Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti prejem««: ia
eelo leto naprej26 K — b pol !«ta » 18» — i
četrt » ■eseo
6 » 50 » 2 »20»
V upravnlitvu prejemal:
eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10» — »
četrt » mesec
6„-» 1 »70.
Za pofiiljanjenadom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Insortto sprejema upravništvo «
Katol. Tinkami Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ie ne vraiajo, oefrankovana pisma ee vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah St. 2, f., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemtl
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 191.
V Ljubljani, v četrtek, 20. avgusta 190B.
Letnik XXXI.
Belgija.
Bruselj.
L. — »kozi zgodovino belgijske dežele ao vlečeta kot dve niti dve značilni potezi: Ljubezen do svobode in globoko versko prepričanje. Svobodoljubnost je provzročila stoletne boje. Karol V., ki je bil sam rojen Belgijec, je že govoril o trdih »flamskih glavah« svojih vojakov, in ko mu je voj voda Alba svetoval, naj razruSi mesto Gent, to ognjišče vednih uporov, ga je peljal cesar na .beffroi", na mestni stolp, mu je pokazal veliko, lepo mesto, ter rekel: »Koliko španskih pezet bi bilo treba, da se taka krasota zopet sezida?
Prišla je borba z verskim odpadništvom. Ko so nizozemske pokrajine hitro zapadle kalvinstvu in kuteranstvu, se je katolicizem v Belgiji dobro branil. Gerlache, zgodovinar belgijske borbe za neodvisnost, ne da bi zagovarjal grozovitost vojvode Abbskega, brani Filipa V. proti napadom liberalnih in protestantskih zgodovinarjev, češ, da je mnogo večja bila korist dežele, ki jo je imela od ohranitve katolicizma, kakor pa žrtve, ki so padle v tej borbi.
Prišla je doba jožefinizma. Ljudstvo se mu je uprlo, s težko silo je Avstrija obranila za kratek čas Belgijo. Napoleon je nekaj let gospodaril ž njo, pozneje so jo združili z Nizozemsko. A živahni Belgijec ni hotel biti pokoren blodnemu Nizozemcu; katoličan ni hotel robovati kalvincu. V splošni vstaji 1. 1830. se je pokazalo, da je ta verska ideja mnogo močnejša od narodne. »Katoliški Flamoi«, dasi po narodnosti isto ljudstvo s Holandci, so se združili z romanskimi Va-lonci in Francozi proti protestantovskim Nizozemcem. Osnovali so svojo katoliško državo. In danes so te pokrajine najbolje obdelane v Evropi, najplodnejše in najbogatejše, obrt je najživahnejSa, prebivalstvo najgostejše in najimovitejše, promet najbolj razvit, dežela preprežena z mrežo železnic, brzojavnih in telefonskih žic. Kako živ je belgijski promet, se vidi iz neštevilnih vlakov. Iz Bruselja v Antverpo n. pr. odpotuje vsak dan 38 osebnih vlakov. In tako je po celi deželi.
In pri tem je dežela polna cerkva, samostanov in redovnih šol. Nikjer se ne vidi, da bi ta »klerikalizem« oviral promet, zadrževal napredek ali škodoval javnosti.
Tudi Belgija je izkusila liberalno vlado. Bilo je v drugi polovici prošlega stoletja, ko je liberalizem buržoazije tudi tu izkušal nad ljudstvom svoje svobodomiselne recepte. — Ko je Bismarck na Nemškem trobil v bojni rog, tudi belgijski liberalci niso vedeli nič boljšega storiti, kakor da se začeli »kulturni boj" proti katoličanom. A ta se jim je slabo obnese). Katoličani bo se organizirali, vrgli liberalno vlado in zdaj je šestnajst let že katoliška stranka na krmilu. To so leta najlepšega napredka za to državo. Notranje se je država utrdila z zdravim soci-jalnim postavodajstvom in je pridobila velike kolonije v Afriki.
A ta pozicija katoliške stranke se d& braniti samo z neprestanim bojem. Loža ia v rokah močno liberalno časopisje, ka-sro stori vse, kar je v njegovi moči, da bi majalo moč katoličanstva. A katoliški časo-isi (»Le Patriate«, »Le bien puhlic« itd.) irepko odgovarjajo. Vidi se, da se jim ni ati preveč liberalnih porotnikov.
Nasprotne stranke so zdaj tri: Stari dok-rinarni liberalci, mladi, radikalnejši napred-
njaki in socialni demokratje. Liberalci so si izmislili »kartel svobodomiselnih strank". Da bi izpodrinili katoliško stranko, naj povsod te stranke začasno pozabijo na svoje razlike in naj skupno udarijo po »klerikalizmu«. To so nekaj časa izvrševali, in več katoliških občin je padlo v njihove roke. To naj bi bil začeten za veliki boj ob prihodnjih državno-zborskih volitvah. A liberalci niso mogli zatajiti svoje narave. Občinski zastopniki so dvojne vrste: Navadni jjconseilleurs", kateri zastonj izvršujejo svoje posle, in „ejhevins", kateri so plačani.
Liberalci so imeli hitro pripravljen ključ za volitve: Sooialist naj bo »conseilleur«, liberalec naj bo pa „čohčvin« ! Ta »kartel" je pii socialistih hitro izgubil vso popularnost, tembolj, ker se liberalci vedno upirajo delavskim zahtevam, in ker so po tem »kartelu" hoteli le sebi pripomoči zopet do veljave.
Kartel je zdaj na tem, da se razbije. Naprednjaki so se imeli odločiti, na katero stran pristopijo, ali na liberalno, ali na socialistično. Njih Časopisje je izdalo sledečo parolo : »Mi smo politično republikanci, socialno kolektivisti, in versko ateisti. Z liberalci gremo le, ako so oni v teh treh točkah z nami edini.«
Kako se naj o tako kočljivih vprašanjih izjavijo liberalci, ki bo vedno le to, kar jim ravnokar najbolje kaže ? Kolikor sam doslej zapazil, je liberalno časopisje prvi dve točki molče požrlo, tem gostobesednejše pa dokazuje, da so liberalci, in edino le liberaloi, pravi nasprotniki katoličanstva, ter poudarjajo svoje stare zasluge, ko so edino le oni junaško podirali vrste »klerikalizma«. Katoliško časopisje z zadovoljstvom beleži te izjave, kajti v boju proti katoliški stranki so isti liberalci vedno pravili ljudstvu, kako izvrstni katoličani da so!
Od te strani se katoliški stranki torej ni bati nevarnosti. Težišče vsega javnega vpliva v Belgiji je danes v zadružni organizaciji.
Ta je pa deloma v rokah katoličanov, deloma v rokah socialnih demokratov. Liberalci so se tudi tu odlikovali s tem, da so ljudskim društvom nasprotovali, in zato so izgubili vso veljavo.
Delavci imajo povsod svoja strokovna društva, Bvoja tajništva, svoja konsumna društva, katera jih vežejo v mogočne enote. Tudi precej kmetskih zadrug je v rokah socialistov.
Tu je glavno bojišče. Socialno - ekonomično delo bo odločilo konečno zmago. V buržoaziji bodo vedno ostali liberalni elementi, a velike mase jih bodo preglasovale.
Katoliška stranka je zdaj v ostri kriz1'. Njeno središče je zveza »Association con-servatrice«. Ta je v prejšnjih letih izvojevala zmagoslavni boj proti liberalizmu in dala državi sedanje ministre. A časi so se izpre-menili. Nastopila je socialna demokracija, razširilo se je volilno pravo. Zato so mlajši katoličani, med njimi znani abbe Daens, o-snovali zvezo »Federation democraticfue", katera je izpočetka ostro nasprotovala konservativni zvezi. Analogije k temu se dobe tudi drugod: V Avstriji konservati\ci in krščanski socialci, v Italiji »Opera dei congressi« in krščanska demokracija. Zdaj se pa hoče demokratična struja polastiti vodstva konservativne zveze ter jo v svojem smislu pre-snovati.
Pri zadnjem občnem zboru je prišlo do burnih prizorov.
Vsled teh bojev je zavladala tudi velika
needinost v časopisju, katero gre v taktičnih vprašanjih svoja pota. G. Verhaegen bo moral najprej dobiti časopisje v svojo oblast, da ne bo vsak žurnalist delal stranki politiko na lastno pest.
Najbrže bo s časom vsa organizacija prešla v demokraške roke, ker je demokra-ški naraščaj vsak dan številnejši. S tem bodo dobili pa demokratje tudi denarna sredstva stranke v roke, kar je tu važno, ker stranka plačuje svcje poslance (državnozborski poslanec dobi diete po 10 fr., deželnozborski po 5 fr. od stranke).
Upati pa se sme, da stranka premaga te težave ter se pomlajena okrepi po njih; kajti krepka katoliška zavest, ki je že tolikokrat izenačila na videz nepremagljiva nasprotstva, živi v stranki in v njenih pristaših.
Kriza lia Ogrskem.
Včeraj ob 8. uri zvečer je prišel cesar v Budimpešto, ki*r ga je pozdravil nadžu-pan Markus. — Člani liberalne stranke trudijo se na vse pretege, da pregovorč opozicijo, naj popusti od svojih pretiranih zahtev. Trdijo namreč, da je za sedaj ogrski poveljni jezik v armadi tudi v princ pu ne-vspremljiv, in da se tudi glede zastav ne more pričakovati posebnih sprememb. Ako opozicija ne popusti, govore liberalni politiki, da ne dobi sploh nobenih koncesij, temveč da bi se v tem slučaju pobijala ob* 8t'ukcija z vsemi sredstvi. Koncesije, kakor jih predlaga liberalna stranka in kakor jih je ponudil tudi grof Appony», bile bi sledeče : 1. Preosnova voiaškega pouka z ogr skim učnim jezikom ; 2. premestitev ogrskih častnikov na Ogrsko, v kolikor je to mogoče ; 3. ogrski jezik pri vojaških sodiščih. — Liberalni voditelji, ki jih bo cesar pozval na razgovor, bodo nasvetovali, naj se razpusti državni zbor, ako opozicija ne odneha.
Opozicija si zdaj še prav nič ne jemlje k srcu liberalnih nasvetov ; trdovratno trdi, da je prejšnji načrt, ki obsega mnogo več koncesij, izdelan v vojnem ministerstvu ; če so bili torej že vojaški krogi pripravljeni tako daleč popustiti, bilo bi skrajno nespametno, sedaj zopet manj zahtevati.
Neodvisna stranka pripravlja adreso na kralja, katero je izdelal poslanec Bartba; naprosili bodo grofa Apponyija, da skliče plenarno sejo drž. zbora. Ker se je že govorilo, da namerava bodoči kabinet stopiti pred zbornico brez vsakih koncesij sploh, Bklenila je neodvisna stranka pod Košutovim predsedstvom, da bode preprečila tudi to, da se tako ministerstvo zbornici sploh predstavi.
Načelnik stranke, Fr. Košut, priobčil je v „Egyetertesu" č'anek, v katerem riše sedanjo situacijo v jako temnih barvah. Ni mu prav, da se vladar posvetuje z avstrijskimi politiki preje nego je rešeno ogrsko vprašanje. Košut polaga večini na srce, naj vladarju pove, da se z opozicijo strinja glede narodnostnih zahtev ves narod. »Vladar je doslej avstro-ogrsko nagodbo razlagal tako, da ima vojska le avstrijski značaj; tega ne bodemo več trpeli. Druge mirne rešitve ni, kakor da se priznajo pravice ogrskega naroda. S tem armada ne bi bila cslabljena. Ako pride do federativnega razmerja med obema državnima polovicama, pripravljena je Ogrska sama nositi stroške za svojo vojsko. Vem, da bi bili stroški večji, kakor bo Bedaj, ali vsak narod mora prinašati žrtve za svojo nezavisnoet, samo Helotje hočejo živeti v sužnosti, da ne prinašajo nobenih žrtev«. — Mi želimo Košutu in njegovi akciji najbolji vspeh.
Češka univerza na Moravskem.
Moravski Nemci so definitivno odklonili češko zahtevo za ustanovitev češke univerze v Brnu. Izjavili so, da začno z obstrukcijo, ako se kljub temu ugodi Čehom. Vlada skuša sedaj merodajne kroge pridobiti za to, da bi se češka univerza ustano-
vila vKromerižu aliProsnicah. Ako Čehi sprejmo ta projekt, vlada baje ne ustanovi nemške univerze na Moravakem.
Poljaki na Pruskem.
Poljski državni poslanec dr. Kortanty je povedal, da pripravljajo Poljaki na Pruskem spomenico s 60 OOO podpisi proti kardinalu Koppu, ki v cerkvi in zunaj cerkve zatira poljski jezik. Spomenico bodo poslali papežu. — Pruski Poljaki snujejo za celo Nemčijo osrednji volivni odh^r ; s socijalnimi demokrati ne bodo več paktlralTj^pač pa so pripravljeni zvezati se s »Centrom«, ako jim ta prepusti dva ali tri mandate več.
Sodišče v Benthenu je konfisciralo razglednice s slikami zgodovinskih poljskih žena in razglednice b sliko krakovskega kraljevega gradu ter z rapisom: »Se Poljska ni zgubljena!«
Poljaki in Ogri
so se v torek »pobratili«. Prišlo je namreč v Pešto blizu 10C0 Poljakov, kjer so imeli velikanski koncert v korist po povcdnji ponesrečenim poljskim in ogrskim občinam. Mažari so jih sprejeli z velikim slavljem. Sedem c ganskih godb so naročili, da so jim shirale. Poljaki so prepevali svojo himno »Se ni Poljska izgubljena« in ogrske nacionalne pesmi. Mažari so jih pozdravili v poljskem in mažarskem jeziku. Bratili so se med seboj in si prisegali večno prijateljstvo. Neki govornik je rekel, da Poljska še ni izgubljena, ker Mažarska še stoji. Zlasti so Blavili Poljake, ker so se 1. 1848 borili za slobodo Ogrske. »Tako bojno bratstvo, tak naroden objem traje večno.« — Da prebivajo Poljaki na Ogrskem, bi se morda ne govorilo o poljsko-ogrskem bratstvu; in da imajo vsaj malo čuta do dtugih slovanskih narodov, do blovakov in Hrvatov, bi gotovo ne prihajali v Pešto.
Španski pretendent in novi papež.
Časniška ugibanja o političnem stališču novega papeža se nadaljujejo. Nekateii listi poročajo: Izvolitev kardinala Sarta za papeža je na novo poživilo upanje Karlistov v Franciji in Španiji. Leon XIII. nikakor ni hotel podpirati Don Karla v njegovih težnjah za francosko in špansko krono. Sedaj pa upa vojvoda madridski, da se bo Pij X. vmešaval v notranjo politiko katoliških vlastij in se zanaša na prijateljsko občevanje, ki je obstajalo že več let med njim, ki je rezidiral v Palazzo Soredan v Benetkah, in med patrijarhom beneškim, ki je že kot papež sprejel eno v Rimu omoženo hčer pretendentovo z njenim možem. Neki v Bre-tagni izhajajoči list, kjer imajo legitimisti še največ moči, že trdi, da »roy« — kralj namerava obe kroni združiti in tako uresničiti rek Ludovika XIV.: »Ni več Pirinej«, potem pa eno, najbrže špansko, prepustiti svojemu mlajšemu bratu Alfonzu, ali njegovemu sinu Don Jaime, ki Bluži v ruski telesni straži kot čaBtnik.
Novi kralj srbski.
Položaj v Srbiji je za kralja jako težaven. Zarotniki se vedno skrivaj shajajo, čemu, se ne ve. Trdi se, da bo kralj Peter odložil krono in s svojo rodbino zapustil Srbijo. Da, nekateri celo hočejo vedeti, da je že sestavil na narod proklamacijo, v ka teri se poslavlja od Srbije. Neka oseba, ki je z dvorom v zvezi, pravi, da hoče kralj odstopiti v korist s i n a J u r i j a. Dokler ne bo polnoleten, bodo namestu njega vladali regentje in sicer se imenujejo možje: Avakumov:č, general Gru c in polkovnik Mašin. Vse je prepričano, da se kralju ni mogoče vzdrževati. Osebo, ki intimneje občujejo s kraljem zagotavljajo, da je kralj iz-nenaden in presenečen nad razmerami v Srbiji, in da niti slutil ni, da mu bodo delali take težave.
Ekstremni radikalci na Srbskem razvijajo silno ag tacijo, ki se obrača proti vladi, oziroma kralju. Na čelu ekstremnib radi-kalcev sloji Ljuba L i v k o v i č. 'I a stranka je za bližnje volitve v skupščino izdala jako Btrasten oklic, v katerem pcziva narod, naj
proti vladnim agitatorjem nastopi brez usmiljenja. Mnogi častniki stoje na strani Ljube Zivkoviča in pravijo, da ne bodo na korist vladi nastopali pri volitvah proti volivcem.
Položaj v Bolgariji
je za Koburga vedno težji. In tega si je kriv knez sam. sedaj, ko se cela Bolgarija zanima za dogodke in p'ričakuje, kaj se bo ukrenilo, s j knez lepo sprehaja po evropskih letoviščih in se ne zmeni za svoje ljud stvo. Zato ima pa od dne do dne več nasprotnikov. V zadnji ministerski seji je min. predsednik Petrov izjavil, da je neobhodno potreba, da se knez vrne. Poslali so kurirja k knezu, a dobili še niso nič odgovora. Splcb Ferdinand kar molči in ne da glasu od sebe. Nad tem ravnanjem knezovim je vse ogorčeno in čujejo se sila ojstre izjave. Včeraj smo poročali, kaj piše list »Praporec« ; danes priobčujemo izjavo večkratnega ministerskega predsednika Can-kova: »Vsi knezi balkanskih držav«, pravi Cankov, »delajo to napako, da aktivno posegajo v politiko. To pa tukaj ne gre ; ne smejo se vmešavati niti v notranjo niti v zunanjo politiko; knezi na vzhodu so z Rusijo ali pa niso. To sem povedal tudi knezu Aleksandru B a 11 e n -bergu tnalo mesecev pred njegovim odhodom iz Bolgarske. Ta mi je odgovoril: „V dveh ali treh letih me bodo Rusi sami prosili za moje prijateljstvo". To sem po vedal tudi Ferdinandu, ki mi je odgovoril: .Aleksander ni pametno od govoril*. Jaz sem nato dejal: „Ako se Vam zdi, da je Battenberg napačno odgovoril, tedaj ne storite Vi tako ker sicer boste ravno tako izgubljeni. L udstvo ne more biti proti Rusiji, Rusija tega tudi ne pusti. Del našega ljudstva vodi srce in hvaležnost do Rusije, ki nas je osvobodila, drugi del bi bil pa rad neodvisen. Toda Rusija ne ho pustila nikomur, da bi stopil na njeno mesto, ker ima pravico do hvaležnosti". Jaz sem opozarjal kneza na to, da ne pozna naroda, ker sicer bi se moral približati Rusiji. Kar se tiče volivnega gibanja, stoje združenim Stambulovim in Radisla-vovim pristašem nasproti moji pristaši, nadalje narodnjaki pod Lešovim, demokratje pod Karavelovim, ekstremni demokratje in socialisti. Ustvarilo se bo koalicijsko ministerstvo, in knezu bo dana alternativa se ukloniti ali pa odstopiti". Tako Lankov, predsednik sobranja. Pač ne more biti knez vesel takih izjav. Poroča se, da je Cinkov hotel biti pred odhodom kneza sprejet pri njem v avdijenci in mu izročiti sklepe demokratične ljudske in liberalne stranke, naj se knez vrlo zavzame za Bolgarijo v teh kritičnih časih. Knez Ferdinand ga pa ni hotel sprejeti.
Iz brzojavk.
Nemški narodni liberalci nameravajo ustanoviti v Nemčiji osrednji urad proti socialni demokraciji. Ta urad naj zbira politično in literarno gradivo, torej vse govore, brošure, knjige, i. t. d. in naj potem svetu pokaže protislovja, v katerih tiče soc. demokratje. — V pristanišču C u i -dad-Bolivar je bilo prijetih več nemških, Ifancoskih in italijanskih trgovcev, ki niso hoteli še enkrat plačati dohodnine, ki so jo že enkrat plačali, kakor je zahteval C a s t r o. — Cesar je sprejel v avdijenc<Jo princa Orleans-Bra-ganca. —Češki narodni svet je sklican na dan 6. septembra. — Dopolnilna d r ž a v n o z b o r s k a volite v bo v kratkem za kmetske občine okolu Hrudina. Kandidat je češki vseučiliški profesor dr. Ciril Horaček. — Nadškof Kohn jezopet odpotoval v R i m. — Strankarski shod nemških socialnih demokratov se prične 12. septembra v Draždanih. Stranka ie imela dohodkov 628.247 mark, za 265.384 mark več nego preteklo leto. Izdatki znašajo 554 000 mark. Državnozborske volitve so stranko veljale 282.000 mark. — Sibirsko železnico bodo Rusi jeseni poskušali, koliko transporta je možno razviti na njej. Transportirali bodo dve iofanterijski brigadi iz zahodne Sibirije in nazaj, ne da bi bil civilni promet oviran. Na dan bo na progi 12 vojaških vlakov.
Cerkveni letopis. O škofijski sinodi lavantinski.
Maribor, 18. avg.
Hitreje kakor Vam, približuje se nam čas naše četrte sinode. Doslej smo le ma-šniki opravljali posebne molitve za srečen začetek, napredek in zvršetek škofijskega zbora — po dekanijskih cerkvah so se od začetka julija sem vBak četrtek v ta namen darovale posebne sv. maše na čast Bogu sv. Duhu, prihodnjo nedeljo se bo po vseh župnijskih cerkvah izpostavilo presveto R. Telo in se bode po naročilu premil. knezo-škofa in na njihov namen molil sv. roini-venec z lavretanskimi litanijami. Na večer pa se bode od 6. do 7. ure iz zvonikov vseh lupnij razlegalo zvonov veselo petje,
ki bode oznanjevalo bližnji začetek naše škofiiske sinode.
Udeležnikov se utegne zbrati nad 200 v ponedeljek na god sv. Jerneja v stolnici v Mariboru. Ob štirih popoldne gre slovesna procesija po prevzvišenega knezoškofa dr. M i h a e 1 a N a p o t n i k a, ki je sedaj že tretjo sinodo sklical, da ga spremlja iz rezidencije v cerkev sv. Alojzija, kjer se bo zborovalo, slovesne s«je bodo tam v torek, sredo in petek zjutraj, v ponedeljek, torek, sredo popoldne, v četrtek pa pred in popoldne bodo tam skupni zbori. Posamezni zbori ali deputacije pa bodo v »prostem času«, katerega bo pa prav malo, tam, kamor jih bodo določeni štirje predsedniki sklicevali. Pač dobro, da Be vse konštitucije že zdaj v tako imenovanih pripravljalnih sejah temeljito pretresujejo, da že omenjene štiri deputacije ne bodo imele mnogo dela.
Letos bo tudi nov vodja duhovnih vaj, kakoršne se navadno virše o pril ki škofijske sinode. Kakor je iz poziva na sinodo znano, bodo vsi udeležniki letošnjega škofijskega zborovanja gostje našega premilost. knezo-škola. Gostilničarji ali magistri hospitorum imajo res veliko skrbi zavoljo potrebnih prenočišč, a upati se sme. da bode slehern si-nodist prebival v duhovski hiši.
Pokojni Papež Leon XIII. je na posebno prošnjo našega premil. knezoškof* blagovolil popoln odpustek dovoliti ne le mašni-kom, ampak vsem vernikom, ki bodo za časa sinode (od 24. do 28. avg.) sv. zakramente vredno prejeli, cerkev sv. Alojzija ali stolno cerkev ali predmestno cerkev Matere Milosti obiskali in tam po namenu sv. očeta in našega preuzv. knezoškofa pobožno molili. To je pač očitno znamenje, kako visoko da je škofijske sinode cenil pokojni prestavni papež Leon XIII. Res, da stanejo mnogo truda, a ne ostanejo brez obilnega blagoslova.
Dnevne novice,
V Ljubljani. 20 avgusta.
Hrvatska v krvi! Zopet je poroBila bratsko zemljo mučeniška kri. Narodu hrvatskemu nočejo dati pravice in zato se je narod zopet dvignil. Do neba pač kriči žalostno dejstvo, da je merodajnim krogom na Hrvatskem več protizakonita madjarska zastava, nego človeško življenje. Radi nezakonitih madjarskih zastav streljajo Avstriji zveste Hrvate in streljajo jih celo v hrbte. Da pri tem krvave tudi slovenska srca, je umevno, saj nas veže z brati Hrvati radost in žalost. Obširno poročilo o zadnjih dogodkih prinašamo na drugem meatu. Po takih dogodkih ni čuda, če razburjenje pre stopa hrvatsko mejo in da je pri demonstracijah v Zaprešiču sodelovalo tudi mnogo slovenskih kmetov iz sosedne Stajarske. Tudi slovenski narod se oglaša proti krivicam, ki se gode bratom Hrvatom in ob zopet preliti hrvatski krvi dvignil bode tudi narod slovenski protest, da ga bodo čuli na merodajnih mestih in da se ob tem protestu iznova potrdi stara resnica, da Slovenec in Hrvat sta »uvjek brat i brat« !
Na občnem zboru duhov, podpornega društva, kateremu je predsedoval stolni dekan A. Z a m e j i c, je bil izvoljen predsednikom kanonik J. S a j e v i c, podpredsednikom kanonik Fetih-Frank-h e i m, v odbor pa so izvoljeni: gg. dr. Č e-kal, A. Kalan, dr. I. Lesar, J. Su-šnik, J.Rozman, J. Šiška, A. Zupančič, J. Kobilica; namestniki gg.: A. K r ž i č, Erker, M. Mrak, dr. Fr. U š e n i č n i k.
f Matija Kokalj. Na Dunaju je umrl c. kr. poštni kontrolor g. M a t i j a Kokalj. Pred letom je bil prestavljen iz Ljubljane na Dunaj. Pokojnik je bil tu splošno priljubljen in Bpoštovan. Pred par meseci je obiskal Ljubljano in takrat se mu ni poznalo, da bo moral tako zgodaj v grob. Matija Kokalj je bil rojen v Kropi na Gorenjskem. Vrlemu možu časten spomin !
Cesarska slavnost v Kamniku izvršila se je nad vbc slovesno. Ob petih bo nas prebudili streli topov, nato je svirala po mestu vojaška godba. Krasno je bilo gledati defiliranje, ki se je po končani maši na prostem vršilo pred župno cerkvijo. Ob devetih pa so se častniki udeležili v mestni župni cerkvi slovesne svete maše. Se večjo pozornost, kot zadnjič, vzbujalo je cerkveno petje, katero je jako povzdignilo točno igranje orkestra in proizvajanje vlog Bolistov. Ti dnevi, kar smo jih preživeli v družbi prijaznega vojaštva, zlasti pa današnji dan, ostanejo nam v najboljšem spominu!
Shoda na Štajerskem. Minulo nedeljo sta državni poBlanec dr. Ploj in deželni poslanec dr. Jurtela priredila shod v Majšbergu pri Ptuju. Dr. Ploj je obširno opisal razmere v državnem zboru ter opozicijsko stališče jugoslovanskih poslancev nasproti vladi, ki sicer vedno naglaša ravno pravnost, a stori, kar Nemci zahtevajo. Dr. pl. Korber je pod kuratelo nemških strank, in to je tudi vzrok žalostnih razmer v dr iavnem zboru. Vladno stališče glede nemirov na Hrvatskem in v Ljubljani jasno kaže, da nam je vlada nasprotna. Vsled tega raste nevolja proti vladi mej Jugoslovani, Čehi in Poljaki. Razmere so take, da jih sedanja vlada ne bode premagala. Dr. Jurtela je govoril o štajerskem deželnem zboru ter grajal postopanje nemške večine nasproti Slovencem. Obema govornikoma so glasno pritrjevali. — Na shodu v Prevorju sta govorila poslanec Zičkar in dr. Janko vi č. Daljše poročilo objavimo jutri.
Katoliško tiskovno društvo. Pri zadnjem občnem zboru kat, tiskov, društva so bili na novo izvoljeni v odbor gg: vodja Alojzijeviča dr. Gruden, sem. spiritual dr. Fr. U š e n i č n i k in poslanec dr. 'L i t-n i k. — Odbor se je konštituiral in izbral predsednikom kanonika A. K a 1 a n a , tajnikom pa vikarja L. Smolnikarja. — Odposlanstvo odbora se je dosedanjemu predsedniku monsgr. Zupančiču, ki je odložil mesto predsednika, po soglasnem sklepu občnega zbora zahvalilo za 16 letno trudo-ljubivo, neumorno in požrtvovalno vodstvo pri tiskovnem društvu. V kroniki tega društva bo ime monsgr. Zupančiča zapisano z zlatimi črkami. Vsestranski razvoj društva in raznih njegovih podjetij zadnjih 16 let je najsijajnejša priča njegovega skromno-tihega, a zato tem vspešnejšega delovanja. Mnogoštevilnemu osobju, ki posije pri raznih podjetjih tiskovnega društva je bilo težko ločiti se od svojega očetovskega gospodarja. Veseli nas le zagotovilo monsgr. Zupančiča, da ostane tudi v prihodnje društvu naklonjen s svojimi bogatimi skušnjami. — Z včerajšnim dnem je prevzel vodstvo kat. t skov. društva kanonik A. Kalan.
Posnemanja vredno! Občina Smol-nik na Štajarskem je sklenila, da dvojezične krajevne napise nadomesti s samoslovenski-mi. »Marburger Zditung« kriči, kakor bi v v Smolniku drli Nemce, katerih pa ondi niti ni!
Umrl je danes 20. t. m. ob 8. uri zjutraj velezaslužni, preč. gospod Martin Narobe, župnik zlatomašnik v Zapogah pri Smledniku. Star je bil 82 let. Pogreb oode v soboto ob 9 uri dopoludne. Vsem duhovnim sobratom in znancem se priporoča v prijazen spomin in molitev. R. I. P.
—	V konkurz je prišel J. S c h m i d t, trgovec v Pilštajnu.
—	Umrla je v Novem mestu posestnica gdč. Franja Pollak v 61. letu svoje dobe.
—	Pritožno knjigo na železnicah ne odpravijo, kakor je Želelo društvo železniških uradnikov.
—	Iz Krope se nam piše: Delavke ljubljanske tobačne tovarne so nam darovale 12 jako lepih ulitih svečnikov iz medi za dva stranska oltarja. Ker se denar danes težko zasluži in prihrani, zato se župnijski urad tem hvaležneje zahvali vsem, ki so nabirale in darovale.
—	V Krapinskih toplicah je bilo od 26. julija do 10. avgusta 106 novih gostov iz raznih krajev. Vseh gostov je bilo letos 245.
—	Razglas za nakup 2690 met. stotov pšenične moke. C. in kr. inten-dancija 3. voja v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava c. in k. vojaški erar kupiti 2690 met. stotov pšenične moke za peko. Pismene po nudbe se imajo do 1. septembra t 1. 9. ure dopol. vložiti pri navedeni intendanciji. Razglas z natančnejšimi pogoji in ponudbenim uzoroem je na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—	Umrl je v Gradcu g. Avgust S o h r o f 1, bivši velqtržec v Mariboru v 50. letu svoie dobe.
—	Nov cirkus. V Maribor je doše cirkus H o 1 z m ii 11 e r.
—	Vržena z voza. Čez most v Za-graju se je peljala 78 letna Marija Čuk iz Trsta v družbi z Al. Voltolinijem in njegovo ieno, hote peljati se nazaj v Trst z obiska pri družini Bello v Zagraju. Voznik Grion je pustil konju, da je tekel po mostu. Kar
je voz odskočil, ko je zadel ob tram sredi mosta, in sicer je b<l sunek v teku tako močan, da je vrgel 78 letno Marijo Čuk čes ograjo pri moatu v Sočo. Ograja je nizka, in vozili so tik nje. Ubogo starko bo potegnili iz vode pobito na glavi. Padla je kakih 8 m. globoko. Prenesli so jo nazaj k družini Bello, kjer je revica ponoči okoli 11. ure umrla. Prišla je na to sodnijska komisija. Sodnik je dal Griona zapreti.
—	Zabodel svojo ženo. Iz Kanala poročajo, da je dne 14 t. m. zjutraj kmet Berlot St. iz Levpe, gredoč k maši, na poti smrtno zabodel in sicer s 3 sunki svojo ženo. Govori se, da je že dlje časa nekoliko zmešan.
—	Občni zbor podružnice svetega Cirila in Metoda za brdski okraj bode
dne 24. avgusta o 4. uri popoludne v Lu-kovici pri S'aparju.
—	Slovanska vzajemnost na Bledu. Iz abiturijentskih krogov se nam poroča, da so ondotni djaki priredili predstavo »Desetega brata«. Predstave so se vde-ležili vsi ruski letovičarji okolu 40 po številu in vsi Čeh i. Izmej navzočih slovenskih odličnjakov je omeniti gg. dr. Ser-neca, dr. Gregor in a in dr. Greg. Kreka.
—	Iz Toplic se nam piše : Zelo srečno Be je izvršila slavnost na cesarjev rojstni dan. Na predvečer je bila po vseh Toplicah krasna razsvetljava. Tudi rakete so pričale vsem gostom o našem velikem navdušenju in neomajani zvestobi do našega ljubljenega cesarja. Na slavnostni dan je bila slovesna sveta maša, h kateri s.j prišli do zadnjega vsi gostje in mnogo občinstva. Pri tej priliki smo občudovali lepo petje, zlasti pa krasen sopran. — Popoludne je nas v senčnem parku razveseljevala dobro izvežbana novomeška meščanska godba.-Zvečer pa je igrala godba na trgu, in kar ji je le v čast —veliko slovanskih komadov. Pa tuli naši fantje in možje so pokazali, da v Toplicah zna lepo peti vse „kar leze in gre«. Splošno pa bodi povedano, da je v Toplicah letos izvanredno živo. Zanimivo je opazovat', kako prihajajo od vseh strani najrazličnejši ljudje, ki se morda še nikoli niso videli, a tudi mnogi prijatelji in znarci se črez veliko let nepričakovano snidejo — in vsi Bi kmalu postanejo dobri prijatelji. Slovenec in Nemec, Lah in Mažar, Čtfh in Hrvat, vsi si postanejo tukaj kmalu bratje. Vse vodi le ena misel: Dobiti si tukaj ljubo zdravje ali pa se razvedriti z mirno zabavo in dobrim zrakom. Zlasti mnogo gospodov duhovnikov je letos tu opaziti, katerim je naš domači gospod župnik pravi hišni oče, in župnišče je središče, kamor se dan za dnevom zatekajo in vedno naidejo prijateljski, da, bratski spre-em. Naša voda deluje pri bolnikih z vidnim vspehcm včasih tudi hitro; za „putiko« je ni boljše. Tako je minolo leto z dvema berglama hodilo neko dekle a težavo prve dni. Črez 14 dni jih že pošlje domov po pošti. Torej: kdor potrebuje naše vode, pride naj, prostora je še zmeraj nekaj; tudi mesec september je še ugoden za kopanje. Prav Igovori naša domača pesmica :
Prelepa topliška dolina je polna, štrihana vina; kdor hoče na svetu prijetno živet', v vodo topliško naj pride še gret!
— Dragonec ubit. Glede uboja v Bitnem smo donili še naslednje podatke : V nedeljo dne 16. t. m. zvečer pili so fantje v Golobovi zidanci likof. Plesa se je pri tej priliki udeležil tudi dragonec V o z a f Danijel od 6 c. kr. regimente ter se prav prijazno vedel do domačega dekleta. To je baje razkačilo Franceta Kalanavvulgo Soko-vega iz Spodnjega Bitna (fara Žabniea) v toliki meri, da je po noči okoli 11. ure imenovanega dragonca z velikim nožem zaklal. Ker pa je bil protestant augsburškega vero-izpovedovanja bil je po obdukciji v torek popoldne ob 5. uri necerkveno pokopan na šmartinskem pokopališču. Pogreba se je udeležilo mnogo vojaških dostojanstvenikov z godbo in veliko druzega občinstva. Morilca, ki se je skril iz strahu pred kaznijo je orožništvo zastonj iskalo. Sliši se pa, da se je že sam zglasil pri sodniji ter trdil, da ga po krivem umora dolže, vendar mu pa niso verjeli in so ga zaprli. Pripovedujejo, da je ubijalec France Kalan v zadnjem času tudi nekega fanta v Čirčah spečega napadel in ga tako ranil, da bo fant skoro gotovo umrl.
—	Požar. I ,z Ž i r o v. Dne 18. t. m. smo okoli poludne zapazili na Selu pri Zireh požar. Gorelo je pri Jožefu Oblak. Ogenj je upepelil kozolec zraven hiše s krmo vred in streho na hiši. Na licu požara je bila precei požarna bramba dobračovska in žirovska. S skupnimi močmi ste obe požarni brambi preprečili. da se ogenj ni Siril dalje. Škode je okoli 3000 kron, živino so rešili. Pogorelec je bil zavarovan samo za 1000 K. Zažgali so otroci.
—	Sestanek jugoslovanskih abl-turijentov se bo vršil 2 6. t. m. v Splitu. Na dnevnem redu je tudi točka: »Organizacija hrvatskega in slovenskega dijaštva".
—	Krško dijaštvo priredi v prostorih
»Bralnega društva« v nedeljo, dne 2 3. a v g u b t a t I. veselico na korist Prefiernovemu spomeniku. Vsoo-red: 1. Mendelssohn: „Sen poletne ncči", koračnica, godba na gosli s spremljevanjem na glasoviriu. 2 Dr. G. Ipavio : a) »O moja Avstrija!« H. Saltner : b) „Studenček", mešana zbora. 3. A Nedved: „Pred durmi«, samospev za sopran s soremljevanjem na glasovirju. 4. Lootsing: »Car m tesar«, duo za trosli s spreml|evunjem na gUsovirju. 5. A. Foerster: »Naše gort", mešani zbor. 6. Keler Bela : Č -eteroročna predigra na glaso-vir. 7. Dr. G. 1'avec: a) »vKukovica«, b) „Ti-ček", mešana zbora. 8 Žive podobe. '9. Prosta zabava. Vstopnina: 1 K za osebo, za dijake 40 v. Preplačila se hvaležno sprejemno Znčetnk < h 7. uri zvečer.
—	Požar na Vačah Nevarnost za poslopja na ^a6ah, ki niso zgorela, še ni odstranjena. Včeraj je litijska pci. bramba morala zopet hiteti na Vače, da tleči rgenj popolnoma pogasi. Nekega moža je včeraj padajoče stropovj* nevarno ranilo.
—	Ali je Bratuša umoril in pojedel svojo hčer? 1'. Maribora se poroča, da je sedaj dognano, da je dekle, katero so prijeli v bližini Novegamesta, hči viničarja Bratuša, ki je torej nalašč izjavljal, da je umoril in pojedel svojo hčer. Sedaj pravijo, da Bratuša ni pri pravi pameti
—	Vozna zveza med Vipavo in Ajdovščino. Gospod Mitija Waameyer v Vipavi je dobil oblastveno dovoljenje, da sme prevažati ljudi v to prikladnih vozovih med Vipavo in železniško postajo Ajdovščino. Omnibusi bodo po štirikrat na dan vozili iz Vipave v A|dovščino in nazaj. Voz-nina znaša za osebo po dnevu 80 h, zjutraj in zvpčnr pa 1 K 20 b.
Tržne lope v Trstu ? Neki puljski list javlja, da je župan dr. Sandrinelli naložil mestnemu uradu, naj izdela načrte, da se na trgu »Goldoni« (tesni trg) zgradijo velike tržne lop«
—	Novo poslopje za redarstveno ravnateljstvo v Trstu Redarntveni uradi so 8e že preselili v novo poslopje v ulici Caserma. Na pročelju nima nova palača re-darstvenega ravnateljstva nikakega napisa, notri pa so vsi napisi trojezični, torej tudi slovenski, med tem ko so bili v dosedanjem poslopju redarstvenega ravnateljstva vsi napisi izključno italijanski in je na človeka delalo utis. kakor da je že v bližnjem italijanskem kraljestvu, ko je stopal po stopnji-cah in hodnikih te hiše.
—	Ženska se je ustrelila. Včeraj dopoludne okoli 10. ure se je ustrelila na svojem stanovanju v Rojanu pri Trstu Marija Vr a č k o , soproga mašinista na južni železnici. Pokojnica je bila v cvetoči dobi 22 let. Vzrok so bili menda prepiri v družini.
Ljubljanske novice.
Odbor za proslavo petindvajsetletnice okupacije Bosne in Hercegovine ja imel v torek večer svojo zadnjo sejo, v kateri je blagajnik g. Pogačnik poročal o dohodkih in troških te prireditve. Glasom poročila znaša čisti dohodek okroglo 1100 K in se bo oddala ta sveta skladu, ki se nabira za napravo spomenika v boju padlim vojakom v Ljubljani. Odbor, kateremu so se pred enim mesecem, kot častni prezidij tvarjajoči gg. gim. ravnatelj Andrej Senekovič, rač. nadsvetnik Anton Svetek in profesor dr. Ivan Svetina pridružili, je štel 17 članov. Poleg imenovanih so bili še člani odbora gg. : obč. svetnik in hišni po sestnik Anton Gorše kot načelnik, c. br. vodja pomožnih uradov Polde Rith k^t načelnikov namestnik, kalkulant Ivan Žanko kot zapisnikar, c. kr. sodni oficial A'bert Pogačnik kot blagajnik, potem Ivan Blch, hišna posestnika Ivan Belič in Lovro Blaznik, c. kr. pisarniški ofioijal Mirko Fihpan, hišni oskrbnik Franc Jenko, hišni posestnik Alojzij Korzika, železn. uslužbenec Ivan Kraljič, župnik Martin Malenšek, poštni poduradnik Ivan Seme in mokar Alojzij Zorman. Odbor je račun o prejemkih in izdatkih omenjene siavnosti odobril ter blagajniku g. Pogačniku dal absolutorij. Tudi je izrekel častnemu prezidiju, zlasti g. ravnatelju benekoviču za njegovo požrtvovalnost, potem odborovemu načelniku g. Goršetu. zapisnikarju g. Ženku in blagajniku g. Pogačniku za trudapolno delovanje toplo zahvalo. Tudi je sklenil odbor, da g. P o g a č n i k u , ki si je stekel s svojim napornim delovanjem največ zaslug za dobro vspelo slavnost, pokloni kraBno izdelano, od vseh odbornikov podpisano spomenico. Odbor, ki se je koncem meseca februvarija letes prvikrat sešel, je imel vsega skupaj osem sej. Sklenil je konečno, da oddd vse poslovno spise in korespondence odboru za napravo spomenika v boju padlim vojakom, ki naj jih hrani. Odbor se potem razide.
Rokoborbe v cirkusu Viktor tako ugajajo občinstvu, da ostane še par dni v Ljubljani. Tiati, ki so šli včeraj v cirkus v mnenju, da bodo zopet videli mesarja Svobodo v borbi z Lahom Morettijem, so se motili, svoboda ni prišel, ker se mu je »za malo
zdelo«, da se predvčerajšnjim ni hotel Mo-retti boriti ž njim. Borila sta se dva c rku-sova uslužbenca, kar pa ni bilo prav riS zanimivo. Dim-s je cirkus Viktor nabil po L ubhani lepake, da se danea bori štajerski rokoborec Petri z rokoborcem A d u a. Petri d& tist 'mu, k dir ga premaga, 300 K. Slava svobode mej ljubljanskimi mesarji je vzbudila zavist pri liublianskih izvoščkib. »Da bi samo mej mesarji bili močni ljudje, ne smemo pust t1«, je dejal izvošček Jože S i m o n č i 6 in šel je v cirkus kot repre-zentant moči liubljanskih fi|akarjev naznanit, da se hoče jutri borit' s Petrijem. Fija karji so polni sia<e o Jožetu S mončiču in pravijo, da bo Zfetunne! slavo mesarja Svo bode, češ, da z lahkoto z eno roko vzdigne kvišku sodček piva. B mi o videli, če bode podrl tudi Petrija ! Sicer pa so te rokoborbe dokaz, da imamo tudi v L ubljani »fest iante« in da Ljubliančani mso tako »od muh«, kakor sa ie časih mislilo.
Nesreča na električni železnici. Jakob Gorisek, 78 let star, stanujod v Trnovskih ulicah 8t. 1, je šel včeraj zvečer okoli polu 9. ure po Karlovaki c sti nekoliko vinjen domov. Pri hiši štev. 30 je zavil na tir električne cestne železnice. V tem času pa je privozil električni voz. Gorišek, ki je nekoliko gluh in na eni nogi šepa, ni slišal zvo-njenja in se ni mogel pravočasne izogniti električnemu vozu, kateri ga ?e že mej ustavljanjem zadol in podrl na tir električne cestne železnice. Gorišek se sicer ni pibil, pač pa je od strahu bil nezavesten in no ga morali prenesti na policijsko stražnico na Karlovski cesti, kjer je kmalu prišel k sebi in se je potem podal domov. Voznik električnega voza je bil Franc Vidnh
Ulom v Pustovo barako. Danes ponoči priplazil ee je t»r. na dvorišče prs stnika Franca Pusta v Streliških ulic*h in je vlomil v barako in ukradel S'yria kolo številka 32436, vredno 300 kron. Pust ima na dvo-rišžu velikega psa, kateri nad vsakim mimoidočim laja, danes ponoči,pa je bil tih. Tat vino je mogel izvršiti lo človek, ki je krajevne razmere in tudi psa dobro poznal. Sumljiv je neki vajenec, katerega ja Pust spodil, ker je kradel drva in jih prodajal. Ta vajenec je, dokler je bil pri Pustu, psu nosil hrano in se mu je pes vsled tega vedno dobrikal. Policaj je videl ponoči na Dolenjski cesti jednega kolesarja, ki se je brez luči prav naglo vozil iz mesta.
Prisiljenec pobegnil. Prisiljenec Cesare Vesco iz Seurelle, okraj Borgo na Tirolskem, je danes zjutraj pobegnil od dela pri realki.
Nevihta podrla kozolec. Josipu Plankarju, posestniku na Dolenjski ctsti je danes ponoči nevihta podrla kozolec.
Hlapec poneveril denar. Hlapec Franc Žagar je svojemu gospouarju T. Hiellerlu, poneveril in zapil denar, katerega je dobil pri odjemalcih piva. Po' cija je Žagarja zaprla.
Zgodnja zima? To Hni so letele mimo našega mesta div,e gosi. To se godi navadno v pozni jeseni. Tudi lastavice bo jako zgodaj odletele. Ali pomenja to zgodnjo zimo ?
Za vrtno veselico pevskega društva »Ljubljana«, katera se vrši v nedeljo 23. t. m. na Kozlerjevem vrtu se že pridno pripravlja in bo gotovo nekaj zelo zanimivega in novega — zbirka redkostij in pano p t i k u m. Najstarejša in tudi najnovejše redkosti so že, deloma tudi iz prek-morskih dežel došle in bo imela ta zbirka gotovo veliko poduJnega za vse sloje. Naj bi nikdo ne zamudil si ogledati imenitne razstavljene reči. Dobival se bo tudi seznam razstavlienih predmetov.
Pojasnilo. G. D-agotin H r i b a r , tovarnar in lastnik nekdanje A. Ktenner-jeve tovarne v Vodmatu, pošilja nam naprtdvče rajšnjo našo not;co glede jezu v Vodmatu naslednje pojasnilo: Ni res, da sem kdaj nameraval ali prosil, da smem zgraditi odpravljeni jez pri moji tovarni v Vodmatu. Ta jez je bil z odlokom vis poljedelskega ministerstva z dne 13. januvarija 1893 štev. 1091, za vedno odpravljen. Tovarna pa ima svoj lastni kanal, v tem kanalu je teklo poprej 5 koles in obstoji še sedaj jedno tako kolo, ki tira najmanj za 10 konjskih sil. Lesovje ob tem kanalu je trohnelo, struga zablatens, odtok tedaj slab. Ta kanal bi bil lahko popravil in imam celo dolžnost to storiti, ker vodni zakon § 25, 1. a zahteva od lastnika vodovodaih naprav, iste imeti v dobrem stanu, ne da bi bil kaki oblaBti kaj javil, ker koncesija za vporabo vodne sile obstoji z leta 1863. Ob začetku poprav pa sem naznanil to bI. mestnemu magistratu, kot prvi polit, inštanci, katera je odredila na licu mesta ogled. Pri tem ogledu se je pokazalo, da bi uporaba vodne sile ne škodila nikomur nič, temveč bi pri popravljenem in osnaženem kanalu odtok bil še veliko hitreji. V tem naznanilu, oziroma prošnji sem tudi izjavil, da ob regulaciji Ljubljanice ne bom isti nič ugovarjal in niti več zahteval za kanal, kakor sedaj. A slav. moč virski odbor našel je potrebo moji zajamčeni pravici ugovarjati, dasi mora priznati, da mu uporaba vode v mojem lastnem kanalu nič ne škoduje. Kje je pravica, dognalo bo sodišče. To je tedaj vse, kar sem storil
kot lastnik tovarne in obenem lastnik kanala ter vode v njem. Če je prav in pošteno, da se domači industriji mečejo tako polena pod noge, Bodila bo prihodnost.
Neprostovoljni zamorec. Delavec Miha Pančur sa ga je bil tako močno navlekel, da je zbežal na Karolinški zemlji pri hiši št. 15 na dvorišče. Dva nagajiva delavca sta pa namazala s črnilom in ga dejala v koš. Mej tem, Ho je Pančur spal, zmanjkala mu je denarnica, v kateri je imel ves svoj zaslužek.
Izgubljeno. Včeraj izgubil je na poti od mitnioe na Dunajski cesti, po Bleivveisovi cesti do Paichelnove hiša hlapec Ivan O^rin sreberno remontoar uro in aratko verižico z obeski. — Na Zaloški cesti je izgubil trg. pomočnik Franc Medic, stan. na Ambroževem trgu št. 7, srebrno žepno uro.
Dogodki na Hrvatskem.
Krvavi dogodek v Zaprešiču
V Zagrebu, 19. avg.
Ze včeraj sem sporočil, da so oblasti vedele, kakšno je stanje med kmeti v Zaprešiču, saj je tamošnji župan že dan poprej prosil vojaško pomoč pri kotarskej oblasti v Ztgrebu, katera je poslala tjekaj 18. avgusta zjutraj osem žandarjev, ki so imeli stražiti mažarsko zastavo. Narod je bil silno vznemirjen, ker so ga že več dni poprej mažarski činovniki dražili, da se bo vnovič ven-dar-le razobesila mažarska zastava. Največ raroda je prišlo iz vasi Laduč in Brdovca na kolodvor v Zaprešič. Zupan jih ni mogel pomiriti, oni so hoteli na vsak način, da se odstrani mažarska zastava. Ko bo kmetje za-vpili: »Mi ne trpimo mažarske zastave na hrvatskih tleh! Dol ž njo !«, jih je zapoved-nik straže posvaril ter zapovedal, da Be raz idejo. Toda mesto tega udari narod na kolodvor, a žandarji zdaj ustrele med narod. Dva sta OBtala na mestu mrtva, tretji pa je prenešen smrtno ranjen v zagrebško bolnišnico, ali ni upanja, da ozdravi, ker je moral čakati dve uri na zdravniško pomoč. Ustreljen ie bil pa v hrbet.
Narod je vsled tega razbežal. Ko se je to godilo, je splezala neka kmečka dekle na streho, ter prijela že zastavo, da bi jo vrgla doli, toda opazil jo je mažarski činovnik in za-vpil, a tisti čas je zadonel strel in dekle je od strahu pustila zastavo, skočila na tla in pobegnila med množico. Narod se tedaj zastave ni polastil, kakor sem včeraj poročal, pa bo tedaj žandarji imeli tem manj povoda streljati nanj.
Koliko je ranjenih, se ne ve, ker se seveda zdaj ljudje skrivajo, ker vedo, kaj jih čaka. Saj se je še tisti dan odpeljala cela četa činovnikov na preiskavo, poprej pa ni bilo nobenega med narod, da bi ga bil odvrnil od velike nesreče. Pa saj je dobro poznata, da ti činovniki nimajo srca za narod.
Mažarske zastave so visele po kolodvorih le do pete ure popoludne; tudi v Zagrebu bo jih sneli z vseh zajedniških uradov, ker se je bilo bati hudih izgredov, kajti narod je bil silno razburjen ter je komaj čakal na časopise, ki so bili v trenutku razprodani. Seveda je oblast zaplenila včeraj vse hrvatske o p o ■ zicijonalne časopise. Demonstracije so se pa vendar-le godile. Okoli sedmih zvečer je začela na Zrinskem trgu zbrana množica prodirati v Ilico. kjer je vpila: »Doli s sistemom! Abzug Pejačevič! Abzug mažaroni!« Stiska je bila vedno večja, žvižganje in vpitje je odmevalo po ce-lej Ilici, ko se je pokazalo redarstvo ter množico gonilo dalje. Se le eskadron ulancev je mogel deloma llioo očistiti, katero je potem vojaštva zaprlo.
Ob pol osmih zvečer pa se je dogodil na Jelačičavem trgu velik izgred. Iz Maksimira so se pripeljali štirje Dalmatinci mimo snomenika bana Jelačiča in eden zavpije: »Živela Hrvatska!« Seveda je bil to že povod, da se dotični zapre. Kdor hoče biti namreč na Hrvatskem zaprt, ta naj le zavpije »Živela Hrvatska!« ali pa »Aivio Star-čevic!« Toda v istem trenutku vstane Dal-matineo Trifunovič, pograbi konja za uzdo ter ga hudo stisne; konj se vzpne in pade, redarstveni komisar G il n t h e r pod njega, ali konj se zopet vzdigne ter vleče komisarja po tleh za seboj. Komisar je precej ranjen. Nato zgrabijo stražniki Trifunovič* ter ga odpeljejo v zapor. Razun njega je bilo zaprtih še devet drugih oseb radi demonstracij.
Zvečer je vojaštvo zaselo kolodvor in prometno zgrado in po mestu so bile postavljene jake straže. Tako smo sedaj zopet tim, kjer smo bili pod Khuen Hedervary jem. Ban je obljubil pri nastopu, da se bo držal postave, ali so se besede njegove izjalovile. Volja mažarske vlada mora biti pravilo hrvatskej vladi. Dokaz zato je tudi dogodek v Zaprešiču. Ban ja tudi dobro vedel, da se bodo v Zaprešiču razobesile mažarske zastave io dasi ga je ie dan poprej prosilo 30 odličnih oseb brzojavno, da se odstrani mažarska zastava, on tega ven-
dar ni zapovedal; še odgovoril ni na brzojavko. Na tak način seteda ne more priti do reda in miru.
Danes se bavijo vsi naši časopisi z žalostnim dogodkom v Zaprešiču ter odločno obsojajo ravnanje političnih oblaatij in žandarjev. »Agramer* Tagblatt« zahteva, da naj se preiskava ne vodi samo proti kmetom, nego tudi proti činovnikom, ki bo vedeli, kaj se godi v Zaprešiču, pa vendar niso nič storili, da Be odvrne žalostni dogodek. Od višiih oblastij bi se morale postave spolnjevati, potem bi bilo vse drugače med narodom, in nikdar ne bi prišlo do takih velikih kataBtrof.	;
Eden od ubitih kmetov se zove Belue han, ta je star 26 let; drugemu je pa imu Noršič Čekula, star 58 let, oče deseteri otrok. Zi te nesrečne žrtve se bode seveda zopet nabiral denar in že včeraj je en rodoljub poslal v to svrho 25 kron. In to je domoljubno; žrtvovati se mora za tako ljudstvo, ki brani avoje pravice s svojo krvjo, kolikor je le mogoče, da ponesrečenci ne propadejo.
Po drugih krajih Hrvatske je bil mir. Pravijo, da je v Varaždinu in Bakru bilo nemirno, toda to se doslej, ni potrdilo.
Jutri na praznik sv. Štefana kralja se zopet razobešajo zastave na zajedniških uradih. Po nekej vesti bi se to imelo zgoditi Ie na O g r s k e m in na Reki, po drugej trditvi pa tudi na Hrvatskem. Lani so jih razobesili tudi na Hrvatskem. Radovedni smo, kaj se zgodi jutri. Izzivanja je sicer dozdaj že preveč, toda Mažar je objesten, pa bi mogel svoje nedostojno delo še nadaljevati. Vprašanje je, kako dolgo še.
Vstaja na Balkanu.
Po vladnem poročilu bo vojaki obkolili meeto Kruševo, katero so bili zavzeli vstaši. Vstašev je baje padlo veliko število; mnogo je vjetib, drugi bo zbežali. Vjetnike bo odposlali v Monastir Tudi Turkov je padlo ogromno število 360 hiš je porušenih.
V okraju Lonna je prišlo do Bpopada med vstaši in vojaki Vstaši so vpepelili eno vas, potem bo se umaknili.
Pri železnični postaji Damire-Beyli eksplodirala je dinamitna bomba in napravila veliko škodo. Vjeli so v bližnjem gozdu štiri Bolgare.
Po uradnem poročilu je samo v solunskem okraju 170.000 mož redne turške vojske.
Ekumenski patrijarh se je pritožil pri porti in na drugih mestih proti bolgarskim vstašem, ki počenjajo baje velika grozodejstva mej grškim prebivalstvom.
li Prizrena poročajo, da so turške čete prvikrat prodrle do albanskega mesta Ljuma, kjer so imeli albanski uporniki svoje središče. 200 Albancev so ujeli.
Vstaška četa, broječa 200 mož, poskušala je zažgati neko turško vas v okraju aorovič. Turške čete so zasledovale vstaše, katerim se je posrečilo o pravem času uiti. Ubili so samo 151etnega dečka.
Iz nekega vlaka, ki je vozil turške vojake iz Soluna v Skoplje, streljali so vojaki na bolg. železniške delavce; ubili so tri železničarje.
Ob bolgarski meji požgali so Turki več krščanskih vasij.
Ruski poslanik je izročil visoki porti noto, v kateri zahteva ruska vlada, naj se izreče generalnemu inšpektorju Makedonije, Hilmi-Paši, strog uradni ukor, ker se ne briga zato, da njegovi uradniki nečloveško postopajo s kristijani. Avstrijski poslanik je ustmeno podpiral rusko zahtevo.
Razne stvari.
Najnovejie od raznih strani.
Nezgoda na mornariških vajah. »Petit Journal" javlja iz CalaiBa, da sta torpedovki št. 171 in št. 196 ob ma-i nevriranju tako silno trčili ena ob drugo, da je v poslednjo udrlo mnogo vode in se je morala z vso naglico povrniti v Calais, da tu popravi poškodovanja. — M a k s i m G o r k i je dovršil novo dramo, v kateri obravnava tipe izmirajoče aristokracije. — Plemenitost n a d v o j v o d i n j e Marije Valerije. Strugarski pomočnik Franc Dočakal je bil obsojen na Dunaju radi razžaljenja nadvojvodinje Marije Valerije, ki pa je pri cesarju prosila zanj milosti in Dočekal je bil pomiloščen. — Očeta v kletizaprtega je imel več let v Moravski Trebovi posestnik Pros-Ber. 80 letnega starčka so predvčerajšnjim rešili iz kleti, a umrl je par ur pozneje v bolnici. — Fotografiranje iz dalj i n e je sedaj tako izpopolnjeno, da prenaša slike telegrafičnim potom. V jeseni bodo prvič na tak način pošiljali fotografije mej Monakovim in Berolinom. — V 5 dneh v Ameriko. Parnik „CeBar Viljem Veliki" je prišel v 5 dneh 15 urah in 5 minutah preko morja t Ameriko, — K m e t s k i nemiri so bili v Basarabiji. Več kmetov je ustreljenih. — t, e n o umoriti je hotel ns Dunaju 30 letni trgov, pomočnik Knotek. Žana je živela lo-
Sena od njega. Streljal je na ieno ter jo ranil. Nato je širnega sebe ustrelil. Bil je takoj mrtev, žena pa bode ozdravela. — »Chartreuse« bodo sedaj iz Francije izgnani kartuzijanci izdelovali v Hennegan v Belgiji. — Š k r 1 a t i c a divja mej otroki v Lvovu Vse ctroike bolnice bo prenapolnjene. — S strehe na ulico skočil je na Reki umoMni delavec Segnan in oh leial mrtev. — Uradniki stavkajo. Uradniki, ki izdelujejo bilanco S r. Vaclavske založnice stavkajo. Uradniki zahtevajo predujem. — 12 milijonov f r a nT k o v dolga ima hči belgijskega kralja, prin cezinja Koburška. Zaigrala je denar pri ha-tardu. Proti njej je vložena obtožnica. — Utonil je v Trstu delavec Anton S t u 1 i a , ki je hotel rešiti potapljajočega se prijatelja. — Nesreča na sprehodu. Hči urrir. vseučiliškega profesorja, Dora Biichler, iz Ancy na Lotarin-škem, ki je šla brez spremstva sama na izprehod, se ni več vrnila. Sumi se, da se je zgodil zločin. — Kitajska križarka »H u a n t a i" je trčila z angleškim parni kom »Empres of India«. Križarka se je potopila. Kapitana in 18 mož pogrešajo. Angleški parnik je poškodovan.
Književnost in umetnost.
* Zagreba čki arcidjakonat do
f od. 1642. Na p is a o Janko Barle. agreb 1903. Tiskara C. Albrecht. — Naš vrli rojak Janko Barle, nadbiskupski arhivar v Zagrebu je zopet obogatil cerkveno zgodovino hrvatsko z lepim prispevkom. Ze dalj časa je priobčeval v »Katoikkem Listu« vestno sestavljene podatke o zagrebškem arhidijakonatu in sicer od prvih začetkov zagrebške nadbiskupije do leta 1642 Sedaj je izdal g. pisatelj lepo delce v posebni knjigi, katero priporočamo vsem, ki se zanimajo za cerkveno povestnico.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 20. avgusta. 0 dogodkih na Balkanu poročajo listi, da prinašajo ladije iz Odese v Varno municijo in hrano. Bolgarska dobiva pošiljatve Man-licher-pušk.
Gradec, 20. avgusta. Konservativni listi pišejo za zvezo vseh strank v državnem zboru, ki so Avstriji prijazne, da se končno odločno nastopi proti ogrski ošabnosti.
Zagreb, 20. avgusta. Tudi v Va-raždinu in Bakru je došlo do demonstracij.
Krakovo, 20, avgusta. Listi poročajo, da je škof Puzsyna prepovedal duhovnikom, socialistiškega poslanca v nemškem državnem zboru Korfanti cerkveno poročiti. Korfanti je odpotoval v Przemysl, da se posvetuje z ondotnim škofom.
Tešin, 20. avgusta. Krakovska „Ga-zeta Narodowa" je prinesla brzojav, da vzame od 15. septembra dalje poljsko gimnazijo v Tešinu država v oskrb. Ako se ta vest potrdi, potem so dosegli Poljaki važen naroden vspeh, za kateri so se potegovali s toliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo.
Lvov, 20. avgusta. Radi mučenja jetnikov v zaporih v Saybušu je obsodilo sodišče v Vadovicah ondotnega policijskega inšpektorja na sedem mesecev, enega policista na 6tedenski, dva pa na 14dnevni zapor.
Rim, 20. avgusta. Pij X. je daroval za rimske ubožce 100.000 lir in za ljudsko kuhinjo Petrovega društva 5000 lir.
Belgrad, 20. avgusta. Car je izrekel željo, da najmlajši sin kralja Petra se izobrazi v ruskih vojaških zavodih.
Belgrad, 20. avg. (Uradno poročilo.) Včeraj je bil pri kralju slovesen sprejem častnikov povodom vstopa prestolonaslednika v srbsko vojsko. Kralj je povdarjal, da ga veseli videti, da so vsi častniki jednega duha. Vojni minister Solarovič je dejal imenom častni-
kov, da častniki in armada sprejme prestolonaslednika z isto ljubeznijo v svojo sredo, kakor ga jim kralj izroča.
Belgrad, 20. avg. Uradni list priobčuje kraljev ukaz, ki določa, da bo odslej rojstni dan prestolonaslednikov državni praznik.
Zotija, 20. avgusta. Sem prihajajo vedno številnejša poročila o porazu turških čet. Število vstašev vedno narašča.
Petrograd, 20. avgusta. Iz Japana se poroča, da nevarnost novih nemirov vedno narašča. Kitajski dijaki v Japanu so dobili poziv, naj prevzamejo vodstvo kitajskih prostovoljcev v brambo Mandžurije.
Berolfn, 20. avgusta. O delavskih nemirih v Kijevu poročajo listi, da je neki stotnik zapovedal streljati na delavce. Neki Častnik je streljanje svojemu oddelku prepovedal in zaklical: „Lopov, ki strelja na stradajoče brate!"
Pariz, 20. avgusta. V prihodnjem zasedanju zbornice bo poslanec Pres-sane interpeliral o dogodkih v Makedoniji.
Pariz, 20. avgusta. V pravdi Hum-bert je zagovornik Labori dejal, da mu je Humbertova zaupala skrivnost o Cawfordovih, ki imajo resno podlago, a skrivnosti ne more še sedaj odkriti.
London, 20. avgusta. Poveljnik angleškega sredozemskega brodovja je dobil važna navodila ter je odplul z nekaterimi ladijami proti Solunu.
Darov«
Poslani našemo uredništva:
Za pogorelce na Vačah: Č. g. kanonik Kalan 20 kron. — Č. g. dr. Ign. Žitnik 10 kron.
^^^ J^	^^^	^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^
»' T "J." 'V 'i' 'Mf T »1' U' pA" T 'A' T T T 'f
Za
Ljudski sklad"
so darovali sledeči p. n. gospodje: Dr. Ivan Susteršič 20 K, Josip Siftka 5 K, Miha Arko 5 K, J*nez Sajo«ic 5 K. Frančišek Juvan 2 K, Fr. Povše 20 K, Fr. Koščak Pr. P. 20 K.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad moriem 306.2 m, srednji zračni tlak 736*0 nn
3	Cm «pa- zOT&nja	Stanj« barometra. t mm.	Tempe-ratura , po Celsiju	V«tr«rl.	Sabo	lis i*-
19; 9 i več.		72 v8	19-2 | sr. szah.		dež	31-9
201 7- *imr popol		7,- 2 7 734 8	12 9 | brezvetr. 20 4 sr. zhszah.		pol obl. del. jasno|	
Srednja včerajšnja temperatura 19'8*, normale 18 5*.
od 9S/« ure do polnoči močna nevihta, začetkoma vihar iz severozahoda.
Dunajska borza
dnč 20. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....100'—
Skupni državni dolg v srebru..........99 90
Avstrijska zlata renta 4% .....120-90
Avstrijska kronska renta 4%.....100-25
Avstrijska inv. renta 3l/» %..........92 25
Ogrska zlata renta 4%.......119 45
Ogrska kronska renta 4%............97 90
Ogrska inv. renta 3\,%.......89 70
Avstro-ogrske bančne delnice.....15-86
Kreditne delnice..................647 50
London vista....................239 2ž1',
Nemški drž. bankovci za 100 m nem. drž. v	117-35
20 mark............23-47
20 frankov..... .....19-05
Italijanski bankovci........96 iS
C.kr cekini .	.......1130

Elegantne salep^e
sa

Šaljivo pošto
vedno z> zalogi -pri Iv. Bonaču v Ljubljani. Cena 100 kom. 3 K.
to
i
<0
OS
o
**
**

priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
cf
cf
Ivan Pintar Lujiza roj. Miiller
($) poročena.
Ljubljana,	Gradec,
dnč 20. avgusta 1903
1077 1-1
O*
Gostilna
v večjem trgu na Dolenjskem, tik po-
staie dolenjske želt-znicp, odda se S 1. no vembrom t. 1 v najem.
Pri gost lni se nahaja lep, senčnat vrt, kegljišče, ledenica, hlev, nekaj zemliišia itd. Odda se samo gostilna ali pa tudi cela
hiša.
Več se pnizve Dri Mariji Schweiger v Dolenji vasi pri Ribnici.	1052 3-1
796 100-21
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko fc00 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reci
HANN8 KONRAD
tovarna za ure Id Izvozna trgovina Most it. 234, Češko.
Upokojen učitelj,
bivaj 16 v L ubhani. želi prevzeti kako
pisarniško delo. Več pove naše ur dnittvo. _10w5 3-1
TiflVfP 8 katerimi more vsakdo barvati razno JjLll LfZ, blago: sukno, platno, volneno blajro, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 12 11 — 1
v . v
"il co 'Ml ™ " J
m i
, o Hi
VVP I ^
tO
e»
r^Vji^JO
P r e o b I e k e i^^^KPo p ra v i I a.
■K* V L
L.Mikusch
tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15.
Zdravilišče yVv*
542 8 8 BB	• t
Toplice
na Kranjskem, postaja dolenlske železnice: Straža — Toplice.
Akratovrelec 3*° C zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno dobro pri protinu, kostenici, ishias. neural-gijl, kožnih in ženskih boleznih. Veliko kopališče — posebne In barske kupeli. Z vsem komfortom oskrbljena stanovanja, društvene in igralna sobe. Zdravo podnebje, gojzdi v okolic.. Dobra in cena restavracija.
Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Prospekte in odgovore na vprašanja daje brezplačno
oskrbnistvo kopališča
Za na želodcu bolehajoče!

Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanje slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor:
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zažlezenje, ^
naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborai učinki so že mnogo let preizkušeni. To je
flumberta Ulrich-a zeliščino vino.
To zelišč no vino Jo prirojeno lz lzbornlh zelišč z dobrim vinom ln okrepča ln oživi prebavni organizem človeka. Zeliščino vino odstrani motenja pri prebavi ln pospešuje novo tvorjenjo zdrave krvi.
Po pravočasni vporabi zeliSčinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptoni, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekalerokrat- eni pitju.
y	in njega neprijetne posledice, kakor tesnobe ščipanje, vtrlpanje
gjn|)I IJl/ groa, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vrana in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščnim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz čreves.
Medla, bleda barva, ncdostajauje krvi in oslab-
15	SO večinoma posledice slabega prebavljanja, nedostatnega snovanja krvi in bo-
"J J lez[u na jetrih. Ob nedostajanjl apetlta, nervozni oslabelosti in razdra-ženostl in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirnjo mnogokrat take osebe počasi, jjtj- Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz.	Zeliščino vino pomnoži
apetit, pospešuje prebavljanje in reditev. oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje Mnogobrojna priznanja in zuhvalna pisma dokazujejo to
Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-50 in 2 — a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojni, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor ludi po vsem Avstro Ogerskem po vseh lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske.
JK2T Pred ponaredbami se svari. H^g
1040 12 —2	Zahteva naj se izrecno
Humberta UIrich-a 1S2Ž2 zeliščino vino.

04T Nakup ln prodaja IA
tsacovrstnih državnih papirjev, sračk, denarjev itd. Zavarovanja za »gubo pri žrebanjih, pri izifrebanju najmanj-lega dobitka. — Proaiese za vsako Irebanje, galantna izvršitev naročil na boril.
Msnjarična delniška družba
» B C (J H"
I., VfolIzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strabelgasse 2.
&T Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 234
Izdajatelj in.odgovorni nrednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tisk »Katolifike Tiskarne« v Ljubljani.