Leto un ftevflka m.
V Uablj ani • sredo 1. oktobra 1924.
Cena Din. 1*50.
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Insereti: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst £2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Ifarod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D*
i
Vpravnistvo: Ksaflo?a nllca atev. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: Hnallova nllca it 3, I. nadstropje. — Telelon aiev. 34.
W      PoStnina plačana v gotovini.
J
»Glasnik prof. društva« prinaša zanimiv članek prof. Dimitrija Marči-ea o bolgarski gimnaziji v Nišu 1. 1915-1918.
Pisatelj govori najprej vobce o srbski šolski mladini ob času, ko so Srbijo zavzeli Nemci in Bolgari. Vse šole so prešle v roke novih gospodarjev, ki so nastavljali seveda le svoje zaupnike. Marsikje so se starši branili pošiljati otroke v šole, ako so slišali, da se v šoli vrši protisrbska   propaganda. Bilo je več slučajev, da so študentje pobegnili od doma in se preko gor srečno priplazili na solunsko fronto. Nekaj teh mladih odločnih ljudi je celo ušlo iz raznih ujetniških taborov v Nemčiji in na Bolgtrskem. V Vrnjački Banji, kjer so na gimnaziji učili sami avstrijski oficirji, je pobegnilo več dijakov iz okupirane Srbije. Hujše od Švabov so postopali Bolgari, ko so z interniranjem in z globami kaznovali starše, če otroci niso obiskovali šole. Ravno Bolgari pa so najbolj v šolah propagirali svojo potvorjeno zgodovino. Pisatelj nam navaja nekaj zgledov z gimnazije v NiŠu, ki kažejo, kako so ubogi srbski otroci v šoli branili   svojo domovino pred tujimi učitelji. V niški trdnjavi so dan na dan pokale salve, ki so trumo-ma uničevale poštene Srbe; v mestu samem pa je narod trepetal pred bolgarskimi razbojniki. Ob tem času so Bolgari otvorili v Nišu gimnazijo, da bi duševno ubili srbsko deco.
Direktor te gimnazije je bil Janko Kalinov, poučevale pa so skoraj same ženske, bolgarske profesorice. Glavni učni predmeti so bili bolgarski jezik — nemški jezik in bolgarska zgodovina,
— glavni namen vse šole pa bolgarska propaganda. Ubogi otroci so morali poslušati ponižujoče izraze o svojem narodu, toda njih narodna zavest je bila tako silna, da so protestirali, vkljub temu, da so vedeli, da bodo kaznovani.
Tako so n. pr. bolgarski učiteljici, ki je razlagala, da je reka Morava bolgarska in da so vsi prebivalci ob Mo-ravi Bolgari, ugovarjali, da to ni res, da poznajo svojo zemljo in vedo, da so ob Moravi Srbi. Ko jim je nekoč direktor rekel: »Vi vsi ste Bolgari!«, so otroci kazali na otroke bolgarskih uradnikov, ki so bili z njimi skupaj v razredu, češ: »To so Bolgari — mi smo Srbi.« Profesorica zgodovine je pripovedovala, da je bila Bolgarska najstarejša slovanska država, da je Niš bolgarski in da so vsi prebivalci Niša Bolgari, je ostal v šoli odpor in otroci so profesorici iz zgodovine dokazovali, da so bili tu od nekdaj Srbi. V 3 razredu je učiteljica Popova dokazovala, da »Srbija in Črna gora ne eksistirate več in da je na Balkanu samo ena država
— Bolgarija« — a srbska deca je odgovarjala, da to vprašanje še ni rešeno. Isto se je zgodilo v Vrnjački Banji, kjer je neki učitelj, frankovee, do-kazovag otrokom, da Srbije ne bo nikoli več in da bi Srbi ne bili propadli, če bi bili kaj vredni, pa ga je na to vprašal neki dečko: »Gospod, kadar se naši vrnejo ,ali se bo nam to štelo, kar se sedaj učimo?« Frankovee je bil tako frapiran, da je samo odgovoril: »Molči, o tem se ne sme govoriti.«
Dne 9. maja se slavi v niški šoli vedno spomin resavskega junaka, vojvode Stevana Sindželiča, ki je slavno padel leta 1809. na Čegru pri Nišu. Bolgari proslave niso mogli preprečiti, pa so si izmislili, da je bil — Sindželič
— Bolgar. Ko je učiteljica v šoli slavila tega »bolgarskega junaka«, so otroci godrnjali in protestirali, da se hoče »pobolgariti« junak, ki ga vsi poznajo. Neki učenec je celo citiral francoskega pesnika Lamartina, ki je leta 1323 potoval skozi Niš in je v svojem potopisu slavil tega srbskega junaka ter pristavil: »Narod, ki ima take spomenike, ne more propasti.«
Ob Času vojne so Bolgari izdali za* šole posebno knjigo: »Kralj Marko v narodnih pesmih.« V šolah so dokazovali cieci, da je bil »kralj Marko« Bolgar, da je Prilep bolgarski itd.! Nastal je vihar ogorčenja, ko so otroci videli, da jim hočejo Bolgari vzeti nji-
Položaj se polagoma čisti.
Dolge konference. — Prihod delegatov HRSS. — Optimizem
ministrskega predsednika.
— Beograd, 30. sept. (Izv.) Pri presoji političnega položaja se kaže jasno, da se problem vstopa HRSS v vlado ne rešuje tako gladko, kakor to javlja vladin tisk v svoji dnevnih situa-cijskih poročilih. Pripravlja se šele ren za razbistrenje več ali manj še negotove in nestalne situacije. Kraljev po-vratek v Beograd, prihod delegatov HRSS, snočna avdijenca ministrskega predsednika, konference ministrov v predsedstvu vlade, avdijence in se.-a ministrskega sveta napovedujejo, da pride v prihodnjih dneh do odločitve: a) ali vstopi rTRSS v vlado in s tem okreri sedanjo vlado, b) ali pa se otvori nova akutna kriza.
Avdijenca Ljube Davidoviča včeraj je trajala od 17. do 19. Ministrski predsednik je nato o uspehih te avdijence poročal ministrskemu svetu, ki je bil od 17. do 29. zbran na seji icr je nestrpno pričakoval povratka ministrskega predsednika z dvora. Dnvidovlć je podal krntko poročilo. Ministrski predsednik je vladmm novinari?m izjavil: »Sem bil pri kralju. Vse je dobro. Vlada ima zaupanje kralja in parlamenta.« — Kralj fe dejal: »Situacija je popolnoma stabilna, ker imate zaupanje parlamenta in torej tudi mo*c zaupanje.«
— Beograd. 30. septembra. (Tzv. Ob 12.) Danes je bilo zelo živahno politično vrvenje v ministrskem predsedstvu, kjer je   pričela   dopoldne širša
konferenca bloka vladinih strank. Delegata HRSS dr. Vladimir Maček in •posl. J a g a t i ć sta prispela v Beograd. Najprej sta imela razgovor z ra-dičevskim poslancem Batinićem v hotelu »Petrograd«. Razgovor je bil strogo zaupen. Nato je bila konferenca federalistov in separatistov dr. Mačka, dr. Korošca in dr. S p a h e. Vsi so potem odšli v ministrsko predsedstvo k Ljubi Davidoviču, kjer se je otvorila širša konferenca voditeljev bloka vladinih strank, kateri so prisostvovali polee: gori omenjenih še notranji minister Nastas Petrovič in drugi vodilni politiki. Konferenca Še traja. — Dr. Maček ima nalogo, razbistriti še vse sporne točke za sporazum kakor tudi izvesti formalnosti glede vstopa v vlado.
Ministrski predsednik ie še vedno zelo optimistično in skorai veselo razpoložen. Vladin tisk objavlja izjavo ministrskega predsednika, da mu je vče-rai Nj. Vel. kralj izjavil: »Kako more biti, g. Davidović, siturciia labilna, ako imate večino v skupščini in moje popolno zaupanje?«
Radičeva delegata najbrže odpotujeta nocoj ali jutri nazaj v Zagreb, da obvestita vodstvo HRSS o uspehih razgovorov in o tem, na kak način naj bi se izvedle zadnje formalnosti za prehod HRSS v vladin tabor in prevzem vlade.
Velik bančni škandal na Dunaju.
Ljuta borba med finančnimi skupinami. — Beg italijanskega finančnika. — Milijardne izgube in Depositenbank.
— Dunaj, 30. septembra. (Tzv.) Sanacija v velikih finančnih težkočah se nahajajoče velebanke »Depositenbank« se je ponesre* čila. Pet dunajskih velebank, ki so prevzele akcijo za aje sanaeijo, je odpovedalo prea vzeti polno obvezno odgovornost in banka je bila izročena svoji usodi. Pri tej banki je bil svoječasno inicijator in voditelj vseh finančnih špekulacij italijanski finančnik in povojni miljarder Kamilo Castiglioni, ki se je na Dunaju naselil takoj po prevratu ter je umel na rafinira« način plodonosno eks* ploatirati razne vire dunajskega finančnega sveta, bogastva in industrije. Castiglioni si je zaslužil v kratkem času milijarde. Nakus pil si je rasne dragocenosti, umetnine in zlatnino, vee palač, tako da je njegova last palača »Atlantis« na Kolowratringu in da* Ije palača v Prinza Evgcna ulici z bogatimi zbirkami, slikami in kipi. Ko si je nabral velikansko premoženje, je izstopil iz banke ter začel sam na svojo roko voditi razne finančne transakcije. Castiglioni je ustano* vil svojo lastno banko, ki je potem finan* eirala gotova industrijska podjetja. Časti* glioni se je zapletel v različne špekulacije, ki so nenadoma pograbite nad 100 milijard. Da se reši, je po svojih italijanskih prijate* ljih dosegel pri milanski Banea Commer* eiale Italiana kredit v znesku 125 milijard.
Za to je moral zastaviti vse svoje pabiče, hiše, posestva in vile, kakor tudi dragoce* nosti in zbirke. Za nadzornika finsnčnih transakcij pa je postavila banka svojega zaupnika Rossija.
Ker je Depositenbank prišla v krizo, je bila preiskava poverjena sodniku dr. Ja* kobu. Ta je natančno pregledaval bančne knjige. Nekega dne so iz tresorov izsinili važni dokumenti. Bili so ponoči ukradeni. Sum je letel na pri bankrotni banki intere* sirane finančne kroge, pred vsem na C a* stiglionija in njegova pomagača ravna* telja Goldsteina in N e u m a n a.
Včeraj so listi objavili velesenzaeijo, kako so Castiglioni. Goldstein in Neuman pobegnili ker je bila proti njim izdano za* porno povelje. Obenem so zaceli objavljati današnji jutranji listi zelo iscrpna poročila o vseh manipulacijah in špekulacijah tega italijanskega finančnika. Odkritja so poraz* no vplivala na bančne in finančne kroge.
Sodišče je izdalo v resnici le zaporno povelje proti ravnateljema Golds teinu in N e u m a n u, ker sta osumljena hudol* delstva poneverbe in goljufive kride.
Proti Castiglioniju ni bilo izdano sapOT* no povelje, marveč le vabilo na sodišče v svrho zaslišanja. Castiglioni ni bil navzoč v tem trenutku na Dunaju, marveč se je na*
hovega narodnega junaka. Nekateri so prinesli v šolo bolgarsko zgodovino od Miševa in tam je stalo črno na belem, da je bil kraljevič Marko sin srbskega kralja VukaŠina. Proti učiteljici Minčevi se je uprl ves razred, ker ie rekla, da so vsi učenci Bolgari. Leta 1917. je prišel v Niš neki propagator veliko-bolgarskih idej Ivan Bečvarov in je predaval s skioptikonom. Kazal je v slikah razne važne kraje, med njimi tudi Niš in je rekel: »Vidite, otroci, to staro bolgarsko trdnjavo. Tu so že v V. stoletju hodili bolgarski vojaki.« Na to ie zaklieal neki dijak: »A Bolgari so prišli šele v VI. stoletju na Balkan«. — Predavatelj je opazko nalašč preslišal in je rekel: »Ako v Ameriki vsadite koruzo, kaj pride iz nje?« — »Zopet koruza«, so odgovorili otroci. »Dobro«, je rekel Bečvarov, »tako je tudi v vas bolgarska kri in vi vsi ste Bolgari.« Tu je vsfal neki deček iz prvega razreda in zaklieal: »Ni res, v nas je srbska kri in mi smo Srbi.« Nastal je ropot. Neki dijak II. razreda je potegnil žico iz spojke, nastala je tema in otroci so vpili. »Mi smo Srbi, Živela Srbija!« Naenkrat so vdrli iz šole na ulico,
bil je zimski večer — in po Nišu je donela — srbska nar. himna. Nihče si ni upal nad mladino — bilo jih je sram.
Pisatelj zaključuje te spomine s primernimi opazkami o današnji — šoli. »Lažje je dobiti, nego ohraniti«, pravi Srb, in zdaj je vprašanje, ali vzgajamo take zavedne državljane, da bi znali tako braniti svojo domovino in zgodovino, kakor ti mladi srbski junaku Oni, ki govore o slovenski samozavesti, naj pomislijo, ali se bo znala tako upirati naša deca, kadar bodo Italijani zasedli autonomno državo Slovenijo — ali torej ni nacionalna vzgoja steber narodne sile.
Ubogi srbski otroci! S kakimi žrtvami so branili svojo narodno Čast — in danes jim vladajo bivši in še sedanji zavezniki Bolgarov. Toda zgodovina se ne da po tvar jati — zato bo zmagala zopet nacionalna zavest. To pa menda ni po volji onim, ki hočejo autonomno šolstvo, ker se boje, da ne bi po vsej državi vzrastla taka mladina, kot je bila srbska, ki je bila vzgojena v pravem narodnem duhu in ljubezni do domovine in zgodovine.
hajal na letovišču, od koder je odpotoval v inozemstvo. To je dalo povod vestem, da je pobegnil. Listi so obenem javili, da je Castiglioni pravočasno spravil v inozemstvo vse dragocenosti in umetnine. Ker je bil Castiglioni odsoten, se je sum, da je tudi on soudeležen, še povečal. V departementih njegove palače je bila izvršena hišna pre* iskava, ki bo trajala več dni,
— Dunaj, 30. septembra. (Izv.) D maš* nji jutranji listi v dolgih kolonah opisujejo zgodovino velikega bančnega škandala in vse transakcije, pri katerih so bili udeleženi Castiglioni, Goldstein in Neuman. Listi so razdeljeni v dva tabora in je na prvi po* gled ocividno, da gre tudi za ljuto, strastno in brezobzirno borbo dveh finančnih skupin, ki skušata potom tiska vplivati na javno mnenje.
»Neues Wiener Tagblatt« objavlja izja* vo Kamila Castiglionija, ki jo je podal tele* fonskim potom iz Trsta enemu izmed ured* nikov tega lista. Castiglioni je v daljšem razgovoru naglašal, da je popolnoma ogot* čen. ker se ga hoče spraviti v neprijetnosti, čeprav se tu v Trstu in drugod trudi, da dobi na razpolago velike kapitalije, ki pri* de jo v dobro avstrijski industriji. Izjavil je med drngim: *>Xeizrečno sem ogorčen nad vest mi, g! rde katerih ne vem, kako so n** stale in od kod izvirajo. To so gotovo in* trige mojih nasprotnikov. Zahteve, ki bt se morale rednim civilnim sodiščem rešiti, se hočejo od mene izsiliti s kazensko ovadbo. Vsa očitanja so neutemeljena. Bil je goli slučaj, da sem bil v tem trenutku z Dunaja odsoten. Nahajam se v stikih z italijansko bančno skrpino v svrho velike finančne transakcije, ki bo privedla avstrijski indu* stri ji nove razpoložljive kapitalije.
Castiglioni je dalje izjavil, da se takoj, ko izvede svoj načrt v inozemsti'u, povrne na Dunaj. Postopanje sodišča smatra za ne* utemeljeno in razburjenje ljudstva je nepo* trebno.
— Dum>}, 30. septembra. Italijanski po* slanik Bordenone je posetil avstrijskega kancelari a dr. Seiola. da se informira o bančni aferi Kamila Castiglionija.
spopadi.
— Beograd, 30. sept. (Izv.) Iz Ženeve ie včeraj prispelo od naše delegacije poročilo, da se je Albanija pritožila pri Društvu narodov radi napada, ki so ga te dni izvedli KuČi in Vasoje-viči na albanskem ozemlju proti plemenu Klementf, ki je poprej napadel črnogorski plemeni, jima oplenil vasi ter odvedel dve Črnogorki. Albanska vlada je zahtevala intervencijo Društva narodov v Beogradu. Vest je vzbudila v vladinih krogih obžalovanje, ker bi se bila albanska vlada lahko direktno obrnila na našo vlado in bi se na ta način mirnim potom rešil konflikt, ki je povzročil precejšnjo napetost odnoŠ*-jev med obema sosedoma.
Na snočni seji ministrskega sveta je zunanji minister poročal o gorenji pritožbi, naglašujoč, da ne gre za kak konflikt med državo in državo, temveč za navaden obmejen spor med sosednimi državljani, ki bi se lahko rešil na direkten diplomatičen način. Zunanji minister je pri tem pripomnil, da je vlada že odgovorila Društvu narodov, da ne zadene kraljevine SHS nikaka krivda, ker so spopad zakrivili Albanci sami. Naša delegacija pri Društvu narodov je dobila naloi, da obširno poroča, kako so albanske razbojniške tolpe oplenile obmejne črnogorske vasi.
— Pariz, 29. sept. (K) »Petit Pari-sien« javlja iz Rima: Albanski poslovni odpravnik je v zunanjem ministrstvu naznanil protest albanske vlade radi spopadov na albansko-jugoslovenski meji s prošnjo, da rimska vlada prijateljsko intervenira v Beogradu.
ČEŠKOSLOVAŠKA DELEGACIJA V PARLAMENTU IN PRI KRALJU.
~- Beograd, 30. septembra. Clzv. Ob 12J Pod vodstvom češkoslovaškega poslanika na našem dvom g. Jana Sebe je danes dopoldne posetila češkoslovaška delegacija, ki s« je udeležila spominske svečanosti v Kragujevcu, parlament ter si ogledala raz-prtmo dvorano In klubske prostore. V delegaciji je bilo 7 narodnih poslancev in a senatorji s predsednikom senata Burivalom na čelu. Skupščinski predsednik Ljuba Jova-novld Je delegaciji priredil malo zakusko v ministrski sobi K zakuski j t prišel tudi mini st rs ki predsednik n. r. Nikola Palic, ki se je fe zgodaj dopoldne nahajal v radikalnem Uubu, da se informira q situaciji. Pa* ,
Šič se je razgovarjal z nekaterimi č^-slova-škimi parlamentarci.
Iz parlamenta ie delegacija odšla na dvor, kjer jo je sprejel Nj. Vel. krali Aleksander 1.
NOVA AVSTRIJSKA VALUTA — ŠILING.
— Dunaj, 30. sept. (Izv.) Narodni
skupščini predloži vlada načrt zakona o uvedbi nove avstrijske valute. Uvede se šiling. Po 1. januarju 1025 imajo biti vsi računi vpisani v tej veljavi, ravno tako vse trgovske knjige in bilance.
ARABIJA ZVEZNA DRŽAVA.
— 2eneva, 30. sept. (Izv.) Listi javljajo, da postane Arabija zvezna država pod poglavarjem Husseinom. —» Glavno mesto zvezne države bo Bagdad.
VPRAŠANJE POTNIH LISTOV*
— Praga, 30. septembra. (Izv.) Na včerajšnji seji gospodarskega sosveta v trgovinskem ministrstvu v prisotnosti zastopnika zunanjesra ministra; so razpravljali vprašanje odprave potnih vizov za Avstrijo in Italijo.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza«
Lesni trg.
Deske I, II, 20, 25 m/rrt frco mela 700
bi., drogovi 4—8 m, od 10.34 cm frco nakL post. 215 bi.,- štakete 1.40, na drobnem kon* cu 2Va—4 cm frco nakl. post. tek. mtr. 0.50 bi.; hrastovi frizi 5, 6, 7, 8 frco meja 2 vag. 1500 den., 1510 bi., 1500 zaklj.; oglje Ia vU lano frco meja 114 den.; drva suha bukova 1 m dolž. frco nakL post. 26.50 den.; fese* novi suhi plohi 20—100 m/rn frco, Domžale 1400 blago.
Žitni h*£.
Pšenica domača frco LjublJaUa '370 den.* pšenica bačka frco bačka post. 360 bi.; koruza bačka frco bačka post, 280 bi.; oves bački frco bačka post. 260 bi.; oves bačkj frco LJubljana 335 bi.
OSTALO BLAGO.
Stihe gobe srednje frco LJublJanei 60 den.: fižol ribničan orig. frco Ljubljana 525 den.; fižol prepeličar orig. frco Ljubljana 450 den.; fižol mandalon orig. frco Ljubljana 350 denar.
Konoplja, mandrurska, fco. Ljubljana, brutto za netto, blago #£0; repica, divja, fco. slav. postaja, blago 255; krompir, uzančni, fco. nakladna postaja blago 120; Ia garanf. banatska čista svinjska mast,, za kg. feo. skladišče Ljubljana, blago 35: Ia. soljena; samo hrbtna slanina, za kg fco. skladišč« Ljubljana, blago 34: Ia prekajena slanina, fco. skladiSče Ljubljana, blago 36.
EFEKTI.
drž. renta za vojno škodo 112—117.50 Celjska pos. d. d. 210, Ljubljanska kreditna banka 225—240 Merkantilna banka 123—130 Prva hrv. šted. 915—918, Slavenska banka 100, Strojne tov. in liv. 130, 140—154,150, Združene papirnice 123, 4^% kom. zad. dež. bke 90.
Zagrebška borza.
Dne 30. oktobra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.S7—13.97, Pra*ga 215.50—218.50, Newyork 71.SO—72—80, London 321.50—324.50, Milan 315.50^ 318.50, Dunaj 0.10M—0.1034. — Valute: dolar 70.75—71.75.
Efekti: 7% Inv-est. pos. 1921 63. 2%% drž. renta za ratnu štetu 114—115. Centralna banka 29—35, Ljubljanska kredima 220 —235, Hrvat, eskpt. banka 110—111, Kreditna banka Zgb. 113—118, Hipotekama banka 55—57, Jugobanka 106—108, Praštediona 915—917, Slavenska banka 94, Eksploatacija 98—100, Drava d. d. Osijek 215, Šećerana 865—870, Isis d. d. 65—70, Niha k 84, Gut-man 856—875, Slavonija 72—74, Vevče 125.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 30. sept. Današnja borza: Beograd 7.2625, Praga 15.60, London 23.325, Pariz 27.45, Newyork 523.375, Milan 22.855, Berlin 1.25, Dunaj 0.0O7375.
— Trst, 30. sept. Predborza: Beograd 81.63—31.65, London 101.85—101.96, New-york 22.80—22.85, Pariz 119.50—120, Praga 68—68.40. 4
— Dunaj. 29. septembra: Devize: Beo* grad 982—986. London 316.500—317.500, Ml^ lan 3099—^3111, Newyork 70.935— 71.185. Parts 3727—3743, Praga 2119—2129, Curih 13.545,—13.595. — Valute* dolar 70.460— 70.860, dinar 979—985, lir* 3065—*105, če-Ska krom 2103—?U&
Stran 9.
Stev. 224
Japonska se brani podpisati protokol o razorožitvi.
Razlog: Bojazen pred vojno z Ameriko. —t Kritičen položaj
v Društvu narodov.
— Ženeva, 30. septembra^ (Izv.) Po* laž a j v Društvu narodov je postal kri* tičen. Francoski vodilni krogi izjavlja* jto, da grozi ladji miru vihar pred vhodom v pristan. Japonska se brani brez vsakega pridržka podpisati razore* žitveni protokol. Ce ga ne podpise, ga tudi ne podpiše ostalih 43 držav, ker je protokol neveljaven, če ni soglasnosti, Zadnje je upanje, da se bo japonska delegacija -pod  gotovimi pogoji u ki o*
Francoska In angleška delegacija ne« umoma delujete, da bi pridobile Ja» ponsko za podpis protokola« iVse sile so na delu. Položaj postane rešetk
Nasprotovanje Japonske temelji v razlogu, ker ni zadostnih garancij, ki bi varovate državni prestiž tn interes Japonske m^prarr? Ameriki. Neki ja» ponski delegat je kratko namignil, da Japonsko zadržuje pri podpisu edino na obzorje prihajajoča vojna med J a* ponsko tn Ameriko, vojna, ki bo grozo* vita med obema državama tako po sredstvih, kakor tudi metodah.
Razorožitveni protokol je seda] Društvo narodov ponovno vrnilo v proučavanje pristojni komisiji, plenarna seja je za toliko časa odgođena, da se dobi izhod iz situacije. Japonska za* hteva k protokolu dopolnilo: »Društvo narodov bodi tudi pooblaščeno za in* tervencijo ne samo v zunanjih konfliktih
PRICETEK KONFERENCE V BENETKAH.
— Rim, 30. sept. (Izv.) Za & oktober določena jugoslovensko - Italijanska konferenca v Benetkah je definitivno preložena na 9. oktober, ker še ni pripravljen ves razpravni materijal. Kakor javljajo rimski listi, bo konferenca v prvi vrsti obravnavala: a) organizacijo obmejne službe in b7 vprašanje narodnih manjšin na Reki. V diskusijo pridejo še druga z izvedbo reškega sporazuma združena vprašanja. Prvotne vesti rimskega tiska o sestanku Mussolini — dr. Voja Marinkovic se ne potrjujejo.
SESTANKI DEMOKRATSKE STRANKE.
— Zagreb, 30. septembra. (Izv.) Zadnje dneve je samostojna demokrat-
med državami, marveč rudi v spornih vprašanjih notranje politike, če ta se* gajo v vitalne interese druge države.« Tako n. pr. prepoved Združenih držav glede vseljevanja Japoncev v Ameriko.
Japonski delegat je tudi izjavil, da bi bilo nepravično in nelogično označiti za »napadalca« onega., ki bi branil svoje življenjske interese v takem slučaju, v katerem Društvo narodov ni kompe* tentnO za intervencijo.
Radi Japonske zahteve fe nastal za* nlmiv diplomatičen boj. Brazilija je na* stopila proti Japonski, dočim je Grška za sprejem japonskega predloga.
Japonska opozicija proti podpisu protokola je izzvala v Društvu nar o* dov veliko iznenađenje. Pesimisti trde, da lahko vse ogromno delo in vsi na* pori ostanejo brez vsakega pozitivnega uspeha m da padejo vsi idejami načrti v vodo. Pesimisti računajo, da postane to plenarno zasedanje brezplodno. Ne* katere delegacije se trudijo najti nova pota sporazuma med Japonsko in osta* limi državami. Upajo, da najdejo for* mulo, ki bo sprejemljiva za Japonsko in ki jo bo delegacija lahko brzojavila v Tokio na odobrenje.
— Pariz, 30. septembra. »Matin« javlja iz Ženeve, da je mogoče raču* nati z izstopom Japonske iz Društva narodov, če se ne sprejmejo dopolnilni predlogi japonske delegacije.
ska stranka priredila v nekaterih krajih sestanke strankinih zaupnikov. t-= Prav dobro je uspel tak sestanek v Prelogu, Medjimurje, na katerega Je prišlo poleg 400 zaupnikov tudi več drugih somišljenikov, tako da se je sestanek spremenil v javni shod, na katerem so govorniki razpravljal! o strankinem nadaljnem delu in ugotovili, da HRSS izgublja na terenu med med-jimurskim kmetskim prebivalstvom in da je položaj HRSS kljub podpori od strani državnih oblasti zelo omajan. —i Shod je odposlal Svetozarj« Pribičevi-£u resolucijo, ki izjavlja, da se bodo pristaši sam, dem. stranke v Medjimurjn dosledno in do zadnjega borili za narodno in državno edinstvo. Na shodu je poročal tudi minister n. r. dr. Hin*:o Krizman. Na vseh sestankih je opažati med udeleženci odločnost in veliko borbenost.
»N. D.c piše, da je vprašanje spo-irazurna toed Hrvati in Srbi postalo že davno psihološki problem, ki se ne da več rešiti s pravnimi in s historičnimi argumenti. Psihološki problem je na primer ljubezenski roman ali pa Wag-nerjeva godba. Hrvatsko - srbskega spora na na bomo mogli rešavati samo s psihološkimi sredstvi ker igrajo v njem vlogo tudi zelo redni motivi. Seveda Je treba računati tudi s psihologijo masa> toda računati je treba s psihologijo na obeh straneh. Naj mi razloži »N. D.«, kako bi bilo mogoče ustvariti tako psihološko ozračje, da bi se Srbi odrekli vseh svojih stečenih prav na osvobojen je in zedinjenje vseh Srbov? Srbi bi bifi v teffl slučaju po vojni mnogo na slabšem, kakor so pa Čehi ali Poljaki, ki so se ujedinili v svoji državi Hrvatje 51 imeli od vojne prav vse koristi. Dobili bi Veliko Hrvatsko, kakor jo je sanjal Starčević, a Srbi bi bfli v nekem oziru še na slabšem kot so bili pred vojno. S tem psihološkim problemom moramo računati.
»N. D.« hrfhaja do zelo lepega, pametnega in plemenitega zaključka. On piše, da je treba Hrvatom dati enakopravnost v državi! A ne samo Hrvatom! Tudi Slovencem, Bošnjakom, Šu- . madincem, Bunjevcem itd. Vsi moramo biti v tej 'državi enakopravni, kakor je na Francoskem enakopraven Pikardi-jec in Gaskonjec in Limusinec in Bretanjec. To enakopravnost zamoremo pa igraditi samo na podlagi narodnega m državnega jedinstva. Ce se pa začnemo prerekati za meje med Hrvati in Srbi, ne moremo priti nikdar do sporazuma, ker ni nobenih mej.
Politične vesti.
= Nova kombinacija? V nekem zagrebškem listu se je pojavila nedav* no vest, da je notranji minister Nastas Petrovič povodom svojega bivanja v Zagrebu v kraljevem imenu ponudil predsedstvo vlade Stjepanu Radiću. Ta vest je vzbudila v srbski javnosti vihar* no ogorčenje. Ni sicer mogoče dognati, v koliko so perspektive za to kurijozno kombinacijo ugodne in da*li bi se kro* na mogla odločiti celo za ta usodni ko* .rak, vendar pa je za naše razmere značil* no, da postaja odločilni činitelj v ustav* ni monarhiji mož, ki je nedavno odja* dr al z razvitimi pampoei v komunistično internacijonalo.
= Optimizem ministrskega predsednika Davidovfća. V pogovoru z beogradskim dopisnikom »Venkovac jc ministrski predsednik Davidovi izjavil, da se čedalje bolj bližamo končnemu sporazumu med Srbi in Hrvati, kar je v prvi vrsti zasluga njegove vlade, ki je že dokazala, da hoče upravljati državo po načelih moderne demokracije. Stranke, ki podpirajo njegovo vlado, stoje brezpogojno na stališču enotne države, ki bo mogla rešiti tudi vse ostale upravno-administrativne problo-me, Čim se utrdi njen položaj. RadJćev vstop v blok in dosedanja praktična pogajanja s HRSS so pokazala, da v Jugoslaviji ni nobene skupine, ki bi sovražila enotno državo. Nova vlada neumorno dela na tem, da pomiri razburjene duhove in konsolidira državo.
= Med delavsko stranko In komunisti na Angleškem. Izvrševalni odbor delavske stranke je razposlal na vsa udruženja okrožnico, v kateri določa obvezno nastopanje stranke napram novemu poskusu komunistov na Angleškem, da bi bili sprejeti v delavsko stranko. Dne 7. oktobra se bo vršil v Londonu letni zbor delavske stranke in takrat poda Izvrševalni odbor predlog, da se prošnja za sprejem odkloni t opazko, da ne sme noben član komunistične stranke biti voljen v parlament ali v lokalne oblasti s strani pristašev delavska stranke. — Centralno predstomištvo delavskih organizacij na Angleškem je sklenilo, da odpošlje študijsko komisijo v Rusijo, da prouči tamkajšnje politične, gospodarske in socijalne- razmere.
= Komunizem polarna, Zanimivi so statistični podatki o komunističnem pokretu v Evropi, ki kaže zadnja leta tendenco neprestanega nazadovanja. Samo v Nemčiji ie ostalo število komunistov, ki znaša okros* 350.000, ne-izpremenjeno. V Franciji so nazadovali od 130.000 na 50.000, v Italiji od 70.000 na 12.000, na Češkoslovaškem od 360 tisoč na 130.000, na Angleškem od 10 tisoč na 3000. V treh letih se je komunistična stranka v Evropi skrčila od 14)64.000 na 559.000 članov.
*= Nezgoda med ItatfUansldnri tfr-
Wet Bivši drž. podtajnik Finzi je podal parlamentarno vprašanj« o nezgodah, ki se dogajajo v vedno večjem številu v italijanski zračni floti. Finzi Je bil kakor znano* svoj čas žrtvovan, zato pa le tole vprašanje smatra kot nekako nagajanje voditelju Mussolinlju. Nezgode med italijanskimi letalci so tnnogo večje nego nezgode po drugih deželah'. Kaj Je pravzaprav vzrok, še nI mano« najbrže pa letalski oddelki nimajo pravega vodstva in so slabo bt-ganizirani. Treba strokovno preizkušenih načrtov in pri imenovanju častnikov in upravnikov morajo veljati samo
stvarni motivi. Tako misli list »Sera«. Kakor znano, je Mussolini ponovno naglasa!, da mora imeti Italija izborno in ogromno zračno brodovje in on je sam višji komisar tega brodovja. Ker je pa zaposlen Mussolini na vse strani, mu gotovo ne ostaja Časa, da bi se bavil z graditvijo zračnega brodovja, odgovornost za nepopolnosti in za nezgode pa pada seveda tudi nanj, saj je vendar predstojnik zračnega brodovja.
Izpred sodišča.
— Odločna gospodinja je gosiilr.ičarka Brodnikova v Šiški, ki je prišla iz Amerike, si kupila hišo tn io preuredila v gostilno. Razjezila se je nad svojim stanovalcem ta-petnfkom Ozbekom, ker je ta delal na gostilniškem vrtu zofo in je pri čistenju žime in morske trave zaprašil gostilniški vrt in mize. Ker Ozbek ni hotel prenehati Z delom, je pograbila huda žena golido vode in mu je vse skupaj polila. Ozbek jo je tožil in ie zahteval tudi 200 dinarjev odškodnine za zarjavela peresa in motvoz. Gostilni-čarka je vse priznala, bila pa je oproščena, češ ker je napravila to. le da se je ubranila nadležnega in vrtu škodljivega otepanja morske trave in ni imela namena, da bi mu zofo poškodovala. Sodnik je veroval njenemu zagovorniku in jo je oprostil, Oz-beka pa je zavrnil za odškodnino za peresa in motvoz na cilno sodišče.
— Zmuznil se ie hlapec Matija Grelja, ki je služil pri posestniku Janezu Dolinarju v Krizah. Obtožen je bil, da je ukradel svojemu gospodarju na pustni torek 187 D gotovine in pobegnil. Ker je bil radi tatvine že kaznovan, je bil sum upravičen in je bil res fant tudi obsojen in sicer na 14 dni zapora. Med tem pa so našli pogrešani denar raztresen med perilom v omari. Grelja, 18 je to zvedel. Je vložil priziv in ker se mu tatvina ni mogla dokazati, je bil fant vsled pomanjkanja dokazov za enkrat oproščen.
— Nevarne obljube. Pavla Marinškova, tam od Grosuplja, je tožila kolarskega pomočnika Josipa Perneta, češ da jo je za^ peljal z obljubo poroke In jo je pripravil, ker je dekle res verjelo njegovim obljuj bam, tako daleč, da je dobila nezakonsko dete. Od takrat pa se Ji je fant odtujil jn noče nič več slišati o poroki. Zagovarjal se je. da se premalo zasluži in ne more pre*» življati družine. Ker pa tudi za otroka nI Kotel ničesar plačati, ga je dekle tožilo in fant le bil obsojen na 1 tsden zapora In bo moral plačati dekletu 5000 dinarjev za zmanjšano možnost možitve In pa 1000 dinarjev za porod. V razlogih" ie utemeljeval sodnik, da je verjetno, da Te btlo dekle res nepokvarjeno m da s*e mu ie vdalo le ▼sled resne obljube, da Jo poroC Fant se Je pritožil in je obljubil, da se poroci te* JEom pol leta. Minulo pa je pol leta, fanta pa nt bflo. Prijavil je zopef vzElie fn dali so mu ponovno rok" do srede meseca sep* tembra, da se pripravi za" poroko. Toda tu-i dl drugič je fant mislil, da se bo eela zadeva pozabila in da se bo lepo izmuznil Iz te skrajno nerodne zagate, in je po tem roku zopet prišel še »ledig« na sodišče. Senat se je končno uverll, da fant zlorablja te obzire sodnikov in Je kratkomalo zopet potrdil sodbo prvega sodnika, češ da je kazen primerna in ostane >kokr je blo!«
Turistika in sport.
ILIRIJA : JADRAN 2:0(0:0).
V boju za točke se je Jadran Izkazal vedno nevarnega in žilavega nasprotnika in tudi v nedeljski prvenstveni tekmi je Ilirija zmagala šele po težki borbi. Jadran ki je Iz« gubil del svojih dobrih moči, je nastopil a novo postavo moštva, ki se izpopolnjuje od igre do igre, kar dokazujejo zadnji rezultati. (Proti SK Celju 5:2, proti Hermesu 2:1 In proti Iliriji 2:0). Jadransko moštvo je predvsem izvrstno v defenzivni igri, njegova obramba je sigurna, krilska vrsta vstraj-na in neumorna. Omeniti je predvsem krilca Pokorna, kakor tudi vratarja Vidmajerja, ki je bil v nedeljo izborno disponiran ter je ubranil nebroj težkih šutov. Pri tem ga je nekoliko spremljala sreča. V napadu je bila leva stran boljša od desna, ugajal je slasti Jamnik s svojimi prodori po krilu. Ogrožal je večkrat Ilirska vrata.
Ilirija nas je popolnoma zadovoljila, Napad je predvedel lepo in smiselno kombi-nacijsko igro aaključeno s Številnimi streli na gol, ki pa žal niso bili plasirani, ter so ostali več ali manj v rokah Jadranovega vratarja. Krilska vrsta je bila popolnoma nt mestu* obramba zadovoljiva. Persche v golu, ki je nastopil mesto plesiranega Miklav* čiča je dobro rešil svojo nalogo.
Igra je bila prav zanimiva, polna napetih situacij In je v prvem polčasu dominirala Ilirija. Tekom drugega polčasa se Je Jadran nekoliko opomogel, proti koncu pa je zopet prevladovala Ilirija. Gola sta padla Šelevdfcbijih 10 minutah. Sodil je g. Kra-maf W dobro In je zadovoljil obe stranki, BHe^ijih pristaše.-
HERMES s MARIBOR 2 t 0 (0 s 0)*
Hermes je z nedeljsko tekmo nekolika rehabilitiral svoj zadnji poraz, ki ga je do* živel po Jadranu. Tudi to pot sc je zdelo, da bodo odšli Siškarji poraženi s Igrišča, ksjft igra, ki jo je predvedel Hermesov napad tekom prvega in še deloma tudi drugega polčasa, je bila skrajno mferijorna. Moštvo se je spuščalo v hiperkombmacijo ln poza« bflo na glavni efekt — na streljanje. V tem oziru so Mariborčani znatno nadkrlljevali domače moštvo in Je Imel vratar slednjega obilo posla. Hermes je mogel odločiti Igra V svojo korist šele potem, ko Je spremenil postavo moštva. Čim je vstopil ga srednjega* napadalca Pleš L, v obrambo pa Plei H«, Je moštvo znatno pridobilo na prodornost! in doseglo kar trt zaporedne gole, od k tu terih pa sodnik enega vsled očitnega of sida ni priznal. Hermes Je zmago upravičeno sau služil. Tekmo je sodil g. Betetto prav dobra in zadovoljivo.
NEKATERI NOGOMETNI REZULTATI.
— Dunaj, 29. septembra. Tekme drugega razreda: Be\vegungsspieler : Ostmark 1:0, Germania : Sportfreunde 2:1, lierta : Sturm 0:7, International : Nicholsen 1 :1.
Dunajska Vlenna je gostovala v Budimpešti in je porazila tamošnji UTC s 4:2.
Češki Nemci so porazili moštvo srednje Nemčije s 1:0.
— Popravek. V včerajšnjem poročila o lahkoatletskem mitingu srednjih šol je nastalo več neljubih pomot. Tako je izostala vest, da se je mitinga udeležilo 8 zavodov, kakor tudi se ima glasiti, da je bil pri skoku v daljavo prvi Stepišnik in ne Stepinik. Pn tekmi Jugoslavija : češkoslovaška se ima glasiti: Savezni kapetan Zinaja in ne Zinoja.
Iz Maribora.
—m Otvoritev umetnostne razstave. V1 nedeljo dne 28. t. m. je bila v mali kazinski dvorani otvorjena umetnostna razstava, ki so jo priredili že znani domači umetniki Ko«, Pirnat in Stiplovšek. Otvoritve se je udeležilo nenavadno mnogo prijateljev umetnosti — okrog 90 oseb — kar je za Mi« ribor prava redkost. Razstava je napravila na vse obiskovalce najboljši vtis. Strokov« njaki zatrjujejo, da je to najboljša razstava, kar jih je do sedaj videl Maribor. Po* sebno pozornost vzbujajo Stiplovškovi leso« rezi »Stari Maribor«, pa tudi dela ostalih dveh umetnikov kažejo, da se naši »mladi« lepo razvijajo. Razstava je odprta do 19. oktobra dnevno od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. Dejstvo, da je bilo takoj ob otvoritvi prodanih osem razstavljenih del, priča, da vlada za to razstavo veliko zanimanje. Kri* tično pa se je komentiralo dejstvo, da se nikdo od tukajšnjega kluba »Grohar«, ki si nadeva nalogo podpiranja umetnosti v Ma* riboru, ni udeležil otvoritve, nasprotno se je baje z ravno te strani, ki bi bila predvsem poklicana, da podpira in omogoča take pri« reditve, delalo razstavljalcem težkoče. 2e« leti je, da dosežejo razstav! j alci tudi tolik gmoten uspeh, kakršen je bil moralni že takoj ob otvoritvi.
—m Zadnja pot dr. Turnerja. Pogreb dr. Turnerja. ki se je vršil v soboto popol» dne, je pričal, kako priljubljen je bil po* kojnik. Od blizu in daleč so prihiteli prija« telji in častilci, da mu izkažejo zadnjo čast.
mnogo pred napovedano uro so se za« cele zbirati pred njegovim domom velikanske množiee. Poleg številnega občinstva je bilo opaziti nebroj zastopnikov različnih oblasti, izmed katerih omenjamo maribo-. ski občinski svet z županom na Čelu, veliki župan mariborski, bivši veliki župan doktor PV>j, bivši pokrajnski namestnik Ivan Hribar, »rasfcopniki ramfh drsalnih uradov, ofi* etrski zbor. Sokr>! s tremi praporji, Orjuna v kmju ter rama prosvetna in kulturna društva. Točno ob pol 4. uri je krenil sprevod z doma po Koroščevi. Trubarjevi, Stolni ulici čez Gjavni trg na pokopališče v Pobrežju. Povsod je tvorilo občinstvo gost špaTIr. — Solnce se je nagibalo k zatonu, ko je dospel sprevod do groba. Po izvršenem cerkvenem obredu je zapela Glasbena Matica večno le* po »Vlgred se povrne«, godba »Drave« je odsvirala žalostinko, sokolski praporji so se sklonili nad odprtim grobom in zemlja jo sprejela, kar je njenega. Mučen vtis pa je napravilo dejstvo, da se ni niti pred domom, niti ob odprtem grobu nikdo poslovil od toli zaslužnega moža.
m Svetovni šahovski mojster dr. Laskcr v Mariboru. Dr. Lasker, ki se nahaja na turneji po Jugoslaviji, dospe v Maribor v torek dne 30. septembra. V okrilju tukaj* šnjega šahovskega kluba se vrši v mali Gotzovi dvorani — kot da v Mariboru ni drugih! — predavanje, kateremu sledi si« multantska igra. Zanimanje za ta večer je zelo veliko in je pričakovati dober obisk.
—m Maribor ob celjskih volitvah. Z napetostjo je Maribor pričakoval izida celj* skih občinskih volitev. Po peti uri popoldne se je zbralo pred Mariborsko tiskarno, kjer So se izidi naznanili na transparentnt plošči rs« okno uredništva »Tabora«, mnogo ljudi. H so nestrpno čakali razglasitve. Val navdušenja pa Je zavzel vse, ko so zaznali za absolutno zmago Naprednega bloka. V hipu se je rarifirila vest o sijajni narodni zmagi po vsem mestu. Prav neumestna pa se nam zdi odredba, po kateri je morala vsa mariborska policija biti vso noč — v službi. Na kolodvoru je bil kar cel vod stražnikov. Česa so se neki bali mrrodain* gospodje? Pa menda ne, da bi zaščitili Slo-venee pred nemškimi napadi, kot so se vrši!! pred 16 leti? Ali pa bi naj v času vlade zakona, reda in pravice pollelja čuvala nem« Ški značaj naših severnih postojank. Misli* mo, da je bflo že mnogo odveč, če je moralo v Celju str a žiti nad 120 orožnikov, čemu še potem toliko razburjenja v Mariboru! Zdi se nam, da je nekdo imel prav slabo veit.
—m Pri če tek pouka na mariborski trg. In obrtni nadaljevalni soli. Na trgovski nadaljevalni Solt se prične pouk prihodnji ponedeljek, dne 6. oktobra. Vpisovanje se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra od 8. do 12. ure v prostorih državne trgovske šole na Zrini«, skega trgu. Na obrtni nadaljevalni šoli pričenja pouk dne 5. oktobra ob 8 uri. Učenci morajo v času od 29. septembra do 4. okt. dvigniti pri mestnem šolskem svetu na Slomškovem trgu prijavnice, na katerih bo označena tudi dodelitev razreda.
^-m Velik požar v Obrežu prt SredfSčrt. V noči od 26. na 27. septembra je nastal pri posestniku Ivanu Šalamunu v Obrežu pri Središču požar, ki je v par urah upcpelil vse gospodarsko poslopje, hleve, vse letošnje poljsko pridelke in ves inventar. Zgorele so tudi tri svinje in vsa perutnina. Iz vseh okoliških krajev so prihitela gasilna društva na pomoč in skupnemu naporu gasilcev in domačinov se je ■ahvaliti, da se ogenj fd razširil tudi na stanovanjsko hišo. Skods m ceni na 500.000 Din in je le deloma krita z malenkostno zavarovalnino, ki pa seveda čsleč no dosega nastale škode.
Dr. Leopold Leriard:
Kako pa
Naro'dni Dnevnik« ie odgovoril na moj članek o sporazumu med Hrvati in Srbi in to je bilo od njegove strani dobro in hvalevredno. Kolikor bolj bomo o tej stvari mirno in stvarno razpravljali, toliko lažje bomo prišli do sporazuma. Upam, da se bodo našla še druga glasila našega javnega mnenja, katera bodo posegla v debato. Samo iz tega popolnoma stvarnega in čisto idealnega razloga, — da najdemo podlagd za bratski sporazum — odgovarjam »Narodnemu Dnevniku.
Pred vsem moram poudariti, da vlada med mano in »N. D.« popolna edinost v tem, da nočeva oba stvarni in dobri sporazum med Hrvati in Srbi. Vprašanje je samo, na kateri podlagi je to mogoče doseči. Po mojem mnenju je to mogoče samo na podlagi narodnega in državnega jedinstva. N. D.« jO dal odgovor že z naslovom svojega uvodnika, ki se glasi:
»Ni čisto t alt o* f«
Ce ni čisto tako, kako je tfa drugače?
List" pravi, fla podlaga z* sporazum, katero priporočam jax, rti prava? Če ni prava podlaga narodnega ifl državnega edinstva, torej bo prava nasprotna podlaga, namreč narodnega1 aH državnega separatizma, ali pa oboje, kajti kar ni edino, to je ločend ali separirano. Jako bi bilo dobro, đtt bi »N. D.« nekoliko bližje označil, kako si on predstavlja ta separatizem, ker bi potem lažje debatirati. Ali si predstavlja* neke vrste osebno ločitev Srbov od Hrvatov, ali pa krajevno. Prva jej tehnično izvedljiva. To bi bila neke vrst« personalna avtonomija, kakor so jo nekdaj za Avstrijo predlagali nemški socijalni demokratje. Toda to gotovo ne bi zadovoljilo ne Hrvatov, rte drugih" separatistov, kakor ni v Avstriji Ren-nerjev načrt zadovoljil nflcogaf .Ce pa misli na teritorijalno ločitev, potem* bi bilo potrebno, da bi odgovoril, kako naj bi se taka ločitev izvršila? Vsebina mr> jega članka je ravno V trditvi, da je taka ločitev tehnično nemogoča. Ako torej: »Ni čisto tako« — pofem bi bilo treba povedati, kako naj bi bito dw-gače?
»N. D.« piše, da J*em skašal podlagi zgodovinskih fn 'drugih dejstev dokazati, da je sporazum med Hrvati in Srbi mogoč edinole na podlagi narodnega in državnega jedinstva«. In dalje izraža svoje »globoko prepričanje, da lirvatsko-srtteki   sprjraztfm al
drugače?
rešljiv s pomočjo pravnih in zgodovinskih dejstev«. A še dalje: »Sporazum med Hrvati in Srbi je postal psihologi-Čen problem, ki se ga s suhimi pravnimi in pa historičnimi momenti sploh ne da več rešiti.c
Toda »sporazum« je menda pravni pojem in o pravnih stvareh je treba menda govoriti s pravnimi argumenti. Pričakoval bi, da se mi bo očitalo, da lem rabil premalo juristerije, ne pa, da sem je rabil preveč. Pravzaprav nisem rekel nič drugega, kakor to, da mora isto pravo veljati za Srbe, kakor za Hrvate.
Še manj razumljivo mi Je, kako se more trditi, da sem argumentiral z zgodovinskimi dejstvi. Mi, ki smo za jedinstvo, odldanjamo sploh vsak hi-storizem, pristaši avtonomij in federacij se pa sklicujejo na preteklost. Na zgodovinska dejstva se sklicujejo dni-gi, a m! Jih odklanjamo. Omenil sefO samo, da smo se pred petimi leti dobrovoljno njedinlH. To !a pa ••danloii ne pa preteklost. A Še pri tem sefB pripomnil, da se rađl tega, ako bi ne bilo drugfh težav, lahko še vseeno raziđemo. Sedaj bi bila likvidacija re*J nekoliko težka in države se «6 ustanavljajo na odpoved s kratkim rofeom. Ce je zakon sklenjen, ne pomaga potem nobeno kesanje. Toda v gotovih slučajih se razveže tudi svet! zakon. Eden takih vzrokov imenujejo pravnik! »er-ror In persona«. Ce bi žena rekla, e!a se je pri poroki zmotila v osebi ženinov!. Mislila je, rda se je* zmotila z eninj človekom, a se Je poročila z drugim —-zamogla H doseči, da se izreče, da U zakon neveljaven, Vzernlmo, <cta s* je pri našem zedinjenju zgodil neke taJce vrste error«, pa se ločimo! Samo kako se ločiti? To bi želel da 5i odgovođ »N. D.«. Srbi še svojffi brafov na Hr* vaškem ne morejo ln ne marajo odreči. Majorizacija Je izključena. Ce Je Isključena v celi državi izključena je tudi po posameznih pokraj inali. okrajilt o6» čin ah in vaseh! Srbi ne bodo hofefi nikdar dobrovoljno ostati pod Hrvati, Če se Hrvati postavijo na stališče, d* feo od njih različni narod in hočejo imeti svojo državo. To Je ietfrtJ vprašanja, na katero ni odgovoril »N. D«.* To nI nobena jnristerija in nobena zgodovina.
To je pred vsem psihološki problem, kako pripraviti Srbe do tega, da bodo Pripravljeni živeti pod Hrvati, če je
Hrvati loč^o o3 Srbov?
stev. 224.
»SLOVENSKI   NAROD«   dnc 1. oktobra 1924.
Stran 3
Slovenskim volilcem v Celju.
Včerajšnji boj je bil hud, tem čast-nejša pa zmaga, ki smo si jo priborili.
Kot nosilec liste se moram zahvaliti Vam vsem, ki ste došli na volišče in ste volili za našo listo. Prišli ste ne samo stari Slovenci, preizkušeni v nacl-jonalnih bojih, tudi tisti, ki ste se šele po prevratu pri nas naselili, prišli ste volilci iz raznih, celo daljnih krajev, ker ste čutili v sebi dolžnost, da preprečite zlo, ki so nam ga obetali, veliko nesrečo, ki nas je čakala.
Pokazalo se je, da je bil narodni blok dovolj močan, da je kljuboval Še tako besnemu naskoku združenih nasprotnih sil
Prepričani smo, da je bila to zad-nja bitka, ki smo jo bili za narodni značaj našega mesta. Ta boj, če tudi težaven, je bil pa dober in koristen.
Vsem, ki so pripomogli k tej lepi zmagi, vsem, ki so težavno delo, ki je združeno z vsako volitvijo, opravljali tedne in mesce, vsem bodi izrečena v imenu slovenskega prebivalstva najlepša hvala!
Bodi jim naj plačilo navdušenje ti-sočglave množice, ki se je zbrala na mestnem trgu, ko je izvedela volilni uspeh.
Hvala vsakemu posamnemu volilen, ki je oddal kroglico za nas!
Slovensko prebivalstvo našega mesta si ne bo nikdar dalo oskruniti svojega dobrega slovesa, svoje narodne časti!
Celje, 20. sept 1924.
Dr. Jure Hrašovec, nosilec liste.
Odkritje spomenika češkoslovaškim vojakom pri Kragujevca.
Beogradski listi objavljajo obširna poročila o svečanem odkritju spomenika češkoslovaškim vojakom-mučencem p. p. 71, ki so padli pod roko avstrijskega krvnika. Na Stanovljanskem polju so 8. junija 1918 s strojnicami na ukaz in sodbo avstrijskega guverne-menta v Beogradu radi upora ustrelili 44 Cehoslovakov. Nedeljsko odkritje monumentalnega spomenika tem za svobodo svoje domovine padlim mučenikom se je razvilo v veličastno manifestacijo vzajemnega bratstva med Ju-gosloveni in Cehoslovaki. Zjutraj je bil nad Kragujevcem meglen dan, začel je padati dež. Kljub temu se je zbrala na Stanovljanskem polju velika, 10.000 broječa množica naroda. Ko je prispel na kraj svečanosti avtomobil s češkoslovaškim poslanikom g. Janom Šebo, ki je zastopal prezidenta dr. Masarvka, in z zastopnikom Nj. Vel. kralja generalom Milenkovičem, je topovski strel naznanil pričetek tužne slavnosti. Takoj so se oglasile salve iz pušk, zvonovi so v mestu zazvonili zadnji pozdrav padlim mučenikom-junakom, s tovarn in mlinov so zapiskale sirene. Katoliški obred posvečenja spomenika je opravil v staroslovenskem jeziku katoliški župnik v Nišu msgr. Hrdy, nakar je vojaška godba zasvirala Beethovenovo žalno koračnico. Evangelijski škof iz Modre (Čehoslovaška) Zoch je prečital evangelij in izrekel svečan, vznesen govor ob plakanju 14 rojakov pokopanih mučenikov iz Slovaške. Pešpolk, kateremu so pripadali padli vojaki, seje rekrutiral iz Slovaške. Ob sviranju državne himne je vladika Ciril izvršil zadnji obred posvečenja. V tem tre-notku je priletelo iz Novega Sada več aeroplanov, med temi štirje češkoslovaške armade, ki so na grob mučenikov vrgli velik, krasen venec. Sledili so govori Med množico je našel globok odmev jedrnati govor poslanika g. Jana Sebe, ki je v ime prezidenta dr. Mn-sarvka in v svoje naglašal. da je češkoslovaške bojevnike za svobodo med svetovno vojno povsod živo krepila vera, da bodo srpski junaki s solunske fronte pravično maščevali mučeniško smrt 44 slovaških vojakov-upornikov. V ime Češkoslovaške parlamentarne zajednice je zovoril minister Derer, omenjajoč, da mučeniki ne leže v tuji zemlji, marveč počivajo pod bratsko grudo. V ime navzočih Slovakov iz rrenčinske okolice, med katerimi se je nahajal tudi sivolasi starček 80 let, kateremu so krvniki ubili sina edinca, je proslavil mučeniško smrt pokojnikov njih ožji rojak dr. Štur.
Na grob 44 mučenikov je bil položen tudi krasen venec prezidenta dr. Masarvka, dalje venca obeh vlad In parlamentov.
Po svečanosti je bil defile* krago-jevske gamizije, vseh lokalnih društev, Sokola, Orjune in šolske dece.
Slavnosti so se med drugimi udeležili čehoslovaški general Vojta, predsednik senata senator B u f i v a 1, socijalist-senator Nemec in mnogi ostali češkoslovaški parlamentarci. Češkoslovaška delegacija je včeraj odpotovala na grob kralja Petra Osvoboditelja na Opljenac, kjer je položila venec.
Izenačenje „krunskih" in „dinarskih'' vpojencev - na papirju.
Iz krogov državnih1 vpokojencev, ki »strašijo« že mesec dni po listih, smo prejeli dopis, iz katerega objavljamo sledeče:
»Uvodnik »Slovenca« z dne 27. sept. pod napisom »Demagogija«, — v kolikor se Uče nas vpokojencev, — ne sme ostati brez odgovora
»Slovenec« pravi, da" je (nova) vlada predložila načrt za doklade, po katerem »so izednačeni »kronski« In »dinarski« vpo-kojencl.«
Kolikor besed, toliko neresnic »Kaj se to pravi, Izednačeni e »kronskih« in »dinarskih« pokojnin, katero oznanja »Slovenec« urbl et orbl? Kdorkoli zna šteti do 10, bo mnenja, da bode prejemal od sedaj naprej (po zaslugi nove vlade) vsak vpokojenec toliko dinarjev, kolikor je Imel poprej kron.
Stvar pa je v resnici popolnoma drugačna. V resnici niso v ničemur izednačene »kronske« in »dinarske« pokojnine, izednačene so le draginjske doklade — a na način pravcate dlminuendo = licitacije! To se pravi: če prejemaš n. pr. enoto 100 kot pokojnino, ne dela nikakega razločka, dali so to krone ali dinarji, — draginjska do-klada se ti odmeri tako, kakor bi imel dinarje. To pa ni nič drugega, kakor pravcata capi tis d I minu tlo tako zvanih »dinarskih« vpokojencev, kateri so s tem potisnjeni nazaj na nivo »kronskih« in izgubijo na mah 3/4 na vrednosti svoiih »dinarskih« doklad. Kajti lasno kot beli dan je, da one 3/4, katere pridobijo »kronski«, izgube »dinarski« vpokoj enci,
Ker je vendar medsebojna »relacija«, kolikor prihajajo »dinarski« vpokojenci v poštev, že primerno nizko nastavljena oz. v nastavkih upoštevana.
Sedaj pa poglejmo v naš »Uradni list«, letnik 1923. stran 149 in 150, kjer dobimo min. naredbo z dne 25. febr. 1923, št. 109, katera že uvala pod točko X prav to famozno »izednačenje« »kronskih« in »dinarskih« pokojnin, to je draginjskih doklad, katero predstavlja »Slovenec« kot delo sedanje vlade.
To »Izednačenie« torej že imamo tudi sedaj, a to nam nič ne pomaga. Jedro te cele zadeve je popolnoma drugo: gre za kardinalni zahtevi vpokojencev, ki sta zajamčeni v mednarodnih pogodbah in pa v zasebuopogodbenem (civilnem) pravu. To sta 1) Izednačenje kronskih pokojnin kot takih z dinarskimi«, to ie prevedba avstro-kronske veljave (valute) v (jugoslovensko) dinarsko al pari (v smislu tako zvanega rimskega pakta, o katerem je Vaš list že pisal, in 2) Odprava zloglasnega »starega« uradniškega zakona z dne 28. febr. 1922, ki še vedno velja in bo tudi pod novo vlado še nadalje veljal, kar je ravno »Slovencu« prav dobro znano. Saj je vendar tudi on sam pisal, da ostane v »ostalem pri starih določilih.«
Nepobitno Je torel dejstvo, da tako izednačenje, o katerem govori »Slovenec«, že obstoja; da ostanejo vpokojenci, naj si bodo kronski ali dinarski, na onem stališču, na katerem so bili, — če abstrahiramo od »velikanske«(?), od producentov in trgovcev že davno vnaprej eskomptirane po-višbe draginjskih doklad, — in da one kategorije vpokojencev, ki imajo kak postranski zaslužek, ostanejo — praznih rok.
Tako se glasi dopis, katerega smo ra-devolje priobčili, da naši čitatelji izvedo, kaka je ta stvar v resnici.
I
Reforme v finančnem ministrstvu.
Kakor smo že poročali, je novi pomočnik finančnega ministra g. Gospo-d n e t i Ć prevzel svoje posle v finančnem ministrstvu. Povodom nastopa svoje službe je izjavil o programu dela, ki ga namerava opravljati, to-le: Moj namen je postaviti našo finančno administracijo na trdne in zdrave temelje. Dosedanji administrativni posli so šepali, ker so bili v centrali, to je v samem finančnem ministrstvu koncentrirani mnogi malenkostni posli, ki so dušili ves personalni aparat. Zato je finančna administracija v Beogradu zanemarjala važnejše stvari. Z ozirom na to dejstvo bo treba del poslov finančnega ministrstva prenesti na oblastne finančne organe. Treba bo torej osredotočiti posle oblastnih finančnih uprav v eni roki. Na ta način bo omogočeno hitrejše in boljše poslovanje, obenem pa bomo lahko štedili z osebnimi in ma-terijalnimi izdatki.
Poleg ureditve službe v posamnih pokrajinah bo treba reorganizirati tudi finančno ministrstvo, ki niti po svojem sestavu, niti po delokrogu, niti po obstoječih odredbah posamnih finančnih zakonov ne predstavlja centralnega organa, kakor zahtevajo naši interesi in moderna finančna veda. Zlasti moramo gledati, da postane centralni organ duhovni voditelj podrejenih finančnih oblasti. Tako vodstvo centralne finančne uprave nam bo zasigurano samo ta-daj, če prevzame vso kompetenco in reševanje velikih administrativnih poslov in obdrži zase tiste funkcije, ki so merodajne za direktive celokupni administraciji in za inicijativno delo glede priprave finančne zakonodaje. Finančno ministrstvo bo moglo kot centralni organ odgovarjati temu namenu in uspešno voditi svoje posle samo pod pogojem, če bo predstavljalo administrativno praktične preizkušnje in
Čim popolnejše teoretično znanstveno ' naobrazbo. Iz tega so razvidne konture bodočega poslovanja v tem ministrstvu. Glede nove zakonodaje finančnega ministrstva se hočem potruditi, Ja Čim bolj vplivam na pripravo novih zakonov, ki naj enotno regulirajo vss grane finančne zakonodaje.
Strossmaverjeva proslava v Bjelovaru.
Dne 28. t. m. je bila odkrita spo* minska plošča na znani spopad med Franom Josipom in biskupom Stross* maverjem I. 1888. Prireditev so aran* žirale članice Udruženja žena SHS. Va* bilu na slavnost so se odzvala samo znana nacijonalna društva, jugosloven* ski Sokol in srbska udruženja. Navzoč je bil poslanec Vilder. Slavnostni govor je imel gimnazijski ravnatelj g. Rioar, ki je proslavljal biskupa Strossmaverja kot narodnega svečenika. Leta 1882. ob posvećenju stolne cerkve v Djakovu je imel Strossmaver govor, v katerem je izvajal: Mi Slovani ne bomo mogli iz* vršiti svoje velike naloge v Evropi in Aziji, ako ne bomo edini. Vse nepri* like prihajajo iz naše nesloge. Samo edinstvo nas more rešiti. Edinstvo, slo* ga in ljubezen našega naroda mi je bila vedno edina in največja sreča na svetu. Ko se poslovim od tega sveta, bo moja zadnja molitev za edinstvo mojega na* roda. Biskup Strossmaver je leta 1888 poslal Rusom pozdravno brzojavko k 900 letnici krščenja ruskega kneza Via* dimira. V tej brzojavki omenja misijo Rusije za osvobojenje Slovanov v Av* stro*0grški in Turški. Takrat so pla* nili po njem sovražniki jugoslovenske* ga naroda in mu očitali izdajstvo. — Strossmaver pa se ni bal nobega in tudi ne vsemogočnega cesarja Franca Jože* fa, ki ga je hotel prezirati in ponižati v Bjelovaru. K slavnosti sta poslala brzojavki minister prosvete dr. Koro* šec in predsednik vlade Davidović. Vlada sicer ni bila zastopana pri sve* čanosti. Svečanost je potekla dosto* janstveno in mirno.
Odsotna so bila vsa zajeclničarska radičevska društva. Odsotno je bilo tu* di mestno zastopstvo. Škandal! Cesar Fran Josip je sovražil biskupa Stross* maverja, ga proglasil za blaznega po oni brzojavki v Rusijo poslani in za velikega nasprotnika avstro * ogrske monarhije in katoliške cerkve .. Stross* maver je takrat ponosno pogledal na cesarja in rekel: »Moja vest je čista!« »Sporazumašev« na bilo blizu. Treba vedeti, da je Strossmaver glede na srbo* hrvatski narod učil: »Jedan je narod a ima dva imena!«
so vredne, da vidijo prekrasni iHm
,£osta Berlin
ki ga za svojo otvoritev predvaja
620i
99
ELITNI KINO MATICA" V UUCLJAH?,
Presveta.
Rs : toar Narodnega gle -J ""šča v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 1. oktobra: Cyrano de Bergerac. Is*\ Petek, 3. oktobra: Moč teme. Red B. Nedelja, 5. okt.: Cvrano de Bergerac. Izv. Ponedeljek, 6. oktobra: Paglavka, Red C.
OPERA: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Četrtek, 2. okt: Carjeva nevesta. Red A Sobota, 4. oktobra: Majska noč. Izven. Nedelja, 5. oktobra: Cavalleria Rusticana
in V vodnjaku. Izven. Torek. 7. oktobra: Majska noč. Red D. ★   * ★
— Redna gledališka sezona 1924/28 v
Narodnem gledališču v LJubljani začne v sredo dne 1. oktobra 1924 in sicer z dramsko predstavo francoske Rostandove drame »Cvrano de Bergerac« v Oton Župančičevem prevodu. Ta premijera se vrši kot Izven predstava. V četrtek 2. oktobra Je pa prva predstava v abonmaju In sicer opera »Carjeva nevesta« za red A Ostale predstave se vrste po zgoraj označenem redu. Prva operna noviteta Je v soboto 4. oktobra in sicer Rimski - Korsakova opera »Majska noč«. Predprodaja se začne danes v torek pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10. do pol 1. in od 3. do 5. popoldne.
— Otvoritev dramatične Sole Udruženja gledaliških Igralcev. V sredo. 1. oktobra se prične pouk dramatične sole v poslopju I. drž. gimnazije (poleg Nar. doma). Vsi gojenci naj se sssranejo ob 17. uri v vestibilu. Naknadni Izpiti se vrše ob 18. url istotam.
— Petdesetletnica pisatelja Meška. Dne 28. oktobra t. L proslavimo 501etni-co našega pisatelja g. Fr. Ks. M e 5 k a. Glede proslave prednjačilo ptujski Slovenci. V Ptuju danes vsak dijaček ve povedati, kje je pred leti pilil mali Ms-ško svoje prve pesmi. Ptuj se pripravlja na slavlje Meškove 501etnice. Meš-ko pride osebno na to slavnost. Ali ves narod naj spozna velikega svojega učitelja! V proslavo Meškovega jubileja bi se morda priredila poučna predavanja o njegovih delih, uprizorile njegove igre in na nalašč za to aranžiranih večerih citirale njegove pesmi in odlomki spisov. Učimo narod hvaležnosti do onih, ki delajo zanj in trpe celo svoje življenje!
— Razstava tiskovin v Gradca. Tipo- I grafično društvo v Gradcu namerava še te- I kom letošnjega leta napraviti mednarodno j razstavo tiskovin. Pokazati se hoče stro- j kovnjakom * predloženim materialom  pot t
črne umetnosti po vseh delih sveta. Strokovnjaki bodo videli raznovrstne pisave in razlikujoče se smeri v vporabi istih, posebno važnost pa se položi na proučevanje prednosti in škode različnega tiskovnega postopanja. Strokovnjaki, podjetniki in pomočniki ne plačajo za poset razstave nika-ke pristojbine, pač pa nestrokovnjaki malenkostno.
— »Istina«. Začetkom oktobra prične izhajati v Beogradu tednih »Istina«, kojega urednik in lastnik bo dr. Ljuba Popović, bivši poslanec, dosedanji uvodničar beo-gradskega »Vremena«. List bo prinašal tudi dvobarvne karikature. Zvezek bo stal 5 Din In se naroča pri lastniku, Beograd. Kosovska ul. 29.
— Nove poljske drame. Poljska gledališča pripravljajo za novo sezono med drugim več domačih novitet. Med njimi zavzema prvo mesto znani romanopisec Revmont, ki je pravkar dovršil dve drami iz vaškega življenja. Drugi znani poljski pisatelj 2erowski je pripravil za letošnjo sezono komedijo »Ušla mi je prepelica«, Sieroszew-ski socijalno-družabno dramo, satirik Nowaszynski zgodovinsko igro »1871«, Krzywoszevski politično satiro »Gospod minister«, Siedlecki sliko iz sodobnega življenja »Dedič«, Szaniawski fantastično delo »Krmar«, režiser Ka-terwa lirično dramo »Solnce vzhaja« in Perzvnski sliko iz velemestnega življenja.
GMsni vestnik.
— Pianist Aleksander Borovski priredi kakor že javljeno v petek dne 3. okt. svoj pianističnl koncert. Na koncertu igra Bachovo fugo, angleško suito in dve predigri za koral ter Schumanove Sinfonične etude. V II. delu pa več ruskih skladb in pa Promenada francoskega skladatelja Poulenca. V tej Promenadi nam slika sledeče: Promenado peš, v avtu, na konju, v čolnu, na zrakoplovu, avtobusu, v vozu, v železnici in na kolesu. Umetnik Borovski je nastopil v soboto na koncertu v Zagrebu in zagrebški glasbeni kritiki zaznamujejo njegov koncert kot glasbeni dogodek prvega reda. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 30/n
— Operni libreto: Majska noč Je pravkar izšel v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani kot 16. zvezek zbirke opernih in operetnih tekstov. Opero je uglasbil odlični ruski skladatelj N. Rimski-Korzakov, ki si ie tudi sam po Golgojevi pravljici priredil tekst. V petek 3. oktobra bo v našem opernem gledališču premijera te izbrane ruske opere, katero imenujejo zbog njene popularnosti in veselega značaja teksta in glasbe rusko »Prodano nevesto«. Želji občinstva, ki bo poslušalo to opero, je založba gotovo v dobri meri ustregla z izdajo libreta, ki bo dokaj pripomogel k boljšemu razumevanju dela. Libreto »Majska noč« se dobiva, kakor vsi ostali že Izdani libreti za nizko ceno Din 4 Izvod, razen pri založnici Zvezni knjigarni, tudi pri operni blagajni, pri opernih biljeterjih i* v ^seb knjigarnah.
Sokolstvo.
— Sokol I. Velezanimiva tekma se vrši prihodnjo nedeljo 5. oktobra na športnem prostoru »Ilirije«. Člani Sokola I. se v resni nogometni bitki spoprimejo s športnimi senijori »Ilirije«, ki so bili pred nekaj leti na višku nogometnega športnega slovesa. Brez dvojbe se bo tekma odlikovala po svojih posebnostih. Ker je gmotni uspeh teh »posebnosti« pretežno namenjen za športno neizvežbane tekmovalce — za Tabor, opozarjamo na važnost te prireditve 27/n
— Sokolsko društvo na Jesenicah bo Imelo v četrtek, dne 2. oktobra ob 20. uri v društveni telovadnici slavnostni občni zbor v proslavo društvene dvajsetletnice. Častna dolžnost vsega članstva ie. da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleži; člani v kroju. Slanice z znakom. Odbor. 21 /n.
— Poljski Sokol v Ameriki. Prvo poljsko sokolsko društvo v Ameriki Je bilo ustanovljeno L 1887 v Chicagi. V začetku se je razvila močna sokolska org-inlzaolja, ki je štela 21.000 članov in 700 društev. Leta 1894-, t. j. ob stoletnici Kuščuškove ustave so se združila poljska sokolska društva v Ameriki v sokolski savez. Poljski amerikanski Sokol je igral važno vlogo tudi v sedanji vojni. V angleškem taborišču Camp-B. Bordenu v Kanadi ie ustanovil poljsko podčastniško šolo, pozneje pa častniško šolo v Cambridgu na Francoskem. Hallerova divizija na francoskem bojišču je bila večinoma iz članov ameriškega poljskega sokola. V to divizijo je poslal poljski Sokol 6200 dobrovoljcev, kar je bila precejšnja sila Evrope poljskega narodnega odbora v Parizu. Po vojni se ie razvijal poljski Sokol v Ameriki dalje ter pomagal
osvobojeni domovini, z druge strani ra je ščitil poljsko dec<-» pred amerikanizacijo. Posebno pozornost je posetil sk . * med omladino. Začetkom septembra letošnjega leta je priredi! zlet v BrookHnu, k: se ga je udeležilo 300 delegatov rr.^.\1":M društev. Po vojni je število društev in ".. nov precej padlo, ker so ?okoM izgubili marsikatero žrtev. Zdaj šteje poljski Sokol v Ameriki 216 društev in 12-543 članov.
JuHjska Krajina.
— Napad. Med Postojno in Kačlo je bfl napaden VVindischgraetzov delovodja Hoffraan, ki je nesel s seboj 20.000. Hr zn izplačilo delavcem. Neznani ljudje so ja vstavili in zahtevali denar od njceja. Ponudil jim je listnico, v kateri ie bilo 20*^0 lrr. To so vzeli, potem so mu ukazali, da mora dati še ono listnico, v kateri je 20.000 Ur. Hoffmann jim jo je dalfc na kar *o odhiteli po svojih poteh. Orožniki jih iščejo. Vidi se, da so bil zločinci dobro poučeni, koliko ima Hoffmann denarja seboj.
Društvene vesti.
— Vodstvo krojne šole Ljubljana. Židovska ulica 5., naznanja, da s 5. oktobron* otvori tečaj za pouk v krojenju in šivanju svetovnoznanega r.ajpraktičnejšega preisku-Šenega sistema »Minister« za dame in gosp. Posebno hčerkam in gospem meščanskih rodbin je s tem dana prilika, da si svoje toalete napravijo same poleg drugega pouka. 26/1»
— Esperantski klub v Ljubljani prične prlčetkom oktobra ti. z učenjem mednarodnega pomožnega jezika Esperanto. Poučevalo se bode v večernih urah in sicer v dveh tečajih; pričetniški in konverzacijskl. Vsak tečaj traja 4 mesece ter znaša učnina 10 Din mesečno, za dijake le 5 Din. Prijave sprejema Esperantski klub v Ljubljani, Kolodvorska ulica 33, dnevno od 5. do 6. pop. ter dne 7. oktobra od 7. ure zvečer dalje v Šentjakobski šoli, kjer se prične tečaj. 19/n
— Podružnica Udruženja vojnih Invalidov v Ljubljani opozarja invalide in vojne vdove, da se takoj odda trafika v Kolodvorski ulici 18. Trafika ima precej dohodkov. Za prevzem te trafike se rabi okoli 700«) Din kapitala. Lokal je event. na razpolago. Re-flektanti se naj zglase takoj pri podružnici udruženja vojnih invalidov v Št. Petcrski vojašnici med uradnimi urami od 9. do 12. — Odbor. 20/n
— Telovadni tečaj za otroke do 12 leta otvori »Atena« z oktobrom v licejski telovadnici na Bleiweisovi cesti. Vpisovanje 2. in 3. oktobra od 5. do pol 7. ure zvečer istotam. Pouk dvakrat po eno uro tedensko. Vpisnina 3. mesečnina Din 15. 22 '?i
— Damski telovadni tečaj otvori »Arena«, ako se zglasi zadostno gospa in gospo-dičen. Prijave se sprejema 2. in 3. oktobr> od 5. do pol 7. zvečer v licejski telovadnici. 23 / n
— Otvoritev plesnih tečajev »Atene-v dvorani »Jadran« (arena ^Narodni dom«) se vrši v prvi polovici oktobra. Prijave ca 1. otroški tečaj, 2. tečaj za same deklice (naraščaj), 3. tečaj za same dečke, 4. teča za uradnice in privatne gospodične, 5. tečaj za družabni ples z gospodi in 6. tečaje zai posamne plesne družbe (ki se nei prljavije* v skupinah) se sprejemajo v ortopedičner* zavodu na Mladiki dne 2. in 3. oktora od
pol 6. do 7. ure zvečer.
24/n
— Splošnega ženskega društva seja v sredo 1. oktobra ob 5. popoldne. Folnoftc-vilna udeležba nujno potrebna. — Tajništvo.
— Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov v Ljubljani priredi s sodelovanjem udruženja inženirjev in arhitektov sekcij s Ljubljana svoje plesne vaje v dvorani Kazine. Otvoritvena plesna vaja se vrši dne 21. oktobra t. 1. 31-n
— Jugoslovansko društvo ra poučevanje angleškega jezika naznanja, ds se prične prve dneve oktobra zopet redr.i pouk angleščine. Člani se pozivajo, da or^avuajo zaostalo članarino, oziroma članarino za II. polletje 1924 ter da vrnejo vse svoje-časno izposojene knjige oziroma rev-: :
Poizvedbe.
— V četrtek 25. septembra dop<-M - -bila Izgubljena deška zlata ovratna verižica z angeljcom na potu Prulc. B<-eg. Kongresni trg, Šelenburgova ulica. Dunajska cesta do Gosposvetske ceste. Pošten najditelj naj je proti dobri nagradi preda v trgovini Zev-. ljev. Kongresni trg 9 (Filharmonija), ker je drag spomin. 33/n
— Izgubila se je rjava listnica z vsebino par dinarjev in vizitkami. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v trgovini E. čuden, sin. 619*
Današnje prireditve v LJubljani:
Kino Tivoli: »The Kid« (Charles Chap-lin — Jackie Coogan).
Kino Ideal: »Lepojtca Bagdada* (Osi-tntalska drama}..
tt
stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 1. oktobra 1924.
*tev. 224
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1924. Pozabljeni grobovi.
»Ubijte, toda vedite, da so na poti Srbi, ki osvetilo nas Slo-, vanel*
Češkoslovaški narednik Obi-lik pred svojo smrtjo.
V nedeljo so bil d v Kragujevcu Velike narodne svečanosti, ki so se jih »udeležili zastopniki naše in češkoslovaške javnosti. Tam za mestom pokriva jugoslovenska zemlja kosti češkosl. iipornikov, vojakov bivšega 19. avstr. polka, ki so se navzlic takratnemu terorju uprli avstrijskim pandur jem in plačali svoj pogum z glavo. Spominu teh junakov so bile posvečene nedeljske svečanosti. Ni prvič in ne zadnjič, da stoje predstavniki obeh bratskih narodov ob grobu padlih za nase osvobojen je in da manifestirajo za češkoslovaško - jugoslovensko solidarnost Kosti žrtev, ki jih je zahtevala od nemške pete poteptana slovanska zemlja, leže raztresene po vsem svetu. Češkoslovaška zemlja krije naše borce za svobodo, jugoslovenska je sprejela v svoje naročje češkoslovaške, tu kakor lam imamo v pozabljenih grobovih žive priče mračne preteklosti in glasnike boljše bodočnosti, ki jih pa le redko slišimo. Prav je, da se vsaj včasih otre-semo vsakdanjih malenkosti in se povrnemo v duhu tja, kjer so se s krvjo in mladimi življenji cementirala tla našega nacionalnega vstajenja.
Zal, da so taki dogodki zelo redki in da vse premalo gojimo na tak način medsebojne prijateljske vezi. Besede, ki jih je izgovoril pred dobrimi Šestimi leti v Kragujevcu tik pred svojo smrtjo češkoslovaški narednik Viktor O 1 i b i k, bi morale biti zapisane globoko v srca vseh bivših avstrijskih Slovanov. Toda Slovanom je menda prirojeno, da kaj radi pozabijo storjene usluge in one neustrašne borce, ki so šli zanje v smrt. Ko čitamo Olibi-kove besede, izgovorjene pred strojnicami, ki so neusmiljeno pokosile češke upornike, se nehote spominjamo nedavnih dogodkov v Zagrebu, kjer je del nahujskane hrvatske javnosti tako ne-gostoljubno sprejel Češkoslovaške Sokole. Od Kragujevca, kjer so prelili sinovi bratskega češkoslovaškega naroda svojo kri za slovansko idejo, pa do Zagreba, kjer so razni brezdomovinski elementi psovali predstavnike istega naroda in žalili njihov narodni čut, je kratka pot šestih let, in vendar vidimo v tej poti usodni prepad, ki ga je postavila demagogija med Hrvate in Če-hoslovake. Ce bi bilo več takih svečanosti kakor nedeljska v Kragujevcu, in Če bi se večkrat spomnili pozabljenih grobov, bi ne prišlo nikoli do Žalostnih in vse obsodbe vrednih dogodkov, kakor so bili oni povodom jugoslovensk. sokolskega zleta v Zagrebu. Ljudje, ki se drznejo zlorabljati najsvetejša čustva v svoje umazane politične namene, naj bi stopili tja, kjer počiva prah nedolžnih žrtev avstrijske tiranije, pa bi videli, kako zločinsko je njihovo delo. Morebiti bi se zdramil tudi v njihovih dušah Čut hvaležnosti do teh žrtev in pietete do grobov, ki jih v svojem šovinizmu tako nečuveno skrunijo. ★  * *
— Novinarski kongres na Sušaku. V nedeljo so se začeli zbirati na Sušaku delegati letošnjega novinarskega kongresa. Včeraj so prispeli na Sušak člani centralnega odbora UJN. Kongresa se udeleži okrog 100 novinarjev. Mesto je okrašeno s hrvatskimi troboj-nicami in prebivalstvo sprejema novinarje zelo prisrčno. Udeleženci so se odpeljali z avtomobili v hotel »Jadran«, kjer jim je priredila mestna občina svečan banket. Na banketu je pozdravil goste sušaški župan Guraj Kučić.
— Dr. Božo Vlnkovič umrl. V soboto popoldne je umrl v Karlovcu znani narodni bojevnik, 621etni dr. Božo Vinkovič. Vse svoje življenje je posvetil delu za osvobojenje in ujedinjenje jugoslovenskega naroda. Se v Času Khuenove vlade je nastopal v javnosti proti avstrijski tiraniji. Podpisal je tudi znano reško resolucijo. Kot pristaš hrvatsko-srbske koalicije je bil izvoljen leta 1906 za poslanca v hrvaškem saboru. V svojem tedniku »Narodni glas« je propagiral idejo sporazuma med Srbi in Hrvati. Tudi na prosvetnem polju si je pridobil za hrvatsko ljudstvo mnogo zaslug. Včeraj popoldne so ga spremili v Karlovcu k večnemu počitku. Slava njegovemu spominu!
— Položnice prilagamo danes onim cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina in prosimo, da Jo blagovolijo pravočasno obnoviti.
— Z ljubljanske univerze. Ministrstvo prosvete razpisuje za študijsko leto 1924/25 prosti študijski mesti za dva slušatelja za fakutetni študij v Nancvju za dovršltev študija iz ene nastopnih skupin: analizi* višje matematike, splošna fizika, mineralna kemija, organska kemija, fizikalna kemija, industrijska kemija, uporabna mehanika, elektrotehnika, mineralogija in geologija, Kandidat mora biti diplomiran dijak filozofe ali tejuiike. .Stipendistu je povrnejo, po*
leg izdatkov za bivanje v Nancvju tudi potni stroški tja in nazaj. Kompetenti naj vlože svoje s potrebnimi prilogami opremljene prošnje na dekanatu tehnične, oziroma filozofske fakultete v Ljubljani najkasneje do dne 4. oktobra t 1. dopoldne.
— Razvrstitev uradnikov. Ministrski svet je imenoval poseben odbor, v katerega so odposlani ministri dr. Voja Marinko-vič, dr. H r a s n i c a, dr. Kulovec in dr. Ilija Sumenkovič. Ta odbor ima nalogo proučiti spremembe k ureditvi o razvrstitvi državnih uradnikov v kategorije In skupine. Doslej je poslovala v pravosodnem ministrstvu posebna komisija, ki je zbirala ves zadevni materijal, toda nI prišla do nikakih pozitivnih in praktičnih rezultatov, kajti v tem za vse nradništvo vitalnem vprašanju vlada vsled mnogoštevilnih spremljevalnih predlogov pravi kaos. V uradniških organizacijah je opažati veliko nezadovoljstvo radi postopanja komisije.
— Vpokojitev ministrov. Ministrski svet je včeraj sklenil, da se predlože kralju v podpis ukazi o vpokojitvi nekaterih ministrov na razpoloženju.
— Invalidski zakon. Ministrski svet je sklenil predložiti jutri 1. oktobra kralju invalidski zakon v predsankcijo. Zakon bo takoj na to odkazan narodni skupščini v razpravo.
— Zakon o korupciji. Ministrski svet je sprejel z vsemi spremembami po posebni komisiji pravnikov in sodnikov izdelani zakon proti korupciji.
— Nov stanovanjski zakon. Ministr* stvo za socijalno politiko je izdelalo načrt novega stanovanjskega zakona, ki bo v kratkem predložen ministrskemu svetu v odobrenje. Po odobritvi ministrskega sveta se sklice anketa, na katero bodo pozvani zastopniki hišnih posestnikov, najemodajal* cev in najemnikov. Glavna načela tega na* črta so: Od 1. januarja 1925. ostane še na« dalje pravo neodpovedljivosti vsem stano* valcem v starih hišah. Hišni lastniki imajo pravico odpovedati v gotovih slučajih, in sicer: a) ako hišni lastnik stanovanje oseb* no rabi; b) ako najemnik ne plača stana« rine dva meseca zaporedoma: c) ako je tre* ba podreti staro poslopje za zgraditev no* vega in d) ako najemnik izkorišča na škodo Isatnika stanovanjske prostore v namene, za katere niso bili določeni Od vseh teh omejitev so izvzete nove zgradbe in po* slovni prostori v starih poslopjih. Glede določitve najemnine so po novem načrtu veljavna ta načela: Najemnina, veljavna pred 1. julijem 1914., se ima pomnožiti 15* krat, to je nova najemnina. Po pokrajinah, kjer so plačevali stanarino, odnosno najem* nino v kronah, se ta spremeni v dinarje. Izvzeti so: revne vdove, vojni invalidi z družino, vookojenci in vpokoienke. častniki in revnejši sloji, katerim se ima najemnina računati samo osemkratno. Za slučaj, da imajo posamniki zgoraj omenjenih katego* rij višje prejemke, se jim najemnina računa desetkratno. Gospodarsko močnejši najem* niki, ki stanujejo pri gospodarsko slabejših lastnikih, imajo plačati 20*kratno predvojno najemnino. Najemniki z letnimi dohodki nad 250.000 Din in lastniki novih hiš imajo pri določitvi najemnine popolno svobodo. Re* kvizicija stanovanj je v načelu odpravljena. Pridržana je rekvizicija edinole za državne, v drug kraj prestavljene uradnike. Za vasi ta zakon nima veljave.
— Imenovanja v vojski. Po poročilu vojnega ministra Je letos z dobrim uspehom absolviralo vojno akdemijo 337 gojencev, ki bodo imenovani za podporočnike. Z najboljšim uspehom je končal vojno akademijo gojenec Hrvat, za tem trije Slovenci In drugi.
— Imenovanja v železniški službi. Za višjega nadzornika pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani je imenovan Leon D o 1-k o v s k i, za načelnika strojnega oddelka pa MIha O g r i n e c.
— Tujski promet. V Badgasteinu se je vršilo pred kratkim 49. zborovanje mednarodnega hotelniškega društva. Zastopane so bile naslednje države: Nemčija, Letva, Rusija, Švedska, Holandska, Belgija, Italija, Švica, Ogrska, Češkoslovaška in Amerika. Skupno je bilo zastopanih 224 hotelov. Naj omenimo le najvažnejše sklepe tega zborovanja. 1. Olajša naj se izda^ janje potnih listov in vizumov ter omejitev finančnih oblaste v. Potni listi naj se izdajajo brez osebnega javljanja, brez vprašalnih pol, brez izjav o namenu potovanja — to le v sumljivih posebnih slučajih; 2) ukrenejo naj se dogovori med sosednimi deželami o vzajemni veljavnosti potnih listov in vizumov; 3. odpravijo naj se vse pripombe finančnih oblastev o resumljivostl in vse potne pristojbine; 4. odpravi aH vsaj zniža naj se tujska davščina, ki jako tare hotelnike in goste. — V Nemčiji so to davščino večinoma že odpravili; 5. dela naj se z vsemi sredstvi na to, da bo smelo služno osobje prosto služiti iz dežele v deželo; 6. železniške zveze naj se pospešijo; 7. železniške tarife naj se tako uravnajo, da bodo lahko potovali najširši sloji, a ne samo izvoljenci za luksus. V proslavo zborovanja sta izšli dve brošuri. Eno so izdali badgasteinski podjetniki, eno pa tuji. V tej izdaji, ki je jako lepa in poučna, je čitati tudi naslednje besede, ki naj jih navedemo kar v originalu: Der bellebteste Ausflug ist die Erzherzog Johann-Prome« nade zum Cafe Hofbauer oder wle viele sagen: Zur sflssen Pepl: Eine schat-tige harzduftende Promenade mit elnem Cafe und einer Kondltorei, die Weltrnf hat, ladet zur Rast. Gospodarica tega krasnega lokala je Ljubljančanka, sestra soproge g. Antona Mikuša in teta otrok prof. Ivana Franketa ter višjega žel. rev. Fr. Bolhe, njenega brata. Vsak Ljubljančan, ki pride v Badgastein, se rad tam pokrepča.
— Iz Domžal. V nedeljo dne 28. sept. je priredil SK. »Disk« Domžale kolesarsko dirko za prvenstvo kluba na progi 47.2 km pri kateri je prispel na cilj kot prvi Flerin Lodovik v času 1:38.58 in si s tem priboril naslov prvaka kluba. Drugi fUc Franc (mm,
kolesno dolžino kasneje). Tretji Je bil Br-tonceli Franc 1:50.58. Prva dva sta vozila kljub neugodnemu vetru v dobrem času.
— Občinske volitve v Ptuju. Radi velikega Števila reklamacij so bile občinske volitve za mesto Ptuj preložene na 19. okt Volilni imenik je postal pravomečen dne 23. tm. Od tega dne je 10 čil Časa za vlaga* nje kandidatnih list. Kot prva je bila vložena lista gospodarsko-socljalnega bloka, v katerem so zastopane vse slovenske stranke. Vsak Slovenec In vsak, kdor hoče s Slovenci v miru živeti, bo vrgel dne 19. oktobra krogljico v prvo skrinjico. Ptuj mora slediti Mariboru!
— Otroško Igrišče v Tivoliju je v lepitt jesenskih dneh vse polno življenja. Starši dajte otrokom zraka in solnca, katerega jim bo v šolskem času kmalu primanjkovalo. Skrbite za deco že sedaj, ko je še pri moči in ne takrat, ko prične pešati in hirati. Prijave za vstop sprejemajo ob lepem vremenu na igrišču vsak dan odbornlce »Atene« 25/n.
— Pogajanja za razdelitev rezervnih londov starih avstrijskih pokojninskih zakladov so se pričela na Dunaju pred par dnevi in sicer na podlagi člena 275 st. germalnske mirovne pogodbe. Rezerve, nabrane v socijalnih in državnih zavarovalnih in pokojninskih zavodih so precejšnje.
— Češkoslovaški letalci nad Beogradom.
V nedeljo popoldne so letali nad Beogradom češkoslovaški zrakoplovi, ki so se vračali od svečanosti v Kragujevcu. Letalci so metali po mestu letake * napisom »Pozdrav češkoslovaških avijatikov bratski prestolici«. Beogradsko prebivalstvo jim je klicalo »Živeli« in »Nazdar«! Zrakoplovi so nadaljevali pot proti Novemu Sadu, kjer so prenočili. Včeraj so se vrnili preko Madžarske v Češkoslovaško.
— Dalmatinski kaznjenci prepeljani v Maribor. Te dni Je bilo iz Šibenika prepeljanih 26 moških in 5 ženskih kaznjencev v mariborske zapore. -Spremljalo Jih Je 9 orožnikov. Med kaznjenci so težki zločinci, nekateri obsojeni na dosmrtno ječo.
— Geodetski tečaji. Generalna direkcija katastra v Beogradu bo rabila v bodočih letih veliko število geometrov za novo Izmerjen je cele države. Ti geometri so bodo vzgajali v štirih geodetskih', dvoletnih tečajih, in sicer za geometre z visokošolsko izobrazbo na tehnični faktulteti v LJubljani in na tehnični visoki šoli v Zagrebu; z nižjo tehnično izobrazbo pa v tečajih na srednji tehnični šoli v Beogradu in v Sarajevu.
V Ljubljani in v Zagrebu se sprejemajo v geodetski tečaj samo absolventi srednje šole (realke, realne in humanistične gimnazije) z višjim tečajnim izpitom. V Beogradu in Sarajevu pa morejo geodetski tečaj študirati učenci srednjih šol s šestimi dovršenimi razredi in pa učenci strokovnih šol s toliko dovršenimi razredi, kolikor jih ustreza 6 razredom srednje šole. Absolventi visokošolskih geodetskih tečajev pridejo seveda svojedobno tudi v višje skupine službenega razmerja. Da se čim večje število mladeničev odloči za geodetski študij, na-merav ministrstvo financ razpisati večje število štipendij do Din 700 na mesec, katere bodo dobivali slušatelji ne le za časa študij, temveč tudi v dobi praktičnih vaj v terenu. Te vaje se bodo v velikem obsegu vršile vselej v počitniškem času. Absolventom naših srednjih šol se nudi z geodetskim tečajem na ljubljanski tehnični fakulteti ugodna prilika, da morejo po razmeroma kratki dveletni študijski dobi Že doseči stalno državno službo geometra. Za geodetski tečaj v Ljubljani bo razpisanih 25 štipendij. Inskripcija traja od 1. do 9. oktobra t. 1.
— Redek nebeški pojav. V soboto 27. t. m. okoli 23. je bil opažati nad Ljubljano izredno velik in bleščeč meteor, ki je letel v smeri proti jugozapadu. Meteor so opazovali tudi v Mariboru.
— 401etnlco ie te dni obhajala ga. Ivana Kos - Pirnat, odkar je imela v koncesiji razprodajo tobaka, Slomškova ulica št 6, Koncesijo je v teh dneh sama vrnila in se s tem svojim cenienim odjemalcem najtop-leje zahvaljuje.
— Nova telefonska proga se otvori med Beogradom In Sarajevom. Imela bo direktno zvezo tudi s Splitom.
— Udova brez vsake pokojnine, boleh-na, nad 76 let stara, prosi usmiljene gospe, da bi ji podarile kaj ponošene obleke. Zahvaljuje se v naprej vsem Iz srca! Darila sprejema naša uprava.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v časn od 21. do 27. septembra navaja tole statistiko: Umrlo je 19 oseb, 8 moških in 11 žensk (tujcev 12). Smrtni vzroki: Jetika 7, zastrupljene rane 1, srčna hiba, bolezni žl-lja 1, rak 1, drugi naravni smrtni vzroki 9. .Med tem časom se je rodilo 40 otrok, 22 dečkov in 18 deklic (2 mrtvorojena). Naznanjene nalezljive bolezni: davica 1 slučaj, škrlatica 3 slučaji.
— Pomanjkanje poštne zveze. Z Dolenjskega nam pišejo: Koder je pred vojno dr-dral poštni voz, koraka danes poštni sel aH pa je dnevna poštna vožnja omejena na 3— 5 dni v tednu. Ta omejitev je bila v mnogi-gih slučajih predlanske slabe senene letine, ko je stal kg sena 12 kron in še rajši kako krono več ko manj. Zbog visokih senenih cen so zahtevali podjetniki poštnih voženj od poštne uprave večje vsote, na kar pa poštna uprava ni pristala, ampak se je s podjetniki pogodila v tem smislu, da se je dnevna poštna vožnja skrčila za dva aH tri dni v tednu. Danes bi se pač lahko uvedle vsepovsod dnevne poštne vožnje, saj je bila baš zadnja senena letina izredno bogata, tako da je padlo seno z 12 na 2 kroni in še manj za 1 kg. Ker je krma tako padla, je pač neutemeljena omejitev poštnih voženj in naj bi poštna uprava skrbela za to, da se obnove oziroma izpopolnijo nekdanje dnevne poštne vožnje. Poštno vožnjo pogrešamo zlasti trgovci in obrtniki, zakaj naši paketi zaostajajo na pošti, ker poštni sluga prenaša v prvi vrsti pisemsko pošto in kvečjemu še par manjših paketov. Večkrat se zgodi, da mora pošiljatelj sam nest! pošiljko s poštnim slom vred na sosedno pošto ali kolodvor, kjer aa pošta oddaja ambulantnim
uradnikom. Da so to Veliki nedostatki v poštnem obratu, je jasno ko beU dan in zato je vsekako naloga poštne uprave, da se čim preje uvedejo redne poštne vožnje, kakor-šne smo imeli svoje dni. Z uvedbo rednih poštnih voženj bi se Izvestno povzdignil zlasti paketni promet, kar bi bilo pač v interesu poštne uprave same. Upamo, da bo poštna uprava upoštevala naše želje ter ne bodo te vrstice glas vpijočega v puščavi!
— Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 4, radi kaljenja nočnega miru 2, radi prestopka cestnopolic. reda 12, radi godbe brez dovoljenja 1. radi zgla-ševalnih predpisov 1, radi javnega nasilstva 2, radi ugriza psa 1, radi nezgode 1, radi streljanja 1, in radi zvodstva 1. Aretacije: radi javnega pohujšanja dve osebi in radi beračenja 1 oseba.
— Nezgoda. V Prešernovi ulici je padel včeraj ob 15. delavec Josip Bohar na tlak. Vrgla ga je božjast. Vsled zadobljenih poškodb na glavi so ga morali prepeljati v bolnico.
— Kolesarski tatovi na delu. Mizarskemu pomočniku Emilu liertnerju, stanujoče-mu na Resljevl cesti 25. je bilo snoči okoli pol 20. Izpred stanovanja v II. nadstropju ukradeno kolo znamke »Panzer« in vredno 800 Din. Ključavničarskemu pomočniku Ant. Babniku je bilo 28. tm. iz gostilne »Pri Alešu« ukradeno kolo znamke »Stvria« vredno 2500 Din.
— Tatvine. Knjigovezu Franu Kreku je bil med delom v gozdu Caplje pri Dobravi ukraden suknjič, v katerem se je nahajala nikelnasta ura vredna 500 Din. Delavcu Ludviku KarduŠu, zaposlenemu pri tvrdki TSnnies, so bile dne 27. tm. iz barake na Martinovi cesti ukradene 150 Din vredne hlače. Tatvino je Izvršil njegov sodelavec Ivan Cerkvenič, ki je pobegnil.
— Težka nesreča. V papirnici v Vevčah se je dogodila včeraj težka nesreča. Delavcu Štefanu J a n č i č u je med delom priletel velik kos Železa v vrat In mu prebil glavno žilo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je resno.
— Aretacija tajne prostitutke. Na Starem trgu je bila danes ob 1. uri zjutraj aretirana 21 letna Marija Ellner, doma iz Škofje vasi. Prijeta je bila radi vlačuganja in od-gnana na policijo. Potoma na policijo je skušala Marička vreči od sebe papirnato vrečico s 500 Din, kar je pa stražnik opazil. Na policiji so ugotovili, da je Marija Ellner samovoljno zapustila svojo občino, v kateri je bila pod policijskim nadzorstvom. Ker obstoja sum, da je denar nepoštenega Izvora, in ker je ugotovljeno, da se je bavila s tajno prostitucijo, je bila izročena sodišču.
— Tragičen samomor v Zagrebu. V Zagrebu se je zastrupila z lizolom Slovenka ga. A. Ferjan, stanujoča v Meduličevi ulici Št. 20. Samomor je izvršita v veliki duševni zmedenosti. Kakor javljajo, Jo je silno razburila vest, ki jo je prejela iz Slovenije, da je njena Sletna hčerka zbolela na pljučnici. Prepeljali so jo v bolnico, vendar Je že med potjo umrla.
Specijaliteta tovarne je mlečna
Jfiirim čokolada!
— Velika tatvina na Sušaku. Iz Sušaka je pobegnil 28letni brivski pomočnik Josip Sambolek, ki je ogoljufal neko žensko za 60 tisoč dinarjev. Za njim je izdana tiralica.
— V pijanosti ubil svojo mater. V vasi Musić pri Djakovem se Je odigral te dni strahovit zločin. Seljak Ferdo Fleše, ki se je vračal nekoliko vinjen z vinske trgatve domov, je s sekiro ubil svojo mater. Vzrok dejanja še ni ugotovljen, verjetno pa je, da je Fleše udaril svojo mater med prepirom. V ostalem je Fleše znan kot sila nasilen človek in se je rad pretepal. Orožniki so ga aretirali.
— Aretacija nepoštenega blagajnika. Budimpeštanska policija je prijela glavnega blagajnika davčnega urada iz Subotice Štefana Papa, ki je pred dvema tednoma po-neveril 283.000 dinarejv in pobegnil v Budimpešto. Pap, ki Je v Budimpešti živel pod napačnim imenom, je svoje dejanje priznal. Pri nJem so našli 250 milijonov ogrskih kron. O njegovi aretaciji Je bila obveščena subotiška policija.
— Neznan utopljenec v Savi. Iz Save so potegnili pri Sevnici truplo nekega okoli 401etnega moškega. Neznanec, ki je srednje postave, je bil oblečen v modro delavsko srajco, na sebi je imel siv telovnik in suknjič, bil pa je brez zgornjih in spodnjih" hlač. OČividno se je neznanec v vodi umival, pri čemer Je zašel v kotlo in je utonil. Truplo je ležalo v vodi že najmanj 14 dni.
— Krvav napd v Zagrebu. Pred gostilno pri Črnem mačku je dosedaj neznan storilec napadel delavca Muhara Jakopoviča in ga z nožem sunil v prsa. Jakopović Je bil smrtno nevarno ranjen prepeljal v zagrebško bolnico. Napadalcu je uspelo pobegniti
— Na tuj račun Je hotel živeti. Bitenc Stanko, ljubljanski policiji že dobro znana tvrdka, ki menda v kratkem obhaja jubilej glede aretacij, je srečal snoči svoja dva prijatelja Ivana Jazbeca in Vin^a Trrbeža ter ju ljubeznjivo povabil, da naj gresta ž njim v gostilno na polliterčka. Odšli so v gostilno k Lovšinu v Gradišče št. 13. in Stanko Je naročil dobro večerjo s pijačo. Ko Je bilo treba plačati, je Stanko rekel Jazbecu: »Plačaj Janez!* Janez seveda ni bil pripravljen na to ter ie zahtevo odklonil. To je Stanka silno razburilo, začel je kričat!: »Plačaj, prmejduš!« obenem pograbil kozarec ter ga treščil proti Jazbecu. K sreči ga ni zadel. Nastal je splošen pretep, frčali so kozarci. Stanko je rogovilil kot obseden in končno se je rnašla na tleh živa kopica pre* tepačev. Red je napravil Šele na pomoč poklicani stražnik, ki je celo pijano trope-resno deteljico aretiral in povabil s seboj na policijo. Med potjo sta Stanko in Jazbec stražniku pobegnila, dočim je JerbeŠ mirno sledil na urad. Stanko se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
— Drag Američan. S parnikom »Luskama« se Je potopil tudi Američan Rlhard Bil-tteken. Med tožbami za odškodnino i* bila
tudi tožba Billickenove družine. V razsodbi, ki jo je izrekla komisija za rešitev odškodninskih zahtev je določila Billickenovim preostalim znesek 140.000 dolarjev. Ta znesek predstavlja največjo svoto doklej priso-jeno za smrt posamnega človeka.
— Vremenska napoved. \ ečinoma jasno in hladno.
— \ovi tečaji za strojepisje, stenogr&* fijo in knjigovodstvo (posamni pouk) se za* čne na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo Štiri mesece. — Pojasnila in vpisovanja v trgnvini s pisalni« mi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor. S/o« venska utica 7, telefon 100.
Radi „punta" - nož.
V Vrhovcih, občina Dobrova, se je dogodil včeraj popoldne krvav zločin. V gostilni posestnika Jamnika je bila zbrana večja družba delavcev, med njimi Albin Trobec, Fran Andreža, Anton Trček, Fran Škof, Ivan Brucan in Valentin Dolinar. Vsi skupaj so balinali ter se končno sprli radi »punta«. Med tem sta prispela v gostilno tudi tesarski pomočnik Fran Skubic, zaposlen pri tesarskem mojstru Zakoiniku na Dunajski cesti, in njega prijatelj Alojzij 2i-rovnik. Skubic je pristopil k prepiraječima se skupinama in izjavil: čPočakajte, pogledam jaz, čigav je pum!« Med tem je pristopil Dolinar In zakričal nad Kkubicem: »Ti nimaš ničesar tu iskati !c Sunil ga te nato z žepnim nožem v trebuh. Po stgrje-nem zločinu je Dolinar pobegnil v bližnji gozd, pusteč suknjič in čepico v gostilni. Skubica pa so težko ranjenega prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Dolinar se Je danes zjutraj sam javil na policiji ter Je bV. zaslišan. Dolinar Je brezposelni delavec, rodom Iz Logatca.
Iz Celja.
—c K občinskim volitvam v Celin. Pri občinskih volitvah v nedeljo je bilo 1476 volilnih upravičencev, volitev se je udeležilo 1178, torej prilično 80%.
—c Die VVacht am Rhetn se je slišalo peti v noči od petka na soboto blizu Narodnega doma In na Glavnem trgu. Pevce pa je varnostna oblast slišala In Jifi temeljito podučila, da so se zmotili v zgodovini. Seda) premišljujelo volilnega mačka i drugimi »Meinungsgenosic.
—c Smrtna kosa. V ponedeljek 29. septembra je v Žalcu nenadoma preminula gospa Leopoldlna Lorber, roj. Vlrant, soproga poštarja v p., posestnika In gostilničarja v Žalcu g. Rudolfa Lorberja.
—c Prvenstvena nogometna tek m*, med SK. Celie in SK Primorje Iz LJubljane se Je v nedeljo vršila v Celjn. Izpadla Je 2 : 1 v korist »Primorja«.
—c Mestno gledališče. Otvoritvena predstava »Rokovnjači« se vrši v soboto 4. oktobra zvečer ob 8. uri v mestnem gledališču. Igro režira g. Salmič ter nastopi tudi v vlogi Blaža Mozola. Vprlzorl se predstava v novi moderni scenerllL
—c Nemškutarsko - klerikalni blokasl
so v ponedeljek hodili po Celju pobiti kakor mokri cucki. Poraza, kateri jih Je do-letel v nedeljo, ne morejo preboleti. Nemct In nemškutarji, ki so nasedli dr. Ogrizku, se strašno Jezijo na Ogrizka, očitajo si, kako da so mogli nasesti in si nakopati vsled takega nepremišljenega koraka posledice, ki jih bodo sedaj hudo zadele. Vse narodno občinstvo mesta Celja je sklenilo, odslej podpirati svoje ljudi in nič več dajati dela in zaslužka onim, ki so v nedeljo pljunili v obraz tistim, od katerih" denarja se redijo, in si ustvarjajo blagostanje. Kesajo se, toda njih kes je prepozen. Zahvaliti se imajo za to dr. Ogrizku, ki jih je tako premeteno spravil na led. Prav vam Je, če boste hoteli Živeti še dalje med nami, se boste mogli udati tudi z dejanji Vašim hinavskim besedam v bodoče ne bo verjel nihče več.
—c Celjskemu narodnemu občinstvu! Zapomni si, da Je ničvreden tisti, ki nosi svoj denar onim, ki so nam napovedali bol. — Slovenci Celja in okolice, ne pozabite nikdar tistih, ki so v nedeljo 28. septembra 1924 Vas hoteli udariti v obraz!
Svilene    j u m p e r je
v vseh najmodernejših barvah in fazonah iz najboljšega hikota s kratkimi rokavi od Din 170—220, z dolgimi od Din 220—390 nudi tvrdka
F. J. G o r i c a r,  L jubl! an a,
Sv. Petra cesta 29 82 T
Darila.
— Za žensko bolnico v Lju :m sa darovali ^Splošnemu Ženskemu društvu«: Kolo Jugoslov. sester v Jesenicah po 2000 ska industrijska družba v Jesenicah po 2000 dinarjev, županstvo občin Trbovlje In gospod Fran in ga. Tonca Hmelak po 1000 D, Gospodarsko napredno društvo za Šent Ja-kobski okraj (ženski odsek) nabral 1801 D, ga. Mara Hille nabrala v gotovini 337 Din ter mnogo dobitkov za srečolov, ga. Marija Nijkl nabrala 300 Din, Trboveljska premo-gokopna družba Kočevje 300 Din, županstvo Kamnik 250 Din, g. R. Miklavcc, LJubljana, 200 Din, društvo »Naše srce« (po g. prof. Teranu) nabralo 205 Din, mestno Županstvo Kočevje 150 Din, ga. Aneta Elsbacher, Laško, g. A. Roblck, Radovljica, g. Fr. Kob-ler, odvetnik, Radovljica, tovarna kemičnih izdelkov, Hrastnik, tvrdka Impex, LJubljana, ga. Antonija Cernetova, Ljubljana, ga. Mar. Rusova, Grosuplje, Schwentner & Komp., Jesenice, činovnice pošte i telegr. v LJubljana (ponovno) po 100 Din, gdčna. Mara Rtipnik, Kamnik. 75 Din, g. Ant. Komatar, Šk. Loka, 50 D, ga. Mazi-Stritar,, Logatec, 40 Din, J. Obervalder <5c Komp. Domžale, 30 Din, g. Fr. Cerar, Domžale, ga. Zora Lov-renčičeva, Vrhnika, g. dr. Št. Rajh. Kočevje, gdčna. Alb. Rupnik, gdčna. Mlnka Go-vekar, po 25 Din. — G. L. C. Tschinkei, Ribnica, 20 Din, ga. Am. Fajdiga in g. Tr. Mikolič, Sodražica, po 10 Din. — SploSao žensko, fra&vo*
Stev. 224.
„ SLOVENSKI NAROD*    dne L oktobra iy^4.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Kaj je z izvozom ruskega žita?
Zadnje Čase se pojavljajo v evropskem časopisju vesti o predstoječem izvozu žita iz sovjetske Rusije. Te vesti se širijo kot nekaj samo ob sebi umevnega, dasi je evropska javnost zelo slabo poučena o dejanskem gospodarskem položaju sovjetske Rusije. V resnici je ta položaj povsem drugačen in v naslednjem se hočemo malce pomu-diti pri možnosti izvoza ruskega žita.
Ker komunistični eksperimenti niso Imeli zaželjenega uspeha in ker sovjetska vlada navzlic vsemu prizadevanju doslej še ni mogla   dobiti zunanjega posojila, je položaj ruskega gospodarstva zelo kritičen. Sovjetska vlada nima toliko denarnih sredstev, da bi mogla dvigniti produktivnost,   edini viri njenih dohodkov pa gredo na komunistično propagando v inozemstvu in na podpore, ki jih mora dajati nacionalizirani industriji.   Ruska   industrija je glavni predmet boljševiške ekonomske politike, ker zaposluje celo armado industrijskih delavcev, ki jih mora vlada favorizirati in podpirati, ker je od njih odvisna. Ta industrija pa dela z velikim deficitom ne le zase, nego tudi za drŽavo, in gospodarsko ruinirano kmet-sko ljudstvo ne more kupovati predragih izdelkov, Čijih cene so v popolnem nasprotju s cenami poljedelskih pridelkov.   Poleg   tega   potrebuje država ogromna denarna sredstva za nove finančne reforme, s katerimi skuša stabilizirati tečaj črvonca.
Za vse te politično-gospodarske cilje so potrebne ogromne vsote, ki jih skuša dobiti sovjetska vlada s pomočjo izvoza žita in drugih poljedelskih pridelkov. Lansko leto je znašalo žito 67 odstotkov celokupnega ruskega izvoza v vrednosti 120,000.000 zlatih rub-Ijev, dočlm so znašali ostali predmeti, kakor nafta, les, lan, kože itd. samo 33 odstotkov. Če preneha izvoz žita, bo bilanca ruske trgovine visoko pasivna. To bi po mnenju komisarja zunanje trgovine Krasina uničilo ves sistem sovjetske trgovine in kompromitiralo trgovski prestiž Rusije. Bilo bi zelo opasno dati Rusiji posojilo, če ni glavnega činitelja njenega budžeta. Zato je razumljivo, da napenjajo boljševik! vse sile, da bi organizirali izvoz žita v večjem obsegu. Ali pa more Rusija, ki še davno ni preživela gospodarske krize, izvažati žito. Predno odgovorimo na to vprašanje, si moramo ogledati položaj njenega poljedelstva.
Absurdna je misel, da bi mogla Rusija, ki je izgubila leta 1920 in 1921 vsled lakote več milijonov prebivalcev, sploh računati z izvozom. Od 22 guber-nij, ki so dajale leta 1909—1913 srednji prebitek žita v znesku 367,000.000 pu-dov za izvoz, so mogle zbrati zdaj po revoluciji in neštetih rekvizicijah jedva te-le količine žita: leta 1917—1918 okrog 35,000.000 pudov, leta 1918— 1919 okrog 107,000.000 pudov in leta 1919—1920 okrog 180,000.000 pudov. Ko so prenehale rekvizicije in ko je bila uvedena nova ekonomska politika, so mogli kmetje svobodno prodajati svoje pridelke na trgu. Produktivnost poljedelstva se je naglo dvignila. Leta 1922 je znašala brutto letina 2.240,000.000 pudov. Navzlic temu pa Rusija ni mogla izvažati večje množine žita, in ves njen lanski izvoz ni bil nič drugega, nego obupno sredstvo za propagando komunizma.
Letošnja letina je pa zelo slaba in ne bo mogla kriti niti notranjih potreb prebivalstva. Rusija stoji pred novo katastrofalno lakoto. Spočetka je uradni sovjetski tisk prikrival skrajno nepovoljno stanje letine in predstoječo katastrofo, ali zdaj je spregovorila vlada sama o slabi letini.  Glasom podatkov
centralne statistične uprave kaže letošnja letina v posamnih gubernijah takole: Srednjo in malo nad srednjo letino pričakujejo v moskovskem okraju, v Belo r u siji in Baškirski republiki (ufim-ska in orenburška gubernija) in na Uralu, t. j. v 10 gubernijah. Pod srednjo v severnih in severozapadnih gubernijah, v volžsko-kamskem okraju in v enem delu Ukrajine, t. j. v 15 gubernijah. Slaba letina bo ob srednji in spodnji Volgi, v donski oblasti, v drugem delu Ukrajine in na jugovzhodnem Predkavkazu, t. j. v 22 gubernijah in pokrajinah.
Taka je točna slika letošnje letine v Rusiji. Položaj nalikuje onemu 1. 1921, ko je slaba letina zadela 23 gubernij. Kakor takrat, tako grozi tudi letos Rusiji strašna lakota.
Predsednik sovjeta ljudskih komisarjev Rykov je izjavil, da bo znašal letošnji pridelek žita okrog 2,786.000.000 pudov. Če odštejemo od tega količino žita za domače potrebe, nam ostane še okrog 200,000.000 pudov, ki jih hoče vlada izvažati. Ali ta številka ne odgovarja resničnemu položaju. Tudi lani so sovjetski ekonomisti raztrobili širom sveta, da imajo 500,000.000 pudov izvoznega žita, končno so pa spravili skupaj jedva 180,000.000 pudov najboljšega žita. ki so ga prodali v inozemstvo kot propagandno sredstvo za smešno nizko ceno, doma je pa ljudstvo stradalo.
Ves rezultat letine dobimo na ta način, da pomnožimo število zasejanih desetin s srednjim številom pudov žita, ki ga da vsaka desetina. Zasejana ploskev je znašala v Rusiji: 1. 1916. — 80,400.000 desetin, 1. 1922 — 49.500.000, 1. 1923 — 59,300.000 in 1. 1924 — 63,200.000 desetin. Iz te tabele je razvidno, da se je zasejana ploskev v primeri z 1. 1923 povečala letos za okroglo 7%. Srednje število pudov pridelanega žita na vsaki desetini je kolebalo zadnja leta med 26—40. Letos pa računajo na vsako desetino samo 30 pudov. To pomenja, da pridela Rusija samo 2.200,000.000 pudov. Rvkov je v svojem manifestu malce pretiraval. Od te količine moramo odšteti to, kar porabi Rusija doma. L. 1922 so navajali uradni sovjetski podatki za domače potrebe 2.750,000.000 pudov, zdaj pa računajo z 2.575,000.000. Če vzamemo to številko kot faktični minimum, vidimo, da Rusija ne le da nima izvoznega žita, marveč ji ga primanjkuje okrog 400,000.000 pudov za domače potrebe. Četudi računamo preostanek lanskega leta, znaša primanjkljaj še vedno okrog 300,000.000 pudov.
Rusija torej ne more izvažati žita. Položaj sovjetske vlade je pa tako obupen, da bo rajši prepustila cele pokrajine katastrofalni lakoti, kakor da bi se odrekla edinemu rešilnemu sredstvu — izvozu žita. S tem pripravlja teren za novo katastrofo, ki spremeni lakoto v Rusiji v bodoče v kronični pojav.
★ ★ ★
—g Vojnik. Otvoritev sadnega ogleda s posebnim oddelkom za čebelarstvo bode v nedeljo, dne 5. okt. ob 8 uri v posojilničnl dvorani s poučnim predavanjem o sadjar* stvu. Sklep bode v torek, dne 7. okt. ob 14. uri z razdelitvijo nagrad in z licitacijo razstavljenega sadja. K obilnemu obisku vabi posebno kupce podružnični odbor sadjarskega In vrtnarskega društva.
—g Krompir In sladkorna pesa na Poljskem. Po statističnih podatkih je pridelala Poljska na 1 ha zemlje okrog 114 q krompirja In 185 q sladkorne oese. Celokupni pridelki bi torej znašali 264,800.000 q krompirja In 30.600.000 q sladkor.ie pese.
—g Rererva Poljske Narodne banke. Glasom bP.^ncc Poljske Narodne banke z dne 10. septembra se je povečala zlata rezerva v zadnjih desetih dneh za 1,157.860
zlatnikov in znaša sedaj 99,446.190 zlatnikov Rezerve tujih valut neprestano naraščajo. 10. maja so znašale 175,000.000 zlatnikov, 10. junija 191.700.000, 10. juUja 211,600.000, 10. avgusta 218^00.000 in 10. septembra 229,100.000. Rezerva v tujih valutah je torej narastla zadnje štiri mesece za 27.5%.
—g Zagrebačka   izložba avtomobila.
Interes za ovu prvu priredbu svoje vrsti na jugoistoku Europe sve to više raste što se vrijeme otvorenja približuje. Danas je takovo razpoloženje da bi svaka imućnija osoba htjela posjedovati automobil, naročito onamo gdje su ceste nešto bolje. Kao da i mi idemo za amerikanskim razvitkom, gdje na 6 osoba dolazi po jeden automobil — dakle ga posjeduje gotovo svaka obitelj. Izložba Zagrebačkog Zbora pružit če prigodu svim interesentima, da razgledaju razne tipove motornih vozila, usporede cijene u savršenost te se prema tome ravnaju u svojim odlikama. Uz izložbu prirediti će zagrebački klub automobilista natječaj za ukusnu vož-
nju, kao što se pravi tQ po drugim europskim velegradovima. Prirediti če se natjecanje u vožnji motocikleta. U samim prostorijama izložbe moči če publika da dobije ne samo dobar zakusak uz izvrsnu kapljicu veČ če biti održana i razna upriličenja kako to zahtjeva automobilska izložba. U prostorijama Zagrebačkog Zbora opaža se ve,Č življe kretanje, jer su radnje za izložbu več započele.
—g Znižanje železniških tarif za izvoz vina znaša 50%. V veljavi je od 1. sept. Za vagon od Metkovića do Jesenic se plača 3750 Din (poprej 6330), Vršac-Maribor 2S30 dinarjev (poprej 7780 Din), Zagreb-Maribor 860 Din, Zagreb-Jesenice 1300 Din.
—g Obtok novčanic. Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 22. septembra je razvidno, da se je kovinska podlaga povečala za5,339.911.51 Din, in da se je obtok novčanic zmanjšal za 15,128.480 Din. To Je dokaz, da je položaj našega narodnega gospodarstva od dne do dne boljši.
To in ono.
Zakaj je več žensk kot moških?
Pri sodobnih narodih je to splošen pojav, nič kaj preveč razveseljiv za ženske, ki so v tem slučaju odveč. Položaj je dandanašnji tak, da ostane mnogo starih devic, tudi če bi se vsi moški oženili, kar se pa seveda ne dogaja. Žensk je torej preveč In tu ne pomaga nobena emancipacija, nobeni pripomočki v obliki najnovejše pariške mode ali katerokoli drugo sredstvo, s katerim bi Evine hčere rade nadomestile primanjkljaj moškega spola.
Ta naravni pribitek žensk je pri raznih narodih različen. Povprečno velja za srednjo Evropo 6.9% (na 100 moških 106.9 Žensk). Najmanjši je pri Angležih — 3.6%, največji pa pri Špancih in Židih — 8.3%. Priroda ne pozna slučajnih pojavov, vsaka stvar ima svoj izvor in vzrok. In če se nam zdi nekaj >slučajno«, pomeni, da se v dotični problem nismo dovolj poglobili. Tudi pribitek žensk ni slučajnost. Takt, da se pojavlja v dokaj stalnem odstotku, priča, da so tudi v tem slučaju strogo opre* deljeni vzroki, ki ostanejo Isti za daljšo dobo. Na vprašanje, zakaj je na svetu več žensk kot moških, odgovarja biologija nekako takole:
Število moških in ženskih oploditev ne more biti enako. Vsak zarodek (embrijon) izvira iz fajčeca, ki se oplodi od moške celice. Jajčece še nima spola. Čim pa se oplodi, je tudi njegov spol definitivno opredeljen in se pozneje ne more spreme* niti. Opredelitev spola je odvisna torej edl-nole od moške celice. In res so učenjaki s pomočjo drobnogleda dognali, da so si vsa jajčeca mnogih živali, med njimi tudi človeka, med seboj enaki, dočim odgovarjajoče moške celice (spermatocoldi) niso enaki, marveč imajo dvojno obliko. V eni vrsti spermantocoidov so posebna telesca takozv. hromozna, v drugi vrsti pa teh telesc ni. Jajčece, ki se oplodi z moškim spermatocoidom, v katerem je hromo-zoma, da moški embrijon, moška celica brez tega telesca pa ženski embrijon.
Poizkusi so tudi dokazali, da je pri moškem obe vrsti spermatocoidov enako število, da bi moralo torej pri oploditvi nastati enako število moških in ženskih zarodkov. Praksa pa nasprotuje tej trditvi. Rodi se več žensk. Ce je res, da so pred oploditvijo moški in ženski embrijoni po številu enaki, tedaj si moremo razlagati pribitek žensk edinole na ta način, da med spočetjem in rojstvom en del moških em-brijonov izumrje ali bolje rečeno, da moških embrijonov pogine več kot ženskih. Število pohabljenih ali mrtvorojenih dečkov bi moralo biti torej večje kot število mrtvorojenih deklic. In res statistika potrjuje to domnevo. Na 100 mrtvorojenih deklic odpade povprečno 135 mrtvorojenih dečkov.
Organizem moškega spola je torej že spočetka svojega obstanka šibkejši kot ženskega. In če bi se hoteli točno izraziti, bi morali označiti moški, ne pa ženski splol kot »nežen«. Zakaj je umrljivost moških embrijonov večja kot ženskih? To je težko povedati. Ne smemo pozabiti, da je Že od oploditve jajčeca in tekom vsega razvoja moškega embrijona bistvena razlika med
njegovo organizacijo in organizmom ter onim ženskega embrijona. Ta dva med seboj različna organizma sta prisiljena živeti v enakih razmerah v maternici. Naravno je, da odstotek umrljivosti ne more biti pr! obeh enak. Moški organizem nima toliko odporne sile kot ženski in zato ie tudi bol) podvržen raznim biološkim In zunanjim vplivom. Posledica tega je več mrtvoroje* nih dečkov in pribitek žensk na svetu.
Proti temu naravnemu pojavu je bila znanost doslej brez moči. Človek še ne more po svoji volji regulirati spola pri porodih, dasi je pri živalih Že na tem, da a umetnimi sredstvi vpliva na spol. če na pr. prerežemo žabja jajca, lahko povzročimo, da se razvijejo samo moški embrijoni. Četudi biološki zakoni, po katerih pridemo pri žabah do omenjenega rezultata, veljajo v polni meri tudi za človeka, se nam tehnično vendar še ni posrečilo najti metodo, po kateri bi mogli regulirati pri človeku spol. Zato pa bomo imeli bržkone še dolgo vefi žensk kot moških in moški bodo ne glede na druge prednosti pred ženskami še dolgo v položaju privilegiranega spola. Gorje pa vsem moškim, če bi znanost toliko napre* dovala, da bi mogla z umetnimi sredstvi vplivati na spol in če bi dobile to sredstvo ženske v svoje roke! Tedaj bi se kruto maščevale za vse bridke ure, ki jih preživ* ljajo kot nadebudne stare device.
Hruške.
Splošno hruške niso tako dobre kakor jabolka, deloma ker jih večinoma ne moremo ohraniti za zimo, deloma pa ker je v njih manj svobodnih kislin in ekstraktivnih snovi kot v jabolkih. Vendar pa se boljše vrste hruške, zlasti sladke in sočnate, kot redilna, lahka in prebavo pospešujoča hrana bolj cenijo kot srednje ali celo boljše vrste jabolka. Te vrste hruške Imajo več sadnega sladkorja kot jabolka, in sicer 18--. 20%. Vsled razmeroma velike količine sadnega sladkorja služijo take hruške tudi za hrano. 3—4 hruške, ki jih snemo s kruhom, so zelo redilne. Organizmu dajejo več toplotne energije kot jabolka, in ker so sa* me lahko prebavliive, pospešujejo tudi prebavo drugih živil.
Suhe hruške so kot desert za želodec nekoliko težke, toda skuhane kot kompot ne škodujejo še tako občutljivemu želodcu. Sveže hruške priporočajo zdravniki po zimi zlasti deci, čije organizem potrebuje čim več vitaminov, da se more razvijat! in rasti. Pečene hruške vseh vrst so zelo koristna in dobra jed. Zlasti bolnikom in deci bi jih pri nas. kjer imamo toliko sadja, ne smelo primanjkovati. Mnoge zanima vprašanje, da-li je treba hruške jesti s kožo ali olupljene.
Koža na hruškah, kakor tudi na drugem sadju — grozdju, slivah, jabolkih, breskvah Itd., sama po sebi nima redilnega pomena, vendar pa organizmu ne Škoduje. Dobro zgrlzena aH razrezana koža vpliva na čreva in pospešuje prebavo. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se nahajajo za or* ganlzem izredno važni vitamini v večjih količinah okrog ali pod kožo sadja, in zato je najbolje, če jemo sadje neolupljeno. Samo ob sebi umevno je, da moramo pri obiranju In spravljanju sadja paziti na snago
in sadje dobro oprati, predno je kuhano ali jemo. Iz hruške se izrieluie zelo okusna in redilna marmelada. Take vrsre hruške, ki ostanejo sveže tudi po zimi, se pri nas premalo goje. To je napačno. Vsem. zlasti pa deci je potrebno pozimi sveže sadje. Brez sadja se mladi organizem ne more dobro razvijati. Odrasli pa, ki jedo pozimi mnogo mesa in pijejo opojne pijače, lahko brez sadja zbole. Izpostavljeni s^v zlasti opasnosti progresivnega samoza-strupljenja. Taki ljudje dobe navadno arteriosklerozo tudi če poleti ne jedo sadja.
Tragedija na gori „Piz Gliischaint".
Pravkar se je vnela v švicarskih in dunajskih alpinskih krogih huda polemika zaradi neke nesreče, ki se je zgodila letos na tem vrhu.
Turista dr. Schlck, Dunajčan in trgovec Karrelo iz Bremen-a, ki sta se sredi avgusta letos z vodnikom Juon iz Celerine napotila, da naskočita previsečo ledno piramido velikana, a se nista več vrnila. A tudi vodnika ni bilo nazaj.
Rešilna ekspedicija vodnikov iz Pontr*-sine je našla sicer po dolgem iskanju oba turista — zmrznjena, a o vodniku ni duha, ne sluha. Oba turista sta sedela na tleh. z vrvjo skupaj zvezana, brez kakih vidnih poškodb. Konec vrvi je bil pa odtrgan. Nastalo je vprašanje, kako se je nesreča zgodila in kaj je z vodnikom?
Eni pravijo, da so morali pasti vsi trije raz steno, pri čemur se je vrv ob kaki skali pretrgala, vodnik da je izginil v prepadu, turista pa da sta se rešila, a zmrznila.
Drugi, zlasti švicarski krogi, pa pravijo, da se je odigrala tu pravcata gorska tragedija morda z grdim odzadjem. Turista da sta bila. ki sta izročila v trenutku nevarnosti, — da se sama rešita, — svojega vodnika pogubi! Ko so vsi trije viseli nad prepadom ob vrvi ob skali, da sta namreč turista vrv prerezala, ker je imelo za posledico, da je vodnik zdečal v prepad.
Situacija je bila torej približno taka, kakor takrat, ko se je ponesrečil v triglavski steni Dunajčan Lass. čigar vrv je pred kratkem tudi ponesrečeni dr. Jug našel.
To je pač huda žalnica za turistoma, ker se jima odreka plemenitost značaja, ki jo ravno toristi praktično tako zelo čislajo s tem, da si v nevarnosti medsebojno pomagajo.
Kdo ima prav? Morda bi se dala tajnost nekoliko odkriti, če bi se našlo truplo vodnika. Toda na to nI misliti pred poletjem 1925, ker je vsak poskus prodreti skozi strašne snežene plasti poprej nemogoč. Padle so namreč v zadnjem grozovite množine novega snega, ki so že prvo rešilno akcijo resno ogrožale.
»Plz Gliischaint«. 3598 m visok, pripada vzhodnemu delu Bernine v švicarskem Oberensadinu ter se nahaja na koncu doline Roseg ne daleč od svetovno znane Pdnt-resine. Imena so ladinska In prebivalci La-dinci.
Bode Ii srdit gorski genij sploh kdaj izpustil svojo tretjo žrtev? Ali ostane na mrtvima turistoma, ki počivata na znanem ledenlškem pokopališču Pontresina. madež?
Drobiž.
* Mednarodni plesni kongres. V dneh*
3. do 5. oktobra se bo vršil v Parizu plesni kongres, ki ga organizira Union Internationale des Chorćgraphes. Zastopane bodo tele dežele: Francija, Italija, Švica, Angleška, Amerika, Avstralija, Kanada, češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija, Belgija, Holand-ska, španska, Nemčija, Avstrija, Alžir, Tunis in Turčija. Namen tega Izrednega kongresa ne bo zasledoval samo stanovskih zvez med državami, marveč predvsem vse, kar se direktno ali indirektno tiče plesne umetnosti, o kateri se razplete temeljit razgovor, da se doseže potrebno zboljšanje. Moderni plesi morajo dobiti neko novo pri-prostost in enotnost. Vabijo se zato učitelji plesa, da se udeleže kongresa. Pokažejo se novi plesi, ker so nekateri sedanji že zastareli. Predlaga se enotna učna metoda za ritmični ples. Ustanovi se sindikat za učitelje, plesalce In plesna podjetja.
* Amerika zažiga brodovje. Po sklepu ameriškega ministrskega sveta se zažge na odprtem morju 500 lesenih brodov trgovske mornarice, katere si je bila država nabavila v vojnem času v transportne svrhe.
B. Grimshaw-G. CIavigny:
38
Sospodična hapetan.
Ko je prišla do zadnjih dreves pred obrežjem, ie zapazila moža, skrivajočega se za palma. Ustavila se je. da na pogleda, toda možak ji je pokazal hrbet in zbežal. Spoznala je sama, da je imel rdeče lase, široka pleča in da je stopal zibajs se kot mornarji. Bil je belokožec, kajti skozi njegov raztrgan jopič so se videle bele rame.
Sla je naprej, preveč divja od jeze, da bi si natančneje ogledala to čudno osebnost. »Sibilin« čoln je bil ob morskem bregu. Skočila je vanj ln se vrnila na svojo ladjo.
Za Vajiti so stopale, dovolj daleč, da jih ne bi dejansko napadla, a dovolj blizu, da vidijo vse njene kretnje, radovedne domačinke, skupina žensk, ki so se zabavale nad njeno smolo in v svoji zavisti triumfirale nad Škodo, ki jo je bila napravila nevesta.
Srečale so belokožca. ki se je umaknil Vajiti-nim pogledom in ga obdale.
Odkod prihajate? Zakaj ste v goščavi, ko se vsi zabavamo?
— Kaj pa se je zgodilo? Povedale so mu vse.
Obraz rdečelasega moža se je razjasnil*
— Mata mora biti lepo dekle, je dejal Rad bi Jo spoznaL *
— To je prav lahko. Pridite na ženitovanje. Vsi so povabljeni.
Ko so videle Vajiti, princeso, kakor so Jo imenovale, izginiti na »Sibili« v kabino, so se vrnile k belokožcu in ga vzele s seboj k pojedini.
Moštvo »Sibilec se je nahajalo tu Že do zadnjega moža. Malo so se brigali za prepir, ki je Jil nastal med njih »kapetankot in nevesto. Na zdravje novoporočencev so pili >kavo« (neke vrste opojno pijačo), in kuhar »Sibilec je pomagal peči svinje, določene za ženitovanje.
Vajiti je ostala nekaj Časa na krovu, zaklenjena v svojo kabino. Ko se Je znočllo, se je vrnila
na otok.
Dala je povelje, da mora *Sibila« naslednic jutro, ko se zdani, odjadrati. Računala je na to, da bo moštvo na svojem mestu in da ne bo nikogar manjkalo.
Vajiti bi se ne bila prikazala na otekn, ce M se ne bila že dopoldne za nekaj odločila. Zadeva je bila enostavna, toda ni trpela nobenega odlašanja. Saksonova hčerka je bila že po naravi za rsd in točnost. To je bila ena njenih vrlin.
Vedela je, kje se nahaja hiša novoporočencev, in napotila se je tja.
Bila je prijazna bela hišica, pokrita s suhim listjem. Soprog je bil znosil vanjo vse, kar bi moglo ugajati njegovi lepi ženki; importirano pohištvo in razne mične drobnarije.
Vajiti ni našla nikogar doma, ker so bili vsi im banketu. Ključ je tičal y vratihs  Vstopila ie,
hodila iz sobe v sobo, pregledala vse kote, kakor general, ki študira bojne polje; potem pa je metodično zažgala hišo od petih ali šestih strani, kj^r so se ji zdeli pač najpripravnejše.
Vreme je bilo suho in pihal je precej močan veter. Nekaj trenotkov pozneje je vse plapolalo. Vajiti je počasi zlezla skozi okno in počakala, la je vsa hiša izginila v plamenu ln se je zrušila streha, potem pa se je napotila na jaso, kjer so bile postavljene mize za pojedino.
Na vseh koncih so gorele baklje in razsvetljevale množico, ki se je veselo pogovarjala !n smejala.
Nenadoma se Je Vajiti pokazala pred Mato, — Vse je umolknilo.
Z Unbklm glasom je Vajiti povedala, kaj h pravkar storila.
— To Je pač vredno obleke, kaj ne? je končala smehljaje.
Strašen krik je sledil njenim besedam. Preplašeni domačin! so pobegnili na vse strani in tulili, da Je Čarovnica. Mata se je onesvestila. Njen soprog, misleč, da je mrtva, je obupno kričal. Vajiti se je zadovoljno oddaljila, ne da bi jo kdo ovira'.
Ko se je zdanilo, so prišli mornarji pijani na krov »Sibile«, sicer pozneje, kakor je določila Vajiti, toda prišli so pa vendar le in kolikor toliko uredili vse potrebno za odhod.
Harrys ln Qray sta prišla malo za njimi, šc bolj pijana. Nista si upala ostati dlje časa na tem ženitovanjn, M ga Je strašhi požar tako nepričakovano preklnlL
Le s težavo sta dajala svoja povelja in počasi je »Sibila« zapustila pristanišče.
Nato sta se zibaje spravila vsak v svojo posteljo. Zdelo se Jima je, da moštvo na prednjem delu ladje bolj razbija kot po navadi. Cula sta tudi čudno javkanje. Toda menila sta, da čujeta to le v svoji pijanosti in zaspala sta, obtežena 3d wHskyjt in žganja domačinov.
DESETO POGLAVJE. Osveta mrtveca.
će je človek star dvajset let ln ima dobro ladjo, ki jadra kakor ptič pod pritiskom ugodnega vetra, in če je uredil neprijetno zadevo in ima prwd seboj prijetno vožnjo, s katero bo zaslužil lepe denarce, je nemogoče, da bi se dolgočasil in bil slabe volje.
Vajiti se je torej precej naglo potolažila glede uničene obleke. Storila je, kar je smatrala za svojo dolžnost, in na viden način osvetila žalitev. Če ie pomislila, v kaki zadregi sta novoporočenca brez doma, je bila tako dobre volje, da je naglo pozabila svojo razmesarjeno obleko. Veselilo jo je, d? je stvar v redu, da ji je tako točno vrnila milo za drago. Obračunala je z Mato in menila je celo, da je ona v boljšem položaju, kajti obleka ji je bila le slučajna kaprica. Kaj zato, če obleke ni bilo več, da je le dosegla, kar je hotela. Cisto nekaj druge ga pa je bilo upepeljenje doma novoporočencev. Praznoverni domačini so videli v tem najslabše znamenje za bodočnost in Mati bo nedvomno zastrupljeno njeno življenje.
Stran 6.
»S L
OVCNSK1   NAROD«   dne I. oktobra 1924.
stev. 224.
'0. Šest:
Pozdrav v
<D«ljeJ
Potem pride Vatikan. Stavbe dvonadstropne, trinadstropne, deset, dvajset, trideset jih je, celo mesto, papeškl Rim. Takoj na levi »Teutones in pacee, — majhna vila — gori nad vratmi ta napis. O, prosim, kar naprej, gospodje Teutones, kar naprej in paee. Dalje dvorišča, nato Pinacoteca Vatieana, Stanze hi Loggie Raffaela — In Ca-pella Sistina. Tu je »brano bogastvo tega sveta — nepregledne dvorane nakopičenih darov — vsak dar zase umetnina. — Darovi držav in misijonov, darovi monarhov in pošamnikov. Od Ki-taja — Indije — Avstralije — vse žile dobfvajo tu utrip srca. Kralj sveta in preko devetnajstih stoletij nosilec tijartf.
Mimogrede, v Stanzah Raffaela. V 4eh dvoranah se pojavi tip, ki ima v roki knjigo »Hrvat v Rimu«. Mi smo Štirje — in še nismo srečali našega Človeka v teh krajih. In je človek tako ustvarjen, da v tujini ljubi dom, in je ustvarjen tako, da deli rad lepoto z drugimi. In smo se smukali okrog tega gospoda »Hrvata v Rimu« — in nas je ta gospod Hrvat v Rimu — v Rimu prav po hrvaško ignoriral — čeprav sem ja govorio sve hrvatski, bogami, in sem se smehljal tako ljubeznivo, da so Raffaelove Madonne postajale kar nervozne, in mi je vrgla Angležinja z dolgim nosom tak pogled, da bi lahko takoj priženil pol milijona funtov šterlingov.
Gospon Hrvat u Rimu nas je ignoriral s suverenskim preziranjem, pasja noga! Hrvat v Rimu, tvojo zadevo bomo še obravnavali — kajti tvoja suknja je bila močno oguljena in tisti dan bi bil lahko jedel na naše stroške »tina pasta col burro«, prav zares.
m
Spredaj, pred Vatikanom ob Tiberi stoji tretje dejanje »Tosee« — Ca-stel Sant Angelo.   Tudi   ta Angeljski grad je bil izprva paganski in si je bil v njem postavil Cezar Hadrian svoj nagrobni spomenik. Kasneje, par stoletij kasneje so pa naredili  iz  grobišča — utrdbo. In papeži so imeli v tem Angelskem gradn svoje kvartirje. Ne vsi, samo nekateri.   Vsak   si je uredil bivak po svojem okusu, preuredil, prizidal, podrl. Eden od njih — Pavel III., ima tam Loggio — vse stoji še kot je bilo postelj z baldahinom — prostorna in odobna, s škrlatom preoblečena. Nad ^posteljo in kroginkrog po stenah široka burdura fresk, ki jih je slikal Pierin će\ Vaga. Oj, ta dva, gospod Pavel III.
in Pierin del Vaga sta se razumela in sta bila presneta ptička, kajti oba sta poznala in ljubila življenje. To dokazujejo freske. Te freske so nazorni pouk kako bi povedal, presneta reč, so nazorni pouk, da spada ženski spol k mbškemu spolu. Sluga, ki straži te lokale, pravi sicer: »questi affreschi so-no tutti — tforaografie* — ampak ta »custode« je neizobražen mož in obsoja prav po pravici te umetnine (sicer so po svoji vsebini res čisto posebae sorte), ampak umetnine so vendar. Saj je vedno tako: poleg božestvenega, kar daje umetnini večnost, zvene vselej kraguljčki norca. Čistost in groteskna spaka. Kakor hočeš — tako vidiš. In Pierin del Vaga in Pavel III. sta vU dela gotovo tudi lepoto.
Enkrat pod večer sedim na ograji pri Trajanovem stebru. Nekoč je nosil ta steber Trajanovo soho — sedaj pa stoji gori Sv. Peter. Pod njim imajo mačke svoj cirkus — svoj Circus Ma-imus. Toliko mačk na enem kupu — od vseh strani prihajajo — v vseh barvah, velikosti. Imajo cirkus, in ta večer, ko prisostvujem jaz, je gotovo razprodan. Najmanj šestdeset mačk na enem kupu, sredi mesta in baš pod Trajano-vim stebrom. Ena od njih skuša splezati na podstavek, pa se ji ne posreči — sredi ture pade doli in mačji gledalci se ji smejejo. Je tako. Je to še mlada mačka in nima mnogo izkušenj, zato ne spoštuje dostojanstva antike tako, kot bi se to pod Trajanovim stebrom spodobilo. Gori vrh stebra pa stoji Sv. Peter in sveti sij ima krog glave, Tako stoji in posluša koneert,
V Rimu je že tako: korak za korakom hodita antika in krščanstvo skupaj pod roko. To je ena! Druga pa je druge sorte: Rim živi od Rima. Dela velike geste k majhnim dejanjem... to se imenuje — Italijan: za vsako ceno ohraniti dostojanstvo antike, slavnih pradedov Cezarjev, osvajalcev sveta. Tako je na primer v kapitolinskem muzeju volkulja, tista staroslavna pridna živalca — psedomamica Romula in Re-ma — iz brona če se ne motim . . . ampak izkopali so samo njo, dvojčkov ni bilo, pa so jih naredili sami zraven nekoč pozneje — saj je vse eno, ktlaj. In sedaj ima volkulja tudi dvojčka, fantička Romula in Rema,
Potem so freske — nebroj fresk. Pa morda niso bile figure na teh freskah dovolj »oblečene«, morda so bile obleke pokvarjene — bogsigavedi — pa jim je slikar naslikal novo obleko. — Ha-ha-ha . . .   gospod   slikar, gospod
akademični mojster — prosim novo obleko za to-le sliko — ta ni več moderna. 1
In Je v Rimu nebroj cerkva in nebroj antičnih spomenikov — stavb ... A iz vsake antične stavbe je naredil papežki Rim — cerkev* Na starem zl-dovju je montiran križ. Tako stoji na Torumu: Templum Veneris Felicit Et Romae Aeternae — tempel blažene Ve-nere in večnega Rima. Potem, ko so stari bogovi izgubili svoje pravice in svojo veljavo — potem so v razvalinah uredili cerkev — pa so jo krstili za Santa Maria Nuova.   Je to čudna reč
— ampak Venera Eelicit in Maria Nuova si delita streho v popolnem miru in soglasju.
(Dalje prihodnjič.!
Notar dr. Firbas:
Najstarejšemu prijatelju dr. Turnerju v slovo.
Leta 1856. sva prišla, oba kmečka sinova, Turner iz Pohorja, jaz iz Slov. goric, v Maribor v takozvani »strti klas«. Od takrat do njegove smrti sva ostala ves dolzi čas v prijateljski, »tudi v najožji dotiki«. Veseli me, da naši listi tako lepo opisujejo dr. Turnerjevo življenje, delovanje in stanje, katerega opis pa kot avtoznanec deloma popravim, deloma dopolnim, kakor sledi:
Zares je bil kolega Turner po maturi kakih deset let na Angleškem — ne v kakem razkošju, ampak le v vsakovrstnem delu — ter si tam pridobil popolno znanje angleščine in se tudi vrnil kot pravi Anglež gentleman. kar ie ostal po svojem mišljenju in vedenju vse življenje.
Pa s filozofijo ni bil v nikakl dotiki — tedaj tudi ni bil doktor filozofije
— kakor nekateri pišejo, ampak le doktor juris, in to je postal vsled osebnih razmer, ki so zdaj brezpomembne, leta 1874. na univerzi v Strassburgu, če ne prvi, pa gotovo med prvimi in sotovo edini Slovenec na tej velikonemški univerzi, in sicer z lepo knjižico z naslovom: »Slawisches Familienrecht, »InauguraT-Dissertation zur Erlangung des juridisehen Doctorgrades, von Paul Turner 1874 bei Triibner Strassburg und London«.
Odgojitelj na Francoskem ni bil, tudi pri grofih Andrassv ne. Po doseg-lem doktoratu je le pol leta študiral v Parizu na ondotni univerzi »Sorboni«, kjer se je hotel pripraviti za profesu-ro na vseučilišču v Zagrebu, ki se je takrat otvorilo, do profesure pa ni prišel,
ker so bratje Hrvati zasedli vsa mesta s svojimi ožjimi krajani, edini Čeh dr. Hanel je bil, če se ne motim, med njimi.
Vsled tega je postal dr. Turner odgojitelj — to je polje, na katerem smo bili Slovenci takrat pri dunajskih ari-stokratih na dobrem slasu: kot takesa in še povrh doktorja in učenjaka z angleškim nastopom, so ga tem ra;ši sprejeli kot odgojitelja pri baronu Edet-schein Gvulaj, ki je bil kot general takrat komandant ali guverner v Budimpešti. Tukaj se je Turner poleg drugih naučil še najbolj tuica:?. inadjarske^a jezika (če jih je znal ravno osem, kakor se apodiktno piše, ne vem, cotovo pa je znal zlasti za takratne razmere izreda*] mnogo tujih jezikov).
Po tej odgoji je nastopil leta 1S85. drugo, ko sem jaz za Brežice imenovan notar odhajal z Dunaja, pri sorodniku mojih prejšnjih odgojencev službo pri markgrofu Pallavicini; ta odgoja je trajala do leta 1903.
Tega so se najbolj veselili naši takratni vseučiliščniki, ki so pogosto trkali na Turnerjeva radodarna vrata v svesti, da nikdar ni bilo zastonj.
V to dobo spadajo razna večja potovanja, posebno na severne kraje, v Švedsko in Norveško, z mladimi odgo-jenci, kakor jih drugi nimamo.
V to dobo spada tudi pridobitev posestva v Mariboru, katero sta za Turnerja kupila prijatelja dr. Jernej Glančnik in gospod Jos. Tscheligi leta 1895, poslednji v mladosti Turncrjev odgojenec, pozneje pa njegov zvesti prijatelj in gospodarski svetovalec do smrti.
Tn sem se je Turner preselil leta 1903 ter prvo zimo preživel Še v Egiptu, potem pa za malimi izjemami na svojem lepem tuskulu v Krčevini Dri Mariboru (ki je vse drugo, pa ne navadna kmečka hišica, kakor je nekdo pisal), sicer takorekoč »procul nego-tiis«, pa vendar vedno pri obilnem delu gospodarskem in peresnem, občujoč z vsem slovenstvom in častit in spoštovan vsepovsod; nikdar pa ni manjkalo obiskovalcev, mladih in starih — moških in žensk.
Žalfbog mu je zadnja leta grenila življenje mučna bolezen, kateri bi bil že davno podlegel, če bi ne bila, kakor najzvestejša mati za svojega otroka, zanj skrbela dosedanja gospodinja ga. pl. Kunovič, ki mu je stregla noč in dan, kar sam ni več mogel —■ ter mu ljubeznivo lajšala bolezen, podaljšala življenje najmanj za par let, in nazadnje za-tisnila trudne oči.
Tukaj si je sam postavil najlepši spomenik s tem, da je kot samec izpo- |
ročil svoje premoženje »Dr. Pavel Tur-nerjevi ustanovi za strokovne in svetovne izobrazbe absolviranih slovenskih juristov in filozofov«, ki bodo. Časteč svojega dobrotnika, tudi širili in v daljno bodočnost nosili njegovo častivredno ime. Pod tem redkim spomenikom lahko mirno počiva ta vzoren Slovenec v ljubljeni, zdaj prosti domači zemlji pod vznožjem zelenega Pnhoria kot svojega rojstnega kraja. Nam pa ostane v neginljivem spominu.
Or. Lasker v Ljubljani.
Kakor smo poročali v včeraj številki, je igral svetovni šahovski prvak v nedeljo v Ljubljani proti 40 ljubljanskim šahistom. Dr. Lasker je 29 partij dobil, 8 jih je ostalo remis, dočim je 3 izgubil. Remis so dosegli proti dr. Laskeriu sledeči gospodje: ing. F. Va-gaja. Aleksij Jcrošev, Ljudevit Furlanl. Vekoslav Iskra, Vekoslav Valentin?!?, Karel Drnovšek (vsi ljubljanski šahovski klub). I. Sever in I. Jovan, oba ne-včlanicna igralca.
Šahovski brzoturnir. Turnir se j« pričel ob 16. in je trajal nepretrgoma do pol 23. V turnirju sta nastopila dr. Lasker in zagrebški mojster Vukovič proti 13 tekmovalcem. Dr. Lasker je dal vsakemu igralcu naprej trdnjavo. Vukovič pa konja. Rezultat turnirja Je bil sledeči: prvo. drugo in tretje mesto so si z enakim številom točk (9) priborili dr. Lasker, ing. Tekavčič in Karrl Drnovšek, četrti je bil Vukovič (8tf), sledijo Vidmar in Mrzlikar (8), Ljudevit Furlani (6K). Valentineič (5K), ing. Zupane (4), Josip Vidmar (3H). Ivan Lenar in dr. Čadež (3) in Boris Rupnik (l točko).
Dr. Lasker je v nedeljo v spremstvu Vidmarja odpotoval na Bled, danes pa je odpotoval v Maribor, kjer bo Igral z mariborskimi šahisti.
Podpirajte obuoaue slepe in darujte »Pocloornemii društvu slepih«, Ljubljana, Wolfova ulica §t. 12.
Pisemski papir
v mapah in Škatljah po znižani ceni nudi Narodna knjigarna,
Prešernova ulica 7
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Za odgovore uprave
na i se prllofi 1 dinar.  Plačuje se vnaprej.
HLIOGLHSI
Cena malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
Prodajalka
se prejme. — Besednik i drug. Ljubljana, Prešernova ulic« 5.
6200
Mlad šofer
trn Jšče z* oktober in no* vember. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Mlad sofer/6192«.
Plačilna
natakarica
feli premeniti službo ir* i ven Ljubljane. — Na* ' slov pove uprava »Slov. ; Naroda«. 6178
Strojnika
(irprašanega) sprejmem t 31. oktobrom v svojo tovarno v Domžalah k parni lokomobili in kotlu. Izu čen mora biti vse« stransko v strojno-klju-oavničarski stroki in bi moral mati nadzirati tu* di druge strojne naprave ia električno rarsvetlja* to v tovarni. Reflektira se le na moč s prvovrst* nimi spričevali. Starost od 28 do 45 let. — Sta* novanje, luč, kurjava in kos remije na raepolago. Služba stalna. Plača po dogovoru. Ponudbe z na* vedbo dosedanjega služ* bovanja naj se naslovijo ma: J. Bonač, sin, kart. tovarna, Čopova ulica 16, Ljubljana. 6188
Postrežkinja
se lsče. — Obrniti se ta* ko j na: Mestni trg 6/II.
6195
Stalno službo
kot mojster^laborant ali skladiščnik, jrvežban rac* ličnih analhnj — iščem. Sedaj uslužben kot prak* tikant in vodja nekega Gyan*podjetja. Sem slo* venski rojak, 31 let star, poštenjak. — Dopise prosim pod: Laborant II O. D. K. Chem. Fabrik Liesing bei Wien. 6196
I Stanovanja
Proti odstopomi, oprem* ljeno elegantno
stanovanje
stranki brez otrok takoj na razpolago. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6193
»
Ljublj. Zvona«
štev. 6. letnika 1918 — kupim. — Narodna knjl* garna, Ljubljana, PreSer* nova ulica 7. 6190
KuDim suhe gobe
PO NAJVIŠJI CENI IN VSAKO MNOŽINO. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 5949
Klavir,
dobro ohranjen in dve amerikanski pisalni mi/i — naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 6158
Beneški jarmenik
(Venecijanka), 1.20 ' m premera in 5 m dolžine ter dobro ohranjen« r o* gistrirna blagajna 99.99 — naprodaj. Po* nudbe pod »Blagajna« na Aloma Cotnpanv, Ljub* ljana. 6197
Trgovski lokal
r. opremo (inventarjem), ob glavni prometni ulici v Mariboru — prepustim najboljšemu ponudniku. —. Ponudbe pod »Naj* boljši ponudnik/6142« na upravo »Slov, Naroda«.
Dopisovanje
Mladenko
(preprosto) i5če ▼ avrho obiska kina in gledališč imovit mladenič. — Ce* njene ponudbe pod »Src* ča čaka te deklo/6189« na upravo »Slovenskega Naroda«.
icaremicnine
1
Resnim kupcem
vil, stanovanjskih, trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, <L z o. z. ▼ Ljubljani, Sv. Petra ce* sta 24. J5/T
Proda se vila
v Bistriei ob Dravi pri Mariboru s lestimi veli* kimi sobami ter pritikli* nami; dve gospodarski poslopji in ena pritlična hiša ob državni eesti pro* ti Koroški z 24 Jutri zem* ljišča, velik sadovnjak, vinograd, gordovi, lira* de in dobro vpeljano če* belaretvo. Izredna prili* ka za upokojence. Proda se za zelo ugodno eeno od Din 800.000. — Infor* maci je pri: Drobac, Bo* škovičeva ulica 38/ITT. Zagreb. 6148
Delikatesna
trgovina,
nt novo ustanovljena — cenjenemu občinstvu
se
priporoča. — Cene niz* ke, postrežba solidna. — Pran Kos, Ljubljana, Si* dovska ulica. 6175
Za predtiskanje
ročnih del se priporoča O. Frohlieh, Gradaška uliea BfL — Cene nizke. Postrežba točna. 6194
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako m no* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vee, 52/T
Modistka Horvat
Ljubljana, Stari trg, pro* daja bele klobuke, 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, raz* lični baržunasti in druge novosti po najnižjih ce* nah, žalni klobuki v za* logi. 63fT
Dražba hiše.
Dne 3. oktobra. 1924. ob 14. uri se proda v Rožni dolini na javni dražbi tovarniško poslop* je in enonadstropna hiša ■ trgovskim lokalom* 3 sobami in kuhinjo. Izklicna cena 100.000 di* nar j ©v. — Pogoji pri so* dišču, soba št. 37. Okrajno sodišče v Ljub* ljani, odd. VIII., dne 36. septembra 1924.
6199
Kuverte
priporoča
Narodna tiskarna
Primarii dr. Ješe
ordinira začasno 6201 Od 1.—3. pop.
Drva
trboveljski
premog
H. Petrič
Ljubljana
Oosposvetska cesta 16 Telefon 343
T 57
m
Imam večje količine najfinejših hrvatskih vin letnika 1922 in 1923 od Plešivice, Sv. Ane in Vi-vodine po zelo umerjeni ceni. Cenj. vprašanja na
veSetrgovec vina Karlova c-
6191
V,—irrtnU "IT H  M' II' K II H—\*—»r——v—v—i;—!i—n
Ul
r
Pravkar je izlla iroiura
Može ob poti
Jv. Jiohide dramska pesnitev v S dejanjih. Dobiva se v Narodni knjigarni za eeno Din 15.
«150
A
Zvezke in mape
vsah velikosti priporoča
Narodna knjigarna
Pralamova tU. • UVMIAIM • Prtttrnova m-
¥ L J UHLJA HI
popolnoma renoviran in sedaj najelegant-= nejši v celi Jugoslaviji se svečano sss
otvori 2. okt. 1924
Vodstvo kina je zaključilo samo prvovrstne in najnovejše filme svetovnoznanih kinoigralcev. Kot novost se vpelje Gau-mont-tednik, ki se stalno predvaja izven programa. Prvovrstna umetniška godba svira pri vseh predstavah
..: Predstave obi četrt na 4, 5, pol 7 In pol 5.
Cene sedežev:  Din a9—, 6-—, 8*—, 10.—f 12-—. 16-— in 18-—
6202 jA
i-! 11
lastnina in tisk  »Narodne tiskarne«,
66