34. štev.
V Kranju, 20. avgusta 1904.
V. leto.
GoRercee
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. iSKRL1?*
za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Nartča se list lahko v«ak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravniUvu.
Tudi na Kranjskem.
i.
Cesto se pritožujejo slovenski listi, da se labricirajo na Štajarskem in še v veliko večji meri pa na Koroškem iz pristnih Slovencev Čistokrvni Nemci, na Primorskem pa Italijani. Naši folkloristi brskajo po statističnih izkazih, ki jih izdajo vladni organi, ki mislijo, da le edino to vzdržuje državo in ji zagotavlja obstanek, ako se pri nekaj tisoč Slovanih na nepošten način vpiše nemški ali laški občevalni jezik. Na prvi hip se nam zdi tako ravnanje otroško, a vendar tiči v tem globok pomen, ker so taki statistični podatki gotovim krogom ključ, s pomočjo katerega nam na vseh koncih in krajih krčijo naše pravice, kar vidimo iz boja Slovencev preti nasilstvu pri koroških sodiščih in šolskem oblastvu.
A tudi na Kranjskem se v tem oziru ne postopa prav nič drugače, razloček je le ta, da se na Kranjskem to prakticira na bolj zvit način, bolj tihotapsko. Znana je usoda tržaških Slovencev, ki se borijo že desetletja za slovenske šole. Ali ondotna vlada je kar vsa vrtoglava vsled samega premišljevanja, kako zavračati opravičene slovenske zahteve; vrtoglava je tako, da ne vidi in ne sliši, kako se pripravljajo bombe, kako se slučajno parniki iz «prijateljske« države zasidravajo v tržaškem pristanu ravno na takih mestih, kjer j junesto gob rasto na dnu morja bombe. Vladni organi bi že dalje zasledovali take «majhne»!? nerodnosti, a ti preklicani Slovenci pridejo med tem zopet s kakimi prošnjami za slovenske šole ter motijo goreče činitelje pri njihovem delu. Na Dunaju pa Cehi delajo neprilike bogu naših klerikalcev, županu Luegerju. Lueger, ta vzor katoličanstva, o katerem celo naši razboriti kateheti otrokom pripovedujejo med poukom verouka, ta vzor katoliške pravičnosti, ki je bolj katolišk nego sam papež, ne privošči tisočerim češkim otrokom pouka v Češkem jeziku in na vse kriplje deluje na to, da se ne uresniči njihova opravičena želja. Da bi se vladni krogi zavzeli za enakopravnost Slovanov, to se jim niti ne sanja ne.
Pač pa se vse drugače postopa, kadar zahtevajo Nemci svoje »takozvane pravice*. Ljubljanski Nemci so naenkrat uvideli, da se jim godi silna krivica, ker so vse ljubljanske ljudske šole čiito iloveneke*!? Bolestno so zajavkali in vladnim krogom ni bilo nujnejšega dela nego hitro, temeljito in nepristransko preiskati. neznosni položaj nemških otrok v Ljubljani. In v resnici so našli, kako hudo slovenske so kranjske šole, osobito pa ljubljanske. Evo Vam dokaza. Glasom učnega načrta deželnega šolskega sveta, izdanega leta 1897, se že celo na tri razred nicah na željo starišev poučuje nemščina. Na takih šolah je jezikovnemu pouku v drugem in tretjem razredu odmerjenih 11 ur, od katerih odpadejo na slovenski jezik oele 4 ure, na nemški pa farno 7 ur; na slovenskih šolah je torej odmerjeno slovenskemu jeziku 37%, nemškemu pa 63 V« časa, ki je namenjen jezikovnemu pouku. Za vse ostale predmete ljudske šole je pa še odmerjenih 16 ur.
Na š irirazrednih šolah je učenje nemškega jezika obvezno že od 3. razreda naprej. V 3. razredu so za slovenski jezik odmerjene 4 ure, to je 33 '/* °/0 m z& nemški jezik 8 ur, to je 66 % •/,. V četrtem razredu so odmerjene slovenskemu jeziku bore 3 ure, nemškemu pa 7 ur, slovenskemu torej 30%, nemškemu pa 70 %.
Na petrazrednih in šesti azrednih šolah je razmerje skoio ravno tako. Kaj pa na osemrazrednih šolah, kakršne imajo v Ljubljani? Tudi na teh je obvezen pouk v nemščini od 3. razreda dalje. Od časa, namenjenega za jezikovni pouk, odpade 37 Vi % za Pou^ v slovenščini in 62 % % za pouk v nemščini. Ako uvažujemo to dejstvo, vrhutega pa še pripomnimo, da sta obe c. kr. vadnici skoro čisto nemški, da se čč. gg. Uršulinke slovenske narodnosti tako zelo zavedajo! ?! ?, da je v Ljubljani nemška šulferajnska šola in še druge zasebne nemške ljudske šole, nam mora pač jasno biti, kako krlvioo •o trpeli nemški otroci v Ljubljani? In tudi mero-dajni krogi so spoznali to kruto krivico. Ljubljana je dobila' nalogo ustanoviti nemško deško in dekliško ljudsko šolo. Ni ji pomagalo nobeno upiranje, ker vlada pač ne pozna nič druzega nego golo pravio o ...
Stvar nas je pa zelo zanimala. In ko smo letos prejeli «Letno poročilo* ljubljanskih šol, smo si ga malo bolj natančno ogledali, osobito pa poročili obeh nemških
mestnih šol. Upamo, da nam častiti bralci ne bodo zamerili, ako jih s tema dvemi poročili malo bolj natančno seznanimo ter na tem mestu nekoliko pretresemo statistični pregled, in sicer oni del, ki kaže narodnost učencev. Toda o tem v prihodnjem članku.
Kava.
Kava je postala v sedanjih časih tudi pri nas vsakdanja pijača in jed ne le v mestih in trgih, temveč tudi v brezštevilnih kmetskih družinah na deželi. Kot jed se uporablja mlečna kava s kruhom, kot pijača pa se pripravlja na več znanih načinov. V mnogih družinah se kava1 pije in j»; kar po trikrat na dan in sicer zjutraj za zijutrel, popoldne za malico in zvečer za večerjo. Nekatere ženice se žive skoro od same kave.
Kava pa ni naš domač pridelek; dovažajo jo k nam iz daljnih tujih krajev in zanjo gre iz nase dežele na tuje vsako leto mnogo, mnogo lepega denarja. Razun tega pa je kava tudi zdravju škodljiva, ker je njeno zrnje hudo strupeno; iz njega napravljajo eden najhujših strupov, ki ga imenujejo »kofein*.
Ne mislim tu naštevati podrobno vseh škodljivih nasledkov, ki jih provzroči na človeškem zdravju uživanje bobove kave; le to pripomnim, da kava škoduje posebno otrokom, slabotnim in bolehnim ljudem in onim, ki trpe vsled preveč razdražljivih in razburljivih živcev. Kava pa ima nadalje tudi to slabo lastnost, da je brez vsakih re-dilnih snovi in odvzame rcdilnost še drugi hrani, ki se povžije za njo ali poleg nje; ona človeka le razgreva, razburja in suši nekako tako kakor žganje. Obilno uživanje kave večkrat provzroči tudi pomanjkanje krvi, in tej bolezni se prav rada in pogostoma pridruži še sušica ali jetika. Taki slučaji zlasti pri ženskah niso nič nenavadnega.
PODLISTEK. Metulj.
Spisal M u 11 a t u l i.
Nek metulj je frfolel kvišku, v zrak. Vžival je svojo prostost, svojo lepoto, pred vsem pa ga je zanimalo vse opazovati, kar je bilo zdolej pod njim.
»Pridite, pridite,* je menda klical svojim bratom, ki so plavali zdolej na zemlji med rožami.
»Mi pijemo med in ostanemo tu.»
»Oh, dragi bratje, ko bi vi vedeli, kako divno je zreti od zgoraj navzdol! Pridite!*
»So I i zgoraj tudi rože, iz katerih bi mogli srkati med, katerega vendar potrebujemo za svoje življenje?*
»Vse rože se vidijo od tu . . . in ta vžitek . . .»
»Imaš tamkaj medu?*
Resnično, tamkaj ni b lo medu.
Ubogi metulj, ki ni hotel prebivati spodaj, je postal truden .. .
Toda on je hotel ostati tam gori! Bilo je vendar tako lepo, vsaj je lahko vse pregledal, vse pojmil naenkrat.
Medu pa . . . medu? Nikakor, medu tam gori ni bilo.
Postajal je slaboten, ubogi metulj. Njegovi mahljeji s perutmi so postajali medleji in medleji.
In on je padal ... In videl je že manj.
Pa tako bi rad ...
Nič ni pomagalo ... On je padal...
»Joj, ti si tu,» klicali so mu bratje, »ali ti nismo takoj povedali? Tedaj vendar prideš srkat rožni med tu doli, kot mi. Prav dobro smo vedeli!*
Tako so klicali in veselili se, ker so imeli prav, akoravno niso imeli poželjenja po lepem tam gori.
»Pridi in srkaj med kot mi!*'
Metulj pa je padal. . . globokeje ... in hotel je še ...
Ali vkljub temu se uživanje kave vedno bolj širi in vtrjuje tudi po onih stranskih krajih, kjer dosedaj še niso dosti poznali kave in semtertja uporabljali jo le pri kakem bolniku!
Ljudje se povsod prav lahko in hitro navadijo na kavo. Mnogi, ki so jo nekaj časa uživali, je celo več ne morejo opustiti in se je odvaditi; torej ima ona tudi v tem oziru tako lastnost za človeka kakor tobak, žganje in druge zdravju škodljive pijače.
Nekateri pametnejši in modrejši izobraženci, ki znajo ceniti in varovati svoje zdravje, nikdar nočejo piti kave zaradi njene škodljivosti, ampak pijo namesto nje raje samo mleko ali pa čaj, ki pa tudi nima nič redilnosti v sebi. Slišal sem o nekem Cehu, ki ni nikoli pil kave. Nadomestoval jo je z raznimi domačimi tečnimi jedrni, o kavi pa je rekel: »Kava ne raste v naših krajih. Bog pa je za vsako deželo ustvaril dovolj takih rastlin in živali, da se morejo prebivalci sleherne dežele preživeti s tem, kar doma zraste in kar se doma zredi. Zato ni nikjer treba dobivati živil iz daljnih tujih krajev.* To je popolnoma resnično za naše in še mnoge druge dežele na svetu. V vsakem kraju pa se ljudje v sedanjih časih i vendar ne morejo, ali pa le težko preživljajo s samimi domačimi pridelki. Naši kraji pa dado svojim prebivalcem dovolj vsega, kar potrebujejo za svoj živež, in ako bi pri nas ljudje še sedaj ne poznali drage tuje in strupene kave, bi bilo mnogo boljše zanje posebno v gospodarskem oziru.
Več stoletij smo Slovenci lahko shajali in zadovoljno živeli ob domačih pridelkih. Tako bi lahko živeli še tudi sedaj, posebno pa bi še lahko prebili brez kave. Ali nekdanjih starih navad in načinov življenja ne prikličemo in ne kličemo več nazaj! Cas hiti naprej svojo pot in rodi j povsod svoje izpremembe, dobre in slabe! Veliko dobrega I in koristnega za človeštvo je prinesel sedanji iznajdljivi
Tu je bil rožni grm ... Ko bi ga mogel doseči ? Ni več padal .. . padel je! Padel je poleg tega grma na cesto, na vozno cesto. In tu ga je nek osel pohodil.
*
Pozabil sem povedati, da se drugi metulji tam spodaj niso nikdar s pomilovanjem spominjali svojega pokojnega brata, temveč bili so vedno zadovoljni s svojo modrostjo, ki p& v resnici ni bila nič druzega, nego hlastanje za medom.
Taki smo! „,
Nek drug metulj se je tudi dvigal kvišku, visoko v zrak .. .
Ljuba domišljija, poznam to povest.
Ne verjamem. Poslušaj! Nek drug metulj se je dvigal visoko v zrak. Vžival je svojo prostost, svojo lepoto, pred vsem pa ga je zanimalo vse opazovati, kar je bilo zdolaj pod njim. Klical je svojim bratom, naj pridejo gori, toda oni so se branili, ker niso hoteli medu kratko in malo pustiti. On pa ni hotel doli, ker se je bal, da bi ga pohodilo kako zatelebano kopito. Ker je pa rabil ravnotoliko medu, kot drugi metulji, zletel je na neko goro, na kateri so rastle tudi lepe cvetke, in katera je bila prestrma za kakega osla. Tu je veselo frfolel okrog, nabral si je veliko medu in bil je hvaležen, ker so tudi tu cvetele rože, da si je prihranil zoperno pot navzdol. Ko pa je videl, da so njegovi bratje tam doli le prevečkrat zahajali na vozno pot, na kateri je bilo toliko metuljev pohojenih, tedaj jih je hotel svariti, kakor je vedel in znal, trepetal je s svojimi perotkami ter jim migal. . .
Toda niso ga opazili. Seveda metulja na gori njihovi bratje sploh videli niso, ker je bil njih posel le med nabirati tam doli in ker niso vedeli, da rasto tudi tam gori cvetke. _
in napredni vek, vetji! je pa seveda tudi dokaj slabih in škodljivih razvad med narode. Take razvade, ko se enkrat v ljudstvu vkoreninijo, pa se navadno ne dado več odpraviti ali pa se jih le počasi oslabi in zatere z največjo težavo. Zato obdržimo, gojimo in izpolnujmo ono, kar dobrega nam ponudi čas, a vse slabo ublažujmo in izkušajmo izpodriniti in zamenjati z dobrimi nadomestili!
_ Dalje prih.
V Kranju, SO. avgusta.
Cesar je zadnje dni obiskal angleškega kralja Edvarda v Marijinih varih. V Budjejovicah in v Plznu so cesarja pozdravili zastopniki oblastnij in razne korporacije. Na kolodvoru v Marijinih varih je našega cesarja sprejel angleški kralj Edvard. Oba vladarja sta se pre-srčno pozdravila.
Vojaški novinci bodo pozvani letos v aktivno službo dne 10. oktobra; enoletni prostovoljci in vsi novinci vojne mornarice, dalje nadomestni rezervisti pa 3. oktobra 1.1. Pri nekaterih polkih, osobito bosanskih, mora starejše moštvo služiti, dokler ne pridejo novinci, t odu ta čas se jim bo zaračunil kot orožna vaja, oziroma tudi za dve orožni vaji.
Macedonija. Albanski nemiri so mnogo nevarnejši, kakor jih opisuje turška vlada ter jih slutijo konzuli in civilni agentje. Res je, da so se zarotili proti Srbom v Peču ter bi tudi bili provzročili strahovito klanje, da ni Turčija poslala tja pravočasno vojaštva iz Mitrovice. — V Selci v prlepškem okraju je bil te dni boj s 25 mož broječo vstaško četo, ki jo vodi Karmuzov. V boju sta padla turški poročnik in neki orožnik, dočim so imeli vstaši le dva ranjena, ki pa so ju vzeli seboj. — Iz Erze-ruma prihajajo poročila, da so se začeli nekateri turški častniki in uradniki zavzemati za Armence ter preprečili izgrede. To je dosegel armenski patrijarh s svojim osornim pismom do sultana. Iz Carigrada so sicer pisali patrijarhu, da je v svojih pritožbah grešil zoper dolžno udanost napram prestolu in deželi, toda patrijarh se ne briga za to očitanje, da je le pomagal svojim rojakom.
Kronanje srbskega kralja Petra se vrši dne 21. septembra v Belem gradu, maziljenje pa pozneje v Žiči. Skupščina bo polnošteviino prisostvovala kronanju.
Umrl je bivši francoski ministrski predsednik Wal-deck-Rousseau.
Ruski prestolonaslednik. Carica Aleksandra je dne 12. t. m. povila sina. Radcit v Petrogradu je nepopisna. Naslov prestolonaslednika, ki je bil podeljen velikemu knezu Mihajlu, preide po ruskih državnih zakonih na novorojenega velikega kneza.
Dopisi.
Iz Šoštanja. V svoji veliki ljubosomnosti in jezi je tožila faiovška kuharica Ana Bernhard svojega župnika Ivana Govediča na pripoznanje očetovstva in plačilo pre-skrbljenja za mladoletnega Leopolda Bernharda. Pa tukaj jo je zvita župnikova buča kaj premeteno pogruntala. Gonil in podil je svojo ljubljeno Anko od Poncija do Pilata, da bi umaknila tožbo, kar pa ni šlo tako gladko, in položiti je moral župnik Govedič za malega Leopolda 1000 K. na kar je dejal, da je otrok preskrbljen. Pač srečen otrok, ki ima tako premožnega očeta, da mu naenkrat položi svotico po 1000 kron, žal le samo, da mu ni župnik preskrbel tudi tako bogatega botra, katerega bi gotovo dobil v osebi Hansa Woschnagga. Pa takrat se naš Ivan ni bratil z nemčurskimi fabrikanti — nekdanjimi Sokoli — zaradi prilizljivih in vendar zalezljivih rodbinskih spletk med župnikom in «Elo», da bi ga bil naprosil za botra ali pa še celo priznal za očeta sinku Poideku, kakor svoječasno nekega hrvatskega kmeta iz zagrebške okolice. Obravnava se je vršila pozneje pri c. kr. okrajnem sodišču v Lipnici. Pobil je sedaj — seveda proti mastnemu plačilu — moža, ki še nikoli ni videl Ane Bernhard. Ta se je izdal za očeta otroku Poldku ter izjavil, da ne more plačevati preskrbljevanja, ker nima ničesar. To je lep značaj Ivanov. Leopold Bernhard, sedaj 7 let star, se ima tedaj zahvalili za svojo
dotico po 1000 kron edino-le skrbnemu varuhu gosp. Francu Rajšterju, ki je z vso vnemo skrbel za nesrečnega in svoje nesreče vendarle nedolžnega otroka. Po našem prepričanju bi pa tudi z botrom Hansom Woschnaggom ne bilo temu otroku prav nič pomaganoga; zakaj «Muki» — kakor ga imenuje kuharica Fani Roje — ima tudi sinčka Ivana Rojca, rojenega dne 8. maja 1889, za katerega bi bil kot milijonar lahko plačal ne 1000 K, temveč 10.000 kron. Ker pa ta otrok ni imel pravega varuha, da bi se prepričal o gmotnem stanju »Mukija*, mu seveda ni bilo treba mnogo plačevati. Borih 7 gld. je stisnil vsak mesec materi, pa je bilo dobro. Pa, kakor danes čujemo, bo fabrikant Hans Woschnagg moral malo bolj globoko seči v žep. Sinček mu je sicer dosegel že 15. leto, pa ker je »pohabljenec*, treba bode skrbeti zanj celo njegovo življenje. To pa bogatemu »nemškemu* fabrikantu ne stori prav nič sivih las. Toraj, župnik Govedič in fabrikant Hans Woschnagg, skrbita prej za nezakonska otroka, potem pa s tisočaki agilirajta za nemčursko stvar.
Otvoritev »Aljaževega doma" v Vratih.
V kraljestvu Triglava, v onem bajnem svetu, kjer se slikajo snežne gore in skalnati vrhovi s sinjem nebom, kjer šume mogočni slapovi in se vijejo romantične doline, tam je bila v nedeljo, dne 7. t. m., krasna slav-nost slovenskih planincev. »Sloven. planinsko društvo* je ta dan otvorilo »Aljažev dom» v bajnolepih Vratih.
Aljažev dom ni toliko namenjen turistom, tistim planincem, ki se ne ustrašijo nobenih težav, da užijejo v vedrih višinah krasoto narave. Namenjen je pred vsem tistim ljudem, ki ljubijo planinsko naravo in se žele na-užiti planinskega zraka, a se plaše napora in ne morejo pogrešati onega komforta, ki ga imajo v hotelih na razpolaganje. »Aljažev dom» v Vratih je, če se sme rabiti ta izraz, planinski hotel; prvi planinski hotel na slovenski zemlji, ki zna postati največjega pomena za promet s tujci v naših gorah.
Planinski krogi se dobro zavedajo pomena tega novega doma in zato so prihiteli ta dan v jako znatnem številu v Vrata. Samo z jutranjim vlakom se je pripeljalo nad 400 izletnikov v Dovje, mnogo jih je prišlo že v soboto, mnogo družb pa je prišlo čez Triglav, tako da je bilo zbranih v Vratih morda kakih 600 oseb, med njimi jako mnogo Cehov, katere je vodil prof. dr. Chodo-unsky. Prišel je tudi zvesti prijatelj »Slovenskega planinskega društva*, župnik Aljaž, po katerem se imenuje novi dom.
Kakor je pri »Slovenskem planinskem društvu* že navada, se je tudi ta slavnost pričela z mašo, na kar je bil novi dom blagoslovljen.
Pred novim domom je imel potem predsednik planinskega društva, profesor Orožen slavnostni govor, v katerem je opozarjal, da so že v minulem stoletju slavili krasoto te divne doline znameniti možje, kakor grof Hohenvvart in slavni botanik Fevrer, ki je v spremstvu saškega kralja obiskal Vrata in dasi je videl mnogo sveta, je vendar proglasil, da kaj lepšega ni videl. Ni čuda, da je »Slovensko planinsko društvo* že takoj po svojem rojstvu začelo misliti na to, da zgradi ta dom, a prišlo je šele sedaj v položaj, da se to izvrši. Govornik je pozdravil vse udeležnike te slavnosti, zlasti češke brate, zastopnika Ljubljane, podžupana dr. viteza Bleivveisa, in zastopnike podružnic ter zahvalivši se vsem, ki so pripomogli k tej zgradbi, posebno narodnim damam, zaklical župniku Aljažu trikratni »Zivio*.
Nato so pevci zapeli »Lepa naša domovina*, <Oj Triglav, ti moj dom* in »Hej Slovani*.
V obed niči novega doma se je vršil banket. Prvo napitnico na vse tiste, ki podpirajo prizadevanja »Slovenskega planiskega društva*, je izrekel društveni podpredsednik dr. Tominšek, ki je posebno povdarjal, da v planinskem društvu ni razpora. Profesor dr. Chodounskv je napil »Slovenskemu planinskemu društvu* in priporočal
ustanovitev zveze vseh slovanskih turistov. Dr. Vilfan in dr. Franta sta napila pospetevatelju »Slovenskega planinskega društva* župniku Aljažu, ki je osvetlil razvoj turist ike v gorenjskih planinah in napil profesorju (Ihorto-unskemu. Napili so dalje še notar Orožen slovenski tu-ristiki, načelnik kranjske podružnice Majdič osrednjemu društvu, načelnik jeseniške podružnice (Justin starosti slovenskih turistov g. Kadilniku, župnik Žižkov slovanski vzajemnosti in dr. Hvbai češkim turistom.
Toda tudi tisti gostje, ki se niso mogli udeležiti banketa, niso trpeli pomanjkanja, preskrbljeno je bilo tudi zanje; za smeh pa je vedno skrbel »Planinski Janez* (g. Hieng iz Ljubljane).
Iskrena hvala gre neumornim damam, ki so skrbele za kuhinjo in postrežbo, in sicer g. dr. Kušarjevi, g. dr. Tominškovi, g. Mikuževi, g. dr. Foersterjevi in g. Orož-novi. Omeniti je, da si je ga. dr. Kušarjeva tudi sicer pridobila mnogo zaslug za »Aljažev dom» v Vratih.
Vesela in neprisiljena zabava je trajala, dokler ni napočil čas odhoda. Udeležniki so se razšli z zavestjo, da so bili priče slavnosti, ki bo v razvoju turistike na Slovenskem posebnega pomena, ker se žnjo prične nova doba. _ Nar.
Blejske novice.
— Tujci. Pri nas je vsako leto živahneje. Tujci prineso življenje in teh je — kakor kaže letoviški list — leto za letom več. Zdraviško društvo skrbi za razne zabave, pevci, godci, in drugi umetniki iz tujine vabijo letoviščarje v razne hotele na kratek čas. Pametna misel je bila torej, da so prišli tudi
— Tamburaši »Slovenskega bralnega društva* iz Kranja ir nam napravili zadnjo nedeljo prav prijeten večer na Peternelovem gostilniškem vrtu. kateri je bil napolnjen raznih domačih in tujih gostov. Udarjali so tako dobro in natanko, da menda še nismo slišali pri nas boljših lamburašev. Zatorej naj se še večkrat oglase!
— P r e d o r s k o z i H o 1 m je bil v pondeljek opoldne slovesno odprt. Dolg je L190 metrov. Velika družba povabljenih gostov se je peljala v vozičkih v predor. Nadinžener Frisch je imel nagovor in je tudi sprožil zadnji strel. Ko so bile odstranjene zadnje ovire, so se peljali dalje do mostu, ki se dela v Vintgarju, in potem po isti poti nazaj v Lujizme Toplice, kjer so imeli obed. Vrstile so se razne napitnice, in šampanjec se je penil v kozarcih. Isti dan je bil predor cel dan razsvetljen in odprt. Vsakdo je smel notri. Mnogi so porabili to priliko. Pa je tudi vredno ogledati si to delo, posebno most v Vintgarju bo imeniten. Vzdigoval so bo 42 metrov nad vodo in se spenjal v velikem zidanem oboku od brega do brega. Bo iz samega rezanega kamenja. Zdaj je šele postavljeno močno leseno ogrodje, ki bo nosilo kamenit obok, pa je vredno že to ogledati si. V kratkem začno z zidanjem.
— Petranov hotel je kupil g. M. Cerne.
— Iz letoviškega lista. Zadnja številka letoviškega lista izkazuje do dne 13. avgusta 2255 tujcev. — Naprodaj je stavbeni svet zraven zdraviškega parka. — Velika cesarska slavnost se je vršila povodom rojstnega dne cesarjevega.
Radovljiške novice.
— Sadna razstava v Radovljici. V nedeljo 21. t. m. ob 2. uri popoldne se bo vršil v areni razstavnega poslopja v Radovljici shod sadjarjev. Na tem sestanku so bo volil pomožni odbor, obstoječ iz odličnih gospodarjev in strokovnjakov sadjarstva naše Gorenjske, ki bo imel nalogo nadzorovati natranjo uredbo razstave, razsojevati pri razdelitvi odlikovanj, reprezentovati razstavo pri otvoritvi i. t. d. Pripravljalni odbor je že razposlal tozadevne okrožnice ter so povabljenci uljudno prošeni, da se tega važnega sestanka polnoštevilno udeleže.
— Sadnim trgovcem. Pripravljalni odbor sadne razstave v Radovljici naznanja, da bodo na razstavi imeli dovolj prilike ugledati si gorenjsko sadje in se do-
govarjati s sadjarji glede sadne kupčije. Naj gotovo pridejo k razstavi!
— Udeležencem sadne razstave v Radovljici na znanje! Kdor zeli razstaviti in hoče dobiti lep prostor, naj hiti, da se prijavi! Razstava se otvori 17. prihodnjega meseca. Ako je komu preokolistavno poslužiti se zglasilne pole. pa naj priglasi svojo udeležbo jednostavno z navadnim pismom ali po dopisnici. Sadje
. in drugo naj »e pošlje po poŠti. Pri tem si ni treba delati preveč skrbi, odbor je poskrbel, da bode na razstavi vse strokovnjaško urejeno. — Ker se je izvedelo, da si nekateri ljudje prizadevajo, da bi sadjerejce odvrnili od razstave, češ, da letos ni lepega sadja i. t. d., so vsi domači, osobito gorenjski sadjarji prošeni, naj se ne dajo begati po nikomur, ki bi hotel delovati proti temu prekoristnemu podjetju. Lepega sadja se letos kljub suši in toči dobi dovolj. Ako pa je kateri sad tudi nekoliko pikast, ne stori nič, saj je razstava v prvi vrsti poučna naprava in ne kak — modni bazar! Komur je osobito do tega, da bode za svojo pridnost odlikovan, naj pošlje svoje, seveda kar najmožneje lepe pridelke! Pripomniti je še, da se bode naša gorenjska sadna razstava po vse razlikovala od ravno letos se vršeče svetovne sadne izložbe v Dfisseldorfu na Nemškem. Dočim bode ona razstava bolj nekak svetovni sadni semenj, bode gorenjska sadna razstava velezanimiva zbirka vsega,
i kar spada k sadjarstvu in njega industriji. Kdor bode odlikovan na gorenjski sadni razstavi in nadejati se je, da jih bode obilo, bode smel na to odlikovanje biti ponosen. O pomenu razstave v Radovljici za napredek domačega sadjarstva in njega kupčijo se objavi v kratkem poseben članek.
— Izdelovalci vrtnega orodja, žičnih ograj, domačih sadnih stiskalnic in sploh vsega, kar spada k
. domači sadjerejski industriji, naj blagovolijo svoje izdelke razstaviti na sadni razstavi v Radovljici! Prijave se pošiljajo pripravljalnemu odboru sadne razstave v Radovljici.
Novice iz Tržiča.
— Preložena slavnost »Tržiškega Sokola*. Odbor »Tržiškega Sokola* javlja tem potom vsem slavnim društvom in prijateljem društva, da se je slavnostna ustanovitev Sokola, ki bi se imela vršiti dne 4. septembra t. 1. v Tržiču vsled nepričakovanih ovir preložila na nedoločen čas.
— Zopetna volitev občinskega predstoj-n i št v a v Tržiču se je vršila dne 9. t. m. Županom je
I bil izvoljen g. Kari B. Mally, tovarnar in posestnik v Tržiču; občinskim svet >valcem pa gg. Luigi Bartolotti, tovarniški uradnik, in Andrej Gassner, tovarnar iz Tržiča. -
Novice iz poljanske doline.
— Naše device nočejo zaostati. V ponedeljek in torek zletele so naše Marijine hčerke na Dobrovo poleg Ljubljane, da si utrdijo svoje, kolikor toliko še ne-omadeževano devištvo in da si izprosijo srečno pot za vse one, ki nastopijo letos še dolgo pot v Rim, katerih
j je že lepo število v sosednjih Javorjah. Govori se, da je j ondi število naraslo že na pet, ki so v blagoslovljenem stanu. Res treba je, da se jih domislijo vsaj* v molitvi.
— Javorski župnik Fajfar, ki dela vse le v božjo čast in se je odpovedal že vsem posvetnim užitkom
i — po njegovih pridigah ga je soditi — hoče v kratkem zapustiti Javorje.  In kaj menite zakaj? I. no! Marijina
{ družba se mu krha, fantje so preposvetni, dekleta mehko-srčna iti nasledki? Ko je bil prvi slučaj, pripisal ga je na rovaš človeške slabosti, a zdaj pa ne ve, kakšni slabosti če pripisati te slučaje, ki so tako gosti. Tedaj »gospud* hočejo zapustiti Javorje in si drugod poiskati bolj vernih in udanih hčera, ki so že vse iz nevarnosti
I device močno v jeseni.
— Na Hotavljah niso imeli v nedeljo in ponedeljek maše, ker nista hotela gostilničarja obljubiti, da bi ne bilo plesa. Hotaveljci so ukrenili po svoje ia se v nedeljo pošteno sukali. Na pomoč so jim prišli še iz
sos-ednjih vasi. Res ne vemo. kaj mislijo ti naši farji. Tedaj, ko so oni vsega siti, nam še majhnega veiclja ne privoščijo. Kako pa to, da se to v mestih ne prepove. No. pa ne samo v mestih, tudi pri farah se to ne zabranjuje. Vemo celo za slučaje, ko se je plesalo, ne da bi se kdo izpodtikal. Pa knj hočemo, one gostilne so klerikalne in v takih je dovoljeno vse. Kaj pa bera?
— Tratarski župnik Cebašck, do novejšega Časa največji nasprotnik vseh teh &»inarij, je postal naj-gorečnejši zagovornik škofovih oslarij. Na Vel. Šmaren je peljal device na Dobrovo. Maše odpoveduje, ako se mu ljudje slepo ne pokore. Mož bi rad splezal kam više. mogoče za «tehanta» ali celo za »korarja*. Časi se izp;eminjajo in značaji še bolj.
Šolska Izvestja.
Poročilo o mestnih ljudskih Šolah v Ljubljani
koncem šolskega leta H)03/4. Izdal c. ki. mestni šolski svet ljubljanski. Na 1 mešani (na Barju), 4 deških in 2 dekliških mestnih -o!ah je izkazanih koncem leta 1903/4 3080 učencev in 81 učnih moči. O letnih poročilih mestnih nemških ljudskih šol pa radi karakteristike naših razmer govorimo posebej na drugem mestu.
Novlčar.
Nm (torenjskem
Osebna Test. Ceser je potrdil izvolitev, dežtlnega glavarja Otona pl. Deteti predsednikom c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Patrijotične slavnosti. Minulo nedeljo se je v Kranju praznovala >toletnica avstrijskega cesarstva na prav slovesen način. Ob osn.ih /jutraj se je darovala slovesna maša, kateri so prisostovali okiajni glavar Alf. Pire, župan Karel Šavnik z nekaterimi občinskimi odborniki, uradništvo, gasilno in veteransko društvo ter tukajšnja meščanska godba. Raz nekatere hiše, kjer so nastanjeni uradi, so vihrale zastave. — Dne 17. t. ni. zvečer je bila bakljada povodom cesarjevega rojstnega dne. Godba je svirala pied stanovanjem okrajnega glavarja in potem po mestu. Dne 18. t. m. zjutraj je bila slovesna maša, katere so se zopet udeležili zgoraj omenjeni zastopniki uradov in društva. Ravnotako so ta dan plapolale zastave.
Valno sborovanje gasilnih društev. Letos je zborovala »Zveza kranjskih gasilnih društev* v Postojini povodom 25 letnice ondotnega gasilnega drnštva. Navzočih je bilo nad 100 odposlancev iz cele Kranjske z več kakor 1400 gasilci. Za Gorenjsko je bilo to zborovanje prvič važno vsled tega. ker smo Gorenjci dobili v odboru namesto dveh odslej tri zastopnike. Zadnji čas so namreč pri oddaji podpor vedno preglasovali ljubljanski trije odborniki edina dva gorenjska odbornika. Sedaj bo drugače. Z Gorenjskega se je udeležilo tega zborovanja 36 društev. V odbor so bili voljeni gg.: Fr. Doberlet, A. Abčin in Fr. Trošt; za Gorenjsko: Jos. Fajdiga {Kamnik). Ivan Rus (Bled) in Ivan Debeljak (Škofja Loka); za Dolenjsko in Notranjsko pa po trije odborniki. Drugič je bilo važno zborovanje vsled tega, ker se je z veliko večino sprejel predlog, da se naroča odboru pretrgati zvezo z nemško »avstrijsko gasilsko državno zvezo*, in da stopi v »zvezo slovanskih prostovoljnih avstrijskih društev* ter da poroča tekom enega leta o tem. Pozdravljamo z veseljem ta odločni nastop slovenskega gasilstva.
Umrl je minulo soboto v Kranju g. Fianc I'etru1, davkar v pokoju.  N. v m. p.!
Ustanovni shod živinorejske zadruge za kranjski okraj se bo vršil dne 12. novembra 1904.
Lovska sreda. Minulo sredo je tovarnar g. Ivan Rakove vstrelil na bitenjskern polju lepo in izredno veliko belo čapljo (štorkljo), ki je pri nas zlasti v poletnem času zelo redek ptič.
Promenadni kocert tukajšnje meščanske godbe se vrsi prihodnji četrtek.
Gorelo je v četrtek popoldne v Cirčicah pri Kranju, in je pogorelo Janezu Fajfarju, po domače Molju, pod, skedenj, s polno založenimi žitnimi pridelki in senom ter gospodarsko poslopje. Skoda se ceni na 1600 kron, za-
varovan pa je bil le za 800 kron. Na lice mesta sta takoj prihiteli gasilni društvi iz Kranja in Stražišča in tako omejili ogenj. Za/ga I je menda neki štirileten deček.
He kopajte ie razgreti! Dne 14. t. m. popoldne se je kopal 54 let star. oženjen kajžar Ivan Brejc z Gorenje Save pn Kranju v družbi z delavcem Jernejem Potočnikom v Savi. kjer je utonil. Brejca, ki je šel v vodo zelo razgret, je najbrž prijel krč in ga je potem zadela kap.
Kaiipot po ljubljeni in kranjskih mestih. »Goriška tiskarna* A. Gabrsček izdaja že 11 let »Kažipot po Goriškem*, ki je zelo koristna, praktična knjiga. — Že dve leti izdaja tudi »Kažipot po Ljubljani*. V tem »Kažipotu* je v lepem redu razvrščeno vse, kar ima Ljubljana uradov z uradniki, društev z odbori, zavodov, javnih naprav i. t. d. ter trgovcev in obrtnikov po posamičnih strokah. Kdorkoli ima zvezo z Ljubljano, mu je ta knjiga jako potrebna.
Za leto 1905 bo razširjen ta »Kažipot* tudi na vsa ostalu kranjska mesta razun Kočevja, mesto tega pa prideta Bled in Postojna. Poleg vseh javnih uradov i. t. d. z osobjem vred bo to jako točen imenik vseh trgovcev in obrtnikov po strokah v abecednem redu. Da bo taka knjiga velike važnosti za vsa kranjska mesta in vseh onih, ki imajo v teh mestih kaj opraviti, je naravno.
Gosp. A. Gabršček se je sam mudil v Kranju, na Bledu in v Radovljici, da je ukrenil potiebno glede podatkov teh mest. Njegov zastopnik v Kranju zanaprej je gospod Dragotin Pohlin, uradnik »Kreditnega društva*, ki bo skrbel, da bo naše mesto točno zastopan') v »Kažipotu*. On prejema tudi naročila na oglase. Nu Bledu je zastopnik nadučitelj gosp. Franc Rus, v Radovljici pa nadučitelj gospod Andrej Grčar. Te dni obišče gospod A. Gabršček tudi Škofjo Loko in Kamnik.   Prosimo, da mu gredo p. n. veljaki na roko.
NB. Vsled posebne pogodbe z založnikom dobe naročniki »Gorenjca* ta obsežni »Kažipot* brezplačno kol novoletno darilo, drugače pa bo veljal 2 kroni.
li fckofje Loke se nam poroča: Iskreno sožalje izreka gosp. Alojziju Dušeku, gostilničarju v Stari Loki, povodom prebritke izgube svojega Leončka
več prijateljev. Toča je pobila dne 10. t. m. v Tehovcu pri Medvodah dvema posestnikoma in trem kajžarjem vse na prostem se nahajajoče poljske pridelke, kakor lečo, zelje, ližol, sadje i. t. d., katero je popolnoma pokončala.
Prostovoljno gasilno društvo v fimartnu-Tacnu pod Šmarno goro priredi v nedeljo dne 28. avg, 1904 o priliki otvoritve in blagoslovljenja novega gasilnega doma in orodja veliko slavnost z vrtno veselico s sodelovanjem domžalske godbe. Vstopnina je prosta. Blagohotno darovane dobitke za srečkanje najhvaležneje sprejema načelništvo. — Spored: 1. Do 2. ure popoludne zbiranje društev v Tacnu. 2. Ob 2. uri nastop vseh društev: a) Pozdrav; b) slavnosten odhod k novi gasilarni. 3. Ob pol 3. uri blagoslov ljenje gasilnega doma in orodja: a) Cerkveno opravilo; b) slavnostni govor tajnike »Zaveze gasilnih društev kranjskih*, gosp. Fr. Trošta; c) Defiliranje in slavnosten odhod na vrt g. Sajovica k vrtni veselici. 4. Vrtna veselica (koncert domžalske godbe). 5. Srečkanje in šaljiva pošta. 6. Prosta zabava. 7. V mraku zažiganje umetalnega ognja. — Društva, katera se nameravajo udeležiti slavnosti, blagovolijo naj čimpreje to po dopisnici semkaj naznaniti, da se zamorejo pravočasno preskrbeti tablice z napisi dotičnih društev. — Železniški postaji za izstop v Tacen sta Vižmarje na gorenjski železnici (četrt ure pešpoti) in Črnuče, oziroma Tavčarjev dvor na progi kamniške železnice (eno uro pešpoti). Železniška zveza je prav povoljna.
Prijatelje kave in zdravja opozarjamo na današnji članek: »Kava* ter ga vrlim Gorenjcem najtopleje priporočamo v blagohotno uvaževanje in lasten dobiček ter na korist gospodarske in narodne stvari.
Na Jezici se vrši v nedeljo, dne 4. septembra blagoslovljene zastave ondotnega veteranskega društva.
Pomilottil je cesar povodom svojega rojstnega dne 88 kaznjencev, med temi jih je šest v begunjski kaznilnici.
V Radovljici se vrši v nedeljo vrtna veselica »slovenskega bralnega društva Triglav* na grajšcinskem vrtu. Pri veselici igra radovljiška godba na lok. Vstopnina 50 vin. Začetek ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
V Kamnigorioi se je vršila dne 8. t. m. volitev občinskega predstojništva, pri kateri je bil izvoljen županom g. Adolf pl. Kappus, občinskim svetovalcem pa Luka Lazar, Josip Svetina in Marko Arh.
Tombolo priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe v Begunjah na vrtu gostilne gosp. Val. Sturma v Poljčah v nedeljo, dne 18. avgusta 1904. Spored: Tombola. Prosta zabava. Začetek ob 5. uri popoldne. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Čisti dohodek je namenjen za društvene potrebe. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
Gasilnemu društvu v Kropi je cesar daroval 200 K.
Napaden duhovnik. Iz Medvod brzojavljajo: Župnik Berce v Sori je bil v nedeljo tolovajsko napaden s kamenjem, a je ostal nepoškodovan. Napadalca, ki je pristaš klerikalnega župnika Šmovca, so že prijeli. Križem sveta.
Imenovanje. Ravnateljem mestne realke v Idriji je imenovan g. dr. Stanko Beti k, profesor istotam. Čestitamo !
Zdravje je največja dobrota, na katero pa brez rednega prebavljenja ni misliti. V slučajih, v katerih pre-bavljenje odpove ali je pomanjkljivo vsled bolezni v želodcu, je dolžnost vsakega mislečega človeka, da si z izkušenimi sredstvi kar najhitreje nazaj pridobi taisto. Ena najboljših sredstev je Germanova življenska esenca, katera se lahko najbolj priporoča kot res dobro in popolnoma neškodljivo ljudsko in domače sredstvo. Ta sloveča esenca se izdeluje v laboratoriju lekarne «pri črnem orlu* v Belovarju (Hrvatsko) in posebno opozarjamo na tozadevni insorat v zadnji številki.
Družba sv. Mohorja v Celovcu nam naznanja, da se je število Slovencev-Mohorjanov nepričakovano znatno pomnožilo. Letos namreč šteje družba 84.598 članov, t. j. 8540 članov več kakor lani.
Gospodarske stvari.
Dobavni raspis. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci zagotoviti različne oblačilni; in opravne predmete. Med temi so: Podloge in ovratniki iz kožuhovine, vse pritikline za vojaške klobuke, čelade in Čake, zaponke, gumbi, razni znaki iz kovine, jopiči in spodnje hlače iz tkane bombaževine, usnjene in volnene rokavice, naramnice iz špage, vrvi k šo'orom, čebri, vedra za šotore, razna toporišča, ostroge, stremena, leseni cveki za obuvala, železni kavelni, zapone, kljuke, vijaki in drugi izdelki iz železa, mehovi, kuhalne in jedilne priprave, čutare, emajlirane železnine, zavojno platno, čepice, jopiči, hlače, žepne rute i. t. d. Ponudbe je poslati neposredno vložnemu zapisniku vojnega ministrstva, in sicer najkasneje do 15. oktobra 1904 do 12. ure opoldne. Ponudbeni uzorci, dobavni razglas in natančni seznam predmetov, katere je dobavati, so tudi v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled. Razglas s celo vsebino se objavi v »Ljubljančanki* in »Slovenskem Narodu* dne 20. avgusta 1904.
Rusko-japonska vojna.
Vse časopisje se bavi z obleganjem Port Arturja. Japonci so zadnji čas pomnožili svojo posadko, tako da šteje sedaj nad 90.000 mož. Tudi generalu Steslju, za-povedniku Port Arturja, so poslali poslanca, ako se uda. Pa junaški vojske/odja jih je krepko zavrnil, češ, da se bo boril do zadnje kaplje krvi. — V ponedeljek so Japonci vnovič naskočili Port Artur in so bili z velikimi izgubami odbiti. Pri naskoku so prišli na ruske mine in, kakor poročajo listi, je bilo ubitih in ranjenih 20.000 Japoncev. Čim pade Port Artur, hočejo Japonci naskočiti trdnjavo Vladivostok. Vsled tega se delajo ondi velikanske obrambene priprave.
M a y poštenih starišev, ki ima
1 m 0 Ay m ga veselje do tiskarstvi
lirg% dovršil vsaj .par
■Am^ftAWSp gimnazijskih razredov,
Tiskarna I?. Pr. Lampret t Kranju.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje povoJom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, ozirom t dleta, starega očeta, strica, brata, svaka in tasta, gospoda
g    Iiuka Ekar-ja
hišnega posestnik«
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo prisrčno zalivalo. Zlasti s« zahvaljujemo si. društvom: Slovensko bralno, gasilno in veteransko društvo,, ki so se udeležila korporativno pogre'ra, kakor tudi slavni meščanski godbi, potem pa tuoi vsem darovalcem prelepih vencev in konečno vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje.
Žalujoča rodbina.
Doktor pl. Trnk6czy-jev
Kranjci redilni prašeK za pražifo
je dobil v Londonu, Parizu in Rimu 1903 najvišje odlikovanje
Grand Prix!
Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih   Ta redilo« moka se meša med krmo že pujskom Prašiči dosežejo največjo težo.
1 zavojček po 50 vin. se dobiva
pri trgovcih,
po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi
Lekarna Trnk6czy, Ljubljana.
Uradno poverilo.
PrvdlotMi prepie m popolnoma strinja piMn.mu originalu na dopisni.!, katera ima znamke za 4 flerje in 3 vinarja.
Ljubljana, tretjega oktobra edentuoćdevetetoetia. (Notaraki poeat.) Ivan Plantan, e. kr. notar.
Spoštovani gospod! Moji\prašiči niso žrli, tudi so bili sik revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskusnjo en zavojček redilncga praška za prašiče. Človek se nora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko polro, tako, da so se *ez nekoliko dni močno izreddi, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto pet zavojev redil ;iega praška za prašiče. Belitte, Slavonija, 31. oktobra 1900.
Z vetespoštovanjem Josip Eitgliook
zel.zniiki lud/.iratelj.
Loterijska srećka dne 13. avgusta 1.1
dradec:      70     78     28     6G 58
Več učencev
sprejme lakoj Matija Ažman, mizarski mojster v Kranju. 143—i
V Radovljici na Gorenjskem poleg farne cerkve na glavnem trgu se Odda r 1. oktobrom že okoli 30 let obstoječa dobro obiskana
prodajalnica s skladiščem
pripravna za prodajo manufakturnega in špecerijskega blaga.
Natančneje poizvedbe in pogoje se izve pri lastniku Franou Muleiu v Radovljici it. 21. 137—2
Šivalni stroji in kolesa
121-5
Tovarniška zaloga
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznan«
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo n;< za lite vanj« zastonj.
Tapetni* in prcprogar
Dragotin Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-2
Tedenski sejem v Kranja dne 16. t m.
Prignalo 12ose je glav goveje živine, 8 telet, 81 prašičev, 225 drobnice, 100 kozlov, 93 buft. — 60 kg: pšenice K 11 —. prosa K 7'—. ovsa K 8—, rži K 9—t ajde K10*—»ječmena K 7—. tlžol: mandalon in ribničan K 13*50.
o t
3
P-
•o
&a Popeli, kakai. <u3t kipe, vam in
v   vsiU   (>aiuar\.   (tpt&Hz   in cett# priporoča pci»a in najtvćja
IO IVI t4ia
peci j  in a\ina?tv(\ izdzAbcv
93-13
3 štedilniki
eden se vzida, dva sta še čisto nova. Več se poizve pri upravništvu <Gorenjca«.
113-J*
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da jo najboljše sresV
stvo konjev krave, telko, vole.pniiflo.
ovce i. t. d.
obdržati zdrave,moćaev ješče in debelo če se jim pri-me*ujeh krmi
živinski prašek
iz lekarne PlccoH ,pri Angelju', Ivjvt bljana
Dunajska cesta. En zavoj '/4 kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanj u od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo^ katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem        And. Kocjančič. Podgora pri fiorici, 13./VI. 1902. I.  199-to
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvverspatt* kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Wohl§omota
132-3 v Kranju, glavni trg št. 118.
1 ali 2 vajenca
se sprejmeta za sedlarsko obrt pri Al oj sij u SajschekB
v Spittalu na Koroškem. — Natančna pojasnila pri L VVohlgerauthu v Kranju. 134—»
468
4434
Posamezne številke »Gorenjca44
prodajajo po 10 vin. v
LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; ftkofjl Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobo tek, trgovec.
M-22
Slav. šolskim vodstvom
«« udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji vešč in popolnoma zanesljiv
kolporter
MIMBStOtdURV HORS CONCOUR6'
tehnični
Oton Scydl
pri gf. dr. E. Globo čnikn ▼ Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v alatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu ipeoijaliit.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise i. t. d.
Pojasnila daje upravništvo »Gorenjca«». 109—10
JOSIP WEIBl
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št 4 Stavbeno • ometao io konstrukcijsko klJoCavoičarstvo.
žično omrežja na »truj, obhajilne miz«, ograje na mir o dvor a, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, etblpne križe, štedilnike I t. d 103-15-
Specijaliteta: valj i čn i zastori (Rollbalken).
G. Tdnnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
•troje za obdelovanje lesa. F r a n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesaln o-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. 104 12 za konjsko silo in uro.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen".
Ono je fJSJT* zajamčeno čisto "Ml 'n Drez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
119—8
ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
Dobiva se povsod!
W.        JURIJ SCHICHT M
(feW največja toVarna sVoje Vrst« na dripce« Kontinenta. (CesKo)
Sedaj iamo 60 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63-20
„ Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
„Vsak dan rabim 0. Sevdlovo higijenično kozmetično ustno vodo, ki izvrstno vpliva na zol>e in je bita s priznanjem odlikovana. Dobite
jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
»h -24
-Svstem talk«
M. Podiraj*«*
frizer
za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro pa pospeševanje rasti las. Dalje se isvršujejo vsakovrstna dela is las. (Mdelek za dame s seperat-uim vhodom.
Iz Ljubljane v Novi York
samo 60 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznaro najboljšimi parnimi družbe
Hamburg-Ainerika Linie,
Kedor je odločen poto.ati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov:
FR. SETJNIG, Ljubljana
Dunajska cesta 31.
D 10 IO IO IO IO IO IO TO IO IG
O IO
71-19
• Trgovina z železnino in špecerijskim blagom
• „JSERJOUt« peter JKajdič v Kranju.
i.; «t ,f    > '• #i ' **'      !Hlf i IVI r*   M t\
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žienike, ka-tranovo lepko, železno in poci n kano ploščevino, kar-boiinej, trsje za obijanje
o
•■mm
JC
• mm +•*
cd 1 cd
be o
N
Zaloga najboljšega sredstva proti muham — za živino — pod imenoa „Sanori".
Stropov, vlite kotle. Veliko   izber slamoreznic, plaht za VOSOve, železnih peči,
Ronatt-iiportlMd-cement, traVerz«, stare, žetczni^Ke
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago.
Zaloga svetilk, zalega različnih barv.
406
foto-emayl v barvah
Bn$){e, priveske, gumb* 30 zopest-nict, igle 30 kravate i. t. d.
Jal^o lepa in primerna darila.
Jzde/uje po vsaki fotografiji
Jv. Jagodic-----
49—SI - fotograf v Kranju
se samore lahko in naglo pogasiti samo s
13-31
3
I Velik požar |
i
£
i
it
I
It
i
SmeKatoVimi brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: 8 L počaatno diplomo sa isboljianje parnih in motor-briz-galnio tor lestev in i ilato kolajno za prednosti pri ročnih brisgalnicah sa nova sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodars ih strojev.
Čvrstega hlapca
sprejmem takoj.
Iv. Pr. Lampret, tiskarnar v Kranju.
Narorajte si preža ni mi vo knjigo
Bahovi huzarji in Jliri.
Starina slovenskih pisateljev. J. Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dog <)ke na Hrvaškem, v oni
za hrvaški n«ro<i žalostni dobi zu zloglasna k Bahovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali po-i iiifnljive, pa ne vselej častne uloge. Trdinu je znan izboren stilist, način njegovega pripove« ov-nja je za-niniiiniv, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-l brusen.
Kdor si hoče razširiti svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi natega naroda ter se obenem piijetno zabavati, naj si narodi to knjigo pii založniku 10—42
L. Schv/entnerjn v Izubijani.
Cena broš. 2 K, po pošti 3 K 20 h.
I
M. Sittier, ipar
Nikrhnasla anker-iertiont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 8"7f>, najfinejša znatr>-ka, gld. 650. 114-8
v Kranju
priporoča svoja izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
m vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, rečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja v vsakemu žrebanju.
«        Poln o vplačani akcijski g    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkasso menic. — Borzna naroČila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s Čeki in nakaznicami.
Ijfibljaaa (Kolizej)
u Martji remiji cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrsta v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva e. kr. avstri|slrih državnih uradnllMi
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
97-12
Pohištvo It zšlezk, otroške pettetje In vozički po viški ceni.
čudovito poceni ti hotele, vile In iš letovišča 52 itd.
m
Hodroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime. prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v ne-vesti ni h balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, *» mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
!
86—H
„Moravija*-šivalni stroji so najbojjit, najpripravnejši ter
najtrpežnejdi. aH
,MoravijV-šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje.
„ Mora vija" -šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke.
1
Pouk za umetno vezenje na „Mora-vija*-šivalnih strojih vsaki dan in sicer
brezplačno.
Hi s
Cenike zastonj.
pošiljam
Zaloga in pouk pri tvrdki
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.
Zastopstvo vsakovrstnih poljedel. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko).
■
Jfaznaitilo otvoritve.
Dovoljujem si s tem p. n. občinstvu v Ljubljani in ua deželi vljudno naznaniti, da sem prevzel popolnoma novi
H6TEL ILIRIJA"
▼ Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 22.
...   i!;.: ,t
V hiši sem priredil tudi sedanji dobi povsem primerno urejeno
KAVARNO
z 2 najnovejšima biljardoma ameriškega sistema svelovnoznane tvrdke Henrik Seifert & sin, Dunaj.
Na razpolago so slavnemu p. n. potujočemu občinstvu lepe, popolnoma nanovo urejene sobe za prenočevanje po nizkih cenah.
Opirajoč se na svojo dolgoletno izkušnjo v največjih podjetjih tuzemstva in inozemstva in zadnjih 5 let kot restavrater in kavarnar se čutim usposobljenega, da ustrežem najdalekosežnejšim zahtevam cenjenih gostov. — Točilo se bo izborno marčno pivo iz združenih pivovaren Laški trg-Žalec ter svetovnoznano staro plzensko pivo iz meščanske pivovarne Plzenec pri Plznu, kakor tudi izborna štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček in pristna istr.-ka vina; dalje najfinejše likerje, desertna vina, tuzeraski in inozemski šampanjec i. t. d. i. t. d.
Svojo že dobro znano izborno kuhinjo bom izkušal po močeh še izboljšati.
Priporočujoč najtopleje velecenjenim gostom svoje novo podjetji.; in proseč najštevilnejšega obiska beležim
z odličnim spoštovanjem vdani
140-1
FRIC NOVAK
hotelir in kavarnar hotela «Ilirija*,
Jzhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejenian za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 2 K. Za druge države stane K 560. 7.u Kranj brez pošiljanja Da dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 150. Dostavljanje na dom liane za celo leto 60 vinarjev već. Poiatnftsne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročhe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. ~ Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, 6« se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in iipravnistvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravn&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
tajajf   in zalaga konsorcij i Gorenjca*.
Odpovorni urednik Andrej Sever.
Tiska lv. Pr. Lampret v K ran v