Pušiuiud plačana v gotovim i.i- ro lx V Ljubljani, v petek 1. aprila 1932 Štev. 74 Cena I Din Naročnina mesečno 25 Uin. za inozera« ■t v o *o Din — ne-tleliska iziktja celoletno *)b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo |e v Kopitar jevi ul h/III Telelout uredništva; dnevna služba 20^0 — nočna 4 id 2050 Jlz. AfJtC Ček. faruu: Ljubljana št lO.h-so in 10.34^ za tnserute; Sara levo štv. 7563, Zagreb št v. "59.011, Praca-Dutia j 24.797 Uprava. Kopitar* jeva h. telefon 2992 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dau ziutraj, razen ponileljka id dneva po praznika Ofenziva brezboštva Do zadnjih let je prostozidarstvo bilo nosilec boja proti Bogu in proti Cerkvi. Frama-sonska brezbožna fronta pa je bila in je še pritajena, skrita. Njeno delo je tajno, vrši se pod zemljo. Po vojni pa opazujemo, kako se poleg prostozidarskih tajnih lož organizirajo v Evropi nove, javne organizacije, ki odkrito in naravnost vodijo boj zoper Boga kakor j sploh proti vsakemu verstvu. Novodobne brezbožne organizacije se ne zadovoljujejo s tem, da Boga ignorirajo, ampak ga naravnost napadajo, brišejo ga z obličja zemlje in poznajo le še družbo kolektivnega človeka, od katere se ne zahteva nikake krščanske morale več. Framasonstvo je produkt site buržuazije, ki se je s svojim kulturnim in gospodarskim liberalizmom prizadevala za čim širšo emancipacijo od Boga in njegovih postav. Otroka liberalnega očeta, socializem in komunizem pa sta šla korak dalje in vrgla raz sebe tudi videz vernosti: napovedala sta odkrit boj vsakemu j verovanju. Nemčija je po svojem Karlu Mancu podarila Rusiji marksizem. Sovjeti ga ji sedaj vračajo v postoterjeni obliki na ta način, da pridno snujejo po njenem ozemlju »organiza- j cijo borbenih brezbožnikov«, ki aosega že sto- i tisoče po številu. 2e se vijejo po nemških, če- I ških in avstrijskih mestih povorke mladih ljudi, j kakor v sovjetski Rusiji, ki smelo kličejo v j svet: ni Boga, Bog je mrtev! Tisoče agilnih agitatorjev je na delu, da razdrobe javno in ' zasebno, v tovarnah, zborovanjih in zasebnih razgovorih železno postavo: Veruj v enega Boga! Ko se svet potaplja v morju brezmejne revščine in pomanjkanja, se tisoči prizadevajo, da odsečejo še zadnje sidro, s katerim bi se blodni človek mogel oteti. Med tem ko milijoni begajo danes kot pravi brezdomovinci po svetu, ki jim brjj kot kdaj postaja solzna dolina, so brezštevilni »osrečevalci« na delu, da človeku vzamejo in zatro v njegovi duši tudi poslednjo misel in upanje na posmrtno življenje. K .'cr je z-< csti zr-arc, sta nosilca no\c dobnega brezbožnega gibanja socializem in komunizem. Njuna taktika je prikazati veto, zlasti pa krščansko kot izrazito kapitai .stično in buržuazno zadevo, proti kateri se mora proletarijat boriti z vsemi silami. V to smer je brezbožno akcijo usmeril Lenin sam, ki je učil boljševike, da je nujno treba dati religiji razredni značaj, trdno združiti boj proti veri z razrednim bojem proletarijata proti kapitalu, tako, da se bodo mase borile istočasno za socializem in proti religiji. Kaj hoče marksizem? Gospodarskega človeka, hoče produktivno družbo, ki naj sama sebi zadostuje in izven sebe ne išče nobenega cilja več. Iz takega naziranja je boj proti veri razumljiv. Verovanj v nadnaravni svet pa po mišljenju marksistov slabi pogum gospodarskega, zgolj v materijo usmerjenega človeka, zabrisuje gospodarske ideale. Je to po njihovih besedah fata morgana, ki naj z varljivimi upi dvigne bednega proletarca preko žalostne zemeljske resničnosti, je opojni strup, ki naj ga zaziblje t boljše upe. Tega mogočnega sredstva pa da se je polastil kapitalizem s tem, da si je vdinjal Cerkev in z njeno pomočjo sedaj tlači brezpravno delovno ljudstvo. — Zato proč z religijo! V marksističnem paradižu človek ne potrebuje več nobenih potolažil. Iz prekipevajočih čaš zemeljske sreče si bo proletariat lahko uiešil vso žejo po sreči in dobrinah ... Socialisti in komunisti so toraj trdno sklopčili religijo z gospodarskim dogajanjem in gospodarskimi problemi, istovetijo jo tako-rekoč z zasovraženim kapitalizmom, da tako lažje sejejo brezboštvo med delovne mase. Proti temu satanskemu početju, kateremu podlegajo in še zraven pomagajo celo nekateri neorientirani katoličani, je treba nastopiti z vso odločnostjo in razglasiti zločinsko bajko o razrednem karakterju religije. Treba je na učinkovit način in vedno znova pribijati in z dejstvi izpričati, da Cerkev ni nikaka zaščitnica mamonističnega kapitalizma in sovražnica delavstva. Seveda je treba poznati njen nauk, prodreti v duha papeževih okrožnic, seznaniti z mnogoštevilnimi izjavami katoliške hierarhije, ki je že po vseh deželah skupno ali posamič zavzela stališče za delavstvo proti izkoriščajočemu kapitalizmu In ga najodloč-neiše obsodila. Zal, da vsi verniki ne slede podanim smernicam, ne v teh, o drugih ver-sM in moralnih stvareh. Toda to ni krivda cerkve, ampak slabih katoličanov. Vendar kdor pozna dejansko stanje, si v teh prevažnih vprašanjih ne bo dal servirati v svoj poduk od marksistične strani raznih kosti, da jih gloda, temveč bo s stvarnim delom skušal odrešiti sebe in svoj krog, a bo imel pred očmi, da zemlje, po kateri hodimo, z lastnimi silami nikdar odrešiti ne bomo mogli. Opazuje se tudi, da brezbožen pokret izrablja zlasti verske praznike v svoje namene. Božiča ali velike noči ne ignorira, ampak jima v hespfli in pisavi daje drug, zgolj tostranski (Wmt:i in značaj, kar naj zlasti na mladino *Vzgoino« vpliva. Podobne poskuse opazujemo 7e tucfi pri nas. — Proti temu je treba izvesti odločno liturgično gibanje, za katero je hvala med katoliško mladino tudi pri nas dokaj smisla. Katoličani morajo svoje verske skrivnosti razumeti in tudi doživeti. Kdor ni le gledalec, ampak sodelavec pri Gospodovem aitariu, ne bo tako zlahka postal njegov Judež. Naj opozorimo še na to, da so močne protiverske sile na delu, da ne le može, ampak Nepremostljiva nasprotja med Francijo in Italijo London, 31. marca. V diskusiji o gospodarski uniji Podonavja se čedalje bolj odkriva politična rivaliteta med Francijo Ln Italijo. Dočim se Tar-dieu zadnje čase zelo prizadeva, da bi se prijateljski oduošaji med Francijo in Italijo vpostavili, je italijansko stališče v zadevi Podonavja Neue Freie Presse« poroča iz Rima, da bivata bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana na posestvu italijanskega kralja v San Rossore. Uradni krogi trde, da je ta obisk bolgarske kraljevske dvojice popolnoma aasebnega značaja. Rimski diplomatski krogi pa so mnenja, da bo bolgarski kralj Boris pri ti priliki obvestil svojega italijanskega tasta o vprašanjih, nastalih na Bolgarskem zaradi Tardieujevega predloga o podunavski gospodarski zvezi. Bolgarska je mnenja, da naj tudi ona sodeluje pri pogajanjih o pori unavski zvezi Zbližale med Anglijo in Francijo v reparacijshem vprašanju London, 31. marca, tg. »Daily Herald« objavlja danes senzacionalen članek, v katerem govori o temeljiti spremembi angleške rcparacijske politike. Do sedaj je hotela Anglija nastopati na re-paracijski konicrcnci, ki bo mescca junija, za de-flnitivno rešitev tega problema. Sedaj pa noče predlagati nič drugega, kakor da se dosedanji moratorij podaljša za šest mesecev. Bodeči franco-sko-angleški sestanek naj bi omogočil popolno zbližanje v tem vprašaniit. Anglija in Francija naj bi skupno pred'agali podaljšanje moratorija za 6 mesecev in edgoditev konference, česar pa bi Nemčija po mnenju listov ne mogla sprejeti, ker more vzdržati plačevanje oHres i za rcparacijska posojila in privatne obveze še za pol leta. Amerika zvišuje davke Newyork, 31. marca. tg. Amerika, ki je bila do sedaj »obljubljena dežela« najnižjih davkov, je sedaj nastopila pot najvišje konjunkture za zvišanje davkov. Ameriška poslanska zbornica je v prejšnjem tednu sklenila, da se davek na dedšči-ne zviša za 45%. Razen tega se je izredno visoko zvišal prometni davek. Včeraj so v Beli hiši sklenili še nadaljnjih 300 milijonov dolarjev davkov, dalje so sprejeli l'A% zvišanje korporacijskega davka in 50% zvišanje domačih poštnih pristojbin, da se pokrije poštni deficit 135 milijonov dolarjev. Do sedaj sklenjeno zvišanje davkov se ccni na leto na znesek 750 milijonov dolarjev, vendar pa je treba v svrho, da se pokrije proračunski deficit 1250 milijonov dolarjev, prihraniti pri izdatkih še 200 milijonov dolarjev. Upajo, da bo^o dobili 75 milijonov z zvišano kolekovino v borznem prometu, popolnoma nejasno pa je, kako bodo pridobili ostali primanjkljaj. Sovjetski admiral v Trstu Rim, 31. marca. AA. Šef glavnega štaba sovjetske mornarice v Črnem morju admiral Dušenov in sovjetski pomorski delegat v Italiji Čikunski sta si ogledala italijanske ladjedelnice v Trstu in Tržiču pri Trstu. Gosta sta se zanimala za obrate v raznih delavnicah, kjer montirajo Dieselove motorje in turbine. Prav tako sta si ogledala v Tržiču dve veliki motorni ladji po 20.000 ton, katerih gradnja se ravno bliža koncu in ki bosta vozili med italijanskimi in južnoameriškimi lukami. Dobra rešitev vinske krize Lfsbona, 31. marca. ž. Portugalska vlada je izdala naredbo, po kateri so vsi hotelirji, restavra-terji, kavarnarji in gostilničarji dolžni, da v bodoče vsakemu goslu pri kosilu in večerji servirajo brezplačno 2.5 desetinke vina, da se mi ta način izognejo vinski krizi. Stran »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1931 skupšcme Razprava o trošannskem zakonu fcflgrnd. 31. marca. 1. Danes dopoldne je zasedala narodna skupščina. Najprej je administrativni odbor skupSČlne predložil plenumu obračun vseli str kov od prvega zasedanja do konca februarja. Iz poročila je razvidno, da jo narodna skupščina par«bila v mesecih decembru 1801, januarju in februarju 1C02 vsega 8988.816 Din. ^ato sta bili preSitani dve interpelaciji, in sicer bila prva podpisana od dr. Nikola Nikiča in naslovljena na notranjega ministra. Interpelacija vprašuje ministra, če mu je znano delovanje Pipana in podžupana v Vinkovcih. Oba javna fuiiliuo-narja sta s svojim nepravilnim delovanjem dvignila veliko ljudsko ogorčenje. Izkoriščala sta svoj položaj v svojo korist in korist svojih poslovnih prijateljev. Žena župana dr. sumatovca si je pustila pokloniti od mestne občine veliko zemljišče, katerega je potem prodala za visoko ceno. Zupan je samega sebe postavil za predsednika Mestne hranilnice. lnterpelantje vprašujejo ministra, kaj misli ukreniti proti delovanju župana in podžupana omenjene občine. Druga interpelacija je bila naslovljena na gozdarskega ministra in se nanaša na poravnavo dolga v znesku 3,624000 Din, kateri znesek naj bi podjetje »Dralu v Zagrebu plačalo mestni občim v Vinkovcih za prodani les. Banska uprava v Zagrebu je to prodajo odobrila, zadeva pa se zavlačuje po načelstvih gozdarskega ministrstva. Inter-pelant navaja besede nekega trgovca v Zagrebu, ki .se je izjavil, da njihova stvar stoji slabo v gozdarskem ministrstvu, da pa ima on osebne zveze z ministrstvi Ln da bo uspel, ako so mu voljni ponuditi kot kompenzacijo kakšno denarno nagrado. Narodna skupščina je nato prešla na diskusijo zakonskega predloga o tro>arini. Zaporedoma so covoriH poročevalci večine in manjšine ter razlagali svoje predloge. Dr. Štefanovi« je izjavil, da je tendenca tega zakona ta. da se popolnoma ukine vsaka kontrola finančnih organov pri pobiranju trošarine na vino in žganje. Klasifikacija gostita po količini iztočene pijače bi kontrole ue odstranila Taksa na špirit je bila zato ukinjena, ker se hoče preprečiti, da bi ljudje vina in zganja ne izdelovali iz špirita. Kar se tiče predloga dr. Kun-tariča, nuj se ne določi po naših kopališčih pavšal v celotni višini in naj se zniža vsaj za 50%, je izjavil poročevalec, da odbor zastopa stališče, cla se iz zdravstvenih razlogov ne sme po kopališčih pijančevati. V načelni debati je prvi govoril poslanec Karel GajSek. Uvodoma je ugotovil, da spada tudi la zakon med one, katere je vlada obljubila za olajšanje krize kmetskih stanov. Nato je prešel na podrobne statistiko našega vinogradništva po vsej državi, predvsem v Sloveniji, ter podčrtal veli: kanske težave, s katerimi se mora boriti naš mali vinogradnik, ki zaradi neurejene trošarine ni mogel prodajati svojega vina brez lastne škode. Nad en milijon našega prebivalstva v državi je navezano na svoje najbistvenejše življenjske potrebščine od vinogradništva. Država ima interes, da temu stanu pomaga, da svoj pridelek, četudi revno, a vsaj za toliko vnovči, da bi mogel živeti. V zadnjem delu svojega govora je analiziral •zakon in podčrtal njegove dobre strani. Pri tem pa ui pozabil naglasiti razne zlorabe, ki bi se eventuelno lahko vršile. Razbremenitev vina in žganja od trošarinskih dajatev naj ne pomeni, je dejal, uvedbe pijančevanja po našem podeželju. To nevarnost je treba predvideti ter se ji izogniti. Politične oblasti bodo morale imeti pozorno oko, da preprečijo vsako zlorabo, ki bi škodovala moralnemu standardu našega naroda. Drugi govornik Milutin Stanojevič je vprašal vlado, kakšen namen je imela s tem zakonom. Ali je hotela najti denar? Potem je obremenitev pre- Kako sodi Ford o dolžnostih podjetnika Vsak dan čujemo iz naših industrijskih okrajev o skrčenju ali pa začasni ustavitvi raznih podjetij. Oitamo o željah in zahtevah delavstva in prebivalstva na oni strani, na drugi pa pojasnila in odgovore industrije na razne očitke. Izvemo o pogajanjih za kredite, za dobave, ki naj bi poživilo izdelovanje in o trudu, kako bi se omilile obstoječe razmero v korist delavstva in prizadetega prebivalstva. Ko vidimo današnje metode industrije, Id so med seboj bistveno podobne po vsem svetu in istočasno cujemo mišljenje delavstva in podjetnikov v celoti, je posebno zanimivo zvedeti mišljenje posameznikov. V naslednjem hočemo v kratkih potezah oertati mišljenje enega največjih industrijalcev sedanjosti, namreč IIenry Forda, prvaka auto-inobilske industrije. V svojih spisih je večkrat na raznih mestih pojasnil svoje stališče in razmerje do teh vprašanj. Niti se ne moremo v vseh slučajih strinjati z njegovimi nazori, niti ne vemo, ali je danes še istega mnenja, kakor je bila 1. 1924, ko je vladaki v Ameriki konjunktura in v okolici Fordovih tovarn v Dearbornu še niso demonstrirali brezposelni in še ni tekla kri. :> Glavni smoter industrije naj je produkcija«, pravi Ford. Mesto, od koder se ni j financira podjetje, naj bo tovarna, podjetje, ne pa banka. Dandanes so marsikateri podjetniki finančni žonglerji in ne tovarnarji. Radi tega se pri takih osebah do- " ------- 1 .. , , , v .. Jii im lUVatUUl ji. IVgU OU [/II UU1.UIU' "" visoka in gostilničarji ne bodo mogli plačevati da lepega (lno izgubijo enega izmed žongler- trošarine. Ali je hotela omejiti uživanje alkohola.' j skib objektov? na kar se zruSi cela v ob]ake lgTa. Potem bi bilo mnogo krajše, če bi bila ukazala, {vorba Nikakor se ne sme zamenjati pojm naj se posekajo vsi vinogradi. Ako se odbijejo premije in upravni stroški, potem država po njegovem mnenju od te trošarine ne bo imela nobenega dobička. Govornik brani nato interese malih bufe-tov in točilnic, ki ne bodo v nobenem slučaju mogle nositi takse 33.000 Din na leto. Nadalje kritizira, da zakon ne napravlja nobene razlike med krajem, kje ležijo gostilne, ki so pa enako obdavčene. V centru mesta, na prometnih križiščih plača gostilna ravno tako takso kakor na periferiji mesta ali na kakem samotnem kraju. Seja je bila nato zaključena in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Občni zbor ljubljanskih hišnih posestnikov Ljubljana, 31. marca. Danes ob 6 pop. se je vršil v veliki dvorani hotela Union redni občni zbor Društva h.šnih posestnikov, ki je bil že 33. redu. občni zbor tega društva Občni zbor je bil napovedan v zeleni dvorani, toda prišlo j-^ toliko članov, da se je nio ral občni zbor preložiti v glavno dvorano. Občni zl>or je otvoril predsednik g. Frelil), ki ie podal predsedstveno poročilo. Pozdravil je tudi zastopnike drugih društev, tako zastopnike iz Maribora. O lja. Kranja, Studencev Novega me-.gjg, Kamnika, Trbovelj, Jeseuic, Tmca in Ko- ' Društvo je lani štelo 2003 člane, novih članov LW pristopilo 14li. izstopilo jih je 110, tako da je sedaj vseh društvenih članov 2063. Predsednik se ie spomnil vseh umrlih članov, katenh spon.in so počastili prisotni s tem, da so vstali in zaklicali njihovemu spominu »Slava t«. Glavno delo uprave »e je letos nanašalo na informacije, intervencije in zlasti na posredovanja v davčnih zadevah. Po novih predpisih je treba kolkovati vse pocodbe med hišnimi lastniki in najemniki. Pobotnice"; ki jih zaenkrat še ni, pa naj bodo v slovenskem jeziku. Drugače država leto* ni nalaeala novih davkov hišnim posestnikom, pae pa banovina, ki je uvedla 25% cestno doklado. Društvo bo stremelo za tem, da se odpravi tudi občinski kuluk. S cestnimi dokladanii pa hism posestniki niso zadovoljni. Med tem. ko je prej plačevalo kuluk banovini 11.000 davčnih zavezancev mora sedaj plačevati cestno doklado okoli .>000 davkoplačevalcev, med temi vsi tusni posestniki, ki bodo morali plačevati toliko vec. Pri mestni občini se je posrečilo doseči, da se je vodarina znižala od 9 na 7%, gostaščina od 6 na 4%, občinska doklada pa od 60 na oOft. Občina ni letos ničesar takega sklenila, kar bi utegnilo škodovati koristim hišnih posestnikov. Na banovini pripravljajo cestno policijski red in je društvo ukrenilo tudi vse potrebno, da ne bi ta red oškodoval hišnih posestnikov. Obširno poročilo predsednika je občni zbor nato odobriL Blagajniško poročilo je podal g. Bukovec, Dru-ttvo je imelo lani 102.000 Din dohodkov in 71.000 Din izdatkov. Na predlog revizorja g. Malisa je bil odboru podeljen soglasno absolutorij. Na predlog g. Martine« je bil nato ponovno Izvoljen stari odbor z g. Frclihom na čelu. Pretežni del dnevnega reda je zavzela razprava o vprašanju stanovanjskih najemnin. Predsednik je poudarjal, da se hišnim posestnikom niso znižali davki in ne stroški za vzdrževanje hiš. Predsednik je omenjal razne protestne shode najemnikov proti previsokim najemninam in vsedržavno anketo v Belgradu o tem vprašanju. Na tej anketi se razen najemnikov in delavskih zbornic ni nihče izrekel za stanovanjsko zaščito. Minister za socialno politiko je mnenja, naj bi za stare hiše veljala zlata pariteta, za hiše, grajene po vojni do 1. 1926 naj bi najemnine dona-šale 4% zazidanega kapitala, v novih hišah pa naj bi se najemnine povprečno zniž. za 10%. Zlato pariteto hišni posestniki odklanjajo, ker so po letu 1914 zelo mnogo investirali v hiše. Za nove hiše pa bi predlagani ključ mogel dovesti samo do sporov. Hišni posestniki so tudi odločno proti davku na nezazidane parcele, ker parcele v mestu ne naraščajo več v ceni in tudi ni več nikake zem-.jiške rente. , Moralna dolžnost pa je vseh hišnih posestnikov, da sami znižajo nekoliko najemnine. Boljše je, da hišni posestniki sami stavijo pogoje, kakor da dobe stanovanjsko zaščito. Predsednik nato poroča, da so delegati na seji pokrajinske zveze hišnih posestnikov, ki se je vršila danes ob 2 popoldne v Zbornici za TOI sprejeli naslednje norme za določanje najemnin: Stanovanje ene sobe in kuhinje naj bi veljalo 200—4C0 Din, stanovanje z dvema sobama 400 do 300 Din, trisobno stanovanje 700—1200 Din, za kopalnico pa naj bi najemniki plačevali še 100 do 200 Din mesečno. Najemnine bi se gibale v teh mejah in bi se ravnale po kvaliteti in legi stanovanja, Lokalom naj se ne določijo najemnine, ker te že tako in tako padajo. Tudi večja stanovanja naj bodo prosta teh določil. Sledila je debata, v kateri so govorniki nagla-šali tudi še razne drage želje hišnih posestnikov. Nekdo je hotel celo polemizirati s časopisjem, pa je predsednik pojasnil zadevo na miren način. V debati pa so se hišni posestniki odločno izjavili proti uvedbi vsake stanovanjske zaščite. Predsednik je nato prečital obširno resolucije, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija ugotavlja, da je v Ljubljani zrasllo po vojni tisoč novih hiš in da je v Ljubljani dovolj stanovanj na razpolago. Enako tudi v drugih mestih. Resolucija zahteva, naj se davčua bremena hišnim posestnikom znižajo, da bodo mogli znižati hišne najemnine, naj se zniža obrestna mera itd. V slučaju uvedbe stanovanjske zaščito naj bodo izvzeli oni, ki imajo denar naložen ua obresti. Za nove hiše se stanovanjska zaščita pod nobenim pogojem ne sme uvesti. Prav tako so hišni posestniki proti uvedbi vsake stanovanjske zaščite. Stanovanjska zaščita bi le ovirala gradbeno delavnost. Hišni posestniki zahtevajo ukinjenje občinskega kuluka in okrajne ceatne doklade. ker je sedaj uvedena 25 odstotna banovinska doklada. produkcije s pojmom špekulacije. Da ima v tem jx>gledu Ford prav, smo imeli priliko videti pred kratkim pri žalostnem slučaju veleindustrijalca Kreugerja. Podjetje naj bo sredstvo, ki služi skupnosti. Po Fordovem mnenju bi smeli biti podjetniki oz. akcijonarji samo taki ljudje, ki se tega zavedajo in v • podjetju ne vidijo samo ustanove, iz katere hočejo izstisniti kolikor mogoče mnogo denarja. Po Fordovem principu naj koristi dobiček podjetja trem skupinam, namreč: podjetju (ue podjetniku), delavstvu in do gotove mere tudi javnosti, to je odjemalcem dotičnega izdelka. Podjetje samo mora imeti na razpolago zadostna sredstva. Brez njih ne more uspevati, niti ne more obnavljati zastarelih obratnih naprav, niti ne more ustvarjati novih možnosti produkcije, z drugimi besedami, novih virov za zaposlevanje delavcev. Podjetniku samemu je seveda treba priznati tudi pravico do primernega zaslužka. O višini tega zaslužka pa Ford ne govori. Glede upravičenosti te zahteve ne bo nihče dvomil. Druga skupina, ki naj bo deležna dobička, je delavstvo. Ono je faktor, ki šele omogoči izdelovanje. Brez delavstva so stroji mrtvi, tudi takrat, kadar imamo pred seboj do skrajnosti mehanizirane in automatizirane obrate. Vedno morajo biti navzoči ljudje, ki stroje nadzorujejo in upravljajo. Ker pa s tedensko plačo ni mogoče izplačati točno one vsote, ki bi dejansko odgovarjala izvršenemu delu, predlaga Ford izplačilo v gotovih presledkih v obliki produkcijske premije. Na ta način naj bi se izravnala diferenca med izplačanim in dejanskim zaslužkom. Končno naj bo po Fordovem mišljenju deležna dobička tudi javnost. V nekem letu je bil dobiček večji, kot je bilo to prvotno predvideno. Vsak kuj>ec automobila, ki se je izkazal s potrdilom, da je kupil v dotičnem letu nov voz, je dobil 50 dolarjev povrnjenih v gotovini. Ne smemo dvomiti o tem, da je bilo tako postopanje izborna reklama. Bil pa je obenem praktični dokaz, da so take trditve izvedljive in da so koristne za podjetje in za kupce. Vprašanju delavskega zaslužka posvečuje Ford Hišni posestniki smatrajo za neprimerno pri- jx>sebno pažnjo. Ni tu mesto govoriti o sistemu silno sklepanje najemnih pogodb in izdajanje po- dela pri Fordu sploh, temveč o stališču, ki ga zatrdil za najemnine. Dovoli naj se, da so koleld za vzema k temu problemu. Zaslužek mora dati de-plačilo njaemnin prilepijo na najemniške knjižice. lavcu možnost, da more ta izpolnili vse -voje ob- Odločno so hišni posestniki prof sedanjemu veznosti izven tovarne. Prehraniti mora sebe in načrtu stanovanjske zaščite. Resoluciji zato pred- družino, razven tega pa skrbeti še za lastno izob- laga, naj ee uvedejo za hišne pos?s'nike obvezna razbo in vzgojo svojih otrok, kakor tudi za pri- najemnine, kakor jih je predsednik že prej nave- hranke za stara leta. Najvišja plača še vedno ni del. Ne sme se ustvariti junktim med znižanjem odškodnina, ki bi celotno dala protivrednost za uradniških plač iu znižanjem najemnin. Končno še delo, ki ga vesten delavec v tovarni opravlja, Naj- hišni posestniki protestirajo proti načinu, kako so slabša finančna politika je znižanje plač, ker se stanovanjski najemniki protestirali proti visokim s tem automatično zmanjša kupna sila. Preje naj najemninam v Mariboru. Jutri bo izročila resolucijo posebna deputacija hišnih posestnikov g. banu, kateremu bo tudi ust-meno razložila željo in stališče hišnih posestnikov. Pogajanja s TPD Belgrad, 31, marca. 1. V socialnem in rudarskem ministrstvu izjavljajo, da pogodba med dr- : žavo in med Trboveljsko premogokopno družbo še ni podpisana, ker Trboveljska premogokopna družba vztraja pri svojih zahtevah, ki na noben način ne odgovarjajo današnjemu gospodarskemu stanju, j Ker bi morala biti pogodba obnovljena že jutri, 1. aprila, se je sklenilo, da bo TPD nadaljevala že jutri obrat, dokler so pogajanja v teku. V parlamentarnih krogih se močno širi mnenje, da bi se s pomočjo posebnega zakona napravil konec težavam, ki se pojavljajo vsakokrat, kadarkoli bi morala TPD znižati cene svojemu premogu in jih spraviti v sklad s svetovnimi cenami. Vedno preti nevarnost rudarjem in rudarskim družinam, da pridejo vsled ustavitve obratovanja TPD ob svoj zaslužek. Čuje se, da bo vlada tudd nadalje zastopala edino pravilno stališče, da naj tudi TPD doprinese iz rezerv, nabranih za časa dobre konjunkture, žrtve za obstoj podjetja in za življenje rudarjev, ki so ji služili. Če bo treba seči po zakonskih sredstvih, se še ne ve. Bolje bi bilo, ako bi bila uvidevnost prevladala brez njih. Občni zbor Zveze inženirjev Belgrad, 31. marca, 1. Na današnjem občnem zboru Zveze jugoslovanskih inženjerjev kemije in tehnologov so se slišali zanimivi referati o boju proti brezposelnosti inženjerjev domačinov, ki morajo česlokrat ostati brez zaslužka zaradi inozemske konkurence tako zvanih strokovnjakov. Sestavila se je v tem smislu tudi resolucija, da naj se zaščiti naša inteligenca, ki je enakovredna inozemski. Tudi inozemske države postopajo tako. V odbor so bili ponovno izvoljeni med drugimi tudi ing. Podbrežnik in ing. Zlatko Rakar. bi bilo dovoljeno znižati ali pa sploh odpraviti di-videndo, kakor pa znižati plače in omajati zaupanje delavca v svojega gospodarja. Govorimo danes splošno o krizi gospodarstva in o krizi zaupanja. To je resnica, da je zaupanje omajano, ko vidi delavec, do zahteva podjetnik od njega žrtve, katerih sam ni pripravljen dovoliti. Za podjetnika obstoja običajno zaslužek delavca le iz raznih vrst številk v raznih knjigah. Zunaj v svetu pa se te številke izpreminjajo v zadovoljstvo ali pa tudi v nezadovoljstvo delavca, v kruh, gorivo obleko in sploh to, kar imenujemo pod skupnim imenom domače ognjišče. Ker pa je tovarna ono sredstvo, ki daje tisočerim ljudem zaslužek in obstoj, ne sme biti manj spoštovanja vredna in manj sveta, kakor domača hiša. Ako hočemo ohraniti družino delavca, moramo ohraniti tovarno. Razlika leži seveda v tem, ako uporabljamo dobičke neke tovarne tako, da se od njih prekomerno okoristi le maloštevilna skupina ljudi, ki so deležni dobička brez znatnega dela, ali pa, da se poleg poštenega dobička ustvarjajo nove ali pa boljše prilike za delo, boljše plače iu da se istočasno zaposli večje število ljudi ob znižanju cen izdelkov, ki postanejo tako dostopni večjemu številu prebivalstva. Ford sam je postal s takimi nazori amerikan- skim podjetnikom nevaren. Pred leti že je bil radi finančne politike svoje firme poklican pred sodišče, češ da plačuje svojim sodelničarjem premalo dividende. V koliko so bile te obtožbe upravičene ali ne, se da pri nepoznanju amerikanskih razmer le težko presoditi. Priznati pa moramo, da je bil njegov zagovor, kakor ga navaja, z etičnega stališča popolnoma utemeljen. »Smatram, da je pravilnej-še, izdelovati veliko število voz z malim dobičkom, kakor pa malo število voz z velikim dobičkom.« Ne smemo se čuditi, če večina industrijalcev o Fordu neče ničesar slišati. Vsi vidijo v njem samo nevarnost za nadaljnje izvajanje dosedanjih metod. S psihološkega stališča je dobro postopanje z ljudmi bolj priporočljivo, kot obratno. Da je imel Ford s svojim načinom uspehe, je dokazano. Želeti bi bilo, da bi sledili po slični poti tudi drugi, da se najde pot k složnemu sodelovanju. Konec pari. zasedanja v Franciji Paril, 31. marca. tg. Do polnoči mora biti sprejet francoski proračun za leto 1932. S tem se računa z gotovostjo. Že velik del poslancev je kar odpotoval na volivno kampanjo. Zadnja razprava o proračunu se ne bo mogla podaljšati s kakimi ministerialnimi izjavami, posebno pa ne s kakimi zunanjepolitičnimi izjavami Tardieuja, ki bo morda samo prečital končni dekret. Pa tudi če se danes poslanska zbornica razpusti, ne bo Francija ostala brez parlamenta, ker bo senat posloval dalje. Vojni ukaz Belgrad, 31. marca. 1. V čin podpolkovnika so napredovali: Vrkljan Ivan, Mišic Jurij. V sodni stroki: Hudina Josip. V čin majorja: Demarki, Andrej Grom, Alojzij Kumer, Zupančič Zvonimir, Špencelj Dragotin, Steiner Hugon. V čin kapetana korvete: poročnik bojne ladje I. reda Debevc Anton, Kostanjevec Vladimir, širca Boris, Femand Oton, Cerne Ivan, Ahlin Josip, Gogala Miroslav, V čin peh. podpolkovnika: major Vladimir Brica. V čin kapetana I. razr.: Černe Mirko Drobnjak Dragotin, Gustav Koščec, Ljubomir Pokom. V čin zrakoplovnega kapetana I. razreda: Neuberger Hubert. V čin sanitetnega kapetana I. razreda dr. Niko Kapus. Za orožniškega kapetana I. razreda: Mirko Podgornik. V čin poročnika boine ladje I. razr.: poročnik bojne ladje II. razr. Cvirn Adolf, Dirkljan Andra, Draksler Hinko. V čin strokovnega kapetana I. razr.: kapetan II. razr. Cerijak Vekoslav. V čin inženerskega kapetana I. razreda v mornarici: inž. kapetan II. razreda Mašek M,t« rijan. V čin sanitetnega kapetana I. razreda: kap. II. razreda Koprivnik Ivan. V čin kapetana II. raz. poročniki Švarc Peter, Bajec Vekoslav, Cerar Jakob, Lavrič Ivan, Rožič Ivan. V čin zrakopl. kap. II. razr.: Anton Šuha. V čin kapetana II. razreda v lekarniški stroki: Marijan Renčaj. Občni zbor PAB Belgrad, 31. marca. 1. Danes se je vršil redni letni občni zbor Priviligirane agrarne banke. h> pozdravnih brzojavkah Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in kmetijskemu ministru je prvi govoril predsednik dr. Bogdan Markovič, ki je izvajal, da je PAB poslovala v zelo težkih razmerah. Morala je v prvi vrsti vzeti v zaščito svoje dolžnike, ki so le težko nosili bremena gospodarske krize. Posebno kmetu je morala priskočiti na pomoč. Pomaga se lahko v dveh smereh: 1. pomagati je treba kmetu, da se vzdrži na grudi in 2. dajali se mu mora nove kredite. S svojo kreditno politiko je PAB ti dve zamisli uresničila. Dr Markovi« je odgovarjal na razne očitke, da je PAB vzela v zaščito samo zasebne posestnike in vodila predvsem hipotekarno politiko ter pri tem popolnoma zanemarjala interese našega zadružništva. Ta očitek je neupravičen, ker je PAB storila tudi napram zadrugam vse svoje dolžnosti v mejah potrebe in ponujenih garancij. Mi nismo krivi, če so gotovi krogi hoteli naše delovanje v tej smeri sabotirati, je nadaljeval dr. Markovič. Kljub temu pa smo do sedaj 3000 prošenj rešili ugodno. Ostali govorniki so govorili o podrobnem poslovanju PAB in kritizirali poslovanje banke. Kako je mogoče kreditiranje, dokler ne obstoja kataster? PAB bi morala v prvi vrsti dati denar na razpolago, da se ustvari temelj za kreditno pomoč našemu kmetu. Na koncu je bilo imenovanih ID novih upravnih svetnikov, in sicer je vlada imenovala štiri, občni zbor pa jih je fevolil šest. Med upravnimi svetniki se iz dravske banovine no nahaja nobeden. Drobne vesti Belgrad, 31. marca. 1. Danes je bil sestanek Glavne zadružne zveze v njenih prostorih. Obravnavalo se je predvsem vprašanje, kakšen vpliv bo imel novi zakon o razdolžitvi našega kmeta na naše kreditno zadružništvo in kakšen bo finančni efekt te zaščite. Zadružniki so nadalje sprožili nekaj važnih predlogov glede olajšave deviznega prometa, da bodo naše zadruge mogle izpolniti svoje obveznosti v inozemstvu, Belgrad, 31. marca. 1. Med novimi upravnimi svetniki Priviligiranega izvoznega društva ni nobenega '.astopnika iz dravske banovine. Varšava, 31. marca. tg. V Bernu je na kliniki umrl dolgoletni poljski zastopnik pri Zvezi na. " ov, minister Sokal. Prej je bil poljski delovni minister. Stockholm, 31. marca. tg. Ministrski svet je podaljšal za en mesec moratorij za Kreugerjev koncern, ki je danes potekel. Zagrebška vremenska napoved: Toplo in spremenljivo oblačno vreme s toplimi vetrovi. Vreme se bo najbrže poslabšalo. Dunajska vremenska napoved. Južne Alpe: Večinoma oblačno, od časa do časa dež, široko. Žalostnim srcem naznanjamo, da je naša dobra mama, babica in tašča MARIJA PESJAK trgovka danes ob 5 popoldne v Bogu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 2. aprila 19*52 ob pol 4- popoldne. Kropa, dne 51. marca 1932. Družine Pesjak, Vidic, Sadar, Lazar k Stev. 74. »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1932. Stran J>7. Smrt med velikonočno procesijo f Župnik Friderik Repofusft Sv. Vid nad Valdekom, 27 Na veliko soboto je pri Sv. Vidu nad Val-dekoui pri Sloveti.gradcu nenadoma umrl tamoš-nji župnik g. Friderik Repolusk. Rojen je bil kot sin številne družine dne 13. julija 1864 v Limbušu, zrastel pa v Rušah, kamor so se njegovi starši kmalu potem preselili. Kot dijak je pretrpel veliko pomanjkanja, ker so bili starši revni; zato je tudi bolehal vse svoje življenje. Vendar je dosegel Še visoko starost. S pomočjo dobrih Rušanov jo srečno končal študije in bil dne 25. julija 1892 posvečen v mašnika. Dne 31. julija 1892 je pel v Rušah prvo sv. mašo; tudi za primicijo so mu blaga srca preskrbela vse potrebno. Kaplanoval je samo na dveh mestih, nato pa dne 28. decembra 1897 prevzel hribovito župnijo Sv. Vida nad Valdekom, kjer je ostal do svoje smrti Večkrat so ga že zdravniki radi njegovega slabega zdravja obsodili na smrt, vendar je še vedno okreval in zadnji čas celo deloma sam opravljal svojo službo kot župnik. Umrl pa je nenadoma. Udeležil se je vstajenja na veliko soboto ob 6. zvečer; monštrance ni nosil sam, menda se je čutil preslabega, pač je nosil kadilnico in je incenziral Najsvetejše. Ko pride procesija do velikih vrat, omahne g. župnik hipoma, se zgrudi Jn je bil takoj mrtev; zadela ga je srčna kap. Procesijo so takoj prekinili, duhovni pomočnik je nesel Najsvetejše k oltarju, gospoda župnika pa so spravili v župnišče in ga še mazilili s sv. oljem, pa ni več bilo opaziti nobenega življenja v njem — imeli so za veliko noč mrliča! Letos bi pokojni gospod obhajal 40 letnico svojega maš-ništva in 35 letnico svojega župnikovanja pri Sv. Vidu, pa Bog je sklenil drugače. Se veliki torek je prosil g. župnik sosednega duhovnega tovariša, da ga obišče, ker bi rad opravil sv. velikonočno spoved, veliko sredo je zadnjič maševal, veliko soboto je umrl med svetimi obredi, kakor umrje vojak na bojišču. Pogreb je bil na velikonočni torek; 10 duhovnih sobratov in vsa župnija so ga spremili na njegovem zadnjem potu. Sv. obrede je opravil g. dekanijski upravitelj Al. čižek iz Slovenjgradca, ki mu je govoril v cerkvi tudi ganljive besede v slovo. Pokojni gospod župnik je bil blaga duša. ljubil je zlasti duhovne sobrate in jih rad vabil na hrib Sv. Vida. Njegovo blago srce je zdaj nehalo biti, ni ga več med nami. Bodi mu Bog bogat plačnik za vso veliko ljubezen! Mariborska obrt propada Kaj pravi zastopnik nriborskih obrtnikov. Uvodoma moramo , la^ko tudi na deželi veliko doseže treba je le požrtvovalnih moči, kakor je za sevivško okolico IJfsnod prireditelj. Slišal sem tudi, da so tamkaj kar na vsakonedeljskem programu lepi in velikopotezni prosvetni večeri! Požrtvovalnim gospodom čestitam, drugi pa Posnemajmol D. M. Cerknica V katoliško vero Je prestopila iz protestantov- Jkfi vere ga. Marija Semič, doma v Murski Soboti. Prftleklt teden je bila krščena. Botrovala sta Ji 8 dekan .Tuvanc in gospa Francka Germek, žena finančnega preglednika. Davlpa se je pojavila v Cerknici. Zahtevala le že eno žrtev, ta sicer malega Miloša Keršiča. čim večjega izpopolnjevanja. Pozdravljamo tudi določbo o starostnem zavarovanju mojstrov, toda ne moremo se strinjati s tem, da bi se združilo z sedanjim delavskim zavarovanjem. Razlogi za to našo zahtevo so tehtni in menda tudi vsakomur jasni. Sicer pa bi bilo pogrešno novi obrtni zakon že v naprej obsojati ter ga zavračati. Praksa mora š^le pokazati njegove dobre in tudi slabe strani in potem se da pač še marsikaj izpremeniti in izboljšati. Pozitivna stran hovega zakona pa je predvsem to, da bo v kali zatrl šušmarstvo in da je upoštevana zahteva po pomočniških in mojstrskih izpitih, ki bo za napredek obrtništva velikega pomena. »Je mogoče rešiti našega obrtnika iz sedanjega težkega položaja?« Seveda, pa še kako lahko in brez velikih žrtev. Potrebna pa nam je v ta namen pomoč vseh odgovarjajočih faktorjev in predvsem pa vaša. Časopisje in oblast mora našo javnost opozarjati, da kupuje domače blago. Deviza: »kupuj domače blago« je rešila Nemčijo in druge zapadne države in bi rešila tudi nas. Bili smo pomočniki v tujini in ne najzadnji. Tujina nas je priznala, zakaj bi nas sedaj kot mojstre zavračala domovina. Treba je poučiti javnost, da je patri,jotska dolžnost kupovati domače blago, naročiti pri domačem obrtniku. Žalibog manjka pri nas ta zavest. Kar prihaja iz tujine, pa magari je še tako slabo, je dobro, kar se izdela doma, je slabo, pa naj bo še tako prvovrstno. Kdor leta po vsako malenkost v tujino, ne pozna domovinske ljubezni, pa naj se izdaja še za takega patrijota. Druga zahteva pa Je cene kredit. Obrtništvo je dane9 zadolženo, kredit za surovine je drag in tu bi bilo treba mu pomagati. Važnejša pa je vsekakor prva zahteva in če bi se striktno izvajala, potem bi obrtniki prišli na zaleno vejo tudi brez cenenega kredita. In potem bi se prav gotovo tudi vse druge razmere izboljšale, o tem ni nikakega dvoma. Mislim, da sem vam navedel par stvari, ki silijo danes obrtnika k resnemu razmišljanju, kaj bo z njim in njegovimi v bodoče. Kriza nas tlači k tlom čimdalje huje in izgleda na izboljšanje v doglednem času nobenega. Posledice sedanjih težkih dni se bodo pozjiale v obrtniškem stanu še dolgo. Dobrostoječa solidna stara podjetja bodo propadla, mladina bo uvidela, da ji obrt nudi le grenek kruh in tako bo prišlo, da ne bo nekega dne nobenega naraščaja. Izginilo bo dobro in zdravo načelo, da se je obrt podedovala v rodbinah od očeta do sina ter postala za gotove rodbine naravnost sveta tradicija. rASGtUPE! VARUJTE SC S Ml W •on* potrt** "VMMtl s •« '«'<1 »tn I. velika razstava društva „Živalica" »Društvo rejcev malih živali za dravsko banovino« priredi v času od 2. do 5. t. m. na velesejmu v Ljubljani, v prostorih paviljona K veliko razstavo malih živalic. Spored razstave je sledeč: 1. aprila (petek) celodnevno ocenjevanje po strokovni komisiji. 2. aprila (sobota) ob 10 dop. svečana otvoritev razstave. Ogled razstave se vrši v dne 2., 3., 4. in 5. aprila proti vstopnini 4 Din za osebo. Dijaki, vojaki in otroci plačajo 1 Din. Člani društva imajo prost vstop. 6. aprila (sreda) odpošiljanje razstavljenih živali in predmetov. Razstavljeno bo: 1. Živali: Koze, ovce, purani, fazani, pavi, gosi, race, pegatke, kokoši, kunci, mačke, psi, srebrne lisice, Nutrija bobri, morski prašički, golobje, grlice, ptice pevke, ribice in inozemske ptice, bele miši itd. 2. Predmeti: a) valilna jajca; b) ustrojene in neustrojene kožice, volna in perje; c) raznovrstni izdelki iz usnja, kožuhovine, volne in perja; č) krmila: razne vrste žita, seno, detelja, razne vrste zdroba, ribje moke, klajno apno, semena itd.; d) železnina: mreže za kletke in ograje, strešna lepenka, pločevinasti napajaln;ki. umetne koklje iz pločevine, jasli za kunce, obročki za perutnino, orodje za kapunjenje, tehtnice za jajca, stroj za mletje kosti, žične kletke za ptice itd.; e) lesni izdelki: kletke za kunce, perutnino, golobnjaki, za-klopna gnezda, avtomatični hranilniki, valilni aparati, valilne skrinjice za ptice, krmilnice za ptice itd.; f) posode iz gline: razne vrste napajalnikov in korita; g) lepenkarstvo: škatlje za prenos jajc in enodnevnih piščancev; h) zaklana perutnina in kunčevina. 3. Literatura: Strokovne knjige, spisi, listi, statistike, slike vzornih farm, živali in njih bolezni, pridobljene diplome itd. mmmmmmrnKm Odobreno od Ministrstva socijaine politike in narodnega zdravja S St. t4IO, 6/2 1933 Zdravje v Sloveniji Ljubljana, 31. marca. Zadnja številka revije »Zdravje«, ki jo morami radi njene bogate vsebine priporočati, prinaša prav važne podatke o gibanju prebivalstva v naši banovini v zadnjih letih. Iz podatkov Iligijenskega zavoda v Ljubljani | je razvidno, da se splošne zdravstvene prilike na I področju banovine od leta do leta izboljšujejo. | Statistika kaže nadalje, da rojstva pri nas pola-| goma padajo, kar je splošen pojav po vsem svetu, j vendar je pri nas relativno rojstev še zelo veliko i v primeri z raznimi velikimi evropskimi državami. Število živorojenib otrok je znašalo na 1000 pre-' bivalcev lani 27 (56, v letu 1930 28.66 in v po-vprečju 1920—1959 28.76. Nasprotno pa je umrlo v letu 1921 na 1000 oseb 16 83, leta 1930 15 71 in v povprečju 1920—1929 18.66. Tudi smrtni slučaji polagoma padajo. Ves prirastek prebivalstva na Slovenskem od leta 1921, torei od enega ljudskega štetja pa do drugega leta 1931 je mnogo manjši kakor bi moral biti po številu rojstev po odbitku smrtnih slučajev. 40 000 v naši banovini rojenih oseb se je v tem desetletju izselilo v druge dele države in v inozemstvo. V prekomorske države jih Je v tem desetletju šlo 13.250. Umrljivost doienfkov se polagoma manjša. V , letu 1931 ;e znašal" fbila je nekoliko višia kot v letu 1930) nn 10.000 živorojenih 56 v starosti do 1 meseca, 135 v starosti do 1 leta in 1785 do 5 let starosti. Splošna umrljivost pada od leta do Delavskim prijateljem in vsej ravnosti Tisoči jeseniškega delavstva so še vedno brez zaslužka in brez kruha. Vodijo se še vedno pogajanja med delavstvom in KID. ki pa ne pridejo do zaključka. Zdi se. da hoče podjetje prisiliti delavstvo na redukcijo osebja. Delavstvo na to ne more pristati, ampak zahteva kruha za v*e izprto delavstvo. Kdo more predvideti, kdaj bo konec nevzdržnega položaja? Krščanski strokovni organizaciji z Jesenic in Javornika sta organizirali pomožno, oziroma nabiralno akcijo, da more delavstvo vzdržati v svoji borbi. Vso javnost naprošamo, da sledi pozivu in prošnji jeseniškega delavstva in ga podpre. Dvakrat da, kdor hitro da! Prispevke pošiljajte na naslov: Ktrokovna skupina kovinartev, šiljajte na naslov: Strokovna skupina kovinarjev, 50 let Metlika. Fotoamaterji! Pnoprnttp Va5ih n<,paozneje zvedeli, so bili čevlji ukradeni v Ljutomeru pri trgovcu Štiblarju. Žalostne vesli h ameriške Slovenije Iz ameriških listov povzemamo: Naselbina Calumet, Michigan, je zopet bila enega svojih pionirjev, ko je zadnjo sobofo umrl znani rojak Jakob Bu t a I a. Rajnki Butala je bil 75 let star, in je zadnjih 45 let preživel na Calumetu. Doma je bil iz vasi Grič, negaleč od Doblič v črnomeljskem okraju. V Ameriko je prišel leta 1887. in je takoj dobil delo pri Calumet & Hecla rudniški družbi. Zadnja leta je oslabel in ga je družba upokojila. S soprogo, ki mu je umrla pred nekaj leti, je imel tri sinove in tri hčere. V svojem stanovanju na Greenfield Ave. v Milvvaukee, VVisconsin, se je usmrtil 37 letni rojak George Bertoncelj. Vzrok za ta čin ni znan, ker je bil rajnki tihega in mirnega značaja. Mogoče je bil vzrok avtomobilska nesreča, katero je imel pokojnik nekaj dni pred smrtjo. Pri tej nesreči je bila poškodovana njegova žena Justina, ki je še sedaj v postelji. Rajnki Bertoncelj je bil doma iz Škofje Loke in je živel v Ameriki 20 let. Zapušča ženo in dvoje otrok. Mrtvega so našli v Mihvaukee, Wisconsin, 53 let starega rojaka Antona Ž I e b n i k a. Vse popoldne se je mudil pri svojem svaku Johnu .Ja-nežiču na West Allis, zvrčer pa je odšel domov in čez eno uro so ga našli obešenega v kleti. Rajnki je bil rojen v vasi RtSica v Savinjski dolini in so ga klicali po domače Martinov Toni. V Ameriki so je nahajal 25 let. Zapušča ženo in brata Franka. V So. Chiengo, Illinois, je po dolgi bolezni umrl rojak Louis Pritekel. Zapušča ženo in več otrok. V Ridgewoodu, N. Y., je umrl rojak Peter Petek, star 58 let, doma iz Doba pri Kamniku. Kot 14 letni deček je že odpotoval po svetu. V Orcgon City, Oregon, se v bolnici nahaja močno poškodovan rojak Alojzij Zorza, doma z Notranjskega. Poškodoval se je pri lomljenju kamna na svoji lastni farmi. V Forest City, Penna., kandidira ga. Jennie Zaje, soproga Antona Zajca, za čast državne poslanke na socialističnem tiketu. Že nekaj časa je bolehal rojak Martin Zupančič, 1103 E. 63rd St. V sredo ob 6 jo bil odpeljan v bolnišnico, kjer je uro pozneje umrl. Rajnki je bil star 62 let, doma iz vasi Retje, fara Hinie. V Ameriki je bival 36 let. V domovini zapušča ženo, dve hčeri, sina in sestro. Tu pa zapušča sina Jožefa, iz čegar hiše se vrši pogreb 1 soboto dopoldne. V M^ntreal, Kanada, zapušča tudi sina Franka. V mestni bolnišnici je umrl Geo. Hrastovec, 1378 E. 52nd St. rodom Hrvat. Preteklo soboto je še delal, bolezen pa ga je spravila v nekaj dneh v postelj in v smrt. Kranj Nenadna smrt. V noči od nedelje na ponedeljek je naglo in nepričakovano umri Peval Puli ar, 17-letni sin posestnika, ki je bil slaršem radi svoje pridnosti in delavnosti v veliko oporo in pomoč. Popoldne je odšel v posteljo radi slabosti in se je zaklenil v sobo. Zvečer ga je brat zadnjikrat videl. Ko je v ponedeljek oče hotel sina poklirati, je moral s silo vdreti v sobo, kjer je našel sina mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da je fanta zadela kap. Pokopali so ga v sredo popoldne. Žalujočim staršem naše sožalje. • Javna dražba za dobavo in vožnjo gramoza se bo vršila v torek dne 5. aprila ob 8 dopoldne pri okrajnem cestnem odboru v Kranju za sledeče ceste: Medvode—MavčičeLabore; Kranj—Besnicn; Tacen—Smlednik—Trbon je—Kranj; Suha—Jeper-ca—Smlednik—Vodice; Kranj—Škofja Loka; Visoko—Šenčur—Trbonje in za dovozno cesto k že-lez/niški postaji Kranj. Interesente opozarjamo na to, da bo okrajni cestni odbor zahteval potrdilo o plačanih davkih in 10% kavcije, katero bodo dražilelji morali položiti ob pričetku dražbe. Stev. 74. »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1932. Stran J>7. Ljubljana „Žwalica" na vefesefma V prostorih velikega »K< paviljona na ljubljanskem velesejmu se ta teden urejuje pod okriljem Društva rejcev malih živali za Dravsko banovino 1. velika razstava malih živali, na kateri bodo zastopane skoraj vse vrste in pasme malih živalic Dravske banovine. Razstava, katere glavni namen je pokazati našemu narodu in predvsem malemu človeku v današnji hudi gospodarski krizi nova pota do boljšega in lepšega gmotnega položaja. Nudila nam bo celotni vpogled v rejo malih živalic, kako iste rediti in izkoristiti tudi vse ono, kar bi sicer zavrgli; videli bomo pa tudi uajlepše eksem-plarje naših perutninarjev, kakor: kokoši najrazličnejših standardiziranih pasem, nadalje gosi, race, purmane, zlato fazane, pegatke, razne pasme golobov, orodje in razne tehnične pripomočke za pe-l-utninarstvo, valilne aparate, umetne koklje iz pločevine itd. itd. Kuncerejci, katerih je prijavljenih ze preko sto. bodo razstavili v prav lepem številu najrazličnejše in čistokrvne pasme domačih kuničev. Seveda ne bo razstava brez kožuliovine domačega kunca. In še več: celo mali in srčkani morski prašički bodo tu razstavljeni. Brez koncerta in petja pa tudi ne bo, saj bodo razstavljene tudi ptice pevke; nekaj skupin (kolekcij) kanarčkov naših vodilnih rejcev, gg. Golob, Gojznikar, Piskar m Omah-na, katerih imena nam jamčijo za lepo in ubrano petje njih rejencev. Znani ptičar g. Vidmar nas bo iznenadil s krasnimi ptički eksoti, katerih petje je tudi prav lepo in priljubljeno. Vse živali bodo ocenjene po strokovni komisiji ter se bo šlo prav živo za prve nagrade. , . Društvo za varstvo ptic nam bo pokazalo, Koliko je natrosilo krme lačnim ptifkam v letošnji ne baš mili zimi; razstavilo bo pa tudi nekaj praktičnih krmilnih hišic in valilnic za ptičke-duplarje. Z eno besedo: razstava bo prav pestra in bo prišel gotovo vsak posetnik iste na svoj račun, posebno pa še naša mladina, kateri so male živalice osobito pri srcu. Razne živalice bodo tudi na prodaj in bomo našim malim lahko kupili pač po želji ali mucka, malega kuža, zajčka, lepo pisanega ptička eksota, kanarčka, petelinčka itd. itd. Razstava bo trajala samo tri dni in sicer od vštevši sobote 3. do ponedeljka 4. aprila. Vstopnina je malenkostna: Din 3 za odrasle, za mladino, dijake in vojake pa samo Din 1. IC- Kai bo danes? Drama: »Revna kot cerkvena miš«. Red A. Opera: »Seviljski brivec«. Red E. Kino Kodeljevo: Ob 8 zvečer: r Zmagovalec Sahare«. Vstopnina znižana. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20._ Materinska proslava Ali sto že kupili vstopnico za Materinsko proslavo Kršč. ženskega društva za 4. aprila v opernem gledališču ob pol 20. uri zvečer. Vstopnice v unioaski trafiki. © Smuško tekme meseca junija namerava razpisati Zimsko-sportna zveza v Ljubljani na Poljanskem nasipu. Tam so namreč ob hišah še cele gore zledenelega snega, ki je prav ugoden za smučanje in bo gotovo še junija meseca na razpolago, ker leži na severni in senčni strani, kamor ne seže moč solnca. Na nasprotni solnčni strani Ljubljanice na Sv. Petra nasipu so celo s proti strugi visečega obrežja zmetali ves sneg v Ljubljanico, čeprav bi pa tam toplo solnce prav kmalu vzeio in bi ta sneg prav nič ne zamakal ceste. Cesta tam je že suha. Poljanski nasip, kjer ni nič manjši promet kakor na Sv. Petra nasipu, pa je tako blaten in npprehoden kakor gotovo nobena druga ulica v Ljubljani in tudi ne na periferiji Ljubljane. Ker .je na mestnem magistratu kredit za kidanje snega že izčrpan, imajo prebivalci Poljanskega nasipa in tudi drugi Številni ljudje, ki tod hodijo, še edino upanje, da bo sneg vzelo vsaj junijsko solnce. Do takrat bodo pa potrpežljivo brodili po blatu... 0 »Za 25 Din — 4 mesece zapora.« Pred dnevi smo poročali pod gorenjim naslovom, da je bil Tone obsojen na 4 mesece, ker je na kolodvorskem tiru pobral tri polena in nekaj premoga v skupni vrednosti 25 Din. Dodatno smo izvedeli, da je bil Tone zaradi premoga že predkaznovan. O Dijak si proreial žile. Včeraj popoldne je reševalni avto prepeljal z Večne poti v bolnišnico 18 letnega osmošolca B. F., sina posestnika in gostilničarja, ki si je v živčnem napadu prerezal z britvijo žile na levi roki. Mladi dijak je namreč neumorno študiral, zlasti tuje jezike iu so se mu pri tem utrudili živci tako, da si je v trenutnem napadu hotel vzeti življenje. Njegovo stanje k sreči ni nevarno. 0 Trije ponesrečeni otroci. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela tri ponesrečene otroke. 12 letni Ivan Kovačič, sin delavca iz Gorenje vasi št. 53, je včeraj padel po stopnicah in se močno poškodoval po nogah. — 4 letni Ignac Mežnar, sinček delavca iz Delnja 22 pri Drtiji, je padel doma s klopi in si zlomil levo roko. — Angela Zalaznik, 7 letna hči delavke iz Vižmarij 35, je gledala pri sosedu, kako podirajo sadno drevje. Drevo pa je padlo nanjo in ji zlomilo levo nogo. Med. Univ. Dr. Gvido D®b®lak je pričel ordinirati od 11—12 in od 2—4 Dunajska cesta 15 (Kavarna »Evropa«) Diatermija, višinsko solnce in Sollux Telefon 27-29 Kosti 70 para kuhinjske in mesarske plačamo do nadaljnega za 1 kg vsem ljubljanskim dobaviteljem franko naše skladišče, ali franko tukajšnja tovarna. i „ GENOVA" akcto"arsko druSfvo za iskoriSčivanje sirovina Ljubljana Vošnjskova ulica 22 (za gorenj, kolodvorom) © Svetilke v Študentovski ulici. Študentovska ulica, ki je najbolj pripravna pot na Grad, je imela dosedaj zelo pomanjkljivo razsvetljavo. Mestna občina je sedaj sklenila, da odpomore temu zlu, pod katerim so zelo trpeli večerni sprehajalci in ljubitelji sprehodov na Gradu. Včeraj so delavci pričeli postavljati v tej ulici nove drogove za električne svetilke. — Med zelo slabo razsvetljenimi ulicami pa je še vedno Streliška ulica, kakor je to čudno, zakaj ta ulica je zvečer precej prometna, še tu naj mestna občina stori svoje! O Poskusen sainoumor. Na Cankarjevem nabrežju so pasanti predsinočnjini ob "A na 7 našli nezavestno mlado dekle, ki se je očitno zastrupila. Poklicali so reševalni avto, ki je dekle prepeljal v bolnišnico. Dekle je 20-letna Amalija K., iz Stareja trga pri Ložu, ki je izpila v samomorilnem namenu zelo močno količino nekega strupa naj-brže lizola. V bolnišnici se dekle kljub takojšnji pomoči šc ni zavedlo in je njeno stanje še vedno nespremenjeno nevarno. V poslovilnem pismu, ki so ga našli pri njej, je dekle sporočilo, da jo je pognal v obup sramoteu način njenega življenja, ki ga mora zaradi brezposelnosti živeti. Žalosten slučaj, ki tipično razkriva, v kako blato lahko dekleta zaidejo v mestu, pogosto tudi proti svoji volji. 0 Pretep na šentpeterskem mostu. Predsnoč-njim je prišlo na šentpeterskem mostu do hudega pretepa, ki ga je povzročil neki Gabrijel O., ki je bil močno pijan. Najprej je napadel dijaka in ga je pričel tepsti, dokler ni posegel vmes stražnik, ki je oba pozval, naj se razideta. Dijak je ubogal, ne pa Gabrijel, ki je šel za dijakom in ga hotel ponovno napasti, tako, da je dijak zopet iskal zaščite pri stražniku. Vpričo stražnika je O. tedaj navalil na dijaka in bi ga pretepel, da ni posegel vmes stražnik. O. pa se tudi stražnika ni ustrašil in se je prišel z njim ruvati. Stražnik je moral bojeviteža pobiti s pendrekotn na tla. da se ga je ubranil. Morala sta priti še dva stražnika, da sta Gabrijela pomagala ukrotiti in spraviti na policijo. Zjutraj se je pretepač malo streznil in seveda pričel svojo nasilnost opravičevati s pijanostjo. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Petek, 1. aprila: REVNA KOT CERKVENA MIŠ. Red A. Sobota, 2. aprila: KAR HOČETE. Izven. Znižane cene. Nedelja, 3. aprila ob 15: JUBILEJ. Izven. Znižane cene. Ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Izven Znižane cene. Opera. Začetek ob 20. Petek, 1. aprila: Zaprto. Sobota, 2. aprila: SEVILJSKI BRIVEC. Red E. Nedelja, 3. aprila ob 15: OJ TA PREŠMENTANA LJUBEZEN. Izven. Znižane cene. Ob 20: CAVALLERIA RISSTICANA. GL15-MACI. Izven. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 1. marca: Zaprto. Sobota, 2. aprila ob 20: KAVERNA. Ab. D. Nedelja, 3. marca ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Znižane cene. Ob 20: TRAVIATA. Gostovanje ge. Tinke Weeel-Polla. Ob 20: ZEMLJA SMEHLJAJA. Znižane cene. Celfe & Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl včeraj, 31. p. m. v visoki starosti <1 let, zasebnik Knestl Jožef iz Rogatca. Pokojnikovi duši večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. ■<2r Važno za obrtnike. Po § 456 obrtnega zakona mora vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod obrtni zakon, v treh mesecih potem, ko jo stopil zakon v veljavo, pristojnemu občemu upravnemu oblastvu I. stopnje prijaviti svojo obrt ali poklic. Tej prijavi je treba priložiti obrtnico v originalu s tremi prepisi. Če se prijaic v predpisanem roku ne podado, se imetniku obrti odvzame pravica obratovati. Opozarjamo, da mora biti prijava spisana na predpisanem obrazcu. Te obrazce ima obrtno društvo v Celju v zalogi. Pisarna Obrtnega društva je vsem obrtnikom v mestu in okolici na razpolago vsak dan od 2 popoldne dalje. Kdor se hoče poslužiti pisarne, naj prinese s seboj svoj originalni obrtni list ali koncesijo in mu bo vlogo popolnoma izgotovila pisarna. Prijave so proste vsake takse. Prosimo pa, da se obrtniki v najkrajšem času prijavijo, da ne bodo zamudili roka iu pa, da ne Ikj koncem prijavnega roka prevelikega navala. — Odbor Obrtnega društva. gr Statistika mestne klavnice. V mestni klavnici je bilo zaklanih v Velikem tednu 18 volov, 7 krav, 3 telice, 32 telet in 56 svinj, uvoženo v mesto pa je bilo 908 kg teletine, 107 kg svinjine in 250 kg sveže slanine. Na pristojbinah je bilo vplačanih za klanje živine 3289 Din, za nadpregled uvoženega mesa pa 632.50 Din. & Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote 2. aprila do vštetega petka 8. aprila lekarna »Pri Orlu na Glavnem trgu. Vinska razstava. Priprave za drugo banovin-sko vinsko razstavo iu vinski sejem, ki se vrši dne 8., 9. in 10. maja t. 1. v Ptuju v Društvenem domu, so v polnem teku. Pokrovitelj razstave je ban dr. Marušič. Na razstavi bodo izložene vse vrste vin Dravske banovine od lahkih namiznih do najfinejših sortnih vin, desertna, peneča in medicinska vina ter vinski destilati (konjaki), tropi-novka in drožeuka. Razstavljeni bodo tudi stroji in orodje vinarske in kletarske tehnike ter sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev in umetna gnojila. Razstava bo odprta vsak dan od 8—18. istočasno se vrši dne 8. maja ob 8 IV. vinarski kongres v dvorani Narodnega doma. — O uadali-nih pripravah za razstavo bomo še poročali. Nočni napad. V bolnišnico so pripeljali Alojzija Zamuda iz Moškanjc s težkimi telesnimi poškodbami. Ponoči so ga napadli neznani ljudje ter ga premlatili, da je obležal. Orožništvo zasleduje storilce ter je napad prijavljen tudi sodišču. Kamnih Občni zbor SK Kamnik se je vršil v torek, 29. marca v kavarni Kamniškega doma. Otvoril ga je predsednik dr. Zvokelj, ki je na kratko orisal delovanje kluba v preteklem letu. Odbor, ki je imel v kratkem času 8 mesecev 22 sej, je vestno vršil svoje naloge. Največjo važnost je polagal na organizacijo kluba in podpiral ustanovitev novih odsekov. Pristopil je k centralnim športnim organizacijam in se udeleževal vseh njihovih prireditev. Ker hoče postaviti klub na popolnoma novo podlago, je sestavil nova pravila. Iz poročil načelnikov posameznih odsekov je razvidno, da beleži klub velik napredek v vseh športnih panogah. Najbolj se je izkazal smuSki odsek, ki šteje 66 članov. Priredil je dvoje medklubskih skakalnih tekem, ki so bile prava propaganda za smuški šport. Klub je z lastnimi sredstvi zgradil vzorno smuško skakalnico, ki je edina v LZSP. Prva liockey-tekma v državi, katero je odigral klub na kamniškem drsališču z Ilirijo, je pokazala, da ima klub tudi lepo število dobrih drsalcev, ki bodo še častno zastopali kamniške barve Nogometaši so odigrali 15 tekem. Častno so zastopali Kamnik v Kranju, Tržiču, Škofji Loki in Domžalah. Teniški odsek je odigral dvo-mach z SK Elanom v Novem mestu in z Ilirijo v Kamniku. Izvedel je tudi zanimiv turnir domačih igralcev. Plavalni odsek je organiziral dvoje medklubskih plavalnih tekem in dosegel tudi lepe uspehe na podsaveznih prvenstvenih tekmah. Kljub velikim stroškom, ki jih je imel klub z zgradbo skakalnice in izvedbo prireditev, izkazuje blagajna , nad 2000 Din prebitka. Po poročilih funkcijonarjev je občni zbor soglasno sprejel nova pravila in izvolil za 2 leti nov upravni odbor s predsednikom dr. Žvokljem. Za načelnika plavalnega odseka je bil izvoljen Lado Stergar, zimsko-sportnega Kari Kumer, teniškega Valter Stuzzi in nogometnega Slane Krek. Pridobivajte novih naročnikov! Masnanila Liubliana Na nedeljskem koncertu Hubadovo pevske župo nastopijo v II. delu koncerta naslednji zbori: Bežigrajsko pevsko društvo iz Ljubljane pod vodstvom Ivana Godca z Foersterjevlm zborom Njega ni in Gerbičevo Slanico. Ljubljanska Sava zapoje pod vodstvom Marjana Binterja Adamičevo Kregata se baba i devojka ter Ocvirkovega Kralja Matjaža. Slavec, ki ga vodi Krlsto Perko zapoje Krekov zbor Blagor jim. Mosto pod vodstvom prof. Pirnata zapoje Hajdrihovo v Tihi noči in Marin-kovičevo Na Adriju. Cankar, ki ga vodi tudi Kristo Perko, nastopi s Pavčičevimi Bolnimi rožami. Prof. Grobming dirigira Krakovo-Trnovo, ld poje Ipav-čev Oblačku. Ljubljana nastopi pod vodstvom dr. Dolinarja z Brnobičevo Na poljani. Grafika zapoje pod vodstvom prof. Grtibminga Foersterjevega Spaka in končno Ljubljanski Zvon s Prelovcem Adamičevo Preizkušnjo zvestobe. Koncert bo v nedeljo, 3. t. m. ob 15 pop. v veliki dvorani hotela Union. Vstopnice od 30 Din nazdol v Matični knjigarni. Proslava desetletnice Jadranske Straže. Jadranska Straža obhaja desetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi tukajšnja krajevna organizacija dne 2. aprila 1932 v vseh prostorih Uniona ob pol 9. zvečer »Jadransko noč« z zanimivim,, smiselnim programom. Velika atrakcija bodo krasne dekoracije, ki nas bodo popolnoma prenesle na naše Primorje. Prireditelji so pri določevanju cen zelo upoštevali današnje težke gospodarske razmere. Obeta se velika revija narodnih noš. Naj nihče ne zamudi tega večera. Člani Fofokluba Ljubljana! — V petek 1. aprila ob 20. članski sestanek pri »Sokolu«. Na dnevnem redu predavanje in debata, nato pregled slik, ki jih prinesete s seboj, zlasti za razstavo namenjenih slik. Pridite v čim večjem številu. Člani in članice podpornega in posmrtnega društva železniškeh uslužbencev in upokojencev se pozivajo, da se zanesljivo udeleže drugega občnega zbora, ki bo dne 10. aprila ob 8. zjutraj v veliki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 20. Na dnevnem redu so zelo važni predlogi, pred vsem za povišanje posmrtnine. Prosvetno društvo Trnovo ponovi v nedeljo, dne 3. t. m. Fr. S. Finžgarjevo ljudsko igro »Veriga-. Začetek točno ob 8 zvečer v društvenem domu, Karunova ulica 14. TK Skala. Vabimo vse tovariše na članski sestanek, ki se bo vršil v petek, 1. aprila ob 20.30 v zadnji sobi Narodne kavarne. Zadeva važna in nujna! — Člani. Čebelarjem. Svetovno znan čebelar in znanstvenik dr. Phillips iz Amerike bo drevi ob osmih predaval potom tolmača v restavraciji Zvezda. Vstop prost. Maribor Prosvetna knjižnica na Aleksandrovi 6 je dobila tretji del Fiedlerjeve trilogije »Defeusive oder Offensive«: Komrue dein Reichl Materinski dan priredi Katoliška omladina na Marijin praznik ob 17. Na sporedu je tudi trode-jauka »Matic. Jugoslovanska Matica v Mariboru ima svoj ; redni občni zbor v ponedeljek dne 11. aprila 1832" i ob 20 v prostorih Narodne Odbrane v Grajski uL-! št. 5. ! »Naša Krila« imajo redni občni zbor dne : 3. aprila v lovski sobi pri »Orlu s s pričetkom ob j 10.15. Jutri zTečer v Zadružno gospodarsko bauko, i kjer se pomerijo boksači SSK Maratona z najbolj-! širni atleti SK »Heros« iz Gradca. Spored nad vse zanimiv! Pričetek ob 20. □ Gostovanje SK Sturma v Mariboru. V ponedeljek, dne 4. aprila nastopi v Mariboru reno-mirano nogometno moštvo SK Sturma iz Gradca. Gradčani bodo odigrali prijateljsko tekmo z ISSK Mariborom. Domžale. Godbeno društvo v Domžalah uprizori v nedeljo, dne 10. aprila v svojem domu igro v sedmih slikah: »Carski sek. Pri predstavi sodeluje društveni orkester. Začetek ob 15. Celje. Krekova mladina za brezposelne. Krekova družina vprizori v nedeljo, 3. t. m. popoldne ob pol 4 v veliki dvorani Ljudskega doma pretresljivo igro »Ugasle oči«. Čisti dobiček je namenjen brezposelnim. Uradni dan Zbornico za TOI za Celje in okolico bo v torek, 5. aprila od 8 do 12 v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica štev. 8. Trbovlje. V nedeljo, 3. aprila bomo videli na odru v Društvenem domu Divjega lovca«. V ponedeljek, 4. aprila ua Marijin praznik pa bo v Društvenem domu običajna vsakoletna materinska proslava z zelo pestrim sporedom. KuUurm obzornik Dom in svet št. I-2 Pred nekaj dnevi je izšel prvi zvezek »Doma in sveta-' za leto 1932, s katerim pričenja naša odlična literarna in umetnostna revija že svoj petinštirideseti letnik. Navadili smo se že nekako, da izhaja list kot dvomesečni!;, kar je nedvomno v skladu z njegovo zunanjo obliko iu opremo, ki zahtevata obširnega materijah), da pridela popolnoma d oveljave. Zato »Dom in svet izgleda skorajda kakor almanah ali knjiga. To ima nedvomno svojo dobro stran: ne glede na reprezentativni značaj zunanje opreme nam revija na ta način nudi vedno dovolj izbranega čtiva. leposlovnega, esejističnega in kritičnega. Po tej strani ?Dom in svet« nikoli ne pomeni le nekaj slučajnega ali samo običajnega, marveč nam nudi vselej pomembne novosti našega duhovnega in kulturnega življenja. Za vnanjo zamudo nas vedno bogato nagradi in preseneti z izbranimi, resnično kvalitetnimi prispevki. Kakor malone vsak, tako tudi pričujoči zvezek zelo jasno razodeva pa še nekaj, kar je za »Dom in svet- zelo značilno in mu daje še svojo posebno vrednost: namreč idejno sklenjenost, ki svobodno veže krog njegovih sotrudnikov. Iz slehernega Članka čutiš, da so to ljudje, ki vedo, kaj hočejo in ki vsi stremijo po kulturnem idealu, kakršen je zasidran globoko v duhovnosti in idejnosti vsake posamezne osebnosti. Nič psevdokulturnega lar-purlartizma in brezidejnosti, a polno življnjske problematike in aktualnosti: to je obraz in duhovna gesta dominsvetovcev! Tako nas n. pr. že uvodni Članek »Narodnost izhodišče vsega kulturnega ustvarjanja«, katerega je napisal Etbin Boje, seznanja z morebiti najaktu- alnejšim sodobnim problemom. Pisec razpravlja o narodnosti in prihaja popolnoma v duhu sodobne sintetične duhovnosti do zaključka, da je narodnost naravna podlaga in izhodišče kulturnega ustvarjanja, med tem ko je religija njena organična dopolnitev in nadnaravno posvečenje. Dosledno osnovni ideji odkloni pisatelj tudi egoislični nacionalizem, pravtako pa seveda tudi kolektivistični socializem, ki sta oba v nasprotju z edino pravilnim, t. j. narodnostno-organskim naziranjem. Tudi Anton Trstcnjak. ki je znan ideolog »Dom in sveta«, se v razpravi »Beseda umira': dotakne naravnost bistva sodobne kulturne iu duhovne krize: neskončnega poplitvenja osebnosti, ki vodi človeštvo vedno dlje v mehanizacijo in formalizem brez duha, v pošastno in brezdušno nepristnost. Za vsem, kar človek danes govori, dela in ustvarja, ne stoji več on sam kot osebnost, vse je postalo konvencionalno in nedoživeto. To pa je, če pogledamo globlje, nedvomno posledica dejstva, da se je sodobni človek oddaljil od duhovnega središča — Boga. ki je vir vsake žive stva-riteljnosti. Članek je izredno zanimiv in aktualen. Vsak, komur jo še na tem, da kljubuje propadanju kulturnega življenja, bo iz njega lahko črpal novih plodnih pobud. V informativno-esejističnem delu nas Edi Kocbek seznanja z vsebino in idejami Večnega človeka?, znamenitega filozofskega dela slavnega angleškega konvertitn in pisatelja Chestertona. France Štelo pa nas v članku »Jože Gorjup — cerkven slikar« seznanja z deli toga najmlajšega slovenskega cerkvenega slikarja, ki jih je lansko leto izvršil v cerkvi sv. Miklavža v Kostanjevici na Dolenjskem. Članek nudi obenem izredno pregledno napisano sliko o položaju našega cerkvenega slikarstva vobče Pojasnjujeta ga_ dve umetniški prilogi z več izredno posrečenimi reprodukcijami zgoraj omenjenih Gorjupovih slikarskih del. Leposlovni del prinaša najprej pesem Tako lepo je« (Zdravko Ocvirk) in daljšo novelo Fran- ceta Bevka z naslovom »Težek kamen na njeni duši«. Novela, ki se bo nadaljevala v prihodnjih številkah, je osnovana na zanimivem psihološkem problemu: sin med materjo in nevesto. Dalje pri-občuje Bogomir Magajna prvi del novele ^Učiteljica svetili treh kraljev«, ki je avtorju zelo uspela. Miran Jarc pa je objavi! »fragment iz dramske pesnitve« z naslovom »Vergenij«, močno stvar, ki je zanimiva prav tako idejno.kakor stilno. Te verze pač lahko merimo ob onih iz »Veronike Deseniške.. Kritični del prinaša na prvem mestu daljšo analizo in oceno Kozakovega Sentpetra- (France Vodnik). Slede še poročila: P. Lippert: Od duše do duše (V. Vodušek), Knjige Vodnikove družbe (M. Javornik), Sinclair Le\vis: Ralbist (M. Javor-nik), M. Vidovič: Pregled filozofije (E. Boje), Willibrord Verkade: Der Antrleb ins Volkommene (Fr. Štele), llugo Obermaier: Urgeschichte der Menschheit (R. Ložar). O umetnostni razstavi Fr. Goršeta je napisal poročilo R. Ložar; isti poroča tudi o umetnostni razstavi pri A. Kosu. O gledališču poroča France Vodnik. Poročilo, ki obsega ljubljansko dramo v sezoni 1931-32, ima najprej splošen pregled gledaliških problemov, posebej pa sta »Slehernik« in »Dogodek v mestu Gogi« obdelana v tem zvezku. »Dom in svet« se naroča pri upravi Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Naročnina znaša Din 100,— letno. Nove hnutse in tevi!e Vrstnik Prosvetnih zvez je izšel. Marec-april-ska številka prinaša koleg drugega zanimivega čtiva aktualni članek M. Polilina, tehničnega vodje ljubli opere: Podeželski odri in njih ustroj, na katerega Izrecno opozarjamo. Zdravje. Februar-marec. Vsebina: Zima in zdravje. — Zemljevid delavske tuberkuloze, lii predoiuic grafično, da je največ tuberkuloze v mariborskem potem pa ljubljanskem srezu. — Za sanacijo naših vasi. — Bolezni kol posledica nesnage. — O specialitetah. — Veleaktualno poročilo o zdravstvenih prilikah v Dravski banovini. — Prerojenje. — Drobiž in vestnik Protituberku-Iozne lige. — Izvrstno urejeno glasilo priporočamo! Cvetje i vrtov sv. Frančiška. April. Vsebina: Dobri Pastir (Krizostom). — Sv. Frančišek, ljubitelj ubošlva (p. 11. Felder). — Mali umetnik v katakombah (Anton Ve VVall-EvsIahlj). - Bogoslužje v družini (p. Gvido). — Vseučiliški profesor — tretjerednik (P. Č.). — Božqe njive (i-Roman). — Pismo misijonarja p. B. Turka — Bozjn beseda in življenje (p. Angelih). — Naša ljubezen — Tebi Gospa (p. Roman). — Glasnik velikega Kralja (p. Krizostom). — Razgled po svetu. Frančiškova mladina. Mark T\vain: Jovanka Orleanska. Ilustriral V. Žedrinski. Izšla v kolekciji Zlatna knjig«. Uredništvo in uprava Belgrad, Dobračina BO. Urednik Ž. Vukadinovič. Izdaja knjigarna G6ro Kolina, Belgrad, Knez Mihajlova ul 1. Letno predplačilo za 10 publikacij »Zlatne knjige« 90 Din, polletno 50 Din, tromesfčno za tri publikacije 80 Din. v knjižni prodaji stane Mark Tvainov prevod 15 Din. KRtollški mišljeni 7. štev. Vsebina: Katoliška cerkev na Japonskem. — Slovesna obletnica preganjanja. — Živa pokopana. — Svatovsko pismo. — Misijonski razgled in dopisi misijonarjev. — Dve strani lepih slik. — Stane lelno 12 Din. Naroča se v Misijonišču, Domžale-Groblje. Slovenski učiteli, pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe v Ljubljani. Izšla je 3-4 številka x veleaklualno vsebino. Slomšek — naš duhovni vrtnar (E Boje). — Mladinstvo (I. Vindišar). — Misli o sporiu (II. J.). — Reforma ocenjecanja v osnovni šoli (A. Kopriva). — Problem izven-Solskega dela (W. VVinkler). — Rad bi si razširil gnezdo (S. Ilribski)). — Književni zapiski in obzornik. — Toplo priporočamo vsej kat. inteligenci. Stev. 74. »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1932. Stran J>7. Umevna kronika Koledar Petek. 1. aprila: llugo, škof; Vemanclj, škof, fuuifcnee. Dan je danes dol« 12 ur 51 minut ia zrasto ta mesec za 1 uro 37 minut na 1-1 ur in 28 minut. IVovi grobovi •f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Roza L e (i a t, vdova vodje bivše Mohorjeve tiskarne v Celovcu. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! -J- V Ljubljani je včeraj umrla gospa Marija Tominec, roj. Tome, diplomirana babica. Pokopali jo bodo v soboto ob 4 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! + V Kropi je umrla gospa Marija Pesjak, trgovka. Pogreb bo v soboto ob pol -1 popoldne. Od vseh vlakov vozi v Kropo avtobus, Pokojnici svetila ve5na luč, žalujočim naše iskreno sožalje! •f- V Št. 11 ju v Slovenskih goricah je nenadoma umrl zadet od kapi posestnik in trgovec s sadjem g. Josip L i e 1 e k , star 62 let. Njegovo izgubo bodo obžalovali vsi, ki so ga poznali kot dobrega in poštenega človeka. Zapušča ženo in šest sinov, katerim je bil skrben oče. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto ob !) dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Naj počiva v miru, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Osebne vesli _ I/, banovinske službe. Imenovani so: dr. Bogomir Kreuziger za banovinskega sekundarnega zdravnika v VIII. položajni skupini, Rik.ard Kokalj za banovinskega računskega kontrolorja v zdravilišču Dobrni, Avgust Zotušek za tvonovinskega uradniškega pripravnika pri okrajnem cestnem odboru v Kranju, Matija Strajnar za banovinskega cestnega nadzornika pri cestnem odboru v Novem mestu, Zora Bajlec-Košir za upravno uradnico v splošni bolnišnici v Mariboru, Eleonora Vovk za zaščito sestro X. položajne skupine pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Iz banovinske službe je odpuščen banovinski zdravnik združene zdravstvene občine v Cankovi dr. Franc Breznik, služba je prenehala banovinskemu kmetijskemu pristavu pri banski upravi v Ljubljani ing. Josipu Cernetu. = Premeščeni so po službeni potrebi: podnad-zornik policijskih agentov pri predstojništvu mest. no policije v Mariboru Franc Bezjak k upravi policije v Ljubljani, podnadzornik policijskih agentov pri upravi policije v Ljubljani Matija Čuk k predstojništvu mestne policije v Celju, arhivar pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru Alojzij Pod-kubcAŠek k okrajnemu načelstvu Maribor desni breg, zvaničnik pri banski upravi v Ljubljani Konrad Čeh k okrajnemu načelstvu v Kranju, na lastno prošnjo je premeščen podnadzornik policijskih agentov pri upravi policije v Ljubljani Karel Pišoru k predstojništvu mestne policije v Mariboru. Ostale vesfl — Župniin uradom ljubljanske škofije. Kolo-dincpki misijon, ki ga je prevzela Krščanska žen-.-kijijzveza v Ljubljani, bo te dni poslal župnim uradom lepake, v katerih se opozarjajo žene in dekleta na njegovo pisarno v Vzajemni zavarovalnici. Župni uradi naj ta lepak izobesijo na cerkvenih vratih ali na kakem drugem primernem prostoru. — Škofijski ordinariat v Ljubljani. — Župnijskim uradom lavantinskc škofije. Po liturgičnih predpisih je letos praznik Marijinega Oznanjenja pro choro et foro prenesen od velikega petka na ponedeljek 4. aprila. Ker spada ta praznik med nezapovedane, je delo dovoljeno in obisk službe božje ni obvezen. To naj gg. dušni pastirji vernikom s prižnice oznanijo, sicer pa dan glede službe božje praznujejo, kakor je običajno ob drugih nezapovedanih praznikih. — Lav. šk. ordinariat. — .Šopek lepo dišečih vijolic nam je poslala ga. I. M. iz Velike Loke z željo, da bi že skoraj zaveli pomladni vetrovi in nosili s seboj seme upanja in vere v lepše dni. — Telefonski promet. Prometno ministrstvo je odobrilo, da se otvori telefonski promet Majšperg z vsemi mesti v Madjarski. Pristojina za tri minutni pogovor je 1.80 zl. fr. in taksa za madžarsko upravo po razdalji mesta, s katerim se govori. — Absolvente in absolventinje drž. trgovske akademije in bivšega abiturijentskega tečaja v Ljubljani prosi ravnateljstvo, da javijo v svrho statistike po dopisnici svoj poklic in sedanji naslov. — Bančni zavodi v dravski banovini na praznik Marijinega Oznunjenja, to je v ponedeljek, dne 4. aprila, ne bodo poslovali. — Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini. — Razpis zdravniške službe. Kr. banska uprava razpisuje na osnovi § 31 zakona o banski upravi in § 43 zakona o zdravnikih službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cankova s sedežem v Cankovi s plačo uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. pol. skupine III. drag. razreda in s potno povpreč-a i no letnih Din 7800. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz S 3 zakona o uradnikih ter dokazati, da imajo vsaj šestmesečno prakso iz porodništva. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din Kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložili najkasneje do 20. aprila pri kr. banski upravi dravske bano-viue v Ljubljani. — Slovensko planinsko društvo sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V frigiavskcm pogorju: Stara Aljaževa koča (ne-oskrbovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter dnevi Kerl nedeljami in prazniki). V Karavankah: Val-vazorjeva koča pod Stolom, Dom na Kofcah (stalno odprlo in oskrbovano). V Kamniških planinah: »oni v Kamniški Bislrici, Koča na Veliki Planini 111 Bom na Krvavcu. — Nadalje sporočamo, da so °%te in oskrbovane vse leto: Novozgrajena poslanka na Sv. Gori, koča na Sv. Planini, novo-^gfajeni Dum na Mrzlici, vse koče na Pohorju, J-fjjski! koča nad celjem, Piskernikova in Tilerjeva kom v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirski planini, Prešernova koča na Stolu bo odprta in o^rbovana za silo v slučaju lepega vremena 3. in '. "Pnla I. 1. Triglavski dom na Kredarici je odprt oskrbovan do 4. aprila t. 1. Krekova koča na natitovcu je odprla in oskrbovana do 0. aprila t. 1. . Otrok pri igranju zlomil nogo. 11 letni že-J^znicurjov sin Marjan Mittonik se jo v sredo popoldne igral s svojimi sošolci v Gradcu pri Litiji. nesrečnem naključju ga je baje vrgel na tla neki soigralec, ter tako nerodno stopil na njegovo j'srj° nogo, dn mu jo je zlomil. Ponesrečenega jantka je njegov oče peljal k litijskemu sanitetnemu referemtu dr. Hočevarju, ki je dečku nogo ■a Pilo vravnal, nakar so ga odpeljali v ljubljansko "Oinisnlco. ,. ~ Goljufija s srečko. Mundus vult deeipi — >bjudje hočejo biti goljufani,-: star pregovor, ki v Spori naših časih najbolj prihaja do veljave pri raznih sumljivih kupčijah s srečkami, posmrtninskimi zavarovanji in podobnim. Nepošteni agentje so v teh stvareh povzročili že ogromno zla ljudem, ki se še vedno nočejo spametovati. Pred časom je neki upo- ^ ko jeni železničar v Ljubljani kupil srečko vojne škode za 720 Din in jo plačal v 20 obrokih po 3(3 Din. Preplačal jo je po tedanji vrednosti s še enkratnim zneskom, če bi jo kupil sedaj, bi dobil za ta znesek tri take srečke. Pa še ob to srečko je bil mož. Agent, ki mu je srečko prodal, je namreč prišel zopet k njemu iu mu dejal, da mora srečko odnesti v Belgrad zaradi nekakšnega pregleda. Mož je srečko res izročil, agenta pa od tedaj ni videl več in niti ne srečke. Od prodajalnice srečk pa je mož dobil pouk, da po zakonu ne more preklicati srečke, ker dobi izplačan denar ali celo dobitek le donositelj srečk, ne pa pravi lastnik. Na vsak način mora mož dobiti najprej goljufivega agenta, od katerega naj izterja srečko, seveda, če jo bo ta še imel. Goljufivega agenta iščejo sedaj oblasti. — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef«- grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josef«-vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijali in špecerijskih trgovinah. — Vlom v trgovino s čevlji so izvršili nepoznani zlikovci ponoči od velikonočne nedelje na ponedeljek. Trgovina se nahaja na Starem trgu v Ljutomeru in je last gospoda Poljanca. Tatovi so vdrli vrata in tako prišli v trgovino. Iz izložbe in iz zaloge so pobrali okoli 70 parov čevljev. Izginili so brez sledu, ne da bi jih kdo ponoči slišal ali motil pri njihovem poslu. Lastnik trpi precejšnjo škodo, ki pa je krita z zavarovalnino. — Bori i a med možem in ženo. V vasi Bu-drovcu sta živela v srečnem zakonu Mato in Kata Priselec z dvema otrokoma. Lansko leto pa je prišlo nekaj navkriž in zakonske sreče je bilo konec. Mož je postal silno ljubosumen na svojo ženo in to ne brez vzroka. Žena je silila na ločitev zakona in te dni bi moralo priti do tozadevne odločitve na sodišču. Mož je nagovarjal ženo, naj se zaradi otrok spravita, žena pa je vsako spravo odločno zavrnila. Tako je prišlo med njima do pretepa. Žena je navalila na moža z nožem, on pa je zagrabil drug nož. Razvila se je borba, ki je trajala celo uro. Končno je žena padla na tla in obležala. Dobila je številne ubodljaje z nožem na rokah, prsih in licu, prebodena so ji bila pljuča, tako da je bila vsaka zdravniška pomoč zainan. Žena je izkrvavela. Mož ima samo lahke rane. Po uboju je izjavil: »Žal mi je za ženo, ker sem jo zelo ljubil, bal sem se pa, da me hoče ubiti, da bi potem lahko živela s svojim ljubimcem.« — l'reviNobIesse«, na Aleksandrovi cesti. OTVORJTPV KOLESARSKE SEZONE Tukajšnji agilni SK Disk bo v nedeljo dne 3. aprila t. 1 že otvoril letošnjo sezono s kolesarsko dirko medklubskega značaja. Pravico do starta, ki je ob 13 pred igriščem SK Diska, imajo vsi člani klubov, ki so včlanjeni v kolesarski zvezi. Dirka se vrši na progi: Domžale—Kamnik— Domžale. 22 km. Start in cilj je v Domžalah, obrat pa v Kamniku na Šutni. Startalo se bo v eni skupini, oblika starta pa se odloči na željo gg. dirkačev, na startu. Ker je proga lepa in nikjer posuta z gramozom, je upati, da bo ta start v novo sezono vsekakor privabil v lepe Domžale mnogo prijateljev lepega kolesarskega športa. Pred nevernostjo gripe, influence iu nalezljivih bolezni vratu varujejo V" Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 15 —. □ Stare korenine izumirajo. Na Radvanjsk> cesti 28 v Novi vasi je umrla včeraj ena najstarejših občank okoliške občine Radvanje gospa Katarina Jarčič, vdova po železničarju, v visoki starosti 84 let. Pogreb blagopokojne se vrši v soboto ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na radvaujsko pokopališče. — Umrli so nadalje še v Mariboru: Marija Voglar, zasebnica, Kacijanerjeva ulica 17. Pogreb pokojnice, ki je dosegla starost 71 let, se bo vršil danes popoldne ob pol 3 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — V splošni bolnišnici je preminul pekovski pomočnik Franc Bacher, star 05 let. Pogreb bo danes ob 15.45 iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče. — Danes ob 3 se bo vršil na frančiškanskem pokopališču tudi pogreb 21 letnega trgovskega potnika Jožefa Pitlnerja, o čegar obupni smrti smo že poročali. — Naj počivajo v miru, žalujočim naše sožalje. □ Tiskarski škrat je miihelj. Pravilno se glasi ime blagopokojnega bivšega profesorja tukajšnje gimnazije, ki jo umrl v lnomostu, dr. Josip Murr in ne Burr. □ Stanovanjski tatovi na delu. V eni sami noči beleži mariborska zločinska kronika dve drzni stanovanjski tatvini, kateri je moral izvesti premeten in specializiran dolgoprstnež. Iz stanovanja poštno uradnice Stanovec Minke je zmanjkala v četrtek zvečer iz viseče suknje denarnica, v kateri se je nahajala manjša vsota denarja in več dragocenosti, vsega skupaj v vrednosti 700 Din. Okradena uradnica je videla istega dne smukali se okrog hiše, v kateri stanuje, starejšo žensko, ki bi prišla morda kot storiteljica v poštev. — V noči od četrtka pa se je priplazil tat v stanovanje nekega profesorja v Ciril-Metodovi ulici 18. Z dvoriščne strani, kamor je dospel preko vrtov in zaščitnega zidu, se jo povzpel na balkon iu od tam je prišel v stanovanje. Pobasal je vse, kar je viselo v predsobi: plašč, svi-tre, obleko itd. ter napravil lastniku okrog 3000 Din škode. Neopaženo in neslišno je potem odkuril po poti, po kateri je prišel. Na dvorišču zavodu | Vesna pa mu je padel iz rok ženski plašč, katerega je pustil ležati, ker se mu je očividno mudilo. Zadnja poročila: Romumla in problem obdonavskih 'lav Trbovlje Novi stavbenik. Gospod Jože Češout, uslužben pri rudniškem stavbnem obratu, je položil izpit za mestnega stavbenika. Iskreno čestitamo! Poroke. G. Albert Božič, učitelj, z gdč. Pavlo Kmet, učiteljico; g. Mrežar Franc, rudar, z gdč. Mrdavs Ivanko; g. Poglajen Ivan z gdč. Zupane Marijo; g. Drnovšek Josip z gdč. Cukjatl Anico; g. Zaletel Kari z gdč. Klanšek Marijo. Bilo srečno! Nesreča. Otroci so so igrali na lesnem skladišču pri Sušniku. Otroška lahkomišljenost je povzročila nesrečo. Šestletnega Ilinkota Klobčarja je udaril hlod, ki se je zvalil s skladovnice tako nesrečno po glavi, da so dečka Inkoj morali odpeljati v tukajšnjo bolnišnico. Otrok ima hujše poškodbe na glavi. Smrt kosi. Pri Sv. Katarini je umrla 28. marca kot žrtev materinskega poklica llrihar Aloiziia, žena rudarja. Naj v miru nočiva. Bukarešt, 31. marca. tg. Na interpelacijo o Tardieujevem načrtu srednje Evrope je izjavil danes v poslanski zbornici notranji in finančni minister Argetoianu: Obtožujejo nas, da nismo ničesar sporočili parlamentu o gospodarskem in obnovitvenem programu obdonavskih držav. O tem nismo govorili, ker za to še ni prišel ras. Ta program je zelo zapleten, (udi za zeleno mizo so tež-koče velike. Treba je še pred rešitvijo tega vprašanja urediti mnogo drugih zadev. Ni res, da se morajo najprej razumeti med seboj podonavske države, saj so vse poljedelske države, temveč najprej se morajo sporazumeti zapadne velesile, ki vse kupujejo žito. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da je zapad razumel našo revščino. Tudi Anglija ima svoje kmetijske probleme, ki jih mora rešiti, posebno v doniiuijonih Kanadi in Avstraliji. Dobili smo iz Francije prijateljske informacije, ki pa nas vežejo, da moramo molčati o poteku po- Francoski parlament razpuščen Pariz, 31. marca. tg. Francoska poslanska zbornica je na svoji današnji zadnji seji z veliko liitrico rešila še ostale zakonske predloge. Slo je predvsem za razne finančne zakone, tako za izdajo 3 in pol milijarde francoskih nakazil s 30-Iet-nim obtokom, da se financira program za preskrbo dela. Odobreni sta bili dve novi trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in Romunijo. Obe pogodbi pa morata biti sprejeti tudi še v senatu. Nocojšnja seja bo trajala najbrže pozno v noč, nakar bo Tardieii prečita) dekret o razpustu. Pariz, 31. marca. tg. Zbornične volitve bodo, kakor je sedaj gotovo, 1. in 8. maja. Tardieju se je danes popoldne podal k predsedniku republike v Elizej, da določi skupno z njim oba termina, ker je bil danes proračun od senata in zbornice sprejet. Predsedniške volitve v Nemčiji Berlin, 31. marca. tg. Ker se je sedaj tudi W in ter izrazil, da so odpove drugim volitvam za predsednika nemško republike, se bodo ožjih volitev udeležili samo komunist Thiilmaiui, narodni | socialist Ilitler in Iiindenburg. Težaven finančni položaj v Bolgariji Sofija, 31. marca. AA. Bolgarska agencija (>o-roča: Na včerajšnji seji sobranja je predsednik vlade Mušanov vnovič odgovoril na vprašanje, kaj je z zahtevanimi olajšavami v zvezi z napovedano finančno obnovo Bolgarske. Mušanov je pojasnil, v kakšnem stanju se trenutno ta pogajanja s finančnim odborom nahajajo in kakšne bodo koristi za Bolgarsko od predlaganih reform. Ti predlogi bodo tvorih podlago za kasnejši sporazum z lastniki obveznic bolgarskih posojil. Pri tej priliki je predsednik bolgarsko vlade vnovič govoril o hudem finančnem položaju Bolgarske. Ta položaj se je v zadnjem času znatno poslabšal predvsem zaradi močnega odtoka deviz. Svoja izvajanja je Mušanov končni s tem, da se nadeja, da bo v kratkem dosežen sporazum o olajšavah, ki jih je Bolgarska zahtevala od DN. Od tega sporazuma je odvisno, ali bo Bolgarska mogla tudi v prihodnje izpolnjevali svoje inozemske obveze. gajanj. Ko bodo pogajanja med velesilami končana, bomo sporočili parlamentu določeni program. V tem trenutku pa se vodi samo akcija Tar-dieua, da so določi tak program. Gospodarska stran tega problema po mojem mnenju ne bo prinesla pričakovanega zboljšanja. Možno jo, da pride do revizije dolgov, do preračunavanja amortizacijskih obrokov in zmanjšanja vojnih in predvojnih dolgov, ki so se z ozirom na našo valuto ocenili previsoko. Mi smo revni in naši notranji dolgovi se odplačujejo počasi in težko, posebno, kar se tiče plačil uradnikom in upokojencem. Tudi prehrana je otežkočena. Kar pa se tiče zunanjih dolgov, smo na tekočem, pa še več kot to. Pri narodni banki imamo namreč na razpolago za plačila meseca aprila, maja in junija 045 mili j. lejev, ter nam za julij ostane še 110 milijonov. Ne more se torej reči, da Romunija ne bi plačevala svojih inozemskih dolgov. Pred velikim psoitkomum-sfščnsm procesom v Rim. 31. marca. ž. V preteklem letu je policija odkrila v Hologni tajno komunistično centralo, l;i je imela široko razpredeno organizacijo ter v vseh večjih mestih svoje podružnice in zaupnike. Zlasti v iKilonjski pokrajini in v Parmi je ta organizacija razvijala zelo živahno akcijo. Na čelu akcije je bil slikar Kari Alpi. On se je 1. 1032. izselil s svojo družino v Belgijo, pred dvemi leti pa se je vrnil v Italijo in je kot eniisar komunistične in-ternacionale prišel v stik z najbolj uglednimi an-tifašisti v Milanu, Bologni, Parmi in Rcgio Emilii. V teh krajih je imel sestanke s komunistično mladino, katero je organiziral, z drugimi nntifašisti pa je vodil živahno propagando proti fašističnemu režimu. Delal je zelo oprezno. Člani njegovili komunističnih organizacij so se svobodno kretali in so lahko vršili tajno propagando, ker so imeli ponarejene izkaznice fašistično stranke ter so nosili tudi fašistične znake. Ko je policija aretirala Karla Alpia, je številnim njegovim tovarišem uspelo, da pobegnejo v inozemslvo, ker so imeli ponarejene potne liste. Kazen Alpia jo policija prijela še mnogo drugih oseb. za katere jo mislila, da so v zvezi s to komunistično organizacijo. Tajna fašistična policija OVRA i • obtoženco izročita izrednemu tribunalu za zaščito države. Državni tožitelj je dvignil obtožbo proti 21 obtožencem ter se bo proces vršil 4. aprila. Anglija ni bila pripravljena na vo no London, 31. marca. ž. Te dni je izšla knjiga, ki jo je napisal angleški mornariški kapetan Murro in ki je polna senzacionelnili odkritij, v katerem se je nahajalo angleško brodovje, v trenutku. ko je izbruhnila vojna. V knjigi .je objavljeno tudi pismo lorda Pehntyjn takratnemu vojnemu ministru lordu Churchillu, v katerem mu je tožil, dn nimajo skoraj nobenih poštenih podmornic in minonoscev za protinapad. Zaradi lega je bilo angleško brodovje prisiljeno, da skoraj vsak leden menja mesto. Šele pozneje so bile luke opremljene s potrebnimi varnostnimi napravami. Po nvnenju kapitana Murrlja bi energična . kcija s strani Nemčije ob izbruhu vojne imela lahko katastrofalne posledice za Anglijo. Stran & »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1932. fitev. 74. CERKVENO EDINSTVO se je tudi veselila v državne posle zatopljene du-ševnosti, če je zopet v imenu Očeta, Sina in sv. Duha izvršila mazil jen je novega vladarja. Obe poti slejkoprej enako vodita k Resnici. »Vzhodni« kristjani si morajo predočiti zakonitost »zapad-ne« miselnosti, ki veruje v možnost »kristjanske države«, odseva Nebeškega Kraljestva« na zemlji, če bo vsa moč na strani resnice, in se ne bo več občutila pravna meja med državo pa Cerkvijo. Priznajmo, da odgovarja v bistvu ta rimsko-kato- Prostoroljen padec t letalom. Francoski izumitelj Sauvant je napravil posebno letalo, katerega trup je zgrajen na poseben način. Po zatrjevanju izumitelja nudi tako letalo popotno sigurnost za življenje potnikov tudi v slučaju nevarnih padcev z višin. Ker mu policijske oblasti niso dovolile, da bi napravil poskuse v Parizu, je te dni ij-umitelj s svojim letalom odplul v oddaljeno provinco in so pri kraju Escragnolles strmoglavil z velike višine na skalnato hribovje. Kakor je videti, je bilo letalo zelo poškodovano, trup jo ostal popolnoma ohranjen in tudi drzni letalec je ostal živ in zdrav. /Vem ri v rudarskih revirjih Poročali smo že o stavki rudarjev na severnem Češkem. Stavka se je v zadnjih dneh zelo razširila in danes stavka nad 30.000 rudarjev. Ko so v torek hoteli rudarji zborovati, je politična oblast mesta Komotav to zborovanje prepovedala. Prišlo je do spopadov med orožnižtvom in policijo. Na obeh straneh je več ranjencev. Vladni organi so pričeli s posredovanjem v prilog delavstva in upajo, da bodo podjetniki popustili in stavka kinalu končana. Športna karikatura: Ben Eastmann je pretekel 440 jardov (402.5 m) in fenomenalnem času 46.4 sekund in je s tem dosegel nov svetovni rekord. V teh težkrh časih, ko so obdavčene vse stvari, vsak luksus, je fin. ministrom prav gotovo težko odkriti nove vire davčnih dohodkov, ki so potrebni za ravnotežje proračuna. Bolgarskemu finančnemu ministru pripada čast, da je iznašel nove vire dohodkov — nove davke. Obdavčene bodo lepe glave bolgarskih žen, namreč vse t. zv. »bubi-frizure«. Davek bodo morali pobirati sami brivci, ki bodo morali vsaki ženski po olepšanju, skrajšanju in onduliranju las poleg računa priložiti še potrdilo za plačilo 10 odstotkov računa državne takse. Ta potrdila morajo ženske skrbno čuvati, ker je upe-ljana »leteča kontrola«. Posebno nadzorniki imajo od vsake ženske, ki ima pristrižene lase, zahtevati ta potrdila. — Nadalje bodo posebej obdavčeni vsi oni, ki ne morejo sami skrbeti za svoje nohte na rokah in nogah. — V kavarnah, kjer se po stari orientalski navadi igra ure in ure pri skodelici črne kave, mora lastnik pobirati od kvartopircev in »kibicev« posebno državno takso 5 levov na uro. — Tudi razni izrodki moške mode so na črnem spisku novih obdavčenj. Tako bodo morali vsi moški, ki kupujejo trde ovratnike, ki se uvažajo iz inozemstva, že v trgovini proti potrdilu plačati posebno takso do 20 odstotkov vrednosti. — Kakor drugod, imajo tudi v Bolgariji trgovci navado svoje firme krstiti z raznimi zvenečimi imeni, kakor: Ekscelzior, Pri Parižanu, Dunajska eleganca in slično, kakor da bi se sramovali lepih družinskih imen svojih dedov in očetov. Vsi taki tuji naslovi prodajalen in tvrdk bodo zelo obdavčeni. — Upajo, da bo finančni efekt teh novih davkov zelo ugoden. Ruski misijonski dnevnik »Borba za Cerkev«, ustanovljen v Beli Crkvi in zdaj v Parizu, urednika p. loan (kn. šahovskoj) in p. Sava (Struve), prinaša uvoduik »Cerkev in politika« s podnaslovom »Psihologija navidezne cerkvene razcepljenosti«, ki izvaja v glavnem sledeče: »Cerkev in politika« je najbolj pereče bolno dnevno vprašanje. Sovraštvo, razdraženost, podtikanje je najboli značilno za ruski dnevni tisk, ki razpravlja o tem poglavju. Slično razpoloženje pomeni večjo zapreko na poti do sporazuma kakor n sprotja v miselnosti sami. Če hočemo vprašanju priti do dna, si moramo predočiti, da postaja (v javnem političnem življenju umevna) strastnost nedopustna, čim se lotimo cerkvenih zadev. Vernik ni v stanju o Cerkvi razpravljati s stališča Tardieu in Mardonald se sestaneta prihodnje dni v Londonu. Sestanek bo izredne važnosti, ker bo na njem padla odločitev o Podonavski konferenci, o kateri bo kmalu nato razpravljala konferenca velesil. favencerkvenega političarja. Kristjani ne morejo zaupati onemu glasu, kjer odmeva nestrpnost ali vsaj nevoščljivosL Mar ne govori nam Cerkev po sv. Izaku Sirskem, puščavniku: »Nikogar ne sovraži radi vere ali njegovih slabih dejanj. Če pa koga hočeš povrniti k resnici, pomiluj ga, a ne smeš vaplamteti v gnevu, da ne bi niti zaslutil tvojega sovraštva. Kajti ljubezen ui zmožna jeze, razdraženosti ali nestrpnega očitanja.« To točno odgovarja evangeljski oanačbi Dobrega pastirju (Jan. X). Izogibajmo se učenikom, ki nimajo Kristusovega Duha. Vsekakor se nismo v stanju pri njih učiti. Vedno zopet slišimo: — Naj bo Cerkev neodvisna, ločena od države. Ne mešajte Cerkev v politiko. Pustite nam, da molimo v miru. — Kaj pomeni ta »ločitev«? Če se rabi ta označba v istem pomenu kakor pri enciklopedistih (in francoski revoluciji) pustimo jo, ker prikriva preplitvo in materialistično vsebino. Kristjan mora vedeti, da ni nihče v stanju na katerikoli način »ločiti« Cerkev. Nasprotno izloči Cerkev sama neskesan duh. Cerkev je Popolnost (Ef. I, 23) vsebuje vesoljstvo z neštevilom zvezd. Kako in kje jo bodo »ločili« (»•roke malih ljudi? Samo grehu podjarmljena duša ostane izven Cerkve. Cerkev je ograja, ki brani vernike pred zunanjim, Kristusu tujim svetom. Vsi moramo na delo, da bi utrdili in zvišali ta nasip, da bi postali prožeti z resnično, sveto in borbeno cerkveno kulturo. Samo na ta način lahko kljubujemo za ves svet nevarni napadalni malikovalski zlobnosti. Bog je že dvakrat zavrnil kristjansko mlaonost: Islam je zrušil Carigrad, in Rusija je podlegla internacionalni pentagrami. Moramo postati neiz-prosnejši napram sebi, se skesati po prestanih udarcih, v Od rešen iku najti rešitev, z mesom in krvjo se združiti z Njegovo razmesarjeno oskrunjeno Cerkvijo. Tristoletno preganjanje prve Maloazijske Cerkve je oblikovalo miselnost šrtevilnih, dasi redkobesednih vernikov, ki so se umaknili dnevnemu političnemu življenju. Niso bili državi sovražni, a ostro občutili trenoten, časovno omejen pomen državnosti in se rajši osredotočili na »edinem potrebnem« osebnem izpopolnjevanju. Javnost je malokdaj ugovarjala filozofiji posameznika, ki je videl smisel življenja v okusni izbrani kuhinji, osebnem bogastvu ali celo čisti umetnosti. Nihče ni očital sličnim ljudem, da se »premalo zanimajo ta državo«, da niso »državotvorni«. A če ne kaže posameznik zadosti »srčne« vneme za državna politična vprašanja, ker je zatopljen v lastno du-Sevno poglobitev, — marsikdo mu rad očita »apolitičnost« in ga celo dolži. Marta, brezverska in celo verna, ne razume in ošteva M t i jo. Predočiti si moramo zgodovinski nastanek različne cerkvene duševnosti, da bi pojasnili psihologijo sedanje navidezne cerkvene razcepljenosti. Vzhodni, »maloazijski« svetovni nazor se je smatral v teku prvih treh stoletij kot nasprotje za-padnega »rimskega«. Rimski kristjani, ki so živeli v območju mogočne državnosti in so bili odgojeni v duhu pravnih načel rimske državne kulture, niso iskali neodvisnosti samo v begu pred svetom, temveč ji hoteli podvreči ta zunanji svet. Tako sta kmalu nastali v Cerkvi dve temeljni javni struji. Vzhodna se je samo na zunaj pokorila državi preganjalcev, a pred njo ]K)begnila v duhu. (Obstojal je sicer tudi zunanji beg, ki je neločljiv od razcveta puščavništva na Vzhodu, a v splošnem se je Vzhod predvsem v duhu odstranil od nasilne državnosti). Nasprotno je osvojila zapadna struja državnost v obliki cerkvenega ustroji, jo prekva-sila in podvrgla. Vase zatopljeno vzhodno krist-janstvo se še vedno smatra za protistavek zapad-nemu »praktičnemu« rimskemu kristijanstvu. A obe ti cerkveni struji sta bili bratski in blizki, navdušeni po isti ljubezni, po različnih potih zasledovali isti cilj ter dosegli isto zmago. Notranjo zmago nad pogansko duševnostjo so dovršili in zapečatili nauki cerkvenih saborov in globoka, neprekosljivo mogočna filozofija cerkvenih učiteljev. Zunanja kristjanska zmaga je izpodrinila poganski Rim. Država je za dolga stoletja postala samo pridatek, podružnica Cerkve. V nasprotju z vsemi logičnimi in gmotnimi zakoni je imela | ta osvojitev organski mirni značaj, se je izvršila v znamenju sv. Duha. Notranja moč navidezno brezorožne Cerkve ni podvrgla, temveč je preoblikovala državo. Zastopniki »vzhodne« kristjanske miselnosti se ni9o posebno navduševali za državnost, ker so mislili predvsem na svoje osebno razmerje do Boga. Šele po tem so v pošte vali svetne stvari in nujno potrebno cesarjevo oblast, dasi so po svojih močeh širili kristjansko miselnost v javnem življenju in delali za kristjansko državno kulturo. Zastopniki »rimskega« državnega kristijanstva so se podvizali v istem času in se vneto požrtvovalno potrudili podvreči posvetno državo Kristusovi res- Novi davki v Bolgariji Ogromnega kita so te dni ujeli v pristanišču Cux haven. Ta morski velikan je tehtal 12 tisoč funtov in je dolg 8 metrov in je eden največjih eksemplarjev, kar so jih doslej ujeli. Profesor dr. Herman Zon-dek, znameniti berlinski zdravnik-internist, je bil nujno poklican v Moskvo, da pregleda sovjetskega diktatorja Stalina, ki je nenadoma obolel. Njegova bolezen je nevarna. Nekateri listi poročajo, da so Stalina zastrupili komunistični prvaki, ki niso bili zadovoljni z njegovo politiko. niči Obe struji sta tvorili od početkov kristjanstva edino cerkveno duševnost in zasledovali isti ideal. Nista poznali razdraženosti in nezaupanja pri skupnem tvornem delovanju. Tako je hotel sv. Vladimir, apostol Rusijp (988) v verski gorečnosti odpraviti smrtno kazen za razbojnike. A škofi so ga morali opomniti, da ima od Boga naložene vladarske dolžnosti, ker je trpelo vedno več nedolžnih, dokler so ostali zločinci nekaznovani. Cerkev je v teku njene zgodovine odkrito in nedvomno blagoslovila oba omenjena socialna svetovna nazora, kajti temeljita na enih in istih evangeljskih besedah: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega«. Cerkev je z največjim veseljem blagoslavljala beg iz življenja, če se je dogajal kakor pri pušč.ivnikih v svrho čim tesnejšega zedinjenja s Stvarnikom. A Cerkev liška cerkveno-državna filozofija pravoslavnemu državnemu idealizmu z njegovimi častitljivimi izročili. Laž, ki vedno gnezdi poleg resnice, poskuša podkopati kristjansko vzajemnost s tem, da dvomi o odkritosrčnosti cerkvene »politike«. Samo ljubezen in bratsko zaupanje lahko premosti ta dozdeven prepad. Ruska Cerkev mora zdaj nuditi zavetišče številnim navidezno pravoslavnim, ki se zatečejo v njeno ogr.ijo, da bi preboleli težke udarce in izgubo domovine. Slični po cerkvenih postavah krščeni in poročeni ljudje lahko so vdani Materi Cerkvi, jo po svoje imajo radi, varujejo kot najsvetejše mladostne verske spomine, a vendar niso nobeni udi Cerkve, ker ne živijo v Kristusu. Nimajo one vere, ki je mrtva brez del, in zato samo škodujejo poslanstvu cerkvene kulture, če pišejo kot nepoklicani »zastopniki cerkvene javnosti« o politiki m nacionalizmu. Niso v stanju pravilno razumeti socialno stališče in politično nalogo Cerkve. Njih rovai-jenje je značil-: no za sodobno cerkveno življenje. Otresti se mo-] ramo nepoklicane kritike, ker smo potrebni harmoničnega kulturnega edinstva Zapada in Vzhoda. Razcepljenost je samo voda na mlin napadalnih brezbožnikovl Vse to dokazuje, da živimo zdaj v »politični« dobi. Človeštvo je zašlo v politično dobo, kakor je poznalo poprej bronasto in kamenito. Katero nalogo stavi Cerkvi ta doba? Na to imamo samo en odgovor: Cerkev se ne sme podvreči politiki, temveč nasprotno si jo mora podvreči. To pomeni, 1 da bo stala Cerkev nad politiko in sleherno so-socialno posvetno obliko. Cerkev ne sme vezati j temeljnih globin svojega življenja na katerekoli j zunanje ustanove, zato pa jih mora brez izjeme preobraziti v svojem duhu. Trdna volja in blago bratovstvo mora tvoriti cerkveno, resnično kristi-jansko duševnost vseh socialnih nalog. Londonska kraljica pomladi. Mala kraljica pomladi s svojim spremstvom. Vsako leto izvolijo po starodavnem običaju mlado deklico za kraljico pomladi, saj je prispodoba med mladostjo in pomladjo tako točna. Volitev se vrši poti pokroviteljstvom kraljeve hčerke in je velik otroški praznik. Ameriška vljudnost Neki ameriški list opominja svoje naročnike radi neplačane članarine s posebnim listom, priloženim pismu, v katerem med drugim čitamo: »Dragi naročnik; gotovo se še spominjate časov, ko ste si napravili vozel na svojem žepnem robcu, da ne bi na nekaj pozabili. Morda ste to lepo navado opustili in sedaj kako malenkost pozabite. Napravite zopet kakor v starih dobrih časih vozel na svojem robcu, ki naj vas spominja na to, — da ne pozabite na priloženi račun in položnico. Upamo, da vam bo čitanje teh vrstic prijetno in da bomo imeli radostno presenečenje z obratno pošto zvedeti o vaši cenjeni osebi.« Stev. 74. »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1932. Stran J>7. Nova ureditev alkoholne obdačbe Ljubljana, 31. marca. Danes razpravlja Narodna skupščina v Belgradu glede nove ureditve trošarine na vino. Predlog zakona je v glavnem naslednji: § 1. Točka 4. člena 72. zakona o državnih trošarinah se odslej glasi: 1. Na vino, uvoženo iz inozemstva, se bo pobiralo na račun državne in banovinske trošarine za 100 litrov 200 Din, na žganje, uvoženo iz inozemstva, pa od hektolilrske stopnje po 20 Din. 2. Državna in banovinska trošarina se bo v bodoče pobirala samo od gostilničarjev in od onih obratov, ki prodajajo vino in žganje v originalnih zaprtih steklenicah. Pod »gostilničarji« se razumejo vsi točilci pijač na drobno. Od teh se bo pobiralo na račun državne in banovinske trošarine, plačljivo v dveh mesečnih obrokih naprej pri pristojnih davčnih uradih, in sicer: 1. v Belgradu in Zagrebu desetkratni iznos ndmerjene točilne takse, I. kategorije, ki znaša v 1. skupini 3000, v 2. skupini 2000, v 3. skupini 1500 in v 3. skupini 1000 Din, tako da bo znašala ta trošarinska taksa v 1. skupini 30 tisoč, v 2, skupini 20 tisoč, v 3. skupini 15 tisoč in v 4. skupini 10 tisoč Din letno. 2. V Ljubljani, Mariboru, Subotici, Osijeku, Novem Sadu, Sarajevu in Splitu osemkratni iznos točilne takse, I. kategorije, torej v 1. skupini 24 tisoč, v 2. skupini 16 tisoč, v 3. skupini 12 tisoč in v 4. skupini 8000 Din. 3. V mestih, ki imajo nad 20.000 prebivalcev, šestkratni iznos točilne takse I. kategorije, torej 18, 12, 9 in 6 tisoč Din. 4. V mestih, Iti imajo 10 do 20 tisoč prebivalcev, štirikratni iznos točilne takse II. kategorije, ki znaša 2000, 1500, 1000 in 600 Din letno, tako da znaša trošarinska taksa 8000, 6000, 4000 in 2400 Din, , 5. V mestih, ki imajo 5 do 10 tisoč prebivalcev, trikratni iznos točilne takse II. kategorije, torej 6000, 4500, 3000 in 1800 Din letno. 6. V mestih, ki imajo izpod 5000 prebivalcev, dvakratni iznos točilne takse II. kategorije, torej 4000, 3000, 2000 in 1200 Din letno. 7. V krajih, ki imajo nad 5 tisoč prebivalcev, štirikratni iznos točilne takse III. kategorije, ki znaša v 1. skupini 1500, v 2. skupini 1000, v 3. skupini 600 in v 4. skupini 400 Din, tako da bo torej znašala trošarinska taksa letno po skupinah 6000, 4000, 2400 in 1600 Din. 8. V krajih, ki imajo 2500 do 5000 prebivalcev, trikratni iznos točilne takse III. kategorije, torej 4500, 3000, 1800 in 1200 Din letno. 9. V krajih, ki imajo izpod 2 tisoč prebivalcev, dvakratni iznos točilne takse III. kategorije, torej 3000, 2000, 1200 in 800 Din letno. Opomba 1.: Gostilničarji plačajo to takso v dvomedtečnih, trgovci pa v tromesečnih obrokih naprej. Od tako pobranih taks se bo izplačalo 50 odstotkov pristojni banski upravi, ostanek pa gre v državno blagajno. Opomba 2.: Osebe, ki bodo brez trošarinske pravice pričele točiti pijače, ne da bi predhodno plačale takso, določeno s tem zakonom namesto državne in Banovinske trošarine, se kaznujejo s trikratnim iznosom predpisane točilne takse. Opomba 3.: Branjarije, specerijske in ostale Itjgvine, ki prodajajo vino in žganje v originalnih "Ih steklenicah, morajo plačati na račun dr-J in banovinske trošarine: 1. v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu, Splitu in Subotici po 6000 Din letno; 2. v krajih, ki imajo nad 2000 prebivalcev, 3600 Din letno; 3. v krajih, ki imajo manj kakor 2000 prebi-»aleev, 1200 Din letno. Ta znesek se mora plačati trimesečno naprej pri pristojni davčni upravi, ki izda o tem posebno potrdilo. Kdor bi prodajal vino in žganje brez prijave in ne da bi plačal to takso, se kaznuje z enkratnim iznosom te takse. Opomba 4.: Občinske trošarine za tekoče leto ostanejo neizpremenjene. Od 1. januarja 1933 dalje pa se maksimirajo in bodo smele občinske trošarine na vino znašati največ 50 Din od 100 litrov, ea žganje pa največ 5 Din od hektolitrske stopnje. Opomba 5.: Postopanje o trošarinskih prestopkih, ki so ob uveljavljenju tega zakona v leku, te ustavi. Do sedaj še neplačane trošarinske kazni se oproste in morajo obsojenci plačati samo stvarno trošarino. Opomba 6.: Kmetje in vinogradniki, ki prodajajo vino lastnega pridelka v svojih krajih od 5 litrov naprej, v mestih, trgih in na sejmih pa od 10 litrov naprej naenkrat, se ne smatrajo za točil-ce na drobno in ne plačajo ne točilne takse in ne trošarinske takse. Prav tako smejo prodajati irez plačila teh taks izven kraja svojega stalnega bivališča vino v količinah nad 50 litrov, žganje pa v količinah nad 25 litrov skupno. Opomba 8. Zasebna trošarinska skladišča za vino in žganje se s 1. aprilom 1932 ukinejo. 9. Po dosedanjih predpisih že plačane državne trošarine za vino in žganje od zalog, ki se bodo nahajale 1. aprila 1932, ko stopi ta zakon v 'veljavo, v skladiščih, se bodo vrnile na prošnjo, ki jo je treba vložiti do 1. maja 1932. Isto velja tudi za banovinske trošarine. Za količine žganja izpod 10 litrov in vina izpod 25 litrov, se že plačana trošarina ne bo povrnila. 10. Pričenši s 1. aprilom 1932 se ne bo več pobirala državna in banovinska trošarina na vino in žganje, ne glede na to, ali se nahaja blago na potu ali pa se baš v tem času odpremi kupcu. Z istim dnem bodo davčne uprave zadolžile vse to-čilce pijač na veliko in na drobno s taksami po tem zakonu za preostala tri tromesečja tekočega leta. 11. Iznosi, predvideni kot nadomestek za državno in banovinsko trošarino in ki so po tem zakonu vezani na točilno takso, se lahko povišajo ali znižajo pod enakimi pogoji, kakor točilna taksa, 12. Potrebna navodila za izvršitev teh odredb bo predpisal finančni minister s posebnim pravilnikom. * Trošarina na špirit se odmerja enako za poljedelske in industrijske tvornice na 24 Din. Obenem se ukine prepoved dajanja novih koncesij za nove tovarne špirjia. Prav tako se ukine prepoved, po kateri poljedelske tovarne niso smele izdelovati rafiniranega špirita. Banovinska trošarina se s 1. aprilom 1932 maksimira na 5 Din od hektolitrske stopnje, občinska trošarina pa s 1. januarjem 1933 na isti znesek. § 4. V svrho enotne prodaje se ustanovi v Belgradu prodajna centrala za špirit. Vlada se pooblašča, da v sporazumu s finančnim odborom lahko predpiše mešanje bencina s špiritom za motorski pogon. Za to zmes se določa trošarina v znesku 3 Din od kg. Vlada se nadalje pooblašča, da določi, kake surovine se smejo uporabljati za izdelavo špirita. § 5. Trošarina na esence se določi na 3000 Din od 1000 kg. § 6. Trošarina na kvas se poviša od 4 na 8 Din od kg. Obenem se ukine dosedanja prepoved izdajanja novih koncesij za tovarne kvasa. Finančni eiekt. Iz tega zakona je razvidno, da je dosedanja obdačba konsuma vina spremenjena iz trošarine v takso. Ker pa te takse ne bodo plačevali več konsumenti, ki bodo kupovali direktno od kmeta, je pričakovati, da se bo konsum vina zvišal, kar bo prišlo v prid vinogradnikom. Poznavalci razmer upajo, da bo vinogradnikom uspelo brez posredovanja trgovine in gostilničarjev prodati vsaj del svojega pridelka in doseči zanj ugodnejše cene. Na drugi strani pa bo to zmanjšalo konsum vina, posebno v podeželskih občinah, ki so bližje vinorodnim krajem. Zato je vprašanje, če bo mogoče od gostilničarjev v takih krajih dobiti i namesto trošarine novo takso. Ker za 1. 1931 še nimamo podatkov, se v naslednjem poslužujemo statistike za 1. 1930. V tem letu so državne trošarine na vino prinesle 112.4 milj. Din, trošarinske takse pa so prinešle 32.2 milj. Din. Ker je novi zakon zgrajen na mnogokratnikih točarinskih taks, bi moralo bili povprečno povečanje takse štirikratno. Novi zakon računa z 2 do lOkratno sedanjo takso. Trošarina na špirit je zmanjšana od 28 na 24 Din, torej za eno sedmino. Donos je dosegel teta 1930 nekaj nad 100 milijonov Din. Novost je povišanje trošarine na kvas, pri kateri je pripomniti, da se cene kvasu nc bodo smele zvišati in bo šlo tako povišanje v breme karteliranih to-I varn. Trošarina na kvas je prinesla 1. 1930 10 milijonov Din, kar pomeni letni konsum 2.5 milj. kg. V I. 1931 je bil konsum gotovo večji, tako da bo donos nove trošarine večji kot 20 milijonov Din. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu. V nedeljo 10. aprila t. 1. ob pol 9 dopoldne se bo vršil v Roblekovi dvorani v Žalcu 52. glavni občni zbor po običajnem dnevnem redu. Vsi člani Ilmelj. društva smejo prisostvovati glavnemu občnemu zboru. Glasovalno in posvetovalno pravico imajo pa le delegati. Enodnevni tečaj za oskrbovanje sadnega drevja. Vinarska podružnica v Dolnji Lendavi priredi v sredo 6. t. m. za učence kmetsko nadaljevalnih šol enodnevni tečaj za oskrbovanje sadnega drevja, Tečaj bo trajal ves dan. Vršil se bo na posestvu g. Magdiča v Dolnjelendavskih goricah. Namenjen je učencem kmet. nadaljevalnih šol. Radi tega naj Naznanjamo tužno vest, da nas je danes, dne 31. marca 1932 za vedno zapustila naša ljubljena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa Mari$a Tominec roj. Tome diplomirana babica. Pogreb nepozabne pokojnicc bo v soboto, dne 2. aprila 1932 ob 4 popoldne iz mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31, marca 1932. Žalujoče rodbine Tome, Tominec, Turk in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Humboldt: l Na Orinoku in v pra-i gozdovih Južne Amerike (Dalje.) V tej deželi ljudožrstvo no temelji tia verskih običajih in obredih kakor na otokih v Tihem oce-®nu, ampak jo zgolj posledica požrešnosti, ali kakor pravijo v misijonih, na zablodi apetita. Tudi zmage nad sosedi so Indijanci v teh deželah praznovali s tem, da so pri slavnosti pojedli del ubitega sovražnika. Z namenom pridobiti si človeškega mesa ubijajo s strupenimi puščicami nasprotnike, ki jih slučajno srečajo in napadajo tu'H posamezne družine. Divjaki različnih plemen 80 tod sovražijo in love drug drugega kakor dru-iM divjačino. Obveznosti do svoje družine in sorodstva sicer spoštujejo, ne poznajo pa dolžnosti do Človeštva, ki temelje na zavesti, da druži ena vsa bitja. Brez usmiljenja zaniorejo ti divjaki P°%ti tudi žene in otroko sovražnega plemena; r8 bitja, ki se ne morejo braniti, pojedo po konfifflili vojnih pohodili in na svojih svečanostih Se s posebno slastjo- Misijonar je Indijance ostro obsodil; trdil je, so sicer lcrotki, skromni iu izvrstni delavci — " kadar morajo naloviti nekoliko Indijancev za misljon, tedaj poizkusijo vse, da bi pridobili ne-10 iko človeške pečenke tudi zase. Pa tudi Hura-je doživel nekaj zanimivega: med svojimi spremljevalci je imel nekega Indijanca, ki ga je «malu tako izučil, da mu je mogel postavljati "fumente za opazovanje nočnega neba. Bil je krotak in inteligenten in Humboldt ga je Nameraval obdržati tudi po vrnitvi iz Orinoka v ."ji službi. Strašno pa je divjak razočaral uče-ko se je kot ljudožre izrazil, da je meso Jflnimonda opice sicer temnejše, a je ravno tako kusno kakor človeško in da jedo njegovi rojaki din'? p",e'!vcrl!ih 5aP najrajši meso s človeških • i ri tem je kazal vso svojo ogabno iu sirovo požrcšuost. Ko ga je Humboldt vprašal, če mu še diši človeško meso, je neprisiljeno izjavil, da bo v m i s i j o n u jedel lo, kar mu bodo dali redovniki ... V Mandavaki je bilo skoraj nemogoče gojiti kulturne rastline, kajti tudi ob lepem vremenu je bilo tod preveč vlage. Poleg mokrote pa so bili sočnim rastlinam silno nevarne velike črne mravlje, ki so v dolgih procesijah prehajale po pragozdu, kjer najdejo večinoma le lesnikasto hrano. Zato pa se s tem večjo slastjo vržejo na slastne sočne rastline, ki jih človek goji za svojo korist. Nekateri misijonarji so si pomagali na ta način, da so svoje vrtiče, v katerih so gojili evropsko zalenjavo, dobesedno obesili na kole ali jih postavili na visok oder. Ti obešeni vrtovi so namreč v starih, za plovbo nerabnih čolnih, ki so jih misijonarji napolnili z dobro, črvov in mravelj očiščeno zemljo. Procesije velikih mravelj, ki gredo vedno svojo pot naprej, na la način obidejo mrtve kole, na katerih visi vrt, ki bi ga sicer gotovo do zadnje bilke uničile. Težak je boj, ki ga bije kulturen človek v silnem troplčnem pasu Južne Amerike, kjer prevladujejo v prirodi divje živali in kjer divje rastlinstvo kar kipi iz tal. Kljub izredni rodovitni prsti je silno težavno izpremeniti košček te zemlje v vit ali polje v našem smislu. 14. maja. Mravlje in moskiti naših popotnikov niso pustili spati in že ob dveh ponoči so morali iz svojih spalnih mrež. Mravlje so priplezale do spečili mož po vrveh ali pa so padle z dreves nanje. Tod se jim ni bilo mogoče ubraniti tega nadležnega mrčesa. V smeri proli Ornolui je postajala struga Kasikviarcja ožja. Bregovi so bili zrlo močvirni in Bonpland je le z velikim naporom prilezel do nekega drevesa k-irolineja, ki ga krase veliki, škrlatno rdeči cveti. To drevo je najlepše, ki krasi pragozdove ob Orinoku in Kasikviareju. Od 1-1. do 21. maja so možje neprestano taborili pod milim nebom. Ti kraji ob Kasikviareju vsaka nadaljevalna šola pošlje na tečaj vsaj nekaj učencev. Vsak posetnik naj po možnosti prinese s seboj drevesne škarje in žagico. Pridejo naj le tisti, ki bodo ostali ves dan na predavanjih in vajah. Tečaj bo vodil okr. kmetijski referent. Carinske omejitve v Boh. Bistrici ukinjene. S sklepom generalne direkcije drž. žel. in z veljavo od 1. aprila t. 1. se razveljavljajo dosedanje omejitve glede izvoznega carinjenja pošiljk na postaji Bistrica-Bohinjsko jezero in na postaji Škr-Ijevo (Bakar). AA. Borza Dne 31. marca. Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaji Bruslja, Curiha, Pariza in Trsta nespremenjeni, dočim so vsi ostali tečaji bili višji Promet je bil slab. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi-isti tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je no-tiral še Newyork kabel 56.2902—56.5728. Skupni promet brez kompenzacij je znašal na zagrebški borzi 129.706 Din. —iuo.il, irsi eic.ci—m.oi. Curih. Pariz 20.30, London 19.525, Newyork 516.50, Bruselj 72.075, Milan 26.75, Madrid 39, Amsterdam 208.55, Berlin 122.85, Stockholm 104.50, Oslo 103, Kopenhagen 107, Sofija 3.74, Praga 15.30, »/ *it>?nii\ C "7 OC Al____ £ * r> . . • ___P — Dunaj. Dinar notira na Dunaju (valuta) 12.30. Vredno tni papirji V današnjem prometu je bila tendenca za državne papirje slabejša in so tečaji bili nižji. Promet v dinarskih papirjih ni bil znaten (na zagrebški borzi sploh ni prišlo do zaključkov), več prometa pa je bilo v dolarskih papirjih. Na zagrebški borzi so bili zaključeni 8% Bler. 3000 dol. in 7% Bler. 9000 dol. Belgrajska borza pa izkazuje naslednji promet: begi. obv. 115.000, vojna škoda 400 kom., 7% Bler. 7000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 41 kom. delnic Privilegirane agrarne banke. so tako zapuščeni, da je bilo celo Humboldtovim indijanskim spremljevalcem uialoue vse tuje. Le nekoliko rečic so poznali po imenu. Prenočevanje pa je bilo tod združeno z velikimi težavami. Tro-pični pragozd je bil tod razvit v vsej svoji buj-nosti. Tal tod ni bilo mogoče več uzreti — breg je obstojal iz tesno drug poleg drugega stoječih debel gosto listnatih dreves. Popotniki so se vozili v nekakem do štiri sto metrov širokem kanalu, ki ga obdajajo stene velikanskih dreves, prepletenih z lijanami. Možje so se večkrat poizkusili izkrcati, a na mnogih krajih zaradi pre-goste rastlinske stene niso mogli zapustiti čolna. Proti večeru so eno uro iskali kakšen nekoliko manj gosto zarastel prostorček. Tam, kjer se je drevesna stena nekoliko razredčila, so izstopili in Indijanci so s sekirami napravili prostor za tabor. Tako jim vsaj ui bilo prenočiti v preozki pirogi, kjer so se moskiti zvečer kar kupoma vsedali pod nizko listnato streho. Nikoli niso bile roke in obrazi od pikov tako silno otečeni kakor tod ob Kasikviareju. Velik? umetnosti je zahtevalo tod tudi zane-tenje in hranjenje prepotrebnega ognja. V vedno mokrem pragozdu skoraj ni bilo mogoče najti lesa, ki bi bil rad gorel. Suh les leži v teh deželah le ob peščenih in neporastlih bregovih, kamor ga nanosijo povodnji. Kuriti pa so morali, ker bi jih sicer napadli jaguarji. 18. maja so se izkrcali na bregu, ki ga omejujejo divji kakaovci. Dež je curkoma lil; pod o vi ialkami, ki so z nekaterimi gostolistnatimi rastlinami tvorili lepo lopo, pa so našli prav dobro zavetje pred nalivom. Tudi Indijanci so se zavarovali pred dežjem; spletli so nad svojimi spalnimi mrežami streho iz listja helikonij in drugih rastlin. Tabor je bil izredno slikovit. Ognjeni zublji so v temni noči osvetljevali do 20 metrov visoka slokn debla palm. s cvetjem pokrite ovi-jalke in slebrc belega dima. Le roji sitnih mo-skitov so Humboldta ovirali pri opazovanju tega lepega prizora. V zadnjem taboru ob Kasikviareju se je pri- Ljubljana. n% Bler. pos. 58 bi., 7% Bler. pos. 55 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 61—62.50, agrarn 31 bl„ vojna škoda ar. kasa 223—225, 4. £23—226, 8% Bler. pos. 56.50—57 ( 56.50, 57) 1% Bler. pos. 52.50-53 (54 , 53.50, 53.625, 53,25), 1% P^0 h'P' bankc 53.50—55, 6% begi. obv. 39.5C Belgrad. Narodna banka 4,750—4.800, Priv agr. banka zaklj. 250, 7% inv. pos. 62.50 bl„ agrar- t« <1 ^rt lO ____:___ -1 » . ____ ** Dunaj. Don. sav. jadr. 88, Wiener Bankverein 11, hseompteges. 109, Živno 70, Aussiger Chemi-sche 88.50, Mundus 100, Alpine 12.20, Trboveljska 30. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet 75 vagonov. Tendenca mirna. Budimpešta. Pšenica: maj 13.06—13.20, zakli 13.06—18.08, junij 13.38—13.48, zaklj. 13.37—13 38 Rž: maj 16.10—16.12, zaklj. 16.10—16.12. Koruza: maj 15.05— 15.15, zaklj. 15.10—15.15, julij 15.00. Chicago. (Začetek.) Pšenica: maj 55, julij 57.50 sept. 39.375. Koruza: maj 36.875, julij 39.75, sept. 41.25. Oves: maj 24. Rž: maj 47.875, julij 48.25, sept. 49.375. Winnipeg. Pšenica: maj 61,50, julij 63.25, okt. 65,50. Radio Programi Hadio-Liablfanai Petek, 1. aprila: 11.30 Šolska ura: Viktor Pir- nat: Prismuška šola, šala v govoru in petju. _ 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti, — 13 čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.15 Gospodinjska ura, vodi gdč. Cilka Krekova. — 18.45 Uvodna beseda o llaydnu (govori L. M. Šker-janc). — 19.05 Prenos z Dunaja: Haydn »Letni časi«. — 22.30 Čas, poročila. Sobota, 2. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče. — 17.00 Salonski kvintet. — 18.00 Viktor Pirnat: Strupene pomladne rastline. — 18,30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje, — 19.00 Ga. Orthaberjeva: Angleščina. — 19.35 Prenos z Dunaja. — 21.00 Prenos z akademije Jadranske straže (Union). — 22.00 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Drugi programi l Sobota, 2. aprila. Budapcst: 12.05 Radio kvintet. 19.40 Pianinski koncert. 20.30 Koncert operetnega orkestra. —. Praga: 19.00 Instrumentalni koncert. 22.20 Koncert vojaške godbe. — Langenberg: 20.00 Pester koncert. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.45 Prenos iz opere. — Belgrad: 12.05 Radio orkester. 199.35 Prenos z Dunaja. 22.30 Ba-lalajke. — Berlin: 19.35 Prenos z Dunaja. 20.30 Pester večer. 22.30 Pestra in plesna glasba. — Mi-lano: 19.05 Pestra glasba. 20.20 Izbrana glasba. 21.00 Simfonični koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 19.35 Prenos z Dunaja. Plesna glasba. — Mor! Ostrava: 19.20 Praga. 20.00 Brno. 23.00 Jazz. -Trst-. 13.00 Radio kvintet. 19.05 Radio kvintet. klatil prav v bližino tabora drzen jaguar. Bilo jo že pozno ponoči, ko so Indijanci zbudili popotniko ter jim naznanili, da slišijo rjoveti jaguarja z bližnjih dreves. Gozd je tod tako gost, da morejo v njem živeti samo tako živali, ki znajo plezati, torej v glavnem opice in /.veri mačjega plemena. Ker pa je gorel ogenj z velikim, jasnim plamenom in ker so se popotniki, živeč toliko časa v vedi)i nevarnosti, navadili prezirali opasnost, so se tudi tedaj prav malo zmenili za jaguarja, ki so je oglašal v bližini. Najbrž ga je privabil taborni pes, ki je začetkom glasno lajal. Ko pa so je zver taboru zelo približala, je začel pes — bila je velika doga — tuliti in se skrivati pod spalne mreže svojih gospodov. Ko so se zjutraj zbudili, so se razžalostili nad novico, ki so jim jo povedali Indijanci, da je doga, njihova prijazna spremljevalka, ponoči izginila. Nedvomno, jaguarji so jo odvlekli. Morda se jo odstranila od ognja, ko je zver nehala rjoveti; morda pa jo popotniki niso Cul i, ko je cvilila ob napadu, kajti vsi so dobro spali. Ob Orinoku in Magladenskem Velctoku trdijo domačini, da so stari jaguarji, ki so že mnogo let lovili ponoči, tako premeteni, da si znajo poiskati svoj plen prav v sredini tabora. Živali, ki jo pograbijo na tak način, stisuejo grlo, da ne moro kričati. Ko so se popotniki črez tri dni zopet izkrcali na tem taborišču, so zopet slišali jaguarje prav v bližini, o priljubljenem psu pa seveda ni bilo nobenega sledu več. 21. maja so dospeli zopet na Orinoko, tri milje pod misijonom Esmeralda. Bili so 1350 kilometrov oddaljeni od mesta Angosture, a ta velika razdalja jih ni več strašila, saj so bili zopet na Orinoku, ki jih je imel po nekaterih dneh zopet ponesti iz pragozdov zopet nazaj v prijaznejše kraje. Tudi moskitov se jim na povratku ni bilo treba tako bati, kajti v sredini širnega veletoka, kjer so se doli grede peljali, je bilo te nadloge mnogo manj, kakor ob bregu, na katerem so morali v minulih lednih tolikokrat pristajati Stev. 74. »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1932. Stran J>7. Naši pomladanski modeli so to — kar Vi zahtevate 1 DOBRA KVALITETA OKUSNA OBLIKA NIZKE CENE. 99.- 169.- Vrsta 1937-22 Čevlji iz črnega ali riavepa telečjega boksa z gumijastimi pod; lati Preie cena Din 109 — sedaj samo L)in 99'—. Vrsta 6637-21 Elegantni mi ški cev1 ji za izprehod in -za izlete Napravili smo jih iz riaveca težjega boksa z močnim usnjat m podplatom. Pri nas dobite dobre in c enene nogavice. 229- Vrsta 7627-63 Okusni moški čevlji iz rjavega telečjega bt ksa /. močn in mnjatim odnlatom Udobna oblika daje tem če v. je m posebno eleganco. Vrsta 7637-59 Elegantni moški čevlji iz črnega boksa z okusno perforaciio. To vrsto imam* tudi v mahagonovi ali rjavi barvi za isto ceno. Čistite Vaše čevlje z našo Kremo Volnene nogavice Din 5-, flor in bombaževe Din 10' — Vsaka beseda 50 par ali proitor drobne vrstice 1'50Din. Naimanjši znesekSDin Oglasi nad 9 vntic se računajo višje Zaoqla*e >troqo trgovskega in reklamnega značaja v>aka vrstica Na|mani$i znesek 10Din.Pmto)bma za šifro 2Dtn V>akoqi<3) treba plačati pri naročilu Na pivmena vprašanj odgovariamo le.čejepriloiena z.namka.Č!ek račun Ljubljana 103M9.'- Prireditve ■■■■■■■■■■■■■■■a ! Beseda samo 50 par Sprejmem takoj mesarskega vajenca. Karol Verglez, Race št. 8. (b) Posetite razstavo na Velesejmu od 2 do 5. aprila Beseda samo 50 par p Mlad šoier išče službo h kakršnemu-koli avtomobilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4409. (a) Žagar, mlinar, fesar išče službo. Hvalica, poŠta Gorenjavas, Škofja Loka. _ (a) Službo sluge ali kaj sličnega želi moški srednje starosti, zanesljiv, trezen in nekadilec. Naslov v upravi .Slovenca« št. 4400. (a) Samostojna kuharica mlada in poštena, vajena tudi večjega obrata, s prvovrstnim spričevalom — želi službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4376._« (a) Iščem službo za 19 letnega močnega in zanesljivega fanta. Gre za vsako delo. Martin Tomažin, Male Lipljene, p. Turjak. (a) Beseda samo 50 par Služkinjo pridno, pošteno, vajeno vsega gospodinjstva — sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4368. (b) Zastopnika kateri je pri tovarnah usnja, strojarnicah in tekstilnih tovarnah dobro vpeljan, išče tuzemska tovarna za prodajo tehničnih olj. Ponudbe z referencami na »Poštni predal 24« Ljubljana. (b) Beseda samo 50 par IŠČEJO: Solnčno stanovanje enosobno, iščeva. Ponud be pod »Ves dan odsotna in brez otrok« št. 4426. c Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. OGušum 5LCVC\Cl Beseda samo 50 par Brezplačno hrano in stanovanje dobi, kdor mi posodi 10—15.000 Din proti garanciji za 1 ali 2 leti. Ponudbe pod »Brezplačno« št. 4448 na upravo »Slov.« Maribor, (d) OEBB591 Beseda samo 50 par Lokal primeren za krojaštvo oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4385. (n) Dvosobno stanovanje iščeta 2 mirni osebi, nedaleč od centra. Naslov pod št. 4277. (c) Dvosobno stanovanje s kuhinjo, v bližini cerkve sv. Jožefa ali Tabora iščem za 1. maj. Ponudbe pod »Mala družina« 4403 na upravo »Slov.«. (c) Dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklina-mi išče samec Ponudbe pod »Miren 3« št. 4421 na upravo »Slovenca«, (c) Iščem stanovanje 2—3 sob s pritiklinami, pripravno za krojaški salon. Ponudbe pod »Center« št. 4420 na upravo »Slovenca«. (c) Sobo z zajtrkom išče uradnik. Ponudbe pod »Cena« št. 4396. (s) Boljša gospodična išče lepo sobo s hrano. Ponudbe pod »Cena« št. 4430 na upravo »Slov.«, s ODDAJO: Trisobno stanovanje s kopalnico, verando in drugimi pritiklinami, se odda za maj v Udmatu, Ciglarjeva ulica 18. (č) Stanovanje visokopritlično, dvosobno, kabinet, pritikline, se odda za maj mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4294. (č) Sostanovalec se sprejme v Vodmatski ulici 25_(s) Opremljeno sobo s hrano, elektriko in posebnim vhodom takoj oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4364. (s) Naznanjamo, da nam je danes umrla naša preljuba mama In stara mama, gospa ROZA LEGAT vdova vodfe bivše Mohorjeve tiskarne y Celovcu. Pogreb bo v petek, dne 1. aprila ob 16 od hiše Gradišče 8a na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala 5. aprila t. 1. ob 7 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 31. marca 1932. Rodbina dr. Kušejeva, Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. »Kdo plača Vaše inserate?« »Vaša konkurenca, ki ne inserirak Nakazilo Proti predložitvi tega nakazila, ki ga izrežite, priobčimo brezplačno od 30. marca do 2. aprila 1932 vsak na novo naročeni mali oglas v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako nadaljnjo besedo doplačati 50 par. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročilom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo »Slovenca« v Ljubljani ali Mariboru. Gotovo ie mnogo liudl ki bi hoteli stare predmete zamenjati ali pa kupiti. S cenenim malim oglasom v »Slovencu« najdete zanesljivo kupca! Upravništvo „Slovenca". Ping-pong mizo kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pnig-pong« št. 4404. (k) »H Beseda samo 50 par Letve za ograjo od 25 par naprej nudi »Zora«, Črnomelj. (1) Prazna soba se odda. Vodmatska ulica 14. (s) !1 Posestva Meblovano sobo z ali brez oskrbe oddam, Naslov v upravi »Slo- i venca« št. 4370. (s) Mala sobica se odda. Sv. Petra cesta št. 52. (s) Krasno kletno meblovano sobo ugodno oddam. Einšpilerjeva 25, Bežigrad. (s) Separatno sobo solnčno, oddam gospodu j ali gospodični. Kolodvor- ! ska ulica 23/1. (s) I Beseda samo 50 par Hišo lepo, z vrtom, v Ljubljani, kupim. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Obširno« št, 4405. (p) Beseda samo 50 par Birmanski boter se išče — vsled pomanjkanja poznanstva. Ponudbe pod »Birma« št. 4401 ; na upravo »Slov.«. (r) Jazbečar (Dakel), rjav, se je našel. Lastnik naj vpraša pri juvelirju Eberle na Mestnem trgu. (r) Pozor gospodinje! Razpošiljamo najnovejše garantirano čistilno sredstvo »Rexfon«. katero od-stranja brez vsakega mučenja vse madeže. Veliki paket stane 25 Din in se pošilja s točnimi navodili po povzetju. Ambrožič, Ljubljana, poštni predal 74. (r) lEimai Beseda samo 50 par Par lepih konj proda S. Tičar, Jezdar-ska 19, Maribor. (1) Kupim vilo v Ljubljani. Ponudbe pod »V bližini centra« 4407 na upravo »Slov.«. (p) Trgovsko hišo prvovrstno, poceni proda Zagorc, Višnja gora. (p) Prodam hišo večjo, nedograjeno. Vpraša se: Lesce 80. (p) Nakup in prodajo posestev posreduje Rebolj, Kranj. (p) Kmečko posestvo v Črnomlju proda Martin Plut;__(p) Prodam hišo novo — visokopritlično, dvodružinsko, velik vrt, v mirnem kraju Ljubljane za 74.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 4452. _(p) Parcelo za Bežigradom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št 4428 (p) Drva! 2—3000 m3 bukovega gozda za drva, prodam. Informacije v upravi »Slovenca« pod št. 4291. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo. gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu. L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica oeria Goizerce r»» obroke TEMPO«. Gledališka oL št. 4 (nasproti opere). Mlin naprodaj v najbolj prometnem kra-u pri žel. postaji. Ponudbe na oglas. odd. »Slovenca« pod šifro »Prometni mlin« št. 4183. (1) Prodam kompletno jedilnico (Alt-deutsch, 10 kom.) in preprogo 3.60 X 4.20 m, ter klavir (Stutzfliigel). Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4337. (1) Pisalni stroj dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. Iva Ko-kalj, Gradišče 11/11. (1) Prodam golobe golšače, florentince — in enoletnega psa čuvaja — Rožna dolina IX/43. (I) Kupim hišo ali vilo od 100—300.000 Din. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Takoj« 4427. (p) Beseda samo 50 par Srečke, delnice, obligacije kupule Uprava »Merkur«. Liubliana — Selenburgova ulica 6 II nadstr. Predalna omara lepa — poceni naprodaj. Idrijska 13. (1) Težkoče pri dihanju in pomanjkanje sape so težke muke, ki store človeka nervoznega in ga spravljajo v obup, da nima miru ne podnevi ne ponoči. Proti temu se z velikim uspehom uporabljajo : Asimol prašek za kajenje, ASlmOl bronhial cigarete za kajenje. Dobivajo se v lekarnah. Pazite vedno na ime ASTMOL. Odobreno od Ministrstva socijalue politike in n« rodneera idravja S. št. 'ioni <>d 8. II. 1932 leta. Citajte in širite »Slovenca«! ...................... Suhe deske češnjeve in hrastove, po izredno nizki ceni proda »Zora«, Črnomelj. (1) Bičevnike raznovrstne, tržačke in trstikove nudi najceneje Peric, Pobrežje — Maribor. (1) Smrekove sadike več tisoč — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4395. (1) Ugodna prilika! Damske nogavice od 8 Din dalje, moške nogavice od 3.50 Din dalje. Modno blago! M. Sušnik, Krekov trg 10. nasproti Mestnega doma. (1) Valilni aparat znamke »Nickerl« Ideal, ca. 260 jajc, umetno kok-ljo Petrol Vergasser-Schirmglucke — proda Hadl, Novo mesto. (1) Polenovka najboljša v delikatesi Ko-vačič, Miklošičeva cesta št. 32. (1) Prodam obednico iz orehovega lesa. Vprašati: Vildenrajnerjeva 17, Maribor. (1) Obleka za 16 letnega mladeniča poceni naprodaj. Idrijska št. 13. (1) Obrt Beseda samo 50 par Spec. brzolikalnica ki Vam obleko zlika na amerikanskem univerzalnem stroju na paro. Boc, Kolodvorska 6. (tj Damski klobuki in slamniki že od 60 Din naprej v največji izbiri -vedno zadnjih novosti samo v modnem salonu »La Femme Chic« Anica Pu-hek, Selenburgova ulica 6/1. (t) Tel fon St. 2951 Tvrilka IV. SCHUMI Dolen sk« cesta, nudi lepa, suha drva iij prvovrsten premog. 1 II lionene rropine lil droen krmila nudi oatrenef VeleiiKOTina iiu m moke. A. VOLK, LJUBLJANA Renlins rwt» 24 ..................... Dnevnik Slovenec naibohe informirani list! mmmmmmrn^ Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnine za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 ziu-traj do pol I popoldne m od 2 do 6 (Dopoldne Telefonska štev 3030. Potrti globoke žalosti sporočamo tužno vest, da je v sredo 30. marca ob 7 zvečer prenehalo biti v 62. letu starosti blago srce predobrega očeta, moža, brata in svaka, gospoda JOSIPA LIELEGA posestnika in trgovca s sadjem ▼ St. Ilju v Slovenskih Goricah. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto 2. aprila ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. S t. II j v Slov. Goricah, dne 31. marca 1932. Barbara Lieleg roj. Sterba, soproga. Jakob, Jožef, Franc, Kari, Herbert, Ferdinand, otroci. Kari Lieleg, brat. Marija Lieleg, svakinja. Josipina Dachs, snaha ter ostali sorodniki. Za Jugoslovansko tiskarno v l.tubljani: Karel Ceft. Izdajatelj Ivan Hakoveo. Urednik: Franc Kremiar. Stev. 74. »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1932. Stran J>7. Smrt med velikonočno procesijo f Župnik Friderik Repolusk Sv. Vid nad Valdekom, 27 Na veliko soboto je pri Sv. Vidu nad Valdekom pri Sloven.gradcu nenadoma umrl tamoš-nji župnik g. Friderik Repolusk. Rojen je bil kot sin številne družine dne 13. julija 1804 v Limbušu. zrastel pa v Kušah, kamor so se njegovi starši kmalu potem preselili. Kot dijak je pretrpel veliko pomanjkanja, ker so bili starši revni; zato je tudi bolei al vse svoje življenje. Vendar je dosegel še visoko starost. S pomočjo dobrih Rušanov je srečno končal študije in bil dne 25. julija 1892 posvečen v mašnika. Dne 31. julija 1892 je pel v Rušah prvo sv. mašo; tudi za primicijo so mu blaga srca preskrbela vse potrebno. Kaplanoval je saino na dveh mestih, nato pa dne 28. decembra 1897 prevzel hribovito župnijo Sv. Vida nad Valdekom, kjer je ostal do svoje smrti Večkrat so ga že zdravniki radi njegovega slabega zdravja obsodili na smrt, vendar je še vedno okreval in zadnji čas celo deloma sam oprav, ljal svojo službo kot župnik. Umrl pa je nenadoma. Udeležil se je vstajenja na veliko soboto ob 6. zvečer; monštrance ni nosil sam, menda se je čutil preslabega, pač je nosil kadilnico in je incenziral Najsvetejše. Ko pride procesija do velikih vrat, omahne g. župnik hipoma, se zgrudi ln je bil takoj mrtev; zadela ga je srčna kap. Procesijo so takoj prekinili, duhovni pomočnik je nesel Najsvetejše k oltarju, gosj>oda župnika pa so spravili v župnišče in ga še mazilili s sv. oljem, pa ni več bilo opaziti nobenega življenja v njem — imeli bo za veliko noč mrliča! Letos bi pokojni go9j>od obhajal 40 letnico svojega maš-ništva ln 35 letnico svojega župnikovanja pri Sv. Vidu, pa Bog je sklenil drugače. Še veliki torek-je prosil g. župnik sosednega duhovnega tovariša, da ga obišče, ker bi rad opravil sv. velikonočno sjx>ved, veliko sredo je zadnjič maševal, veliko soboto je umrl med svetimi obredi, kakor umrje vojak na bojišču. Pogreb je bil na velikonočni torek; 10 duhovnih sobratov in vsa župnija so ga spremili na njegovem zadnjem potu. Sv. obrede je opravil g. dekanijski upravitelj Al. Čiiek iz Slovenjgradca, ki mu je govoril v cerkvi tudi ganljive besede v slovo. Pokojni gospod župnik je bil blaga duša. ljubil je zlasti duhovne sobrate in jih rad vabil nn hrib Sv. Vida. Njegovo blago srce je zdaj nehalo biti, ni ga več med nami. Bodi mu Bog bogat plačnik za vso veliko ljubezen! Mariborska obrt propada Kaj pravi zastopnik ariborskih obrtnikov. Uvodoma moramo /ripomniti, da se je '.našel v vrstah mariborskih obrtnikov ne-ladoma tudi naš priznani umetnik g. Sojč. Upoštevajoč razmere •Jasa, si je poleg svojega umetniškega ateljeja, v katerem snuje načrte za nova bodoča lela, ki bodo krasila laše cerkve, osnoval udi kamnoseško delav-lico, v kateri se izdelujejo raznovrstni nagrobniki. Kajti od same umetnosti je danes pač težko živeti. In tako so pridobili mariborski obrtniki v njem dobro organizatorično moč, ki se uveljavlja v njihovem pokretu ter zavzema podpredsedniško inesto v slovenskem obrtnem društvu v Mariboru. G. Sojč nam je na naša vprašanja radevolje postregel z nasledniimi odgovori: »Kakšen je danes položaj moriborskega obrtnika?« Kogarkoli vprašam, od vsakogar dobim isti odgovor: stanje je neznosno! Naročil ni, in če je morda v naših vrstah še kdo tako srečen, da dobi naročilo, pa ni denarja! In to je v vseh strokah brez izjeme. Povrhu drag materija!, drage delovne moči, skratka, tako ne more iti več dalje Najhuje so prizadeti mali obrtniki, toda tudi večji obrati delajo brez dobička. Brezposelnost narašča nagloma tudi v obrtniških krogih. »Kaj mislite o novem obrtnem zakonu?« Bojim se, da ni baš posrečen. Sicer je vseskozi modernega značaja, vendar ne upošteva sednesel. da sem bil na velikonočni ponedeljek v Sevnici. Letaki so vabili zvečer v Tariški grad na opereto: »Knezevič iz Trebizonde«. Ker sem imel čas, sem jo tudi jaz mahnil gori že zato, da bi videl, kako izvajajo opereto na deželi. Stopim v dvorano Tovarš na moji desnici me pouči- da je oipereta posneta po veliki Offenba-chovi operi »Trelizondska kneginia«. Rodovednost je v meni venomer rastla. Oglasi se zvonček in mali prijazni orkester začne z ouverturo. Zastor dvigne. Na oder se vsuje polno ljubeznivih otrok in odraslih mladeničev — vsi v barvnih č^an=tkih kostumih. Zvedel sem da so to domači dijaki, otroci pa so dečki iz oko'lce, ki prihajajo semkaj v saleziianski mladinski dom. Prvi zbor za-rloni mogočno z odra. Bil sem očaran! Odkod ta zvočnost, ta mladen;ški zanos v izvaianju? OdWxl tn živahnost in finesa v kretnjah? Pa je mogoče, da so to kmečki otroci — šolarji? Mine prvo, drugo in tretje deianie! Opereta izzveni z zadniim mosrocn m zborom! Očaran srem domov in vprašujem tovariša to in ono. Otroci so izvajali najfinejše motive Offenbaohovih in prlrediteljevih me-lodu z naivečio eleganco. Pri klavirju je sedel sam ml"di. Tivahni primlitelj _ glasbenik in skladatelj Jerko Gmnč'č. ki jp res mnistr>r*ko priredil opereto >n jo tudi izvrstno naštudiral. Prepričan sem da bi mladi igralci tudi v ljubljanskem eledališču želi burne aplavze Torej R« 'a'-ko tudi na deželi veliko doseže treba ie 'e požrtvovalnih moči. Vaknr ie za sevniftko okolico cnsnod prireditelj. Slišal som tudi, da so tamkaj kar na vsnkonedeljskem programu lepi in velikopotezni prosvetni večeri! Požrtvovalnim gospodom čestitam, drugi pa posnemajmo! D. Cerknica V katoliško vero je prestopila iz protestantov- ske vere ga. Marija Semič, doma v Murski Soboti. frPilekli leden je bila krščena. Botrovala sta ji g dekan Juvanc in gospa Francka Germek, žena finančnega preglednika. Davica se je pojavila v Cerknici. Zahtevala je ze eno žrtev, ln sicer malega Miloša Keršiča. čim večjega izpopolnjevanja. Pozdravljamo tudi določbo o starostnem zavarovanju mojstrov, toda ne moremo se strinjati s tem, da bi se združilo z sedanjim delavskim zavarovanjem. Razlogi za to našo zahtevo so tehtni in menda tudi vsakomur jasni. Sicer pa bi bilo pogrešno novi obrtni zakon že v naprej obsojati ter ga zavračati. Praksa mora šele pokazati njegove dobre in tudi slabe strani in potem se da pač še marsikaj izpremeniti in izboljšati. Pozitivna stran novega zakona pa je predvsem to, da bo v kali zatrl šušmarstvo in da je upoštevana zahteva po pomočniških in mojstrskih izpitih, ki bo za napredek obrtništva velikega pomena. »Je mogoče rešiti našega obrtnika iz sedanjega težkega položaja?« Seveda, pa še kako lahko in brez velikih žrtev. Potrebna pa nam je v ta namen pomoč vseh odgovarjajočih faktorjev in predvsem pa vaša. Časopisje in oblast mora našo javnost opozarjati, da kupuje domače blago. Deviza: »kupuj domače blago« je rešila Nemčijo in druge zapadne države in bi rešila tudi nas. Bili smo pomočniki v tujini in ne najzadnji. Tujina nas je priznala, zakaj bi nas sedaj kot mojstre zavračala domovina. Treba je poučiti javnost, da je patrijolska dolžnost kupovati domače blago, naročiti pri domačem obrtniku. Žalibog manjka pri nas ta zavest. Kar prihaja iz tujine, pa magari je še tako slabo, je dobro, kar se izdela doma, je slabo, pa naj bo še tako prvovrstno. Kdor leta po vsako malenkost v tujino, ne pozna domovinske ljubezni, pa naj se izdaja še za take ga patrijota. Druga zahteva pa je cene kredit. Obrtništvo je danes zadolženo, kredit za surovine je drag in tu bi bilo treba mu pomagati. Važnejša pa je vsekakor prva zahteva in če bi se striktno izvajala, potem bi obrtniki prišli na zaleno vejo tudi brez cenenega kredita. In potem bi se prav gotovo tudi vse druge razmere izboljšale, o tem ni nikakega dvoma. Mislim, da sem vam navedel par stvari, ki silijo danes obrtnika k resnemu razmišljanju, kaj bo z njim in njegovimi v bodoče. Kriza nas tlači k tlom čimdalje huje in izgleda na izboljšanje v doglednein času nobenega. Posledice sedanjih tfž-kih dni se bodo poznale v obrtniškem stanu še dolgo. Dobrostoječa solidna stara podjetja bodo propadla, mladina bo uvidela, da ji obrt nudi le grenek kruh in tako bo prišlo, da ne bo nekega dne nobenega naraščaja. Izginilo bo dobro in zdravo načelo, da se je obrt podedovala v rodbinah od očeta do sina ter postala za gotove rodbine naravnost sveta tradicija. JTAS GR.IPE! VARUJTE SGS (franflaviir | MtniAm m««a c*««* »h«iaw -Mt ASPIRIN Mlete Odobreno od Mln.strstva socljalne politike .n narodnega zdravja S St. 1410.6/2 1933 Zdravje v Sloveniji Ljubljana, 31. marca. Zadn ia številka revije »Zdravje«, ki jo moram« radi njene bogate vsebine priporočati, prinaša prav važne podatke o gibanju prebivalstva v naši banovini v zadnjih letih. Iz podatkov Iligijenskega zavoda v Ljubljani je razvidno, da se splošne zdravstvene prilike na področju banovine od leta do leta izboljšujejo. Statistika kaže nadalje, da rojstva pri nas ftola-goma padajo, kar je splošen pojav po vsem svetu, vendar je pri nas relativno rojstev še zelo veliko v primeri z raznimi velikimi evropskimi državami. Število živorojenih otrok je znaš-Oo na 1000 prebivalcev lani 27 66, v letu 1930 28.66 in v povprečju 1920—1999 28.76. Nasprotno pa je umrlo v letu 1921 na 1000 oseb 16 83, leta 1930 15 71 in v povprečju 1920—1929 18.66. Tudi smrtni slučaji polagoma padajo. Ves prirastek prebivalstva na Slovenskem od leta 1921, torei od enega ljudskega štetja pa do drugega leta 1931 je mnogo manjši kakor bi moral biti po številu rojstev p>o odbitku smrtnih slučajev. 40 000 v naši banovini rojenih oseb se je v tem desetletju izselilo v druge dele države in v inozemstvo. V preVomorske države jih je v i tem desetletju šlo 13.250. Umrljivost dojenčkov se polagoma manisa. V letu 1931 -e znašal" (bi'a je nekoliko višia kot v letu 1930> na 10.000 živorojeftih 56 v starosti do 1 meseca, 135 v starosti do 1 leta in 178.5 do 5 let starosti. Splošna umrljivost pada od leta do I. velika razstava društva »Živali ca" »Društvo rejcev malih živali za dravsko banovino« priredi v času od 2. do 5. t. m. na velesejmu v Ljubljani, v prostorih paviljona K veliko razstavo malih živalic. Spored razstave je sledeč: 1. aprila (petek) celodnevno ocenjevanje po strokovni komisiji. 2. aprila (sobota) ob 10 dop. svečana otvoritev razstave. Ogled razstave se vrši v dne 2., 3., 4. in 5. aprila proti vstopnini 4 Din za osebo Dijaki, vojaki in otroci plačajo 1 Din. Člani društva imajo prost vstop. 6. aprila (sreda) odpošiljanje razstavljenih živali in predmetov. Razstavljeno bo: 1. Živali: Koze, ovce, purani, fazani, pavi, tfosi, race, pegatke, kokoši, kunci, mačke, psi, srebrne lisice, Nutrija bobri, morski prašički, golobje, grlice, ptice pevke, ribice in inozemske ptice, bele miši itd, 2. Predmeti: a) valilna jajca; b) ustrojene in neustrojene kožice, volna in perje; c) raznovrstni izdelki iz usnja, kožuhovine, volne in perja; č) krmila: razne vrste žita. seno, detelja, razne vrste zdroba, ribje moke, klajno apno, semena itd.; d) železnina: mreže za kletke in ograje, strešna lepenka, pločevinasti napajalnki umetne koklje iz pločevine, jasli za kunce, obročki za perutnino, orod,'e za kapunjen:e, tehtnice za jajca, stroj za mletje kosti, žične kletke za ptice itd,; e) lesni izdelki: kletke za kunce, perutnino, golobniaki, za-klopna gnezda, avtomatični hranilniki, valilni aparati, valilne skrinjice za ptice, krmilnice za ptice itd.; f) posode iz gline: razne vrste napajalnikov in korita; g) lepenkarstvo: škatlje za prenos jajc in enodnevnih piščancev; h) zaklana perutnina in kunčevina, 3. Literatura: Strokovne knjige, spisi, listi, statistike, slike vzornih farm, živali in njih bolezni, pridobljene diplome itd, Fotoamaterji! Povečave ^aSih, np'pa,i,:oT v«m ■ lopo in poceni napravi j lotooddeleh Jugos.ov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte ccnikt Delavskim prijateljem in vsej iavnosti Tisoči jeseniškega delavstva so še vedno brez zaslužka in brez kruha. Vodijo se še vedno pogajanja med delavstvom in KID. ki pa ne pridejo do zaključka. Zdi se. da hoče podjetje prisiliti delav-j stvo na redukcijo osebja. Delavstvo na to ne more j pristati, ampak zahteva kruha za v*e izprto de-I iavstvo Kdo more predvideti, kdaj bo konec ne-| vzdržnega položaja? Krščanski strokovni orean.zn-ciji z Jesenic in Javornika sta organizirali pomožno, oziroma nabiralno akcijo, da more delavstvo vzdržati v svoji borbi. Vso javnost naprošamo, da sledi pozivu in prošnji jeseniškega delavstva in ga podpre. Dvakrat da. kdor hitro da! Pnsj>evke pošiljajte na naslov: Ktrokovna skupina kovinartev, i šiljajte na naslov: Strokovna skupina kovinarjev, 50 let Metlika. Nič ni zaigrala godba, nič niso zajieli pevci, nič ni vedela o trm javnost tako da je [>ovseni ne-opaženo preteklo prvo polstoletje življenja zelo zaslužnega in vsem priljubljenega metliškega gospoda prosta Gregorija Ccrarja. 25. marca 1882 se je rodil v Moravčah in na veliki petek letos je dopolnil petdeseto leto 6vojega življenja. Pa kdo je za to znal, in če bi znal — bilo je na veliki petek! Petdeset let življenja, 26 let dušnopastirskega delalKdo bi mu mogel prešteti korake, ki jih je z veliko gorečnostjo meril skozi osem let po črno-mepski fari, kjer je s spretno roko vodilno posegal tudi v tedanjo predvojno politično borbo. Še vedno ga ima narod v blagem spominu, d-siravno je že 16 let od tedaj, ko je z isto gorečnostjo nastopil svojo službo kot župnik v Podzemlju. Od tam je prišel v Metliko, kjer mu teče že 11 leto njegovega, sicer skritega, a zato tem bolj globoko zasnovanega duhovnega dela, ki ga j>odpira s svojo molitvijo. Skrito je njegovo delo, ker je gospod prožt tako skromen. Le tisti, ki to njegovo delovanje od blizu natančno opazuje, le tisti more zasledovati pota. katera hodi njegova globoka pastoralna modrost. Spovednica v kateri si je gospod prost raztrgal že več kot en talar, bi vedela povedati, e koliko ljubeznijo in razumnosljo zdravi ta dušni zdravnik bolne duše; množice, ki se ob sobotah in nedeljah zgrinjajo teden za tednom okrog njega, pa to javno izpričujejo. Eno pa je kar gospoda boli: to so tisti, ki ne pridejo niti pred njega niti pred drugega spovednika: katerim nikdar svete hrstije dati ne more, ker jih nikdar blizu ni; katerim je tudi dan za vodnika, pa ga nočejo poslušati, pa ga bo Večni sodnik tudi po teh povprašal: za te mu je hudo, ker jih zagovarjati ne bo mogel. Pa če tudi našemu gospodu proštu godba zaigrala k njegovemu jubileju ni, četudi mu nihče k temu niti častital ni. Četudi bo kar gotovo gospod prešt meni takole povedal: tudi tega ni bilo treba, pa vendarle je prav. da se mu tudi javno prizna, kar hvaležna srca čutijo, in čemu bo Bog pravičen plačnik. Bog daj. da bi bil gosnod prošt še dolgo Gre-gor, in da bi nas prav veliko s seboj pripeljal tja-gor. Tatovi izgubili plen M. Sobota, 30. marca Prebivalci dokležovske občine so danes doživeli zanimivo senzacijo. Vozniki so blizu Mure kopali šoder. Eden izmed voznikov je šel v bližnjo bosto. Tu je opazil tri velike cule, kakršne nosijo običajno ciganke, kadar hodijo prosjačit. Sel je pogledat, kaj je v culah in na veliko začudenje opazil, da so cule polne novih čevljev Mož je takoj vedel zakaj gre. Tatovi so iz neznanega vzroka pustili svoj plen v hosti. Mož je urno zdirjal s kolesom v vas In povedal. kai je videl. O dogodku so obvestili orožnike v Beltincih. Čevlje so pripeljali v vas. Orožniki so prešteli čevlje. Bilo jih je 108 kosov, večinoma neparnih. Čevlji so bili moški in ženski, mali in veliki: seveda sami novi. Poleg Čevljev je bilo tudi eno dleto, ki so ga pač rabili zlobneži pri svojem nejjoštenem delu. Čez nnč so orožniki stražili na kraju, kjer jo leta, dočim se srednja starost umrlih polagoma dviga. Leta 1931 je znašala 41 08, leta 1930 40.92 m v povprečju 1920—1929 39.77. Ker imamo še dosti mladine, se nam ni bati ostarelosti naroda. Razmerje starih in mladih je še vedno v prid mladim. V padanju umrljivosti se približujemo državam z zelo majhno umrljivosljo (v Nemčiji je znašala n. pr. umrljivost 12 na 10.000 prebivalcev. V umrljivosti in rojstvih delata izjeme mesti Ljubljana in Maribor. Rojstev imata polovico manj toda tudi umrljivost je manjša. Ta manjša umrljivost pa je v zvezi z manjšim številom rojstev. Domače prebivalstvo je zapisano smrti, če se število rojstev ne zviša. Ves jiovojni prirastek teh mest gre na račun doseljenega prebivalstva. Umrljivost na tuberkulozi hitro pada. Še v povprečju 1920—1929 je umrl na tuberkulozi vsak deveti človek, lani pa samo vsak deseti, v»e to je pripisovali izboljšanju higijenskih razmer, v izboljšanju prehrane, razvoju športa, pouku prebivalstva, predvsem pa zaščiti dojenčkov, malhi in šolskih otrok, kjer tuberkuloza tudi pričenja. V poštev pa je treba vzeti tudi možnost virusa tuberkuloze. Od prijavljenih nalezljvih bolezni so v Sloveniji najvažnejše: tifuz, griža, davica in škrla-tinka. ker najj>ogosteje nastopajo in zahtevajo največ smrtnih žrtev. Opaži pa se tudi v tem oziru izboljšanje, ker se, kakor že omenjeno, pri nas razmere v zdravstvenem pogledu izpreminjajo na bolje. bilo najdeno blago, če bi ga mogoče nepošleni lastniki prišli iskat. Pa so zaman vso noč stali Tatov ni bilo od nikoder. Kakor smo pozneje zvedeli, so bili čevlji ukradeni v Ljutomeru pri trgovcu Štiblarju. Žalostne vesti iz ameriške Slovenije Iz ameriških listov j>ovzemamo: Naselbina Calumet, Michigan, je zopet izgubila enega svojih pionirjev, ko je zadnjo soboto umrl znani rojak Jakob Butala. Rajnki Butala je bil 7o let star, in je zadnjih 45 let preživel na talumetu. Doma je bil iz vasi Grič, negaleč od Doblič v črnomaljskem okraju. V Ameriko je prišel eta 1887. in je taeljan v bolnišnico, kjer je uro pozneje umrl Rajnki je bil star 62 let. doma iz vasi Retje, fara flinje. V Ameriki je bival 36 let. V domovini zapušča ženo, dve hčeri, sina in sestro. Tu pa zapušča sina Jožefa, iz čegar hiše se vrši pogreb r soboto dopoldne. V Nvitreal, Kanada, zapušča tudi sina Franka. V mestni bolnišnici je »mrl Geo. Ilrastovec, 1378 E. 52nd St. rodom Hrvat. Preteklo soboto j« še delal, bolezen pa ga je spravila v nekaj dneh v postelj in v smrt. Kranj Nenadna smrt. V noči od nedelje na ponedeljek je naglo in nepričakovano umrl Peval 1'uliar, 17-letni sin posestnika, ki je bil staršem radi svoje pridnosti in delavnosti v veliko oj>oro in pomoč. Popoldne je odšel v posteljo radi slabosti in se je zaklenil v sobo. Zvečer ga je brat zadnjikrat videl. Ko je v ponedeljek oče hotel sina poklicati, je moral t* silo vdreti v sobo, kjer je našel sina mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da je fanta zadela kap. Pokopali so ga v sredo [»opoldne. Žalujočim staršem naše sožalje. Javna dražba za dobavo in vožnjo gramoza so bo vršila v torek dne 5. aprila ob 8 dopoldne pri okrajnem cestnem odboru v Kranju za sledeče ceste: Medvode—MavčičeLabore; Kranj—Besnica; Tacen—Smlednik—Trbon je—Kranj; Suha—Jeper-ca—Smlednik—Vodice; Kranj—škofja Loka; Visoko—Šenčur—Trbonje in za dovozno cesto k že-lezmiškl postaji Kranj. Interesente opozarjamo na to, da bo okrajni cestni odbor zahteval potrdilo o plačanih davkih in 10% kavcije, katero bodo dražitelji morali položiti ob pričetku dražbe. Stran 4. »SJ.OVENEC-«, iltie J, upiilu 1932. Štev. 74. Ljubljana »Živalic®" na velesešmu \ prostorih yelikega K paviljona »a ljubljanskem velesrjnju se in if«lon urejuje j;«d okriljem Društva rejcev ipajili živali zy bano-vino I. velika r#/,»lavu maljh živali, na fcalerj bodo zastopani' skoraj v«"' vrste ii> p asm« malih živalic Dravsko banov i«e. K«zst»vi.i, kalen glavni namen je pokazati našemu narodu in pmJttsem malemu človeku v današnji Jj.udj gospqdjM-skj kml nova pota do boljšega in lepšega gmolijega položaja, Nudila nam bo celotni vpogled y rejo malih živalic, kako iste rediti in izkoristiti I tudi vse ono, kar bi sicer zavrgli j v ideji bomo pa (udi iii»jl»j£e eksem-plarje našij/ per*dnimii jev, kakor: kokoši najrazličnejših standardiziranih pasem, nadalje gosi. ca purmnne, /lato fazane, pegntke, razne pasme golobov, orodje in razne tehnične pripomočke za pe-vutninarstvo, vaiitne aparate, umetne koktje v/, pločevine itd. itd. Kuueerejci, katerih je prijavljenih že pri'ko .-to. oodo razstavili v prav tepem fijevjlu najrazličnejše in čistokrvne pasme domačih kimičev. Seveda ne bo razstava brez kožuhovine domačega kuivca. In šu več: c.elo mali in srčkani morski prašički bodo tu razstavljeni. Ure? koncerta in petja pa tudi ne bo. saj bodo razstavljene tudi ptjce pevke; nekaj skupin ikolekcij) kanarčkov naših vodilnih rejcev, gg. Golob, Goiznik«r. Piškur in Omab-na. kateri!) imena nam jamčijo >->' lepo in .ubrano petje njih rejeijcev. Znani ptiča J' g. Vidmar nas bo iznenadil s krušnimi ptički eksolj, katerih pelje je tudi pfui lepo in priljubljeno. Vse ži.vyjj bodo oec-ii m ne po strokovni komisiji ter se bo šlo prav živo za prve nagrade. Društvo za varstvo ptic nam bo pokazalo, koliko je natrosilo krme lačnim piičkam v letošnji ne bas'mili zimi: razstavijo bo pa tudi nekaj praktičnih krmilnih hišic in valilnic za ptičke-dupjarje. Z eno besedo: razstava bo prav pestra i it bo prišel gotovo vsak poseuijk iste na svoj račun, posebno pa še naša mladina, kateri so male živalic« osobilo pri siru. liazue živalien bodo li|di na prodaj i" bomo našjm malim iallko kupili pač po želji ali mucka, malega kuža, zajčka, lepo pisanega ptička eksota, kanarčka, petejinčka itd- itd, Rfl/.sjflva b<> trajala samo tri dpi in sicer od všievši sobote 3. do ponedeljka aprila. Vstopililia je malenkostna: J)jn 3 za odrasle, za mladino, dijake in vojake pa samo I'in 1. i?- iiai bo danes? Drama: Revna kot cerkvena miš . !'ed A- Opera: Šiviljski brive■■ . liri K. Kino Kodeljcvo: Ob S zvečer: Zmagovalec Sahare . Vstopnina znižana. Nočno službo imata lekarni: mr. Suštiik, Marijin trg 5 in mr- IJamor. Miklošičeva c. 20, Materinska prosimm Ali si« že kupili vstopu«« za Materinsko proslavo Kršč. ženskega društva za 4. aprila v oper ur m gledališču ob pol uri V-topnice v unionski trafiki. C-, Smuške tekine meseca juniju namerava razpisati Zimsko-sportna zveza v Ljubljani na Poljanskem nasipu. Tam so namreč ob hišah še ceh* gore zledeuetega .-nega, ki ji prav ugoden za smučanje in bo gotovo junija meseca na razpolago, ker leži ji a severni in senčni strani, kamor ne seže moč »olnca. Na nasprotni solnčni strani Ljubljanice pa Sv. Petra nasipu so celo s proti strugi visečega obrežja zmetali ves speg v Ljubljanico, čeprav bi ga tam toplo -.olnce p rs v kmalu vzelo in bi ta »neg prav nič ne zamakaj ceste. Cesta tam je že suha. Poljanski nasip, kjer ni nič manjši promet kakor na Sv Petra nasipu, pa je tako blaten jn neprehoden kakor gotovo nobena druga ulica v Ljubljani in tudi ne na periferiji Ljubljane. Ker je na mestnem magistratu kredit za kidanje snega že izčrpan, imajo prebivalci Poljanskega nasipa in tudi drugi številni ljudje, ki tod hodijo, še edino upanje, da bo sneg vzelo vsaj junijsko solnce. Do takrat bodo pa potrpežljivo brodili po blatu,,. Za 25 Din — 4 mesece zunora.« Pred dnevi smo poročali pod gorenjiin naslovom, da je bil Tone obsojen na 4 mesece, kor je na kolodvorskem tiru pobral tri polena in nekaj premoga v skupni vrednosti 25 Din. Dodatno smo izvedeti, da je bil Tone zaradi premoga že predkaznovan. Kosti 70 oara ■NHnBaHHMMBBMIBISHHHIIIK!li kuhinjske in mesarsko plačamo do nadaljnega za 1 kg vsem ljubljanskim dobaviteljem franke naše skladišče, ali iranko tukajšnja tovarna. "J nkcioiarstio ilrutivo z.i iškorišgjffiHe t/rovnia Ljubljana Vošnjakova ulica 22 1 /a nurenj. 1-oMvoroni) • Dijak si pr.cffzal /jle. Včeraj popoldne je reševalni avlo prepeljat z 'Večne poti v bolnišnico 18 letnega osmošolcy B. K., sina posestnika in go-,-lj)oi.čyrja, j si j,. v žjve^mm papadu prerezal z brjtvijo žile na lev'i roki. Mlad j dijak je namreč j)vMWmi'iio študiral, zlasti Jgje jezike in so se mu pri tem utrudili živej tako, da si je v trenutnem napadu liob'1 vzeti življenje. Njegovo stanje k sreči ni nevarno, •t) tfJje ponesrečeni mtrea-i. Ljubljanska bol-nišijica je včeraj sprejela tri ponesrečene otroke. 12 letni I vaij Jiovjičjč,'sin delavca iz Gorenje vasi šl. 53, je včjc^aj jjadel po stopnicah in se močno poškodoval po nogab, — 4Wu» Jgflftf Mežnar. sinček delavca i z 2? prj Drtlji, je padel doma s kjopi in si /Ujiijjl Je»o cpljo. — Angela Zalaznik, 7 te.lna bči deJavke iz Vižumrij 85, je gledala pri sosedu, kako podirajo sadno drevje. Drevo pa je padlo nanj« in ji »Jw«>JJm Je v« nogo. Med- Univ. D*. <3v*cfo je pričel ordiniraii od 11—12 in od 2—-1 Dunajska cesta 15 (Kavarna Evropa ) Diaterinjja, višinsko solncp in >SoJJux 'l eiefon 37-29 • Svetilke v šjudentorski ulicj. Študentovska ulica, Ju je najbolj pripravna pot na Gfad, je imela dosedaj zelo pomanjkljivo razsvetljavo. Mestna občina je sedaj sklenila, da odpomore temu zlu, pod katerim so zelo trpeti večerni sprehajalci in ljubitelji sprehodov na Gj-adu. Včeraj so delavci pričeli postavljati v tej ulici nove drogove za električne svetilke. — Meni velo slabo razsvetljenimi ulicami pa je še vedno istreliška ulica, kakor je lo čudno, zakaj ta ulica je zvečer precej prometna. Se tu naj mestna občina stori svojol 0 Poskusen sainoumor. Na Cankarjevem nabrežju so pasanti predsinočnjim ob 'K na 7 našli lKzuvestuo mlado dekle, ki se j" očitno zastrupila. Poklicali so reševalni avlo, ki je dekle prepeljal v bolnišnico. Dekle je 'iO-letna Amalija K., iz Stareja trgu pri Ložu, ki je izpila v samomorilnem namenu zelo močno količino nekega strupa naj-brže lizola. V bolnišnici s« dekle kljub takojšnji pomoči še ni zavedlo in je njeno stanje še vedno nespremenjeno nevarno. V poslovilnem pismu, ki so ga našli pri njej, je dekle sporočilo, da jo jo pognal v obup sramoten način njenega življenja, ki ga mora zaradi brezposelnosti živeli. Žalosten slučaj, ki tipično razkriva, v kako blato lahko dekleta zaidejo v mestu, pogosto tudi proti svoji volji. • Pretep na scntpeterskeiii mosMi. Predsnoč-njipi ,i<< prišlo na šeuipelei>J>em mostu do Jindega pretepa, ki ga je povzročil neki Gabrijel ()., ki je bil močijo pijan. Najprej je napadel dijaka in ga je pričel tepsti, dokler ni posegel vmes stražnik, ki je oba pohval, naj se razideta. Dijak je ubogal, ne py Gabrijel, ki je šel za dijakom in ga hotpl ponovno napasti, tako, da je dijak zopet iskal za-ščile prj stražniku- Vpričo .stražnika jn O. tedaj navalil na dijaka in bi ga pretepel, da ni posegel vmes stražnik. O. pa se tudi stražnika ni ustrašil in se je prišel z njim rnvati. Stražnik je moral bojeviteža pobiti -s pendn-kom na tla, da se ga je ubranil. Morala sta priti še dvn stražnika, da sta Gabrijela pomagala ukrotitj in spraviti na policijo. Zjutraj se je pretepač malo streznil in seveda prirej svojo nasilnost opravičevali s pijanostjo. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Petek, 1. aprila: REVNA i(OT CERKVENA MIŠ. Red A. Sobota, 2. aprila: KAR HOČETE. Izven. Znižane cene. Nedelja. 3. aprila ob 15: JUBILEJ. Izven. Znižane cene. Ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Izven Znižane cene. Opera. Začetek ob 20, Petek, 1. aprila: Zaprto. Sobota, 2. aprila: SEV1LJSKI BRIVEC. Red E. Nedelja, 3, aprila ob 15: OJ TA PREČMENTANA LJUBEZEN. Izven. Znižane cene. Ob 20: CAVALLERJA RUJSTJCANA. GLU-MAC'1. Izven, Znižane cene, MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 1. marca: Zaprlo. Sobota, 2. aprila ob 20: KAVERNA. Ab. I). Nedelja. 3. marca ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Znižane cene. Ob 20: TRAVJATA. Gostovanje ge. Tinke Wesel-Polla. Ob '20: ZEMLJA SMEHLJAJA. Znižane cene. Celje tirnim Um«u, V javni bolnišnici je umrl včeraj, ill. p. m. v visoki starosti 71 let, zasebnik Kuesil Jožef iz Rogatca. Pokojnikov) dni-i Večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno so žulje. /y Važno za obrtnike- Po S reg|ed uvoženega mesa pa C32-50 Din, Ct Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu jod sobote 2. aprila do vštetega petka 8. aprila lekarna Pri Orlu na Glavnem'trgu. Vjn»l>;i ra/ftaia, Pripravo za drugo )jajj(.\in-sko vinsliO razstavo in vinski sejem, kj ,se vrši dne i), in 10. maja t. 1. v J'luju v Dnjštvep m (Joniu, so v pojnem leku. Pokrovitelj razsjave T: ban dr. JJajnšič. Na razsjavi bodo j/,lo?,ei)e vse vrste vjn Dravsko banovine od laJjkjh namiznih do najfinejših s,orlnih vin, descrlna. peneža in m1-dicinska vina Jer vinski desljlali (konjaki), tropi-(MjvJui in droženJia, Razstavljeni bodo tudi stroji in orodje vinarske in kletarskp tehnike ter sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev in umetna gnojila. Razstova bo odprta vspk dan o.d 18. jstočasjj« se vrši dne H, maja ob o IV. viiutrski kongres v dvorani Narodnega domj, -r O nad al j-»jJi pripravah za razstavo bomo š« poročali, Nočni najiad, V bolnišnico so pripeljali Alojzija Zamuda iz Moškanje s težkimi telesnimi poškodbami- Ponoči so ga napadli neznani Jjadje ter ga prefilaJiJj, da je obležal. Oro/njštvo zasleduje slonico Jer je napad prijavljen Judi sodišču. Kamnih Občni zbor Kamnik se je vršil v torek, 29. mana v kavami Kamniškega doma. Olvoril ga je predsednik dr. Žvokelj, ki je na kratko orisal delovanje kluba v preteklem leiu. Odbor, ki je imel v kratkem času H mesecev 22 sej, je vestno vršil svoje naloge. Največjo važnost je polagaj na organizacijo kluba in podpiral ustauovilev novih odsekov. Pristopil je k centralnim športnim organizacijam in se udeleževal vseh njihovih prireditev. Ker hoče postavili klub na popolnoma novo podbi-go, jo sestavil nova pravila. Iz poročil načelnikov posameznih odsekov je razvidno, da beleži klub velik napredek v vseh športnih panogah. Najbolj se je izkazal smuški odsek, ki šteje 00 članov. Priredil je dvoje medklubskih skakalnih tekem, ki so bile prava propaganda za sniuški s)>ort, Klub jo z lastnimi sredstvi zgradil vzorno smuško skakalnico, ki je edina v LZSJ\ Prva hockey-tekma v drŽavi, katero je odigraj klub na kamniškem drsališču z Ilirijo, je pokazala, da ima klub tudi lepo število dobrih drsalcev, ki bodo še častno zastopali kamniške barve. Nogometaši so odigrali 15 tekem. Častno so zastopali Kamnik v Kranju, Tržiču, Okolji Loki in Domžalah. Teniški odsek je odigral dvo-macli z SK Elatiom v Novem mestu in z Ilirijo v Kamniku. Izvedel je tudi zanimiv turnir domačih igrajoev, pjavaJni odsek je organiziral dvoje medklubskih plavalnih tekem in dosegel tudi lepe uspehe na podsavezoih prvenstvenih tekmah. Kljub velikim stroškom, ki jih je Imej klub z zgradbo skakalnice in izvedbo prireditev, izliazuie blagajna , nad 2000 Din prebitka. Po poročilih funtccijonarjev je občni zbor soglasno sprejel nova pravila in izvolil za 2 leti nov upravni odbor s predsednikom dr. JŽvokljejn- Za načejnika plavalnega odseka je bil izvoljen Lado Storgar, zimsko-sporlnega Kari Kumer, teniškega VaJJer Sluzzi in nogometnega Stane Krek. Pridobivaife novih naročnikovi Na^zjntanila Uuhlfana Na nedeljskom koncertu Hubadove pevske ?ui»e nasiopijo v II. delu koncerta nanJednjj zbori: Bežigrajsko pevsko društvo jjj Ljubljane pod vpd-slvvjn Jvajja Godca z Fp«?rs|e)-jevifli /.borom Njega ni in Gejbičevo Slanico. Ljubllanska Sava zapoje j)0d vodstvom Marjana Bjnterjii Adamičevo Kregala se baba i devojka ler Ocvirkovega Kralja Matjaža, Slavec, ki ga vodi Ivrlsto PerJiO z.ai>oje Krekov zbor Blagor jim. Moste pod vodstvom prof. Pjruata zapoje Ijajdrihovo v Tihi noči in Marjn-kovlčevo Na AoJinarja ■/, Bnjobičevo NTa poljani, Grafika zapoje pod vodstvom prof. GrJSbminga 1'oersJerjavega Spaka lil končno Ljubljanski Zvon » Prelovcem Adamičevo Preizkušnjo zvestobe. Koncert bo v nedeljo, 3, t, m, ob 15 pop, v veliki dvojatjj holola Union, \ stopnlce od 30 Din uazdol v Matični knjigarni. Proslava (Jesetleljitce Jadranske Stražo, Jadranska Straža obhaja desetletnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi tukajšnja krajevna organizacija dne 2. aprila 1932 v vseh prostorih UnJnmt ob po! 0. zvečer »Jadransko noč« z zanimivim,, smiselnim programom. Velika atrakcija bodo krasne dekoracije, ki bodo popolnoma prenesle na naše Prtmorje. Prireditelji so pri določevanju cen zelo upoštevali današnje težke gospodarske razmere. Obeta se velika revija narodnih »oš. Naj ni lice ne zamudi lega večera. Člani Polukluba Ljubljana! — V petek 1. jiprjJn ob 30- članski sostanek pri .Sokolu . Na (Jasnem redu predavanje in debata, nato pregled sii.k, ki jilj prinesete s seboj, zlasti y.a razstavo 4, »jeuib slik, Pridite v čim večjem številu. ( lani in članico podpornega in po»mrlinf£<> dru uu žeiejsniik«ii uslužbencev iu upokojeacev se polivajo, da .se zanesljivo udeleže drugega obči egti zbora, ki bo dne 10, aprila ob H, zjulrul v veliki dvorani O UZD na Miklošičevi resi j K a dnevnem redu so zelo važni predlogi, jjred vsem za povišanje posmrtnine, Prosvetno društvo Trnovo ponovi y nedeljo, dno 3. t. m. Pr. S. Finžgarjevo ljudsko Igro .Veriga, Začetek točno ob H zvečer v društvenem domu, Karunova ulica I J, rt'K SJ»ala, Vabimo vse tovariše na članski se-slanek, ki se bo vršil v jietek. 1. aprila ob 20.80 v zadnji sobi Narodne kavarne. Zadeva važna in nui-)UiJ - Člani. Čebelarjem. Svetovno znan čebelar In znanstvenik dr. PJijllips i/, Ameriko bo drevi ob osmih predaval potom tolmača v restavraciji Zvezda. V s Jo p ju-msI, Maribor Prosvetna knjižnica na Aleksandrovi 0 je dobila tretji del Fledlerjeve trilogije »Defensivo oder Offensive :: Komme deln Relch) Materinski dan priredi Katoliška omladiua na Marijin praznik ob 17. Na sporedu je tudi trode-janka »Mati'. Jugoslovanska Matica v Mariboru ima svoj redni občid zbor v ponedeljek dne 11, aprila 1932 Ob 20 v iirostorih NaroJne Odbrane v Grajski ul. št. 5. >.\'as» Krila« imajo redni občni zbor dne 3. aprila v lovski sobi pri .Orlu s pričetkom ob 10.J5, Jutri zvečer v Zadružno gospodarsko banko, kjer se pomerijo boksali 8SK Maraton« z najboljšimi atleti SK Heros- iz Gradca. Spored nad vse zanimiv! Pridelek ob 20. □ Gostovanje SK Htiirma v Mariboru. V ponedeljek, dne 4. aprila nastopi v Mariboru reno-mirano nogometno moštvo SK Sturma iz Gradca. GiadSani bodo odigrali prijateljsko tekmo z 1SSK Mariborom. Domžale, Gndb<'no društvo v Domžalah uprizori v nedeljo, dne 10. aprila v svojem domu igro v sedmih slikah: Carski sel- . Pri predstavi sodeluje društveni orkester. Začetek ob 15, Celje. Krekova mladina za brezposelne. Kie-kava družina vprlzori v nedeljo, 3. t. m. popoldne ob jiol 4 v veliki dvorani Ljudskega doma pretresljivo igro Ugasle oči . čisti dobiček je namenjen brezposeln Gradili dan Zbornice z,a TO I za Celje fn okolico bo v torek. 5, aprila od S do 12 v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica štev. 8. Trbovlje. V nedeljo, 3. aprila bomo videli na odru v Društvenem domu Divjega lovca . V ponedeljek, 4- aprila nu Marijin praznik pa bo v Društvenem domu običajna vsakoletiui materinska pru-slaia z zelo pestrim sporedom. -s—= Kuiturm obzornik Dom in svet št. 1-2 Pred nekaj dnevi je izšel prvi zvezek Doma fn sveta za Joto 1932, s katerim pričenja naša odlična literarna in umetnostna revija že svoj petinštirideseti letnik. Navadili mo se žo nekako, da izhaja list kot dvomesečnlk, kar jo nedvomno v skladu z njegovo zunanjo obliko ijj opremo, ki zahtevata obširnega materijala, da prideta popolnoma d uveljave. Zato Doni in svi l izgleda skorajda kakor almanah ali knjiga. To ima nedvomno svojo dobro stran: ne glede na reprezentativni značaj zunanje opreme nam revija na la način nudi vedno dovolj izbranega čtiva, leposlovnega, esejističnega in kritičnega. Po tej strani Dom in svet nikoli ne pomen? le nekaj slučajnega ali samo običajnega. marveč nam nudi vselej pomembne novosti našega duhovnega in kulturnega življenja. Za vnaujo zamudo nas vedno bogato nagradi in preseneti z izbranimi, resnično kvalitetnimi prispevki. Kakor malone vsak. tako tudi pričujoči zvezek zelo jasno razodeva pa še nekaj, kar je za Dom jn svet- zelo značilno in mu daje še svojo posebno vrednost: namreč idejno sklenjenost, ki svobodno veže krog njegovih solrudiijkov. iz slehernega Članka čuTiš, da so lo ljudje, ki vedo, kaj hočejo in ki vsi stremijo po kulturnem idealu, kakršen je r sidran globoko v duhovnosti iu idejnostt vsake posamezne osebnosti. Kič psevdokuUurnega iur-purluHiziua in brezidejnost i, a polno živijnjske problematike in aktualnosti: to je obraz in duhovna gesla dominsvetovcev! Tako nas n, pr. že uvodni članek »Narodnost izhodišče vsega kulturnega ustvarjanja , katerega je napisal Etbjn Boje. seznanja z morebiti najaktu- alnejšim sodobnim problemom. Pisec razpravlja o najodnosli in prihaja popolnoma v duhu sodobne sintetične duhovnosti do zaključka, da je narodnost naravna podlaga in izhodišče kulturnega ustvarjanja. med tem ko je religija njena organična do-polnitev in nadnaravno posvečenje. Dosledno osnovni ideji odkloni pisatelj tudi egoisličnj nacionalizem. pravtako pa seveda ludi kolektivistični socializem, ki sta oba v nasprotju z edino jiravilnim, t. j. narodnostno-orgaiiskim naziranjem. Tudi Anton Trstenjak, ki je znan ideolog ' Doni in sveta-, se v razpravi Beseda umira dotakne naravnost bistva sodobne kulturne iu duhovne krize: neskončnega poplitvenja osebnosti, ki vodi človeštvo vedno dlje v mehanizacijo in formalizem brez duha, v pošastno in brezdušno nepristnost. Za vsem. kar človek danes govori, dpla i" ustvarja, ne sloji več on sanj kot osebnost, vse je postalo konvencionalno in nedoživeto. To pa je, če pogledamo globlje, nedvomno posledica dejstva, da se je sodobni človek oddaljil od duhovnega središča — Boga, ki je vir vsake 'žive slva-riteljnostj, rlanek je izredno zanimiv in aktualen. Vsak, komur je še na tem, da kljubuje propadanju kulturnega življenja., bo iz njega lahko črpal novih plodnih pobud. V informativno-e-ejističnein delu nas Edi Kocbek seznanja •/. vsebino iu idejami - Večnega človeka . znamenitega filozofskega dela slavnega angleškega konvertita iu pisatelja Cbestertona. t'ranče Kfole pa nas v članku ,.Jože Gorjup — cerkven slikar seznanja z deli tega najmlajšega slovenskega cerkvenega slikarja, ki jih je lansko leto izvršil v cerkvi sv. Miklavža v Kostanjevici na Dolenjskem. članek nudi obenem izredno pregledno napisano sliko o položaju našega cerkvenegu slikarstvu vobče Pojasnjujeta ga dve umetniški prilogi z več Izredno posrečenimi reprodukcijami zgoraj omenjenih Gorjupovlb slikarskih del. Leposlovni del prinaša najprej pesem Tsko lepo je:: (Zdravko Ocvirk) in daljšo novelo Fran- ceta Bevka z naslovom Težek kamen na njeni duši ■ Novela, ki se bo nadaljevala v prihodnjih številkah, je osnovana na zanimivem psihološkem problemu; sin med materjo in nevesto, J)aJje pri-občuje Bogomir Magajna prvi del novele >JJči|eijica sveliii treh kraljev«, ki je avtorju zeio uspela. Miran .Tare pa je objavil -fragmenl iz dramske pesnitve- z naslovom »Vergenij , močno sjvar, ki je zanimiva prav tako idejno kakor stilno. Te verze pač bih (»o merimo ob onih iz »Veronike Jieseniške-. Kritični del prinaša »a prvem mestu daljšo analizo in oceno Kozakovega šenlpetra. (France Vodnik). Slede še poročila: P. Lippert: Od duše do duše (V. Vodušek), Knjige Vodnikove družbe (M. Jflvomjk), Sinclair Lewis; Balblst (M. Javor-nik). M. Vidovič". Pregled filozofije (Ji. Roje), Wi|librord Verkade: Der Antrieb ins Volkomniene (Fr. Štele), Hugo Oberniaier: Urgeschicljle der Menschheit (R. Ložar). O umetnostni rozslavi Fr. Goršela je napisal pornčihi It. Ložar t isti poroča ludi o umetnostni razstavi (irj A. Kosu. O gledališču poroča Francu Vodnik, Poročilo, hi obsega ljubljansko dramo v sezoni 1031-32. ima najprej splošen pregled gledaliških problemov, posebej pu sla »Slehernik" i|i »Dogodek v i)je»in Gogi« obdelana v tem zvezku. Dom iu svetv se naroča pri upravi Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Naročnina znaša Din 100.— letno. Nove hnvtfe in revije Veslnik Prosvetnih zvez je izšel. Marec-april-ska številka prinaša koleg drugega zanimivega čtiva aktualni članek M. Pohlina, tehničnega vodje ljubil opej-g; Podeželski odri in njijj uslroj. na iv.al.erega izrecno ojiozarjamo, /dravje. Eebrunr-mar.ec. Vsebina: Zima in zdravje. - Zemljevid delavske liiherkulo?/?, ki predočuje grafično, da ,ic jiaivcč tuberkuloze \ mariborskem ])oleiu pa ljubljanskem srezu. — Za sanacijo iuišili vasi. — Bolezni kot posledica nesnage. — O speeialiielah. — Veleaktuaino poročilo o zdravstvenih prilikah v Dravski banovini. — Prerojenje. — Drobiž In vestnik Protltuberku-lozne lige. — Izvrstno urejeno glasilo priporočamo! Cvetje t vrtqv sv. Frančiška. April. Vsebina: Dobri Pastir (Krizostojn)- — &v, Frančišek, ljubitelj ubpštva (p. II. Felder). — Mali umetnik v katakombah (Anton Ve \Vall-Evstahij), — Bogoslužje v družini (p. Gvido). — Vseučiijški profesor '— tretjerednik (P. C.). — Božqe njive (P-Roijian). — Pismo misijonarja p. B. Turka — Božja beseda in življenje (p. Angelik), — Naša ljubezen — Tebi Gospa (p. Roman). — Glasnik velikega Kralja (p. Krizostom), — Razgled po svetu. — Frajičiškova mladimi. Mark Tuain; JovauU Orleanska. Jlusiriral V žedrinski. Izšla v kolekciji Zlatim knjiga. Uredništvo in uprava Belgrad, Dobračina 30. Urednik Ž. Vukadinovič, izdaja knjigarna Ul5?e Kolina, Bejgrad, Knez Mihajlova uj. I- Letno predplačilo za 10 publikacij Zlatne knjige 90 Din, jHilJelno 5,1) Din, Iromesečno /.a tri publikacijo 30 Din. V knjižpi prodaji stane Mark Tvaijiov prevpd 15 Din. Kalo|iški misijaai <• štev, Vsebina: Katoliška cerkev na Jiiponskem. — Slovesna obletnica preganjanja- — Živa pokopana. — Svalovsko pismo. — Misijonski razgled in dopisi misijonarjev. — Dve strani lepih slik. — Stane, letno 12 Din. Naroča se v Misijonišču, Dotnžale-Groblje. Slovenski učitelj, pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe v Ljubljani. Izšla je 3-4 številka z veleaklnalno vsebino. Slomšek — naš duhovni vrtnar (K Hoje). — Mladinstvo (I. Vlndišar). — Misli o športu (II. J.). — Reforma ocenjecanja v osnovni šol! (A. Kopriva). — Problem izven-šolskegn dela (W. Wiukler). -- Itnd bi si razširil gnezh minut. Novi grobovi 4- v Ljubljeni j« mirno v Gospodu zaspala liosisu Koza Lotfftt, vdova votl|sj bivše Mohorjeve tiskarne v Celovcu. Hlad ji spomin! Žalujočim naše sozalje! •f V Ljubljani ie včeraj umrla gospa Marija T o m i n e e , roj, Tome, diplomiran« babica. Pokopali ju bodo v soboto ob 4 popoldne. Blpg ii spomin! žalujočim naše sožalje! •+■ \ Kropi ji« umrl u aonjin Marlju 1'on ju k, trgovini. Pogreb bo v soboto oh pol 4 popoldni'. Od vseli vlakov vozi v Kropo avtobus. Pokojni'.'! svetilu veCnu lu'', žalujočim miie iskreno sožulje! ■f V Nt. Ilju v Klovetiskili »ovicah ji' nenado-mu umrl zadel od kapi poeeslulk in trgovec s sadjem L'. Josip I- i i' I e k , »tur 112 let. Njegovo izgubo hod ir obžalovali vsi, ki so ga poznali kol dobref^ in poštenega človeku. Zapušča ženo in šest sinov, kalerlm je bil skrben oče. Pogreb drugega pokojnika bo v soboto ob d dopoldni! i/, biie žalosti na domač" pokopališče. Naj počiva v miru, žulujoči rodbini nuie iskreno sožulje! Osebne vesli S Iz haunviuskč službe. Imenovani so: dr. Bogomir Kreuzigcr za banovinskega sekundarnega zdravnika v VIII. položajni skupini, Rikard Kokalj ■/;I bai|OViti»ki)gil raffunskBgU kontrolorju v zdravilišču Dobrni, Avgust Zotušck za fconovlnskega uradniškega pripravnika pri okrajnem cestnem odboru v Kranju, Matija Strajnur za banovinskega cestnega nadzornika pri cestnem odboru v Novem meutu, Zora Bajlee-Kosir zn upravno uradnico v splošni bolnišnici v Mariboru, Kleonora Vovk za zaščito »ostro X. jioložajne skupine pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani- J a banovinske službe je odpuščen ba no vinski zdravnik združene zdravstvene občine v Cankovi dr. Franc Breznik, služba je prenehala banovinskemu kmetijskemu p r ista v u pri banski upravi v Ljubljani ing. Josipu Černetu. Premeščeni so po službeni potrebi: podnail-zornik policijskih agentov pri predstejništvu mest. no policije v Mariboru Franc !ic/.jak k upravi policije v Ljubljani, podnadzornik policijskih agentov pri upravi policije v Ljubljani Matija Čuk k pred-»tojuištvu mestne policije v Celju, arhivar pri (/krožnem loSpektorutu v Mariboru Alojzij Pod-kuhr.tšek k okrajnemu načelstvu Maribor desni breg, zvuničnik pil banski upravi v Ljubljani Konrad Čeh k okrajnemu načelstvu v Kranju, na lastilo pro»lljo je premeščen podnadzornik policijskih agentov pri upravi policije v Ljubljani Karel Pišorn k predstojotftvu mestne policije v Mariboru, Ostale vesti — Kupnim uradom ljubljanske škofije. Kolodvorski lillsljou, ki ga je prevzela Krščanska ženska zveza v LJubljani, bo te dni poslal župnlni uradom lopukc, v katerih se opozarjajo žene iu dekletu na njegovo pisarno v Vzajemni zavarovalnici. Zupni uradi naj ta lepak izobesijo na cerkvenih vratih ali na kakem drugem primernem prostoru. — škofijski ordinariat v Ljubljani, — Župnijskim uradom lavantiusk« škofije. Po liturgičnih predpisih je lelos praznik Marijinega O/.nanjeoja pro rhoro el foro prenesen od velikega petka na jionedeljek 4. aprila. Ker spada ta praznik med nenapovedane, je delo dovoljeno in obisk službe božje ni obvezen. To naj gg. dušni pastirji vernikom s prižnice oznanijo, sicer pa dan glede službe božje praznujejo, kakor je običajno ob drugih nezupovedanih praznikih. — Lav. šk. ordinariat. — Hopek lepo dišečih vijolic nam je poslala gu. I. M. iz Veliko Loke •/. željo, da bi že skoraj zaveli pomladni vetrovi in nosili s seboj seme upanja in vere v lepšo dni, — Telefonski promet. Prometno ministrstvo Je odobrilo, da se otvori telefonski promet Majšperg z vsemi mesti v Madjarskl. Prlstojina za tri minutni pogovor je 1.80 zl. fr. iti taksa za madžarsko upravo po razdalji ineslu, s katerim se govori. — Absolvente iu absnlvenliaje Ari. trgovske akademije iu bivšega abiturijentskepa tečaja v Ljubljani prosi ravnateljstvo, da javijo v svrbo sla-listike po dopisnici svoj poklic in sedanji naslov. — Bančni zavodi v dravski banovini na praznik Marijinega Oznanjenja, to je v ponedeljek, dno 4. aprila, ne bodo poslovali. — Društvo bančnih zavodov v Dravski banovini. — Razpis zdravniške službo. Kr. banska uprava razpisuje nn osnovi S 31 zakonu o banski upravi in ; 48 zakona o zdravnikih službo banoviuekoga zdravnika združene zdravstvene občine Cankova s sedežem v Cankovi s plačo uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. pol. skupine 111. drag. razreda in s potno povpreC-nino letnih Din 7800. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevali pogoje iz 5? 3 zakona o uradnikih ter dokazati, da imajo vsaj šestmesečno prakso iz porodništva. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 20. aprila pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani. — Slovensko planinsko društvo sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče koče iu domovi: V Triglavskem pogorju: Staro Aljaževa koča (ne-oskrbovaua), Krjnvčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter dnevi pred nedeljami in prazniki). V Karavankah: Val-vazorjeva koča pod Stolom, Dom na Kofcah (stalno odprlo in oskrbovano). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. — Nadalje sporočamo, da so odprle in oskrbovane vse leto: Novozgrajena postojanka na Sv. Gori, koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad peljem, Plskernlkova in Tilerjeva koča v Logarski dolini, M oz irska koča na Mozirski planini. Prešernova koča na Stolu bo odprta in oskrbovana za silo v slučaju lepega vremena 3. in 4. aprila t. 1. Triglavski dom na KmUrici je odprt in oskrbovan do 4. aprila I. I. Krekova, koča na Ratltovcu je odprta in oskrbovana do 0. aprila t. 1. — Otrok' pri igranju zlomil nogo, 11 letni železničarjev sin Marjan Mlttonlk se je v sredo popoldne igral s svojimi sošolci v Gradcu pri Liliji. Po nesrečnem naključju ga je baje vrgel na tla neki soigralec, ter tako nerodno slopil na njegovo desno nogo, da mu jo je zlomi!. Ponesrečenega fanlka je njegov oče peljal k litijskemu sanitetnemu referenitu dr. Hočevarju, ki je dečku nogo za silo vravnal, nakar so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. — Goljufija s srečko. Mundus vlili decipi — /Ljudje hočejo bili goljufani, star pregovor, ki v miših časih najbolj prihaja do veljave pii ritmih sumljivih kupčijah s srečkami, posiurtnlnsklml zavarovanji In podobnim, Nepošteni agonije so v teh stvareh povzročili žo ogromno zla ljudem, ki so še vedno nočejo spametovali, Prod časom je neki upokojeni železničar v Ljubljani kupil srečko vojne i.kode zu 720 Din in Jo plačal v '>o obrokih po ■Iti Din. Prepliičul jo je po teduuil vrednosti s še enkratnim aneskom. če bi jo kupil sedaj, bi dobil za tu «nesek tri take srečke, Pa se ob to srečko je bil mož, Agent, ki mu je srečko prodal, je namreč prlfiel zopet k njemu lil. mu dejal, da mora srečko odnesli v Helgrad zaradi nekakšnega pregleda. Mož je srečko res Uročil, agenta pa od tedaj ni videl več In tilll ne srečke, Od prod a ju I niče srečk pil Je mož dobil pouk, du po zakonu ne more preklicati srečko, ker dobi Izplačan denar ali celo dobitek le donosltelj srečk, ne pa pravi liistnik. Na v sok način moru mož dobiti najprej goljufivega agentu, od katerega naj Imterju srečko, seveda, če jo bo ta Se Imel. Goljufivegu ugenta iščejo sedaj oblusti, — Pri odebelelostl naravna »Franjt-Josei«- grenčica moino pospeSi prebavo in napravi lelo vitko. Mnogi profesorji jemljejo *Franz-JoseI«-vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarea. »Frnnz-Joscf«-grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. — Vlom v trgovino s čevlji so izvršili nepoznani zlikovci ponoči od velikonočne nedelje na ponedeljek. Trgovina se nahaja na Starem trgu v Ljutomeru in je last gospoda Poijanca. Tatovi so vdrli vrata in tako prišli v trgovino. Iz Izložbe in iz zaloge so pobrali okoli 70 parov čevljev, Izginili so brez sledu, ne da hi jih kdo ponoči slišal ali motil pri njihovem poslu. Lastnik trpi precejšnjo škodo, ki pa je krita z zavarovalnino, — Borba med možem in »eno. V vasi liu-drovcu sta živela v srečnem zakonu Mato in Kuta Prlselec. z dvemu otrokoma. Lansko leto pa je prišlo nekaj navkrlž in zakonske sreče je bilo konec. Mož je postal silno ljubosumen na svojo ženo in to no brez vzroku, Žena je silila na ločitev zakona in te dni bi moralo priti do tozadevne odločitve na sodišču, Mož je nagovarjal ženo, nuj se zaradi otrok spravita, žena pa Je vsako spravo odločno za vrnila, Tako je prišlo med njima do pretepa, Žena Je navalila na moža z nožem, on pa je zagrabil drug nož. ltazvilii se je borba, ki je trajala celo uro, Končno je žeuu padla uti tla In ubleiulu. Dobila ju številne ubodljuje y, nožem uu rokah, prsih iu licu« prebodpnu so JI bila pljuča, tako du j« bilu vsaka zdravniška ijoiuoč zaman. Žena jo Izkrvavela, Mož I mi samo lahke rane, Po uboju je Izjavil: Zal mi je za ženo, ker sem jo zelo ljubil, bul sem se pa, dn me hoče ubili, du bi potem luhko Uvela s svojim ljubimcem, —- Previden trgovec prodal« Goglova semena. — Vosalk s konji utonil. V Novih Kiirlovclh pri Sremski Mitruvlci se je dogodila zaradi narasle vode huda nesreča, 28 letni kmet Kur ko Tur-filiovič se Je peljal na vozu, v katerega sta bilu vprežeuu dva konja čez leseni most, ki pelje v Sliinkamen. Ker je potok silno naraslel in poplav II most, je pretila velika nevarnost, Turčlnovlč pa je mislil, da se bo lahko pripeljal Čez most Pognal je konja, a sredi mosta je voz in konja spodn^sl« deroča voda lu vse skupaj vrgla z mostu v narasli jiotok. Turčlnovlč in obu konju so utonili, — Nesrečeu konec pijancu. Blizu Karlovca Je vlak povozil nekega možu, ki Je ležal na tračnicah. Komisija je ugotovili!, da gre zu 82 lelnegu čevljarskega pomočnika Rudolfa Gobcu. Gobec je bil udau pljuči iu Je v zadnjem času zalili lO.oon dinarjev, katere jo dobil na račun ded&člne, OČI-v idil o Je, da je Gobec pljun obležal na železniški progi in lani zaspul. — Veino itedl, greje: Originul-Liitz peči — Ali ie zuute fotoKrufiratly A ko še no — pa imate vesleje in sredstva za ta spori Vam priporočamo knjižico; Kratko navodilo sa fotografiranje. Din 4.—, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, lstotam je velika zaloga fotograflČnih aparatov — od najcenejšega do najboljših svetovnih znamk. Ako ste Se začetnik dobile v fotood-delku vsa potrebna navodila o fotografiranju, tam se tudi razvija in povečava. Oglasile se v našem folooddejku. kjer Vam bodo ruzkaiali aparat, ki bo odgovarjal Vaši želji, — Popravek >Poštnega krajevnega leksikona uu dravsko banovino«. Ze prejšnji mesec je naznanil Fr. l'irc, adm. uradnik poštne direkcije v Ljubljani iu autor tega znanega pripomočka, da bo izdal popravek, ker ko se podatki v dveh letih že silno spremenili. Sedaj je popravek natisnjen in ga prodaja gori omenjeni po tO Din. Kdor pa morda le potrebno knjige še ne bi imej, naj jo takoj naroči s popravkom vred za Din 80,— pri njem. Popravek tn knjigo ra/.naša tudi poseben kolporter. — Proizvajanje obutve za Orlent. Po vrnitvi Tomažu Bate iz Indije se ie pričelo v njegovem podjetju delati na tem, da se za Orient proizvaja ona obutev, ki bo najbolje odgovarjala kulturnim iu socialnim jiotrebani lamošnjega prebivalstva. Pred tremi tedni so bili v oddelku iu izdelavo modelov izgotovljeni specijalni vzorci. Vse to delo je zahtevalo mnogo truda, Pri tem delu so bili zaposleni čevljarski tehniki In strojni konstrukterji pod Batinim osebnim nadzorstvom. Že danes posluje nekoliko oddelkov v tovarni, ki izdelajo somo za Indijo 100.000 parov čevljev tedensko. Na ta način rešuje Buta krizo. Žrtvoval se je 2 meseca na potu po daljnem Vzhodu in iskal načina, kako plasirati proizvode, istočasno pa nabavljati tam surovino. Tudi v tem slučaju je oslal Bata zvest sebi rekoč, da za onega, ki hoče delati, ni krize. — Bakrene, medene in aluminijaste »rcilme- izdeluje Josip Otorcpcc, Ljubljana, Za Gradom 9. Trbovlje Novi stavbenik. Gospod Jože češčut, uslužben pri rudniškem stavbnem obratu, jo položil izpit za mestnega stavbenika. Iskreno čestitamo! Poroke. G. Albert Božič, učitelj, 7- gdč, Pavlo Kmet, učiteljico; g, Mrežar Franc, rudar, z gdč. Mrdavs Ivanko; g. Poglajen Ivan z gdč. Zupane Marijo; g. Drnovšek Josip z gdč. Cukjati Anico; g. Zaletel Kari z gdč. Klanfiek Marijo. Bilo srečno! Nesreča. Otroci so se igrali na lesnem skladišču pri Sušniku. Otroška Jahkomišljenost je povzročita nesrečo. Šestletnega llinkotu KJobčarja je udaril hlod, ki se je zvalil s skladovnice tako nesrečno po glavi, da so dečku takoj morali odpeljati v tukajšnjo bolnišnico. Otrok imu hujše poškodbo na glavi. Smrt kosi. Pri Sv. Katarini je umrla 28. marca kol žrtev materinskega poklica Hribar Alojziju. Žena rudarju. Naj v miru uočiva. ('1M)SS-(.'0UNTltY TEK NA STADIONI Največjo lahkoatletsko tekmovanje \ letošnjem letu v Ljubljani bo ci'oss counlry teli zn prvenstvo države, ki bo v nedeljo dopoldne ob ii na Siiuli-mui ob Dunajski cosli. Čudilo ji', dll se vrši cross-cuunlry v zaprlem prosi o |'U, ko pomeni beseda : rross-couiitrv , ki /e angleškega izvora, tek v naravi. Mesto gornjega Izraza uporabljamo pri nas besedo gozdni tek, ker smo slična lekmovunja prirejali vedno po gozdnem terenu. Ko se je letos na zvezni skupščini glnsuvulo, kje nuj se vrši lološnjo prvenstvu, so stavili zagrebški klubi predlog, du se mora cross-counlrv vršili v zapitem prostoru, na progi dolgi najmanj 000 ni. Mislilo se je, da v Ljubljani nimamo športnega prostoru, kjer bi lahko Izpeljali tako dolgo progo. Imamo pa Stadion, in tega so naši delegati predlagali. Skupščina je predlog sprejela in v nedeljo bo Stadion prvič uporabljen v športno svrhe. Na 10 km dolgi progi so bodo pomerili med seboj najboljši jugoslovanski lokliiovidci na dolge proge. Kot moštvo brani Ilirija naslov državnega prvaku že dve leti iu tudi zn letošnje tekmovanje je mobilizirala vse razpoložljive moči, Z našim i maratoncem in rekorderjem Hpornom na čelu, bodo branili belo-zelene barve Lejlui, I lova r, Uničim, Tinta, Majhenlč, Pikš, 0*1 erman, bruta Šenčurju. Marchiotti, Osvtikl, Kunier L, Zneciilto, Vreo-i ko. Banovec, Kiipnik. Primorjuši v sestavi Krevs, j Slupuičar. Korgu, Ogrin. Blatnik, Kovačič, Gregorc, bodo prvi, ki bodo skušali Iliriji iztrgali ponosni naslov. Zanima nas nastop PrimorJaSli Gregorca, | ki je Zagrebu pred kratkim tekel 100 km. A ne i sinemo podcenjevali zagrebškega I laška, Concor-{ dle in Marathona, ki so absolvirali že letos nekaj oountrvjev, dočim nastopijo naši tekmovalci na Pred nevarnostjo gripo, iuliueuci' iu ua-lozijivili bolojni vrulti vt»ru jajo Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena ni«, lega zavitka Din 8'—, velikega zuvitku Din IV—. novo.. Tudi ISelgrujčuui in Mariborčani pošljejo svoje najboljše, u zu 1'aiičcvnčki SK nnslopi Siev ;iu Iluljevii:, r, Darila, ki »lu jih poklonila ban in župan, so razstavljena v modni trgovini Noblesse., uu Aleksandrovi eesli, OTVORITEV KOLESARSKU SEZONK Tukajšnji agilnl SK Disk bo v nedeljo dne 1K aprila l. I. že otvoril letošnjo sezono s kolesarsko dirko medklubekega zuučuju. Pruvico do start«, ki jo ob 13 pred igriščem SK Diska, imujo vsi člani klubov, ki so včlanjeni v kolesarski zvezi, Dirka se vrši n« progi; Domžale- Kamnik Domžale. 22 km, Start iu cilj je v Domžalah, obrat pa v Kamniku nu šutui, Sturtulo so bo v eni skupini, oblika starta pa se odjočl uu željo gg. dirkačev, nu startu. Ker jo proga lepa In nikjer posuta z gramozom, je upati, da bo ta start v novo penimo v»e-kakor privabil v lepo Domžale mnogo prijateljev lepega kolesarskega sporlu. Vprašanje osebnega na Tezmt Maribor, 31. marca- | Vedno češče se pojav | ju med prebivalstvom neposredno mariborske okoliu*! z d< snega brega Drave želj«, da bi se v javnosti sprožilo vprašanje osebnega postajališča na Teznu. To vprašanje postaja zadnja leta vedno večje važnosti, ker se ine-' sto Maribor čliiulalje bolj širi proti jugu ter ou-slajajo v tej spieri celi novi mestni predeli, ki se spajajo z okoliško občino Tezuo v organsko enoto. | Poleg teg« so naseljuje na lom predelu vedno več J Industrije s kolonijami Industrijskega delavstva. > Dalje gruvillrujo sem okoliške občine Rudvanj* in ; Itazvunje in tudi Polirežje, Vsi II gosto nasoljeni ' preueli so pu navezani uu plavili kolo vor, ki se nahaja v Muriboru akoro c|si i ua sknjiiem koncu mest« ler je oddaljen od T«i.tm ler predmestij na desnem bregu Driivo •■'.oro ili liro uro p š boje. Nusprotno se unhuju temenski tovorni kolodvor sko- ■ ro v sredini industrijskega delu teg« naselja ler j v neposredni bližini okoliških občin. |*„'| PetdnseiMnlk. Gospod Nekrep Alojzij, lastnik gostilne pri Zlulem konju v vetrlujski ulici ter ugledni iu obče spoštovani meščan mariborski, je obhujal te et članov upravnega odbora, Prodajni odbor bo predložil svoje mnenje izrednemu občnemu zboru gremija, ki bo končno sklepal " nadaljnji usodi hiše. □ Mariborski tekstilni industriji primanjkuje snrovln. Devizne težave ho hudo prizadele mariborsko tekstilno industrijo. Obrali, ki imajo predilnice, so tik pred ustavitvijo dela, ker jo zmanjkalo bombaža, nimajo pa deviz za nakup novih zalog, lstotako so prizadele tkalnico, duši je zil nekatera podjetja položaj lažji, ker so samo nekake podružnico velikih inozemskih tovarn, ki jih bodo luhko založile za tu čas. Upali je, da ne jirlde do ustavitve obrata v tekstilni industriji, kur bi pomenilo za Maribor pravo katastrofo, ker bi se število brezposelnih čez noč pomnožilo za več lisoč, □ Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Kalrašnlk Ernest, vrvar in Kubec Ana, tkalka, Melj-sku c. 40; Šoeglič Rudolf, šofer, Zrilljskegu lig H iu Alojzija Kirbiš, hči posestnika, Vetrlnjsku ulica ! 3; Dvoršak Zeno, tlpograf, Studenci, Zrinjskegu | uj, 14 in Bobonec Marjeta, odpravnica. Studenci, ■ Pohorsko c. 1; Čebular Ivan, Nova vas iu Serupji Jledvlga, šivilja, Nova vas; Trinker Konrad, zidarski pomočnik, Pobrežje iu Levurt Tereziju, po-slrežnica; KrumarfieU Alojzij, mizarski pomočnik, Pobrežje in Lešnik Amalija, lov. delavka, Pobrežje; Gradišnik Jožef, mizarski pomočnik, Nova vas In šukelt Anu, Iknlku, Komenskega trg HI; Drušar lv^n, učitelj, Zg. Radvanje 54 In llolii-tauer Marlju. hči posestniku. Z g. Radvunjo. Mladim imroiii naše Časti tke! C..! Izredni občili zbor KMKA 1'nnonijn« se Je vršil v sredo zvečer v prostorih JSZ v Sodni ulici. Za predsednika klubu ju bil izvoljen dosedanji podpredsednik cuiid, phil. Mori« Zgonik. Začetkoma počitnic se bo vršil redni občili zbor, na katerem bodo volitve novega odboru. □ Staro korenine izumirajo. \u liiidvanjski cesti 28 v Novi vasi j(- umrla včeraj enu najsluiiij-ših občank okoliške občine Radvanje gus^a Kalii-rina Jurčič, vdova no železnicami, v visoki si« rosi i Nu lovorneui kolodvoru Ter.no že obstoju posta j«, katera bi so dala z malenkostjo preuredili zu osebni promet. Ustavljali bi se nu postaji v »i osebni vlaki proge Aluribor—Pragersko iu s tem bi se nudila prebivalstvu dovoljna z.vz« v obeh smereh proti Mariboru, kakor proti 1'rageiskeiiiu. Zlasti veliko olajšavo bi pomenilo postujali;čo za industrijsko delavstvo, ki prihaja uu delo v tovarne i/, širšo okolice, Deluvsivo hodi sedaj nu delo večinoma peš, ker mu ie kolodvor v nieslu preveč od rake, Pa tudi ostalo prebivalstvo krajev, ki gravitirajo k Teznu, bi bilo hvaležno za novo postajo. Umevno je. da bi se povečal promet tako. da lil se preureditev lezeuskiga kolodvora za osebni promet železniški upravi gotovo izplačal«. Hudi splošne ži-lje prel/ivulslva in rudi očividnili gospodarskih razlogov bo potrebno, <|u so v/.auie vprašanje osebnega postajališča na Teznu v pretres ter se po možnosti čim prej resiliz.ira. KI lel. Pocrreb blngopekojue »i- vrši v mholo ob pol •'> popoldne i/, hiše ahisli nu i'u I-nica je videla istega dne smukati »e okrog hiše, v kateri stanuje, starejšo žensko, ki bi prišla morda kot storileljlcu v pošte v, — V noči od četrtku p« se je priplazil lat v stanovanje nekega profesorja v Cirll-Metodovi ulici 18. Z dvoriščne »tratil, kamor je dospel preko vrtov lu zaščitnega zidu, se je povzpel nu balkon in od lam je prišel v stanovanje. Pohasul Je vso, kar je viselo v predsobi| plašč. tre, obleko itd. ter napravil (ustniku okrog Me : Din škode. Neopuženu in neslišno je polem oilkliril po poli, po kateri je prišel, Nu dvorišču zuvoda Vesna pa mu je padel iz rok ženski nlušč, kulere-ga je pustil ležali, ker se mu jo očlvidno mudilo. Novo nieslo Pasljon se jo zadnjlkral odigral uu velikonočni ponedeljek. Predstava so je vršil« tu dan popoldne ob 'i in zvečer ob osmih. Pasfjou se je igrul sedemkrat vedno ob nabilo polni dvoraiii Prosvetnega doma. Zadnji čas bi že bil, du ae uredi iu popravi Hkolovu Ullu«, Tu so še v jeseni začeli kopali nekak jarek menda zu kanal. Vso prst |iu so pustili nakopičeno ob ograji križalIjskegu vrla. Mneg je vse to zapadel iu sedaj, ko se je pričel (opiti, je v tej ulici taka brozga, du jo sploh ui mogoč" prekoračili. H« enkrat »e drznemo prositi i« zahtevati, da se naj v Križatjjski ulici, to je od Morctove lliše pa do kapiteljskih stopujic, namesti vsaj enu elek-Iričiin svetiljka. Tu del ulice, ki je zelo slini iu po zimi ves z.ledeiiel, je zavil v večno temo Marsikdo je nu ledenem in lomnem potu f.e zdrsnil iu padel. Stanovalci U'gfl del« imenovano ulice sn zelo ogorčeni nad takim zapostavljanjem. Stev. 74. »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1932. Stran J>7. CERKVENO EDINSTVO Športna karikatura: Ren Eastmann je pretekel 440 jardov (402.5 m) in fenomenalnem času 46.4 sekuud iu je s tem dosegel nov svetovni rekord. Ruski misijonski dnevnik »Borba za Cerkev«, Ustanovljen v Beli Crkvi in zdaj v Parizu, urednika p. loan (kn. Šahovskoj) in p. Sava (Struve), prinaša uvodnik Cerkev in politika« s podnaslovom »Psihologija navidezne cerkvene razcepljenosti«, ki izvaja v glavnem sledeče: »Cerkev in politika« je najbolj pereče bolno dnevno vprašanje. Sovraštvo, razdraženost, podtikanje je najbolj značilno za ruski dnevni tisk, ki razpravlja o tem poglavju. Slično razpoloženje pomeni večjo zapreko na poti do sporazuma kakor n; sprotja v miselnosti sami. Če hočemo vprašanju priti do dna, si moramo predočiti, da postaja (v javnem političnem življenju umevna) strastnost nedopustna, čim se lotimo cerkvenih zadev. Vernik ni v stanju o Cerkvi razpravljati s stališča Prostovoljen padec r letalom. Francoski izumitelj Sauvant je napravil posebno letalo. kateregT trup je zgrajen na poseben način. Po zatrjevanju izumitelja nudi tako letalo popolno sigurnost za življenje potnikov tudi v slučaju nevarnih padcev z višin. Ker mu policijske oblasti niso dovolile da bi napravil poskuse v Parizu, je te dni izumitelj s svojim letalom odplul v oddaljeno provinco in se pri kraju Escragnolles strmoglavil z velike višine na skalnato hribovje. Kakor je videli jo bilo letalo zelo poškodovano, trup je ostal popolnoma ohranjen in tudi drzni letalec je ostal živ in zdrav Nem ri v rudarskih revirjih Poročali smo že o stavki rudarjev na severnem Češkem. Stavka se je v zadnjih dneh zelo razširila in danes stavka nad 30.000 rudarjev. Ko so v torek hoteli rudarji zborovati, je politična oblast mesta Komotav to zborovanje prepovedala. Prišlo je do spopadov med orožništvom in policijo. Na obeh straneh je več ranjencev. Vladni organi so pričeli s posredovanjem v prilog delavstva in upajo, da bodo podjetniki popustili in stavka kmalu končana. Tardieu in Mardonald se sestaneta prihodnje dni v Londonu. Sestanek bo izredne važnosti, ker bo na njem padla odločitev o Podonavski konferenci, o kateri bo kmalu nato razpravljala konferenca velesil. Novi davki v Bolgariji V teh težkih časih, ko so obdavčene vse stvari, vsak luksus, je fin. ministrom prav gotovo težko odkriti nove vire davčnih dohodkov, ki so potrebni za ravnotežje proračuna. Bolgarskemu finančnemu ministru pripada čast, da je iznašel nove vire dohodkov — nove davke. Obdavčene bodo lepe glave bolgarskih žen, namreč vse t. zv. »bubi-frizure«. Davek bodo morali pobirati 6aini brivci, ki bodo morali vsaki ženski po olepšanju, skrajšanju in onduliranju las poleg računa priložiti še potrdilo za plačilo 10 odstotkov računa državne takse. Ta potrdila morajo ženske skrbno čuvati, ker je upe-ljana »leteča kontrola«. Posebno nadzorniki imajo od vsake ženske, ki ima pristrižene lase, zahtevati tn potrdila. — Nadalje bodo posebej obdavčeni vsi oni, ki ne morejo sami skrbeti za svoje nohte na rokah in nogah. — V kavarnah, kjer se po stari orientalski navadi igra ure in ure pri skodelici črne kave, mora lastnik pobirati od kvartopircev in »kibicev« posebno državno takso 5 levov na uro. — Tudi razni izrodki moške mode so na črnem spisku novih obdavčenj. Tako bodo morali vsi moški, ki kupujejo trde ovratnike, ki se uvažajo iz inozemstva, že v trgovini proti potrdilu plačati posebno takso do 20 odstotkov vrednosti. — Kakor drugod, imajo tudi v Bolgariji trgovci navado svoje firme krstiti z raznimi zvenečimi imeni, kakor: Ekscelzior, Pri Parižanu, Dunajska eleganca in slično, kakor da bi se sramovali lepih družinskih imen svojih dedov in očetov. Vsi taki tuji naslovi prodajalen in tvrdk bodo zelo obdavčen/. — Upajo, da bo finančni efekt teh novih davkov zelo ugoden. izvencerkvenega političarja. Kristjani ne morejo zaupati onemu glasu, kjer odmeva nestrpnost ali vsaj nevoščljivost. Mar ne govori nam Cerkev po sv. Izaku Sirskem, puščavniku: »Nikogar ne sovraži radi vere ali njegovih slabih dejanj. Če pa koga hočeš povrniti k resnici, pomiluj ga, a ne smeš vzplamteti v gnevu, da ne bi niti zaslutil tvojega sovraštva. Kajti ljubezen ni zmožna jeze, razdraženosti ali nestrpnega očitanja.« To točno odgovarja evangeljski označbi Dobrega pastirja (Jan. X). Izogibajmo se učenikom, ki nimajo Kristusovega Duha. Vsekakor se nismo v stanju pri njih učiti. Vedno zopet slišimo: — Naj bo Cerkev neodvisna, ločena od države. Ne mešajte Cerkev v politiko. Pustite nain, da molimo v miru. — Kaj pomeni ta »ločitev«? Če se rabi ta označba v istem pomenu kakor pri enciklopedistih (in francoski revoluciji) pustimo jo, ker prikriva preplitvo in materialistično vsebino. Kristjan mora vedeti, da ni nihče v stanju na katerikoli način »ločiti« Cerkev. Nasprotno izloči Cerkev sama neskesan duh. Cerkev je Popolnost (Ef. I, 23) vsebuje vesoljstvo z neštevilom zvezd. Kako in kje jo bodo »ločili« roke malih ljudi? Samo grehu pod jarmi jena duša ostane izven Cerkve. Cerkev je ograja, ki brani vernike pred zunanjim, Kristusu tujim svetom. Vsi moramo na delo, da bi utrdili in zvišali ta nasip, da bi postali prožeti z resnično, sveto in borbeno cerkveno kulturo. Samo na ta način lahko kljubujemo za ves svet nevarni napadalni malikovalski zlobnosti. Bog je že dvakrat zavrnil kristjansko mlačnost: Islam je zrušil Carigrad, in Rusija je podlegla internacionalni pentagrami. Moramo postati neiz-prosnejši napram sebi, se skesati po preslanih udarcih, v Odrešeniku najti rešitev, z mesom in krvjo se združiti z Njegovo razmesarjeno oskrunjeno Cerkvijo. Tristoletno preganjanje prve Maloazijske Cerkve je oblikovalo miselnost številnih, dasi redkobesednih vernikov, ki so se umaknili dnevnemu političnemu življenju. Niso bili državi sovražni, a ostro občutili trenoten, časovno omejen pomen državnosti in se rajši osredotočili na »edinem potrebnem« osebnem izpopolnjevanju. Javnost je malokdaj ugovarjala filozofiji posameznika, ki je videl smisel življenja v okusni izbrani klihinji, osebnem bogastvu ali celo čisti umetnosti. Nihče ni očital sličnim ljudem, da se »premalo zanimajo za državo«, da niso »državotvorni«. A če ne kaže posameznik zadosti »srčne« vneme za državna politična vprašanja, ker je zatopljen v lastno duševno poglobitev, — marsikdo mu rad očita »apolitičnost« in ga celo dolži. Marta, brezverska in celo verna, ne razume in ošteva Mrrijo. Predočiti si moramo zgodovinski nastanek različne cerkvene duševnosti, da bi pojasnili psihologijo sedanje navidezne cerkvene razcepljenosti. Profesor dr. Herman Zon dek, znameniti berlinski zdravnik-internist, je bil nujno poklican v Moskvo, da pregleda sovjetskega diktatorja Stalina, ki je nenadoma obolel. Njegova bolezen je nevarna. Nekateri listi poročajo, da so Stalina zastrupili komunistični prvaki, ki niso bili zadovoljni z njegovo politiko. Ogromnega kita so te dni ujeli v pristanišču Cux haven. Ta morski velikan je tehtal 12 tisoč funtov in je dolg 8 metrov in je eden največjih eksemplarjev, kar so jih doslej ujeli. niči Obe struji sta tvorili od početkov kristjanstva edino cerkveno duševnost in zasledovali isti ideal. Nista poznali razdraženosti in nezaupanja pri skupnem tvornem delovanju. Tako je hotel sv. Vladimir, apostol Rusije (9S8) v verski gorečnosti odpraviti smrtno kazen za razbojnike. A škofi so ga morali opomniti, da ima od Boga naložene vladarske dolžnosti, ker je trpelo vedno več nedolžnih, dokler so ostali zločinci nekaznovani. Cerkev je v teku njene zgodovine odkrito in nedvomno blagoslovila oba omenjena socialna svetovna nazora, kajti temeljita na enih in istih evangeljskih besedah: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega«. Cerkev je z največjim veseljem blagoslavljala beg iz življenja, če se je dogajal kakor pri puščtvnikih v svrho čim tesnejšega zedinjenja s Stvarnikom. A Cerkev liška cerkveno-državna filozofija pravoslavnemu državnemu idealizmu z njegovimi častitljivimi izročili. Laž, ki vedno gnezdi poleg resnice, poskuša fiodkopati kristjansko vzajemnost s tem, da dvomi o odkritosrčnosti cerkvene »politike«. Samo ljubezen in bratsko zaupanje lahko premosti ta dozdeven prepad. Ruska Cerkev mora zdaj nuditi j zavetišče številnim navidezno pravoslavnim, ki se zatečejo v njeno ogr jo, da bi preboleli težke udarce in izgubo domovine. Slični po cerkvenih postavah kr"čeni in poročeni ljudje lahko so vdani Materi Cerkvi, jo po svoje imajo radi, varujejo kot najsvetejše mladostne verske spomine, a vendar niso nobeni udi Cerkve, ker ne živijo v Kristusu. Nimajo one vere, ki je mrtva brez del, in zato samo škodujejo f>oslanstvu cerkvene kulture, če pišejo kot nepoklicani »zastopniki cerkvene javnosti« o politiki in nacionalizmu. Niso v stanju pravilno razumeti socialno stališče in politično nalogo Cerkve. Njih rovarjenje je značilno za sodobno cerkveno življenje. Otresti se moramo nepoklicana kritike, ker smo potrebni harmoničnega kulturnega edinstva Zapada in Vzhoda. Razcepljenost je samo voda na mlin napadalnih brezbožnikovl Vse to dokazuje, da živimo zdaj v »politični« dobi. Človeštvo je zašlo v politično dobo, kakor je poznalo poprej bronasto in kamenito. Katero nalogo stavi Cerkvi ta doba? Na to imamo samo en odgovor: Cerkev se ne sme podvreči politiki, temveč nasprotno si jo mora podvreči. To pomeni, da bo stala Cerkev nad politiko in sleherno so-socialno posvetno obliko. Cerkev ne sme vezati temeljnih globin svojega življenja na katerekoli zunanje ustanove, zato pa jih mora brez izjeme preobraziti v svojem duhu. Trdna volja in blago bratovstvo mora tvoriti cerkveno, resnično kristi-jansko duševnost vseh socialnih nalog. Vzhodni, »maloazijski« svetovni nazor se je smatral v teku prvih treh stoletij kot nasprotje za-padnega »rimskega«. Rimski kristjani, ki so živeli v območju mogočne državnosti in so bili odgojeni v duhu pravnih načel rimske državne kulture, niso iskali neodvisnosti samo v begu pred svetom, temveč ji hoteli podvreči ta zunanji svet. Tako sta kmalu nastali v Cerkvi dve temeljni javni struji. Vzhodna se je samo na zunaj pokorila državi preganjalcev, a pred njo pobegnila v duhu. (Obstojal je sicer tudi zunanji beg, ki je neločljiv od razcveta puščavništva na Vzhodu, a v splošnem se je Vzhod predvsem v duhu odstranil od nasilne državnosti). Nasprotno je osvojila zapadna struja državnost v obliki cerkvenega ustroja, jo prekva-I sila in podvrgla. Vase zatopljeno vzhodno krist-j janstvo se še vedno smatra za protistavek zapad-nemu »praktičnemu« rimskemu kristijanstvu. A obe ti cerkveni struji sta bili bratski in blizki, navduseni po isti ljubezni, po različnih potih zasledovali isti cilj ter dosegli isto zmago. Notranjo zmago nad pogansko duševnostjo so dovršili in zapečatili nauki cerkvenih saborov in globoka, neprekosljivo mogočna filozofija cerkvenih učiteljev. Zunanja kristjanska zmaga je izpodrinila poganski Rim. Država je za dolga stoletja postala samo pridatek, podružnica Cerkve. V nasprotju z vsemi logičnimi in gmotnimi zakoni je imela ta osvojitev organski mirni značaj, se je izvršila v znamenju sv. Duha. Notranja moč navidezno brezorožne Cerkve ni podvrgla, temveč je preoblikovala državo. Zastopniki »vzhodne« kristjanske miselnosti se niso posebno navduševali za državnost, ker so mislili predvsem na svoje osebno razmerje do Boga. Šele po tem so vpoštevali svetne stvari in nujno potrebno cesirjevo oblast, dasi so po svojih močeh širili kristjansko mise'nost v javnem življenju in delali za kristjansko državno kulturo. Zastopniki "»rimskega« državnega kristijanstva so se podvizali v istem času in se vneto požrtvovalno potrudili podvreči posvetno državo Kristusovi res- Londonska kraljica pomladi. Mala kraljica pomladi s svojim spremstvom. Vsako leto izvolilo po starodavnem običaju mlado deklico za kraljico pomladi, saj je prispodoba med mladostjo in pomladjo tako točna. Volitev se vrši pod pokroviteljstvom kraljeve hčerke in je velik otroški praznik se je tudi veselila v državne posle zatopljene duševnosti, če je zopet v imenu Očeta, Sina in sv. Duha izvršila maziljenje novega vladarja. Obe poti slejkoprej enako vodita k Resnici. »Vzhodni« kristjani si morajo predočiti zakonitost »zapad-ne« miselnosti, ki veruje v možnost »kristjanske države«, odseva Nebeškega Kraljestva« na zemlji, če bo vsa moč na strani resnice, in se ne bo več občutila pravna meja med državo pa Cerkvijo. Priznajmo, da odgovarja v bistvu ta rimsko-kato- Ametiška vljudnost Neki ameriški list opominja svoje naročnike radi neplačane članarine s posebnim listom, priloženim pismu, v katerem med drugim čitamo: »Dragi naročnik; gotovo se še spominjate časov, ko ste si napravili vozel na svojem žepnem robcu, da ne bi na nekaj pozabili. Morda ste to lepo navado opustili in sedaj kako malenkost pozabite. Napravite zopet kakor v starih dobrih časih vozel na svojem robcu, ki naj vas spominja na to, — da ne jiozabite na priloženi račun in položnico. Upamo, da vam bo čitanje teli vrstic prijetno in da bomo imeli radostno presenečenje z obratno pošto zvedeti o vaši cenjeni osebi.«