Ceaa JO dio [tap SV», tre?. 255 UUBtJBSXf SOBOTI, 30. OKIOBU 1951 SLOVENSKI Udaj« časoplsno-ealožnliko podjetje SZDL »Na* tlak« — Direktor: Badi Janhuba — odgovorni urednik: Sergej Vožnjak w Tiska tiskarna »Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica i, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva s/IL, telefon 23-522 do 23-52* — Oglasni Oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5, telefon H-8M, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-032 — PoStni predai 2S — Tekoči račun Narodne banke SM-.T.-ltl — Mesečna naročnina 200 din Svetozar Vukmanovič - Tempo o naših perečih gospodarskih vprašanjih Vrnitev E.Kardelja in V.Bakariéa Končana f e IV. skupščina stalne konferenc« mest Jugoslavije — Prihodnje zasedanje bo maja 1955 v Sarajevu S&opž}«, 29. okt. (po telefonu od našega posebnega dopisnika). Tretjega in zadnjega dne zasedanja so delegati IV. skupščine Stalne konference mest pozdravili v svoji eredi podpredsednika in člana sveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča, Osmana Ka-rabego-viča in Dobrivoje Radosavljeviča. S posebnim aplavzom je sprejela skupščina obvestilo predsednika Večeslava Hol jev ca, da prisostvujejo skupščini tudi predstavniki novopriključenih mest Kopra, Izole in Pirana, ki so postali člani Stalne konference mest. Mario Abram je pozdravil delegate v imenu imenovanih mest. Na današnjem plenarnem zasedanju je predsednik Holjevac najprej omenil, da je bila razprava o razvoju krajevnih skupnosti v smeri komun v komisijah izredno plodna, saj je v njej sodelovalo 70 delegatov. V razpravi so delegati kot Je dejal predsednik Holjevac, odprli tudi probleme, ki le niso pojasnjeni, bosta pa o njih povedala svojo hesedo čas in bodeče delo. Vse gradivo iz razprav c komunah bo Stalna konferenca mest dostavila zvezni in republiškim skupščinam in drugim upravnim organom. Po poročilih predstavnikov komisij velikih, srednjih in gospodarsko nerazvitih mest, je prešla skupščina k drugi točki dnevnega redà — položaj krajevnih skupnosti v vidu družbenega plana in načrta plana za 1955. leto. Pri tej točki se je prvi oglasil sekretar odbora za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta dx. Nikola Balog, ki je pojasnil nekatera določila, ki Jih vsebujejo teze o inštrumentih za delitev dobička in plačnem sistemu za leto 1955 ter navedel, da pripravljajo tudi instrumente za obdavčenje konjunkturnega dobička, ki nastaja tz poviševanja cen. Za dr. Balogom so govorili predstavniki Vrnjačke Banje, Zaječa-ra, Skoplja, Tuzle in Zagreba. — Med drugim so predlagali ukinitev plačevanja anuitet, utemeljevali potrebo po uvedbi inštrumentov, ki bi omogočali obnovo zastarele industrije, dalje predlagali, naj bi se davek na osnovna sredstva v trgovini, obrti in gostinstvu plačeval v investicijski sklad komune ne pa v splošni investicijski sklad ter končno opozoril na pomanjkljiva določila glede prisilnega konkurza v podjetjih, posebno z ozirom na obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo pri tem ljudski odbori. Delegat Zagreba je podal daljšo analize objektivnih in subjektivnih vzrokov, ki so dovedli do porasta cen na trgu, poročal o rezultatih akcije za zniževanje cen v mestu Zagrebu in pozval tudi druga mesta, da podvza-mejo enake ukrepe. Izvajanja delegata iz Zagreba so izzvala — kot je sam dejal — tovariša Svetozarja Vukmanoviča, da je takoj posegel v razpravo in povedal svoje osebno mnenje, ne pa mnenje zveznega izvršnega sveta. Iz govora Svetozarja Vukmanoviča Tovariš Svetozar Vukmanovič, ki je v začetku omejil, da so letos nastale na našem trgu nepričakovane izpremem-be: cene industrijskih in kmetijskih proizvodov so presegle povprečje lanskega leta, kar je izzvalo mnogo nerazumevanja in najširšo razpravo. Ako pogledamo vzroke, zakaj se cene narasle, je dejal podpredsednik Vukmanovič, jih moramo iskati ne na površini, temveč v globini, ne v subjektivnih slabostih, čeprav obstoje, pa niso osnovnega značaja, temveč v ekonomskih problemih. Ce ne bomo šli po tej poti v naših analizah, bomo prišli do precej površnih zaključkov in (\p zelo površnih ukrepov. Ustvarjena je možnost, da proizvajalci na notranjem trgu izkoriščajo svoj monopolistični položaj in navijajo cene Ko je govoril o ekonomskih vzrokih, ki so privedli do porasta cen kljub povečani proizvodnji, je podpredsednik Vukmanovič dejal, da osnovni vzrok niso niti instrumenti niti subjektivne slabosti, čeprav tudi ti vodijo do določenega naraščanja cen, temveč naš plačni debalans, zaradi tega pa tudi zelo zožena orga- Biplomaiska kronika Beograd, 29. okt. Jugopres poroča, da se bodo 15. novembra v Parizu nadaljevali jugo-slovansko-francoski razgovori o Javnih dolgovih. Predmet razgovorov bo izplačilo kuponov predvojnih jugoslovanskih posojil. O istem vprašanju so se pogajali v Parizu maja leto3. (Jugopres). Beograd, 29. okt. Jugopres poroča, da sta se vladi Indonezije in Jugoslavije sporazumeli o navezavi diplomatskih stikov in ustanovitvi poslaništev v Beogradu in Djakarti. Jugoslovanska vlada je priznala Indonezijo takoj po njeni ustanovitvi, rednih diplomatskih zvez pa doslej z njo ni imela. Beograd, 29. okt. Ameriška akademija za politične in družbene vede, katere sedež je v Filadelfiji, je izvolila za svojega člana dr. Milana Bartoša, državnega svetnika v sekretariatu za zunanje zadeve. (Jugopres) nizacija notranjega trga. S svojim sistemom in svojimi ukrepi smo namreč preprečili konkurenco tujih proizvajalcev na našem notranjem trgu, ustvarili smo monopolistični položaj naših notranjih organizacij na notranjem trgu, ustvarili smo možnost, da proizvajalci na notranjem trgu izkoriščajo svoj monopolistični položaj in da navijajo eene. Na drugi strani smo v naši ekonomiki stalno delali brez surovinskih in deviznih rezerv. V času, ko je naša plačilna bilanca deficitna ln ko na trgu ne moremo pos-edo-vati z rezervami, je jasno, da proizvajalci teh proizvodov izkoriščajo ta položaj in imajo izredno konjunkturo dobička. Tako so se na notranjem trgu povečale cene na račun potrošnikov. Ustvarjali so se posebni dobički, konjunkturni dobički, ki so zopet imeli svoj vpliv na trg, ker so ti posebni dobički prišli na trg v obliki razširjene investicijske graditve. V zadnjem času smo videli, da se deli ta posebni izvenplanski konjunkturni dobiček, ki je bil dosežen v republikah. komunah in proizvodnih organizacijah. Vsako- mn je jasno, da je šel ta dobiček očitno v breme standarda naših ljudi ln da pomeni ta dobiček inflacijski pritisk na našem trgu. Zanimivo je, da ni v kampanji, ki se vodi v tisku, v komunah, v mestih za omejitev cen, niti govora o tem, da bi se odstranili z našega notranjega trga skladi, ki izvajajo inflacijski pritisk. O tem se ne govori, govori pa se o tem, da bi se povečal pritisk javnega mnenja 73 znižanj« cen itd. Nisem proti mobilizaciji javnosti proti špekulantom, rečem samo, da to ne bo rešilo zadeve, ker so vzroki na drugem mesto. Za tem je podpredsednik Vukmanovič izrazil mnenje, da naš sistem ne more pravilno funkcionirati, če ne uvedemo kot enega izmed instrumentov določilo, da gre tržni konjunkturni dobiček, ki ga dosežejo gospodarske organizacije s povečanjem oen in ne z boljšo organizacijo dela, s zmanjšanjem stroškov proizvodnje, z varčevanjem itd., skupnosti. »Čeprav sem proti gospodarskim ukrepom s retroaktivnim učinkom, mislim, da bi se morali ti ukrepi razširiti tudi na to leto in da bi bili morali storiti to že prej. Menim, da teh sredstev tudi skupnost ne bi smela dati v promet, temveč bi jih morala lmobilizirati.« Osnovno vprašanje znižanja cen Je v proizvodnji Nato je podpredsednik Vukmanovič dejal, da more pritisk javnosti za znižanje cen dati tudi negativne rezultate. Omenil je, da se v našem tisku, v razgovorih z ekonomisti iz okrajev in mest ne govori o tem, da je proizvodnja slaba. Vsi se nekako strinjajo, da je proizvodnja padla, kadar pa cene narastejo, potem se vsi zgražajo in menijo, da je tega kriva trgovina. V trgovski mreži res ni vse v redu in nujno je, da kritiziramo špekulantske pojave v trgovini, vendar to ni osnovno in edino, pač pa je osnovna stvar v proizvodnji. Menim, da je treba boj proti naraščanju cen učinkovite voditi na ta način, da se retroaktivno odvzamejo vsi presežki dobičkov, ki so nastali s povečanjem cen, da pospešujemo kmetijstvo, da likvidiramo znano variacijo »suša — dobra letina«. To dosežemo lahko le z investiranjem sredstev komun, republik in Zveze, vsake v ustreznem razmerju. Obenem morajo začeti komune nekoliko drugače, resneje gledati na oskrbovanje svojega trga, svojega mesta. Opustiti je treba pojmovanje, ki nanj še vedno naletimo, namreč vse naj rešijo višji organi. Če je potrebna preskrba z mesom ali mastjo — višji organi, če so potrebna drva in premog — višji organi! S temi zadevami naj se peča komuna, prav to so njeni posli. V kolikor se višji organi bavimo s tem, se bavimo samo zato. da bi izvlekli posamezna mesta, ki ne razumejo svoje osnovne vloge. Glede tega si moramo priti na jasno. dem takoj na stvar. Kakor je nedavno dejal tov. Tito, tovarna ni lastnina niti delovnega kolektiva niti komune in se ne more meriti dohodok po glavah prebivalstva komune, da bi se tako nekako izravnavale komuna, okraj, republika itd. Dohodek je poleg drugega rezultat določene politike cen. Ce bi izpremenili politiko cen, ki se vodi v okviru FLR Jugoslavije, oziroma če bi spremenili politiko cen kmetijskih pridelkov, ki jih držimo nekoliko niže, kakor je svetovno povprečje, če M iz- (Nadaljevanje na 2. strani) Predstavniki SZDL povabljeni v Cile Beograd, 29. okt. Nacionalna socialistična stranka Čila je povabila predstavnika SZDL Jugoslavije, da obišče Cile kot gost te stranke. Jugopres je zvedel, da je predsedstvo SZDL povabilo sprejelo! Predvidevajo, da bo predstavnik SZDL Jugoslavije odpotoval v Cile decembra letošnjega leta. LJUBLJANA, 29. okt. Nocoj sta se vrnila z obiska na Norveškem generalni sekretar SZDL Jugoslavije Edvard Kardelj in član predsedstva SZDLJ dr. Vladimir Bakanč. V Ljubljani so ja sprejeli in pozdravili predsednik ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine LRS Boris Kraigher in podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj. Tovariš Bakarič je nocoj nadaljeval pot proti Zagrebu, tovariš Kardelj pa bo odpotoval v Beograd verjetno jutri. Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič sta bila na uradnem obisku na Norveškem, kamor ju je povabila norveška socialdemokratska stranka. Na pettedenskem potovanju sta na privatno povabilo predsednika švedske delavske stranke obiskala tudi Švedsko, na povabilo predsednika danske socialistične stranke pa Dansko. Na poti na Norveško sta se za tri dni ustavila v Belgiji, na povratku v domovino pa sta obiskala Nizozemsko, Francijo in Zahodno Nemčijo. Tn sta bila na vljudnostnem obiskn pri predsedniku nizozemske vlade Dreesu, pri predsedniku francoske vlade Mendès-Franceu in pri za hodnonemškemu podkanclerja Blficherju. Sporazumne rešitve sporov odpirajo lepše možnosti evropskega sodelovanja Na redni tiskovni konferenci v Državnem sekretariatu za zunanje zadeve, je na vprašanja domačih in tujih novinarjev odgovarjal predstavnik sekretariata Branko Draškovič (Od našega beograjskega dopisnika.) Beograd, 29. okt. »Smatramo, da bi stiki med Jugoslovanskimi in italijanskimi voditelji bili koristni, vendar pa dosedaj še ni bilo pobude za to.« To je bil odgovor predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve Branka Draškoviča na vprašanje nekega novinarja na današnji tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje, če je res, da je Jugoslavija dala pobudo za sestanek med predsednikom republike Titom in predsednikom italijanske vlade g. Scelbo. Osnovna skupnost — republika — Zveza Veleposlanik Riddleber-ger spet v Beogradu New York, 29. okt. (AFP) — Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji James Riddelberger Je sinoči z letalom odpotoval v Beograd po dvotedenskih posvetovanjih z zastopniki vlade. Izjavil je, da so se razgovori, ki jih je imel v Washing-tonu, nanašali zlasti na tržaško vprašanje. Novinarjem je Izrazi! prepričanje, da bo ■klenjeni sporazum o Trstu privedel do vidnega zboljšala zvez med Italijo in Jugoslavijo. Drugi problem, o katerem sem hotel govoriti, je težnja, ki se ponekod pojavlja, češ osnovna skupnost, ki planira gospodarski razvoj, je vedno tista, ki mora dati za Zvezo in za republike, kolikor jim je potrebno za administracijo, ki je nujno zlo, kakor mislijo ponekod. Z drugimi besedami: Zveza da ne bi smela odvzemati toliko, kolikor odvzema, temveč nekoliko manj. Koliko naj bi bilo manj, kakor tikli kaj, ni prišlo do izraza v diskusiji in razgovorih; hotel pa bi govoriti prav o tem, da vidimo vlogo splošne jugoslovanske družbene skupnosti v usmerjanju družbenega razvoja, v razdeljevanju dohod- ka, v planiranju. To bi nas moralo zanimati. Ce bi zavzeli stališče, da nima Zveza nobenega vpliva na razširjeno reprodukcijo v gospodarskem razvoju države, da se to opravlja v komunah, bi po mojem mnenja tvegali, da bi v našem gospodarskem razvoju prišli do stihijskega anarhičnega razvoja; tvegali bi, da bi gospodarsko nerazvita področja zopet zaostajala, gospodarsko bolj razvita pa hitro napredovala, z drugimi besedami, podaljševali bi protislovja dosedanjega razvoja naše države. Tak razvoj pa ne bi Imel nobene zveze s socializmom ln socialističnimi družbenimi odnosi. Naj prei- Odgovarjajoč na nekatera druga vprašanja o jugoslovan-sko-italijanskih odnosih pa je tov. Draškovič dalje dejal, da bodo dogodki nedvomno dovedli do dviga medsebojnih diplomatskih predstavništev s stopnje poslaništev na stopnjo veleposlaništev in da se v okviru jugoslovansko-italijanskih gospodarskih odnosov razpravlja tudi o vprašanju italijanskega ribolova v naših obalnih vodah. Glede normalizacije naših odnosov z vzhodnoevropskimi državami je Draškovič sporočil novinarjem, da je Poljska — edina vzhodnoevropska država, ki dosedaj še ni normalizirala svojih odnosov z Jugoslavijo — dala pobudo za medsebojno izmenjavo veleposlanikov. Ko bo dan agrema za poljskega veleposlanika v Beogradu, bo to objavljeno. Obstaja tudi predlog za sklenitev kompenzacijskega aranžmaja s Poljsko. Izjavo madžarskega prosvetnega ministra g. Darvaša, ki je na nedavnem kongresu madžarske patriotske fronte izrazil upanje, da se bodo jugoslovansko-madžarski odnosi izboljšali do popolne normalizacije na gospodarskem, kulturnem in športnem polju, pa je tov. Draškovič pozdravil, ker je v duhu normalizacije medsebojnih odnosov in jo zato Jugoslavija smatra kot koristpo. Dodal je, da je v okviru normalizacije medsebojnih odnosov med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami še vrsta vprašanj, ki doslej še niso bila postavljena, kot n. pr. vprašanje medsebojnih dolgov, nastalih pred 1948. letom. Branko Draškovič je pozitivno ocenil francosko-nemški sporazum o Posarju. »Jugoslavija« — je dejal — »smatra, da je a tem sporazumom rešeno vprašanje, ki je velikega pomena za mednarodno sodelovanje, posebno še, ker gre za sporazum med dvema največjima državama zahodne Evrope. Po našem mnenju sporazumna rešitev takih vprašanj, kot je bilo tudi tržaško vprašanje, odpira lepe perspektive in ustvarja možnosti za rešitev ostalih vprašanj na področju evropskega sodelovanja ln boljših medsebojnih odnosov. Po mišljenju predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve so pariški sporazumi otežkečili, vendar pa ne onemogočili rešitev vprašanja združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije. »Nasprotno« — je naglasil tov. Draškovič — »če se bo aktivnost bodoče zahodnoevropske zveze pravilno usmerila, potem bo lahko olajšala pot do zadovoljive in pravilne rešitve nemškega vprašanja. Prepričani smo, da bodo odgovorni voditelji najbolj prizadetih držav storili vse, da se to vprašanje reši miroljubno in v duhu medsebojnega sodelovanja.« Tov. Draškovič je negativno odgovoril na vprašanje nekega novinarja, ali je Jugoslavija že odgovorila na noto, ki jo je Češkoslovaška poslala nekaterim državam in v kateri zahteva skupno akcijo proti oborožitvi Zahodne Nemčije. Dodal pa je, da ni izključeno, da bo Jugoslavija na to noto odgovorila. Na vprašanje o možnosti tesnejšega sodelovanja med Jugoslavija in Francijo je tov. Draškovič odgovoril, da je po našem mnenju francosko-jugoslo-vansko sodelovanje zaostajalo za objektivnimi možnostmi in latentnimi potrebami, ki so ob- stojale med obema državama. Zato smatramo kot normalno, da bo z obeh strani prišlo do pobude, da se to sodelovanje izpopolni in poglobi. Ali bo ciprski spor negativno vplival na razvoj Balkanske zveze — je vprašal neki novinar, nakar je tov. Draškovič odgovoril naslednje: »Ne da bi oce-njevali bistvo tega spora, obžalujemo. da ie do njega prišlo, ker ima vsak spor svoje slabe posledice. Najbolj zaželeno in najbolje bi bilo, da se ta spor reši sporazumne.« Na koncu današnje tiskovno konference je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve odgovoril na vprašanje o rezultatih obiska šefa ameriško uprave za pomoč inozemstva g. Harolda Stassena v Jugoslaviji. »Med obiskom g. Stassena,« — je dejal Branko Draškovič —» »so bili pretreseni celokupni ju-goslovansko-ameriški odnosi, posebno pa še gospodarski. S tem v zvezi je tudi bližnje potovanj« podpredsednika zveznega izvršnega sveta tov. Svetozarja Vukmanoviča v ZDA, ki ima za cilj, da se podrobneje uredi medsebojno sodelovanje in pa tista vprašanja, o katerih je bilo govora med obiskom g. Stassena v Jugoslaviju M. P. Želim še večje medsebojno razumevanje in sodelovanje je izjavil dosedanji francoski veleposlanik Philip Baudet pred svojini odhodom iz naše države na faza zgodovine te države, ki Beograd, 29. okt. Francoski veleposlanik v Beogradu g. Philip Baudet, ki bo 30. oktobra zapustil Beograd in odšel na novo dolžnost, je dal uredniku Jugopresa naslednjo izjavo: »Štiri leta, ki sem jih preživel v Jugoslaviji, mi bodo ostala v toplem spominu. To predvsem zaradi tega, ker sem rad živel sredi plemenitih jugoslovanskih narodov in ker sem se moralno obogatil v stiku z nji- mi. Pa tudi zaradi tega, ker se je v tej dobi odvijala zelo važ- Priznanie generala Faya šef generalnega slaba francoskega letalstva je dejal, da naša podjetja letalske industrije lahko služijo kot vzor modeme, letalske industrije Beograd, 29. okt. Sef generalštaba francoskega letalstva ge- . neral Fey, ki je bil kot gost jugoslovanskega vojnega letalstva nekaj dni v Jugoslaviji, je uredniku Jugopresa pred odhodom iz Beograda izjavil, da so bili vsi člani francoske letalske delegacije ginjeni nad prisrčnim sprejemom, ki jim je bil prirejen v Jugoslaviji. »To je bil moj prvi obisk Jugoslaviji« — je tekel general Fey — »in obžalujem, da nisem mogel dlje ostati v vaši državi, ker me živo zanima vse, kar sem videl. Obiskal sem nekaj podjetij letalske Industrije, kjer sem občudoval odlično organizirano proizvodnjo tn tehnične sposobnosti delavcev. Oprema teh tovarn je popolnoma sodobna in lahko služi kot vzor za moderno letalsko indu- strijo. Obiskal sem tudi letališče v Batajnici in videl, da ima vse potrebne instalacije in je to letališče ena najmodernejših letalskih baz. Imel sem priliko spoznati tudi način vzgoje v Jugoslovanskem letalstvu, ki je odličen. Nesreč je zelo malo, kar dokazuje spossbnosti pilotov in mehanikov.« Nato je general Fey dejal, da je napravil nanj velik vtis spomenik Neznanemu junaku na Avali, ki, kakor je dejal, verno simbolizira ogromne žrtve jugoslovanskih narodov v prvi in drugi svetovni vojni. Ob zaključku je Izjavil: »Srečen bom, če bo moj obisk doprinesel k utrditvi tradiconalnih prijateljskih vezi med Francijo in Jugoslavijo. Upam tudi, da bomo prihodnje leto pozdravili v Franciji predstavnike jugoslovanskega vojnega letalstva.« sem ji posvetil največjo pozornost. Na zunaj je prišlo do utrditve neodvisnosti in varnosti, zahvaljujoč vzpostavitvi sodelovanja z zahodnimi državami, znotraj pa je bil vzpostavljen socialistični red na osnovi originalnih ustavnih predpisov. Veseli me, da lahko ugotovim, da Francija kot tradicionalni prijatelj Jugoslavije ni samo a simpatijami spremljala to evolucijo. Moja vlada si je v sporazumu z jugoslovansko vlado prizadevala vzpostaviti najboljše politične in gospodarske pogoje, ki bi doprinesli konsolidaciji miru v tem delu sveta. Uspehi, ki jih je Jugoslavija dosegla v obeh smereh, so razveselili vse Francoze. Tudi na področju jugoslovansko - francoskega sodelovanja je bil v tej dobi dosežen velik napredek in je prišlo do povečane izmenjave med obema državama na vseh področjih. Vendar pa jo treba storiti še mnogo v obojestranskem interesu. Zdi se ml, da bo bodočnost posebno bogata možnost: za povečanje sodelovanj na t"i!*nrnem In gospodarskem področju. 2elel bi, da bi to sodelovanje rodilo sadove v okviru združene Evrope. Od vsega srca želim«, je dejal na koncu veleposlanik Baudet, »da bi se stalno širili odnosi med obema državama, kar bi doprineslo k še večjemu medsebojnemu razumevanju, spoštovanja in sodelovanju.« VREME Napoved za soboto: Lepo vrem« z rahlo oblačnostjo, kt se bo po zneie nekoliko povečala. Dopoldne v nižinah megla Temperatura ponoči od 0 do 5. na Primorskem okoli 10. podnevi med 13 ln 18, na Prlmorkem do 20 stopinj Celzija« r S str. E u..,, suvnsn FOBommc ; m «. - ». oktobra um Govor Svetozarja Vukmanoviča v Skoplju (Nadaljevanj« s 1. strani) premenili povprečje cen Industrijskih proizvodov, ki so nekoliko višje kakor svetovno povprečje, bi se takoj povečal dohodek na glavo prebivalcev, tako v komunah kakor po republikah. To ničesar ne pove. V razdeljevanju narodnega dohodka ne moremo zavzeti kriterija, koliko kdo ustvarja narodnega dohodka v posameznih komunah in republikah, kajti če bi to storili, bi imeli priviligiran položaj gospodarsko razviti predeli, od katerih imajo nekateri zaradi naše politike cen večji dohodek, kakor je to njihova resnična zasluga. To, kar »dajo« gospodarsko bolj razvite komune, ni njihovo, temveč preliva splošna jugoslovanska skupnost v nerazvita področja. Glede na to je njihovo samo tisto, kar jim prepušča splošna jugoslovanska skupnost, v gospodarsko nerazvitih predelih pa je njihovo tisto, kar sami ustvarijo in kar jim daje splošna jugoslovanska skupnost za razvoj proizvodnih sil. Osnovno je politika razdeljevanja dohodka. To politiko pa more voditi samo splošen jugoslovanski org a«, zvezna ljudska skupščina in nihče drugi. Kaj pa pomeni politika razdeljevanja dohodka? Ali bomo sprejeli staro načelo administrativnega razdeljevanja dohodka ali prešli na novo načelo z novimi instrumenti — to je bistveno vprašanje. Nisem za .stari administrativni sistem. Zame pomeni splošni kreditni sklad, investicijski sklad enega izmed osnovnih proporcev v našem gospodarskem razvoju. Jugoslovansko gospodarstvo pa ne more dopustiti, da bi se raven mvesti-cij oblikovala čisto spodaj, v komunah ali v podjetjih. Zakaj ne more tega? Zato ne, ker bi lahko prišlo do velikih motenj v našem gospodarstvu, zlasti v nerazvitem gospodarstvu. Pripetilo bi se lahko, da bi pri razdeljevanju dohodka So več, kakor bi smelo, v korist potrošniškega ali stanovanjskega sklada, čeprav gospodarstvo Jugoslavije še ne more dopustiti takega razdeljevanja dohodkov. Ce bi to dopustili, bi bU naš standard vsako leto nižji. Razvijati moramo proizvodne sile, da bi polagoma iz leta v leto povečevali standard in da bi to postalo stabilno. To pomeni zagotoviti razvoj proizvodnih sil, kajti samo te lahko zagotove stabilen standard. Drugo je vprašanje, kakšen sistem je treba sprejeti v razdeljevanju investicijskih kreditov. Ali naj sprejmemo sistem anuitet in obresti (samo, da bi moral biti prožnejši, ali naj ostanemo pri starem administrativnem sistemu dodeljevanja kreditov za posamezne objekte? Ta sistem lahko kritiziramo, lahko pa odpravimo tudi njegove slabe strani. Po mojem mnenju moramo ostati pri sistemu anuitet in obresti, seveda z določenimi popravki. Ko j« kritiziral pojave, da plačujejo komune silne denarje projektantom In projektantskim organizacijam za razne tovarne, za katere vsaj v teh okoliščinah ne bodo dobile kreditov, je podpredsednik Vukmanovič omenil, Vsakemu po vloženem delu (Prispevek za diskusijo) V razvoju gospodarske zmogljivosti naše domovine dosegamo vsak dan nove uspehe. Vrsta novih objektov stalno raste. Veliko število tovarn, hidrocen-tral, komunikacij in drugih objektov, ki smo jih začeli graditi po vojni, že danes povsem ali vsaj delno služi svojemu namenu. Precej pa se še gradi. Vse to pa ni poceni. Marsičemu smo se morati odpovedati za izvedbo naših investicij. Pozabiti tudi ne smemo, da je bila zaradi vremenskih neprilik letina zelo slaba. Vendar se mi zdi kljub upoštevanju vsega tega, da je kupna moč le preveč padla. In istočasno s kupno močjo pada tudi vrednost našega dinarja. V zadnjem času so razne politične organizacije pokrenile tfkcijo za znižanje cen. Res so dosegle nekatere rezultate, vendar predstavljajo ti le majhen delček v celotnem problemu. Zato je treba v celoti popraviti vse tiste planske instrumente, ki omogočajo razne anomalije v našem gospodarstvu. Eden teh instrumentov Je tudi naš plačni sistem. Ze vse letošnje leto se ugotavlja, da naš plačni sistem ni pravilen. Administrativno dirigiran ob istočasnem svobodnem delovanju ekonomskih zakonov (ki često presežejo mejo ekonomike!) ne daje nobene stimulacije za večjo delovno ustvarjalnost. Nasprotno, delovno ustvarjalnost zmanjšuje, ker daje za slabo delo enako plačilo kot za dobro. Poglejmo samo en primer. if tiskarni »Slovenskega poročevalca« je 28 strojnih stavcev. Nekateri so boljši, nekateri slabši. Plačani so na uro, od 65 do 72 din. Koliko — določi upravni odbor za vsakega posameznika. Na uro je treba doseči normo 120 vrstic. Nekateri, posebno starejši stavci so sposobni postaviti v uri tudi 200 vrstic, to je okoli 75% nad normo. Vednar tega ne delajo, ker nimajo za to nobenega interesa. Njegova plača bo ostala ista, če bo postavil 120 vrstic ati pa 200. Takih primerov kot Je omenjeni, lahko najdemo povsod. In rezultat tega je, da je storilnost pri nas zelo nizka in da celo pada. (Odstotek nove delovne sile v proizvodnji je precej večji od odstotka povečane proizvodnje!) Podjetja sama nimajo možnosti, da bi lahko v okviru plačilnih sredstev nagrajevala po učinku dela, ker same dosedanje uredbe tega ne dopuščajo in ker je že za tisto minimalno razliko med administrativno določenim plačnim fondom In postavkami tarifnega pravilnika potrebno ustvariti ogromne dobičke, katerih le majhen de’ lahko krije razliko. Prav zaradi tega se že precej časa ugotavlja, da je dosedanji plačni sistem slab. Za drugo leto se predvideva plačilni sistem, ki bo vseboval socialistično načelo; vsakomur po njegovem delu. A prav o ton načrtu novega plačilnega sistema, ki tako ranima vsakega državljana, se je doslej bore malo napisalo in go-.vorilo. Najboljše nagrajevanje po na- čelu: vsakomur po njegovem delu —, ki bo stimuliralo večjo storilnost — je akordno delo, povsod, kjer se to le da uvesti. Plačilo, 'to Je zaslužek, se naj ravna zgolj po delovnem učinku. Danes se lahko delavec trudi, kolikor se more, njegov učinek je lahko še enkrat večji od učinka ostalih, pa bodo (če bodo!) njegovi prejemki le za malenkost večji od prejemkov ostalih. Zato tudi danes mnogi med svojim rednim delom štedi; o s\rt>;e moèi, da lahky potem po urah šušmarijo in z /itenziv-nim delom ustvarjajo več kot med rednim delovnim časom, ker zaračunavajo po učinku. Z akordnim delom pa bo vsakomur dana možnost, da v svoji osnovni zaposlitvi s povečanimi napori zasluži čim več. S tem bodo naša osnovna sredstva tudi mnogo bolj izkoriščana. Akordno delo bo zelo stimulativno vplivalo tudi na sezonske delavce. Stalno zaposleni sezonski delavci prejemajo sedaj skoraj iste prejemke v mesecih, ko zaradi vremenskih pogojev ne morejo delati, kot v mesecih ko delajo. Akordno delo pa jim bo omogočilo, da sl v sezoni lahko ustvarijo take prejemke, da se v zimskih mesecih lahko vzdržujejo sami. Akordno delo bo precej vplivalo tudi na izboljšanje naše delovne discipline, s katero se često ne moremo zadovoljiti. Res je, da bo taka sprememba v našem plačilnem sistemu naletela na razne pomisleke, predvsem pri tistih, ki jim predstavlja osnovna zaposlitev le manjši del zaslužka. Toda prav to je treba zlomiti. Vsakdo naj v svojo osnovno zaposlitev vloži čimveč dela in prejme tudi plačilo po učinku tega dela. S tem bomo tudi dosegli, da ne bo več vrste zaprek in Intervencij, če podjetje odpusti človeka, ki se mu ne ljubi intenzivno delati. Za dosledno Izvedbo principa: vsakomur po njegovem delu — bi bilo prav, da bi se obveznosti do družbe določile le na osnovi vrednosti proizvajalnih sredstev. Komune naj bi imele možnost, da preprečijo eventualne špekulacije, kj bi jih lahko uveljavljala podjetja z monopolističnimi privilegiji (podjetje brez konkurence.) Na osnovi višine plač pa bi se naj zaračunaval le prispevek za socialno zavarovanje. Tak plačilni sistem bi postavil pred naša podjetja problem boljšega izkoriščanja zmogljivosti strojev. Ce danes po nekaterih, in to velikih podjetjih prevladuje mnenje, da delo v treh izmenah ni ekonomično, ker se preveč zrabijo stroji! (to ni šala, ampak resničnost!) potem bo tak plačilni sistem silil ta podjetja za uvedbo večih izmen, d- bodo lahko zaposlili vso tisto delovno silo, ki je je danes po tovarnah zaradi majhne storilnosti preveč, in s sredstvi, od katerih je odvisen družbeni prispevek ustvarili čimveč, jih čim bolje izkoriščati. Uvedba novega plačilnega sistema zahteva vsekakor temeljito razpravljanje. In mislim, da bi biti zato koristni konkretni predlogi zanj prav iz vrst naših kolektivov. s. V. da J« mita« pojmovanje nekaterih odborov, da niso ničesar napravili, afee nlao «graditi vsaj ene tovarne. Ne smemo porabiti, da je tudi kmetijstvo rek) vaiar odeva. Tov. Vukmanovič je nato govoril o oblikovanju sklada za razvoj gospodarsko zaostalih predelov, ki je važen instrument za usmerjanje gospodarskega razvoja Jugoslavije, nato pa je nadaljeval: Eden izmed osnovnih proporcev v našem gospodarskem planiranju je tudi instrument za zajetje akumulacija o razdelitev dohodka. Ce mora Zveza obdržati sredstva, da usmerja gospodarski razvoj, da Ima dovolj rezerv za reguliranje trga in ne dovoli, da bi bil ta prepuščen samemu sebi, In preprečuje stihijske pojave na tržišču, dalje če upoštevamo, da mora Zveza zagotoviti sredstva tudi ra vojsko, potem je jasno, da se skupna sredstva, ki jih jemlje Zveza, ne nanašajo samo na administrativno in vojaške zahteve. Zaradi tega ne omejujem vloge Zveze le na potrebe zvezne administracije — te so prav gotovo nujne — marveč menim, da ima Zveza v določenih pogojih, ob določeni stopnji razvoja proizvajalnih sil Jugoslavije, veliko vlogo v gospodarskem razvoju pri uravnavanju višine cen In življenjske ravni itd. itd. Da bi zagotovili to splošno vlogo Zveze, menim, da mora komuna popolnoma svobodna odločati o razdelitvi dohodka, e skladih za komunalne potrebe In • pctrošnem skladu delovnih ljudi. Grem še dalje: ko se razdeli del dohodka v komuni za komunalne potrebe in za potrošno sklade podjetij, menim, da morajo podjetja popolnoma samostojno razdeliti ostati del dohodka na plačni sklad, na sklade podjetij itd. Kako bomo to dosegli, to je vprašanje strokovne analize in se v to ne bom spuščal. Na koncu naj poudarim še določena načela, ki bi jih bilo treba upoštevati v inštrumentih za porazdelitev dohodka. To je načelo, da ima Zveza svojo vlogo na lo kot nujna administracija in ne le v narodni obrambi, marveč tudi v gospodarskem življenju države, v razvoju gospodarstva, v stabilizaciji trga, itd. itd. Zveza, ki tako vpliva na gospodarski razvoj, ima vlogo tako v gospodarskem razvoju kot pri obrambi države. To načelo je treba obdržati. Prav tako je treba obdržati načelo, da morajo biti materialni dohodki Zveze, se pravi sredstva, ki so za izpolnjevanje to naloge potrebna, zagotovljena g instrumenti, ki bodo zajemali dohodek, ki ni bil ustvarjen predvsem po zaslugi komune ati podjetja. To pomeni, da je treba zajeti dohodek, ki je nastal bodisi zaradi ugodnih naravnih pogojev, bodisi kot renta «i na trgu zaradi prometa ali pa zato, ker ima podjetje več osnovnih sredstev in boljše kakor serodno podjetje. Ce tega dohodka ne M zajeti, bi dajali prednost gospodarske razvitim pokrajinam In zapostavljali zaostale. Kakršna koli bi ie bila progresivna davčna stopnja, večji del dohodka bi ostajal v gospodarsko bolj razvitih krajih države. Te pa bi bilo v nasprotja z našim gospodarskim sistemom ln družbenim razvojem. Podjetja niso last kolektivov ln torej dohodek podjetij prav tako ne. Zato moramo z izrednimi davki zajemati del teh dohodkov ln jih zbirati v sklada za razvoj zaostalih področij. To ni pomoč niti darilo slabo razvitim področjem, marveč je vlaganje sredstev družbene skupnosti za razvoj teh področij ln za razvoj gospodarstva. Delavski sveti naf bodo resnični predstavniki delovnega kolektiva Neko) senčnih strani iz dela mariborskih organov delavskega upravljanja Maribor, 29. okt. Mariborski proizvajalci so že četrtič izvolili zastopnike, ki v njihovem imenu upravljajo podjetja. Vsakokratne volitve v delavske svete so pomenile prazničen dogodek v kolektivu, delavci so skrbno izbirali ljudi, katerim bodo zaupali široka pooblastila za borbo z birokratskimi ostanki preživelega, administrativnega načina upravljanja. Delavski sveti se smelo razbijali samovoljo posameznikov v vodstvu podjetij in birokratizem, iniciativa proizvajalcev se je sprostila in dala pomembne materialne rezultate. Vendar ne moremo mimo dejstva, da je v podjetjih še precej delavcev, ki se svojih pravic pri upravljanju ne zavedajo in prepuščajo delavskim svetom, da odločajo in sprejemajo sklepe, ne da bi se prej posvetovali s svojimi volivci. V takšnih podjetjih so se delavski sveti oddvojili od proizvajalcev in sami postali nosilci delavske samouprave. Tipičen primer, do kakšnih napak lahko privede samovolja delavskega sveta, so pokazali dogodki v Predilnici in tkalnici v Mariboru. Peščica ljudi v delavskem svetu tega podjetja je skušala na sejah vselej uveljaviti svoja osebna stališča. Zaradi teh nekaj članov je bilo podjetje več mesecev brez tehničnega direktorja. Škodljive posledice so se kmalu pokazale. Iz inozemstva so prihajale reklamacije zaradi slabega materiala itd. Svet za gospodarstvo pri MLO ni mogel več prepuščati ureditve te zadeve delavskemu svetu. Našli so sposobnega človeka v drugem podjetju in ga predlagali delavskemu svetu za namestitev. In celo tedaj se je oglasila članica delavskega sveta in se postavila na stališče, naj najprej pokaže, kaj zna. Kandidat je namreč zahteval 1500 din več mesečne plače, ker je prevzel tudi večjo odgovornost, kakor jo je imel na starem delovnem mestu. Da je bil premagan takšen primitivizem in je bil prepotrebni strokovnjak sprejet, je moral gospodarski svet uporabiti ves svoj vpliv. Ce odkrijemo še ozadje, zaradi katerega je skupina ljudi v delavskem svetu zastopala takšno stališče — na to mesto so hoteli dati enega svojih ljudi, s katerim bo »lažje delati«. Interesi podjetja so jim bili pri tem postranskega pomena. Družbeni) uuravHanfevšolah na dnevnem redu 0L0 Kranj V petek 29. oktobra je bila v Kranju skupna seja okrajnega ljudskega odbora, kjer so med drugim razpravljali o uvedbi družbenega upravljanja v šolstvu ter še o ustanovitvi, o razmejitvi lovišč okraja Kranj. Okrajni svet za prosveto in kulturo, ki je nedavno razpravljal o uvedbi družbenega upravljanja v šolstvu, je smatral, da je ob razpravah o ustanovitvi komun najprimernejši čas, da delovno ljudstvo neposredno sodeluje pri upravljanju šol. Zato je tudi svet na tej seji predlagal okrajnemu ljudskemu odboru, da sprejme posebno priporočilo vsem ljudskim odborom, naj ti poskrbijo, da se na splošno-izobraže-valnih in strokovnih šolah kranjskega okraja čimprej uvede družbeno upravljanje. V vsaki splošno-izobraževalni in strokovni šoli pa naj ustanovijo šolski odbor. Jutri v Zagrebu o znižanju cen ZAGREB, 29. okt. Jutri se bodo v Zagrebu sestali predstavniki trgovinskih zbornic Tz okrog 36 večjih mest v naši državi, da bi razpravljali" o položaju na tržišča In v trgovski mreži In da bi razširili akcijo za znižanje cen. Sestanek je organizirala Trgovinska zbornica Zagreba, udeležili pa se ga bodo med dru- gimi tudi predstavniki zbornic iz Beograda, Kragnjevca, Sarajeva, Novega Sada, Ljubljane, Celja, Maribora, Zre-njanina in drugih mest Na posvetovanju bodo sprejeli sklepe za znižanje cen, ki naj bi še nanašali ne samo na trgovsko mrežo, temveč tudi na proizvajalce. M. B. V še bolj grobi obliki je prišla do izraza samovolja delavskega sveta tega podjetja — kakor v zasmeh — prav na obletnico delavskega upravljanja. V Fredilnici in tkalnici bi bili to obletnico dostojno proslavili, če se ne bi volji kolektiva uprl prav njegov voljeni organ. Obletnica je padla na delovni dan, na petek. Kollektiv je bil za to, naj bo proslava v nedeljo. Nobenega tehtnega razloga ni bilo, da ne bi pri tem ostalo. Toda dva člana delavskega sveta sta zahtevala, da mora biti proslava v petek, izgubljeni dan pa naj se nadomesti z delom v nedeljo. Ljudje v obeh obratih so bili proti temu in so imeti zato tehtne razloge: v nedeljo storilnost ne bo takšna kakor v petek, kar je praksa že neštetokrat pokazala. Razen tega so bili v precejšnjem zaostanku s planom in ne bi smeli izgubljati časa. Vendar so na delavskem svetu z majhno večino preglasovali voljo kolektiva. Ko so to zvedeli v obratih, so ljudje odkrito protestirali. In kako je delavski svet rešil nerodno situacijo, v katero je zaradi svoje samovolje zašel? Razglasil je, da bo v petek, na dan proslave delil presežek dobička. To seveda ni ostalo brez uspeha — delavci so pristali. In rezultat? Večji del denarja so zapravili že v sami tovarni, kjer je bil za to proslavo organiziran bife. Nato pijančevanje, pretepi. Nekaj delavcev so prepeljali v bolnišnico in v zapore. Niso redki primeri, ko se skušajo nekateri člani delavskega upravljanja prikazati »delavski« na čisto škodo delavskih interesov. Predilnica in tkalnica je imela več let za svoj kolektiv v najemu počitniški dom ob istrski obali. V delavskem svetu pa so letos pričeli razpravljati o tem, da bi dom opustili, da ni potreben, da ne bo rentabilen, skratka — ni v interesu delavcev. Čeprav je bil vsako leto poln, so ga navsezadnje res opustili. To naj bi bil zelo pomemben prihranek in uspeh. Izbojeval ga je prav tisti predsednik delavskega sveta, ki je bil letos 14 dni na dopustu v Nemčiji — na stroške podjetja! Mar ne bi bilo bolj »delavsko« predlagati kolektivu, da namesto delitve presežkov, ob- Z letne shupščine Združenju rezervnih aficirie Za predsednika glavnega odbora fe bil izvoljen rez. general-major Viktor Avbelj W7 Rezervni oficirji na grob herojev iz Maribora in okolice so položili včeraj venec Po govoru tov. Vukmanoviča Je skupščina prešla na tretjo točko dnevnega reda — obravnavanje materlalno-finančne problematike stanovanjske Izgradnje. Franc Drobeč Je prebral poročilo posebne komisije za stanovanjsko problematiko. nakar je sledila krajša razprava. Na konen Je skupščina sklenila, naj bi bilo naslednje zasedanje v Sarajevu, ln to maja 1955. leta. Ob 7 zvečer, takoj po zaključku zasedanja, je priredil mestiti ljudski odbor Skoplja svečan sprejem za vse delegate in geste. F. D. Ljubljana, 29. okt. Danes je bila v prostorih Kluba poslancev redna letna skupščina Združenja rezervnih oficirjev za Slovenijo, ki se je je udeležilo okoli 150 delegatov ln gostov. Skupščino je otvoril rezervni generalmajor Viktor Avbelj, ki je pozdravil zastopnike JLA generalpodpolkovnika Jovanoviča, polkovnika Sarca, zastopnika glavnega odbora Združenja rezervnih oficirjev za Srbijo Desimirja Jovo-vlča, zastopnika centralnega od- konferenca JugOSlO- bor^ UBOJ Vukašina Ljumoviča, vansksga študentskega tiska Ljubljena, 29. okt. Na ljubljanski univerzi se je danes popoldne začela prva konferenca Jugoslovanskega študentskega tiska. Organiziralo jo je uredništvo našega študentskega lista »Tribuna«. Na tej konferenci so se poleg zastopnikov Zveze študentov ljubljanske univerze zbrali tudi predstavniki študentskih listov iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Skoplja in Ljubljane, da izmenjajo mnenja in Izkušnje pri dosedanjem delu našega študentskega tiska. V tem smislu so tudi govoriti referati, ki so jih imeli posamezni predstavniki jugoslovanskih študentskih listov. Konferenca se nadaljuje še Jutri in bomo o njej le poročali. zastopnika izvršnega sveta LRS Milka Goršiča, zastopnika glavnega odbora UROJ za Hrvatsko Uroša Vukoviča zastopnika glavnega odbora Zve*: borcev za Slovenijo Mitjo Ribičiča, delegate iz Kopra in druge. Zatem so delegati na predlog tov. Leplna soglasno izvolili v delovno predsedstvo rez. generalpodpolkovnika Jako Avšiča, generalmajorja Viktorja Avblja, rez. podpolkovnika Iva Svetino, generalpodpolkovnika Jovanoviča, rez. podpolkovnika Franca Potočnika in Leopolda Jermana ter rez kapetana I. ki. Janeza Potočarja. Poročilo o delu in stanju v organizaciji UROJ za Slovenijo je podal Viktor Avbelj. Ko je omenil, da mora delo skupščine organizacijsko utrditi UROJ, je na kratko očrtal našo politično in gospodarsko dejavnost ter poudaril, d« morajo rezervni oficirji aktivno sodelovati v borbi za socialistične odnose, njihova najvažnejša naloga pa naj bo strokovno usposabljanje. To ni ravno lahka naloga, kajti združenje zajema rezervne oficirje raznih činov in rodov, poleg tega primanjkuje literature; velika oddaljenost posameznih članov od sedežev odborov in pododborov in še drugo otežkoča načrtno delo. Osnova za delo naj bi bila »Narodna armija«, koristen pa bo tudi priročnik, ki bo v kratkem izšel. Dolžnost rezervnih oficirjev je, da sodelujejo pri predvojaški vzgoji mladine. Pri tem so v preteklem letu dosegli naj lepše uspehe v kočevskem okraju, kjer je kar 20 rezervnih oficirjev sodelovalo pri predvojaški vzgoji. Pohvalo zaslužijo tudi rezervni oficirji v ptujskem in nekaterih drugih okrajih, medtem ko je slabše v okrajih Kranj, Radovljica, Krško In še nekaj drugih. V splošnem je doseglo Združenje rezervnih oficirjev v Sloveniji od svojega začetka dalje lepe uspehe. Leta 1952 je bilo v Sloveniji 124 pododborov, ki so imeli 7758 članov, kar predstavlja 60°/o vseh rezervnih oficirjev v Sloveni;L Naslednje leto se je povečalo število pododborov na 151, število včlanjenih rezervnih oficirjev pa na 68"/o, medtem ko je letos organiziranih že 76»/# vseh rezervnih oficirjev. To Je vsekakor dokaz, da organizacije niso spale. Najuspešnejši so biti v Gorici, kjer imajo vključenih 17, v Kranju 26, v Ljutomeru 2, v Novem mestu 45, v Postojni 24, v Ptuju 15, Sežani 17, Slovenjem Gradcu 40 in v Šoštanju 6 rezervnih oficirjev. Najslabša so naša največja mesta: Celje z 61°/o, Ljubljana z 68»/# in Maribor z 52°/o včlanjenih rezervnih oficirjev. Tu naj bi zlasti v zimskih mesecih stremeti po pritegnitvi še neorganiziranih. Se vedno slabo pa je plačevanje članarine skoro po vseh pododborih. V preteklem letu je bilo plačane samo 68°/o, letos v prvem polletju pa 54°/®. V glavnem so vse organizacije obdelale program in sodelovale z JLA. V Trebnjem, Sežani In drugod so se polnoštevilno udeleževati predavanj, medtem ko je po večjih mestih dosegel obisk le 10 do 25"/». Opaziti je tudi, da je prav malo članov naročenih na strokovne časopise, pohvaliti pa je treba rezervne oficirje za njihovo vsestransko sodelovanje pri raznih velikih akcijah, predvsem pa v Toplicah, na Okroglici in Ostrožnem. V diskusiji, ki je sledila poročilom, je delegat iz Maribora omenil, da pri njih niso vključeni tisti, ki ne zaslužijo, da bi biti rezervni oficirji. K tistim, ki še niso v vrstah rezervnih oficirjev, pa bi to zaslužiti, pa bodo osebno stopiti. Delegat iz Postojne je predlagal, na; bi uvedli strelstvo v »Partizanu« in naj bi aktivni oficirji vsestransko pomagati rezervnim, ko so ti na orožnih vajah. Delegat iz Krškega je predlagal, na; bi si ustanovili lastno glasilo, pri čemer ga je podprl tudi delegat iz Celja. Diskusije se Je udeležilo še mnogo drugih. Na koncu so Izvoliti še devetčlanski sekretariat glavnega odbora s tov. Viktorjem Avbljem kot predsednikom in Jako Avši-čem kot podpredsednikom, za odbornike pa Alberta Jakopiča, Ivana Kovačiča, Romana Potočnika, Franca Hočevarja-Cirila, Daniela Lepina, Marjana Bertonclja in Staneta Skrabarja V odfor časti so izvolili Iva Svetino, Humberta Gačnika, Maro Dermastia, Tineta Remškarja in Avgusta Farčnika. Poleg teh so izvolili še petčlanski nadzorni odbor in 35 delegatov za zvezni kongres UROJ. držijo ta dom ta pošljejo tjà na okrepitev vsako leto naj« bolj potrebne člane in njihova otroke? O potovanjih v ino* zemstvo bi morali delavski sveti polagati svojim volivcem točnejše račune, saj ljudje, ki niso člani kolektivov, na sestankih Socialist, zveze opozarjajo na prepogosta potovanja v tujino. Samo v zadnjih dveh mesecih so mariborski kolektivi dvignili v podružnicah NB v Mariboru za več kot 15 milijonov dinarjev tuje valute 1 Podjetja so v rokah delovnih ljudi. Ni delavca, ki mu n« bi bilo do tega, da njegovo podjetje dobro napreduje. la prav je tako. Toda analize gospodarjenja v mariborskih podjetjih kažejo, da gre podjetjem predvsem za finančne efekte. Planirani dobiček mariborskih podjetij bo do konca leta presežen za najmanj 86%, fizični obseg proizvodnje p* le za malenkost. Toda, v katerem delavskem svetu so glede na visoke dobičke že postavili dnevni red možnosti znižanja cen svojim proizvodom? Nasprotno, večji del so vsa podjetja zvišala cene. Mariborske opekarne, ki proizvajajo za našo stanovanjsko graditev tako važen material, so dvignile cene za celih 17% ! Vsekakor so delavski sveti vse premalo storili, da bi njihovi člani in člani vsega kolektiva znali pravilno presoditi, kaj je dobro gospodarjenje v podjetju — ali je rezultat večja proizvodnja ali večji dobiček. Nasprotno, celo delavski sveti presojajo sposobnosti svojih komercialnih in uprav-no-operativnih kadrov zgolj po tem, koliko so ustvarili dobička. Ne vprašajo pa se prt tem — na čigav račun? Na zadnjem sestanku zastopnikov vseh mariborskih podjetij, ki ga je sklicalo tajništvo za gospodarstvo, da ugotovi, kakšne so možnosti posameznih podjetij za znižanje cen njihovih proizvodov, je zastopnik Mariborske tekstilne tovarne odkrito dejal: »Kaj pa bo rekel delavski svet, če se bo dobiček zmanjšal?« Torej le niso samo objektivni vzroki, da ima to podjetje vse možnosti, da bo namesto planiranih 757 milijonov, ustvarilo do konca leta 1 milijardo 902 milijonov din dobička- Vse to kaže, da bodo morali delavci, predvsem pa sindikalne organizacije v podjetjih opravljati resno delo in poglobiti kolektivno kontrolo za odstranitev napak v lastnem organizmu 1 OP) Samo dve vorašanH V Hank* »Mariborčani prod visokim cenam« v nedeljski številki našega lista smo med drugim z grajo omenili, da je mariborsko podjetje »Vino-sadje* zaključilo s podjetjem »Fructus« iz Kopra pogodbo za prodajo 100.000 kg jabolk po 42 dinarjev. S tem v zvezi smo prejeli od navedenega podjetja »Vino-sadje* dopis z zahtevo, da popravimo krivico in škodo, ki smo jo baje s tem pisanjem povzročili podjetju. V dopisu sicer priznavajo, da so prodali 100.000 kg jabolk ka-nadk la, zdravih, neokuženih, premera 65 mm naprej, prebranih, brez škrlupa, preko »Fructusa« za to ceno, vendar trdijo, da pri tej njihovi prodaji ne gre za neko zviševanje cen za blago, ki je namenjena notranjemu trgu, ker so bila ta jabolka namenjena izvozu. V primeru, da ne bi bili pripravljeni popraviti z ustrezno objavo »veliko krivico in škodo*, ki smo jo storili podjetju, »bi bili (podjetje Vino-sadje, opomba ur.) prisiljeni zahtevati zadoščenje tož-benim potom.* Glede na to naj nam podjetje »Vino-sadje* dovoli dve vprašanji: Jabolka, ki so jih prodali »Fructusu* v Kopru po 42 din, je »Vino-sadje* plačalo po 25 din. Ali se podjetju »Vino-sadje* razlika med 25 in 42 dinarji res ne zdni pretirano visoka in z ničemer opravičljiva? Ali nam podjetje lahko pove, po kakšni ceni so prodali jabolka, ki so ostala po prebiranju na domačem trgu? Uredništvo. Je podel meteor? v Ljubljani LJUBLJANA, » .okt. Predvčerajšnjim je bil Astronomski inštitut univerze v Ljubljani obveščen, da Je padel v Dravljah za tovarno »Štora« neznan predmet, ki se jo globoko zaril v zemljo ln posmodil dobrih pet metrov naokrog vso posajeno repo. Strokovnjaki Astronomskega Inštituta so takoj začeli z odkopavanjem. Do danes so odkopali že 1.70 m globoko, toda mali lijak se nadaljuje še naprej v mehki zemlji, kar da slutiti, da gre tu verjetno za nebesno telo — manjši meteor, ki se Jo precej globoko zaril v zemljo. Kdaj bi ta padel na zemljo, ne ve točno povedati v bližnji okolici nibče, pravijo pa, da bo od tega že dobre trt tedne. O uspehih raziskovanj astronomov bomo še poročali. t mma Najprej vojaška utrditev d&aodWo* potem šele pogajanja aogod' Načelo univerzalnosti V posebnem poMttö»«m odboru Gf»roliM skupščine «o tačeii napravljati o apr*J««* novih Sanie v OZN. To J* vprašanje, e katerem te leta tn leta razpravljajo «a vteh zasedanjih Generalne skup-IČine in ga vedno nerešenega odlagajo do naslednjega zasedanja. Gre za vsekakor zelo pomemben problem, na katerega je treba gledati predvsem i stališča osnovnih načel te mednarodne organizacije, med iterimi je gotovo eno najvažnejših njena univerzalnost. Politika naše države stremi za tem, da bi OZN zajela čim-več dežel in tako čimbolje izpolnjevala svoje naloge. V svojem zadnjem ekspozeju pred ljudsko skupščino se je ‘predsednik Tito ponovno dotaknil tega vprašanja, ko je dejal, da se OZN še do danes ni posrečilo uresničiti enega izmed razglašenih načel, da bo zajemala vse države na svetu v enotno svetovno organizacijo. Dejstvo, da le danes leži pred Generalno skupščino 21 nerešenih prošenj držav za sprejem v OZN, je posledica Škodljive politike razdelitve sveta na bloke. Zato se tudi v okviru OZN, kadar se je 'uspravljalo o sprejemu novih članic, ni odločalo na osnovi načela, če ima država, ki je vložila prošnjo, pogoje za sprejem-, temveč s stališča kateremu bloku pripada vlagateljica prošnje. Tako je Sovjetska sreza avtomatično postavljala svoj veto proti vsem 14 deže-ki niso pod njenim nadzorstvom, zahodni blok pa je Varnostnem svetu preprečeval sprejem ostalih sedmih držav, za katere smatra, da so pod vplivom Sovjetske zveze. Z istega stališča se je vse doslej obravnavalo tudi vprašanje kitajskega predstav ni-štra v OZN. To vprašanje je bi’o tudi letos odloženo za eno leto. želeti pa je, da bi se vsa) vprašanje sprejema novih članic premaknilo iz mrtve točke, za kar so z ozirom na izboljšanje mednarodnih odnosenv in na popuščanje napetosti dani pogoji. Konec krize v Pakistanu Predsednik pakistanske via. de Mohamed Ali je včeraj izjavil, da po nedavnih dogodkih ne bo nobenih sprememb v pckisUmski zunanji politiki in da je ukinjena cenzura novinarskih poročil. Po item bi bilo sklepati, da je krize konec, če že ne v resnici pa vsaj na videz. Začelo se je pred dobrim tednom, ko je bil Mohamed Ali na uradnem obisku v ZDA. Generalni guverner Pakistana Mohamed Gulan je nenadoma razpustil ustavodajno skupščino, z obrazložitvijo, da je izgubila zaupanje ljudstva in da v njej niso več pravi ljudski predstavniki. Pozimi je Mohameda Alija naj se vrne im, obenem proglasil v deželi Izyediio tičanje. (Ustavodajna skupščina že sedmo leto izdeluje državno ustavo). Ko se je Mohamed Ali vrnil v domovino, je potrdil Gula-move odloke, in preuredil svojo vlado, v katero sta na novo vstopila tudi dva generala; eden od njiju je general Mirza, ki je pred sedmimi meseci kot guverner Vzhodnega Pakistana razpustil vlado združene fronte in proglasil izredno stanje. Kaže, da je v ozadju politične krize borba za oblast med Gulamom, ustavodajno skupščino in Mohamedom Alijem, ki je hotel generalnemu guvernerju odvzeti nekatera njegova pooblastila. Pravijo tudi, da se je Mohamed Ali uklonil Gulamovim zahtevam šele, ko mu je le-ta zagrozil z zaporom, in da so nedavni Alijev govor napisali v kabinetu general* nega guvernerja. Skupaj z vestmi, da se vrača v domovino voditelj združene stranke Suravordijana, in da je član nove vlade Kan Sahib, voditelj gandijevskega gibanja in prijatelj Indije, bi to moglo pomeniti, da gre za preobrat v škodo »Muslimanske lige* in v dobro tistim, ki so za prijateljstvo z Indijo; vsaj tako si tolmačijo nastali položaj v New Delhiju. Dvom vzbuja le to, da še nihče od odgovornih državnikov v Pakistanu ni (povedal, kdaj bi naj bile nove volitve v ustavodajno skupščino (tu obstoja še nerešeno pravno vprašanje: ustavodajna skupščina trdi, da je suverena im. namerava Gulamov:odlok predložiti federalnemu sodišču), na katerih bi imela po vseh dosedanjih znakih sodeč združena stranka več upanja na uspeh kot Muslimanska If-fca. 3 to ]• osnova politike Adenauerja, U pravi, da zadnje sovjetske note ne prinašajo nič novega — Pogodba o prijateljstvu, trgovini tn plovbi med ZDA ln Zahodno Nemčijo 29. okt (AP). — Pradsadslk rahodnonemšk« vlade Konrad Adenauer, ki ja na uradnem obisku pri ameriški Konrad Adenauer vladi, bo dane« popoldne v zunanjem ministrstvu nadaljeval razgovora s ameriško delegacijo, ki jo vodita pomočnik ministra za zunanja zadeve Li- vingston Merchant in amerUki visoki komisar v Nemčiji Coo-nant Ameriški minister sa mnenje zadeve Dullea se ni udeležil davišnje seje, nocoj pa bo navzoč pri uradnem podpisu nove pogodbe o prijateljstvu, trgovini ln plovbi med Zahodno Nemčijo in ZDA. Na banketu, ki ga je priredilo ameriško novinarsko društvo, je predsednik zahodnonemške vlade Adenauer izjavil, da bi moral Zahod začeti pogajanja s Sovjetsko zvezo za mimo sožitje šele, ko se bo utrdil v vojaškem in gospodarskem pogledu. »Ne predajajmo se utvaram,* je dejal. »V Nemčiji smo posebno dobro obveščeni o težavah, ki jih je treba premostiti na poti popuščanja napetosti. Vemo tudi, da sta potrebni skrajna budnost ln pozornost.« Adenauer je poudaril, da zadnji sovjetski predlog o četverni konferenci in nemški združitvi, • evropski varnosti te avstrijski državni pogodbi m peritela nie novega. Washington, 29. okt (AITV — ZahodnonesniU kan rise dr. j Adenauer te ameriški mtežatar * za zunanje zadeva Foster Dol- , les ata danes podptaata posod- t bo o prijateljstvu, trgovini 11g' plovbi med Združenimi države- { ml Amerike to Federalno ra- ft publiko Nemčijo. £ Razprava o novih članih OZN New York, 29. okt (Heuter.) V posebnem političnem odboru Generalne skupščine se je danes začela razprava o sprejemu novih članov v Organizacijo združenih narodov. Doslej so prispela prošnja Pogajanja so zastala London, 29. okt (AFP). Pogajanja za ustavitev stavke v britanskih pristaniščih so obstala. Minister za delo Walter Monektom je danes izjavil v Spodnjem domu, da delodajalci v pristaniščih, kjer delavci stavkajo, ne privolijo, da bi se kompromisna rešitev, o kateri je bil sinoči sklenjen sporazum med londonskimi pristaniškimi delavci to njihovimi delodajalci, razširila na vsa pristanišča v državi, kakor to zahtevajo stavkajoči Kot vzrok navajajo delodajalci da sindikat pristaniških delavcev, ki se Je pogajal v imenu delavcev v londonskem pristanišču, ne zastopa tudi drugih pristaniških delavcev. Delodajalci pravijo, da je zastopnik teh delavcev sindikat splošnih to transportnih delavcev, ki ne priznava stavke. Generalni tajnik zveze transportnih delavcev Arthur De-akin je danes vnovič pozval pristaniške delavce, naj se vrnejo na delo, rekoč, da niti minister za delo niti delodajalci ne morejo priznati zakonitosti neuradnemu organu, ki sedaj zastopa stavkajoče. Pripomnil je, da ima vsako pristanišče v državi posebno pogodbo z delodajalci in je treba potemtakem zahtevati za spremembo teh zogodb obravnavati ločeno za vsako pristanišče. Davi je bil pod predsedstvom Winstona Churchilla sestanek britanske vlade, na katerem so govorili tudi o stavki pristaniških delavcev. Danes stavka 43.500 delavcev. Stavka traja že četrti teden in je še vedno popolnoma negotovo, kdaj se bo nehala. Zaradi stavke stoji 344 ladij. Pogajanja med delavci in delodajalci so se tudi danes nadaljevala v ministrstvu z delo. 21 držav, toda na prejšnjih zasedanjih Generalne skupščine niso sprejeli nobene nove države zaradi nesoglasja med vzhodnimi in zahodnimi silami. Sovjetska zveza je dala veto na prošnje 14 držav, ostalih 7 pa ni dobilo potrebne večtne v Varnostnem svetu. Za sprejem države v OZN Je potrebno, da sedem članov Varnostnega sveta glasuje pritrdilno. V Organizacijo združenih narodov bi bile rade sprejete Albanija, Avstriia, Jordanija, Portugalska, Irska, Madžarska, Italija, Komuni j a, Bolgarija, Finska, Ceylon, Južna in Severna Koreja, Nepal, Libija, Japonska, Laos, Kambodža, Južni Vietnam, Severni .Vietnam to Mongolija. Dr. Herman Ehlers amrl Dokončna reSltev ' Ì posarskega sporazuma Saarbrücken, 29. okt. (AFP). Francoski veleposlanik v Posarju Gilbert Grandval je izjavil sinoči, da je francosko-nemškl sporazum o Posarju s političnega stališča dokončna rešitev, čeprav s stališča mednarodnega prava samo začasna. Drugače tudi ne more biti, ker tako predsednik francoske vlade kot zahodnonemški kancler želita utreti pot za tesno sodelovanje. Po besedah Grandvaia si ni mogoče zamisliti, da bi ta dva, ko bo šlo za podpis mirovne pogodbe, zastopala kako drugačno stališče. Južna Koreja odklanja razgovore s Severno Seul, 29. okt. (Reuter). Južna Koreja je danes zavrnila severno korejske predloge za skupne sestanke parlamentarnih in občinskih zastopnikov, da bi tako olajšali združitev obeh delov Koreje. Govoreč o tem vprašanju, je južnokorejski predstavnik dejal, da ostane stališče Južne Koreje nespremenjeno in da se razgovori o združitvi Južne Koreje ne morejo začeti, »dokler se ne umaknejo iz Koreje kitajske enote«. Predsednik indijske vlade Nehru Je končal svoj obisk v LR Kitajski. Ves svetovni tisk pripisuje obisku veliko važnost in ga ocenjuje kot pomemben poskus, da bi se zbližali dve največji azijski državi. Da so tudi oblasti LR Kitajske podobno ocenile Nehrujev obisk, dokazuje pozornost, ki jo je bil deležen indij skl premier na vsakem koraku. Na sliki sta Nehru in kitajski zunanji minister Ca En Laj ob slovesnem prihoda v Peking. Paiamara prevzel oblast Pripravlja se že ustanovitev generalnega vladnega komisariata za tržaško ozemlje — Dr. Paiamara bo imel ista polnomočja koi ZVU in bo odgovoren neposredno italijanski vladi Trst, 29. okt. Danes zjutraj ob 8.40 je v prefekturi italijanski general De Renzi predal oblast novemu komisarju za tržaško področje, dr. Pala-mari. Kmalu za. tem se je general De Renzi odpeljal v Ita- Nezadržno napredovanje Tudi na volitvah za delavske zbornice so avstrijski socialisti znova zvišali število glasov oddanih zanje — Popoln zlom Zveze neodvisnih Oldenburg, 29. okt. (Reuter) Dr. Herman Ehlers, predsednik Bundestaga to podpredsednik krščansko demokratske stranke, je nocoj umrl za srčno kapjo v oldenburški bolnišnici. Smrt je nastopila kot posledica septičnega vnetja mandljev po operaciji v grlu. Star je bil 50 let. Dunaj. 29. okt. (Tanjug). Po končnih podatkih volitev za Delavske zbornice v Avstriji, ki so bih objavljeni danes, so največ glasov dobili kandidati socialistične stranke. Socialisti so imeli uspeh zlasti v Zgornji Avstriji, kjer so dobili za nad 16“/* več glasov kot na zadnjih volitvah leta 1949. Število glasov, oddanih za socialiste v vsej Avstriji, se Je zvišalo od 64 na nad 68 odst. V Delavske zbornice Avstrije bo prišlo 571 socialističnih zastopnikov, 138 zastoipni-kov Ljudske stranke, 58 članov Komunistične partije, 24 neodvisnih predstavnikov ln 18 zastopnikov pronaeistične zveze neodvisnih. Socialisti so dobili 67 mandatov več, l judska stranka 18 in informbirojci 2 mandata več, zveza neodvisnih pa je doživela velikanski poraz in izgubila 99 mandatov. Kakor pri delnih pokrajinskih volitvah, ki so bile pred 10 dnevi, so se volivci, kakor pravijo tukajšnji politični krogi, še bolj opredeljevali za stranke vladne koalicije. To dejstvo pripisujejo ne le urejenim političnim razmeram v državi, pač pa tudi temu, da volivci zapuščajo pronacistič-no zvezo neodvisnih, ki je sedaj izgubila skoraj vsak politični pomen. lijo, iz pristanišča pa sta do-pluli dve italijanski vojni ladji Dr. Paiamara je izdal proglas, v katerem obljublja, da bo deloval v interesu vsega prebivalstva na ozemlju, ki je prešlo v italijansko upravo. Izrazil je prepričanje, da zaupa v tradicionalno iniciativnost tržaškega ljudstva za bodoči napredek, za medsebojno razumevanje ob sodelovanju vseh z enakopravnostjo pravic in dolžnosti,- Dr. Paiamara, ki je že začel s pripravami za ustanovitev »Generalnega vladnega komisariata za tržaško ozemlje« bo imel pri upravljanju tega področja enako polnomočje kot bivša ZVU In bo odgovoren neposredno italijanski vladi. S prenehanjem vojaške u-prave v Trstu, je storjen nov korak k normalizaciji,- kat pomeni začetek dobe praktičnega uveljavljanja londonskega Socialistična podpora Mendesu Vstop socialistov v vlado bi utrdil položaj Mendes-Francea še pred njegovim odhodom v ZDA — Pred izrednim kongresom stranke bodo izdelane smernice skupnega programa PARIZ, ». okt. (Tanjug). Sklep vodstva francoske socialistične stranke, da mora o udeležbi socialistov v vladi Mendès-Fran-cea odločiti Izredni kongres stranke, sklican za 10. in II. novembra, utegne privesti do tega, da bo francoski predsednik odložil svoj obisk Kanadi, kamor se je bU na- Nagib spet odstopili V Kairu ne zanikajo, da je prišlo v vodstvu do neke krize — Ugibanja o Nagibu — Ofenziva proti »Muslimanskim bratoma Kairo, 29. akt. (AFP). V krogih političnih opazovalcev v Kairu so začele krožiti vesti o odstopu predsednika republike generala Mohameda Nagiba. — Uradni krogi ne dajajo nobenih pojasnil o tem, čeprav ne zani- TELEGRAMI LONDON, 29. okt. (Renter). Na naknadnih volitvah v Aberdare v Walesu je laburistična stranka obdržala svoj mandat. Laburistični kandidat Arthur Probert je dobil 24.658. konservativni kandidat Michael Roberts pa 5158 glasov, Gwynfor Evans, kandidat svaleške narodne stranke je dobil 5671 glasov. ANKARA, 29. okt. (AFP). Finska in Turčija sta sklenili sporazum, da se njuni državljani od danes naprej lahko mude v teh državah brez vizuma. Za osebe, ki hočejo dobiti zaposlitev v Turčiji oziroma na Finskem, pa je poleg dovoljenja za delo potreben tudi vizum. KODANJ, 29. okt. (AFP). Švedska ladja »Naven« z nosilnostjo 1149 ton se je po trčenju z ladjo »Kiruna« potopila blizn Kodanja. Nesrečo je povzročila megla. Rešili so vse člane posadke. WASHINGTON, 29. okt. (ÜSIS). Načelnik oddelka za tisk ameriškega ministrstva za zunanje zadeve Henry Sydem je izjavil davi, da bi pomenilo kršitev ženevskega sporazuma, če bi morali zapreti ameriški konzulat v Hanoju. Njegova izjava je odgovor na včerajšnje sporočilo severnovietnamskih oblasti v Hanoju, da ne priznavajo ameriškega konzulata. Na vprašanje, kaj bodo ZDA storile, če bodo morale konznlat zapreti, je Sydem odgovoril, da bodo o tem govorili, kadar bo potrebno. VIENTIEN, 29. okt. (AFP). — Bivši minister za finance Kataj Je davi vrnil mandat za sestavo vlade, ki ga Je dobil kot glavni prvak opozicije, ker ni mogel pridobiti za sodelovanje v vladi neodvisnih poslancev. TEHERAN, 29. okt. (AFP). — Vojaško prizivno sodišče v Teheranu je danes potrdilo sodbe za U perzijskih častnikov. Vst so bili 15. oktobra obsojeni na smrt zaradi izdaje ln sodelovanja ■ prosovjetsko stranko Tudeh. DUNAJ, 29. okt. (AFP). Radio Praga je sporočil sinoči, da so bili v Budjejovicah na smrt obsojeni 3, na časovne kazni od 21 let do dosmrtne pa 4 državljani, ki so obtoženi, da so »napravili več atentatov na ugledne člane KP Češkoslovaške in pripadnike policije«. TOKIO, 29. okt. (AFP). Japonski minister za zunanje zadeve Kacno Okazaki se je po 3-tedenskem bivanju v Južni in Severni Ameriki davi vrnil v Tokio. KAIRO, 29 .okt. (AFP). General Taha Fat Edin je bil imenovan za poveljnika egiptovskih kopenskih sil v Sueškem prekopu in vzhodnem delu delte Nila. Takoj po podpisu anglo-egiptovskega sporazuma je vlada imenovala generala Ali Amerja za vrhovnega poveljnika egiptovskih sil v Suezu in prenesla nanj odgovornost za izvedbo vojaških določb anglo-egiptovskega sporazuma. RABAT, 29. okt. (AFP). — Varnostna služba v francoskem Maroku je odkrila tihotapljenje orožja iz španskega Maroka v francoski protektorat. V uradnem sporočilu je rečeno, da je bilo orožje namenjeno teroristom v Casablanci. V zvezi s to afero so prijeli 14 Maročanov ,lmen pa niso objavili, ker preiskava še traja. V sporočilu Je rečeno le, da živi eden »izmed voditeljev teroristov« od konca septembra v španskem Maroku. NEW DELHI, 29. okt. (Tanjug). Med kratkim obiskom na Japon. skem Je bila ga. Lakšmi Pandit sinoči Imenovana za častnega meščana Tokia. Ga. Pandit je prvi Indijski državljan, ki Ima ta častni naziv. kajo, ve sobi in kuhinja . • . 3814 8 in več sob in kuhinja • • 1494 Stanujejo v zavodu .... 111 ste In Vič, kjer sta oba otroška domova v Ljubljani. Po kvaliteti pa so navedli otroci ali starši, oziroma so ugotovili učitelji, da imajo otroci stanovanja: Stanovanje Število otrok . 2657 . 5658 . 6497 . 1S98 . 7085 1130 Skupaj 8315 Največ otrok v neprimernih or. premajhnih stanovanjih, to je v takih, ki imajo samo po eno sobo ali pa samo sobo in kuhinjo brez ostalih prostorov, je v šolskih okoliših F. Levstik, Moste, Ledina, Prule, Sp. Šiška, Vič in Vrtača. Zadnja pa ima tudi sorazmerno največ otÄ>k, ki stanujejo v udobnih stanovanjih, to je takih, ki imajo tri in več sob. Dodati še moramo, da je dvosobno Stanovanje, ki bi ga lahko šteli pied dobra in ustrezajoča, če je V njem družina v enim ali največ dvema otrokoma, navedlo samo (družina z enim otrokom) ozi-Y£ma 1596 (družina z dvema otro-kbma) učencev in da moramo tu-$1 vsa ostala dvosobna stanovanja šteti med pretesna in nepri-y.mal ker v njih otrok navadno nima niti dovolj prostora niti mi-m st uspešno šolsko in drago lutto. Skoraj vsi otroci, ki stanujejo v uvodili, so na šolali Mo- lina kopalnico ...... Nima kopalnice.............. Suho, zdravo stanovanje . . Vlažno, temno, nezdravo . • Z vrtom ali dvoriščem . . . Brez vrta in dvorišča . . . V stanovanju je družina sama....................... 6720 S tujimi sostanovalci . . . 1491 S tujci, ki imajo souporabo kuhinje......................175 Kopalnico ima največ otrok v šolskih okoliših Vrtača <475 od 785 otrok). Vadnica (107 od 250 otrok). Spodnja šiška <262 od 642 otrok), Ledina (330 od 765 otrok) ter Bežigrad <387 od 740 otrok). Največ nezdravih, to je vlažnih, temnih stanovanj pa navajajo šole: Moste, Ledina, F. Levstik, Prule, Sp. šiška ter Vič, največ utesnjenih stanovanj, kjer družine niso- same v stanovanju, ali pa imajo celo sostanovalca s souporabo kuhinje, pa navajajo: Ledina in Vrtača, torej najožji mestni center. Dodajmo še, kako otroei spijo po lastni navedbi in izjavah staršev: Otrok Ima lastno sobo ln posteljo 765 Spl v svoji postelji sam . . 5182 Spi v Isti postelji z bratom . 745 Spi v isti postelji s sestro . 795 Spi z očetom ali materjo . . 769 Spi v Isti postelji s sorodnikom ...........................120 Spi v isti postelji s tujcem . 11 Spi v hlevu, na senu itd. . . 18 Skupa] 8315 Največ otrok, ki nimajo niti lastne soh« niti lastne postelj«, j« ▼ šolskih okoliših Most«, pru- le ln Vič, lastno soho pa Ima največ otrok v šolskih okoliših Vrtača, Šentvid, Sp. šiška, Ledina ln Bežigrad. V podatkih o prehranbenih in stanovanjskih razmerah, v katerih živijo naši otroci, bomo lahko našli leglo za mnoge probleme, s katerimi se mučijo pedagogi in psihologi, pa tudi družbene organizacije že vrsto let, pa jih ne morejo do kraja analizirati, še manj pa uspešno reševati. Zdravstveno stanje otrok gotovo ni samo odraz pomanjkanja v vojnih in prvih povojnih letih, temveč vsaj do neke mere tudi slabih, nehigienskih, nezdravih stanovanj. Zaradi tega ga ne bomo mogli do kraja rešiti kljub skrbni zdravniški negi in takojšnji pomoči, niti z zdravstvenimi in počitniškimi kolonijami. To je sicer velika pomoč, skupnost za vse to prispeva velika sredstva, toda je samo pomoč, ni pa dokončna rešitev, pa čeprav jo povečamo s povišanim številom ur za telesno vzgojo, z vključevanjem mladine v telovadna društva ln podobno. Nič manjši, v nekaterih pogledih celo težji, pa so psihoioško-pedagoški problemi* ki pogosto rastejo iz navedenih razmer in ki tako često zaskrbljujejo vse naše ljudi. Prav gotovo se otroku, ki nima redne in starosti 'rini e rn e prehrane, ne bi smelo očitati njegove male telesne in duševne zmogljivosti, preslabe koncentracije pri šolskem ali izven-šolskem delu itd. Od skupnega števila 8315 učencev pa nam statistika navaja 2350 otrok, ki nimajo lastne postelje — to je 2SVi vseh učencev v ljubljanskih osnovnih šolah! Z drugimi besedami bi se to reklo, da prihaja skoraj vsak tretji otrok dnevno ln redno v šolo premalo telesno spočit. To pa vpliva negativno na njegovo fizično delavno zmogljivost, prav tako pa tudi na njegovo duševnost. In nazadnje same stanovanjske razmere! Ce bi rekli, da so vsa večja stanovanja primerna, ker Ima v njih vendarle pri dobri volji staršev ln ostalih družinskih članov možnost najti miren kotiček oziroma sobico za svoje šolsko delo, pa moramo ugotoviti za vsa ostala (Nadaljevanj« sledi) jazniti 8 samskimi sobami, ki jim po vsej pravici pripadajo. Nemogoče je, da ima samska oseba v trisobnem stanovanju recimo dva študenta v eni sobi, v ostalih dveh sobah, kuhinji in drugih prostorih pa se sprehaja sama, ko se istočasno štiri do šestčlanske družine stiskajo v enj sobici. Znani so primeri, da so posamezni državljani, ki so nujno potrebni družinskega stanovanja, dali stanovanjskemu uradu konkretne, objektivno utemeljene predloge za dodelitev družinskih stanovanj, ki jih zasedajo samske osebe, in obenem predlagali za preselitev potrebne samske sobe. In kaj se je zgodilo? Uslužbenci stanovanjskega urada so pojasni!?, da ne izvršujejo takih zamenjav, ali da odloka mestnega ljudskega odbora še ne izvajajo. Kako naj si razlagamo tak pojav? Samo v primeru, če stanovanjski urad MLO ne bo več odlašal z doslednim izvajanjem odloka o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb, bo možno še letos rešiti, vsaj nekaj zelo kritičnih stanovanjskih primerov. Zanašati se samo na gradnjo novih stanovanj, za katere nimamo še niti načrtov, se pravi, dajati upanje na nekaj, česar še nimamo, in zanemarjati to, kar lahko takoj uredimo. D. J. C KOLTDBN] BilOLEDI Šentjakobsko gledališče v Ljubljani v novi sezoni D Šentjakobsko gledališče v Ljubljani se pridružuje ostalim trem gledališčem v slovenski prestolnici po vedno skrbnejši izbiri svojega repertoarja, po svojem notranjem ustroju in po vedno bolj gosti časovni zaporednosti svojih predstav. V svoji sezoni-igra to gledališče redno najmanj štirikrat na teden, število tedenskih predstav pa se mu na višku sezone povzpne tudi na pet ali šest, če prištejemo k temu nedeljske popoldanske predstave. Ta kvantitetni razvoj uvršča to gledališče v vrsto rednih gledališč in ga je' zato pri razvoju gledališkega življenja v Ljubljani resno upoštevati. Odkar je kmalu po osvobodilni vojni Mestni ljudski odbor v Ljubljani spoznal važnost Šentjakobskega gledališča za gledališko kulturo, mu je omogočil prehod iz amaterskega gledališča v polpoklic-no. Ta odločitev MLO je Šentjakobskemu gledališču razširila njegove naloge in mu začrtala nove smernice. Poznejša ustanovitev Mestnega gledališča, drugega mestnega gledališča. ki ga finančno vzdržuje MLO Ljubljana, je sicer vplivala na razmejitev obeh mestnih gledališč zlasti glede na repertoar, ni pa ne enemu med njima zožila njunih nalog, temveč jima jih je kvečjemu razširila. Poleg igralcev sta najvažnejša činitelja vsakega gledališča njegovo gledališko občinstvo in Izbrani sezonski repertoar. Šentjakobsko gledališče razpolagb danes z dokajšnjim kadrom med svojim osebjem, ki šteje okoli 60 igralcev, delno poklicnih in delno amaterjev ter tehnične pomožne moči. Gledališko občinstvo pa, ki se je zbralo v zadnjih sezonah okoli Šentjakobskega gledališča, je posebne vrste občinstvo, željno odrskih dogodkov pravega gledališkega navdiha, sprejemljivo za duševni in po njem gledališki napredek in nič manj naklonjeno neutajljivi, čeprav na prvi pogled težko opazni kulturni vzgoji, ki Jo mora svojemu občinstvu posredovati vsako gledališče, zlasti še ljudsko gledališče takega kova, kakor se je počasi izoblikovalo pri nas. Repertoar Šentjakobskega gledališča zato v polni meri upošteva zadnji čas pri nas delno zanemarjano ljudsko igro in lahko komedijo ali veseloigro kmečkega ali mestnega žanra ter povezuje domače, izvirne igre tega žanra zlasti s srbskohrvaško dramatiko. Za sezono 1954-55 ima gledališče v okvirnem reper- Nafečoj »Narodne Armije« za črtico Uredništvo »Narodne armije« je razpisalo za 22. december Dan vojske, natečaj za črtico z motivi iz narodnoosvobodilne vojne in ustvarjanju naše Armade, vključno tudi njen razvoj po vojni. Crtica naj obsega največ 6 do 7 tipkanih strani s presledkom 1n naj bo obvezno podpisana s šifro. V razsodišču za presojo vpo-slanlh črtic so književniki Dobriča Cosič, Velibor Gligorič, Marijan Jurkovič, Erih Koš in Djor-dje Radišič. Črtico — v slovenščini ali srbohrvaščini — je treba poslati najpozneje do 22. decembra. Rezultati natečaja s šiframi bodo objavljeni 1. februarja, z imeni avtorjev 15. februarja 1955. Razpisane so naslednje nagrade: prva 50.000, dve drugi po 30.000, dve tretji po 20.000, dve četrti po 15.000. Nenagrajene črtice, ki bodo upoštevane za natis, bodo odkupljene. ^■OBCDBCDICDIOflOaCDICDIOaoaCDaOlCDi o ■ o 5 s ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o 5 ■ o v o !» 0 Prihodnji četrtek: slavnostna številka »TT« na 22 straneh v 100.000 izvodih! (Kljub povečanemu obsegu bo stal samo 20 dinarjev) posamezen Izvod IZ NADVSE PESTRE IN ZANIMIVE VSEBINE: Melita Vovk: Kako nastaja »TT« (ilustrirani prikaz) Frane Milčinski - Ježek: Zoper »TT«! Vlado Kozak: Nezanimivo razmišljanje o sodobni Nemčiji Ing. arch. Edo Ravnikar: Ljubljana čez 50 let Franček Saje: Tajne vatikanske diplomacije Dr. Lavo Čermelj: Kaj bo z Goriškimi in Beneškimi Slovenci Božidar Borko: Anatole France Andrej Hieng in Lojze Kovačič: Dve noveli Dr. Aleksander Lenard: Kenija — dežela nemirov Rado Bordon: Prej nad Ameriko, zdaj tudi nad Evropo? (Najnovejši podatki o »letečih krožnikih«) Doc. Anton Molk: Skoti in atomi Dr. Miroslav Zei: Z raziskovalno ladjo po Jadranu RAZEN TEGA SE: Cela vrsta člankov ln reportaž, nadaljevanje ljubezenskega romana »Pisana tančica«, nadaljevanje špijonske zgodbe »Preplah v Ottavi«, filmska stran, Zvitorepčeve prigode, zanimivosti in jubilejna nagradna anketa »TT« z nagradami v znesku 170.000 din. NE POZABITE: prihodnji četrtek slavnostna številka »TT« (»Tedenske tribune«). V Ljubljani bo slavnostna številka v prodaji že v sredo od 17. ure dalje. toarju domači ljudski igri Sketovo-Zižkovo Miklovo Zalo in novo dramatizacijo Jurčičevega Jurija Kozjaka poleg izvirnih spevoiger Malenšek-Pregel j : Srce nikdar ne laže in Spicar-Pišl: Naj bo stara al pa mlada. Iz srbskohrvaškega slovstva pridejo na vrsto Nu-šič (Stari in mladi svet), Se-nečič (Ljubezen in logaritmi), Pero Budak (Klobčič), Ronfino (V sredo se registriram) in Dobričanin (Skupno stanovanje). Med svetovnimi pisatelji je zlasti opozoriti na izbrane igre: Schiller (Marija Stuart) ln Jan de Bartog (Zakonska postelja), v katerih bo gostovala Mila Saričeva, ter Heilman (Onstran gozda), Stuart (Čudovite pustolovščine ene noči), Wilde (Bunbury), Cronin (Jupiter se smehlja), Lope de' Vega (Ljubavni vozel), Patrick (Mala čajnica), Brandon (Charleyeva teta), Breal (Napoleonovi huzarji). Ta repertoar naj bo merilo dosežene stopnje razvoja tega gledališča in naj bo napotek tudi drugim ljudskim odrom v Sloveniji jt Anton Trost iz Ljubljane je odšel u ■ 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o 5 ■ o ■ o ■ o ■ o )ioioioioioioioioioioioioEoae Pianist Anton Trost Je zaprosil za upokojitev ln za razrešitev s položaja rednega profesorja Akademije za glasbo v Ljubljani ter se vrnil na svoj dom na Dunaju. S tem preneha Trostova neprekinjena pedagoška dejavnost med nami, ki je trajala petnajst let. Ne preneha pa njegov stik z Ljubljano in Slovenijo kot koncertant, ker ga najdemo že spomladi 1955 zopet na sporedu prireditev Slovenske filharmonije. Takisto upamo, da bomo v bodoče pogosteje deležni njegove Široke umetniške in pianistične razgledanosti v obliki kurzov in seminarjev na naših glasbeno-vzgojnih ustanovah. O Trostovem predvojnem delovanju so naši tedanji glasbeni in koncertni listi z vso pozornostjo poročali. Življenjska pot ga je pripeljala že kot otroka Iz rojstnega kraja — Vodic na Gorenjskem — v Ljubljano. Dor&fiČal je v krogu glasbeno zelo nadarjene in šolane družine; prednost, ki je je bil deležen le redkokateri starejši ali mlajši slovenski glasbenik. Njegovo popolno usmeritev h glasbi pa je vendar po maturi odločil slučaj: pereča potreba po dobri učni moči na šoli Glasbene Matice v Ljubljani. Štipendija mu je omogočila triletno izpopolnjevanje na Dunaju, kjer si Je s sijajnim končnim uspehom pridobil ne le diplomo Akademije za glasbo ln igralsko umetnost ter Lisztovo nagrado, ampak povrh Še Široko glasbeno izobrazbo ln za tako kratek čas študija naravnost ogromen repertoar. Odslej nas o vidnih straneh njegovega življenja najbolj pouči zbirka absolviranih koncertnih sporedov in njih ocene, ki jih ima mojster na srečo zbrane v več zajetnih svežnjih. Segajo od njegovih prvih nastopov na produkcijah ljublj. šole Glasbene Matice preko dunajskih študentskih let do koncertnih turnej po tedanji Avstriji ter inozemstvu (Egipt itd.) prav v današnji (as. Med njim! že najdemo nastope prvih njegovih učencev, n. pr.: sedanjega rektorja Akademije za glasbo v Ljubljani, red. prof. Janka Ravnika. Nadalje so zanimiva Trostova sodelovanja na »vzgojnih koncertih« dunajskega Horàkovega konservatorija, ki so jih za študente glasbe dajali profesorji samega zavoda. Velik del sporedov pa obsega Trostovo pianistično delovanje v Jugoslaviji od leta 1939 do danes. Službeno delovanje A. Trosta v Ljubljani se je pričelo z ustanovitvijo Akademije za glasbo leta 1939. Bil je tedaj imenovan za rednega profesorja in postal hkrati prvi rektor zavoda prav v času, ko je bilo treba izpeljati njegovo organizacijo. Z vso vnemo se je lotil vzgoje mladih pianistov. Ni jih navajal k intenzivnemu Študiju in širokopoteznemu muziciranju z neizprosno ostrostjo in nepopustljivo strogostjo. Skušal je z očetovsko potrpežljivostjo razumeti dobre in šibke strani svojih učencev. Odpiral jim je vpogled v čim bogatejšo klavirsko literaturo, navezal jih je z živim tolmačenjem na vse lepote klavirskega stavka, dvigal njih samozavest, brzdal .njih mladostno neugnanost in jim vedno znova prikazoval kot cilj tisto zamaknjeno vzvišenost in plemenito borbenost najtehtnejših Beethovenovih sonat, ki so pod njegovimi spretnimi prsti na koncertih postali gigantsko ogrodje njegove reproduktivne umetnosti. — Nič manj kot trinajst diplomantov Je končalo njegov klavirski razred, ki vsi sedaj delujejo na pedagoškem, deloma pa še na koncertnem polju. Njih imena so: Ada Burger-Borštnar, Olga Kolarič, Maša Cihlaf-Bohinc, Dana Kutin-Hu-bad, Ksenija Zidarič-Varl, Lili Hribar-Rihtar, Marenka Sancin, Breda Rajh, Jelka Suhadolnlk-Zalokar, Jeni Srebot-Komar, Darinka Bernetič, Borut Lesjak, Zdenka Lukec-Car. A. Trost kot pianist ni tip koncertanta, ki bi se bil navezal na ozko omejen repertoar in ga obnavljal na svojih turnejah. Od Frescobaldijeve še dokaj renesančne passacaglie do Prokofjeva sodobnih sarkazmov se vrstijo v nepretrgani vrsti raznih slogov skladbe, zabeležene na njegovih sporedih. Popolnoma naravno Je, da zavzemajo vrhunske pianistične storitve Bacha, Beetho-vena, Liszta in Brahmsa najvidnejši del njegovega repertoarja. Trostov klavirski prijem je moški, njegova igra Je masivna, njegovo poetično muziciranje je zelo svobodno in razgibano, ven- dar odlično odtehtano ln obrzdano. Prirojena dispozicija roke smisel za bravuro sta mu že zgodnji mladosti odprla pot do tehnično najzahtevnejših skladb. Neumoren, intenziven študij in rutina, ki si jo Je priboril s pogostim nastopanjem, sta doprinesla svoj izdatni delež k dovršenemu mojstrstvu njegove igre na odru. Kar pa moramo šteti mojstru v posebno zaslugo, je pionirska požrtvovalnost, s katero se je lotil mnogih slovenskih in Jugoslovanskih skladb do naj-novejlih ter Jim večinoma sam, pa tudi preko svojih diplomantov odprl pot na koncertni oder. — Ce se ozremo le do leta 1945 nazaj, najdemo Trosta že jeseni t. L na odru z najznačilnejšimi deli Ceha Vit. Novàka. Istega leta igra z orkestrom Beethovenov III. klav. koncert. L. 1946 obišče s samostojnim sporedom Maribor, Ljubljano in Trst. L. 1947 zopet samostojno koncertira v Ljubljani in Mariboru. Istega leta interpretira na Dunaju Škerjančev klavirski koncert. L. 1948 se preko Zagreba in Beograda odpravi na samostojno koncertno turnejo v Bolgarijo, kjer absol-vira niz umetniških večerov izbranim, deloma jugoslovanskim sporedom. Se Istega leta priredi samostojne koncerte v Celju, Ptuju in Mariboru, jeseni pa ponovno v Celju in Mariboru ter v Beogradu. Nastopa povrh na koncertih za mladino v Ljubljani. Absolvira v ljublj. radiopostaji ciklus Beethovenovih sonat. V letu 1949 sodeluje s Slov. filharmonijo pri Chopinovem e-mol in Beethovenovem es-dur koncertu. V družbi violinistke J. Stanič-Krekove se predstavi po uspelem ljubljanskem koncertu tildi Beogradu in večjim centrom v notranjosti Srbije. L. 1950 igra s Slov. filharmonijo koncertno fantazijo Čajkovskega ter jo z velikim uspehom ponovi v Radio-Wien. Leta 1951 sledi koncertna turneja po Štajerski, v družbi violinista K. Rupla pa absolvira zelo uspešen koncert na Reki. Na dri. praznik istega leta ga najdemo kot solista na Dunaiu, nato še na mladinskih koncertih v Ljubljani. Leta 1952 sl sledita v razmeroma kratkih presledkih spomladi kar dva različna ce!o-černa sporeda: prvega sestavljajo izključno Beethovenove sonate; drugi, mešani, je izrecno virtuozen. Z njim se poda mojster še v Celje in Ptuj. Toliko, da nam ga tedaj ne iztrga zavratna bolezen, ki ga je držala več dni v popolni nezavesti in ga priklenila mnogo tednov na posteljo. Toda že jeseni istega leta nam o priliki zgodovinskega jubileja Slovenske filharmonije postreže s Škerjančevim klavirskim koncertom, nakar 1. 1953 v družbi Ljubljanskega kvarteta sodeluje pri Brahmsovem klav. kvintetu in z njim obišče Ptuj in Maribor. Sledi še Istega leta nastop z Brahmsovim d-ono-1 koncertom v Ljubljani in Mariboru, s Škerjančevim klav. koncertom v Dubrovniku in II. klav. koncertom Rahmaninova v Ljubljani. Slednjega ponovi 1. 1954 na splošno željo ob obletnici umetniškega delovanja dirigenta J. Cipcija. Koliko delovne energije in koliko umetniškega Žara poleg pedagoškega dela in stalnega nihanja med domom na Dunaju in službenim mestom v Ljubljani! A. Trost ni pojmoval svoje svoje vloge umetnika tako ozko. da ne bi bil pomagal povsod, kjer je bil njegov nasvet potreben in zaželen. 2e pred II. svetovno vojno je bil v kulturnem življenju slovenskih društev na Dunaju vidna, če ne vodilna osebnost. Po osvoboditvi se kljub stalni in ogromni zaposlenosti ni nikdar ognil umetniško - propagandnem delu v Ljubljani, niti ni odklanjal sodelovanja v strokovnih društvih, med katere spada predvsem Društvo glasbenih umetnikov Slovenije, katerega član in zelo vesten in uspešen odbornik je bil več let. Anton Trost kot izrazita pianistična osebnost ni 1« odprl v zgodovini slovenske reproduktivne umetnosti novo stran, ko je leta 1918 absolviral v Ljubljani koncert, ki velja kot prvi samostojni celovečerni umetniški nasio.p domačega umetnika-pianista. Ostal je do danes s svojimi rednimi pialli stičnimi nastopi, njih vrhunskimi sporedi in mojstrskimi izvedbami po nekaj desetletjih še vedno vodilni slovenski pianist. Pavel Sivic ••••#•»•• •••«••■te« »•*•••«•« »••*••••« ••• Tovarna avtomobilov Maribor • sprejme s takojšnjim nastopom: i 2 TEHNIKA METALURGIJE za delo v livarni in metalo* j grafskem laboratoriju; ■ 4 ABSOLVENTE KEMOLABORANTSKE SOLE, vojaščine • proste, za delo v laboratorija ali v galvanični delavnici: ? VEC BRUSAČEV aa ročno brušenje In poliranje kovin, STRUGARJE, REZKARJE, * FINOBRUSILCE ln 2 LIVARJA za livarno. Pismene ponudbe c navedbo dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij sprejema personalni oddelek tovare^ avtomobilov Maribor. : ? ? ? ? • KIKO POTUJEJO Glasbena vzgoja predšolskega Ffj'E-fì rolc/ì ^ naèe domove se mora ' VJ LI VJxvCl znova vrniti pesem Predšolska glasbena vzgoja je pri nas vsaj za enkrat Še malo obdelana ledina. Glasbenih delavcev, ki bi se posvetili tej tako pomembni in koristni stroki, žal ni, ker se tudi naše glasbene ustanove do sedaj niso mnogo ukvarjale s tem vprašanjem. Upajmo, da bodo del teh vrzeli omilile otroške »vrtnarice«, ki jim nudi srednja vzgojiteljska šola v tem smislu potrebno glasbeno izobrazbo. Bolj kot pri vsakem drugem poklicu je pri delu z otroci potrebno veliko veselje, združeno z nesebičnim prizadevanjem in pravšnja materina ljubezen, ki se mora deliti in prilagoditi malim varovancem — učenčkom. Ti z očmi in ušesi morda bolj kot lahko poškodujemo v takšni meri, da za vselej uničimo otroku glas. Ne samo v petju, tudi v normalnem govoru bo opaziti neprijetnosti, ki lahko vse življenje neugodno vplivajo na razvoj osebnosti. Žalostno je v naših domovih, kjer je pesem izumrla. Pravim izumrla! Saj je vendar bila in to prav pri Slovencih tako razširjena in priljubljena pesem naših mamic, ki so znale svojemu malčku zapeti ob vsakem času primemo pesmico, poskočno in razgibano, umirjeno in uspavajočo. Kje je narod, ki se ponaša s tolikimi uspavankami kot prav naš! Koliko pa je nezapisanih pesmic, ki so jih spočele mamice same, jih pele in med odraščanjem svojega otroka drugi manj, nekdo morda nič več kot lep spomin na mater, ki mu je prepevala predno je zasnul . . . Vrnimo spet pesem v naše domove! To naj bi bila prva stopnja glasbene vzgoje. Naj se mamica nauči nekaj pesmic morda očka, če mamica nima boljšega posluha in ne bo dolgo, ko bo naš mladi svet spet začutil potrebo po petju lir obenem nehote razširil svojo pevsko zmogljivost. Ta je prav v zadnjih letih močno padla. Sele naslednja stopnja pa je organizirana predšolska glasbena vzgoja v naših vrtcih, tečajih ljudskih univerz, Društev prijateljev mladine ali v posebnih tečajih glasbenih šol, kjer bi morala dobiti n;č manj važno in potrebno mesto kot drugi učni predi»eti. V začetku našega prizadevanja je dobrodošla kakršnakoli oblika glasbenega udejstvovanja z otroci, v doglednem času, po možnosti čimpreje, pa bi si moral v okviru reforme našega Sodstva, ki bo morala upoštevati tudi to starostno stopnjo, (kakor imajo to v drugih naprednih državah), dati primerno organizacijsko obliko ter poskrbeti za visoko kvalificiran vzgojni kader. Pri vsem tem pa, poudarjam, da ne gre tu za vzgojo in produkcijo bodočih profesionalnih glasbenikov — tl se bodo izluščili sami po sebi — temveč za vsesplošno etično in estetsko vzgojo, za preoblikovanje im poplemenitenje srčne kulture, za' vzgojo osebnosti in človečnosti, s čimer glasba, posebno v nežnih letih, lahko pripomore do ne-slutenih uspehov. Janez Bitenc <Ù ojenčki na Švedskei Sili je holma strupena? si mislimo, prestrežejo vsako besedo in dejanje vzgojitelja. Poleg pedagoškega nagnjenja in ljubezni do dela, pa je potrebna tudi nič manjša strokovna izobrazba. Razumljivo je, da vsak ni rojen za delo z otroki, še manj za glasbeno delo. Vse pridobljeno strokovno znanje.j»•.«.. ■••»—•- ..... 5.00—6.30 Dobro Ju-tro, dragi po- . cvetje ter darovali v njen spo-slušalci! (pester glasbeni spored). min_ Zahvaljujemo se za trud 6.30 Tržni pregled. 6.35 Pisan spo- gg- zdravnikom in g. p. dr. Ro- red slovenskih narodnih pesmi. 7.10 F. Liszt: Preludiji. E. Grieg: Poslednja pomlad. 7.30 Gospodinjski nasveti. 11.05 Glasbena medigra. 11.15 Pisan drobiž za pionirje. 11.35 Janez Krstnik-Novak: Scenska glasba k veseloigri »Matiček se ženi«. 12.00 Kmetijski nasveti. 12.10 Polk« te valčke izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka (prenos lz Maribora). 13.00 Okno v svet. 13.10 Za vsäkogar nekaj. 14.00 Iz uradnih listov. 14.10 Opoldanski koncert. Aleksander Glazunov: Karnevalska uvertura. Vasilij Mirk: simfonična suita, »mil Adamič: manu Tomincu za tolažilne besede. Žalujoča rodbina Rohrman. Ljubljana, v oktobru 1954. Ob prebridki izgubi naše najboljše mame, stare mame, sestr«, tete, babice, tašč« TEREZIJE RAUTNER se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, jo spremili na njeni zadnji poti Ul izrazili sožalje. Sv. Gore, Bistrica ob Sotli, dne 38. Oktobra 1954. Žalujoči ostali • Razpisujemo mesto t tehniškega t risarja • Ponudbe s podatki o dotedanji praksi poslati na: Elektrogospodarsko skupnost Slovenije. Uprava v Ljubljani, Hajdrihova 2/1L i * z i • s>m>m»»«•«••«••«*••»••»«• «<«»t« «eiog Sr^255. Sfhttfiagf), zdaj pa žare»! Normalizacija svetovnega položaja pogoj za nemško združitev NEMŠKI KANCLER BO SKRAJŠAL SVOJ OBISK V ZDA — V LONDONU SO UGODNO SPREJELI ADENAUERJEVO IZJAVO Washington, 29. okt. (AP). — Zahodnonemški kancler dr. Adenauer bo prekinil svoje bivanje v ZDA, kjer je na uradnem obisku in bo v ponedelj ek odpotoval z letalom v Nemčijo. Prisostvoval bo pogrebu umrlega predsednika Bundestaga Ehleisa. Po prvotnem načrtu bi moral Adenauer ostati v ZDA do prihodnjega petka, vendar se mora vrniti preje zaradi političnega položaja v Zahodni Nemčiji. Po podisti nemško-acne riškega gjpo izuma o prijateljstvu, trgovin in plovbi, je kancler Adenau * • odgovoril ameriškemu ministru Dullesu. Po Adenauerjevih besedah morajo zahodne države »zagotoviti lastno svobodo in mir, zc ižujoč se zaradi skupne ob -ribe« in s tem, da dajo svoje.-..: združevanji »čisto obrambni : *.5aj z vsemi elementi, ki so polr.bni za sistem kolektivne varr: 'sti.« Adenauer je prav tako »Muslimanski bratje« rr/puščeni Kr.iro, 29. okt. (AFP). Radio Kairo je objavil nocoj uradno poročilo o razpustu verske organizsile »Muslimanski bratje«. V spo 'očilu je rečeno, da so egiptovske oblasti sklenile, da v »splošnem interesu« razpuste to organizacijo. Organizacija »Muslimanski bratje«, je rečeno, je imela »subverzivne cilje in kri-m.nalne metode, ki so se sedaj pokazale«. Bo to zmanjšalo kominformistični vpliv? HIM, 29. oktobra (Tanjug). — Ameriška ambasada v Rimu je SP' ročila, da vlada ZDA preklicuje svcja Off shore naročila v tisfcih its ljauskiih tovarnah, v katerih prevladuje med delavstvom to-fo-iTibircjska stranka. Skupna vrednost odpovedanih naročil znaša več deset milijonov dolarjev. Funkcionarji ameriške ambasade pr udarjaj c» da je to p-rvi ukrep, do katerega je prišlo v Italiji po 1931. letu, ko so začela Off shore n ročila. Do pedo^aih ukrepov te vr e bo prišlo pri vseh i talijem -škili tovarnah in podjetjih, pri katerih bi se pokazalo, da med delavstvom prevladuje vpliv ko-minf orani stični h sindikatov. Predstavniki ameriške ambasade v Rimu so baje poskušali, da bi preklicana naročila prenesli na druge tovarne v Italiji, vendar je prišel iz Washingtona negativen odgovor in so bila ta naročila popolnoma. odpovedana. Izrazil mnenje, da bi se morale zahodne države kot regionalna skupina sporazumeti s Sovjetsöco zvezo o od-noéajih, »ki bi vsem prizadetim dali varnost pred agresijo«. Òb koncu je Adenauer opozoril, da so Nemci še posebej zainteresirani na upostavitvi normalnih odnošajev med spornimi stranmi v sedanji hladni vojni, »ker lahko samo ob normalizaciji odnošajev pride do združitve Nemčije v miru 1« svobodi«. Adenauerjevo izjavo, da bi moral Zahod poskušati zagotoviti mdr s sporazumom z ZSSR, so v Londonu pozdravili ko.t pravočasno opozorilo zahodnim državam, naj ne mislijo samo »a neposredne potrebe obrambe, marveč naj za daljše obdobje prouče svojo politiko do ZSSR. Diplomati izjav- ljajo, da so »Adenauerjev govor »prejeli v VeSki Britaniji s simpatijami. Opozarjajo, da Je tudi britanski zunanji minister Eden v govoru, ki ga je imel v ponedeljek v britanski Spodnji zbornici dejal, da je prišel čas, razmisliti o »reševanju širših problemov«, kakor pa je vprašanje organizacije varnostnega sistema Zahoda. Diplomatski opazovalci menijo, da bodo zahodne države začeje z razgovori z ZSSR, ko bo ratificiran pariški sporazum o oborožitvi Zahodne Nemčije. Slovesnosti v Turčiji ANKARA, *9. Okt. (Tanjug). V Turčiji so danes arvečano proslavili dan republike. S tem y zveri bo v Ankari In letami)tilu bile velike slovesnosti, na katerih so sodelovali predstavniki političnih, mladinskih ln športnih organizacij. Danes popoldne je bila v Ankari pred predsednikom repuhli- Jutrt bo m letne— «ehmUU- Ka ▼ Tivoliju v Ljubljeni smučarski mnogoboj, ki ga prireja športna komisija pri Smučarski zvezi Jugoslavije. To tekmovanje je obvezno za vse člane in kandidate za državno reprezentanco, ker hočejo naši strokovnjaki ugotoviti, kako so se pripravljali v poletnih mesecih vsi tisti smuc čarji, ki bodo v prihodnji sezoni nastopali doma in v tujini. Na tem mnogobojn se bodo prvič spoprijeli »na suhem« naši najboljši smnčarji iz vseh disciplin in v različnih atletskih disciplinah. Sam program tega mnogoboja je dobro zamišljen, saj nudi vsakemu posameznika dovolj mjt odlike ln spretnost, ki naj bi sl jo nabral, ko je bilo še toplo. Iz vseh smučarskih središč prihajajo te dni na Smučarsko zvezo Slovenije različni dopisi, kjer pojasnjujejo udeležene! tega mnogoboja, kako se pripravljajo na to sezono. Najmarljivejši so v Guštanjn, prav nič pa ne zaostajajo Tr-žičani, Jeseničani in Ljubljančani. Vsi hočejo doseči čim lepše uspehe in tako dokazati, da niso v poletnih mesecih pozabili na svojo kondicijo. Celotno organizacijo tega mnogoboja je prevzela ljubljanska Enotnost, sodelovali pa bodo seveda najboljši smučarski strokovnjaki, ki bodo natanč- ke velika vojaška parada. .3IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO-IOSOIOiaiOIOIO| Sožalje Moše Pijadeja Beograd, 29. okt. (Tanjug). Ob smrti predsednika nemškega Bundestaga Hermana Ehlersa je predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade poslal Bun-destagu naslednjo brzojavko: »Z iskrenim obžalovanjem smo zvedeli za nepričakovano smrt predsednika Ehlersa, katerega obisk naši državi smo te dni pričakovali. Ob izguhi spoštovanega predsednika Ehlersa izražam članom nemškega Bundestaga naše sožalje.« „Globoke razlike** v stranki in vladi RIM, 29. 4kt. (Tanjug. Pwd-stavniki kr&čaii^«dem«ki*^tske stranke se danes objavtii, Ca se t stranki »globoke razlike« ned rajnimi firfcrujajni. Te razlike se priznali po današnjem sestanku med voditeljevi desnih kriföussküi demokratov Tagnijetn to sektetar- Tri alternative LONDON, 29. okt. (Tanjug). — V govoru, ki ga je imel nocoj ▼ svojem volilnem okrožju Learning-ton, je britanski zunanji minister sir Anthony Eden poudaril, da bi pariški sporazumi lahko bili »največji dokrinos k mednarodni stabilizaciji tega stoletja«. Bden Je izjavil, da je Evropa pred tremi adternativami. Lahko s« nadaljuje Madoa vojna, To bi poanotuilo huda finančna in druga bremena za vse maxòde. Ge bi se pa hiaakna vojna spremenila v pravo ùojnn, potem bi finančni proračuni-katere koli države ne imeli prav nobenega pomena. Je p?, tudi tretja alternativa in ta je v pogajanjih, ki lahko privedejo do popuščanja sedanje mednarodne napetosti. Jem stranke Fanfani jem. Zvedelo s« je, da je Tanfani sporočil ’Fogniju, da nid vlada niti kršžan-skodeneokrataka stranka ne bosta dovoljevali sopar atfstižnih akcij, ki bi lahko ogrodje enotnost vladnega bloka. Po mnenju časopisne agencije k ržč an sk »demokratski h desničarjev, ki je tudi objavila vest o razlikah v stranki, pa se vodstvo stranke in Vlada trudita dovolj proti »nevarnosti kominfortnizma«. Po drugi strani pa Je Imel predsednik italijanske vlade SceJba danes nekaj daljših sestankov s sekretarji treh laičnih strank centra. Sekretar socialne demokratske stranko Mateotti hi sekretar republikanske stranke Reale sta na teh sestankih zahtevala od predsednika vlade« naj peapeü akcijo za ureenéCitev vladnega programa, v tem ko Jo sreOérèfcar liberalne stranke Malafedi intervenirali v nasprotnem smislu, naj vlada ne začne z nobenimi ukrepi na socialnem ln ekonomskem področju. liže v volilni areni VODSTVO DEMOKRATSKE STRANKE JE ZASKRBLJENO ZARADI NAGLE EISENHOWER-JEVE VOLILNE TURNEJE PO 4 DRŽAVICAH Washington, 29. okt. (Reuter). Aktivnost predsednika ZDA Ei-senhowerja v zadnjih dneh predvolilnega boja, je republikancem vrnila upanje v zmago. Vendar pa se v Ameriki vprašujejo, če bo sodelovanje Eisenhower.' v tej borbi zadostovalo, da se predvolilni položaj spremeni v korist republikancev. — Demokratsko vodstvo je zaskrbljeno zaradi današnje nagle Eisenhowerjeve turneje po štirih državah, ki so v tej Kampanji zelo važne. Zadnje dneve so napovedovali, da bodo republikanci izgubili seda- njo večino dveh poslanskih mest v senatu, vendar pa je rezultat volitev za senat odvisen od razpoloženja volivcev v državicah Ohio, Kentucki, Michigan in Delaware, kjer ima Eisenhower danes svoje predvolilne govore. Pobeg s Formoze PEKING, 29. okt. Po poročilih agencije Nova Kitajska je neki Študent letalske akademije na Formosi pobegnil z letalom na kontinentalno Kitajsko. S šolskim letalom se je spustil v provinco Pukl en in izjavil, da je do sklepa o pobegu prišel zaradi politik« Cangka%jškove vlade, s katero se ne strinja. Pritisk na Bao Daja SAIGON, 29. okt. (AFP). Vodstvo socialistične stranke južnega Vietnama je sprejelo resolucijo, v kateri zahteva, na,j še na šefa države Bao Daja izvrši paàtfsk vsake vrsto«, da bi prfšlo de kepisti-tnirauja Ustaveds$*e skupslgme, katere naloga lei bila »prejeti ustave in pripraviti spleen e volitve. Vodstvo socialistične stranke obtožuje Bao Daja, da v šestih letih ni izpolnil svojih slovesne danih Obljub glede političnega statusa Viol»acsa in da ni izpolnil svojih dednosti, ker odklanja, da bi se vnl in r«£M krizo nied šefnpi vlado in šefeai ge-neralnej?a štaba. Za sedanjega predsednika vlade pa je v resoluciji rečen«, da je ukinil vsako svobodo tiska in da sabotira mir. Neutemeljene vesti Kairo, 29. okt. (AFP). — Predstavnik revolucionarnega sveta je danes izjavil, da so »vse govorice o ostavki generala Nagiba na položaj predsednika republike, popolnoma neutemeljene « Sovjetski veto DUNAJ, 29. okt. (Reuter). Sovjetska zveza Je stavila danes svoj veto na predlog zahodnih držav, naj bi avstrijski vladi vrnili popolno nadzorstvo nad avstrijskimi mejami. Veto Je stavljen na današnji seji zavezniškega nadzornega sveta, na kateri so razpravljali o zahtevi kanclerja Raaba, naj potrde pravieo avstrijskih oblasti, da na mejah pregledujejo potne dokumente. š IH Mednarodni turnir v Beogradu Beograd, 98. «lot. Reeuitati VIII. bela mednarodnega šahovskega turnirja: Nierergjelt : Pllnik prekinjeno, Djuraševič : Pir« prekinjene, Cz« rajale : Janošovič 1:0, Trifunovič : Brenštejn remi, Gli-gerib : Joppe« prekinjeno, P aree-ca : Matanovič 0:1, Rabar : Ivkov romi, Potrootfan : Milič prekinjeno, Karmktoltf : Nedeljkovi* 1:0, Wad« : Baroea roaoi. po TKI. kolu: Bronštejn 6, Petr-osj a* 5J» (1), Matanovič S.5, Karaklajič, Bareca in Trifunovič po S, GligorU 4.5 (1) točke itd. 0 5 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o u ■ o jj 5 S ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o a o o a o 5 ■ o 5 ■ o ■ o ■ o m o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o MAGKOHROM Industrija visokovatrostalnog KRALJEVO materijala PROIZVAJA: SINTERMAGNEZIT za ognjevzdržne namene. SINTERMAGNEZIT za metalurgijo in varilne elektrode v vseh granulacijah od 0-15 mm in po sporazumu. MAGNEZITNO - KROMMAGNEZiTNO - IN KR0METN0 OPEKO v vseh standardnih formatih, formatih po želji — načrtih za: železarne (SM peči, električne peči in drugo), indù* sirijo cementa (rotacijske in jaškaste peči), industrijo barvnih kovin, kemijsko industrijo in drugo. VSE VRSTE MALT in PRAHA iz magnezita in krommagnezita v vseh granulacijah. MASE ZA NABIJANJE za visoko frekvenčne peči (kislinske in bazne). MASE ZA NABIJANJE za električne peči. SPECIALNI PROIZVODI: KUPELJI za kupeiacijo zlata, LONČKI za določevanje žvepla, CEVI za kriptolne peči (notranje cevi), LIJAK! za aluminotermijsko varjenje v vseh dimenzijah po želji kupca in po sporazumu. NOVA PROIZVODNJA: SILIRA OPEKA v vseh standardnih formatih (poizkusna proizvodnja prične konec tega leta). Prosimo potrošnike, da prijavijo svoje potrebe čimprej s točnimi specifikacijami in potrebno dokumentacijo o kvaliteti in dimenziji (risbe). SKLEPANJE POGODB ZA DOBAVO POTREBNIH KOLIČIN V LETU 1955 bo od 1. do 10. novembra 1954 v prodajnem oddelku tovarne v Kraljevu vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. MÄGN0HR0M KRALJEVO 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o B o B o B o B o ■ o B n o B o B o B o B o B o B o B o a o B o s B o B 0 B 0 B 0 B Q 0 B 0 B 0 B 0 B 0 B 0 o B 0 B 0 B 0 BOBCDBOBOBOBCDBCDBlOBCDBOBCDBOBCDBOBOBOBCDBOBOBOB« na in objektivno ocenili vsa« kogar. Na sporedu so te-le discipline: tekači — tek IDO m moški, 60 m ženske, višina moški in ženske, 4000 m (od tega 1000 m hoje) moški, 600 m z ovirami ženske; skakalci — 100 m, daljina z mesta, 600 m z ovirami; alpski — 100 m moški, 60 m ženske, višina moški in ženske, 600 m z ovirami moški, 300 m z ovirami ženske. Tekmovalci se bodo zbrali ob 9.30 v Narodnem domu. Ko že govorimo o bližnji zimski sezoni, o pripravah in številnih prireditvah, ki čakajo naše smučarje prihodnje leto, se tudi mi znova pridružujemo mnenju tov. Janeza Pavčiča, ki je pred nedavnim na sestanku tekmovalcev s strokovno komisijo takole dejal: »Po mojem mnenju naj odpade kot kandidat za reprezentanco tisti smučar, ki na tem tekmovanju brez utemeljenega vzroka ne bo nastopil.« BLIZA 8E ZAČETEK SVETOVNEGA PRVENSTVA V STRELJANJU V Karakasu, glavnem mestu Venezuele je bilo te dni docela pripravljeno novo strelišče »Beli zajec«, ki ga prištevajo med najsodobnejša na svetu. Vse naprave za vse vrste in discipline streljanja so dovršene in strokovnjaki iz Svice, ki so j in gradili, so jih tudi že preizkusili. Prav tako so končane priprave tudi za namestitev strelcev v mestu in na strelišču samem, kjer so postavili novo restavracijo, ki lahko sprejme do 600 oseb, in okrog 20 paviljonov z vsem udobjem za počitek tekmovalcev. Na prvenstvu bodo tekmovali v 19 disciplinah. Prvenstvo se bo slovesno začelo 14. novembra, ko bo predsednik republike izstrelil častni strel. Tekmovanja bodo trajala do 29. novembra. Za tekmovanje se je prijavilo nič manj kakor 31 držav, in sicer Nemčija, Argentina, Avstrija, Brazilija, Kanada, Kolumbija, Kuba, Kitajska (kuomintanška), Danska, Salvador, Egipt, ZDA, Ekvador, Filipini, Finska, Francija. Anglija, Italija, Japonska, Mehika, Monaco, Peru, Norveška, Dominikanska republika. Romunija, Švedska, Švica, ZSSR, Urugvaj, Venezuela ln Jugoslavija. m Prve štiri tekme finalnega tekmovanja na svetovnem prvenstvu v košarki so se končale takole: Kanada — Izrael 50:43 (33:22), Brazilija — Kitajska 61:44 (32:26), ZDA — Filipini 56:43 (36:23) in Francija — Urugvaj 57:49 (23:22). Vaša Stefanovič sodi na Grškem, Grška nogometna federacija je povabila jugoslovanskega nogometnega sodnika Vaša Stefanoviča za sojenje mednarodne tekme Grčija — Egipt, ki bo 7. novembra v Atenah. Nogometna enajstorica Spartaka lz Moskve je predvčerajšnjim v Bruslju premagala prvaka Belgije Anderlecht 7:0 (3:0). Zanimiv dvoboj mestnih reprezentanc Beograda in Ljubljane v košarki bo v nedeljo, 31. t. m.f v dvorani na Taboru z začetkom ob 20.30 uri. IZREDNA SKUPŠČINA Nogometne zveze Slovenije, ki bi morala biti jutri, je zaradi tehničnih zaprek preložena na 7. novembra ob 9. uri v prostorih NZS. Smučarska zveza Slovenije obvešča sodnike in tehnične sodelavce, da se glede na izvedbo smučarskega mnogoboja zberejo jutn ob 9.30 na letnem telovadišču v Tivoliju ob vsakem vremenu. Prvenstvena tekma v slovenski ligi med ljubljanskim Krimom in Korotan iz Kranja bo jutri ob 30. dopoldne na igrišču Krima na Rakovniku. V predtekmi ob 8.30 url igrata Krim B in Usnjar z Vrhnike. Vabljenil V prvenstveni nogometni tekmi je Usnjar (Šoštanj) premagal Dobrno iz Trbovelj 3:1 (0:1). V predtekmi so se mladinci Usnjarja in Rudarja (Velenje) razšli a neodločenim izidom 1:1 (0:0). V proslavo 20-letnice prvega športnega društva v Slov. Konjicah je bil prirejen nogometni pokalni turnir, na katerem so sodelovala tri moštva iz Celja. Domačini so premagali celjskega Železničarja 5:0, z naslednjo zmago pa so si priborili pokal. Mengeški nogometaši so se pred dnevi pomerili z Odredom B, ki je zmagal 5:4 (3:1). Številni gledalci so navdušeno pozdravljali lepe poteze gostov, hkrati pa so bili tudi zadovoljni s požrtvovalnostjo svojih igralcev. Avto-moto društvo Cerklje pri Kranju je preteklo nedeljo priredilo zanimivo ocenjevalno vožnjo za svoje člane. Proga, ki je bila speljana skozi razne zapreke, iz Cerkelj do Jezerskega je bila dolga 32 km. Med 21 tekmovalci so bili najboljši Rezar, Bolka ln Kepic. WUSS/Jfe£« Po cele mesece so se množice valile prelce umetne metropole na Champs de Mars in pasle radovedne oči na Tuaregih v modrih tančicah, na pletilcih preprog iz Timbukta, evnuhih iz Sudana, amazonkah iz Dahomeya z razgaljenimi prsmi, mal-gaških princih, ki so imeli po celem teieeu pasove iz rdeče ilovice, lovcih na bisere s Tahitija, poglavarjih iz Konga, anamitskih zakliajevalcih kač in duhovnikih — čarovnikih z Martinique: pejoči, bobnajoči in plešoči človeški rod v »pareu«,1 turbanih, »eheeMa«,* tigrovih kožah, krilcih okrog ledij, sarongih,’ kimonih in brokatnih sarijih.* Pariški šolarlki so se vzpenjali na hrbte potrpežljivih slonov, razigrano se hihitajoče midinette! pa so jahale na kamelah in arabskih ponijih. Dame v skledastih klobučkih in z rokavi v obliki gnjati so izbirale alžirske parfume in nakupovale tuniške zapestnice, medtem ko so se njihovi častivredni možje izgubili v množici in se vselej nekako — ne ve se natančno, kako — znašli v šotorih, kjer so baletke izvajale razkošne plese. Iz Anglije je prispel na razstavo ko sodček debeli bon v i v a n t5 z žabjimi očmi, v belih kratkih gamašah in v suknji s svilenimi oblivi, in srca neštetih kokot v steznikih iz ribje kosti so na mah vzdrhtela. S svojimi oseminštiridesetimi leti je bil waleški princ Edvard slej ko prej enfant terrible* Viktorijinega dvora, a v Parizu so zrli vanj kakor v kralja. * Bombažasto krilo ali cunja okrog ledij, po navadi c vtisnjenim listom ali cvetlico (Tahiti, Polinezija). * Okrogla čepica s čopom na vrhu, kakršno nosijo Arabci. * Obleka, ki pokriva zgolj spodnji del telesa (Malajska). * Obleka, pregrinjalo Indijskih žena. * Imoviti lahko živec, sladokusec. — Op. prev. * Nagajiv, neposlušen, vražji otre*. — Op. prev. Vnuki tistih sansculottes,’ ki so bili obglavili krepostnega Ludovika XVI., so se do hripavosti nakričali, kadar koli so od daleč opazili lahkoživega bulvarskega leva, ki je bil zvrhano poln vseh hib, katere so kralju radevolje odpuščali Ko se je čudodelni monsieur Edison,* mož, ki je bil podelil strojem dar govora in ujel sonce v kristalne balončke, pripeljal čez Atlantik ter se v »leteči kabini« povzpel na vrh Eifflovega stolpa, se je navdušenje stopnjevalo do pravcate histerije. Kakor so bili rapovedali dnevniki, je Pariz osvojil širni . svet. Na terasah kavarn je bilo slišati prav vse jezike. Vsi natakarji in barski točaji so vedeli na pamet, da je vrednost dolarja pet frankov, funta petindvajset, rublja štiri, avstrijskega krajcarja zgolj dva »souja«, nizozemskega florinta pa dva franka in petdeset centov. Čandre so čez noč postale jezikoslovke ter so poslej vabile k sebi goste v najpestrejših spakedrankah. ,You, Ongleesh, yes? Ongleesh men veree nice, very g e n t i 1 s, but London veree sad, veree triste. No amour in London. In Paree, much amour. In Paree, women veree lov’ly, veree passionate. Me, veree passionate with gentil Ongleeshman. Oh-la-la. You buy me a leetle dreenk, yes?«* Na Montmartru je »Moulin Rouge« razprostrl ter pognal svoja škrlatno se lesketajoča krila in Henri je postal njegov najzvestejši gost. Jeseni in pozimi prejšnjega leta je opazoval, ' Tisti, ki za časa francoske revolucije niso nosili kratkih hlač (kakršne so nosili plemiči), marveč dolge hlače (pantalons) — porogljivo ime za proletarce, dosledne revolucionarje. — V prenesenem pomenu: rodoljubi, proletarci. — Op. prev. • Thomas Alva Edison (1847—1931), ameriški Izumitelj. — Op. prev. • VI ste Anglež, ne? Angleži so sila ljubeznivi, zelo prikupni, a London Je kaj dolgočasno, na moč žalostno mesto. V Londonu ne cvete ljubezen. V Parizu kar mrgoli ljubezni. V Parizu so ženske kaj ljubke, hudo strastne. Tudi jaz bom s prikupnim Angležem hudo strastna. Olalal Si ga lahko naročim kozarček, neT — Op. prev. kako je Zidlerjeva zgradba, ki je bila prej še tolikanj v oblakih, rastla iz dneva v dan. Stari cirkuški komedijant se je na mah prelevil v pravega človeškega robota, ki je vlekel po šestnajst ur dnevno, nadzoroval sleherno drobnjarijo, se vzpenjal po zidarskih odrih, se drl nad delavci, zbiral preproge in porcelan, najemal osebje, vodil skušnje, se pogajal z veletrgovci, grmel, se šalil in žvečil svoj večni cigami ogorek. Njuno znanstvo se je vtem sprevrglo v iskreno prijateljstvo. »Da vam povem, monsieur Toulouse, stvar mi nikakor ne' more spodleteti! Vse sem dodobra pretuhtal. Brž ko se čez nekaj tednov odpre razstava... Oprostite! Hej, ti tam zgoraj! Zgani se malce s tistim svojim čopičem! Nom de Dieu! Kaj meniš, da ti plačujem dva franka dnevno za lovljenje muh? Tako je, monsieur Toulouse, kakor sem vam pravil... Da ne pozabim, kako vam ugaja točilnica? Pravi mahagoni! Stala me je celo premoženje. Le počakajte, ko bo Sara za mizo! Sem vam že povedal, da se mi jo je posrečilo najeti? Da, tako je. In verjemite mi, ni bila ravno lahka stvar, iztrgati jo iz .Folies Bergère’. Pa vendar sem jo navsezadnje le dobil...« Kdaj je spal In kdaj počival? Kdo naj to vé? Vsa njegova okolica je bila videti skrajno izčrpana. Celò Trémolada, debelušen, belolas možiček, ki je bil, preden je postal Zidlerjev pomočnik, slaven klovn, si je izbrusil pete in se kar majal od utrujenosti ko si je z rdečim robcem otiral okrogli obraz. Marca so se ob nabijanju s kladivi, vsesplošnem rožljanja in žaganju, ob vzklikih električarjev in jedkem zaudarjanju b-rve pričele skušnje. Henri je vnovič videl La Goulue Sardine, Nini-Patte-en-l’Air in druge perice umih nog, ki jih je bü spoznal v »L’Elyju«. Vse zasople in kopajoč se v znoju so se med vajo zgnetle k njegovi mizi, zakaj kankan ni bil sedaj ve5 improvizacija, marveč od sile natančna in mučna disciplina,