljenja. KakoT v nobeni drugi deželi, je tu nemogoče, da bi se kdo .uprl proti izkoriščan ju delavstva. Rusija je prav tako birokratska policSiska država kakršna je bila za časa carjev. s«mo da množicam jemlje svobodo s še večjo nesramnostjo.« F.as Desta v italijanskih rokah Ki oltarni pregled Koncert »Rodne pesmi« iz Sofije Bolgarski mešani zbor »Rodna pege m« iz Sofije je koncertiral v torek v nabito polni dvorani Filharmonične družbe. Koncert, ki se je že pričel pod ugodnimi avspicijami prijateljskega razpoloženja, se je v teku izvajanja stopnjeval v manifestacijo jugoslovensko-bolgarskega bratstva in posebs no svečano zakljuejl v znamenju slovensko-bolgarskega zbližanja in medsebojnega spoznavanja. Ta mešani zbor. čigar umetniško izvaja, nje bi služilo lahko za vzgled marsikateremu našemu pevskemu društvu, sestoji iz 33 dam in 42 gospodov, ki so se z vidno vnemo posvetil} propagandi bolgarske pesmi. Ako upoštevamo, da je javno koncertno življenje v Bolgariji primeroma mlado, moramo priznati, da ie umetniška višina, ki jo je dosegel zbor »Rodna pesem«, že zavidanja vredna in najboljši dokaz uspeš lega truda m dobro uporabljene ambicije m energije. Vodja Lazar Maksimov, ki vodi zbor od njegove ustanovitve v letu 1924 ■dalje, je dirigent umerjenih in energičnih gest, ki se vedoma izogiblje vsakršne nepotrebne navlake v gestikulaciji ter skuša z najmanjšimi sredsivj dosezati najboljše učinke, kar se mu tudi vzorno posreči. Predvsem razpolaga zbor z odličnimi ženskimi glasovi, ki so mladostni in sveži, medtem ko pri moškem zbora prevladuje tunina barva in profundni, zveneči basi; te« "iorsko vprašanje pa vidno skrbi vso jugoslovansko in bolgarsko zborovsko petje, saj se zdi, da balkanski polotok nj zadosti izdatno založen s tenorskim materialom. Vendar je narodni mešani zhor »Rodna pes sem«, kakor je v celoti njegov naziv, znal srečno obiti, če že ne popolnoma premostiti Io splošno zborovsko vrzel in njegov kor-jjus zveni kompaktno in homogeno. Posebno pozornost je med glasbenim občinstvom vzbudila točna intonacija, ki ni dopuščala nikjer neizpolnjenih nad in pa nadvse precizna, vprav avtomatsko izvežbana dinami« ka, po kateri se je dirigentu posrečilo iz »bora napraviti voljan, orkestru podoben instrument z zadostno barvitostjo in svežino Dinamični kontrasti, ki so jih bile izvajane pesmj polne, so biLi izvedeni z vzorno zanesljivostjo in so mnogo doprinesli k odličnemu umetniškemu dojmu, kj ga je za« pustil v poslušalcih nastop »Rodne pesmi«. Spored je obsegal narodne in umetne pesmi avtorjev, odnosno prirediteljev Hristo-va — njegovo ime je po pravici povsod na prvem mestu, kjer gre za izvirno bolgar« sko glasbo — Stajnova, Nenova. Obretano-va, Dim; t rova, Josifova, Morfova, Behtero-va, Prokopovove, Tuiniangelova, za zaklju« ček pa spet Hristova, čigar sloviti bolgarski ples »Mari mome crnooka« ne zgreši nikdar svojega sigurnega učinka. Večer je potekel v kar najbolj prijateljskem razpoloženju, h kateremu so pripomogli govori predsednika trgovske in obrtniške zbornice g. I. Jelačina, ki je govoril v imenu Jugo« slovensko-bolgarske lige in kj je podčrtal že obstoječe bratske vezi med našima narodoma ter napovedal njih poglobitev in nadaljno izpopolnitev, dalje predsednika pevskega zbora Glasbene Matice, g. S. Pe« ceniva, predsednika Hubadove pevske župe g. Z. Prelovca, predsednika APZ g. Tranr puža in pa zastopnika učiteljskega pevske« ga zbora »Emil Adamiče, katerim se je zahvalil za »Rodno pesem« njen predsednik g. Teofilov. Koncertantom je bilo v imenu navedenih društev in ustanov poklonjenih mnogo vencev, daril in cvetja. Vse to je poteklo ob navdušenju občinstva, med katerim smo opazili zastopnike državne, cerkvene in vojaške oblasti, mestne občine in naših kulturnih, gospodarskih iin umetni« ških ustanov. Želeti bi bilo, da bi sledilo temu ugodnemu in razveseljivemu začetku nadaljnje plodonosno sodelovanje in izmenjavanje naših in bolgarskih umetnikov in umetniških združenj v korist medsebojnega uvaževanja in prijateljstva. Mladinska Matica je slehernemu rzmed gostov poklonila izvod ilustriranih bolgarskih pravljic v slovenskem prevodu. L. M. S. Zapiski Večer bolgarskih plesov, ki bo drevi v ljubljanski operi, prireja skupina Bolgarov 7, imenom »Račenica« pod vodstvom M. G. Smrikarova. Spored obsega najrazličnejša narodna kola in folklorne pesmi, med njimi kolo s petjem za velike vaške svečano« «t.i, žensko hitro kolo, ples koscev, kolo iz okolice Sofije, kola s spremljevanjem pesmi, tri kola iz Trakije in čustendilsko kolo. V drugem delu večera je na sporedu moško kolo (trio) kikiriki-kolo, bistriško kolo, narodne pesmi, pastirsko kolo, narodne pesmi na gajdi in bolgarski nacionalni ples »ra-čenica«, kj ga pleše najprej so io* plesalec, nato pa ansambl. Današnji večer v operi e vreden pozornosti, ker nas seznanja z izrednim bogastvom narodnih plesnih motivov prj bratskem bolgarskem narodu in liani tako odpira nov pogled v kulturo bolgarskega ljudstva. A. S. Puškin, Pravljica o carju Saltanu v mojstrskem slovenskem prevodu Otona Zupančiča izide v najkrajšem času pri Akademskj založbi v Ljubljani. Motiv, ki ga je skladatelj RimskuKorsakov uporabil za svojo opero, je pravljičnega značaja in zaradi tega bo to delo, s katerim se Slovenci oddolžimo spominu velikega ruskega pesnika v enakorodnem prevodu Otona Župančiča, obogatitev našega mladinskega prevodnega pesništva. Toda vsak ljubitelj ruskega slovstva bo pozdravil Puškinovega Carja Saltana Izdaja, ki je posvečena spominu stoletnice Puškinove smrti, bo primerno svečano opremljena. Pesnikov sin Marko Župančič je ustvaril na osnovi rus skih narodnih dekorativnih motivov celotno opremo pesnitve. Neznani Jakopič. V najnovejši številki revije »Modra ptica« je izšel odlomek iz neobjavljene obširne kniige, ki jo pripravlja pod tem naslovom Anton Podbevšek. Kakor kaže objavljeni odlomek, bodo to ne« kaki razgovori s slikarjem Rihardom Jakopičem, kakor jih je pričel že dr Ferdo Kozak v ».Jakopičevem zborniku«. Jakopič je Podbevškovo knjigo pregledal in izpopolnil z večjim številom originalnih risb. Za poglobitev kulturnih stikov s Poljaki. Ob priliki obiska poljskega generalnega konzula v Zagrebu g. Štef. Pola je Društvo prijateljev poljskega naroda priredilo od; ličnemu gostu v čast zakusko. Na tem sestanku. ki so se ga udeležili poleg društvenih odbornikov še nekateri odlični prijatelji poljskega naroda, je predsednik g- dr. R. Mole naglašal potrebo razširjenja in poglobitve kulturnih stikov s Poljaki in stavil konkreten predlog, da bi se v jeseni priredila v Ljubljani razstava poljskih grafikov. Predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem in mu je tudi g. konzul za-, gotovi! svojo pomoč. Znano je, da imajo Poljaki izredno razvito grafiko (že pred let; smo lahko v »Ljubljani občudovali grafične liste W. Smycziklasa), zato bi taka razstava, čije organizacija ne zahteva večjih stroškov, nedvomno prispevala k poglobitvi zanimanja za poljsko umetnostno kulturo. Ali bi ne bilo primerno, če bj z razstavo grafike združili tudj razstavo izbranih oolj-sk;h knjig? Zadostovala bi manjša kolekcija res izbranih del in reprezentativnih izdaj. Tudi o tem naj bj razmišljali naši prijatelji poljske kulture! Poljska knjiga je pri nas kaj redek poiav in težko dostopna celo onim. ki poznajo jx>ijskj jezik in se zanimajo za veliko in cvetočo literaturo tega slovanskega naroda. Obširen franroskoslovenski slovar napo« ved u je Slovenska Matica, če bo našla dovolj naročnikov. Slovar, ki bo delo profesorja francoščine na ljubljanski univerzi dr. Franceta Šturma, bj obsegal 1600 do 1900 sirani leksikonskega formata in bi vseboval tudi strokovno terminologijo, fra-zeologi-o, etimologijo izreko v preprosti transkripciji. Izhajal bi v šestnajstih snopičih po 7 tiskovnih pol in bi bil zaključen v štir; letih. Zgodovino stare ruske literature v obdelav; prof. Evg. Ljackega in z mnogimi j ilustracijam; je izdal v češkem jeziku kot tretjo knjigo svojih Priročnikov Slovanski institut v Pragi. Pisec namerava svoje deio nadalievatj. tako da bodo Čehi dobili res pregledno delo o razvoju ruske literature od prvih začetkov do najnovejšega časa. Ljackega spis nameravamo ob prilik* pii- Andre Maurois, čigar življenjepisna dela o Disraeliju, She!leyu, Byronu in drugih so znana tudi pri nas in čigar roman ^Obdobja v ljubezni« napoveduje za te dni »Modra ptica« v slovenskem prevodu, je pravkar objavil pri Fayardu (Pariš) zajetno knjigo »Histoire d'Angleterre«. Znano Je. da je Maurois (glej o njem A. Ocvirka »Razgovori«, Ljubljana 1983, Tiskovna zadruga) eden najboljših francoskih pozna« val cev stare m nove Anglije, zato ni dvoma, da bodo po tej angleški zgodovini segli tudi Širši čftatedjski sloji, saj j« Maurois na glasu kot mojster esejističnega stila. I« reri| »Letopis Matice Srpske« prinaša v zvezku za januar-februar nekaj gradiva o Puškinu (Evg. Ljackij. Aleksandra Ser-djukova, Branko Magaraševič) jn dva Saj-kovičeva prevoda iz Puškinove ltrike, da« Ije članek dr. Ivana Esiha »SeJo u Polj-skojc in politično študijo Predraga Nikoli-ča »Lutania pri organizaciji mira«. V zvezi z nedavno izišlo knjigo dr. Krešimira Georgijeviča »Srpskohrvatska narodna pe-sma u poljsko; književnosti« je univ. prof. dr. Fr. Ilešjč obširno obdelal naše književ* ne vezi e Poljaki in izpopolnil Georgijevi-čeva izvajanja z mnogimi novimi podatki. V ostalih rubrikah je še nekoliko puškini-an, med njimi A. S-ve poročilo o odmevih Puškinove stoletnice, o Šajkovičevih prevodih iz Puškina, o Badaličevi študiji »Pu« škin i Vraz«. Izmed kritik je vreden posebne pozornosti Svet. Georgijevjča prikaz Ramovševe »Kratke zgodovine slovenskega jezika«. Prikaz kritike je spisan z vsem priznanjem delu prof. dr. Ramovša, ki je »dao jednu knjigu, koioj mi u erpskohrvat-ekom jeziku nemarno slične«. — Sarajevski »Pregled« prinaša v marčevem zvezku med drugim članek Zivojina Balugdžiča »Treba-ju li Nemačkoj kolonije«, dalje članek dr. E. S!adoviča o Roosveltovib reformah in dr. J. Gjorgjeviča o »Individualni in socialni psihologija seljaštva«, esej Tina Ujeviča o »Stvarnosti, koja je izgubiia dokumente«, Vasičev članek o Puškinu in K. N. Mihaj« lova o Puškinu in Gogolju. — V tretji šte-med drugim razprava dr. Alberta Halerja »Sto je realnost«, iz zapuščine pokojnega j dr. Josipa Bognerja pa je objavljen članek ' »Paul Valery j njegovi pogledi na današnji svijet«. Aktualnih pojavov na Češkoslovaškem 6e v zvezi z našimi problemi dotika dr. Ivan Esih v članku »Jezik i politika«. Praška »Slavische Rundschau« prinaša v 2. zvezku članek D. Čyževskega »Puškin in romantika«, W. Wostryja prispevek »Josef Pekar in njegovo življenjepismo delo« in Z. Ciechanovvske razpravo o etičnih vprašanjih v novem poljskem ženskem romanu V kulturni kroniki so izšla poročila o slovanskih študijah v ballskih državah, o sov« jetski alpinielikj in o bolgarskem gledališču. V številki so med drugim tudj oce Svoboda—Mladika Pečar, Slavija—.Korotan Dorčec, Jadran—Grafika štiglič, Moste—Mars Jordan, Reka—Ljubljana jun. Dolin ar. Svoboda—Korotan jun. Benedetič, Maribor—Atletiki Lukežič, Slavija—Gradjanski Kopič, Olimp—Hermes Hobaher spor. Celje—željezničar Mrdjen spor., Amater— Reka Erlih. Kamnik—Domžale Pečar, Kovinar—Gorenjec KuSar. — Plenarni se. stanek ljubljanskih sodnikov bo v ponedeljek 15. t. m. pri Slamiču ob pol 20. vsekakor Bertonoljeva nezaslužena odsotnost pomenila v vsaki prvenstveni tekmi veliko izgubo. V srego sta v Beogradu igrala prijateljsko tekmo BSK in Jedinstvo, se je proti pri- j Jgkftvaojju. .. končaja neodločeno 1:1 (1:0). '^S^bjijji&i sodijo. Jedinstvo v zad- njean^č^su. toljiko napredovalo, da bi se mirno lahko uvrstlo med logaške klube. Med smučarski jm; prireditvami pretekle nedelje moramo zabeležiti še tradicionalno alpsko tekmo v smuku za Glanzniann - Grs-snerjev pokal z Zelenjškega sedla. Progo ie l>šk> treba zaradi plazov v zadnjem hipu preložiti kar je krnelo za. posledico, da ie bi'a mnogo težavnerša kot druga Leta. Na tej tekmi je startalo vseh 25 prfjavVen i.h voaačev, 8 članov jeseniške »Škafe« ostalih 17 pa članov domačega k^uba Tržič-'. Podrobni rezultati so bili: 1) Praček Cirl (Stkala) 3:44.2, 2) Kob'ar Stanko (Skala) 4:13.2, 3) Ankele Riko (Tržič) 4:23.8 4) Čarmnn Frenk (Tržič). 5) KraJlj Polde (Tržič). Po moštvih je z,maga.!a trojica »Skale« v postavi Praček — Koblar — Beuediaič S to zmago so si Jeseničani za eno leto priboril!« pokal, prvi trijs najboljiši pa so prejeli od prireditelja še krasne plakete. Jun i orska" čet vorna kombinacija, ki fo je priredil SK Olimp v Celju pri Celjski koči in na kater,- je startaJo 32 juniorjev, &e je končala v nedeljo 28. februarja z zmago domačega juniorja Valterja DvOTŠaika, ki je pre>;el pokal v prehodno posest. Tekmovalo se je v smuku slalomu, teku na 4 km in skoikjh. ____tekme ln brezžična postaja. Ljubljanski radio želi imeti ugotovljeno, da je postaja zaradi Informiranja javnosti pred temi tekmami v soboto ukrenila vse, da bi dala točne informacije o vremenu in morebitni odgoditvi. Glede na to nd povsem točna trditev v »Pon. Jutru«, da ljubljanska brezžična postaja topot ni bila na viška. Res je celo, da je vse iadane Informacije zbrala na svojo pobudo in sploh ni bilo nikogar, ki bi jo bil sam potreboval za obveščanje javnosti. Boks sekcija SK Slovana obvešča vse člane jn one. ki se mislijo vpisati, da bodo treningi vsak večer v Wolfovi ulici l/I. desno SK Svoboda. Drevi ob 19. <2anpki sestanek. Iz SK LJubljane: Juniorjl igrajo v nedeljo prvenstveno tekmo z Reko. Postava moštva na objavi v oknu tajništva. Trening za vse juniorje danes ob 15. na igrišču. SK Jadran Drevi ob 20. pri Sokliču sestanek I. moštva. SK Mars. Danes sestanekl. rezervnega in juniorskega moštva v gost. Bar. Udeležba obvezna. STK Moste. Drevi za vse člane obvezen sestanek. Ob 19. odborova seja. SK Slovan. Drevi ob 20. v gostilni pri Mencingerju seja upravnega odbora. Zaradi važnosti dnevnega reda navzočnost vseh odbornikov obvezna. (Nogometna sekcija) Proti Kranju določam enako postavo kot preteklo nedeljo. Vsi naj bodo pravočasno na našem igrišču. — Načelnik. Gimnastično plavalni tečaji, ki se prič-no 15. t. m. ob 20. v zimskem kopališču Ilirije na Gosposvetski cesti, so že postali priljubljeno razvedrilo, pri katerem si človek razgiba mišičje in se razen tega še osveži v prijetno temperirani vodi. Takšen tečaj, ki bo trajal bržkone mesec dni in pol, bo stal 80 Din, ki se lahko plačajo v 2 obrokih po 40 Din. Ker je že precej prijavljenih, prosi klub, da se interesenti čimprej prijavijo pri blagajni kavarne Evrope ali pa od ponedeljka dalje v kopališču. udi® • Sobota. 13. marca Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12 45- Vreme, poročna. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18 Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Naravoznanstvo in sve« tovm nazor (prof. Miroslav Adlešič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Za rešitev jugoslov. materinstva in mladine (dr. Milutin Zelič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politik; (dr. A. Kuhar). — 20.20: Poj« dite z nam j na dolgo rajžo preko ulice. Veselo potovanje članov rad. igr. družine, Jožka in Ježka Ln nekaterih plošč; vodnika Jožek in Ježek. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesel konec! (Radio orkesteT). - — - « Beograd 17.20: Plošče. — 18: Narodni riapevj. — 18.30: Pesmi. — 19.50": Koncertna ura. — 21: Orkestralna glasba. — 22.20: Narodne pesmi. — 22.45: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Hrvatski večer. — 22.20: Ples. _ Praga 19.20: Godba na pihala. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Plošče in ples. — Varšava 19.30: Italijanska pomlad. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22.30: Plesna muzika. — Dunaj 12: Popularni šlagerji. — 16.20: Pevski koncert. — 17.15: Plošče po željah. Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite Se danes steklenico Silvikrina na svoj mnivalnik. Silvikrin, iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidnerja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din 27.— Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina! — 18.10: Pevska ura. — 19.25: Vesele ipesmj za kvartet. — 20: Radijska revija »Dunavske pravljice«. — 22.20: Klavirski koncert. — 22.50: Plesna muzika s plošč _ Berlin 18.15: Zvočna igra. — 19.15: Koncert solistov. — 20.10: Pester glasbeni večer. — 22.30: Plesni orkester. — 24. Plo« šče. — Miinchen 18: Harmonikareki kvintet in kmečka godba. — 19.40: Islandski plesi. — 20.10: Koncert vojaških godb. — 21: Plošče po željah. — 22.30: Plesna muzika. — Stuttgart 18 30: Zabaven program. — 19: Plošče. — 20.10: Kabaretni večer. — 22.30: Ples. — 24 Nočnj koncert. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! HLADILNIK NOVEGA NAČRTA V HARMONIČNIH LINIJAH — VELIK KOVČEG ZADAJ — MEHKI, UDOBNI SEDEŽI — KOLESA NOVE, LEPE OBLIKE — VEČJE BALON GUME — S SVOJIM ZE PRISLOVIČNO DOBRIM FORD MOTORJEM 34 HP, S SVOJIMI DALEKOSE2NIMI NOVOSTMI IN MNOGIMI DRUGIMI VRLINAMI VELIKE VREDNOSTI SO FORD — E I F E L VOZOVI VISOKE KVALITETE V RAZREDU VOZ NIZKIH CEN IN NAJBOLJ PRIPRAVNI ZA NAŠE RAZMERE V VSAKEM POGLEDU POVPRAŠAJTE ZA NOVI MODEL 1937 V - 8 POTNIŠKI VOZ Z MALIM IN VELIKIM MOTORJEM. KAKOR TUDI ZA NOVE TOVORNE VOZOVE S 4 IN 8 CILINDRL TUDI NA POGON NA LES IN LESNO OGLJE ! ZASTOPSTVO: cT AMERICAN MOTORS, LTD - Ljubljana ." »JUTRO« It. 80 8 PeteE. 12. HI. 1937 a.A jaz ne potrebujem sluge — ne morem ga plačevati.« Boris je hitro stopil bliže in se spustil na koleno. Saj ne potrebujem denarja. Svojemu gospodu sem služil. Taiko hočem poslej služiti vam — do smrti!« Prijel je Anthonyja za roko in si jo položil na čelo. Nato je hitro vstal in prav tako tiho in mahoma zapustil sobo kakor je bil prišel. Amtbony je strme gledal za njim. »Vražje čudno!« je zamrmral. »Zvesta duša! A stvar je neprijetna — hudo nedobro došla — prav ta mali!« Drugo jutro je bil mrliški ogled, in takoj potem je Anthony odpotoval. To je bila čista radost za BiHa Eversleigha, ki je imel sicer hudo naporen dan, zakaj George Lomax mu je v svojem strahu pred kdo ve kakšnimi uradnimi zoprnostmi nalo- žil vse petino opnuvftčo*. Utrujen, je Sel nazadnje spat, ne da bi bdi le besedico izpregovoril z Virgi-nijo, tolažeč se s mislijo, da je vsaj »dedec iz Afrike« odmesed pete. Spanje mu je prineslo odškodnino, zakaj sanjalo se mu je o gospe Reveflovi Bile so junaške sanje. Rešil je Virginijo fa vrhnjega nadstropja goreče hiše in ji stekel nato po kruhke z gnaitjio. Potem je stal mahoma v cerkvi, da bi se dal z Virginijo poročiti. Toda, o groza! Bil je v pidžami, zunaj se je pa že ustavljali avtomobil, in Virginija je stopila iz voza, držeč se barona za komolec. Priš a je k njemu in ga smeje se prijela za ramo. »Bili!« je reMa. »O, Bili!« Stresla ga je. »Bili, talk zbudite se! Bili je ves amešen planil iz spanja. Virginija se je sklanjala k njemu in še in še ponavljala: »Zbudite se! O, BiH, zbudite se!« »Halo! Kaj pa je?« je rekel BiH in se vzravnal. Virginija se je oddahnila. »Bog bodi zafhvaljen! Ali ste zdaj zbujeni ?« »Mislim — mislim, da — « je Bili zaimrmiral. »Zaspane! Roke me že bolijo!« »Te žalitve so neosnovane,« je dostojanstveno rekel BiH. »Dovolite mi pripombo, da je vaše vedenje jalko neprimerno. Kako more in sme čednostna mlatia vdova — « »Ne bodite neslani, BiH. Neikaj se godi.« »Kaj pa?« »Čudne reči. V posvetovalnici Slišala sem, kako so zaloputnila vrata, in ko sem šla dol pogledat, je bfla r posvetovalnici Itjč. Skozi refo v vratih irf- sem mogla dobro videti, kaj je, pa sem se mahoma spomnila, da bi bilo lepo, če bi imela s seboj prijavnega, velikega moža. In ker ne poznam nobenega prijaznejšega in večjega od vas — « »Razumem,« je rekel Bffl. »VLomiioe naj grem prijete Virginija je nagrbančfla čelo. »Ali so vlomilci, ne vem zanesljivo. Nu, adaj pa hitoro! Vstanite!« Bili je ubogljivo adtrknal iz postelje. »Taikoj si obujam podkovane čevlje. Naj bom še tako velik in močan, bos se z utrjenimi Zločinci ne bi rad spuščal v boj«. »Vaša pidžaima mi je všeč, BiH,« je samjavo pripomnila Virginija. »Žive barve je, a vendar ne prostaške.« »Nu. tale vaša reč tudi ni napačna,« je menil Bili in prijel za drugi čevelj. ,Kako pravijo temu?« »NeglSže, BiH Veseli me, da ste živeli taflso oecLnostno življenje.« »Kaj še!« je ogorčeno rekel BflL »Pač, pravkar ste se izdali Ugajate mi BiH! Nemara da vam jutri ob hladim zgodnji uri — recimo, okoli desetih — privoščim celo poljub.« »Takšno reč je najbolje kar precej opraviti,« je menil BiH. »Zdaj imava važnejše skrbi. Ali si mislite natakniti še plinsko masko in verižnjaoo, ali se lahko odpraviva?« »N&red sem,« je refoej Bftt, smuknil t kričečo nočno haljo in pograbil žeželjj. »Običajno orožje,« je zamrmral. Splazila sta se na dvojni hodnik in po Strokih dvojnih stopnicah niadoL »Kaj neki pomeni, če vfomaici raadevajo viteza v ofclepu?« je šeptiila Virginija. »In to v hiši, kjer se bogme ne mamfka dragocenosti« »Koliko jih pa je?« je vprašal BiH in iferepkeje stisnil svoj žeželj. »Tega nisem radočHa, BiH. Dajte, seaujte si čevlje. S podkovanimi podlati ni moči tiho hoditi.« BiH je'stokaje sedel ca spodnjo stopnico in se se-zul. Nato je vzel Čevlje v roko in se jel plaziti dalje po tesnem hodniku, Virginija pa za njim. Pred težkimi hrastovimi vrati posvetovalnice sta obstala V sobi je bilo vse tiho. A zdajci je padel skozi ključavnico svetel sij. Bila je pokleknil, da bi videl, a malopridnežem tisti mah ni bilo v njegovem obzorju. Spomnil se je, da stojita viteza na levi pod Holbeinovo sliko. Očividlno so tamkaj lopovi pri svitu električne žepne svotiljke opravljali svoj posel, kajti ostali del sobe je bil teman. Samo za trenutek je Bili videl postavo M je smuknila mimo, ni pa mogel spoznati, ali je bdi moški ali ženska. Nato je postava izginila na levo, in rahlo žvenketanje se je nadaljevalo. BiH je nazadlnje vstal in spet obul čevlje. »Ničesar ni moči razločiti,« je šepnil. »Kje je stikalo za luč? Noter pojdem!« Tudi za pomlad kupit© pri „PA(JLIN(J" LJUBLJANA. KONGRESNI TRG 5 KER VAM NUDI ZA VSE VELIKOSTI IN POSTAVE PRAVILNE, NAJNOVEJŠE MODELE DAMSKIH PLASČEV, KOSTUMOV IN PALETOJEV. CENE MALIM OGLASOM P» SO par s» besedo, Din 3.— davka a vsak oglas in enkratno pri* ctojbino Din za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo •lužh. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13,—« Dopisi tn tenltve se saračnnaje po Din Z.— za vsako besedo, Din 3.— davka a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din b.— sa Šifro aH dajanje naslovov. NajmanjSl znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20,—h Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1*— ca besedo, Din 3.— davka a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— a Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek a enkratno objave oglasa Dta Ponudbam aa šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« * _ _ - _ odgovor, priložit« l£lu > v mamtaH Vse pristojbine a male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer w zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tSčoča se malih oglasov, Jc naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda 1 Din. 'lavek 8 Din. ca šifro ali lajanj« naslova 8 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Zastopnika u prodajo sr*?6k Di'lavne razredne lotecjj« iščem® — pod ugodnimi pogoje Ponudbe na ogl. odxl. Jutra pod »86«. 1117-1 Fino pletiljo sprejmem za stroj žtr. a Pisnti na naslov Joe. Kerai strojna pletiona SI. Brod 48M-.1 Oskrbnika fcvt^-rt b" sam obdelaj gospodarstvo za 3—i e»ebe, sprejmem. Ponudbe poslati na Petai Panjan Hrastovi-ca kraj Petrini« Savska ba novima. 48fc*>-l Kuharica per-fektna, ki opravlja tudi draga hišna dela dobi mesto v večjem mestu v provinci. Predstaviti se j« v soboto dne 13. marca t. L v Ljubljani, Hotel »Slon« soba št. 9. med 13. in 10. uro. 4914-1 Prevajalec ra hrvatski jeoii dobi stalen zaslužek. Pogoj absolutno obvladanj« književ-hrvatskega jezika. Hrvatska knjižf-vnica ima prednost. Ponudbo na ogl. odd. Jutra pod »Taikoj 1037«. 40ii7-l Prodam Beseda 1 Din. davek 8 Din. za Šifro «1: .lajanje naslova 5 Din. N%jmanjfr ineeetk 17 Din. 10 vrtnic plezalk v krasnih novih, dedoma trajno cvetočih sortah z zavojnino in poštnino vred Din 60,— Sadjarstvo Do-limšerk, Kamilica, p. Maribor. 4907-6 10 nizkih vrtnic v različnih novih prekrasnih barvah, trajno cvetoče sorte * zavojnino tn poštnino vred Din 60.— Le na prostem odgojene sadike, ki cvetijo že »d majmika naprej do po®ne jeseni Ravnotoliko stane 90 slabe j ših sadiik. Sadjarstvo Do-Irim&ek Kamnica, p. Maribor 4906-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Praktikantinjo za knjigovodstvo sprejmem Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »ProktrkantinjaT. 4904-,! Dobra frizerka katera zna vodno m žel-ez-tt'< ondulacijo, dobi takoj službo. Ivan Rakovec Jesenice — Fužine. 46C54 Kinooperaterja izučenega ključavničarja., azprašanega sprejmemo za takoj. Din 1000 plača aH GTiO in hrana ter stanovanje Kino Central Zemun '401B-1 Potniki Beseda 1 Din iavek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rajonskega zastopnika sposobnega, agilnega z nekaj kapitala (garancija) išče vodeča evropska tovaT na pisalnih 'n računalnih strojev event. proti fiksn-rou in proviziji. Obširne ponudba z navedbo referenc na »Publie.itas« Zagreb Jlica 9. pod »Biiroma^chi-nen« 4038-5 Hvali Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. Čistokrvna doga temno siva importimna 1« Avstrije z rodovnikom naprodaj. Rožna doti na IT./13 2S71-27 Papagajček zelen kateri zna govoriti nam je ušel. Pošten najditelj na ga vrne proti nagradi Din 50.— Gostilna Grgiič, Celovška štv. 63. 4963-27 frjffiffiTIM Beseda 1 Din. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa skoraj _ nova, najboljših znamk in šivalni stroji poceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti K rižanske cerkve). 4930-lrl INSERIRAJ V „ JUTRU"! G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okol! sveta 46 Nato je profesor poklical ostanek Indov, ki so bili potegnili »Pulexa« iz vode, ter jim ukazal, naj izdero letalo iz hiše. ffflMI Beoeda l Dm lavek 8 Dn. za šifro alt lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Hranilne knjižice Nakup in prodajo vseh denarnih zavodov lzposlju-jem po najvišji ceni takoj v gotovimi Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnova ul. Telef«-- 35—10. S9-16 Posojila dajamo v gotovimi ln blagovnih bonih »Henote«, Informacije: Tavčarjeva 2. 8T7-16 Za hotel se 56če kompainjan s kapitalom, vsled prezaposlenosti. Hotel je prvorazreden diobro vpeljan, z veliko dvo rano z« zabave gledališča z kino aparatom. Cei hotel ima nov moderen inventar ervent. naprodaj. A. Cerne Hotel Jadran, Knagujevac. 40384:6 [ffi Beseda 1 Din. lavek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi—plise entel ažnr pred tisk tnono-grame, hiti o izvrši M a tek & ilikeš Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85- 'X Beseda : Dn. lavek 8 Din za šifro al: lajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Dn. Več stanovanj 2 do 4 t-obrJh. komfortnih ortfiam za april. Na s'ov v vseh pr,3'ov. jutra. 4356-21 MffiK Beseda 1 Din. lavek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo preprosto oddam za dve osebi. Sprejmem tudi zakonski par. Sv. Petra nasip 43. 4M1-SB Razno Trenškoti, veterni | suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. Informacije Dvignite dospele ponudbe: Abitnrijentka, Advokatska pisarna, Agilen, Agiina mlada moč, Bodočmuft, Blizu Ljubljane, Buifet, Dva-tisoč, Denar 99, Dobička-nosen zaslužek. Dober uspeh, Dogovor ustmeno, Dobre moči, Dvajseti, Dve miiirni osebi. Dobro blago, Dobra plača, Dobra točka, Fiksum m provizija. Hvaležna dobrotniku, Izleti, Kleparska delavnica. Krasna pomlad, Ljubiteljica otrok, Limuzina, Ljubljana 1937, M. M 36, Mrtva pomlad, Najboljša naioiba, Najraje matematika, nemšč. francošč.. Ne bo Ti žal, Othello, Okrog 300.000, Osebni dogovor, Poštena in zanesljiva, Prometna točka 900. Poštena in 6i«ta, Poštena gospodična, Poštena snažna. Pošten an okreten, Pekarna, Prilika, Pomlad 9«0, Promet, Redno točno plačam. Reference, Rezerva, Resno, Resna pro dajalka, Stalnost, Samostojna, Skupno delo in zaslužek, Steklo, Stara trgovina, Srečen dobitek, Sezona na Mirju. Samostojna knjigo vodkinja, Tiskarski škrat, Točno plačujem. Ta koj gotovima, Upanje, Ugod no, Vestna praktikaotinja. Vestna 4»1, Vestna in marljiva. Vloga, Vesel temperament, Zvesta, Zračno su šenje, 202, 75.000. KL1ŠEJE ENO VEČBARVNE JUGOG&AtlKA SK PETJA HA M Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik y m h »ii 111 b y i ri 100 i uspehov o na □ | en oglas § B mJutrum g SnnnnmiS URADNIK mlajši z dovršeno trgovsko akademijo dobi mesto v industrijskem podjetju. Prvenstvo imajo oni z znanjem tujih jezikov in prakso v industrijskem podjetju. — Ponudbe nasloviti samo pismeno na »M o r a v i j a«, fabrika pletenih proizvoda a. d. u Beogradu, ulica Cirila i Metodija 10. V prošnji navesti zahtevo glede plače, reference in priložiti sliko. f Dotrpel je naš dragi oče in soprog IGNACU PLANTARIČ POSESTNIK v 56. letu svoje starosti, potolažen s tolažili sv. vere. Pogreb predragega nam pokojnika bo v soboto ob petih popoldne. Prosimo tihega sožalja! ŠKOFJA LOKA, 11. marca 1937. ŽALUJOČI OSTALL Kabinet v Dokičevom bloku oddam Vprašati v vseh posl. Jutra. 4906-23 Sobo sončno oddam takoj t souporabo kopalnice v centru Naslov v vseh posl. Jutra. 49*7-33 Sobico oddam gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 4966-03 Sostanovalko sprejmem v lepo fi&to sobo. Naslov v vseh posl. Jutra. 40d/l-23 ZAHVALA Ob zaključku življenja najine matere in tašče ODVETNIKOVE VDOVE se predvsem toplo in iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ji stali na strani in ji prinašali solnca in gorkote v letih samote in ki ste ji z veliko požrtvovalnostjo lajšali trpljenje poslednjih dni, predno je legel večni sen na njene trudne oči. Iskrena hvala Vam, ki ste ji prinesli rož v slovo in ki ste jo pospremili na griček tja gori na zeleno stran, ko je odšla z doma. V tih, trajen spomin nam ostane sočustvovanje, ki smo ga bili deležni . LJUBLJANA — JIHLAVA, 11. marca 1937. DR. MILADA BENŠ-LEMEŽEVA. DR. LEMEŽ MILAN Razgovor s tenoristom Antonom Drmoto Po „Traviatiu z Jarmilo Novotno Tenorist Anton Drmorta mj je ob snidenju z veseljem omenil evojc najnovejše nastope na Dunaju. 0 uspehih ne govori rad. Nikakor ne mara da bi se to, kar bj povedal komu morda zdelo preveč. Pri pevcu nenehnega stremljenja navzgor je to tembolj raz_ umljivo; priznanje uspehov sprejema z radostnim srcem, a le kot potrdilo, da je na pravi potj in v vzpodbudo za nadaljno rast. Ko mi je prejšnja teden sporočil, da bo 26-februarja pel v dunajski državni operi Alfreda z znamenito Jarmilo Novotno kot Tra-viato. sem zdaj s tem večjim zanimanjem pričakoval njegovega prihoda v Ljubljano. — Kako si prišel tako naglo do glavne vloge Alfreda? Ob nastopu angažmana lani jeseni sem dobi] majhne vloge, po nekaj taktov- Tako mi je bil omogočen temeljit študij. Postopoma sem dobival večje in težje vloge. Vodstvo je najlepše skrbelo za moj razvoj. Letos v januarju sem že pel v >Bajazzu« in v >Le-tečem Holandcu«. Male vloge po večini niso ipisane tako, da bi se mogel uveljaviti in njjh značaj tega tudi ne dopušča. S krmarjem v »Letečem Holandcu« pa sem vzbudil pozornost kritikov, stopil 6em v ospredje zanimanja Kritike so bile lepe. Opozarjale so upravo na kvaliteto glaeu i-n svetovale, naj mi _ z varovanjem razvojne linije — da možnost, da nastopim v velikj vlogi. Ne_ kateri člani vodstva so sicer izrazili pomisleke. da bo nastop v veliki vlogi Alfreda zame igralsko pr eu ran j en; bali so se, da bi sj z igro ne pokvaril bodočnosti«, ki mi jo kot pevcu prerokujejo. Kljub temu je bilo zanimanje za moj nasrtop veliko. Več časni_ karjev me je naprosilo za intervju in listi so prinesli moje slike Gledališče je bilo popolnoma razprodano- Seveda je treba upoštevati celotno odlično zasedbo. Traviato je ipela Jarmila Novotnal Ob tej pevki svetovnega slovesa sem nastopil najitežjo preizkušnjo .Uspeh ja bil prodoren. K temu je mnogo pripomogel moj naravni pojav Alfreda: po mladosti, kretnjah, čustvovanju sem 6e verjetno precej približal nesrečnemu Verdijevemu junaku. In Jarmila Novotna se je z vso vnemo prilagojevala, da mi pomore do uspeha. — Imaš morda kaj kritik? Pevec mi je ljubeznivo razgrnil kup časopisov. Iz »Volks-Zeitung< povzemam: »Drmota ima zdrav, močan, po šolanju za naraščanje in upadanje tona voljan glas, ki ga razdaja že z razveseljivo sigurnostjo in samozavestnostjo. Njegovo petje zveni sveže, mladostno, izdatno, pevska Knfja je pravilno zdržana in pevec se ana ojunačiti celo do udarnosti. Podoba je, da so dani vsi predpogoji za nagel vzpon.«. (Waiker Bricht) Dopisnik zagrebškega >Morgenblatta< Egon Beniech pa poroča pod naslovom: Velik uspeh slovenskega tenorja na dunajski državni operi; >2ametno-mehko, temno sa prelivajoče teče ta pravi slovanski tenor po pevčevj želji. Njegov spev je vedno umetniško izdelan, razumno in premišljeno frazi-ran, njegova igra je preprosta in se vtisne v spomin- Ta debut obeta kar največ«. — S tem nastopom sj postal lirični tenor dunajske državne opere? Po tem uspehu boš gotovo dobil več vabil za gostovanja? Sredi marca bom pel na Dunaju v Bachovem >Matevže>vem pasijonu< evangelista v družbi odličnih pevcev, z zborom dr- žavne opere in orkestrom filharmonije. Dirigiral bo znamenit; Knapertsbusch. Čutim se izredno počaščenega: evangelist je mu-zikalno, pevsko jn stilno najtežja partija v vsej oratorijski literaturi. Povabljen sem tudi na gostovanje v Prago. Pel bom v Narodnem divadlu 4. apr:1a Alfreda in 6. aprila Lenskega v »Onjeginu«. Tega se izredno veselim, kajti Lenski že dolgo moj sen. Potem ga bom pel tudi na Dunaju, z Jarmilo Novotno, ki bo pela prvič Taitjano. In ko spet govorim o Jarmili Novofcni, naj ne ostane skrivnost; znamenita pevka mi je dejala, da je pripravljena jeseni nastopiti z menoj kot Traviata o ljubljanski operi. Dušan Vargaaon- Dežne plašče za pomlad, velika izbera od 180.— din naprej pri F. I. Gorica r, Ljubljana SV. PETRA CESTA štev. 29 Gumbi za preobleko vseh mgt in velikosti, stroje in štanoe TOVARNIŠKE CENE* A. GUTTMANN Zagreb — Marticeva 4 TELEFON 58-21 »VASE ZDRAVJE ZAHTEVA« Občina Ljnbljua Meotai pogrebni ta v od Vsemogočni je poklical k sebi ljubljenega soproga, dobrega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda ANTONA SILA TRGOVCA Pogreto dragega pokojnika bo r soboto 13. t- m. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Obilič, Udine, Palermo, dne 1L marca 1937. ŽALUJOČI OSTALL # Danes dopoldne oh pol II. uri se je za vedno poslovila od nas naša nad vse ljubljena predobra ženka in zlata mamica, hčerka, sestra, sinaha, svakinja itd. gospa ROZI DOLINAH roj. DEBELAK SODNIKOVA SOPROGA Vsemogočni Bog Je tako odločil, da je svoje življenje položila na altar materinstva, svojo blago dušo izročila Bogu, nas pa zapustila osamljene ln zapuščene. K večnemu počitku Jo bomo spremili v soboto 13. t. m. ob pol 3. nri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. marca 1937. Dr. ANDREJ DOLIN AR, soprog; MAGDA in ANDREJKA, hčerkici. Rodbini DOLENARJEVA, DEBELAKOVA in vse ostalo sorodstvo Tre-fate Davorin Ravlfcn. m Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adolf RibDikar, m Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jenuu «—■ Za iunaimlu! del ja Pflgtmam MBoJb Norifc m M m IftAtjB*' /