ISSN 0350-55^1 9 ' tUJ^U J J UU I H ta Moimc tedna Pretežno oblačno bo. ponekod bo deževalo. 51 let številka 15 četrtek, 15. aprila 2004 300 SIT Prve tri bloke bodo nadomestile plinske turbine fm iifii Oblečena hiša še kar stofi LIKOVNI SVET OTROK 2004 ^ k Naslovnico katahga krasi izdelek fade/d Paravena, učenca 6. razreda OŠ Ledina Ljui>tjana. Zgodba o površini V Sošlaiijii bodo v sobolo odpiH že 36. îaz-sldvo Likovni svcl oirok Milena Krstič - Pianinc S<)slanj - Osnova Sola Karla Dcsiovnika - Kaj uha prireja ^od pokrovilcljsîvoni Občine ŠcŘlanj in revije za najslnike PIL - Pisani lisi žc Šesiiniridcsclo razslavo Likovni svcl oirok. Skv vosna t)lvoriiev,s p(")dcUlvijo nagrad in priznanj najboijSira» bo v soboto, 17. aprila, ob Ul. uri v kullumem domu. Na letošnji ni/|DÍs, lema je bila Zg(xiha o povriiini, .se je oddalo 70 osnovnih šol iz vse Slovenije. Komisija, sestavljali so jo dr. Matjaž Duh (preikcdnik) lerćlanu dr. T(»mči/.VrliČ in asl-slcnlka Janja Batič (vsi Pedagožka fakulicia Maribor) je za razstavo izbrala 386 likovnih del iz M osnovnih So!. Izdelala sta jih4<)2 uCenca pod meniorslvom 115 likovnih pedagogov. Ob otvoritvi bo izSel kalalog, v njem bo i.okral predsiavijenlh približno 4i) likovnih del. Vsakič ob otvoritvi nagradijo najboljše. Tudi tokrat bo lako. Nagrajcnci pa wiajajo do lakrai skrivnosL S smetmi po starem Šmartno ob Paki. 13. aprilu - Svetniki občine î^martno oh Paki so se v torek prvič v letu 2004 zbrali naseji občinskega sveta. Med ixsrednjimi Uičkanii dnevnega reda sla bila osnutka Odloka in lar-iťncga pravilnika o ravnanju in (Odlaganju komunalnih odpadkov. Po temeljiti obravnavi so oba sprejeli. Čeprav sta oba nova. za občane glede obračuna ne prinašata novosti, kar pomeni» da bodo za lo storitev plačevali tako kot doslej. So pa tokrat sprejeli višjo ceno odvoza in riivnanja z odpadki. 'la bo \d§ja za slabih 8 txisioikov. Več oseji bomo poročali v naslednji Slevilki našega tednika. ■ tp Pes je trese Točnega vzroka za to neljubo dogajanje, td so ga pred dvema letoma občutili tudi v Šoštanju, na velitó petek zvečer v domu krajanov niso našli. Ne krajani in nestrokovnjaki iz Premogov-nika in MO Velenje. Zakaj Pesje trese in piazi ostaja še vedno pod vprašajem. S tem se bo po zboni krajanov ukvarjala poseb' na komisija, (bš) GORENJE : PRULE 67 J^deča dvorana, sobota, 17.4. ob 19. url www.rokonietniKlubgorenJe.sl Pesimizem Bojana Špege! Veknje se {>očasi prebuja v pomlad, Pn'il^rsU na dre^'ju sredi meslu. tùnem, ki ga (k.^reči) .^einwmo, se že odpirajo. Kriiahi bortw v zraku začutili vonj po magnolijah in netočili češnjah, magíKfni krilati on^^hirji hodo začeli oblikovati iLsie. I fkrati bomo opazili marsikaj od tistega, hir je zima vsaj malce skrila. ko pti posije sonce, pa ne moremo wč mimo. brez da bi vi-deli in opaziHs Med dmgim bodejo v oči razpadle poti okoli Tiiovega trga. morda tudi. da na novem spomeniku Onemele puške že odpadajo plošče z imeni padlih v NOU Ho jda zato, ker je voda ob močnem .sneženju prodrla .skozi fuge, ob hudem mrazu zamrznila in po\'zročila odpadanje nekaj mesece sfarega spomenika. Ne, tokrat niso bili na delu vandali, župan pa mi je povedal, da ho izvajalec to popnnil kot reklamacijo. Edino razumljivo, da .se k ne bi ponavljalo vsako zimo! Ob tem se vedno s .stm-hom opazujem v pomlad prebujajoča dre\^esa, ki .w Se ostala za tem spomenikom, f.etos naj hi jih podrli. Upam, resnično, in nisem edina, da se to ne bo zgodilo, Ker menim, daje per-.spťkíi\'a, ki hi se s iem odprla spomeniku, ki naj bi se s tem odprí proti modrini neba, lažna. Za njim Ixj le beton. Betona pa imamo vmesiu veliko. Naj\'eč takega, ki so ga že močno najedli menjajoči letni časi, denarja za obnove pa. kaže, ni. C rde, razpadaji)če, praM:aprav kara-etoče jasade postajajo značilni ZTiak mesta. Na Kardelje\'em trgu, pa tudi v cenirti mesta, na Gorici, v okolici stare Name... Kar naredite kn>g okoli me.sta, pa hoste videli, f^avzaprrtv sem o tem, ali meslo Velenje res vidno pro-pada, kar po mnenju nekaterih meji že na pesimuem, začela rfjzmišljati na petkovi razpnjvi arfiitehov oh odprtju razstave del Sovina Se\'erja v Galeriji Velenje. Za-/íiť, kise na stroko prav niČ ne s^H>zna m, vem pa, kaj mije všeč in kaj ne, je bilo zanimivo predv.sem mnenje dveh domačinov - v sirokfnnih krogih priznanega arhitekta Nandeta Korfwika. ki je sedaj že nekaj let Celjan, in krfjjin.ske orhiteklke Saše Piano, ki dela in živi v Velenju. In ves čas kritično opazu je, kuj se dogaja z nekoč bogato in zanimivo zasadif^'ijo parkov in središča mesta. Oj>ozorila je, da so odlični načrti oiyn ove .Sončnega parka, ki so jih priprmili najbolj znani .sloven.ski kn/jinski arhitekti, ostali vpn>dalHt. Danes jx) njtfxempark ne it propada, ampak je degradirtm. Ob izgradnji novega krožišča so smrt storili .številni lepi grmi in drevesa ob ces t L Lahko hi jih vsaj presadili. Kijrjmik je hil zelo kritičen do sedanje oblasti v mestu. Po njego\'em mesto gradi brez prave vizije. 7xito se je najprej odselil iz mesta, sedaj pa postaja pesimist. Celje se močno razi ija pn'dv.sem zaradi .s\'oJe lege. Velenje pa je v.sak dan Mj odrijijeno na rob države, je menil. Koroška se lx) začela po\Tzo\'atiz matično avstrijsko Ki)roško in lam iskati izhod v.svet. Velenje ixi Ix) o.t ta lo zadaj. Cokla. Upam, d/l nima pr((\', čeprav .so mi njegove besede dale mishiL in upam, da bodo načrtovalci obnove in nadaljnje izgradnje mesta večkrat za nasvet pox^ira^ali domače strokovnjake, ki jih ni malo. In znali uresničiti dobre projekte. Urez da je zadaj skrit podjetniški in kapitalski interns. V dobro vseh, ki imamo lo me.'ito ntdi. ■ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 15. aprila 2004 lokalne novice Aclriatik uspešen Kopťr- Uprava Adriatica je predstavila nerevidirane rezui-lalc poslovanja v letu 2003, ki jiii je nedavno obravnaval ludi nadzorni svet družbe in poslovanje ocenil kol luspeSno. Adri-alic je lani /bral 28,3 milijarde lolarjev premije, kar je 11. od-slolkov več kol leto prej, povečal zavarovalno-lelinične rezervacije v-a 18 odsiol kov, zavarovancem pa izplačal y a K) odstotkov več zavarovalnin in od^odnin v primerjavi s predhodnim lelom. Podpisali pa so ludi pogodbo sspecializirano zavarwal-nico za zavarovanje pravne zaščite Arag Slovcnija- ■ mz Poenotenje uradnih ur Mozirje - Konec tega meseca, natančneje 28. aprila, bo začela veljati sprememba uredbe, ki določa poslovni čas in uradne ure v javnem sektorju. Tej spremembi so posebno pozornost namenili tudi na koordinacijskem sosvetu načelnika Upravne enote Mozirje Vinka Poličnika. Pri tem sose dogovorili o nujnosti poenolenja uradnih ur, v katerih bodo državna uprava in ostale ustanove javnega sektorja na voljo občanom. Mnenje in predlog so paslali tudi občinam, /župani in Županja pa so sklep o tem sprejeli na rednem kolegiju. Dejstvo je, da sprememba uredbe ne zavezuje občin, ki pa imajo že doslej uradne ure asklajene z upravno enoto, prav tako ne zavezuje in.ipekcijskih služb, vendar so njihovi predstavniki zagotovili, da se bodo skuSali prilagoditi. Sicer bodo uradne ure ob ponedeljkih od 8.00 do 15.00, sredah od 8.00 do 17.313 in ob petkih od 8.00 do 13.00. ■ /P Imenovanje volilne komisile Šoštanj - C'lani svela Občine Šoštanj bodo na ponedeljkovi seji sveta za nov Štiriletni mandat imenovali občinsko volilno komisijo. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je svciu predlagala, da za predsednico še naprej imenuje Anico Zaje, za namestnico predsednice Cvetko Dnižnik-La* dinek, Yâ čiane Ankt» Brložnik. Ivan» (»rudnik» in Maríui ShI-miôi.za namestnike pa Mni;|itna l^irineka. Darinko Razdev^k in Katarino SkornSek. ■ mkp Nadzorni odbor je za diskretnost Kostanj - Nadzorni odbor» vodi ga Bojan Ku gonič, kije pregledal zaključni račun proračuna Občine ŠoSlanj za leto 2003, bo na ponedeljkovi seji svetu predlagal, da tega sprejme. Nanj kakšnih posebnih pripomb ni imel. Ugotavlja pa. daje bilo rebalan&iw proračuna, ki so bili sicer pripravljeni in potrjeni pravočasno, preveč. Dalo bi sc jim bogniti s temeljitejšim načrtovanjem. Med zadevami, ki jih nadzorni odbor predlaga, pa je izražena potreba po diskretni>sii pri dostavi pisemskih pi^Siljk, naslovljenih na organe občine oziroma njiliove predsednike. Sploh, so prepričani, pa se ne sme odpirati poŠta, naslovljena na nadzorni odhiîr. Ćlani niso bili navdahni nad tem, daje bilo pismo neznanca oziroma neznimke (anonimka) naslovljeno na njihcw odbor, odprlo, ■ rnf

tvo diabetikov Velenje je med letom zelo aktivno. Gani se redno dobivajo v,saj enkrat tedensko in skrbijo za čim bolj zdrav način življenja s to kronično boleznijíx O svojcin delu in načrtih pa bodo člani društva spregovorili v soboto, 17. aprila, ob 10.30 na občnem zboru, ki ga pripravljajo vjcdilniei iermtwlektrame Soátanj, Med drugim bodoizvolih novo vodstvo, tokratni zbor pa sklucujc še vedno Hklualen predsednik društva Ivan Josip Povh. Občni zbor bodo popestrili z nastopi glasbenih in plesnih skupin (select in Spomin), predavanje pa bo diabetikom pripravil strokovnjak dr. Damjan Justinek. Med povabljenimi je tudi Vlasta Gjura - Kaloper, predsednica zveze diabetikov Slovenije, še nekaj zdravnikov, ki se pogosto srečujejo z diabetiki, in župani ter poslanci v DZ iz ŠaleSkc doline. ■ bš Podari knjigo! V Sošianju bodo obeležili lako dan zemlje Icol dan l^rijige - Ob ÍK). ol)ietnioi smrti p(^8nila rojaka, l)o izšlo šesideset izvodov njc^govih pesmi Mttena Hrstió - Planine Šo.Šoštanj Alenke Veriiič, ko je odgovorila svetniku Romanu Kavšku (NSi) na njegovo vprašanje,zakaj avtobus, ki vozi otroke na relaciji Lokovica-ŠoStanj-Lokovica, ne ustavlja na pokritih postajališčih, ampak na nasprotni strani ceste, kjer so ta nepokrita. Predlog o tem, kje naj ustavlja Izletnikov aviobus, je prišel iz osnovne šole Karla Deslovnika - Kajuha, kjer so izrazili željo, da ta ustavlja tako, da otrokom ne bn treba prečkali precej prometne državne ceste. Zato avtobus ustavlja v smeri vožnje od Pesja pro-li Šmarlncmu ob Paki ter zavije skozi sotesko Penk. V Lokovici pa v tej smeri vožnje ni pokritih avtobasnih pasiajališč. Ogled vrta Vile Široko Šoštanj, Velenje - Univerza za tretje življenjsko obdobje je tudi v prvih spomladanskih tednih pripravila niz dejavnosti, ki poleg dela v Študijskih krožkih bogatijo življenje in delo Številnih čianov društva. Tako bodo 14. aprila člani odpotovali na izlet v Kamnik, 4. maja pripravljajo tradicionalno jajčarijo na velenjskem gradu, prav tako tradicionahio kresovanje pa bodo letos na Kavčnikovi domačiji pripravili v soboto, 19. junija. Ena večjih akcij pa bo potekala v četrtek, 22. aprila, ko vas Člani univerze vabijo na ogled in sirokíwno vodstvo po parku Vile Širokov Mellečah pri Šoštanju. Pripravljajo ga članice krožka Graščinski parki in vrtovi, ki jih pri delu strokovno vodi agronominja Nataša Dolejší. Ta k sodelovanju povabi tudi druge strokovnjake in tudi tokrat bo lako. Strokovni ogled bodo pričeli ob 16. uri. Po uvodnem pozdravu članice krožka Mire Cretnik bo vodstvo po parku prevzela agronominja Barbara Pajk. ki bo predstavila tamkajšnje drevnine. Nataša Dolejší bo vodstvo po parku nadgradila s poudarkom na ustrezni negi in oskrbi okrasnega drevja in grmovnic. Profesor zgodovine Miran Aplinc bo udeležencem predstavil rodbino Woschnagg, nekdanje lastnike vile. Članice krožka pa so pripravile še diapozitive, ki bodo motive parka prikazali v različnih letnih časih. Oh koncu zagotovo zanimivega pop<")l-dncva bo podjetje Gost, d. o. o., ki upravlja vilo, prisotne .seznanilo z gostinsko ponudbo in razvojno strategijo Vile Široko. Še to. Spomladi je vreme rado muhasto. Ce bo dež, bodo srečanje in predstavitev parka pripravili 6. maja ob istem času. ■ ibs Demolirati za skupen razvoj Dr. Miha iii ejc na okrogii mi/i v Nazarjali -Siovenska demokralska stranka žeii okrepiti svoje visie v Zgornji Savinjski doiini - Njihova usmeritev je skupen ra/voj Pred ntxlavnim s(3 občiaski odbori Slovenske demokratske stranke šestih zgomjesavinjskih občin v dvorani nazarskega kulturnega doma pripravili javno tribuno, katere gost je bil podpredsednik stranke in slovenski opzGcovalec v evropskem parlamentu dr. Miha Brejc. S Številnimi udciežcnci jc izmenjal občinski svciniki v občinah Luče, (lornji C5rad in Mozirje, ležko je na hitro ocenili, če je to dtwolj, vsekakor pa želimo in hočemo našo vlogo in vpliv Se okrepiti. Predvsem pa želim poudariti, da se ne opredeljujemo strogo strankarsko, saj sc v.si skupaj trudimo delati v interesu naših ol^anov in občin ter njilio- Dr. Miha Brejc Je bit v Nazarjah zanimiv sogovornik števitnim udeležencem iz obeh dolin. mnenja in predstavil svoja ter strankina stališča o aktualnih političnih temah, predvsem o izbrisanih in prekomerno potratni državni upravi ter o slovenskem kmetijstvu po vsi opu v Evropsko unijo, kar jeza Zgornjo Savinjsko dolino še posebej pomembno. Sicer je stranka v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini prisotna že vrsto iei, svoje svetnike ima vobčinah Luče, Mozirje in Gornji Grad, kjer ima tudi svojega župana. Svojo vlogo in položaj želi Še okrepiti, trenutno stanje pa je župan občine Ciornji Grad Toni Riťclj ocenil takole: »Ćlani naše stranke so vega razvoja. Zato je naša razvojna usmeritev vpela tudi v delo ostalih občinskih svetov, saj naša prizadevanja asmerjamov sodelovanje in pomt>Č drug drugemu pri skupnih naporih za hitrejši razvoj in boljši jutrišnji dan obeh dolin.« MJp :líIIMO VIJLEN.IB SA^ CAS Qitaiâ: Ćasoplsna*zalo2niSka In RTV družba, â.o.o. Velenje izhaja ob četrlluli. Cena posamezne^ izvoda Je 300 srT. rrteseina naročnina 1.2CN3 Srt. tilmeseCra nam^nira $.450 SIT, poltema raroWna 6.650 SIT. teCna naroCnIna 12,600 &T, UrednI&tvo: Bons 2aKo$ek (dlrôMor). Stane Vovk (odgovorni urednik), Mitena KrstiC*Planlnc (DomoCnIca uieJnlKâ), Janez Resnfit, Tatjana Podgoršek, S^ana Špegel ^novinarji), Mira ZaKošeK (urednica radija), Janja Kožuta-Spe^el (teimCna urednica). Tomaî GerSak {ď)likovai$c}. Propagan(i3: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Korečnik. Jure B^Cnik (propagandista); Sede2 uredništva in i^reve: 3920 Velenje» Kidričeva 2a. p. p. 202. iefeton (03) S9817 50. telefax (03) 99746 43. TRR • Nova LB. Velenje: 02426-0020133854 E-mall: press^ascas.sl Oblikovanje In gtBt. pripreva: Na§ čas d.o.o. Tisk Tisama SET d.d, Kal^da: &.400 izvodov Nenaroienlh folografij In rokopisov ne vračamo! ^ »Konu o DDV js'Naà £3S* uvrSčenmed proizvode InformaUvnega zrmiaja za Kaiere se píaiujedavek po 8,5% zni2an(stcf np 15. aprila 2004 IM^JISS DOGODKI Opravili veliko dela Nfi Koiiiunaliiein podjelju Velenje /alrjujejo, da je podjetjih v lelii 2()(Ki izpolnilo svoje poslanstvo in dosofilo zaslavljme cilje - Za obnove lil p()sod()l)llve v obslojcxx) inlVasIriikluro In l.udi nove naložhc^ precej \ ec kol v l(Hiti od 1995 do 2()(K) - Premalo sc je dogajalo le na področju een Tatjana Podgoriek Vťlťnje. 6. aprila - Komunalno podjetje Velenje jc lani ustvarilo dobre 3,6 milijardo lojarjev prihodka. Zet obnovo in posodobitev opremo ter naprav so niimenili bli/u 760 milijonov u> larjev. PiMegsrcdslev laksin prispevkov, ki so zbirajo ob ccni komunalnih slorilev, je s pom^^jo občin, sredstev Evropske skupnosti, nepovratnih sredstev i/ proračuna RS ter s kreditom Ekološkega sklada pod najugod-ncji^imi pogoji zagotovilo Še dobrih lU milijarde SIT za novo-gradnjev komunalno infrastrukturo v občinali Velenje, Šoátanj in Šmartno oh Paki. »Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo lani dosegli zastavljene cilje, 5e posebej pa pri naložbah v obstoječo inťrastrukluro ter novogradnje. Opravili smo veliko dela. Vlaganjasobila preeej vc(íja kot v lotih od 1995 do 21)00.« jc na novinarski konfcrcnei ob predstavitvi lanskih rezultatov posJcwanja pt^dčrlal direktor Kiv munalnega podjetja Velenje Marijan Jtfdnvnkki in midalje-vîil:«Kljub reJaUvno dotrajanim objektom in napravam smo uporabnikom zagotavljali redno, zanesljivo in kakovostno oskrbo o/iroma kakoviwtne storitve za ćim ni>yo cono.« Za leto 2004 nîtêrlujeji^ 2,6 milijarde tolarjev priliodkw, za obnovo in posodobitev opreme ter naprav ter novogradnje naj bi namenili priblii^no toliko kot lani- Pričakujejo, da bodo denar iz naslova razSirjene reprodukcijo oplemenitili z nepovratnimi sredsivi RS in Cvropske unije, nekoliko skromnejííi v primerjavi z lani pa bodo pri najetju kreditov ptid najugcxlnejšimi pogoji. Med letasnjimi največjimi naJo^bami je Jedovnicki omenil peto fazo rekonstrukcije izolacije magistralnega voda toplovoda, obnovili ter pos<>dc'jbili naj bi mnogo topltnoih podptvsiaj; pri (wkrbi s pitno vodo je prednostna naloga izgradnja druge faze vodovoda Vmska (lora: na področju kanalizacije naj bi letos zbrali vso potrebno dokumentacijo 1er v lotu 2005 ludi začeli izgradnjo druge faze centralne čistilne naprave v S^^ia-nju v vrednosti 2.2 milijarde SIT ('li I^odo Zaključili finančno konstrukcijo, bodo n;od pripravljenimi projekti zanesljivo pristopili k izgradnji plinovoda v KS Gaberke. »Nujno bi morali obnoviti vodovod Skalca-Selo. Za ta projekt za zdaj še nimamoza-goi(3 vije nega potrebnega denarja. /xinj bodo kandidirali na razpisu za pridobitev sredstev iz Phara, vendar pogoji niso najbolj pisani na kožo takim projektom.« Vodovod Mnska Gora Po mnenju nekaterih se izgradnja vi)dtwodnega i^mrezja v KS Vinska Goravleče nenormalno dolgo. Kljub napovedim, da naj bi se pivi uporabniki priključili na novozgrajen del vodovodnega omrežja Že letos spomladi, se Na novinarski konferenci sta predstavita podjetje, dosežene lanske poslovne rezuítate in ietošnja predvidevanja direktor Marijan Jedovnicki In vodja sptošno kadrovskega sektorja Milka Benčlč. to Se ni zg^xlilo. Na na?ico parcel in pri katerih se srečujemo z mnogo interesi, so dolgotrajni. Glavna ovira pri tej naložbi jc podpisovanje služnostnih pogcxlb, V kraju so se za nameček pojavile razne teorije, kaj je in kaj ni nujno. Na Komunalnem podjelju Velenje vemo, kaj je za nemoteno in kakovostno oskrbo z vodo potrel'îno zgraditi. Zagotavljam, da smo svoje »Rešujemo tako, kot smo obljubililcc V obelili Šmartno ob Pakl naj bi po sedanjlli z^jledlh i'ešili težave / vodooskrbo z bisheno nuHijšijni sli'oški, kol so predvidevali že do konea lela - Sprejeli ukrepi zalegli, obslajajo ludi niožnosll za odpravo prevelike vsebnosti težkih koviii Tatjana Podgoriek lezave ^ri oskrbi spitno vodo v občini Šmartno ob Paki niso do včenij, ampak se vlečejo kot jara kača že nekaj let. Konec lanskega lota so v zvezi s tem mienovali posebno ki^misijo, ki naj bi do začetka letošnjega leta izdelala predloge za učinkovito rešitev tega vprašanja na celotnem območju občino. Je la žc opravila svoje delo, so rešitve znane? »Zadeve rešujemo tako kol smo obljubili. Vprašanja oskrbe s pitno vodo smo se lotili res zavzelo in odgovorno, aktivnosti pa že dajejo spodbudne rezultate,« je odgovoril nazasiav-Ijcno vprašanje župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Kot je piwedal, vobčini nimajo enega vodovodnega sistema, ampak oskrbujejo tukajšnja gospodinjstva .spitno vo do kar tri vodovodna zajetja. Z njimi upravljajo nwirsko, žalsko in velenjsko komunalno podjetje. Na območju, kjer zagotavlja vodo ?rtlska komunala, daslej težav ni bilo. vodooskrb-ni sistem Ljubija. s katerim upravlja mozirska, so dogradili vzačeiku letošnjega leia in v tem času tečejo aktivnosti za priključitev gospodinjstev v Slali-nah, ki so ob trasi vodovoda. Največ ležav pa imajo prav na območju, kjer je upravljalec sistema Komunalno podjetje Velenje. »Gospodinjstva, ki plačujejo položnice za vodtH')skrbo slednji, dobivajo pitno vodo iz vrtin. Štiri so. Pri nekaterih je premajhna izdatnost, pri vrtini v bližini blagovnih rczcA' v Pod-gori pa bi izdatnost vode zadoščala za kar nekaj naslednjih generacij, a jc analiza vode pokazala preveliko vsebnost težkih kovin, predvsem železa in antimona. Prejšnji teden smo se skupaj z vodstvom Komunalnega podjetja Velenje in s priznanim shwcnskim strokovnjakom za ta vprašanja mudili v Nemčiji in si ogledali, kako so lam rešili tovrstno težavo. Po mnenju strokovnjaka bi laliko na takšen način rešili preveliko vsebnost omenjenih elementov ludi pri nas. V teh dneh pričakujemo njegovo mnenje. Sicer pa naj še povem, da smo skupaj s kmetijsko pospeševalno službo in Zavodom za zdravstveno varstvo Celje pripravili dokaj ostre ukrepe za lastnike zemljišč na vod o varstven ili območjih. Moram reči, da so pogovor z njimi in izvajanje ukrepov obrodili sadove, saj so analize vode po Iclu dni izvajanja ukrepov pokazalo precej boljše rezultate. Se pa moram pridružiti trditvam lastnikskrbujcjo s pitno vodo iz .sistema Loko vica-Ve likih Vrh? Kol Vrtina pri blagovnih rezervah v Podgori - izdatnost vode bi zadoščala za nekaj naslednjih generacij, preveliko vsebnost antimona In železa pa naj bi odpravili z nekaterimi ukrepi ma p red investicijsko .študijo o povezavi sistema in vrtine v Hudem potoku. Po predvidevanjih jili bi la ukrep stal 80 milijonov tolarjev, kar jc še vedno precej manj, kot bi stala povezava na magistralni vodovod Vele-njc-áoštanj. »Po vseh opravljenih aktivnostih in rezultatih sem optimist. Ocenjujem, da so naše obljube o dokaj hitri rešitvi težav askrbe z vodo na celolncm območju občine realne. In ne samo 10. Odpravili jih bomo z bistveno manjšimi stroški od predvidenih.« smo poročali, je pristojna inšpektorica že pred časom zagrozila, da ga bo zaprla, če občina do začetka letošnjega junija ne bo odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti. »Seveda. Največ nepravilnosti je bilo administrativne narave in tudi v zvezi s tem aktivnosti pospešeno tečejo, Prepričan sem, da bo to vodovodno zajetje po predvidenem roku lahko normalno obratovalo,<'je še povedal župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. delo pri izgradnji vodovodnega omrežja v KS Vinska Gora opravljali korektno. V to na-1oží:ío smo vložili mnogo več truda kot pri takšnih vlaganjih v drugih krajih. Da odmev oziroma odziv ni tak kot drugje, pa ni krivo komunalno podjetje. Ob tem naj še poudarim, da smo v projektih, ki smo jih uresničili lani, imeli Še precej bolj zahtevna gradbišča, koi je to v Vinski Gori, pa zanje najbrž še slišali niste.« komiimiliio podjel jc in ropska skiipnosi Po zagotovilih Marijana Jedov-iiickega za velenjsko komunalo Evropska skupnost ne bo prinesla kakšnih novosti, saj je ta z zakonodajo že krepko posegla v dejavnost podjetja. Predpisujejo od 81) do 90 sprejetih p(5d-zakonskih predpisov, najraz- ličnejših uredb in odredb. »Delamo v skladu z njimi, zalo za nas obdobje po 1, maju nebo nič p<''scbnega. .le pa res, da se pojavlja velik interes zasebnega kapitala, ki Želi vstopiti v lokalno infrastrukturo. To je lahko dobro ali slabo, odvisno od odziva lokalne skupnosti. Mi kol javno podjetje ne iščemo dobička. Česar pa za zasebni kapital ne moremo trdili. Praksa je pokazala, da je javno podjetje za uporabnike komunalnih storitev glede cenzane.sljivo boljša oblika organ iz i ran osi i. Kolikor mi je znano, naši laslniki razmišljajo o organiziranosti dejavnosti v javnem podjetju, ?eIijo pa imeti večji nadzor nad poslovanjem podjetja,«jc še povedal direktor Kom u na lne g-a podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. Gorenju in Elpi okoljska nagrada Slovenski ekološki razvojni skJad in revija Cîospodarski vosl-nik sla v kategoriji okoljski izdelek podelila nagrado med drugim podjelju Opa iz Velenja (lo podjetje se ukvarja spro-jekliranjem centralnih mazalnih sisiemovza indasirijo, z njihovo prodajo, montažo in servisiranjem), okolju prijazno podjetje pa je po mnenju komisije (torenjc. To podjetje v skladu z načeli trajnostnega razvoja stalno vlaga v varstvo okolja in posodablja tehnološke procese in opremo. Poleg tega ima jasno izdelano strategijo razvoja okolju prijaznih izdelkov. Ti dve podjetji sc bosta med dvanajstimi finalisli 1. junija lotus polegovali v Bruslju ludi za ugledno evropsko okoljsko nagrado. Finaliste za evropsko nagrado so izbirali med siotimi podjetji ■ mz _iiPiyiiP_ PCXXIčTJE ZA RAVNANJE Z ODPADKf d.0.0. VELENJE T«.'. 03 888 17 2$. Koroika Mat Z7tt VABilOl ZAKAi: KER IMAMO RADI NARAVO KDO: EKO ŠOU OSNOVNA ŠOIA ŠALEK IN PODJETJE PUP-SAUBERMACHER D.0.0. KJE: INTERSPAR VELENJE, ŠALEK 112, VELENJE KDAJ: V TOREK, 20.4.2004 OD lUOh DO 18.30h KAJ: VINTERSPARU EKO DEUVNICE Z MENTORICAMI EKO ŠOLE ŠALfK, PRED INTERSPAROM ZBIRANJE JEDILNEGA OUA IN AVTOMOBILSKIH AKUMULATORJEV ŠE KAJ: NASTOP UČENCEV EKO ŠOLE ŠALEK OB rm 17.Mh UTRIP OD ÇK€D€ DO TORKA - ÇV|€T IM DOÏIOMINA STT m Sreda, 1. aprila SLS je ti^krai spel cxligraJa čudno p(He/o In čeprav bodo v vodstvu sirankc pklcnlčili drugače, vendarle prckr.^ila konlicijsko podobo. Zdio jim jc Rop ptîka/al vrala, kar pa oćilno niso pričakovali. Sedaj so ludj irljc minisiri SLS uradno podali cxislopne iz-jvivc/lakovvladi nebo več Jakoba Prcsečiiika, Ive Bizjaka in Franca Bula. Novi ministri naj hi p^)siali /dtínka Ccrar (generalna dr/aviia u^řilka) prav(\s(5dna ministrica, Milan Pogačnik (dekan veterinarske Takulietc) kmetijski minister in Marko Pavliha (predavatelj na većih Takulletali) promelni minister. (Vlrlok. B. aprila Romi pc^ vsem svel u praznujejo svetovni lian, ki ga obeležujejo v.sako leto 8. aprila v spi>min na prvi svctnvni kongres Romov lela 1971 v Londonu. Beseda Rom pomeni človek, beseda Roma pa ljudje, ljudstvo. V primcr-javiz narodnimi manjšinami Romi nímajo^vojc matične dn^ave, temveč so potomci nomadskega ljudstva, ki je iz Indije prodrlo v Evropo že pred 14. stoletjem. Romi so nfcscljcni praktičnem po vseh evrt^pskih državah, zato so v pravem pomenu "evropska manjšina". Po nekaterih ocenah naj bi v Evropi živelo okoli 15 milijonov Romov, največ v Romuniji in na Madžarskem. V Sloveniji ?ivi nekaj manj kot lU.OOO Romov, ki so se prvič resneje organizirali leta ko so ustanovili Zvezo romskih društev, ki se je leta 20U0 prcimenwala v /vezo Romov Slovenije. Romi letaš opozarjajo predvsem ntt lc:^avc na področju svx:ijle (na stanovanj.ske težave), zaposlovanja in izobraževanja. I^'lok. f). aprila Oeprav smo kar naprej trdili, da med nami in Hmti ni veliko odpriih vprdiUnj in da so ta zlahka rešljiva (zdrava logika sicer pravi, da nekaj ne dr/i, saj po dvanajstih leiih i>c skoraj v.sa zahtevne)^ ležijo na raznih mizah), se sedaj kiiie, daje leh vprašanj pravzaprav veliko In da jih sami nismo spi*4obni ra/rej>liii. K temu je seveda močno pripomogla politika obeh držav, kije ustvarjala negativno mnenje svojih državijaniw do odpriih problemov. Po sestanku zunanjih ministrov Rupla in J^užula naenkrat oK' strani menila» da bosta državi vprai^nje meje najlaže redili z ar-bhražii Minister Rupel je ob tem izjavil, da ni možnosti, da bo hrvaška vlada pri reševanju vprašanja meje med drŽavama sprejela sporazum Drnovšek-Račan. /ato naj bi bil .sedaj primeren Čas, da se drža\'i začneta dog(7varjaii o okviru, predmetu in kontekstu arbitraže o meji, kíw bi lahko bilo pripravljeno do konca lela (nekateri se ob tej optimistični napovedi samo nasmihajo). Ilrva^kii, Slovenija in Italija naj bi v prihodnje vpr.iáanje jurisdikcije na Jadranskem morju reScvale skupaj z Evropsko komisijo. Nerešeno jc tudi vprašanje varčevalcev LB, kjer naenkrat kaže. da le ne bomo tisli, ki imamo dalj.^i konce vrvi v rokah- Evropsko sodik^c za Človekove pravice je namreč kljub nasini ugcworom razsodilo, daje pristojno za odločanje o tožbi hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB proti Slcîveniji. Siiboia. tO aprila Bled, naš turistični biser praznuje pomemben jubilej. 10. aprila l(Kï4jc nemški cesar Henrik U. z darilno listino, v kateri je bil Bled prvič pisno omenjen, piv-daril blejsko posest brikscnške-mu škofu Albuinu. Se vedno velja, da previdno dvigujte denar na na^ih banko-matih. Konec ledna so namreč na bankomat ih v Trzinu in pred ljubljanskim trgovskim centrom City Paik odkrili dva banKoma-ta z nameSčenii čipno kamero. C^e Se niste prebrali. Po nižji ceni bo od prvega julija mogoče kuhati, likati, prati, se greti na elektriko samo ob sobotah in nedeljah ter ponoči. Tako je sklenila vlada, ter zatrdila, da potrošniki ne bomo posebej oskodíwani, ker statistika kaže, da takrat elektriko najbolj uporabljamo žc doslej, Seveda je pa s statistiko vedno križ in Če niste med tistimi, ki sledija njunim zahicvam, potem bosic plačevali več. Skoraj natančno leto dni po padcu iraškega diktatorja Sadama [ lusina se v Iraku i^iri kai*^ Siitski voditelj Sadr je pozval Američane k umiku, število žrtev pa naraiča. Svet prehodno iraške vlade zahtevii premirje v Faludži. Američani ga sicer ponujajo, vendar ga uporniki ne up(^levajo. Do mirnega Iraka jc .še daleč, verjetno celo dlje ko\ pod Iluseinom. [\edolja. II. aprila Velika nočjc največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kri.stu.sa, njegove smrti na križu in%'stajenja Jezus Kri.s-tas je vstal od mrtvihponoči oz. v jutranjem svitu na prehodu z velike sobote na veliko nedeljo, z vstajenjem pa je odrešil svet. /Ćal pa je svet vseeno zelo razdeljen, poln bolečine in irpljenja in le redkim je dano svoj čas preživeti prijazno. Veliko trpljenja občutijo predvsem tisti, ki so žc itak na najbolj ogroženih in najrevnejSeih delih sveta, nepravično porazdeljeno bogastvo pa piDglablja nasprotja in Širi s^wrištvo in konllikte prek vseh meja. Poiiodoljf^k. 12. aprila Vo veliki nedelji, ki je med ljudmi vedno vi^ljala za tako dan, da ni smelo nič delati in ne hoditi zdoma, so lahko ljudje Šli /doma šele na velikonočni ponedeljek. Velikonočni ponedeljek je praznik, dan spros-titve, kije namenjen veselemu druženju, obiskom in izlciom. Včasih so ljudje na ta dan sekali pirhc in pomaranče. Nekateri birmanski botri so na la danzve-likonočnimi dobrotami obdarovali svoje birmance. tn medlem, ko sc ponekod predajajo prijelnim prazničnim dnem, drugje ljudi preganjajo razne stiske. Ena takšnih te dni pretresa izmučeno Bosno, Bosanske obhisii so na severu države razglasile izredno stanje, ker jc /aradi obilnega dežja pod vodo kar deset vasi in okoli 4()i) his. Poplave so tudi na I IrvaŠkem. J^irck. ][{april (»lavni tajnik ZLSDje potrdil možnost, da lahko predsedstvo ZLSD kol nc"«ilca evroliste pred- laga predsednika stranke. Kol kandidata/a Pahoijevega naslednika v /LSD so medijih v minulih mesecih večkrai omenili ministra za delo Vlada Di-movskega. Pahor siccr doslej ni kaza. želje, da bi sc umaknil iz domače politične scene. Odbor D/, za z u nanjo politiko In kcmislja za evropske ziideve sta p;^dpHa katididaluro ( vikla vu e\rt>pskega ministra. Odbor za gospodarstvo pa je podprl kandidaturo Lahovnika za gcwpodarske^ ministra. Podpora C\iklu kot kandidatu za min-isira '/il evjxipske zadeve pomeni, da naj bi ptftlanci o tem predlogu, ghisovali že na apriiskeni plenarnem zasedanju. Lalnwnik pa bo, če ga 1^) predvidoma še ta mesec pi^trdil dr/iivni zb<^r, s svojimi .^2 leti postal najmlajM član slovenske vlade. Socialni partnerji so nekoliko bližje sklenitvi noveglka. Vcntlar pa jc ZJidnji krog pogajanj spel pokazal večja razhajanja med delodajalci in sindikati glede formule za i? rač J n povečanj a plač. medlem ko so glede ixislotka povečanja asklajeni. De.odajalci menijo, da bi formula, pri kateri vztrajajo sindikati, osncMio p]()lj t/li mmj Velenjčanu, kJ naj bi se f>ovzpela v sam državni vrL Mislimo se\'eda na Mateja f.ahoynihi in Milana M Cv/kla. ki jti je pn^mierpovahil, da sedeta za vladno mizo. Se\'eda morala prej na syoje\ rstno spoved, i^^emii naj fM bili simnkarski bogovi dokaj naklonjeni ( edinci resna slabost naj bi bila njegova mladost), več pomisleku imajo pri dni}^em. ki ježe izpadel na izly^nt za predsednika računskega so-disva. Oh taldh presojah in predi'sem pri glasovanju strokovnost pri nas pač ni vedno glavno merilo, pyo,gosteje je fjomembneje, kako je kandidat všeč ntzličnim stranhim;pa čcindi je nesínrnkarski kandidat. V zadnjem ted?iu se je res nidi zgodilo, o čemer smo pred tednom ruj osfujvi nekafcrih thi^enj vendarle še malo dvomili. Vsi trije ministri iz vrst Slovenske ljudske stnmke so odsiopili! Tako Indi zgomjesavinjski Jakob Prescčnik in kozjanski rojak fnmd liu t. Kandidati za njihove stolčke so že znani in - ne boste ve/jeli- tudi ti niso vTem v.{eč. Opozicija najbolj dvigjije nœ nad kandidatko za pravosodno ministrico Zdenko derar. Jasno, saj jim ^ močno v nos ze zda j kot genendna državna lozilka. Ampak tokrat imajo na s\>oji strani tudi nekatere iz dni^h log^>v, ki ludi dvomijo, da je ta izifor najboljši Predvsem sedanjih razmerah. Med temi kandidati torej ni nikogar iz na.sega .širšega konca, čeprav se je vsaj za ireniitek med kandidati za prometnega ministra [fojavil tudi nekdanji celjski žtfpan Jože /Jmi^ek. Mnoge v teh dneh, kose bliža 1. nmj, zajema že pnnv "prídnižewl-shi crjhrija'. A za nekatere ne lyo pomemben le J. maj, (udi I. ju-nrj. Na našem območju predvsem za dve dmžbi iz Velenja - za Gorenje in Lipo, ki se potegujeta za evropsko okoljsko n^igrado. /anju bo s\'oje^'ríini "veliki leden" zeleni teden v finislju, ko sSe lx)Siapredstavila .skupajz ostalimi jinaUsti. In če lxj Se nagrada... Pri ruis se tudi nadaljujejo prizadevanja, da bi tudi večina zaposlenih čutila, da je res. kar trdi dria^ ni vrh, da smo vse bolj ruz\i' ti. Fie bolj hmhu-enčni, vie bolj evropski.. Da bi lore j .M/dno s lem. rndi "na) adnř delavci dobili mah) \ i^jeplače in bi l^olje živeli. Eni hočejo to doseči s pogajanjih dmgi z grožnjami s stavko - v zreškem Comeiu pa Člani sindikata KNSS-Neodvisnasf tudi po vehkonočnih praznikih niso .v// za stroje, ampak so nadal je vah stavko. Tudi oni trdijo, da je položaj v dmžbi uiko dober, da bi jim višje plače res lahko izf}lačali. Naj za sklep še omenimo, da so v "velikem bralni v Celju prav na Veliko noč slavili svoj občinski praznik. V spomin na dogodek iz davnih let Celjskih grojov. Tedaj, ko so Celjski še res nekaj veljali. /i/ ne le pri tws, bdi so i>omembni tudi r pravem ev ropskem smislu. Sedanji Celjani bi se\ 'eda nidi. du Nsipo\'miH vsaj del te nekdanje slave in velja \ 'e! A časi so sedaj se) 'eda dn igačni, ■ k žabja p©rspektivct Kai imajo skupnega ifudentski domovi in domovi za ostarele? Matjaž Dragar Živimo v času velikih sprememb i' defntjgrafski strukturi, izjemnega porasta prebhvlslva starega nad 65 let, in jmlca rodnosti. Staranje prebivalstva je tisia značilnost, po kateri si postajajo evrr)pske dežele vse bolj prxiob-ne. /jvljen jsk^i doba se hitro po- daljšuje, starej.šeprchivalsliYi je vse številčnejše, l^oljše zdravstvo, bivališča, higiena, prehrana in drugi življenjski pogoji so med razlogi za daljsanje življenjske dobe. Leta 2025 naj bi bila četrtina prebivalstvu v Evropi .'{larejša od 65 let.' A obravnava "problema starih", ki .se dogaja na miknj ravni v.sakdanjega življenja je pogosto pahnjena preveč oh stran, čeprav fo postaja naša realnosti f)a se zavedamo pomemlmosti spremembe sirukiure prehh'alsr-va, .vť je zagotovo zanimivo make poigrati tudi s sie\'ilka-mi. Pričakovano trajanje življenja se v Sloveniji neprestano povečuje, v leiih 195S/59 je bila pri mtjskih izračunana pričakovana fxjvprťčna življenjska doba 65.6 let, pri ženskah 70,7. Statistični poilatki za 2002103 fxi kažejo, da je pričakovana povprečna doba za moške 72,.^ let in za ženske 79,9 let. íMčakovana življenjskemu vabilu odzovejo. Se prej, 20. aprila, pripravljamo dan odprtih vrat vseh vrtcev. NaSe vzgojiteljice bodo pripravile predsiavo za oiroke, ki bodo prvič prišli k nam. V vseh ig- ralnicah bomo pripravili igralne količke. Skratka,star.^m In otrokom bomo poskušali prikazati, kako leče na^e delo," Ko/îko otrok ho junija ziiljsalo? "Prepričana sem, da bo letos teklo tako, kot je potrebno. Še vedno ne bomo razkošni. Z varčnim delom bomo lahko uredili tudi tiste stvari, kijih lansko leto, koje bilo finančno res zelo težko, nismo mogli." Veliko enot je najedel zoh casa. Kako kateiefos z obnovami? "Letosje v proračunu mesta za-goiovljenih več sredstev za obnovo vrtcev, skupaj 20 milijonov SIT Ne toliko, ko: bi jih po-Irebovaii za vsa nujna delit, vendar več kol prejšnja leta. S lem naj bi obnovili streho v enoti Najdihojca, uredili prezrač*)va-nje kuhinje, kar nas zavezuje odločba zdravstvene inšpekcije. Poleg lega se nam v enoti Lučka kaie težava, na katero nismo računali. Omrežje cen-iraJne kurjave pod (lakom se je pokvarilo. Upam, da bomo zdržali vsaj do konca kurilne se-zone.'' Potakniva se .íť strokovne pla» ti dela v Vrtcu Velenje. Treba je reči, da ste ves Cas vključeni v spremembe, ki se tta področja predšolske vzgoje dogajajo v državnem merilu. Med prvi/ni ste zočeii uvajati novosti. Kako je s tem sedaj? "Prepričana sem, da smo na pravi poti. To nam potrjujejo na eni strani ugotovitve strokovnih pregledov Zavoda za šolstvo. na dru^ strani, kar sem še posebej vesela, pa so z na^im delom zadovoljni ludi starši. Konec leta 2003 smo se namreč na starve naših olrok obrnili z anketnim vprašalnikom, da bi lahko .še v večji meri v okviru strokovne avtonomije upoštevali njihove želje. Rezultati ankete so pre.senetili celo nas. Bili smo prepričani, da je veČina staršev zadcwoljnih z našim delom. Izkazalo se je, da so ocene staršev tako visoke, da smo lahko ne le ve.seii, ampak ludi ponosni." Kako ste obdelali vprašalnike? "Vrnjenih je bilo skoraj 5t)0 vprašalnikov, Moje pomočnice v vsaki enoti posebej so pripravile povzetke pobud, mnenj. Podatke smo potem obdelali na nivoju zavoda. Predstavili jih bomo tudi mesinemu svetu, da ne bodo sveiniki o Vrtcih govorili samo lakrat, koje kaj Mitičnega." Slovenci smo kritični, sploh Če je vprašalnik anonimen. Je bi' lo veliko kritik? '•Seveda so bile ludi kriiike. Tudi zato, da jih dobimo, smo to ankeio dali med siarše. Će bi želeli le pozitivne pogovore, nam kaj dosti ne pomagajo. Lahko nam le godijo, če pa hočemo delo Še izboljšati, potrebujemo kritike. Vendar je bilo negativnih odzivov veliko manj kot pozitivnih. Zanemarljivo malo je bilo kritik na .strokovno delo zapaslcnih. Nekoliko več je bilo pobud staršev na podrt>čju opremljenosti vrlca, urejenosti okolice in odpiralnega časa, pa ludi prehrane. Večina kritik je koastruktivnih in jih bomo lahko tudi upoštevali.^' Nova stranka, stara prepričanja VelcMiju so na i)rveni kongrc^su vStranke slov(iisko^a naroda (SSN) /a pr(Hls(Klnika izvoli (tonila Komna, zadnja leta aktivnejša v sil)ariju 23. (Km enii)(M' - Še vedno evroskopUki / radikalnim pro^ranioni Bojatía Spegel Velenje - Borui Korun, stomatolog iz Velenja, znan svcio vni popotnik, se je po nekajletni odsotnosti v aklivni politiki odločil, da .se zopet vključi vanjo. V ožji krog politike se vrača kot predsednik nove (stare) stranke, ki ima po njegovih be-.'tedah zelo radikalen program. V zadnjih leiih je bil Koran aktiven v društvu, ki sije nadelo ime (iibanje 23. december. O vsem tem smo se pogovarjali z njim nekaj dni po izvolitvi za predsednika stranke. Kako tOy da .ste se odločUty da se vrnete v aktivno politiko? "Po svoje je bilo ludi delovanje v gibanju 23. december, v katerem sem bil zelo aktiven zadnja leta, politično, čeprav na drugem nivoju. Poliiikaje pravzaprav vse, kar je nad našimi biološkimi poirebami. Iz ožje politike, konkretneje iz SUwen-ske ljudske stranke, sem izstopil julija 1907. Vzrok je bila takratna politika te stranke. Mimogrede, zanimivo je» da se je ravno v dneh. ko se pogovarjava. ta stranka zopet znašla zunaj vlade, 'lakral pa je šlo za to, da bi šla v vlado. Jaz sem lemu lídločno nasprotoval. In moram reči. da mi ta politika še vedno ni všeč, enkrat v vladi, drugičzu-naj. V času odvoliiev 1996, koje imela stranka 19-odstotnopod-piiro volilcev, pa do sedaj, ko jim javnomnenjska raziskava namenja kake 3 je trend jasen. la-kega sem tudi napovedal. Eden izmed povodov, da sem izstopil iz aktivne politike, je bil pridružilveni sporazum k EU, priloga 13., ki smo ji takrat rekli Španski predlog. Taje omogočal, da bodo lahko tujci ko-pavali zemljo na Slovenskem. Do takrai je člen u.siave lo preprečeval. Napoved je bila, da je treba 68. Člen zaradi vstopa v Evropo ukiniti, da se moramo zalo rćJzprodati, Menije bilo neverjetno^ da ljudska stranka, ki naj bi predstavljala ljudi s podeželja, kmečko in nekmečko bolj tradicionalno usmerjeno prebivalstvo, ni niče-.sar ukrenila. .Tancz Podobnik je bil celo tisti, ki je zavračal vseh 7 pobud. Je pač ubogljivo izvr.ševal navodila drugih. Kadar jih ne, pa mora iz vlade." Ko^a zdrutuje gibanje 2.Î. de- cemher? "Gibanje združuje tiste bolj krilične intelektualce, ki so bili kritični do taksnega vstopa v Evropsko unijo, v katerem pravzaprav samo izgubljamo. Slovenija je majhna, na prepihu. da nas bo to dolgoročno zelo drago stalo. Poglejte samo, kaj vse se je zgodilo v zadnjih 10 letih. Sedaj ukinjamo mejo med Goricama in ^ kje drugje, lega noben drug ríwumen narod ne dela. Tudi čc uradnih meja ni in ni mejhnih prehodov in carin, meja mora ostali. Vedeli moramo, kjer so naše meje. Italijani nam že kontrolirajo nebo in načrtujejo regije, v kateri bo Trsi glavno mesio regije. kjer bo tudi lep del Slovenije, naše Primorske. Vse tisto, kar smo napovedovali, se ure.^-ničujc. Sicer pa se je stranki na velenjskem kongresu pridružilo le nekaj članov gibanja, ki .sicer nemoteno deluje naprej kol društvo.** Že v ča.v«, ko .imo .se Slovenci iHiloCali. ali se pridnditi EV aíi tui. ste hili med najgla.uiejšimi evroskeptiki, ffa s svojimi ideja-mi nekako niste prodrli. "Seveda, saj je medijska enostranska premt>Č grozovita. Naš glas ni bil slišen. Napaka je bila, ker so bile vse politične stranke oh tako pomembnem vprašanju soglasne, sicer pa se kregajo zaradi malenkasli. Proti so bili le v Jelmčičevi SNS. Zalo gibanje ni moglo veliko narediti. Izdali smo nekaj knjig: Riizkosanje Slovenije. Slovenija danes in nikoli več, izdali smo nekaj številk glasila letno, izhajalo je kar fi let. Kot predsednik sem st)deloval z Uradom za informiranje RS, ta pa je recimo izdal razpis za dodelitev finančnih sredstev za promocijo idej šele po referendumu. Príčakwali smo obratno, da bi lahko ljudem pred referendumom bolje razložili naša stali,šča." Je Stranka stoven.ske^ naroda čisto nova? "Ne, stranka je obstajala že prej- Cisto natančno vsega, kar se je dogajalo s to stranko, ne vem. Njen začetek sega v čas razkola v Jelinčičevi stranki SNS, ko je Jelinčič prvič podprl Drnovškovo vlado. Takrai je izklopil tudi velenjski poslanec Ivo Verzolak, pa Poljšak in drugi. Usiantwili so novo stranko, ki je zamenjala že nekaj imen. Sedaj so se poimenovali Siranka slovenskega naroda. Posamezniki iz gibanja 23. december smo se stranki pridružili s programom, ki je bil siranki blizu, zato nas je poiskala." Kxiko to, da .Kte .ve odločili za pt>' novno politično aktiviranje. Verjetno ste mesto predsednika sprejeti zitvesttio^ kajne? "Ja» zelo zavestno. Moram reči. da so me poiskali člani stranke in povedali, da smo si podobni v razmišljanju. Jakoj sem bil zato, kersmovgibanju že razmišljali o ustanovitvi politične stranke s takim ali podobnim programom. Obotav-Ijiili smo se, ker je lo vendarle tvegano. Zato je ponudba stranke SSN prišla kol naročena." Kakšen je program stranke? ".Sestavil sem ga iz dveh programov - strankinega in programa gibanja, ki so jih prej oblikovali Številni posamezniki. Program je radikalen. Ne ohranja samo našega evri^kepliciz-ma, na glede na to, da bomo 1. maja vstopili v EU. Težav s tem ne bo konec, šele začele se bodo. Tako na področju jezika, idenlitcic, socialnega slanja, gospodarstva. Postavili smo se na stran tistih, ki živijo od svojega dela, in ne na stran kapitala. Torej smo Še vedno socialno usmerjeni. Radikalni bomo pri obrambi nacionalnih inier- Borut Hotvn: "Še vedno smo evroskeptiki". esov in vsega, kar nas v Evropi čaka. Na nekaterih področjih smo bolj levo usmerjeni, na drugih spel ne. Bližnjo se vf^itve zff evropske po» slance^ jeseni pa hodo tudi drzavnozhorkse volitve. Se jih boste tuleležili? "Za evropske volitve ne bomo kandidirali že zalo, ker smo bili ves čas proti. Prepričan sem. da na.ših 7 poslancev v Evropskem parlamentu ne bo imelo nobene vloge. Zalo navijam za državnozborske volitve, pri čemer -se zavedam, da nas čaka ogromno dela. Vprašanje je, če bomo lahko pokrili vso Slovenijo, Pogoj za sodelovanje na volitvah je, da sestavimo liste v v.seh volilnih okrajih. Nimamo še pokrite vse Slcwenije: manjka nam (iorcnj.ska, Doljcn.ska. Zelo močni smo na Primor-.skeni in deloma v Ljubljani. Zalo nas čaka še veliko dela." GOSPODARSTVO Prve tri bloke bodo nadomestile plinske turbine V Icm rasu jo življcnjo v sošlanjxski lorniock^klrarni uniii jono -lli(liH)in{;lo()i'<)loškc ia/inero so (J()l)ro, zato iii toliko potreb po icnnocnoi j>iji - Pripi^avljajo so \va nadomestil,cv pilili treh iilokov, ki jim bo življenjska doba potekla čez slal)a šti! i leta - Dela na deponiji proînoga potekajo nemoteno Mira Zahošek IčrnuKlckinimH Šc^lanj osla-ja znotraj Holdinga Slovcmskc elektrarne regulator poireb po elekiriOni energiji. To pomeni, da so organizirani tako, da se na pweéanc ali zmanjšane potrebe lakoj odzovejo. To je lakral, ko se kje kaj pokvari, povsem pa se tudi prilagajajo možnosum, kijih imajoza proizvodnjo elektrike hidroelektrarne, torej hid-rolo^ji.V prvih deselih mesceih lanskega Icia scî obratovali s polno zmogljivostjo, pogosto eelo preko instaliranih moči in tako preprečili marsikakšno redukcijo. Potem pa so se hidrometeorološke razmere v Sloveniji precej popravile in normalne proizvodne razmere so iz lanskega leta pronesli v letošnjega. O tem smo se pogovaijaU 2 njihovim direktorjem mag. Urošem Romi ko m, Kakšna je torej letošnja proiZ' vod/ya? »Povsem v skladu z nacrtom, ki smo ga sprejeli znotraj I lol- dinga Slovenske elektrarne. Prva dva meseca smo bili nekolikci pod načrtovanimi količinami, marca pa nad njimi, to pa zdaj pomeni, da smo oh koncu trimesečja **na planu", oziroma smoga nekoliko presegli.« Kako pa je z zaif)fiami pretno^a. Te xo hiie v ionskem letu p<»^0' sio kritičtie? »Res je bilo lakov sredini lanskega leta, vendar tudi logično, saj ni bilo nikjer vode in smo tako z našimi termobloki obratovali veliko časa z več kol maksimalno močjo. V takšnih razmerah se je dodobra izkazalo, kaj pomeni imeti dobre strokovja-ke in ekipe delavcev tako v termoelektrarni in seveda tudi v premogovniku, kajti naža proizvodnja in rudniške količine so bile v tistem času bistveno nad načrti, mnogokrat tudi podvojene. Lansko poletje je pokazalo, kako pomembna je vloga naše doline za preskrbo električne energije v Sloveniji. Brez tandema TEŠ-Prem (îgovnik Velenje. bi imeli kar nekajkrat re- dukcije» da ne govorim o razpadu omrežja, ki nam je bil zelo blizu konec avgusta. /vodstvom Premogovnika Velenje ves čas dobro .sodelujemo in količine premoga tudi div bro usklajujemo, tako da se trenutno zaradi dobre hidrologije in jasno zaradi lega manj.^ proizvodnje iz naših termoblokov količine premoga na deponiji gibljejo med 400 in 450 tonami premoga.« y zadnjem ir.^, kar zagotavlja stabilnejše pTskwanjc družbe na daljši rok.» Švedski poslovni partner, kije 20-odstolni lastnik Veplasa, je menda Se povečal naroČila, na seznam pasUwnih partnerjev,so povsem na novo pripisali Še avstrijsko podjetje in slovenski Elan, za katerega bcnlo proizvajali povsem Jiov izdelek. Proizvodne zmogljivosti za izdelavo vodnih tol>c^novs<.3 povsem zasedene - mimogrede, med drugim so že podpisali pogodbo za izdelavo toboganov za vodno ma za švedskega partnerja in toboganov, ostale pr<")gramc selimo v Prebold, kjer naj bi nastal zametek večjega proizvíxlnega obrata, ki naj bi ga v prihodnje šc širili.« Poleg pridobivanja poslov so precej pozornosti namenili razvoju. Snujejo ga na ptxlročju III -TECH kompozitov. V tem trenutku usmerjajo razvojne akliv- mesto BTC v Ljubljani) ,,. »Skratka, dela imamo loliko, da smo najeli 1500 kvadratnih metrov proizvodnih površin v lek-slilni tovarni Prebold in v tem trenutku prev/eli ISnjihwíh delavcev, v nadaljevanju jih bomo najbrž fe več. V Velenju bomo zadržali le proizvodnjo tako ime-novanegii mediciaskega progra- Iz proizvodnje nosti v izdelke iz karbona - jambor za jahte, kjer bodo skupaj z Elanom in švedskim partnerjem razvijali še en zalileven izdelek. Razviiipaso že krmilo in ohišje za kok") iz karbona za Elan, s katerim sesedaj pogcA'aijajo o redni proizv<")dnji- »Usmerjamo se med drugim tudi v motocikil-zcm. Navezali smo si ike s pred- stavništvom Yamahe za Evropo. Zadovoljni smo, ker smo lahko po daljšem času več vkrŽiH v posodobitev proizvodnje. Kupujemo zahteven stroj za obrez izdelkov z vodnim curkom, precej nove opreme smo vMÀÏî še v obrat v Preboldu.« S posod(ibiivijo tehnologije naj bi postajala Veplasova proizvodnja prijaznejša tudi do okolja. Po zagotovilih Vedenika se s tovrstnimi vlaganji pripravljajo na leto 2007, ko ho stopila v veljavo novo, precej strožja okoljska zakonodaja- »Mi danes obratujemo vskladu z obstoječo zakonodajo na tem področju, kar do-kazujejo vsakoletni rezultati meritev emisij v zraku. Izvajajo jih zunanji stmkovnjaki. Zato glede lega težav ne bi smeli imeti. Preveč odprtih vprašanj pa je povezanih z odpadki, pri katerih v tem trenutku .še zadwolju-jemo predpisom. Pred uveljavitvijo novih določil pa bo morala kaj postoriti tudi država, ki zanje predvideva .sežig.« Glede na lo, da Veplas že danes izvaža HO odstotkov celotne proizvodnje na zahtevni evropski trg, jambore za jadralne deske pa v Avstralijo, so na Evropo pripravljeni. Podpirajo vstop Slovenije v države EU. ker naj bi jim 10 prineslo koristi, med drugim znižanje stroškov. BSH pomaga otrokom z rakom V na/arskem podjetju BSJ-I liiSni aparati pripisujejc» velik pomen tudi širši dnii^beni odgwomosti. Tako so konec lanskega leta ob 10-letnici delovanja v Sloveniji prispevali 10 milijonov tolarjev Ustano-viz^ pomoč otrokom zrakom in krvnimi boleznimi. Še bolj pomenljivo je, da se niso ustavili pri enkratnem prispevku, ampak so se od-kičili, da bodo tej ustanovi namenjali del doh(")dka od prodanih aparatov v letošnjem letu. Kupce o tej dobrodelni akciji obve.ščajo s tem, da so njihovi izdelki na policah slovenskih trgovin opremljeni z nalepko »mi podpiramo prihodnast« in z likom metuljčka. V prvem četrtletju letošnjega leta zbrana sredstva so ustanovi za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi izročili v začetku aprila. Na ta dogixJek so povabili predstavnike ustanove, otroke in njihove starše, prijetno razpoloženje pa je popestrila Benka Půlko, Slovenka leta 2003, ki je prisotnim predstavila fotografije in zgodbe otrok s svojih potovanj po svetu. ■ Benka Rulko otrokom, staršem In osebju pripoveduje doživetja s svojih potovanj. Monika Karan iz BSH Hišni aparati, Benka Pulko in prim. Majda Benedik Ootničar iz Ustanove za pomoč otrokom z rakom in kr/nimi botezmm/. 15. aprila 2004 NASI KRAJI IN LJUDJE Pesje trese, vzroki neiasnî Dobro obiskan zbor ki ajanov v Posju ni piini^sol odgovora, zakaj Pcsjo ircso - Jo kriv Preinofíovnik, neustrezna sestava lal, ki se sesedajo, snša ali linia? Bojana Spegei Veknjc-Na veliki pcick zvečer ,je bila dvorana doma krajanov v Pesju skorajda premajhna va vse, kiso želeli .slikati, /iikaj njihove domwe trose, zakaj se sesedajo lla okoli njihovih hi§, poslcdicc pa se kažejo liidl drugače. Predvsem s pokanjem in ludi plazenjom. Krajani so na zbor prL^li prepričani, da je za Irese-nje lal kriv Premogovnik in izi:opavanje premoga, PriSel je ludi župan Srečko Meh ssodelavci. Odgovore krajanom je pi«kuSaI dali mag. Marko Mavee iz Premogovnika, ki je po uvodni razlagi Aniona Ko:>irja. predsednika sveta KS Pesje, začel razlago. A sojo krajani preccj prekinjali, zalo je skušal sproli odgovarjali na njihove pomisleke. 'Ičh pa ni bi-lo malo. Anion Kt)Sir je povedal, da sicer Pcsje irese že dolgo vrsto lel, da pa so krajani močnejše sunke zaznavali od oktobra do začcika februaija. Po lem. ko so se obrnili na Premogovnik, da bi našli odgovore, zakaj Iresc. pa naj bi se \\a umirila. Mag. Marko Mavec je v uvodni razlagi povedal da se na Premogovniku Velenje zavedajo problemaiikev Pesju. Že 20 lel zalo izvajajc^ (. i. moniloringe, meritve tresljajev na objeklih in lleh. Izvajajo jih na območju celoine Šaleške doline, in to skupaj z državnim uradom za seizmologijo po nemških standardih. Pred dvema leloma je zelo pogosto ireslo Šoštanj, od oktobra lani do začelka februarja letos pa so tudi naprave Premogovnika v Pesju zaznavale močnejše in pogostejše tresljaje. Mavec je poudaril. da na Premogovniku skoraj ne uporabljajo več razstreliva za izkopavanje premoga, že 20 let kopljejo po sodobnejših melodah. "Opažamo, ker žc imamo izkušnje v Šoštanju, da se lla pogosteje iresejo, kadar so sušna obdobja. Koje vodostaj višji, pa se stanje umiri. Sedaj kopljemo ceio4.S0 metrov bližje Pesju. kol smo v tednih, ko so se lla pogosteje iresla." je zatrdil Mavec. Na to se je odzval prvi krajan, ki je povedal. da so 6. aprila spel čutili tresljaje. Prepričan je bil, da hLŠe v Pesju pokajo zaradi izkopavanja premoga. Mavec je odgovoril, da na Premogovniku ne trdijo, da niso povzročitelji tresljajev, 10 do 15 % tresljajev v jami naj bi čutili tudi na površju. Po njegovem veliko dogodkov na površini sovpada z geološkimi prelomi, saj je treba vedeti, da je površina Šaleške dt>line lonila milijone let. Veliko krajančno, da se kaj lahko ^odi, da kmalu ne bo več primerna za bivanje. Če bi do tega prišlo, je pomoč stanovalcem (Obljubil tudi župan Srečko Meh. Krajani Pesja so prepričani, da tta trese zaradi rudarjenja in da v kraju tu in tam smrdi, ker v Tešu kurijo kostno moko. Po letih zatišja nov razvojni zamah Nekajletni pienioi^ glede veejih naložb je v Mozirju ()r(îkinjen - Ob pi azniku krajevne sku|)nosli na iluï jevo bo zelo pestro in zanimivo - Priprave na rererenduni v Mozirju je kar nekaj let vladalo pravo zatišje glede večjih nakjžb, letos pa so krajani priče velikim gradbiščem od enega do drugega konca kraja. Gradijo velik stanovanjski bkîk, trg(w.sko središče, kmalu pa bodo na vrsti Še dograditev osnovne Šole, gradnja upravne zgradbe in krožišča pred vstopom v kraj. Seveda vkrajevnisk'upnosti nisi) pozabili nao,sta-Ic pridobitve, ki so sicer na prvj pogled manjše, vendar za krajane zelo pomembne. »v na,5i krajevni skupnosti smo lani kar veliko postorili. Ob krajevnem prazniku smo pridobili urejeno sejmišče ob Savinji» katerega upravljavci «5 člani društva mlajev-cev, konjerejci in kme-tijska zadruga. V zaselkih Trnavče in Lepa Njiva smt> namenu izročili tri posodobljene cestne odseke, asfaltno prevleko pa smo položili tudi na 1,3 kilometra ceste proti Cioltcm. Zdravo pitno vodo je končno pridobilo okrog gi^spodinjstcv v zaselku Kolovrai, začeli pa smo graditi tudi vc^dovckd za Brezje. Prav lako smo ob koncu leta asfaltirali parkirni prostor pred Mozirskim gajem. Delovni zagon smo nadaljevali ludi letos, saj smo že uredili javno razsvciljavovnaseljih Loke in Nove Lc^ke ter na delu Aškerčeve ulice, posebej pa se po daljiem času veselimo ludi večjih naJožb. V n(wcm poslovnem in stanovanjskem središču Podrožnik izvajalci že gradijo nov trgovski center družbe TUŠ» kmalu bo zaživelo gradbišče za novi-) upravno stavbo, pričakujemo tudi kr(^žiŠČc ob vstc^pu v Mozirje, na Brdcah pa hitro raste blok s kar 38 stanovanji. Vsekakor moram vsemu lemu dodati, da smo zelo zadovoljni ob po- novni oživitvi središča na CíťJlieh- Glede tega upamo, da bi>mo asfaltirali tvsu^ do Planinske ravni in lam zagotovili večji parkirni pnxsior, za razvoj turizma pa je pomemben tudi nov hotel Benda v Lokah. ki dopolnjuje rudi ptmudbo Mozir-skega gaja, ki se bo tudi letos pokazal v vsem svojem bHSču,« je zadovoljen predsednik mtv/irske krajevne skupnosti Ro-man Črctnik. Med ključne naloge v letošnjem in naslednjih Ireh letih gotovo sodi dograditev in po-sodt>hitcv osnovne k>le ter izgradnja športne dvorane, ki bo služila otrokom in vsem krajanom» končno pa bi radi uredih ludi staro trško jcdrt). »Vse skupaj pt>meni res zajetno naložbo, ki jo bomo lahko v celoti uresničili le s pomočjo samoprispevka, saj že zagotovljena sredstva iz državnega in občinskega proračuna ne bodo za-do.^čala. Priprave na referendum so v polnem zagonu in prav v leh dneh podešeno nadaljujemo sestanke s krajani po vsej krajevni skupnosti. Po najboljših močeh jim skušamo razložiti pomen vlaganj v osnovno Šolo in športno dvorano» prav inko v ureditev trškega jedra, del sredstev pa bomo seveda namenili tudi posodobitvi novih cestnih odsekov, gradnji voilovudov in ostalim stvarem, ki jih i^bčani nujno po-I rebujejo,« pravi Romaji Čretnik. Ukrali ,se v Mozirju pridno pripravljajo tudi na prireditve ob krajcvneni prazniku. ki ga slavijo na Jurjevo. Predvideni spored prireditev je zelo raznolik, zxlružili pa jih Ix^do zodprtjem sezone v Mozirskem gaju in slovesncstjo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, MJp Roman Čretnik: »Veseiimo se novih pridobitev in hitrejšega razvoja kraja in krajevne sikTÍvali s svojim delovanjem brez mreže aktivistov po vseh krajevnih organizacijah in dokaj dobrega sodelovanja z vsemi šestimi občinami, mediji, sorodnimi službami, društvi in organizacijami, v poročilu o delu Še posebej poudarili. Pred ktmcemskuf^inesozantv vega predsednika izvolih Bojana Leskovška. dr. med., za podpredsednico Marijo .iežovnik, sekretarka pa bo ludi poslej lika Kramer. Za konec je seveda osi al svečani del. na katerem sose zahvalili najbolj ziLsluznim aklivistom. Ob zares številnih priznanjih velja omenili zlate znake Rdečega križa Sknvnije, ki so jih prejeli Angela Praznik iz Nazarij, Martina Zakrajšek iz Smartnega ob Dreti, Franc Rop z Rečice ob Savinji in Marija Lekše iz Mozirja. ■ jp KULTURA MePZ Gorenje je prepričal mednarodno žirijo M(h1 zl)()ri iz šlirih celin sveta- med njimi ss bili šlii je slovenski - pevci fioí í^njskcfia /bora vesdi 7lal(ii>a pi iznaja na lesUvalii v Ki\ i úc\ (Jarda Vclvnje- l<í>"^ del (Jarda • C)J 4. KÍo 8. aprila jí v meslccu Riva del CríirJíi pťJlekalo mcdnar{">dno zborovsko tekmovanje. Tckmíwanjc je tradícionaino, tokrat je bilo 8 po vrsij. Pripravijo ga vsako drugo lolo izjncniCno s iekmt»vanjcm v Budimpešti v okviru Mušica Mundi fesiivakw. Je drugo najsla-rejSc tekmovanje v okMru Miislca Mundi. Organizatorje Intcrkul-lur Foundation. Na tekmovanju, ki jc polekalo v Kongrc.snem centru je nastopila zborov iz 21 dr^iiv sveta {iz 4 celin ). Tekmcwa-11 so Štirje idîorî \z Slovenije. MePZ Gorenje iz Velenja, ki je na5(opil v kalegoriji mešani pev- ski zbori, je prepriCal žirijo in cxsvojil zlato plakcio. Nasiopili si> zzahtevnim pn')gram<'>m in sicer: Jacobas Cîallus- Mušica nosier amor. Vy tau I as Miškinis- Missa brevis - KsTie in Arr. Jakob JeŽ Po jezeru. Pogovor z žirijo je razkril. da je najbt^lj navdušila slednja. Kot nam je p^wedala zbc)n>-vodkinja Katja (»rul)cr,so jivjxv govoni z mednarodno žirijo ilani predlagali, da zbor okrepi z moškimi glasovi. À'àio N^di"» v nwi sezoni pripravili avdicijo, na kateri upajo, da se jim bo pridru^jb veČ ntwih pevcev. MeP/ Ciorenje je s lem priznanjem p^)m>vno pi^lrdilsvxijo kako- vi\>i na mednarodem prizori.5Cu. Pred Šestimi leii je v Rimu prejel srebro na zborovskem tekmovanju Orlado d i Lla.sso. Dirigentka Katje (rrul>er, ki zbor vi^didrugi>se»^no,jeoaspehuna festivalu povedala: "Zlata plaketa nam Je v elitni mednarodni konkurenci zborov v velik ponos in i^pudbudaza nadaljnje delo, Vsa-mi organizaciji festivala smo sicer opazili nekatere pomanjklj!v<«ti, z nasU^pom naših pevcev pa sem zelo zadov(5ljna. Pnjgram, ki smo ga izbrali, je bil zahteven, žirijo pa je najbolj navdušila pesem Po jezeru v obdelavi Jakoba Ježa.'' Pred zborcivt>dkinjo in pevci je Pevci mešanega pevskega zbora Gorenje so bili ziatega priznanja zeio vesefi Pred njimi pa so ie priprave na nastop ob vstopu v Evropo v Gradcu, k/er bodo zastopaii barve Slovenije. naslednja zahtevna preizkušnja. Sredi maja bodo nasiopili v Cirad-cu na Tridnevnem Evrt>pa koncertu, ki ga organizira Panonska filharmonija. V duhu zbliževanja ntv vilî Clanie Evropske unije b<^do v okviru prireditev dne\-a Ewípe na- stopili združeni zbori iz Avstrije, Madžarske in Slovenje. Slovenijo bo /.astopal prav Mešani pe\ski zbor Ciorenje.lakoj povrnitvi iz Italije (vmili.yisevřetrtek zvečer) se zato zanje začenjajo intenzivne priprave na i^menjeni konceri. V Rivisobilileti'Kzebu.spei^niše trije pevski zbori }z Slovenije. Akademski |x^^ki zix>r Celje. Dekliški pevski àxfT gimnazije Celje -een-lerin Puerif'anUia'sMLidinski pevski zbtïT iz'lôlminast'i prejeli srebrt) v svoj i i I kategorijah. ■ Arhitekti o modernizmu Krlličiio o doijodkih iia področju razvoja mesia Velenje v zadnjih lelih - /naiii arliilekli, ki so "sradili'' Velenje, premalo upošUnani Bojana Špegel Velenje - V peiekzveier sov Claleriji Velenje odprli raz.slavo del arhitekta Sav in a Severja, Taje svoje bledi pu.siil ludi v Velenju, saj so po njegovih načrtih zgrajene garaže za bloki na Foitovi cesti. Ob otvoritvi razsiave arhitekturnih projektov lega znanega ar-bitekla. ki je umrl lani aprila, je pt>lekalrazgW(irsSeve:]evinii so-di*»bniki in danes delujočimi arhitekti o arhiiekluri piwojnega obdobja in gradnji modemisličnega mesia Velenje. Udeležba na otvoritvi je bila velika, največ je bilo mladih arhiieklov iz vseh koncev države, kar je še po.sebcj razveseljiva Avtorji razslave so umetnosl-na zgt^dovinarka Metka Dolenec. arhitekta, ki izvila in delata v Velenju Aleksandra Ddicnec Gojc* vlć in Ciregor (»ojoič. Ter fotograf Miran Kambič. Skupaj so lansko leto pripravili ludi monografijo o življenju in delu Savina Severja, ki jo je oblikoval Velenjčan Hojan Pav.šek. Uvodoma je Severjevo delo predsiaviki Metka Dolenec, ki je pHjdarila. da je bil arhitekt Plečnikov svih" objeklov. pa ludi zaradi precej slabih, neprimernih n/icck je pred odprtjem razstave predstavila arhitekturo modernizma v Velenju. "Cralerija ivana Nupoinika je vsvojem skoraj th-desel letnem de k wa nju gosUla m veliko likcsvnih ustvarjalcev, obli-kiwalcev in arhitektov. lokralna ra2.siava Savi na Seveija predstavlja le enegii izmed prvih in štirih najpomembnejših učencev EtU'ar-d» Ravnikarja in ljubljanske arhitekturne šole. Tono: Savin Sever, Stanko Krisd. Milan Mihelič in Miloš iionča. Vsi ti, in Še veliko več arhitektov, pa je soustvarjalo Velenje. NaS namen pa je, da s predstavi Ivam i posameznikov ali skupine graditeljev Velenja nadaljujemo v prihodnjih letih," je poudarila. In nadaljevala: "Prvo ime zgodbe o izgradnji modernega mesta je Nesli Žgank. lakraini direktor rudnika, ki je z ambicioznostjo in vizionarslvom zeloširo-ko zastavil svoje delo in pridobil veliko znanih arhitektov. J«nv/ Trenz je leta 1957 pripravil nov urbanistični plan, ki je v programu lunkcij mesta ustal skoraj enak prejšnjemu, razlikoval se je v samem me.sinem jedru. ObTren-zu. ki je prispeval občinsko stavbo, so i/ lakralnega SUivenijapro-jekia Ljubljana prihajali skoraj vsi tsiali graditelji/ To so Oiun Gaspari (kulturni dom. Delavski klub in dehivska univer/a), Stanki» Krisll. avlor bloka z njegovim imenom ob Šaleški ce.slí. Stanko Uohrmaii (hotel Paka). Aljoša Aljanćić, arhileki steklene direkcije Premogovnika. Svtijevrsien pečal me.slu je dala ludi prva slolpnica v mestu, arhitekltiv Ilije Arn^uloviča in Mitami Mihe-liča,.. Ob ich pa so Še avtorji blokov : Drago Medved, Mioka KmeeJ.--P<^membcn objekt z re- Od odprtju razstave o delu arhitekta Severja Savina Je razprava sodelujočif} pokazala, da ima Veienje tako bogato arhitekturno zgodovino v obdobju moderne, da bi bila vredna po* seibne obdeiave. slavracijo Jezero je bil delo Usenika. Leia 1963 se ustanovi Projektivni biro Velenje. Z njim pa nastopi nova generacija arhitektov, ki so v .sedemdesetih in osemdesetih leli dograjevali Velenje. Največ projektov so prispevali: Pavle Šifer (Tržnica, Glasbena šola. Postaja milice. Spar. V istem času je pečai mestu i pustil Andrej Šmíd (Nama, ki jo čaka prenova. Sodišče, Avtobusna po-slaja, Rdeča dvcjrana (priredil jo je po beograjskem projek- tu ).Pošia... Arhileki Adi Miklavc je avtor zgradbe knjižnice in galerije. Ka-disav Popuvič (Vrtec Najdihojca, CIek'tn»ichna, Standard, Dlok ob Paki-domačini ga imenujejo "Indijanski blok",.. V razpravi pa so se oglašali predvsem arhitekti, ki so ali pa .íe delujejo na področju mesia Velenje, predvsem kriijinska arhitektka Sašn Pilino, arhiktekl, ki si je uspel ustvarili vidno ime Nande K4»rpnik in arhileki mlajše gene- racije Urban Novak. Sploh prva dvasia bila zelo kriiična. Korpnik je povedal, da je bil dolgo optimist, zadnja lelapa na razvoj Velenja gleda zeb pese m Is lično. Tudi zasnove, ki sta jih izdelala skupaj z ahiieklom Edijem Vučinom, naj bi se upoštevale le po potrebi. Saša Piano pa je opoziuila na zelo uspel razpis za obnovo Sončnega parka, načrti ostali v predalih, park pa je danes, meni Pianova. degradiran. Lahko pa bi bil državno z-ai^čiten... ■ Smarški gledališčnild pred premiero V komediji Milvi ne plačujejo davkov soddiije 11 |)r(^kaljenili in skoiaj toliko rosno rïiladiti sl<'bčin-stvo.« Šniarško je - po mnenju Jožela Krajnca - zelo hvaležno, pravo gledališko očinstvo, /vesto spremlja vsa dogajanja, aktivnosti, predstave, zna pa bili tudi zahtevno, kar je navsezadnje ludi prav. Jože Krajne sc je po letih soustvarjanja vpisal v zgodovino Ciledaliáču pod kozolcem kol igralec in kot režiser. »V gledališču je podobno kot v življenju. Po določenem obdobju ustvarjanja na ncpoklicniii odrskih dc-i>kah smo se razšli vsak po svoje. Eni so prenehali, drugi ne. Sam sem stike z gledališčem ohranil v na&iopih z Jožetom Robido, režira! pa sem še v Lrla-kah. Galiciji, v Vrbju pri /^aleu, vmes sem tudi usivarjal z nekoliko mlajšim rodom Gledališča pod kozolcem. V lej sezoni pa .se je napletlo lako, da smo se našli jaz kol režiser in ostali kol igralci na odru. Moram reči, da je občutek kar prijeten.« Ponovitev igre ''Mrivi nc plačujejo davkov" bo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri, prav tako v dvorani šmarškcga kulturnega doma. ■ 15. aprila 2004 ««HlAS KULTURA Zahtevno, a zaradi druženia tudi prijetno Nedavno 33. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije bo nekaterim udeležencem osialo v manj. drugim v bolj prijemom spc^-minu. Med slednjimi bodi^ zanesljivo učenci in dijaki g)a.sl>ene Sole Frana Koruna Koželjskcga Velenje, ki so za svoj nastop na ick-rawanju prejeli zlatih plaketo. Sli-ri zlaie oboiste smo predstavili žc v prejšnji številki našega tednika, tokrat pa so svc^jc vlise s tekmovanja strnili v pogovoru íe preostali Štirje ?:]aîii Pascal Vchovec. dijakinja Splošne in strokovne gimnazije ŠCV Velenje: '»Doživljala sem ga pi'îdobno kot minule naj?:ahlcv-nejsc preizkušnje. Ickmovanje v solfeggiu je letos pojekalo Četrtič in četrtič zapored sem postala drèavna prvakinja. Lažji je bil pisni kol aMnIdel, kjer nastopa.^ pred komisijo in občinstvom. Zanimivo, dana letoSnjem nibiloštuden-glasbene akademije. Za tekmovanje sem se pripravljala pod mentorskim vodstvom Ljiljane DjukiC Šuklar. Sicer pa si ga bom zapomnila tudi po tem, da sem tekmovala še v igranju na klavlrln prejelai posebno nagrado za Iz-vedbi> skladbe slovenskega avtorja, ki mi omogv'iCa pridobitev Štipendije za poletnt'» Solo.« Lucga Mlakiir, učenka 8. razredu OŠ Slovenj (íradcc: «Obiskujem prvi letnik srednje glasbene šole v Velenju. Nastop na državnem tekmovanju mladih glasbe- nikov zame ni bila prva lakšna preizkušjija. saj sem ze sodelovala kot violinistka. V konkurenci tekmovalcev solfeggia pasem sodelovala prvič. lekmovanje je bilo zahtevno, a zaradi druženja tudi prijetno. Pisni del sem opravila brez napake, pri na.slopu pred komisijo in občinstvom pa sem imela malo treme. Zavzeto sem se nanj pripravljala pod vodstvom mentorica Ljiljane Djukič Suklar in plačilo za trud ni izostalo.« Anja Ko/uli, učenka 7. ra/rcda OŠ (iorica Velenje. '>Lani sem na državnem tekmovanju mladih glasbenikov nastopila v kvartetu saksofonov, letos pa koisolo sak-sofonislka. Če primerjam lanski in letošnji nastop, ne vem, kateri Lucija Miakdr Pàscat Vehov&c AnJa Kožuh Janez UrseJ je bil zahtevnejši. Za nastop najboljših med najboljšimi sem se pripravljala zavzeto. Uspeha pa sva bila vesela oba, jaz in mentor Cjo-razd lopolovec. Poleg zlate plakete se bom lelt\šnjega tekmovanja mladih ^a.sbenik)V spominjala še pil ptisebni nagradi žJrlje, dtv biia sem jo za najboljšo izvedbt^ skladbe slovenskega avtorja.f .|i)ncz Uršcj, učenec 8. razreda OŠ ()Oríca Mřicnjc: »'Ićkmovanje je bib kar naporno, določene In Izbrano skladbo sem vadil praktično ceb šolskih leto skupaj z mentorjem Ciorazdom 'Ibpolovccm. Pravnjemusem zelo hvaležen, da mc je pripravil do tega, da sem vadil in vadil. Na uspeh sem kar po-nc>sen- Ze uvRliiev na re^jsko tek-mwanje je bil zame dc'ec/xsk. Ko sem začel igrati nasak.sofon, mi je bilo to krajši ča.s v veselje, nato tri, štiri leta breme, sedaj pa mi je Igranje nanj vse bolj ljubo. Moram priznal I, da sem se na pripraval) za iekm;wanje veliko naučil- Ce sem pričakoval tak uspeh? Moj cilj je bil osvojitev zlate plakete o/.íioiúq doseženih več kot tc^čk. in lako jc tudi bilo. Sedaj si i^cllm, da bi tlobro opravil ek,stem^> preverjanje znanja v ikili in da lx>ni prihodnje Šolsko leto dijak umetniške gimnazije v Velenju.» Predstavitev muzej sldh zbirk Prvi katalog o muzejskih zbirkah v Zgornji Savinjski dolini -Napotek obiskovalcem in tudi domačinom - Dobro sodelovanje občin — Vodnik po celotni premični kulturni dediščini V muzeju lesarstva in gozdarstva v nazarskem gradu Vrbovcc so sredi prejšnjega tedna predstavili prvi kutalogotem muzeju in ostalih muzejskih zbirkah v Zgornji Savinjski in Zadrcčki dolini. Lepo urejen in razkošno opremljen katalog končno na enem mestu predstavlja celotno premično kulturno dediščino oziroma vse muzejske zbirkť vobeh dolinali, ki so na voljo in daslopne širši javncsti. »Zamisel o izdaji takšnega kata-k^ je povsem razumljiva. Obe dv lini sta v veliki meri še vedno po- jem naravnih lepot in znamenitosti, ob tem pa mnogi obiskovalci od dru^ spbh ne vedo, kakt^ razncv lika in bogata je k'ultuma dediščina tega področja. Zato smo v našem mu»iju v/eli stvari v svt^je roke. K sodelovanju smo povabili predstavnike vseh petih občin, v katerih obstajajo muzejske zbirke, seveda pa tudi posameznike, ki leta in desetletja vneto zbirajo gradivo. Zw.se-Ijem pcwem.da sosccxlzvaijvsl ter pn^jekt podprlidenamoinv.sehin-sko,« pravi direktorica nazarskcga muzeja Barbara Štxster Rutar. K vsemu temu ni odveč pripomniti, da katalog ne bo dobnídiíšcl samo za obiskovalce od drugod, ampak bo »razsvetlil« lud I številne di'jmačlne, ki prav tako ne vedo veliko o bogastvu, ki jilt obkro^j. Bar- bara Šcwter Ru lar: »Knjiga je torej vodnik po cckîUii etnološki, sakralni in zgixlovînski dediščini, ki seje v veliki meri ohranila tudi ali predvsem zaradi navduŠenili in pcJŽrtviv valnih za-sebnih zbiralcev, zaradi velikega razumevanja lokalnih skupnosti pa je danes nat^ed tudi širši javnosti.« Katalog Ima slovensko in an-gle.sku besedilo, v njem pa je najprej podrobno predstavljen na-zarski muzej lesarstva in gozdarstva. pravzaprav edini pravi muzej na lem področju, za njim pa še nasarska zbirka na Ljubnem, zakladnica v radmirski cerk'vi, vse zbirke v Gornjem Gradu, stalna razstava o Potočki zijalki vSolčavi. etnološka zbirka v Mozirskem gaju ter zbirka Aleksandra Videčni- Barbara Sester Rutar: »Preveč je fjudi, ki ne poznajo čudovite dediščine Zgornje Savinjske doHne« ka v mozirski knjižnici. Seveda pa niso obšli čudovite frančiškanske knjižnice v na^^arskcm samostanu. ■ jp Dnevi knjige v Kulturnici Stojnice na Cankarjevi bodo liicli niinioidoče opozarjali na slovenske dneve knjige Velenje - Knjigama in galerija l^lturnicaje tudi v mesecu aprilu pripravila bengal program prireditev. Danes bodo na literarnem večeru, ki se bo pričel ob 19.h, predstavili novo pesniško zbirko Neže Maurcr z naskwom Zmenek. Od 19. do 2.1. aprila pa so pripravili niz prireditev, piisvcč-eniii skwenskim dnevom knjige. Ves teden bodo pred knjigarno tudi stojnice, na njih pa cenovno ugiidnc knjige. Vse dni v tedenu bodo dopoldne pripravili delavnice za otnv ke, zvečer pa literarne večere z zanimivimi gosti. V ponedeljek doptildne, od 9. do IL ure, bodo pripravili delavnico, ki jo bo vodil Vid Valii. Pi^dobno delavnico bodo pripravili tudi v torek do-pi^ldne. Založba Grlica bo predstavila knjižice Iz te zbirke. V ponedeljek ob 19. uri se bo pričel večer s kandidati Založbe Mondena iz Grosupljega za nagrado Kresnik 2(302. (»ostej veC'era bodo pisatelji Samo Dra^umerič, (roran (Sluvičin Ivanka Mestnik. Z avtorji se bo pogovarjal urednik založbe Ivo Frbežar. Vtorekob l^.h bo gost literarnega večera AJojz Ihan. Predstavil bo svoje najnovejše delo s področja imunokigije znaskwom Do odpornosti z glavo. V sredo dopoldne bi^do v delavnici za otroke predstavili knjižice iz zbirke založbe Tuma, Delavnico bo vodil Lenart Zs»jc. Včetrtek dopodlen se bo spet predstavila založba Grlica, delavnico pa bo vodil Mravlja Ciril. Zvečer, ob I url, pa bodo gostili Žarka Petana, ki bo predstavil knjigo alorizmov z na-skwom Smejte se previdno. V petek dopi^dlen pripravljajo še zadnjo delavnico za otroke, ki jo bo vodila llustratorka Ma.ša Kozjek. Zvečer pa bo svoj drugi roman predstavil velenjski gimnazijec Irenej Jerič. Na.slwilgaje About Ray. ■ bš Volk in sedem koiličkov - [utri KUD Savinjski rožmarin in pevci Glasbene Šole Nazarje so na praznični veiikomični ponedeljek v dvorani Doma kulture v Velenju pripravi prikupno glasbeno igro VOLK IN SEDEM KOZLICICOV-JU-IRl. Idejo igrice, ki jo iz svojih otroških let poznamo domala vsi odrasli in tudi otroci, je z mwim besedilom domifielno post^dobila Dominika Belca. Katja Guber jc igro režirala ter napisala tudi besedila za pesmi. ki jih je uglasbil Tadej KuŠar. Dogajanje igrice je postavljeno v družino, kjer zaposlena mama sama skrbi za sedem živahnih in nagajivih otn>k. Ko mora mama nekega dne za ves dan v službo In ostanejo otroci sami brez nadzora kar tekmujejo med seboj, kd^.) bo boljt)brekljiv, neprijazen in iia-gajiv. Na dan prihajajo vse slabe lasinosti>ki jih ljudje nosimo v sebi in le najmlajši otrok zaskrbljeno opozarja brate In sestre, da to, kar počnejo, ni prav. Dokler otrok ne preseneti »zlobec«» in jih v svoji neizmerni hudobiji vzame pod svojo oblast. Igrica se konča tako. kot se spodobi. Nespametne otroke odrešita mamina in bratska dobrota In ljubezen. Svoje vU>ge so prepričljivo odigrali Barbara Cretnik, B^^is Jakop, Lirska Švigelj. Dominik Slapnik in Joži Bizjak, poseben ton pa so igrici dodali pevci Darja Čremožnik v vlogi mame, Franci Pečnik kot eden izmed otrok in Igor Gruber v vlogi Zlobca. Še posebej pa je gledakc s svojim glasom navdušila Mojca Bitenc v vlogi najmlajšega bratca. Glasbeno spremljavo igrice je ubrano prepeval zbor Savinjski rožmarin v sestavi Tadeja Cigale. Jelka Juvan, Karmen Pečnik, Urška Burger, Broda Bidor, Lidija SevCnikar. lože RepenŠek in Boštjan Cigale. Vsi nastopajoči so bili Še pi^sebej veseli, daje igra kljub prazničnemu ponedeljkovemu popoldnevu v velenjski Dom kulture privabila veliko gledalcev različnih starosti, ki so bili nad igralci in pevci navdušeni. ■ Hugo Ml IN OKOUE Odlagališče na »zagovoru« Kone(^ maja bo ukinjeniti 14 slovenskih odlagališč komunalnih odpadkov-V (jornjem (iradii so se prilagodili zahtevni zakonodaji Konec letošnjega maja bodo v Sloveniji ukinili kar 14 odlagališč komunalnih odpadkov, ki ne izpolnjujejo zahtevnih pc^gojev. Na srečo med njimi nI odlagališča za Zgi»iiijo Srtvinjsk^> diilino v Podhomu pri Gornjem Gradu. kjer so v celoti izpolnlH 7.a]jteve nove zakon:^daje. ki je seveda prilagojena evropski. Pogoj za nadaljnje delovanje cxliagališča je program, ki sogii morali vsi upravljavci do konca mlnuli3ga leta predložiti mlni-strstvu za okolje in pri*>tor, morajo pa ga Še predstaviti in z-agovaijati. kar je vodstvo goinjegraj-skega .lavnega podjetja Komunala uspešno opravilo v torek. Niko Purnat z zajetno dokumentacijo, k] jo je v torek uspešno >>zagovarjah na ministrstvu za okolje in prostor »V program smo zajeli vse zahteve evropske zakonodaje, od tehničnih, materialnih in okoljskih, kar pomeni zajetno zbirko ukrepov in aktivnosti. Prepričan sem, da smo dejan-sko zelo blizu kc»nčni prilagoditvi našega odlagališča ostrim predpisom, imamo pa tudi vso pv Irebno nadgradnjo, ki jo mora imeti çk^ nwem vsak okoljski objekt, kakršno je odlagališče odpadkov. Pri nas imamo zagotovljeno odlaganje odpadkov za Zgornjo Savinjsko dolino do leta 2012, v občinskih razvojnih programih pa smo že predvideli možnost bistvene širitve za nadaljnje potrebe, pa tudi za odlaganje odpadk(w z območja Izven naše doline, če bo zanimanje za to,« pravi direktor gornjegrajske-ga komunalnega podjetja Niko Pumat. mjp Ekološki otoki so se prijeli! Velenirani so se iia ekološke otoke in ločeno zbiranje o(l{)adk()v, papirja, stekla, plastenk in pločevink lepo navadili. o tem zgovorno pričajo podatki o tako zbranih količinah teh surovin, primerjava med lanskima in letošnjima prvima dvema mesecema. Lani januarja in februarja je bilo tako zbranega 5-4ří4 kilogramov papirja, letos trikrat toliko, kar 16.744 kilogramov! Stekla lani .^,201 kilogram, letos 8.072 kilogramov. Plastenk lani 1.12.^ kilogramov, leti« v enakem obdobju kar 3.9(13 kilograme, več kol trikrat več. fe upoštevamo, da so plastenke zelo lahke, ena s prostornino liter In pol tehta v poprečju 44.1 gram, gre za pomenljivo razliko. Januarja in februarja letos so denimo VelenjCani v posodo za plastenke oddali približno 88.5CK) plastenk. Pk^evlnk pa se je nabrak> enkrat toliko kot lani, leli^s L.^O?, lani 749 kilogramov. Tudi tu si lahko prh/oščimo izračun. Ena pol litrska plastenka v poprečju tehta 32,4 grame, kar přímeni, da so jih ločeno odvrgli 46.3(X}. V Velenju so ekološki otoki, o čemer smo že pisali, postavljeni skladno z zakonodajo: en ekološki o(ok na prebivalcev. ■ mkp S predstave NASI KRAJI IN UUDJE Domen postaja velik vrtnar 1^) sesliti kalili znoVfi na ()l)isku pri na(Jol)U(liiem vrtruit jii Donum l^)l()rnikii v vSošlanju -Dijak trotjcsa kotnika sixnlnjc vrlnarske sole še vodno nadiiše]! nad vzgajanjem okenski^ga in lialk()nsSk(^fia ( velja, kol je Inl - V Ireh laslliïijakiii noí>\\\o lisoee sadik M//ena Krstič - Pianinc Foto: Stane Vovk Koncc kill 1998 jt' bilo. ko smo se z Dumnom Pnločnikom i/ Šoslanja srečali prvič. Takrat šc ne Irinajsikini TanUčnasjc navdušil s svojim neverjetnim smw-lom za vrUiarjcnjc. za vzgajanje sadik. Njegov rastlinjak ob 'le-kavàivi je bú lak. Ja bi mu ga lahko zavidal marsikateri odrasel in Solan vrtnar. laki^j jc bilo jusno, da pri Do-mnu in njegovem navdušenju za vrmaijenjc ne gre za muho cno- ko smo v zvezi z nedavni» Floro v Celju zasledili njegovo ime. Domen Pou>čnik? Vrtnarjenje? Nekam znano zveni! Pa smoga obiskali áe enkrat. »Vrtnarji smo na Flori ludi tekmovaii. lydelalsem nasad za spomladansko iiredilev vhoda in z njim osvojil tretje mesto,« jc ptïvedal. Pa lakega uspeha (šc) ni pričakoval. Iz7lv mu je bilo?e samo tekmovanje. Za nagrajeni nasad je uporabil kovinsko ogrodje, dve z mahom oblečeni posodi, spominčice, kitajske vrtnico In cilin/u.'>. vsak dan vzame vožnja v Cťlje, ker ohUkuje tretji Icinik srednje vrlnarske in nazaj, ukvarjal Se s istetjcm! V zadnjem času se, kar je pri njem nekaj novega, ukvarja tudi z vzgojo drevnine, z iglavci in listavci. llidi tokrat, tako kol pred .scsti-mi leti, smo ga naišli v rastlinjaku. Drugače je bilo v toliko, da je od lakrat iz enega rastlinjaka zrasel še eden in ob dveli i5c eden. Vsi irije pa polni, da bolj polni ne morejo hiti. Zrasel pa je tudi sam. Pogtwnr- Domen Potočnik Je najbot] srečen med svoj/m/ rastiinlcami A Jih že dolgo ne šteje. dnevnico, zato smo žc takrat zapisali v naslov: Domen Poli^nik bo nekoč Se velik vrl nar. Dobrih pel lel kasneje bik temu dodali: izredno velik! Takrat mu je uspevalo sadik angleSkih pelargonij. polvi-sečih pelargonij. moljev k. dvojih br^ljank, enojnih rdečih, roža in belih fuk^j... Nanj smo sc znova spomnili. Danes torej Domen svojih rastlinic sploh ne Sleje več. V njegovih rastlinjakih la hip raste 55 vrsi različnih okea'^kih In balkonskih rasilin. največje spet pelargonij (visečih, pokončnih, angleških ...)inb;^ljank. Nanje čuti neko posebno navezanost, s preštevanjem vsega pa se ne obremenjuje. Ker kdo bi se ob vsem delu in učenju, branju strokovne literature, času. ki mu ga ja se enako resno, kot se jc ta-kral. V rasilinjakiii ima vse pod kontrolo. Vse ga uboga. Mimogrede navržc. ko se sprehajamo med sadikami, ki bodo znova krasile nešteto balkonov: »Ne hitite s sajenjem. Začetek maja je najbolj pravšen Čas za to.« Veselje z vrtnarjenjem ima, odkar pomni. Kdo pa ga jez njim lako prevzel, ga zastrupil? »To imam najbrž po starih starših.« Ti mu GALILEO Najdonosnejii slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih; 172,61 %(v SIT) 1.000.000 SIT (31.3.2001) > 2.726.100 SIT (31.3.2004) KD InifMlmtoU d«.».. Cttovik« 206. W0 LJgMJirit, uprivlji poMbM vxWrini ikUd» G^BJco (uri«iteM»n>. RmOio (ddnlthn In KO Bend (ofrmnlM^ PreiMkil peM»Alh vsijtmnlti sidtdev « uprrrijMUu KO rnvtihMfts se mM đttovnkn («sen M vsQo ni iMctu tfodM. m v»uiriri m»tin ia on vma b^^mmoia p• sooow v ^IMdmll. GlMije v/MrtoiU to£it* p«sinwzr«9a ib(»Á J* * vMlKi tnirl odvlsn» aO «tinj* ns trqu yrt^oHlriili p«pti1*v. VrefldMt i»k9 rarti all paOa. zat» «o Ml prtMnJ] donii tshko f\m aH niftl Ut v pfilehtoril, 7tke«j padaCU m Aavno objMtnl v CttAlUh Otle, Oncvfilk. Plnm« Ui V*rX:la z njimi je seveda veliko. Vsak dan najmanj za tri do stiri ure. (Hede na količino in povn>ino. K sreči imam odlično pomoč.« Kaj da več? .Sola ali praksa? »Bi rekel, da oboje.« Domen hlasta za znanjem na tem področju in pove, da ni rože. ki mu je naj-IjubSa. Ni ene, ker jih je veliko. Ker je prav vsaka po svoje lepa. Nobeni ne bo tk:lal krivia* in nobene ne bo izpiwlavljall Načrtl? oNajprej dokončati vrtnarsko šolo. ptisiall vrtnarski tehnik. potem pa nadaljevali šolanje na višji vrtnarski v C-elju. ki bo od letos naprej novost.« Pa potem? »Potem je vse odprlo. Vsekakor bom ostal vvrtnar-slvu.« Ob koncu smo ga, spet navdu^ni nad njim. vprašali, če njegovi profesorji na vrtnarski vedo, kaj počne doma, če so njegove ra.sllinjake kdaj videli... »Ne.« je rekel. »Pričakujem jih v leh dneh. So ol^ljubili, da pridejo.« Ko so. in Če so prišli, so se najbrž Čudili. Ja. David bo velik, i^^redno velik vrlnar. Brez dvoma. Ce ne bomo te trditve preverili prej, jo bomo čez Sest let žago i ovo, s cvetjem v Evropo V Mo/irskoiii gaju lolos wWko novosti -Cvelje ICvrope ol) pi voniajskili prtizinle navajeni. Milijonom cvetov in bogatim narodopisnim objekiom ssm*la ^Iclc'osp«!! za KkiđiliMi\fn\ s katero se |ki pn'nic»ni vruťa na (ioiiiîH I» \lbiHii prK^^ukHloai» jesiiil. v.i.i; SKuptiia(>aiiieOVi*rli* lta konkiitx'iH'o. VI?. |e namm' novi sknonski hov banil. kJ scKlavl)aio dva lil (Iva MaiitHiiřana. \|ilK>vaprva sklacil>a iiosl naslov Xaka| l^ra^z Miťnoj sell. K/\r/\Li;í\A Moívk. 13. aprila novi. tr^ko pričakovani a II mm eino skupine lúiiaiťnd. To k* dnií^l allMini te7asťlcr slavil in izgubil Pevec ameriške rock skupine Aerosmith Steven Tyler je izgubil Slavo z nekim oboi^cvalcem z Japonske, ki ga je stala 5tIOOO ameriških dolarjev, (»lasbenik je bil prepričan, da lahko v suši baru poje vse, kar ponujajo, vendar pa se je uštel. "'Ikm v akvarijih živijo stvori, ki so videti kot kakšna člweška pazduha," je v pogovoru za nemško moško revijo FI!M povedal STi-lclni glasbenik. Tyler se je tako na koncu vdal in svojemu oboževalcu izplačal precejšnjo vsoto denarja. Mimogrede, Aesrosmith bodo v kratkem iz- dali žc svoj 25. album z naslovom Honkin' On Bobo, na katerem bo predvsem veliko blucsa. Skupina, ki deluje žc več kot tridcst let, se tudi odpravlja na 5e eno svetovno turnejo. Bon Jovi C einiť ockà ¥ M Ameriškemu rock pevcu .ionu Bon Joviju in njegovi soprogi Dorolheii seje 29. marca rodil četrti otrok; dečka sla poimenovala Romeo Jon. Novorojen ček ježe tretji sin zakoncev Bon JovI, ki imata tudi hči. Sicer pa skupina Bon Jovi v tem Času miruje. V začetku februarja so izdali dvojni DVD z naslovom This Lel't Feels Right, na katerem je poleg znanih skladb, moč i^lišati tudi .^e nekaj doslej neobjavljenih skladb. Ponovno Anastacia Anastacie jc svoj prvi album izdala leta 2000 in po vsem svetu so ga hitro razgrabili. Z drugo ploSčo leta 2002 je .woj status zvezde Šc utrdila in v zadnjih štirih letih je z več kol deset milijoni prodanih albumov in številnimi glasbenimi nagradami ena najuspešnejših rmisic a^vards ff '^* t ~ ^ o . _ rropc ; J ustc A^ i pop pevk. Septembra 2003 se je zaprla v studio skupaj z grammijevci (îlenom Ballar-dom, Dallasom Austinom in Daveom Stevenom, in v pol létaje njLStal novi album Anasia-cia. Nova, brezkompromisna, izvajalsko učinkovita plošča jc p(îlna domišljije in drznosti. Na trenutke je skoraj neprepoznavna, saj se Anastacia na njej loteva različnih žanrov. Pristoji ji vsaka sprememba, ki se je ioli, Še posebej pa preseneča precej trša glasba, kije šele na tej plošči našla odličen Anastacijin vokal, Piinda v Max ( liibii v petek, 16. aprila, ob 21.30, bo v velenjskem klubu Max koncert znane domače pop skupine Panda. Zasedba obstaja že od leta 1986, v tem času pa je večkrat menjala svojo postavo. Edina stalnica i e s d) "O Po akademcu Akademc Po lanskih spodrsl-jajih in nekajletni odsotnosti starejše generacije, jc leta^nji akademski ples spet zasijal v svoji pravi luči. Brez zadn^kov hi ga lahko poimenovali srečanje generacij ŠSK-jasaj se je vabilu odzvalo kar nekaj bivših ŠŠK-jevcev, ki se še vedno radi spominjajo Študentskih let in ostajajo mladi po srcu. Tretji aprilski dan se je v Restavraciji Jezero zbralo več kot 160 zabave in plasa željnih ljudi. Za pester jedilnik večera, na katerem sta se znaila dobra hrana in glasba, so poskrbeli še nadarjeni mladi »naiurščiki«, ki so pripravili igro, namenjeno predvsem obujanju spomi-ncw. Predstavili so nam življenje običajnih i^ŠK-jevccv vse od srednje šole. preko Taksa pa tja do let, ko se bivši študenli, nekdaj neločljivi prijatelji, srečujejo še samo na prireditvah, kot je akademski p)es, Zabavno, kratkočasno in za marsikoga precej realistično. Nekaj po polnoči, koso bili želodci že polni in so mnogi žc krstili plesišče, se je začela licitacija. Plačevalo se je z buteljkami, ki so jih kasneje pretvorili v denar. V času, ko študentski klubi še niso imeli rednih dohodkov, jc bil ta denar namenjen delovanju kluba. Danes pa, ko ima klub kar zajeten proračun, je denar namenjen tistim, ki jim ga vedno primanjkuje - študentom. Dela, ki so jih mladi velenjski umetniki (svojo stvaritev je na ogled in za dražbo ponudil tudi mlad portugalski umetnik) ustvarili samo za to prireditev, so bila »strokovno« ocenjena in prodana najboljšim ponudnikom. Povprečno so dasegala ceno 41) buteljk (1 buteljka = .SOO .sit), eno pa je bilo prodano celo za 80 steklenic žlahtne kapljice. Letošnji ples je prireditev vrnil na dober glas, dvignil se je nad raven navadnega študentskega žura. Škoda le, da je bil sicer zanimiv, pester in zabaven program, malce predolg. 'Iako je predvsem starejša generacija oziroma tisti, ki znajo plesati, pogrešala več vrtenja po plesišču. Res pa je tudi, da .so nekateri prehitro obupali in se presenetljivo hitro odpravili domov. Skratka, akademski ples jc uspel, vsaj vide-ň je bilo, da so se vsi dobro zabavali. Sicer pa ni bilo slišati kakšnih posebnih pritožb. Organizatorji obljubljajo, da bodo v.se pomanjkljivosti do naslednjega leta odpravili in da bo akademc še boljši. Že letošnjega pa lahko zapi.šemo z velikimi črkami - živel Akademc. ■ Katja Koželj v bcndu je njen ustanovitelj in vodja Andrej Pompe, v vseh teh letih pa skupina ostaja prepoznavna ludi po ženskem vokalu. Na mestu pevke so se doslej izmenjala tri dekleta, trenutno pa za mikrofonom stoji Katja Obleščak. Štirje fantje in eno dekle izvajajo prepoznavni urbani pop, doslej pa so posneli in izdali že sedmih albumov. Res NuUius Max. K). a|)ril 2004 Zgodba o uspehu In domaČi vasi za skupino Res Nullius prav gt)tovo ne drži. Prvaki velenjskega rock n'roiia so bili doma vedno dobro sprejeti in že od samega začetka jim je uspelo okrog sebe ustvariti krog resničnih navijačev» ki jih niso pozabili niti v časih, ko so se bolj kot kreativnemu rock-ovskemu ustvarjanju, prcpu.Ščali drugim stvarem in za nekaj Časa izginili z domače rock scene. Vrnitev z novim albumom Revolver ljubezni jc bila zadetek v polno in Res Nullius so danes močnejši kot kdaj koli. To so dokazali ludi minuli petek, koso do konca napolnili velenjski klub Max in vanj privabili za lokal ne ravno vsakdanje, a poznavalsko občinstvo, željno dobrega rokenrol par-lyja, Takega so tudi dobili, saj so Res Nullius praktično brez pavze in z minimalnimi, nujnimi napovedmi skladb, ki niso presegale naslova komada, publiko (vključnoz dodatkom) uro in pol neprekinjeno držali na nogah. V tcmčiisu so odigrali večno skladb z zadnjih dveh albumov, vključno s trenutno najpopularnejšo Revi>lver ljubezni, in seveda nekaj skladb iz zgodnejšega obdobja, med katerimi velja izpostaviti hvalnico Iggyjo Popu Iggy was here in njegovo poslovenjeno Rock'n'roll party.. Najbolj pa sta občinstvu legli na dušo nesojena velenjska rokenrol himna 1000 milj do doma in himna generacije Rojen leta 72, ki jo za svojo vzele tudi generacije pred to in po njej. Res Nullius so v pelek dajah vtis, da so Še posebej razpoloženi, saj jc ves nastop, nabit z energijo, tekel praktično brez napak in v odličnem klubskem vzdu.šju. ťVrsti ritem Jeneza Marina in Boštjana Casla, izjemna kitara odlično razpoloženega Boštjana SenegaČnika in hudo našponan vokal Zorna Benčiča so začarali občinstvo. Po nastopih v MC-ju in na Dnevih mladih in kulture je bilo to v Velenju žc tretjič v kratkem času {ne prav posrečen nastop na Titovem trgu lahko mirno pozabimo), kar je dokaz, da Res Nullius v Velenju ostajajo prvaki rokenrola. ■ MiČ PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE : Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko # slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 « In po poročilih ob 18.30. ^ 1. KARMA-Malo pomalo ? 2. BUCK EYED PEAS- Hey Mama 3. OFFSPRING-Spare Me The Details * Tokotna zmagovalka |e skupina Karma z njihovo trenutno na|več|o uspešnkx) ^ Malo pomab. S skladbo so ss na letošnji DORI. hn/aškem izboru za evroviz- • i|$ko popevko, poskušali uvrstiti na (malni iztcr v Turčijo. To jim sicer ni uspe- # lo. bodo pa z lahkotno popevko vse phhajajoće potetje nedvomno razveselje- ^ vali svoje oboževalce doma. na prostorih nakdanje Jugoslavije tsrna Češkem ^ in Slovitem, k)er je skupina pravi hit. I" ■ " ■ LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26 Takole ste glasovali v nedeljo, 11.04.2004: 1. SREDÉNŠEK: Gremo na Triglav 2.MARIJA AHAČIČ: Slišala sem ptičko pel 3. ČRNA MAČKA: Stara postelja 4. SLAPOVI: Fehtaril 5. BOHPOMAGAJ: Moj šofer Predlogi za nedeljo J 8.Û4.20D4: 1.B0BR1: Pravi Slovenec 2.D0RI; Krava mu je ušla 3.LESJAK: Clgulemlgule 4.SUK: V dolini lihi 5.SOTOŠEK:4xpo10 ■ vmCrabner rsbner ■ ■ ^m VRTIUAK Katja, nekoč zaprisežena plavalka, danes pa šefica na velenjski športni zvezi, se od letošnjega Valentinovega dalje piše Geršak. Včeraj je bilo torej dva meseca« odkar je (postala gospa. Ce je kaj drugače» sploh, ker sta družino že pred časom povečala živahna Luka in Nika. sta jo ob hrani spraševali še dve športu zapisani dami. Vera Šalanion je modro molčala, Natalija Szabo pa se je le spraševala. No, ob hrani se o športu pač niso mogle pogovarjati, morda pa so se še o eni ljubezni - morju in času, ki ga bodo letos preživele ob Jadranu. u ^ Miro Žerjav je dolga leta tobačne kioske oskrboval s cigaretami in še čim. Sedaj, ko prihaja Evropska unija, ko se bodo hudičeve palčke menda močno podražile, pa se je umaknil. V penzijo. A mu ne bo dolg čas. Gotovo ne bo manjkal na nogometnih tekmah v Smartnerm ob Paki, saj je zagrizen navijač. Ponovno pa bo našel čas za staro ljubezen -gledališče - ki mu je zapisana tudi njegova sestra Mija. Že drugi mandat je Ivč Kotnik prva violina Šolskega centra Velenje. In vsako leto mu pripade čast, da zapleše z eno od maturantk prvi ples. Tako je bilo tudi na letošnjem gala dogodku. Da je spreten plesalec dokaže vsako leto znova, pa tudi sicer mu je šport zelo blizu. Sploh alpinizem. Čeprav že nekaj časa ni poslušal škrebljanja ka* menjat ki bi po njem padalo na svetovnih tisočakih, je v duši zagotovo še vedno tudi alpinist. In večni avanturist ki zna nasmejati prav vsako družbo. I\nv trend: orcsni nakit 'Iclesni okraski (pirsingi) in leio-vaftí so danes hč siara moUa. Na-jntwcj^ modna neum newt vsaj na Nizozemskem, je očesni nakit (Jewel Eye). Nizozemski oćcsni kirurgi so vsadili majcene delčke nakita. Imenovane »očesni dragulji«, v sluznico oCxxsnc membrane Jcsiih Žensk in enega mi)Žkega. Cire za prve poskuse tovrstnih vsadkov na in^liiuiu za medicino v Rotterdamu, Postopek vključuje vstavitev v očesno memhrano3.5 milimetra velikega svciiikajočega Uelčka nakita v obliki pt^imeseca ali srca. Med približno i5-minut Iraja^ jočim mikroskopskim posegom, ki Slane od 501) IOO(J EUR. je oseba pcîd lokalno anestezijo. »Po mojem mnenju je nova mo« Ja nekoliko bolj prefin jena kot pirsingi telesa. Gre za zanimivo In izredno osebno zadevf» Ijudl^« je prepričan Oerrit Melles. di-fvkiorlnsiitu!aza Inovaiivno oku-lamo medicino na Nizozemskem. Zdravniki zagolavljajti. da lako poseg kot vsadek ne povzročala prav nikakršnih poškodb očesa, prav tako ne pričakujejo mlcakj^nih zapk'tov v prihodnosti. 1XMcví/íja ovíni ra/Aoj Ol rok Preveč televizije v zgodnjem otroštvu ialiko negativno vpliva na nadaljnji razvoj otroka, je pokazala najnovejša ameriška Iludija medicinskega cenlra v Sealilu. ki so jo objavili v aprilski izdaji znanstvenega časopisa Pediatric.'^. Raziskava, ki je zajela 1300 otrok, je tudi pokazala, da so ot rocl. ki so v dobi od enega do treh lei, prebili več časa pred malimi ekrani, imeli kasneje pri sedmih letih precej lei^^v s koncentracijo. Otroci, ki so v zgodnjem otn^tvii veiikc) gledali televizijo, so imeli v Soli slabSo koncentracijo, bili so bolj nemirni In se naglo odzivali, so povedali znanstveniki. Priporočili so, da malčki do treh let sploh ne bi smeli gledati letevizije, starejši od treh let pa naj bj gledali televizijo največ dve uri dnevno, in sicer samo zeJo dobre programe, namenjene njihovi dobi. l^rodaiKi na)clni/|(i hiša na svoln v Londonu so prodali najdrai^o hiSo na svetu, za katero je indijski poslovnež plačal kar 70 mili- joniA'iuntov{okoli U)i) mdijonov evrov). Indijec Lak.sml Mitalsc je Z nakupom brez Icžav vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, saj je bila do sedaj najdražje prodana hiáa leta lWv Hongkongu za milijonov evrov. HiSa v slogu palače sloji v londonski Čelrti Kensington, v njej pa je med drugim tudi 12 spalnic, tuiáka savna, galerija In garažiii prostor za kar 20 avtomobilov. lli^>jepred leii za 75 milijonov evrov kupil prvi mož formule ena Bernie Ec-clestone kot pn:senečcnje za ženo Slavîco. ki pa ji ni bila vSeč. Čokolaila dohra /a nosťťnhc povezavo med količino zaužite čokolade matere in obnašanjem novorojenčka- Šest mesecev po rojstvu ota^ka so matere naprosili, da tX'enijo razJične dejavnike obnašanja svojih otrok, kot sta na primer slrah in smeh, Tako se je izkazalo, da so otroci rojeni ženskam, ki so med nosečnostjo dnevno uživale čokolado. precej aktlvnej.^i in radoživi kol otroci žensk, ki med nosečnostjo skoraj niso uživale čokolade. Pravtako je študija pokazala, da so olroci žensk, ki so bile pod si resora, a redno uživale čokolado, manj boječi kot otroci žemk, ki so bile med nosečnostjo pod stresom, vendar niso pogoslc uživale Č<'>ko-lade. matere prenaša na otroka. I\orveska dojilia s prodajo mleka /iislu/ila m a\1o Študija fmskih znanstvenikih, ki je zajemala več kol nosečnic, je pokazala, da je uživanje Čokolade med nosečnostjo dobro tako za bodoče mamice kot tudi /anji-hove potomce. Raziskave so temeljile na proučevanju povezanosti med količino zaužile čokolade in stopnjo stresa nosečnic. Po rojstvu otroka so raziskovalci proučili šc Rezultati so najverjetneje posledica kemikalije, ki je sestavina Čokolade in jo je raoč povezati z dt^bro voljo, kar se v maternici nedvomno preko Norvežanka AnetteLie jeod maja lani. torej v slattern letu dni "odd-aia"501,5 litra svojega mleka In zanj prejela več kot 1(J,ÍX)0 evrov. Cena za liter ' materinega" mleka je 18 evrov. S icm dcnatjom jc naredila vozniški izpit in si kupila avto. se je pohvalllav radijski oddaji Kanal 24 In pojasnila, da so mleko odkupovale porodnišnice In bolnišnice. Kljub izredni količini prodanega mleka pa Anetiin I U mesečni sin ni bil nikoli lačen, kajti za razliko od dojilj, ki Imajo tedensko povprečno dva Ilira mleka, je iz Anetlinlh dojk tedensko priieido kar enajst litrov. Kot je še piwedala, je to koristno spoi»obnosi p<3dcdovala po materi, babica pa je dojila vse vaške otroke, je nedavno objavil hrvaški Jutarnji list. I SEhoiëi & Primerno Na (follch so letošnjo smučarsko sczont^ končali na veliki ponedeljek. Primerna odh^itev, Siij so imeli leti« velikih sezono! Aktualna - Kam grcî^ pa i\ zii 1. maj? ' V Evropo! Čudenje v /gíxlnji Savinjski dolini se Čudijo, kor jim hočejo tickaicri "državni organi" zlxjžaii iz doline. Pa ni nič čudnega, racionalno je; saj ob tako hitrem padanju iitevila prebivalstva ne bodi^ imeli kaj delati. Kdo bo koga Včerajšnji neposredni obračun jc pokazal, ali s(") Jamarski nogomťia.ši zadržali prvo mc^to v "v/-padnem"delu nogometne li^, ki M-) ga pred kratkim prevzeli Celjanom, Ne glede na rezultat pa v (^elju šc vedno kroži uganka: "Kateri drugoligais bo imel najlepši stadion v državi?" Pregovorna Nekatere v (îornjera Gradu je strah. Strah, da bi se uresničila pregovoru podobna rcsnica: kjer sc prepirata dva, tretji mnrlo imal Uresničene sanje Pravijo, da se nam bodo /vstopom v EU uresničile dolgoletne sanje. Nekateri Slovenci sc vseeno bojijo, du se bi">do prebudili v trdi sivarnosti! Saša ni kmetica Ćeprav slišimo, da je med Zgixînjo Savinjsko in SaleSko dolino res vse več sodckwanja, da torej Sa^a dejjiasko živi, na pslopje, namenjeno prebivalcem tega območja mestne obi'de, ampak tudi nevaî ne - Obnna ima liSle je Sta? odgovoril. da je vse odvisno od posameznega brskalnika in daje problem brskalnikov kompatibilnost, vendar se internet vsak dan razvija in dopt^lnjujc in tudi to ne bo več težava. Delovnega dne brez iniemela si ne predstavlja Tadeja Mravljak. odgovorna za odni^se z javnostmi na MOV. Inîernet ji danes omogoča lažje komuniciranje z različno javnostjo in pravi, da vsem nam ponuja mnog(\ od ko-municiranja do pridobivanja podatkov in intbrmacij. In Velenje e-meslo? Velenje je e-mesto, saj vključuje sklop vzpt)-rednih aktivnosti, kol so javni dostopi do inlerneta v šolah, knjižnicah. omogočanje p<">slovanja s pomočjo intcrneta, ponudba elektronskih obrazcev, sodelovanje podjetij in navsezadnje sodelovanje in odnos med upravo in občani, je za konec dodala KatiCeva in k s<.>delovanju povabila vse občane. ■ Maja Hostnik Klavir in izdelovanje ladij Dr, Vladimir Korun, prof, za dc-kwnujejo: »Mami. kdaj grem h Kolarjevim? Si mi i^e pripravila senvič?« »VeS, tudi œpale potrebujem, » povedo. Danes ni nobenega problema, vsi si hitro umijcjo 7x>be, se pridno oblečejo, pojedo zajtrk, samo da Že gredo k Domnu in Luciji. Tam bodo danes pekli kruh. Tatjana in Silva jilî pričakala, siarAi ,se poslovimo. ko nam naročijo, kdaj ialiko spel pridemo.Olr<5Ci pa ve-seh, razigrani in polni pričakovanj stopijo v kuhinjo h gospodinji, ki je že vse pripravila za male radovedneže. Zavezali so si predpasnike in ... Zamcsili so vsak svoje testo, oblikovali svoje hlebčke, vmes so preverili, če je peč žc pripravljena in dovolj vroča. Koje lesto vzhajalo, so se Se mak^ poigrali. KojiČno so dali hlebčke v peč. Gospodinji so naročili, naj ga speče, sami pa so se odpravili na sprehod v blii^nji gozd. Prisluhnili so ptičjemu petju, videli socclo votlino gozdnega moža. Pa či.sto liho so žli mimo, da ga ne bi prebudili. Med naporno hojo so tudi prepevali. SlarSi smo se medtem zbrali in pričakali otroke, ki so se vrnili s sprehoda. » Ali je kruh že pečen?« so spraševali- Vzgojiteljica Tatjana je vzela harmoniko v roke tn otroci so z^pcH in zaplesali: Ob bistrem potoku ... Zreci-lirali so Še recept o kruhu in že odhiteli v kuhinjo h gospodi-nji-Vrnili so ^e košarico, s hlebčkom kruha in ponosom v (xeh. Vsi so nam hoteli povedali:« To smo pa mi naredili." In res so. Ob pomcći gospodinj Marije in Rezke, Tatjane in Silve, ki so si vzele čas za otroke v soboto dopoldne. Hvala družini Kolar, ki je prijazno sprejela naše otroke in Tatjani in Silvi, ki res dehua za otroke, jim prisluhneta in po- skrbita za prijeme urice v njuni družbi. Otrokom pa bodo laka druženja in doživetja zag(.itovo še dolgo ostala v spominu. ■ Pot v boljše živlienie PAMJMJOfî/m ? j|| SlADKORN/JÍOJiČĚj * (?oiiAin'W) eoiN.Syc* Spet so nas z-aposliL: čakajo nas nove volilvc, za nami so releren' dumi in inlerpelacije-nili pomisliti ne utegnemo, da so na.jo biJ-lezen že zaradi bolezni same. je očitno napačna. Za pot v bolj?e življenje je pleva 15i) milijonov ljudi lega sveta, pričakuje pa sc podvojitev Števila (30() mi-lijont>v!) di> leta 2025. Največ novih bolnikov najdemo ravno v državah v razvoju kot posledica staranja prebivalstva, nezdrave prehrane, naraščanja debelosti in sedečega načina življenja (Ali to koga sp^>minja na Slovenijo?}). V ZDA je diabetes sedmi vzrok umrljivosti in vodilni vzrok za amputacije nog. odpovedi ledvic in okvare vida! Družine z niqimi prihodki zato porabijo za zdravljenje sladkornega Ix^lnika tul 10 % (ZDA) do 25 % (Indija) vsega svojega prihodkťi. Trenutni p<^le-di na zdravljenje sladkorne bolezni so enotni o ^avni vlogi bolnikovega vodenja in sammbvladova-nja. Bolnikaktivno spremlja vplive okolja in bioloi5ke pogoje in astrezno reagira na več načinov: meri glukozo (vkrvi in urinu) sam doma, prilagodi vnosškn^bnih ž-ivil, pravilno uporabi zdravila, skrbi zâ redno Hzično aktivnost, za sv<îja suîpala, zobno higieno, oblačila in obutev itd. Sodelovanje je pcimemben ob-liktwalec učinkovitosti zdravstvenega sistema: sistem se mora razvijati v iskanju novih iz/jvov, Kontrola zdravstvenega sisicma poteka pri urnikih oskrbovancev, dolžini obiskov, strukturi ttavkíw, komunikacijskihsisiemih inorga-nizacijskih prioritetalt. Nekaj primerov: - sistem določi dolžino obiska in izvajalci ponvajo. da umik nc do-pa^-a časa za po.svetovanje in sodelovanje Mnika (V Sloveniji 6 do H) min za kontrolni obisk, 20 min za prvega): - sistem dok'tči davčne strukture: nastopi pomanjkanje sredstev za izobraževanje bolnika; - sistem določi nivo komunika-cijez bolniki; slaba komunikacija (telefonski koniakti)v Sloveniji ni priznana kot oblika: • sistem doioCi celotno nego: zanašanje na model akutnih bolezni je upi>časnilo prizadevanja za pripravo obravnave kroničnega bolnika: vse navedeno mi ludi v Sloveniji zveni zelo znano! Zapleli so prisotni seveda ludi pri uporabniku - bolniku. Po študiji so rezultaii pokazali, da vEv-ropi le 28 % bolnikov doseže mirezno kontrolo sladkorne bolezni. Vodenje bc^leznizaliteva več kol le redno jemanje zdravil. V Ameriki le 2 % (I ) bolnikov izvaja celotno priporočeno nego. la-k<^ je slabo sodelwanje glavni razlog za pojav zapletov pri dolgo- letni sladkorni bolezni. Z zapleti rastejo ludi slrof>ki: z^ veČ kol K) milijonov bolnikov tipa 2 je bilo stro.^kov za 2^) milijard dolarjev oziroma 5 % vseh stroškov za z^lravslvo določene države. Podo bne zaključke so oblikovale ludi druge raziskave: bolan bolnik je ?" do 4-kral dražji od zdravega (kroničnega) bolnika! Komplikacije povečajo sirotke ponovno za 3-kral, posredni slrt>íki (izgube dohodka zaradi bolniškega staleža) pa so enako visoki kot ne-pcïsredni - skupno v.soto lahko zíi-to pcHÎvt^jimo. Ekonomsko gledano veČina posegov za izboljšanem sodelovanje v nekaj letih vodi v varč-evanje in ob tem izboljšano kvaliteto življenja. Kaj pa p<^gled bolniktw? HO % otrok z boleznijo tipa 1 ni pravilno ivcnilo vrednosti glukoze, vsaj 30 % je čascwno neustrezno planiralo. 40 % jih jc občasno priredilo rezullate, 18 % jih ni zjialo »zabeležiti«. Diete ni redno upoštevalo 75 % otrok. Pri starejših (bolezen lip 2) 67% bolni-ktw ne izvaja kontrole glukc^ze \si\\ 1-kral dnevno, vsaj 25 % občasno izpušča zdravila, le 37 % jih res drži dieto, pri vseh pase je stanje poslabšalo približno 3 mesece pt^ prekinitvi intenzivne vzgoje. V Sloveniji smo imeli zelene knjige, dobivamo bele knjige, katere pa zares potrebujemo? Jasno je le, katera je pol v b(^ljše življenje: sk'upnal Kdor ima dostop do odločanja o poli, svoji, naši, skupni. naj ga v dobro vseh, ne le sladkornih b<>lnikcw, tudi izkoristil Porod brez bolečin Na splošno velja, da mora porod boleli. A vsaka sodobna ženska ve, da pt5n>d lahko mine ludi brez bolečin. Možnost izbire metode lajšanja porc^dne bolečine je pri nas še omejena. V svetu je delež žensk, ki rojevajo s pomočjo cpiduralne an algezije, različen. V Cvropi se z«i to melodt> odloči približno 30 % nosečnic, v ZDA pa jih lako Ridi skoraj 90 %. Za^m-vo pa bo Čez nekaj časa izbira metode lajšanja pon;)dne Ix'klcéine tu-^li pri nas stvar vsake posamezne porodnice. Epiduralna analgezija je do sedaj najuspej>nej5i način laji^anja porodne bolečine, Izberejo lahko vsaka porodnica, če za to pri porodnici nI kontraindikacij. Metoda se odsveiuje, Čc ima pt^rcKlni-ca motnjo slrjevanja krvi ali je na a n t i koagulan tn i tcrap ij i. ne katera nevrološka obolenja, alergij<^, nizekkivni llakali infekl na vKkJ- nem mestu. Pri tej metodi začasno omrtvičijo živce v spodnjem delu lelesa s pomočjo kalelra. vstavljenega v epiduralni prostor (ledveni del hrblenice). Vstavitev katetra načeloma ne btïli,p<îrod-nica med uvajanjem leži na boku ali sedi. Lokalni ancsietik teče v enkratnem odmerku, ponavljajočih se odmerkih ah pa odmerke uravnava pi'irodnica sama. Ta tehnika začne delovali v desetih do dvajsetih minutah. Porodnica ves čas ocenjuje svojo bolečino, ki jo anesieziologi merijo s pomočjo posebne skale. Delež anestetika. ki pride v otroka, je praktično zanemarljiv.Slranskih učin-kjave in morebitne stranske učinke, ki so na srečo redki. Pričakovani sopc^javi so mravljinčenje v nogah In občutek težkih nog. Meti stranske učinke štejemo prizadeto motoriko spodnjili okončin, slabost, bruhanje, srbenje, bc^iečine v križu in padec krvnega tlaka.Tiste pon^dnice. ki se odločajo z^ epidural no analgezi-jo, bi se morale vsaj mesec di^ 14 dni pred porodom obvezno pogovorili z anesteziologom, la ji bo metodo natančno predstavil, jo glede na stanje, želje, pričakovanja in morebilnasprcmljajc^a stanja tudi priporœal ali odsvetoval. Porodnica izpolni ludi obrazec, da je z metodo seznanjena. Podpis ne predstavlja nobenega zadržka, če bi kasneje rada rodila na klasičen način. O dogovoru morata bili seznanjena ludi po-Rídničar in babica, ki bosta sodelovala pti njeni izvedbi. Nam najbližja bolnišnica, ki omogciča meiodo lajšanja port^d-nih bolečin, je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. Storitev je brezplačna, potreben je le predhodni dogovor z anesteziologom. Vse polrebne podatke boste izvedele na telefonski Številkipmane-stcziološkc ambulante 02 / 8823 428. VlíolniŠnici Celje pa po predhodnem dogov<'iru s primarijem Vrabbm, na telefonski števili 03/ 4233146. Porod je najlep.?a in edinstvena stvar vživljenju vsake ženske, zato ob morebitni bolečini nc smele izgubili cilja - lo je vaš dolgo pričakovani otrok. ■ KP 15. aprila 2004 Prva zmaga in vrh Elektra ugnala še Zagorje NK Siuai liK) Po dolgem Času so sv ludi v Šmartnim vcscííJi zrnate. Zadnjič seje to namrcC lo zgodilo 2.1. novembra lani» ko so prav proli Dravckgrudu in ravno lako na Jo-myCcm igri^u j>Uivil) z 2:1, poicm pa nanizali iri pora/j: In dva neodločena Izida. V nedeljo na ze-io pomembni (okrni obe mo.^tvi zasluzeno slavili z 2:0. V šmarski vrsli so bili irdno odloicni. da zalo so zařcll zelo napadalno. prcdv'scm v obrambi in na .sredini igriSOa. Tudi gostje sso se izkazali kol zelo ambiciozna ekipa, zaiojc prvih peinajsi minut minilo bolj v podaji Pokleke Spas4>jevič preigral vratarja in dosegel končnih 2:0. Nogomcla^i Smarlnega st* tako v skupini za obstanek prevzeli víkUívo, saj nogomelaii CMC Publikuma spt)razom proli zadnji Druvi nadaljevali nizprodaji^ ttičk na svojem Igrišču, Pravv Celju pa so Smarčani goslovali sinoči (v sredo ob 1<).00). Povišali vodstvo na osem točk NK Rudar Nogometai>) Rudaijasovsoboto slavili v Kranju, kjer so z 2:1 premagali domači Triglav. Kranjčani pcmiladi Že niso okusili slasti zmage, zato so na razm»darovali« tri pirhe, lorej Irl zade-t ke v njilKwt5 mrežo; na srečo gi^s-tkeljl nis<^ bih tako radodarni In jih niso obdarovali z nobenim. Na gíwltwanjuv /rečah je .s 4:1 slavil tudi njihtw najblii^ji za-slednvalec Malečnik. zalo je razlika med prvim in drugim iïslala nespremenjena. Soštanjčani še naprej vodijo sšlirimi UvčkamI, Imajo jih 35, drugi Malečnik 31, s po 28 točkami pa sledita Patoma in Šmarje. Nogometaši Šoštanja bodo tekmo 17-kroga odigrali v soboto. Njihov' na.sprolnik bo mo.stvo Sre-diSča,kijeskomaj I3ločkamina predzadnjem mestu^ lekmo na Igrišču v Šoštanju pa bodo začeli ob lO). Tudi v prvenstvu med štirimi KMIN Nazarje v prvi državni ligi malega no-g<>meta so pred prazjiiki odigrali povratne četriťinalne tekme sklepnega deia prvenstva. Igralci Nazarij so v prvi tekmi z Dobovctm v R<)garani naspnMnike ob navdušenju polne dvorane lek-mece odpravili kar z 8:3. S lem so v tej tekmovalni sezoni dt>segli Še drug velik uspeh, saj so se med štiri najboljše uvr.slili ludi v pokalnem tekmovanju. Zaljlm KMN Nazarje: še drvgf vrhunski dosežek v tej tekmovalni sezoni prej. kot 23. novembra. V drugem polčasu je Irener Borut Jarc namesto Kolenca na igrišče poslal Gobca in s lom okrepil obrambo, saj gosije 7. igralcem več začeli drugi del zelo podjetno. Res so več napadali, vendar je bila domača obramba namcslu. V58,mlnullsejeleJje poškodoval gostujoči igralec Vršič, kar jc sicer spremenilo ptwiavliev ekipe pri gostih, ki pa .so Še naprej več napadali. Šmarčani so dobro zapirali poti do svojih vrat. prik>žntKti so iskali v nasprotnih napadih, li pa so pctttall nevarni šele v zadnjih desetih minutah-Tako je Pokleká v 81 i.m lnuti podal v globino Spaso-jeviču. ki je desni strani ob vratnici našel Rističa. ta pa je podobno kot Filipovič v prvem delu, zgrešil nemogtiče in iz neposredne bližine poslal mimo praznih vrat. Neučinkovite igre domačih gosije niso znali in uspeli kaznovali, zalo pa so domači v sod- zadelig<*>tje, kojepovntwični napaki domačega vratarja Ekmečič dosegel Se svoj drugi gi^l. Nav/Jic temu -SC Kranjčani niso predali in sc> v 76,minuli znii^ali na 1:2, kaj več pa vendarle niso zmogL. Po porazu Zagorja v Izoli so rudarji .svc^jo predno.si na lestvici povečalina8točk.v23.krogu bodo v sobolo na svojem Igrišču ob .lezeru goslili moštvo Krško Po.savje, Tekmo pa i)odi> pričeli ob 16-30. Soštanjčanom praznične točke NK Šoštanj NogiímelašI Š^iŠlanja «i lekmo l5-kroga prvenslva v -neverni skiipinl tretje lige odigrali na zares neobičajen dan in ob neobičajni sreča vpoliinalu nI bila naklonjena. saj i^f bodo na dve dobljeni tekmi pomerih s Svea LesnoLIti-jo. ki je v prvenstvu nanizala-samc zmage In ni oddala niil točke, p(v leg tega pa Lilijčani }.q nekaj Ici v Skweniji nimajo pravega tekmeca. Prvo lekmo bodo igralci Nazarij ta peiek odigrali v Litiji, druga pa bo prihodnjo soboto v Nazarjah. P(.ivedati velja, da so na povratni tekn^i v svoji športni dvorani navdušili zgornjesavlnjskc Iju-bileije malega nogometa, zmaga pa ni bila tako lahka kol kaže končnih B:3. Kar tri četrtine lekme je bila namreč negotova, saj je bil Šcv2V.mlnuli Izid samo 4:3 za domače. Nalo so .se li razigrali in zlasti po zaslugi svtjjega reprezen-lanta Bla^a Metulja napolnili mrežo nemočnega gostujočega vratarja. Za Nazarje je bilšllrlkral uspešen Metulj,poenkiat pa De-lameja. Hren. Kolar in Adamič. Končan \v realni del dižaviioija prvciisl\a v 1. A SKh - Klokli a odlična u elja - Začenjajo se priprave na lii^o (íoodyear Tjaša Rehar Kiišarkarji Eleklre so v sobico v Zagorju diwegli še svojti osemnajsto leta^njo zmago in s lem končali redni del sezone na izvrstnem tretjem mestu. Pred začetk(^m sezojie .so si v ŠoŠianju zastavili '/a cilj zanesljiv obstanek v ligi, ta cilj s<'> sedaj ^ kako presegli. Z odličnimi rezultali pa so se piwečah (udi apetiti šoštanjskega prvoligaša. Ptuem ko so imeli pi^ prvih .sedmih krogih Šest z^iporednlh por3Aw,je Miloša S aga^lin a na klopi Eleklre zamenjal Bečirovič. Na mesto organizatorja igre st^ povabili MihoČme-ra, ekipo je okrepil še Dario Krejič In odlični rezultati so se kar vrstili. V naslednjih dvajsetih krogih so izgubili le še trikrat ter se z zadnjega ptw/peli na cclo tretje mcslo ob koncu rednega dela prvenslva. Po zelo slabem začetku so si na irvrstitev med Štiri najboljše ekipe, ki še vodi v končnico prvenstva, upali mislili samo največji optimisti. Bečirovič javno tega siccr ni izjavil, smo pa nedavno izvedeli, da je žc takoj ob prihodu dejal igralccm» da njeg^w cilj ni obstanek, temveč uvrstitev med prve štiri ekifx. [gralci. sprva skeptični, so se kmalu nalezli njegovega optimizma, zmagali zc prvo tekmo v Postojni, nato pa so si zmage kar sledile. V dvajsetih krogih, kolikor jih je Bečirovič sedel na klopi Eleklre, m'» .^oštanjčani zmagali karsedemnajsikrall Ti odlični rezultali so dobra popotnica za boj s Pivovarno LaŠkt^, ki čaka ElekJro v končnici prvenstva. Prve štiri ekipe 1. A košarkarske lige so si priigrale mesto v končnici. Poleg Eleklre so to še Piv- ka perutninarstvo iz Postojne. Helios Dom*^^le In Zagorje Banka Zasavje. Te ekipe pa se bodi> v boju na dve zmagi pcimcrlle s slovenskimi predstavniki lige Ckx>dyear. Prednost domačega lerena boúo Imele ekipe 1. A lige. Na prvem mestu prve slovenske lige je končala Pivk;i perulninar.sivti iz Postojne. Pred Sezono tega ni bilo pričakovali, saj seje Postojna še eno sezono nazaj igrala v 2. SKL. V sredo / Laškim Elektra se v boj z Laškim ne namerava pi^daii z belo zaslavo. Ze nekaj krogse okrepili zdN*ema igralcema-Lal-vijcem Marlw>m Lakso in Zalčanom Primožem Ko-baleiom-Oba sta na nekaj tekmah za Elektrože d(v ka/ala. da gre za k'valitcina igralca. pa -se je v predziidnjem krogu poškodwal Kobale,vsobt^to v Zagi^rju nI igral, ni pa Še znano, ali bo lahko nastopil v prvem srečanju proti La^čanom- Elektra je v zadnjih dneh odigrala tudi precej prijateljskih tekem. Bili so uspešni, med drugim so premagali tudi Slovana. Dobra pckpolnica torej ludi za boje s Pivcivarno Laško. Prva tekma b^^ že v sredn 21. aprila v So.stanju- V Šoštanju upajo, da bo dvorana v Čeírlílnalnih bojih napolnjena do zadnjega količka. Nov odbojkarski praznik V sobolo \ ŠosUHiju dru^a tekina llnala DP-V Šoštanju obljubljajo l)oj za \sako žoi>o Po suvereni zmagi nad Saloni-ttîm v polfinalu državnega prvenstva si odhojkarji Šoštanja To-pcîKice niso privcA;ili dolgega slavja. Kmalu so že začeli razmišljati o finalu. Prejšnjo sredo so dobiil tudi svojega nasprt^tnika - lo jc Calcit Kamnik, ki je v tretji polfi-nalnl tekmi ugnal Svila iz Slovenske Bistrice. Finale se bo odigralo na tri dobljene lekme v ritmu sreda-so-b(>ta. Prvo srečanje je bilo odigrano sinoči v Kamniku. Kam-ničani pa imajo zaradi bt^ljšega izhodiščnega položaja po mini ligi štirih prednost domačega terena. Čeprav je ze sama uvrstitev v û-nale največji uspeh v zgodovini kluba, se v Šošianju ne nameravajo ustaviti. Storili bodo v>>e, da gredo še stopnico naprej — da osvojijo naskw državnega prvaka. Ýx v polfinalu je bila šastanj-ska športna dwrana napolnjena. V laboru .^c^tanja Top{>l-^ice upajo, da bodo Imeli bučno podporo s tribun tudi v llnalu- V dosedanjih lelosnjih dvobojih med Št^stanjem 'lopoLŠico In ('alcltomsobili Kam-ničanl uspešnejši, saj so dobili tri od šlirlh tekem. S tem pa se v Šoštanju ne obremenjujejo. »Finalne tekme so povsem druga zgodba,« pravi trener .Šošlanjč-anov Bruno Najdič. Druga finalna lekmavsobc^lov Št>.^tanju se bt> pričela ob 19. uri. Nikar nc zamudile zgodovinskih trenutkov šoštanjske odbojke. ■ Tjaša Rehar. foto: vos Na EP tudi Jure, Matevž in Samo Skwenska rokometna pravljica se nadaljuje. Vendar, lo ni več pravljica, lo je dokaz izjemno kakovostnei^ dela v vseh starostnih kategorijah. V.sem letošnjim reprezentančnim in klubskim uspehom sla svoj delež prispevali tudi reprezentanci mladink in mladincev, saj sta se obe na kvall-iikacijskih turnirjih uvrstili na leic«nji evropski prvenstvi; mladinke na turniiju v Ljubljani, mladinci pa v Celju. Prvenstvo za mladinke bo avgusia na Češkem, za mladince pa v Latviji, Mladinci so na turnirju v Celju premagalivse tri na.sproinikc. vendar je bil Ix^j za načrtovanih vseh točkvseprejkot lahek. VprvI tckmist>premag:di presenetljivo dobro Nizozemsko s 27:25, še ležjc pa je bilo v drugi tekmi proti severnim w>scdom iz Avstrije, kjer «2 Slovenci pc^ Izjemno nai>eti tek- mi slavih le z 28:27. Tesen Izid ni naključen, saj-so Avstrijci v prvi tekmi vzeli ločko favoriziranim Hrvatom, ki so kasneje s porazoma proti Nizozemski in Sloveniji ostali na zadnjem meslu in sc senzacionalno niso uvrstili na prveastvo- Vzad-nji tekmi so namreč Hrvati izgubili odh'ičilno tekmo proli Sloveniji s 30:34, zato pa so se z drugim mestom in uvrstitev na QP veselih As'Strijci. V slovenski izbrani vrsti so nastopili trije igralci velenjskega Gorenja - vratar Matevž Skok ter .lure Di^l^i.Šek in Samo Rutar. Na najtežji tekmi proti Avstrijcem jc bil Rutar uspešen petkrat. Do-bclšek irlkral, proti Ilrvalom pa je .lure zadel štirikrat. Ibrej nov dokaz odličnega dela tudi v RK Gorenje- H- Že v prvi sezoni v boju za vrh Košar kai ji Velenja vSo si pi od sezono zadali za cilj obstanek v ligi, sezono pa so končali na oclliriiern čelrlern rnc^slu T]aia Rehar Članska ekip« košarkarskega kJuba Velenje je že slab mesec brez uradnih tekem, skupni ire-ningj se bcxJo pričeli v zaCelku pri-iioJnjcga meseca, kar pa ne pomeni, Ja so Igralci žc na počitnicah. Še vedno trenirajo, nekateri '/. mladinci, nokaleri Individualno v lasmi režiji in pod taktirko domaćih irenerjev.saj želijo preluKl-no obdobje po tekmovalnem delu izkoristili za saniranje poškodb (flerlah, Valenčak. Miieie). osvežitev, vzdrževanje telesno priprave in Izboljl^anje (elin lino-ta k ličnega znanja košarko. Po končanem tekmovanju v 2. slovenski košarkarski ligi je tudi řas za kratek pregled In oceno sezone, V sezoni 2003/04 je v omenjenem tekmovanju sodelo- valc^ dvajset ekip. ki so bile razdeljene v dve skupini - vzitodni in zahodni del. Na vzhodu je novinec Velenje v 18 tekmah slavil desetkrat in zabeležil osem porazov ter s lem izkupičkom pristal na končnem četrtem mestu. .S lem so se VelenjčanI na Široko ognili izpadu, le za malo pa so zgre.^ili kvalifikacije za prvaka. SixJcIovali so tudi v drugem uradnem tekmovanju Košarkarske zveze Slovenije (KZS), to je pokalno tekmovanje Spar, v katerem so se poslovili v drugem krogu po dveh lesnih porazih s solidnim l.B-ligažem Rudarjem iz Trbovelj, ki ga je lakrai Jc vodil sedanji direktor reprezentance Ione Krump. Poleg lega so odigrali tudi vrsto prijateljskih lekem, pri Čemer je treba izpostavili dobro sodelovanje s klubi iz na.?e regije, od Elektre iz SoMa-nja, Hopstw s Polzele» Rogle Iz Zreč. Vitanja, Nazarja, do konjiškega Banexa. Z doseženim v končani sezoni sov kluhu zadovoljni, prav lako tudi z učinkom posameznih igralcev. Po strokovnih ocenah so igralci ptwsem zadovoljili in upra-vičlh zaupanje trenerjev in tudi pričakovanja publike. Naíikw najboljšega strelca je tudi v drugi ligi osvojil Pungartnik, MilČiČje dokazal, dajo eden izmed boljših organizatorjev igre v ligi. Petrovič pa je bil med najboljšimi skakalci lige. Za nasprotnike neugodni igralci KovaciC, Mijato-vic, Ilerlah, kapetan Meh, borbeni Valenčak. moćni Ploj in izkušeni Hr/enjak so tvorili zanesljivo jedro ekipe, na katerega je bilo moč računati vvsakem trenutku. Najmlajša Grega Vaupolič in Aiačič pa sla poslala pomembna drugt>ligaška igralca, saj sla pokazala napredek, kakršnega je od njiju pričakoval irencr Rehar. Med sezono sta z igranjem nekaj odigranih lekmah zaradi osebnih razlogov prekinila 'Ibmaž Vaupolič in Pučnik. Prav danes (četrtek) so se Ve-lenjčani odzvali vabilu ntwega trenerja Slovenske Bistrice Bojana Lulharja, kjer boúo odigrali prijateljsko lekmt^s tamkajšnjim irei-jellgašem. Konec meseca se pod okriljem K/S prične ligaško tek-mwanje za igralcx\ stare do 20 lel. Cîre za kategorijo, v kateri reprezentanca Skwenije si^di v sam sve-uwni vrh (2. in 1. mesto na zadnjih dveh evropskih in 6. na zadnjem svetovnem prvenstvu). Ze samo po lem lahko sklepamo, da bo liga zanimiva. '/áí\ pa zškodbanii. glavni razJog pa je verjetno padec moliva za igro po lem, ko so videle. da nimajo več možmv;ti za naprediwanje. Slabši rezullali pt^ koncu pa prizadevnim delavcem kluba niso vzeli poguma. Nadaljevali bodo zastavljeno de]o-d<'> konca maja Ixxlo trenirali dvakrat tedensko- Trener šoštanjskih od-bojkaric Boris Plamberger je z dcv seženim v zadnjih dveh sezx>nah zadovoljen: »Do sedaj smo osvojili tehniko, ki je potrebna za uspsišno igR\čaka pa nas naslednja stopnica, to je taktična postavitev igralk in s lem celotne ekipe tako v fazi obrambe kot ludi napada. Pri tem nas čaka veliko dela. verjetno bo prišlo znotraj ekipe tudi do kakšnih menjav Igralnih mest.« Temu delu se Ix'kdo posvetili že v treningih do konca maja. obenem pa se bodo posvetili ludi telesni pripravi ekipe, Kiiko delujejo različne postavitve, bodo preskusili ludi na prijateljskih tekmali. Pomemben korak pa bodo v Ši^tanju naredili tudi za še bolj množj<>no udejstvtwanje mladili v odbojki. Odločili so se namreč, da b(xio naseminarje za izobraževa- Od hve proti desni: Tjaša Biatnlk (2), Diana Jovičič (5), Maja Kameník (8), Danica Jovičič (6)^ Teja Žnider (9)^ Anja Pieánik (13), Špeta Tajnik (10), Mateja Tajnik (11), Jasna Šumnik (3) cap., Vesna Honovšek (1), Boris Ptamherger, trener^ manjka: Bernarda Baron (4) nje in usposabljanje trenerjev začeli pošiljali Že svoje mlajše igralke, kadetinje, za katere bodo ocenili, da imajo dovcklj znanja in veselja za delo z učenkami od ni/jih razredov osnovne Šole naprej. V prihíxlnjih dneh bo ludi sk'upščina kluba, na kateri bo tudi uprava predstavila sovjo vizijo za prihodnja štiri leta. Konec maja bo torej zaključena leti'šnja dvoranska sea:>na za cxIK*»;-karice Kajuha Šoštanja, poleti se bodo pos"wlilc odbc»jki na mivki, sredi avgusla pa se bcxlo Že začele tu- di priprave na novo seztMio. Enega glavnih u.spehov pravkar končane .sezone pa vidi Plaml^er-ger v izredni homogenosil ekipe: >»Ekipa deluje k(ît eekita, kar me zelo veseli. Posebej razveseljujoče je, da so punce prava ekipa, tako ob uspehih, kot tudi ob porazih. Odlično se ujamejo na samem terenu in ludi izven njega,« je dejal strateg Šostanjskih odbojkaric in hkrali Izrazil upanje, da bodo ludi v prihodnji sezoni ostale v Šoštanju. Tako so Igrali (Ici rl Umilni pari koni Ilice dr/avno^ prvcnslva_ Eleklra - Pivovarna Laško Zagorje Banka Zasavje - Union 01 Inipija Pivkii perulninarstvo - Gcoplin Slovan Ilcllos Domžaie - Krka Novo mesto Prve tekme bixin na sptircdu 21. aprllii 1. ASKL-27.. /adnji krog Zagorje Banlu Zasavje - Elek- lra 74: 86 <55:61,38: 47,28:22) FJvktra: Rućigaj 14, Krcjié 19, Nedcljktwlč 16. Lakša U. Vidiwič 5. f'mer 12, NtihanoviČ 6 Vrstni r«li 1. Pivka perulninar-stvo 47,2. Helios Domžale 47.3. Eleklra 45,4, Zagoije Banku Zasavje 41,5. Triglav 40.6. KraJki zidar Jadran Kras 7. Koper 38. 8. Aîpos Kemoplasl 37,9. Roda 36.10. ilop^i Polzela 35 Liga Si.lVlol)il Vodafone. 23. krog Izidi skupine za pKvaka: Gorica - Mura 0:0. Maribor PL - Pr!in<^i'-je I : I. KD Olimplja - Koper 2:2: vrstni red: l.Cîoriea43,2. (^Ilmpi-ja 42. 3. Maribor 42. 4. Primorje 39.5. Koper 38,6. Mura 35. .Skupina m obstanek: i^marlno DniVí-)gTad 2:0, Di>nr/:ak - Ljubljana li : 0. CMC Publikum - Kutrv-hoDravaO : 1; VTMni red: 1, Smart-no 29.2. Publikiun 28,3. Domžale 4- Ljubljana 20,5. Drnvograd 19,6. Drava 18. Šmartno - Drav<»grdojtfvt).Kniljtfviê, Oinladlč.Ktv kne (Gobce). Pi^kleka, RisliC. Žin-ko, Alil'iabič, Fillpovič(NLŠandžič). Vrstni r«li 1. Rudar 50.Zagoije 42,3. Bela krajina 41.4. Dravinja 41..^. Livar itd TViglav-Rudar 1 i2(fiM) Sln;lca:0:l-Ekmečić(20).ii:2 -Ekmećič(70),l : 2 - Stanko (76). Rudar: Jožic. JeseniCnik. Mernik. Softić, KijanovIiX Alem Muja- kovič.Bunc, SprećakoviO(Šmoji), Ibrahimović, AmeI Mujakovič (Stankovič), EîkmeCiC (MulavdiO). Slol liga. 20. krog Rudar iTVbuv^e) - (iurenje 29:34(13:16) Sirclci: BcdekoviC 10. Sović 7, Tamšc4.Kcwia,Sirk3, LDobelšek {nŠlníun2, Mlakar.Oai^k.J,Do-heUekl. Prociil.VNodeUii 34^32(15:11) 22. Ce(jcPL-Cim<)s 43:26 (21:16) Vrstni red ih»20. kr<)Ru: I.Celje PL 43 (dve tekmi vcí). 2, Gorenje 33.3. Prule 67 3 i, 4. Prevent 31,5. Cimos Kp 20 itd, V soboto (17. aprila) Ix» Gorenje gosdlo moštvo Prul. Tekma se bo 'MČcla lib 19. uri. NA KRATKO Zagotovili so si (>l)stan(^k v predzadnjem krogu rednega dela prvenstva v 1. državni na-m i/Jioteniski ligi so Igralci velenjskega Vegradana domačem parketu s 6:3 pKmagalI ekipo Ptuja in si tako zagotovili obj^tanek v društvu najbiiljših. Tri pusamićne zmage na tej tekmi je dtv>egel .FureSlalinše k. dvakrat je bil uspešen Nenad Boj a nič, oba omenjena igralea pa sla bila uspešna ludi v igri dvojie. Ekipa je tudi tokrat nastopila oslabljena, saj je namesto pi'wkodovanega Tadeja Vo-duška zaigral mladinee Miha Kljajič, ki se ni mc^el kosati z ru-linirami ptujskimi Igralci, V zadnjem krogu bo velenjski Vegrad na.slopilv Ljubljani proti zadnjeuvršćeni Vesni, zalo lahko upravičeno prićakujetno novo zmago, s kalero bi Velenjčani konCni-co pivenstva zaeeli s i^stega mesta. Mladi igralci Vegrado so konee minulega ledna nastopili na .sele keijskem lumirju SV regije za mladince v Gornji Radgoni. Patrik Rose in Dejan Lame.šicstaosvojila osmo oziroma deveto mesto v prvi skupini, Benjamin Klau^ar pa drugi"» v drugi skupini. Na pollinalu šolskega ptvenscva Skwenije v Ljutomeru so nastopili ludi trije velenjski namiznoteniSki igralci: Ivana Zera (OŠ Gustava Šiliha Velenje) je med učenkami zmagala, Patrik Rose (055 Mo/jrj e) je med učenci osvojil četrto. Benjamin Klaužar(OS Aniona Aškerca Velenje) pa šesto mesto. V pi^liinalu je nastopila tudi ekipa osnovne ^ole Karla Desiovnika Kajuha iz Šoštanja, Ivana /.era in Patrik Rose sla se uvrstila v finale tega tekmovanja, ki bo verjetno 22. aprila v velenjski Rdeêi dvcjrani. Nove zinase iii odličja Praznični konce ledna so tekmovalci laekwondo kluba Skala preživeli v Pulju na Ilrva-^kem, Tam je potekalo 2. mednarc^dno tekmovanje Istra Open za dečke, deklice, mladince In mladinke. Domov so se zopet vrnili z novimi odličji. Prvi mesti sta osvojila AljažŽvikari (deCki, forme, zeleni pas) in Klemen VaCovnIk (mladinci, forme, zeleni pas), druga sta bila Naslja Krejan (deklice, forme, rdeči pas) In Manuel Tilipovič (mladinci, forme» zeleni pas), tretja mesla pa so dcsegli UroŠRuprehl (dečki,forme, rdeči pas). Rok Golčar (mladinci, forme, zeleni pas) in Na-stja Krejan (deklice, borbe, do .SOkg). Prvi potapljaški veleslalom Druitvci za podvodne dejavnosti jezero iz Velenja je prej^njtuo-boto na Golieh izvedlo prvi potapljaški veleslalom. Udeleženci so morali nastopili v pc^pi'ilni potapljaški opremi, le plavu tke so zamenjali .s smučmi. Iz tehničnih razlogov pa je (îdpadel p(nop v najvišje akumulacijsko jezero v Sloveniji. Sicer se je smučarskega tekmovanja udeležilo 2.S potapljačev iz štirih društev, ziinesiji-vo pa so ie večjo udeležbo preprečile nekajdnevne vztrajne napovedi o slabem vreme )iu. Ibrej, vreme je bilo lepo, od toplih sončnih žarkov razmi>čena površina snežne odeje pa je potapljače med smučanjem spominjala na njihovo »naravno« okolje. Še zanimivost. Na veleslalomu je nastopilo tudi pel članov družine Čeh iz Lokoviee in se dobro <»drezalo. Uvrstitve najboljših - moški: 1. Polde .lere (PDTrbwIje) 41,76, 2. Pavel Čeh 43,62,3. Vili Bezjak (oba DPD Velenje) 73,70: ženske: 1. Andreja Čeh 57,86,2. Darinka Iravner 1:22,70,3. Tanja Vu^nlk (vse DPD Velenje) l:23,4holrocl; i.Tco Čeh 49,16,2, Til Čeh 1:08,13,3. NikStrozak(vsiDPD Velenje) 1:47,73. Taborniški kotiček Iskanje zmajcka Taborniki Imamo naenkrat velik problem. Izgubil se nam je naš zmajček. Ampak brez truda se ne bomo kar takoj predali! Odločili smo se za prav posebno Iskalno akcijo. V soboto, 8. maja 2(X)4(lo je en teden po delavskem prazniku L maju), bt^mo pregledali vsak kotiček Velenja, Akciji smo preprosto dali nasbv »Iskanje zmajčka«. Vas zanima, kako se bomo lolili projekta? Siariali bomo na irim stezi In pot nadaljevali po vseh .sedmih velenjskih osnovnih Šolali, na katerih delujejo taborniki. Da se ne bomo samo prestavljali iz enega konca mesta da drugega, bomo vse skupiij še malee pt>pestrili. Vsaka četa (beri: taborniška enotii, ki deluje na področju dc^ločene Šole ) pripravlja posebno igro. Vsaka ekipa, ki bo ^la mimo šole, bo z igro opravila kol z delom tekmovanja. Ilja, pri tabornikih pač vedno nekaj lekmujemo, Ob koncu bodo najboljši nagrajeni. Prav vsi pa bodo za trud nagrajeni s sendviči, sokom in novo neprecenljivo izkušnjo. Seveda pa srčno upamo, da lx>mo našli tudi izgubljenega zmajčka. Po me.slu nas boste takral (nenaz.adnje nas lahko vedno) spoznali po taborniški srajcah, Imenovanih krojih. Vsi tisti pa, ki krojev še nimajo -POZOR! Lahko jih boste kupili v petek. 16. aprila 2(J04. ko ta-Ix^miki rodu Jezerskega zmaja (ali s kratico RJZ) pripravljamt> sejem tai>omlŠke opreme. Poleg krojev bo na voljo ludi ostala taborniška oprema. Med 16. In 18. uro vas lakov.se labtirnikc (in jasno vas. dragi staršl)vabimonaosnovnošolo Antona Aškerca, kjer se bo vse skupaj dogajalo. In zakonee-glasen laborniškipozdravza vse skupaj — Z-D-R-A-V-OI ZDRAVO. ZDRAVO ZDRAVO!!! ■ Hugo 15. aprila 2004 IM^JISS »Kar dobro se je izteklo!« Smučarki /\iu Drev kopica dr žavnili luislovov - Naslednji dij - relrli lbnav]jjilj in posodatiljali dva Športna objekta • Rdečo dvorano in pokrili bazen. Zaradi prevelikega finančnega zalogaja in bližine evnipskegit rokomeinega prvenstva za moi^kc je v teh prizadevanjih prcdnt>sl dobiia Rdeča dvcv rana, vlagajîja v pc^kriti bazen pa «> preložili na leloi^njo pomlad. Za zdaj ostaja bazen nedoiaknjen. >»Rcs nckolikozainujamo^ a zanesljivo ne bo ostalo pri obljubah»« je povedal direktor Spi^rt-no-rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje Marjan Klcpec in nada]jcval>V zaključni fazi jc namreč izdelava razpisne iloku-mentacije. Se ta mesec naj bi (îb-javili javni ra;q^ls za \/h\TO Izvajalca del, konec maja oziroma v začetku letošnjega junijii pa naj bi, po pričakovanjih, podpisali pogodbo 1er naložbo ludl začeli.« Pokrili bazen bodo Sirili in obnavljali postop(^ma. Najprej naj bi zgradili manjSi bazen (Un^ X 7,5 metra) na severozaiUHJnem delu ^>bstoječega, služil pa naj bi predvsem Z3 odpravljanje plavalne ne-pismeno.'^ti. Na volj*C}re za kompromisno reSitev. V obstoječem bazenu je vtxla za rekreativne plavalce prehladna, za lekmovalcc pa je na zgornji meji.« Druga faza prcd\'ideva ureditev vhoda v ba-In garderobnih omaric, nazadnje pa bodo obnovili spodnji del objekta, kjer bodo savne in gostinski lokal. S spremljevalnimi prostori vred bo objekt ob zaključku prcilvidcnih del velik nekaj več kol 2000 kvadratnih meirw.« Po sedanjih Izračunih naj bi naložba veljala 260 milijoncw tolarjev. Po obstoječi finančni konstrukciji naj bi zanjo 50 milijonov lolarjev prispevala ministrstvo za i>olstvo, znanost in spi>rt ter Fundacija /ii financiriinje Športih o^-nizacij. razliko pa naj bi pokrila ustanoviteljica zavoda Mestna občina Velenje. Objekt naj bi predali svojemu namenu predvidoma konec le I a 20i)5. Maganja so sinisclna Glede na projekt RTC Jezero, kjer naj bi prav tako uredili večje vodne ptwrsíne. se samo pi> sebi p^xstavlja vprašanje o smiselnc^sti vlaganj v cibnovo in raziiritevpo-krilega ba/ena. »Mi smo pomtvno prevetrili projekt In menimo, da bo naš objekt zeli^ funkcionalen, brezrazJci'wja- RazmiîUjalismo tu- di o smlselnusti vlaganj in prišli d{"> spoznanja, da bo cilj zasebnega kapilala, ki naj bi gradil RTC Jezero, astvarjatl dobiček, zato bi se dejavnosti, ki se odvijajo v na^em pokritem bazenu, lam bistvenem tei^je in pcxl drugačnimi pogoji. Pc>krili bazen bo tudi po tej naložbi ostal infrastrukturni objekt v lasti Mestne občine Velenje, ki bo z njim zagotavljala pogoje za izvajanje že prej omenjenih pmgramov. (Jeenjujem. da objekta ne bosta predstavljala eden drugemu prevelike konkurence, čeprav bo ponudba na relativno majhnem priwioru kar precejšnja. Ja>no je, da bomo v nas ba/cn poskušali pridobili ne le neplavalce, tekmovalce, ampak ludi čim več rekreativnih plavalcev.^ je sklenil pogovor direktor Špt^rlno-rekre-acijskega zavoda Rdeča dvorajm Velenje Marjan Kiepee. ■ Jubilejni tabornišla tek na Muti lepo uspel Na ř>lavnem leku zmajjala Ida Surbek in Konu^o /ivko Na 40. labomiškcm leku na Muli je znova posijalo sonce in 185 lekiičev izvseh koncev Sllski c^lrocl. nato pa je je veselila tudi Ida Surbek. vendar je bila bolj zgovorna Anica 7.ivko, ki je zasedla drugo mesto, »»imenitna je proga, poskrbljeno je bilo za kolesarsko spremstvih, skraika, vse je bilo z^res superi«. Petra Berlakin Robert Žjvkosla bila deležna torte iz hotela Paka, ki sla jo prejela za rojstni dan, najštevilnejša je bila družina Niedorfer iz Maribora. Najstarejša udeleženca sta bila Kazimira Lu/nik in Polde Dolenc. Prs'i trije uvn^čeni so prejeli rVT O Œ MMIIM íTJWsrr 0 M «MH XMQ 4*KC srr O B s m s&Kosrr fnfomiK^ ni brazplaćrDi èt*vlfk»r>: itaroénlM MeMd OSHVUMT«: 03V04VMl 700 700« MoMypsntnlU: OSV^VO«! m, ttULi:I«07070. Popolni! Pomladna naročnlsko-prodajna akcija. Ugoden nakup enega od osmih sodobnih mobKelov ^ skienitev/podaljâanje naročniškega razmerja 4 pravilno rešena križanka ® nagrada po Izbiri: 50 MMS-ov aH SMS-ov. KAUMOficiiiA« voMvriln r>yil»n, v Ift w wlwtHH «rwft «ww.flww it» Pravlxe ttpoirjnw Bo lene» uniftínpawo vMoMMvoDnitr «■KcneMtetsrn enw^a'ai. Powwftô vrii»])u Move fiSM/^MTS.BtejiK lahtt uooibO^ le ■ &IM lartlce MebtBi áS^AJMI^ Cens mjii!uJ4o COV.SonuOae tnoOtMirrnja « BOpncM^alag In vo^ a see, tt nirWB podplanlh wA W o in plašno 01.20 Vsi drugačni, dokum. film 02.25 Ženil 02.55 Tednik 03.50 Osmi dan 04.20 Spet doma SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08,00 Videosirani 09.05 Evrops Id magazin 09.a5 Mosicvl 10.05 DIckvanDyke,64/153 10-25 Vídeoslrani 11.00 Tv prodaja 11.30 /Kleosirani 12.55 SP v hokeju skupine B, Slovenija; Romunija 15.20 Tvprodaja 15.50 Potovanja na konec sveîa 16.55 Vklecspotnice 17.25 Skozičas 17.40 OickvanDyke.65/158 18.05 Sneg na Kjlimandžaru. film 20.00 Čudenja in zrenja, portret Jožeta Snoja 21.00 Adiemus, posnetek kon-ceita 22.10 Veter nas bo odnesel s seboj. iranski film 00.05 Vklecspotnice 00.35 Molk je zlalo, nemška film 02.05 Vkleosiraní "■"VX* 07.30 Dogodivščine Jackiea Ghana, ris. serija 07.55 RIckíLake 0&45 Maščevanje l|ubezni, nad. 09,40 Klon, nad, 10.30 Tvpnsdaja 11.00 Čudež žMienja. nad. 11.50 Družinske vezi, nad. 12.45 Na l?a|u zločina, nan. 13.40 Tv prodaja 14.10 RickiLahe 15,00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež žis^jenja nad. 16,55 Skrivnosi ljubezni, nad. 17.55 24 ur-vreme 18,00 Maščevanje ljubezni, nad. 19,00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Prijaleljl, nan. 22.00 Na kraju zločina, nan. 22.55 XXL premiere 23.00 Dnevi gladiatorjev, dokum 00,10 24 ur 01.10 Nočna panorama Icmll 27 46 92 09.00 PopCom.glas. odd., pon. 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema. ponovitev 11,20 Naj spot dneva 14.00 Vfdeostranf, obvestila 17.55 Vabimo kogledu 18.00 Brez panike, mlad. oddaja 18,40 Regionalne novice 18.45 Iz olimpijskih kcogov 18.50 Z gfavo na zabavo, reportaža s prireditve 19.20 Naispotdneva 19,25 Vkiecstran i, obvestila 19.55 Vabimo kogledu 20.00 Na obisku pri., prof. Marjanu Lebičuiz Ceija 20,45 Regionalne novice 20,50 Anina červor^a in Možrček, posnetek bateta 21,30 Vrtiljak, glas. kontak odd 22.45 Iz arhiva Zlata ribKa 23.05 Naj spot dneva 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Vkloestr^n i, obvestila PETEK, 16. aprila SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09-00 Poročila 09,05 Peter Klepec, lutk ovna igrica 0d,45 Medvedek slad kosnedek 09,55 Risanka 10,00 Nallniji 10.35 Jasno In glasno 11.15 Mozartina simfoničnega orkestra RTV Slovenija 11.50 Zenit 12.20 Fiasier.5/24 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Osmidan 13.45 Sveto in svet 14.55 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Pomčila. šport, vreme 16.45 Pleme, 15/26 17.10 Iz popotne torbe 17.35 Natbn al geographic, doku m. senja, 3/18 16.30 Žrebanje deteljice 16,40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Najšibkejši člen, kviz 20.50 Slačenje, 1/20 21,35 Toti, video festival Manbor 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni Mub 00.05 Dnevnik, šport 00.55 Dnevnik zamejske tv 01,15 National geographic, 3/18 02-10 Elvis in Marilyn, Ital. íilm 03.40 Polnočni k)ub 05.15 Čudenja In zrenja, portret Jožela Snoja SLOVENIJA 2 07 45 Teletekst 06.00 VUeostrani 03.35 Mostovi 10.05 DickvanDyke,65/158 10-25 Vkleostrani 1100 Tvprodaja 11.30 Vkleostrani 16,05 Tvprodaja 15,40 Videospotnice 16,10 Osebno, pogovorna oddaja 17-55 EP v gimnastlk), ekipni mnogoboj, prenos 20.30 SP v hokeju skupine 6. Slovenija: Estonija 22.30 South park. 6/17 22.55 Ko jagenčki obmoll7(e|o. amer, ňlm 00.50 Slovenska jazz scena 01.40 Phtekgrob.ang.film 03.10 Vklecstřťini SOBOTA, 17* aprila Î SLOVENIJA 1 i 06.00 Teletekst : 06.30 Odmevi i 07.00 Zgodbe iz školjke i 07.35 Pod klobukom i 06.15 Tolepoživijenjezunaj, film i 09.55 Najšibkejši člen. kviz i 10.45 Polnočni klub i 12.00 Tednik j 13.00 Poročila, šport vreme i 13.25 Čokoladnesanje, 2/10 i 13.50 Divja modrina, lilm i 15.30 O živalih in ljudeh i 15.55 Slovenski utrinki i 16.30 Poročila, šport, vreme i 16.50 Navrtil i 17.20 Ozare i 17.25 Divji svet příhodností, 3/13 : 17.45 Alpe. Donava. Jadran j 18.15 Cofko Cof, 0^26 i 16.40 Risanka i 19.00 Dnevnđ^, vreme, šport i 20.00 Čokoladne sanje, 3/10 i 20.35 Umor v Mezopotamiji, lilm i 22.15 Prvi in drugi • 22.40 Poročila, šport vœme i 23.10 0kiispovinu,3/10 i 23.35 Pod rušo, 7/13 : 00.25 Dnevnik, šport i 01.05 Dnevnik zamejske tv i 01.25 Na vrtu, tv Maribor j 01.50 Divji svet pnhodnosti, 3/13 : 02.15 Alpe, Donava. Jadran \ 02.45 Poslednji objem, tlim : 04.25 Prvi In drugi \ 04.45 Okus po vinu. 3/10 : 05.40 Koncert Tinkare Kovač i SLOVENIJA 2 j 07.45 Teletekst \ 06.00 Videostrani i 09.05 Glasbenojutro j 09.35 Mostovi J n.OO Tv prodaja i 11,30 Videostrani i 13.25 Tvprodaja i 13.55 Adiemus. Carmina I SlovenicainChonjs i 15.05 Skozi čas i 15.25 Euro 2004. zgodovina EP v \ nogometu, leto 1960 i Î5.55 EP v gimnastiki, mnogoboj i posamezno, prenos i 16.30 Magazm lige prvakov i 19.10 Polfinale lige prvakinj v i rokometu, Larcik; Krim i StaMalizia, prenos I 20.55 Vnovič v Bndesheadu \ 21.50 Velikiobral, amer. Rim I 23.20 Sobotna noč i 01.20 Misery, amer, lilm i 03.05 Videostrani 07.00 Dogodivščine Jackiea Ghana, ris, serija 07.25 RickiLake 06,15 Maščevanje ljubezni, nad. 09.10 KIon.nad. 10.00 Tvprodaja 10.30 Čudež življenja, nad. 11.20 Družinske vezt nad 12.15 Trenja 13,40 Tvpn^daja 14.10 RickiLake t5.00 Družinske vezi, nad 75.55 čudež življenja, nad. 16.55 Klon. nad. 17.55 24uf-vreme 16.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Posebne pon^ilo, film 22,35 Paa. kamera! 23.05 Tal^ški mož postave 23,55 XXL premic 00.00 Eden naših, amer. {]lm 01.40 24 ur, ponovitev 02.40 Nočna panorama kARAlI 27 4« 92 09.00 obro jutro 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 Z glavo na zabavo, reportaž s prireditve 10,30 Naj spot dneva 10.35 Na obisku pri... prof. Marjanu Lebiču iz Celja 14,00 Videostrani, obvestita 17,55 Vabfmokogledu 16.00 Miš maš, otroška kontaktna oddaja. 3, TV mreža 16.40 Regionalne novice 16.45 Iz oli mpljsluh Irogov 16.50 Naj spot dneva 16.55 Otroški glasbeni videospoti 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Šaleške doline 20.45 Regionalne novice 20.50 Znani obrazi, dok, oddaja 21,20 Naj spot dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Prežihov Voranc • Samorastnik, dok. oddaja 22.00 Iz oddaie Dobro jutro 22.50 Vabimo k ogledu 22.55 Naj spot dneva 23.00 Vkleostrani, obvestila 07.30 06.00 08.10 06.40 06.50 09.15 09.40 10.30 11.00 11.30 12.00 13.00 14.45 15.45 16.15 17.20 17.25 19.00 20.00 21.10 23.50 01.35 02.35 09.00 09.20 09.25 10.15 14.00 17.55 16.00 16.40 19.10 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 21.50 21.55 22.00 23.00 23.05 23.10 Tv pnsdaja Moj pnjatelj Roki. ris. serija Zelenjavčki. ns. seriia Mailnji dol. ris. seri^ Super punce. ris. senja Action man, ris. serija Lepotica in zver. ns. film Bobek in Ciril, ns. serija Beyblade, ris. serija Dogodivščine Jackiea Ghana, ris. serija Šolska košarkarska liga Strupena amer, film Mladiči narave, dok.serija Zgodbe oceanov, dokum. izginjajoči raji na zemlji, dokum, serija 24 ur - vreme Ljubezen v divjini, fifm 24 ur Lepo je biti milgonar Umetna inteligenca, (ílm Moralna dilema, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama kanali 27 46 S2 Z glavo na zabavo, reportaža s prireditve, ponovitev Vabimo k ogledu Anina četvorica in f^ožiček, posnetek baletne predslave Naj spot dneva Videostrani, obvestia Vabimo k ogledu Čas 73 nas. mlad. oddaja Znani obrazi: Oskar Sovine, dokumentarna oddaja Naj spot dneva VkJeonovIce za gluhe in naglušne Vabimo k ogledu 1266. vrv magazin Kultura, Infor. oddaja Kako smo se smejali na Paradah humorja 1999/2000 Naj spot dneva Vabimo k ogledu iz arhiva VTV Vabimo k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani, obvestila NEDEUA, 18. aprila SLOVENIJA i 07.05 Teletekst 07.30 Žtvžav 09.25 O živalih in Hudeh 09.50 Sledi 10.20 Medvalovi 10.50 Divja Azija, 8/12 11.20 Ozare 11.30 Obzoriaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva sledi Skrita kamera 13.20 Človek in pol 13.30 človeški taklor 13.35 Nedeljsko oko 13.40 Glas ljudstva 13.45 Halo. Leon 13.55 Pet minut slave 14.00 V 80. nedeljah okoli sveta 14.05 Planetv 15.05 šport na današnji dan 15.15 Vabifozadva 15.30 Nemogoče 15.35 Trikotnik 15.55 Total 16.10 Glasbeni dvoboj 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lepega popoldneva 16.45 Fenomeni 16.50 Lorella 17.05 Predmet poželenja 17.20 Družabna kronika 17.35 Vsakdanjik m praznik 18.35 Žrebanje lota ia.40 P i sanka 19.00 Dnevnik, vrerr», šport 19.35 Zrcak) tedna 20.00 Spet doma 21.50 Večerni gost 22.45 PonDčila, šport, vreme 23.20 PrekJetstvo ljudi-mafik, lilm 01.30 Dnevnik, špcrt 01,10 Dnevnik zameisketv 02.00 Shaggy, glasbeni dokum. 02.25 Tistega lepega popoldneva SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Videostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 12.30 Tvprodaja 13.00 KItzarski ansambel GŠ franc Šturm 13.30 Skozi čas 13.40 Boks: Dejan Zavec: Viktor Baramov, posnetek 14.45 Liga prvakov v rokomehj. Celje Piv. Laško ; Flensburg, prenos 16.45 EP v gimnastiki, orodja 19.55 SP v hokeju skupine B, Slovenija. Poljsica, prenos 22.15 Iz baletnega artiiva 23.25 South park, nan. 23.50 Modri žamet amer, film 01.45 Videostrani 07.30 TV prodaja 06.00 Moj prijatelj Rok», ns. serija 08,10 Zelenjavčki, ris. senja 08.45 Malinjl dol, ris. serija 08.55 Super punce, rts. serija 09.20 Pujsek Zlatko. ris. serija 09.30 Action man. ris. serija 09.55 Seli očnjak, ris, tlim 10.40 Bobek In Ciril, rts. serija 11.05 Beyblade, ris. serija 11.30 DogdivščineJackiea Ghana, ris. serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Umorpožici,amer film 14.20 Oh, ta osemdeseta, nan 14.50 Na deželi je lepo. nan. 15.46 Mestecezavedno, nan. 16.40 Naključno srečanje, lîlm 18.15 24 ur-vreme 18.20 Trild Jamieja Olivena 19,00 24 ur 20,00 Lepo je biti milijonar 21.45 Športna scena 22.45 ^končni govor, film 00.20 24 ur, ponowtfiv 01.20 Nočna panorama kanal« 27 4e 98 i TONOViïEV ODDAJ TEDENSKEGA i SPOREDA [ 09.00 Miš maš. otroška oddaja ! 09.40 Lokalni utrip Šaleške doline \ 10.20 1265. VTV magazín [ 10.40 Kultura, inform, oddaja I 10.45 Športni torek, športna i inlormatívna oddaja : 11.10 Iz olimpijskih krogov ; 11,15 Športni gost ARS- ! ADVEříTURE RACE 2004, i pustoksvsko tekmovanje : 12.00 Vabimo k ogledu [ 12.05 Velikonočni pogovor ! Gost doc. dr. Ma^an ! Tumšek, rektor : 6ogosk)vnega semenišča i v fJlaribcru : 13.20 Iz sredine oddaje Dobro i jutro [ 14.10 Vkleostrani, obvestila i 17.55 Vabimo k ogledu i 18.00 1266,VTVmagazln, : regionalni - informativni i program [ 18.25 Kultura, informativna [ oddaja [ 18.30 iz petkove oddaje Dobro j jutro, regionalni - : informativni program : 10.20 POP CORN, glasbena : oddaja : Gostja Rebeka Dremell : 20.35 Na obisku pri., prof. : Marjanu Lebiču iz Celja : 21.25 Vkleostrani, obvestila PONEDEUEK, 19. aprila SLOVENIJA 1 08,10 Teletekst 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročita 09.05 Iz popotne tortie 09.25 Risanka 09.35 Ssklrcopccestlgrem.5/5 09.50 Pleme, 15/26 10.15 Razpokevčasu, 16/17 10.40 Spet doma 12.25 PrvUndmgi 13.00 Poročila, šport vreme 1330 Obzorjaduha 14.00 Ljudje in zemlja 14.55 Vsakdanjik m praznik 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Radovedni Taček 1700 AfnaFf«vi možje, amer, film 05.50 DiVji kojoli. koncert SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08 00 Videostrani 09.35 Mostovi 10.00 DickvanDyke.67/158 10.25 Videostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 17.10 Tvprodaja 17.40 Vidospolnice 18.10 Skozi čas 18.30 Dk:k van Dyke, 66/158 19.00 KonCnica 20.05 Liga prvakov v nogometu, polfînale, Porto : Deportivo 23.00 Povrami polfînaini tekmi za sbv. pokal v nogometu, reportaži 23.30 Vkieospotnice 00.00 K lute, amer, film 01.40 Vkleostrani 07.55 RtókiLakB 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Klon. nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Moja Sofija, nad 11.50 Družinske ve2:i, nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Dnižinske vezi, nad 15.55 Moja Sofija, nad. 1655 Kton.nad. 1735 24 ur, vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad 19.00 24 ur 20.00 Obkoljena družina, film 21.45 Na kraju zločina, nan, 22.40 )Cc Anti (îulKnSek in zasedba. ki jo predvsem ljubitelji narodnozabavne glasbe dobro p^yAnap pod imenom Kvintet Dori, je bila popolna. V nadaljevanju večera so se »Dori-ji« preselili na oder dvorane slovenske .skupnosti v Dcrlinu in s svojo glasbo poskrbeli za dobro zabavo. V mladinskem pihalnem orkestru GlaslKne šole Frana Koruna KoŽeljskega Velenje igra festdcsel glaslvnikov, učcncev od četrtega le mika nižje glasbene Sole dalje in dijakov srednje umetniške gimnazije. Dirigent Matjaž Emeráiíí skrbi tudi za podmladek mladinskega orkestra in okoli 30 učcncev prvih, drugih in tretjih razredov glasbene .šole v/gaja v otroškem pihalnem orkestru. Za oba orkestra .sku.ša izbirati program, kije otrokom ter mladim blizu in ga zato z vescijem igrajo, Ob tokratnem gostwanju je mla-diaski pihalni orkester prvič sodeloval 2 drugimi glasbeniki, ker pa se je takšno sodelovanje izkazalo kot zelo uspešno, gotovo ne bo zadnje. CIani mladinskega pihalnega orkestra in njihovi spremljevalci so v Berlinu preživeli dva dni. ras so dobro izkoristili. Ob od- došli. Cuxstitelji .so se zelo izkazali. Ob praznovanju materinskega dneva so vse prcd.^tavniee nežnejšega spola presenetili z vrtnicami, obiskovalcem pa so za na pot proti domu pripravili tudi popotnico. Gastovanje v Berlinu je bilo za mlade glasbenike neprecenljiva izkušnja, nagrada in tudi spodbuda za nadaljnje delo. Zalo se iskreno zahvaljujejo v.sem, ki so jim pomagali, da so lahko la »projekt« uresničili in ga tako uspesno izpeljali. Več kol dvajsetim pokroviteljem se bodo oddolžili tako, kot najbolje znajo. Z glasbo! ■ Mojca Ževart Gospod Dori Je bit odličen turistični vodič, (foto: E. Š.) Skupinska stika za spomin pred berlinsko koncertno hišo (fotot £. $.) ličnem vodstvu gospoda Dorija in gospe Martine Konda, urednice slovenskega programa na berlinskem radiu MultikuIti,so si ogledali glav^ie zmmienitosti in o mestu izvedeli marsikaj, tudi iak.^nega, kar ti lahko pove le nekdo, ki z Berlinom diha, tam dela in živi. Za v.so je bila posebno doživetje ludi predstava, ki so si jo prvi večer ogledali v enem od berlinskih gledališč. Prenočevali so v novem Slovenskom domu, lepo opremljenem mladinskem hotelu v središču Berlina, v katerem so gostje iz Slovenije še posebej dobro- TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) 7blefon/fax7 03/ 572 80 80 www. trfto^n9-kwrtG9-ip.9Í ^«áMro Vte vûpoM/îkârâ v PwmwtinvP^s^ ^bosldziĎírv^rtísfát^oSahGBdo Mú^iMy SEMENSKA KORIZA Od 7.299.C0 [PRl NAIOIPU m 5 VREČ PC^ JSTA) ŠKRO^VO PRtMĐCTKA TZGOLDU 162.499,dO ŠKROnVO PRIMEXTHA 5 L (e 12.499,00 PRSKOl^NIKl Od 78.990,00 VRTNE KOSILNICE M 38.400,00 ARIEL 6 KG le 2.399.00 KAVA BAR 100 6 159,90 MLEKO ALPSK012^11 L le 149,90 RASTUNSKO OUE OlAMAf^ 239.90 MCKA TIP 5001 KG samo 89,00 SRIKni?AP$E15K{3 Ie2.499,90 V cveticami je velika iààn DARIL in SADIK (bakonskh in vrtrlii cvsdîc tsr rododendromov) w 1.990,00 sm Cêtt$ v^lfejo do mfitodBf^ nfog. *KDOR VARČUJE V KOŠARICI V PERNOVEM IN V PESJU KUPUJE!* župnijska cerkev sv. Eiizabete v Beriinu, v kateri Je bit kon^ cert vetenjskega mladinskega pihalnega orkestra in njihovih gostov (foto: D.B.) OBJAVE Vsakdo lahko ima svojo " • »•-Si TUé So / .V TUêOXLUB zi/ezť/^ ^ kartica ugodnosti zadovoljnih kupcev * več informacij: INFO točke Planeta TUŠ Celje in Novo mesto www.planet-TUS.com Prihranek časa in denarja ^ Nagrade ob enkratnem nakupu kino vstopnic ^ Nagrade za zvestobo Sodelovanje v velikem nagradnem žrebanju M Vse ugodnosti TUŠ kluba s stanovanjskim kreditom SKfi banke boste svoje sanje najla^ uresničili. • Sredscva iâhko porabit« za ûAkup, obnovo ali gradnjo staoovajiiske enote. gaiBŽc, vikenda, izpiačiJo dedcih deležev, obnovo dela hiše starsev ali popkolo slanovani^ga kredita. • Kredit labko najamete 28 celotno vrednost investicije, Če van to omogočajo vaši prihodki • Zaistostajiovanjskoeaoto lahko najame kiedit več družinskih članov. Za ^ Inform^ obKlie i«Jbtmo poslovalnko SKB banke, spletno stran fiU poklidte D« broplBiol Zckid tckfM D8D15 ^ SKBBMKA8.0. »ocim' CWMUM1X CMm;» zdrav in tako ahek da smo ga obtožili s sad em SilKI sadni jogurt zeCene cfofine + + 15. aprila 2004 ««HlAS TO IN ONO 21 [XjHoroskop Oven «d 21.3. do 20*4. V preiekiih dneh sle že. ali pa bostB kmalu, praaio-vali LeiapačhílroiečejoírispelsT6(eloehale žt/eli a druge. Če za to ne boste poskrt)eii sami. ne bo nihče. Dvo|dnje Štajerske k Nemčiji in Hitlerjevim nan'ïiilom «Napravite mi lo deželo nemSko« takoj poi^kupaciji zaćel izvajati ostre p^memčevainc ukrepe» med katerimi so bili tudi iz^Kmi Slovcnccv. Prve areta-eijc ljudi., predvidenih za izgon. so bile v ŠaleSkJ dolini 16. in 17. Hprila leta 1941. Med prvimi duhovniki v ŠaieSki dolini, ki .so jih Nemci anulirali leta 1^41, je bil 17. aprila arciiran in pregnan na I Irvasko župnik župnije sv. Mihaela v Dru?jnirju Pavel Gril: • 16. aprila leta 1993 jc Vc- lenjčan Malej Krajcersso-ple.^alko Janjo Lesar na mladinskem svetovnem prvenstvu v športnih plesih v angleškem Blaepodu poslal svetovni prvak v sambi in jiveu; • 17. aprila 1926 je v Novem mestu umri slovenski skladatelj, t^rga-nisi in pianist Češkega rodu Anion Foersier, avtor prve slovenske opere Oorenjski slavček: -17. aprila le(a 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavsko prosvetnih društev Svobod: • 17. nprlla 1995 se je predsednik Slovenije Milan Kučan v Velenju z vodstvom veiiřnjsktf «kupSčinc in izvršnim Rveiom pt'>g<'»-varjal o novi krajevni upravi. Zveier je bil takratni slovenski predsednik v Vinski Cn>ri gost javne radijske i>ddaje Radia Velenje Trié Irač in druge Cvcke. ki sla j o vrsto let uspešno pripravljala in vodila SlraSna .lože ta - Jože Robida in Jože Krajne: • 18. aprihi leUi 1988. ko je Velenje obiskal novo izvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, so delegati velenjske občinske skupščine Draga Suleka ponovno imenovali za velenjskega župana za obdobje do leta 1990; • leta 1713 je 19. aprila cesar Kiircl VI. izda! pragmatično sankcijo, ki je lu Ji ženski liniji 1 lahsburianov zagotovila pravico do prestola. Na osnovi le listine je lahko avstrijski presiol zasedla njegova hči Marija Terezija; -19. aprila 1999 je Katarina Sre bolni k zmagala na uradnem turnirju združenja teniških protcsionaJk OTA v portugalskem Esto-rilu in lako za Mimo Jauiovcc {»oitala druga Sk)vciika. ki ji jc to u.spelo: • 20. aprilu leta 18H9sc je v Braunau vAvslriji rodil Adolllliiler, eden glavnih krivcev za veliko morijo 2. svetovne vojne: -20. malega travna 1910je v Velenjuvdeveiinpetdesetem letu starosti umrl Vinko .le/ovnik, državni poslanec na Dunaju za okraj CïOrnji Grad. Slovenj Cîradec in Ši^tanj; - 21. aprila lela 1997 je v prostorih velenjskega Doma borcev in mladine veleposlanik ruske federacije v Sloveniji Aleksej Niki-forov enajstim veteran(jm 2. svcUwnevojne, ki so se borili v Rusiji, izročil spominske medalje »Maršala Zukova« in spominske medalje ob - letnici zmage nad fašizmom: • leta 1870 seje 22. aprila v Simbirskii rodil sovjetski publicist, državnik in ustanovitelj ruske komunistične partije Vladimir lljič Uljanov Lenin: • 22. aprilfl l994so v Smartnem ob Pa.»Če bralec na rajžo gre« 17.00 Knjižnica Šoštar j: Prsvl^tôna ura z Metko Pivit 17.30 Knjiznca Velenje Delavnica z Darjo Hus (poslikava svile In spomladanskega vrča) tB on Dom kulture Velenje Večer tridimeniionalna projekcije; Projekcije o lepotah Slovenije in Sredozemlja jgJIl Knjfpama Kultu rnica Predstavitev pesniške zbirke Neza Maurer: Zmsnek 19.30 Glasbena šola Vetsrrje, orgelska dvorana Velikonočna orgelska glasba 18.3D Mladinski center Velenje Filmski večer IVick, 16. aprila m mm ]m iiiiÛ 11 2L02 Središče mesta Velenje (pred sodisčem) Jurijev sejem Knjilnca za mladino Cool knjíQd Ndjstoiki o sebi in ki^jigi Tokratna knjiga: Iskanje modre (Lois Lowry) Dom kuftu re Velenje Modno »glas bena prireditev Kdor pn/i vldt, prvi izbija Kulturni dom Šoštanj konceft Dusanke Stmonovic % prijatelji Ofgo Utoklno, MePZ Škale, Pthatnim orkestrom Zarja, mladinskim pihalnim orkestrom glasbene sole in sekstetom Anima Vita. Vstopnice po 1.000 tolaijev v mestrri galeriji in uro pred koncertom v kuťurnem óoma. Mladin^^ki center Velenje Metal koncert Kids gone mad • mini fest Nastopajo: Scatfold, Root A Bal lut a, OlcklessTracy, Retting Max club Velenje Koncert Panda Sol)(iia> 17. aprila 8 QQ Središče mesta Velenje (pred sodiščem) Jurijev sejem 9.00-11.00 Knjí2nca za mladino Otroški ziviav: Dve uri pravljic, i^stvarjanja in zabave za najmlajše 10.00 Dom kulture Velenje t grano-lutkovna predstava L. Petdek-B. Gaiperčič: Gromtespeku 1Q 0D Kulturni dom Šoštanj Otvoritev 36. razstave Likovni svet otrnk 19 00 Rdeča dvorana Velenje Pn/enstvena tekma 1. SRL • moški RK Gorenje • RK Prute 67 20.00 Dom kulture Velenje Gledališka predstava Zijah A. Sokolović: Kobajagi donela me roda 21 00 Mladinski center Velenje Klubski večer 22.00.6.0Q Max club Velenje in Mladinski center Velenje Šaleški študentski klub Velenje. Skok šahovskega konja • house • chitlout • techno party Poiiťdcljck Ť9.QQ 19. aprila mo Knjigarna Kultu mica Velenje Literarni večer $ kandidati zalozbe Mondena iz Qrosupija za nagrado Kresni k 20D3 Gosti: Samo Drižumenč. Goran Gluvič, Ivanka Mestnik Glasbena sola Velenje, orgelska dvorana Recital Aleksandar Kuzmanovski {violončelo}. Maja KastratoviĆ (klavír) 17.00 Šolsklcenter Velenje, mala in velika predavalnica Vilie strokovne šole Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline: Predstavitev raziskovalmh nalog sratlnjih šol in študentov 17 00 Knjižnica za mladino Ura igric v knjižnici za otroke od 6 do 12 leta starosti 1in 20 m IDom kulture Velenje Gledališka predstava Milan Grgič: J u hi ca lajjû Velenjski grad Klepet pod arkadam Tokratni gost bo Karel Stropnik. Knjigarna KuiturncaVelenie Predstavitev knjige Dr. Alojz Ihan: Do odpornosti z glavo Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Koncert Kvartet Ilavt Syrinx: Karolina ŠantI Zupan, Špela Bencina, Marina Novak, Darja Zokic im llilû Sreda 12.00-18.00 Rdeča dvorana Velenje Finale iige ŠKL za osnovne in srednje šole 17.00 Šolski center Velenje, mata in velika predavalnica Višje strokovne šole Mlatil raziskovalci za razvoj Šaleške doline: Predstavitev raziskovalnih nalog osnovnih in srednjih sol ter študentov 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic: Ogledalo (S. Makarovic) Opice v letalu (J. Lepmanj 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana Javni nastop godalnega oddelka Glasbene šole Velenje 19 30 Knjižnica Velenje Recitatorska delavnica CfiUtçk. 22. apilla 9.00-13,00 Titov trg Velenje Prireditev ob svetovnem dnevu Zemlje Knjižnica za mladino PfiredKov ob svetovnem dnevu knjige Delavnica: Internet • vrata v Evropo 12.00-1R.QQ Rdeča dvorana Velenje Finale tige ŠKL za osnovne in srednje šoie ifi OO Vila Široko Šoštanj Ogled in predstavitev parka ob Vili Široko 18 00 Vřiftnjskí grarf Predavanje Bogdan Badovinac: Nova odkritja pri obnovi cerkva v Šaleški dolini 19.00 Knjigarna Kulturnca Veienje Predstavitev jubilejne knjižice aforizmov 2arko Petan: Smejte se previdno 19 00 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Marjan F. Kfanjo: Zarote in ateirtati na Tita 19,00 Glasbena šola Veienje. orgelska dvorana Akademija v počastitev praznika dela 19.30 MladinskicenterVelenje Filmski večer Šiiiajsova Razno fodiiosi 2 Celje - V petek so v celjskem Likovnem salonu odprli razstavo velenjskega slikarja Iztoka Šmajsa - Munija. Poimenovat jo je Raznorodnost 2. Razstava bo na ogled do 6. maja letos. Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-intorma-cijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Oskar Sovine v mestni galeriji Šoštanj - V mestni caieriji bo do 5. maja na ogled razstava likovnih del Oskarja Sovinoa. Avtor se ponaâa z okoli 50 samostojnimi In preko 100 skuplnsld-ml razstavami po rajiih kt3jih Slovenije, pa tudi vtujini • Avstriji, Švici, Franciji, Hrvaški, 9osniln Makedoniji. S svojo dolgoletno prisotnos^o na slikarskih kolonijah prejel mnogo priznanj In nekaj odkupnih nagrad. Leta 2001,2002 in 2003 je od Zveze likovnih društev Slovenije prejel certifikat za Isbo In gratiko ter najvišje pnznanle za kakovost likovne ustva^ainostl Zlato paleto 2Û03. 22 OBVESCEVALEC '^H'JiS 15. aprila 2004 KINO VELENJE v hotelu paka veitlCA 4' rirniR i>\N (družinskđ akcijska avanura) Reiija: P J. Hogan Glasovi: Jason Isaacs, Jeremy Surnpler Dol2ína;t13minut Pelek. 16.4.. ob 17.00 SoboU. 17.1. où 18,00 Film je slnhroroziran v siovenšćrno I Za vse generacije I I/GIIKIJKI\0S PRI 01)0^1 (romantična drama) Režija Sofia Cop^a Vloge: Bili Murray, Scarlett Johansson, Akíki Takes hita Devina: 102 minuti Će1rf9k.16.4..ob20.30 Pet6k.1$.4..ob21.4S Sobota. 17.4..ob20.15 Neđelid. 18.4.. ob mo $redâ.21.3.,ob20.30 m.Mi) (akcijski film) Rezija: Yimou Zhang Víoge: Jel U Tony Leung CNu Wdi Dolžina: 99 minut ćetrlek. 15. 4.. ob 16.00 Petek, 16,4.. ob 19.30 Sobota. 17.4.. ob 22.30 Nedelja, 16.4., ob20,30 Ponedeljek. 19.4. ob 21.00 Čudoviti prison uni{du Pirtovšku, dr. med., za dolgoletno zdravljenje in obiske na domu. Hvala gospodu Hudomaiu in gospe Crni (3bšleter za nepozabna i^ovora. ravenskim pevcem za odpete žalostiake, gospodu kaplanu Janku Babicu za ganljiv govor in cerkveni obred. Hvala tudi praporščakom, muzikantom za odigrane žalo.^tinke in »TiSino«. I Ivala tudi pogrebnima službama Morana in Komunalnega pi)djetja Velenje. ŽitlujiKi: vsi njmi ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi oče, dedek inpradedek ADOLF BRGLEZ 1913 • 2004 Hvaležni smo vsem, ki ste darovali cvelje in sveče ter kakor koli sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Posebna zahvala velja gospodu Slaviču» dr. med. ter palronažnima sestrama Tatjani in Bernardi. S svojim zglednim in skromnim življenjem nam ho ostal za vedno v naših srcih. Žalujoči: vsi nje^vi Zlati vsi triie zbori 6. in 7. dpriîa je v Za}*nrju ob Savi nsistopila Alirinšliridesel najboljših pevskih /bon»v (otročki, mladinski in ni«^ani mladinski) i/celv Slovenija;. Med 1K50 odličnimi mladimi pevci sn i/ ^ileške doline nastopili trije ri. in sicer otročki 1er mladinski /bor ^lasl)ene ^ole Frana Koruna Koželj-skega Velenje ter mladinski /bor o.snoMie šole !)ratov Letenja iz î>mart-ne]^a ob Raki. Vsi trije so nastop na dr/ijvnem tekmovanju prejeli /Jato priznanje. Oh uspehu so njihovi /i)orovodje povedali: Matja/ Vehovec. /Ivirwtxija mladinskega zbora velenjske glasbene Sole: »Zmage zbora na državnem leknuv vanju sem seveda vesel. Ob leni bi rad piuidariL daje morda holj kol .^levilo dose/cnih točk tn poslcdicno lemu sam rezullal pomembno naše pedagoško dek> oziroma poslansivo, saj je lošolski zbor. Ob lej priložnosli bise rad zahvalil vodstvu glasbene ^ole, sodelavcev in sodelavkam m vsem. ki mi stojijo ob sirani. Nenazadnje ludi siariem pevcev in pevk, ki jim prepevanje v zbonj omogočajo. Upam. da bomo zdrzall v prijetnem delovnem tempu do konca leta. Ćakajonas namreč še snemanje in štirje pomembni nasiopi. med katerimi bi zlasti ome-nQ tekmovanje na mednarodnem mladinskem fesUvalu v Belgiji,« Manja <>o^nik Vovk - /borovodki-nja ol roškega 2K>ra velenjske glasbene sole:« Naša pol na tekmovanje ní bila prav spodl"iudna. Zaradi promel-ne nesreće smooblićali tia avjocesli in zaradi zamude so morali organi/a-U)riisprcnieniti vrstni red petega koncerta, Vendar so otrcKi iz pravega »tesla«, dajo vse od sebe, ko je to potrebno. Z nastopom, petjem svojih pevcev in pevk, sem bila zelo zadovoljna. Komisija n;uii je dodelila 87,3 ločke in zJaio priznanje. Menet'sebnopaje na letošnjem dr/avnem lekmovanju molil nw naCIn ocenjevanja, ki je zbore po barvi poiiskal navzgor, po 5le-viiu loOk pa navzdol. Zelo visoka merila niso vedno najboljša spodbuda oiroke. Ne smemo oz.abi?i. da je tekmovanje državm> in da pevci sodijo med dokaj obćuiljivo šolsko populacijo. Otroci morajo v delo zbora vlomiti veliko časa 1er volje in cKene stroge komisije vedno nanje ne vplivajo pedagoško. Naša končna uvrstitev je po številu točk visoka, saj smo se med vsemi sodelujcK^imi zbori uvrstili na Celr-10 meslo. Za ta uspeh se moram zahvalili pevcem, korepeiilorjem Ines Ivanovic, Davorju Plambergerju in Špeli CVikI tervodsivu šole.« Anka JazlnxN zbt^rov^xlkíjija mladinskega zbora OS bratov Lctonja Smart-no ob Paki: »Dr/Davnega tekmovanja smo se tokral udeležili iretjlć. Vsakič smo se mili domov z zJalim priznanjem. Ponosni smo, da nanije lo znova uspelo. Ukrali pa smo ponosni, da smo bili najvišje ocenjeni /bor med vsemi nasiopajtï^imi osnovnošolskimi pevskimi zlH>ri, ki so pravzaprav naša konkurenca. Prejšnji mesec smo bili na dvodnevnilî pripravah, sicer pa smo program pilili v okviru rednih ur po urniku. Upam, da bomo laliko normalno delali ludi prihodnjem šolsko lelo. Dcvetletka je namreč zaceia posegal i v naš dosedanji urnik in vprašanje obstoja zbora oziroma njegove kakovostne ravni je na mestu. Tega si ne ^elim ne jaz ne pevci, saj se vsi zadevamo, da smo morali delali naCrîno več Ici in vložiti ogromno iruda za dt>sego lepih uspehov. Otrc»ci bi izgubili dejav-mxst^ki jim zcloveliko pomeni, jih kul-lumo plemenili in prijaieljsko povezuje.« Tp Otroški zbor vehnjske gtasbene šoh Mladinski zbor velenjske glasbene sote Middinski zbor osnovne Šole bratov Letonja Šmartno ob PakJ novo ' NOVO - novo - NOVO - novo Matjaž Vehovec Manja Gošnik Vovk Anka Jazbec PRflDAJALNA id1.4.Z0Hda||e MOJCA Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure Šaleška 19a/pri Ljubljanski Nami BOBATA PONUDBA 2ENSKIH, MOŠKIH IN OTHOSKIH OBLAČIL POSEBNE UGODNOSTI (diis.A.) f 5% popust za vse nakupe Za vse nakupe nad 10.000 SIT PRAKTIČNE NAGRADE