§5. števllta. > Linbljn!, i fflrtel, Zfi. aprila 1917. L. Isto. '^' * ;''"'■■•'*^*-:'..■• *~~'*ž?zaJ ■v'*':^» f*'&*~*&'3 ^S^b ~5§i 3B^h9p đa^M ^^^B l^nfc ^51 -mE^^*^1l v**'"'"?* '" —■* - -'^"''■■'^* •'-""'i:""'•'•■"''^' .Slovenski Narod' velja po pcSC: za Avstro-Ogrsko: xlo Jeto skupaj naprej . K 2£*— r-ol ?ata.....14- četrt leta „ „ . . , 7'— na incsec „ „ • • . 2 50 za Ncmčijo: cclo leto naprej . . . . K 33 — za Amcriko in vse dru^e deželc: cclo lcto naprej . . . . K 38.— VpraŠanjem glede Inrerttov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Ujiravniitvo (spodaj, đvorisče levo). Rn^llova ulica iL 5, telefon *L 85. Ixbafa vsi* ć*b zTačar tvrtestl n*4«13« ta praznik«. fnsCTsti se računalo po porabljen*rti prostori in sic«: I raai visok, ter 63 mm Mrak prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vttv, trikrat po 6 v. Poslano ^cnak prostor) lo vin., parte ta zahvale (cnak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah #o dogovora. Na pismeni naročila brez istodobne vpodatve naročnfne se ne ozira. „Haretea tiskanu« totatoa ftt. 89. Upravništvu naj se pašiljajn mročninc, reklamacije, Uueratl Lt d, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v LicM'aai dostavi;e.i na dom ali če ss hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 2S*43 ! pol leta „ .....\3'20 j I četrt leta „ . . • . . 6*60 | na mesec „ ..... 2*20 PosasnoMa £i3v!!I*a veli a 19 vinar; a*. Dopisi nr»] se frsnkiraja. I\okopisi se ne vračajo. Urođatitvo: .šaanara allci iL 3 (v pritlićju levo,) tdlafaa St. 34« 11858 lilClD f'" ,1 Dur.at, 25. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razgiaša: Položaj pcvsod celzpremcnien. Narnestnik načelnika generalneta štaba p!. Hofer, fml. H mm VT J v#| Gerolin# 25. aprila. (Kor. urad.) A'clfrov tirad roroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO COJIŠČE. A r ni a (1 n a skupina general-fcidmarš. prestolonasled-cika Ruprehta Bavarskega. Na bclišjii. pri Arrasu se vrši od v&raj zluirai fcc] za vas Gavrelie; :-e verao od Scarpc sovrežnik sicer ni ponovil svc:ii: napaćov. Južno cd niZine Scarpe ce ie po-ro\đ~o rz ol^eh stran3?i ceste Anas-Ca^ibrai boi iznova razvnel; v £j-i'okl firond so napatile angisške divizije g!cbo-\O raz^oredess preko crte Mc^chv-VVancourt. V ogn«! in težki 1 sižinski borbi se Je rn^lcš! i nPs!:ck Povsod x najisžftmi izsubami pcna-Si-ečM. Possdke icrkov in Irfanter'iski Jctiac! poročn»o o 23. znrS.iu da je stevlio pred fronto iclzcVi mrtv"!i in r^r-Jenlh Arr:!ežev r.eoblCJa'no ve?:ko. Pri pro'f'sunkiii je v?c'a naša peheta 660 mož. Več cklopnili avtomobilov Je bilo razdejan?ii. BHzu obali fo vdrle 23. t. nr. po »s^ešni p-rbravi r??še čete v scvraž-rto pozic!ifo ter vfele 21 Fraticozov in vpleniie 4 strolne puške. One 23. in 24. t. m. le prišlo v rred; c!?i! nr^že bojne crte severo-zanadno cd St. Ouentfna do več LHk, v katerih se »zgrnh-?! nasprctnlk ik)!g2 krvavih izgub ludi v*:te. Armadna skupina nemškc-ga prestolonaslednika. V neketerih odseklh fronta ob Aisr/i [71 v ChatrTagni S3 Jg stresanje zoret oJačUo. Fr^ncosTci SH^kl pri Hnrtebise ferml, cb Brirnontu !n za-pnd^o od Suiore so ostali brezuspeš-ni. Za sovražnimi črtaiTii smo cnszo-vali živahno £ii~3n*e ter sn:o rovraž-ne čete v^pešno chstrclievai!. Armadna fronta genernl-fcldmaršala vojvode A1 -brehta VVurtemberškegau Položaj ie ncizDremenjen. Dn-3 23. t. m. so Iz?r ibsll Arcileži 111 Francozi v boju v zraku 20 leial in en pri vezni balon: 24. c^rH fih 12 stai 19 leta!, od ich 16 v bela v zrsku, tri vs'ed obranibnecn os^a s tr«!. Po-rcčnJK Berncrt |e zb!l 20., 21. in 22. sovražnika. Pr! nekem na^sni protl-furkn pri Gavreiiu ie lete! stotnik Zorer, pcverrJk neke v?rstvcnc s5f?ro!n«f v visini 15G ni pred Jurlsa-iooo iciaatcrllo ter sirel.'a! iz svo'e^a lel'da s strojno puško na acsleike VZHODNO BOJiŠČE. Naša artiileriia J3 krepko od^o-variala na cgeiij ruskih baterjj, ki so bile zlasli pri Jakofcštatu, Postavih in. ob železnici Ziocov-Tarnopol de-lavnejše. MAKEDONSKO BOJlSCE, Močnemu učinkovanju ansle-š!:e artiljeriie med Varđarjeni in DoJ-raizshhn ie^eram je sledilo po več or.evih včeraj več nspadov. ki so iifi belgarske čete vse zavrnHe. Prvi generalni kvartirni mojster p. LudendorfL CL:.:«i*av partamenta-rizma v Suslnii. Vlada naznanja danes, da name-rava sklicati državni zbor na dan 30. maja. Zajedno objavlja svoj politični prc £rai:i. katere^a bistvo je ostalo nelzjjremsrijeno. Kabinet gro?a Clam-.V.arlinica smatra za kardinalno točko državne reforme — uredi-tev jezikovne^a vprašanja seveda v zmis-j znanih principov ter razdeli-tev Češke. Ker nam obljubila omil^e-ni"2 politične cenzure, nam bo morda se ćc.^a prilika, da o tem rro^ramu podrobnejše spresjovorimo. Z ozirom na razghšeni vladr.i program je seveda izključeno, da bi se slovanske strpnke potstrovale za zrstorstvo v kab;netu. N'^bena slo-vpTsska stranka bi ne mo^la prevzeti odgovornosti pred narodom za nacrte, ki so v direktnem na«;nrntm z že-Ijami in zaMevami nenemških naro-dov v monarhiji. V tem ozini je tx>-lo^ni sedaj rac rrecej jasen. Od n"»o-žatosti, rodolinbja in modrosti naših rarlaiTientarnih zastopnikov je sedaj odvi«f»n nad?Vini razvoj docrodkov. S Po!i?.ki je vlada sklenila noki-ko "remirie. OhMubila iim ie. da ho vze'a nj»hov nacrt prlede avtonoTriie GsHc'ie v re^en pretres. Ker ie skli-can Pi!] ki Vhrt med 10. in 15. majem k se}!, smemo smatrati, da po-teče s tem tenn^iom ttidi nrev^irie fn da se bo P^T:^ki khib ravn-il glec-e svoicTa nDdnt;necra p^st^^an^a po odgovoru, ki jra doM od m'nistrskeGra T^rci^edr'k?-. A^o se PoV'ski VHi*» oć-loči proti vladi, potem rp^tn^e pač t^ova s?tnv?cv'^. V^ter^ po^!^<5ice pre^-eH^ti. 7pto prav! vla-c'a v s vri em kom'inikeiii, d?5 n n -mera^'a sklicati državni zbor na 30. maja. VLADN! KOMUNTKE O SKLTCAN7U DRtAVNEGA ZBORA. Cunai 25. aprila. (Kor. urad.) Vlada je sklenila, da uvažuje s k 1 i -c a n j e državnejara zbora na dan 30. moja. mu pred vsem dati opraviti z vprašanjem o prehrani ter zgosDodarskimi. z vojno v zvezi stojećimi vprašanji; končno :!asti s s o c i j a 1 n i m i m dr-žavnofinančnimi vpraša-11 j i tzr mu predloži nacrt za de- 1 o, ki se ne bo nanaSal samo na predstojeće zasedanje, nego tuđi na rada!nje delovanje državne^:a zbora, med ten i časom pa se o tem spo-razuinela s strankami in obenem uvedia odpravljenje politične cenzure. Vlada veruje, da najde v parlamentu podporo za svoje prizadeva-nje, usrvariti v času največje politične napetosti in največjih prizadevanj državnih in ljudskih sil, ustviriti ne Ie to, kar je potrebno za sedanjost, nes:a tuđi za prihodnjost podlago za sojrlasno življenje avrstrijskih na-rodov. Vlada se drži nspretnično ciljev, ki si |ih je postavila zlasti na uredbi jezikovnih raz-iTier po potrebah države in njene uprave ter na uredbi rabi jezikov in upravnih uredb v deželah. v kolikor so te potrebne. Vlada bo to stvar v njenih zvezah s povdarkom nemudo-ma zasledovala. G^cde zadevr, ki spadajo v delo-krog državne2ra zbora, bo vlada stopila v stik s strankami in skupinami ćržavnega zbora o temeljih nadalnje-£a postopanja in ever tu valno predložila državremu zboru predloge. Kar se tiče onih zadev. ki se na-našajo na red v kraljevini češki, ie naivišje lastnoročno pismo z dne 26. juli ja 1913 naznarnio, da se posluži vlada v zagotovitev podlag tega reda državne>3ra zbora ob sodelovanjti izkti^enlh in izvedenih mož, da stori potern potrebne odredbe. Sedam'a vlada, ki smatra slej kak^>r prei take odredbe za nuino nor-..m<%^]iivf^ notr^bo drž3vri'2??'a živ-Ijcn-a. bo postopala po intencibh ce-sarsV^a lastnonočnecra pisma. Vlada se bo z vso resnobo za-V7e?a za tire^nič-m-ie lastnoročnerra nismn z dne 4. novembra 1916 elede kraljevine Galicije in kakor ob sebi um!iivo. se bo potrudila do-*r*J zHi/nnje obeh. v deželi bivajo-čih rarodov. Izjava ministra dr. Urbana. Minister dr. Urban je poroče-valcu »Az Estaen-tarna komisija dne 14. aprila izrekla za nadaljna porsjanja z vlado, kar je pa v klubu naletelo na cdpor. Opozicija je zavračala izjivo n^j.istr-skeia predvodnika r:lede posebne.^a stališca Galicije, češ. da pnmeni utesnitev vladrega programa. Konč-no se je doseglo socjlasje glečz zso-raj označene formule. Zahteve PoHaVov g-ede Galici!?. Krakovski »Czas« poroča o vse-bini nacrta, ki jra ie izclelnla. parlamentarna komisija »Poljskoga kluba« sledeče podrobnosti: Nacrt se-stoja iz 14 oddelkov ter dolnča: Galicija dobi dcželni zbor. ki bi sestojal iz dveh zbornic: zbornica poslancev naj bo izvoljena na podlaci rnlošnc in enake volilne pravice, senat sevstoji iz virilistov kot zastrn^iT-rov nicst ter važnih gospodarskih inrtitucij in iz imenovanih d^smrtnih in dednih Člnnov. Gališki dcžclni zbor pos'Ija svoje deTeenfe v sk^nni avstrijsko- gališki parlament. Na čelu dežclne uprave stoji galioki kancelar, posa-mezr.e resorte upravljalo državni ta.iniki. Ta vlada je deželnemu zboru odgovorna. Deželo je razdeiiti v 12 okrožij, ki bi šteia po pol milijona prebivalcev. okrožja zopet v okraje. V nare dno mesanih okrajih je v upravi uveljaviti sistem narodnih kurij. Gališka vlada prevzame vse lastne gališ!:e dohodke, s skupnim stroškom prispeva Galicija po raprej doloČe-nem ključu. Nova gališka ustava naj stopi v veljavo eno leto po sklenje-nem miru. Do takrat pa naj zastopa interese dežeic »provizoriena repre-Z2ntanca<:, sestavljerta iz gališkth državnozborskih poslancev in člcinov gosposke zbornice. Ta »provizorična reprezentanca« naj ima svoj sedež na Duu a ju in njen mandat naj ugasne šc !e, čim bo uveljavljena nova ga-liska ustava. Stranke gosposKe zbornice. Z Dunaja poročajo: Stranka! desnice v gosposki zbornici je izvo-!;!a mesto grofa Clarn-Martinica, ki je svoj čas radi difercne z večino stranke odstopil, za svojega načela nika grofa Syivo-Taroi!co. mm pii ii. D'.in^?, 25. aprila. (Kor. tirad.)v Pod naslovom »Odgovor socijalni demokraciji«. prlobči jutrišnji »Fremdenblatt« uvodni članek, čigar glavne misli so v izvodu sledeče: Kakor ]e razvidno iz listov, vodi a\< strijske. cgrslre in nemške socijalne dem. želja, pripomoći h končanju strašne svetovne vojne, in se iz last-nega nagiba sestati, da pretresejo vprasanje, če se more potom med-* narodnega socijalističnega pospeše-varna pospešiti stvar miru in ugladitl pot do sklcna miru. V zvezi s tem v Berlinu vršivšim se pogovorom je nemšlca socijalna demokracija v »Internationale Korrespondenz« vpra-šala vlado, če je ta pripravljena, izjaviti, da se odpove aneksi* 3 a m. In v resoluciji, ki je bila skle-niena v Berlinu ob roglasju zastop-nikov iz Avstrije in iz Ogrske, ief označeno kot najvažneiša naloga stranke, provzročiti, da se vlade javno odpovedo vsakl 10 Polkovnik CdgberL Prancoski spisal Honorć de Balzac. (Dalje.) — Težavna za deva, je del ko-r.cCv.o mciianicno. Tuđi če vzamem, da so listine, ki se nahajajo v Heils-bergn, pristne, vas ne morem zago-toviti takojšne zmage. Pravdati se bodemo morali pred tremi sodišči zaporedonia. Tako zadevo treba mirno prcmisliti, prav nekaj izvanrednoga je. — O, če podležem, je odvmil nolkovnik in ponosno dvignil svojo glavo, bom z-nal tuđi umreti, toda ne sam. Pri tsh besedah starca ni bilo več spoznati. Oči so se mu svetile energije, vžgal mu jih je^bil ogenj po-željenja in rnaščevanja. * — Treba se bo morda poravnati, je pripomnil svetnik. — Poravnati! je ponovil polkovnik Chabert. Ali sem živ ali mrtev? — Gospod, je nadajeval odvet-nik, ravna!! se bodete, kakor upam. po mojih nasvetih. Vaša zadeva hridi moja zadeva. Kmalu bodete opazili moje živo zanimanje za va§ položaj, ki je v sodnih analali zares brez pri- mere. Med tem vam napišem nekaj vrstic za svojega notarja, Ki vam nroti pobotnici izplača vsakih deset dni petdeset frankov. Ne spodobilo bi se, da prihajate vsak deseti dan k meni po podporo. Če ste polkovnik Chabert, ne smete biti odvisni od milosti nikogar. To podporo vam dam kot posojilo. Treba Ie pridobiti vaše premožsnje nazaj. Bogati ste. Ta zadnja obzirnost ie starcu privabila solze v oči. Dervilie je hitra vstaJ, menda za to. ker ni bila njegova navada kazati ginjenost: od-Šel je v svoj kabinet, iz katerega se je povrnil z nezapečatenim pismom in je izrocil grofu Chabertu. Ko je siromak držal list v svojih rokah. Je skozi papir začutil dva zlatnika. — Izvolite mi natančnejŠe označiti svoje spise, ime mesta in dežele, je povzel odvetnik. Polkovnik mu je narekoval podatke, pazeč pri tem na pravopis krajev; nato je z eno roko segel po klobuku; pogledal Dervillu v oči, rrru podal drugo roko — polno žu-ljev — in del prisrčno: — Pri moji veri, gospod, za ce-sarjem ste vi tišti, kateremu imam največ zahvaliti. Vri mož ste. Odvetnik je segei polkovniku v roko, ga spremil do stopnic in mu posvetil. — Boucard, je dejal Derville svojemu prvemu uradniku, slisal sem povest, ki me bo morda stala petindvajset louisdorov. Če me ;"e mož opeharil, ne bo mi žal mojega denarja. zakaj potem sem vldel na]-spretnejšega komedijanta svoje dobe. Ko je polkovnik dosjei sredi ceste do svetilke. je vzel iz pisma ti-sta dva zlatnika, ki mu jih je bi! po-daril odvetnik in jih kratek čas cvi nad vse silni artiljerijski pripravi smo prepustili so-vražniku ta dva kraja. V predpolju južno od Vendhuilla se je posrećilo zopet zasesti crte naših postojank in vjeti nekaj mož. Enako smo zasedii tekom nadaljnih živahnih bojev v predpolju Ascension fermo in Maison Rouge. Zapadno od Le Verguierja in južno od St. Ouentina je bil artiljerijski ogenj manj živahen. Ob Aisni se je artiljerijsko delovanje ojačilo. Berolin, 25. aprila. (Kor. urad.) Tuđi 24. t. itl so se Angleži obupno trudili, da bi obrrili usodo bitke pri Arrasu sebi v prilog in da bi izravnali težki poraz 23. t. m. Kakor prej-šnii dan, so se tuđi to pot zopet razbili s skrajno trdovratnostio izvršeni angleški napadi v masah krvavo ob neomajni steni nemških odločnih in hrabrih braniteljev ter nišo imeli Argleži nošenih usnehov, samo podvojile so se n;ih izdube z dne 24. t. m. GTasom poročil boinih Čet je siprurni ogenj strojnih pušk pokosil ce!e vrste rappdajočih Angležev. Pruge anfr'eške čete so v napadu prišle v nemskf uničevalni o^enj havbic in poljskih topov ter so bile popol-nnma semlete. Ka mnogrfh mestih leže zbiti angJeški oklopni avtomobili, obdani oč nadi ih. ki so iskali za raz-bitimi tanki zaicite. Zlasti na obeh stranih ceste Arras-Cambrai leže an£!nSk? mrtvoci v celili kopican. Rotterđam, 25. aprila. 3>Dai1y Chronicle« poroča iz franeoske^a ?la\rneofa stana: Kratek odmor v bltkah pripravka tretji napad zavez-nikov, za kateri je za fronto še za-dosti moštva in artiljerije. Treba pa se je pripraviti tndi na še težje člo-veš!:e žrtve kakor doslej, da se doseže končna zrnaca. Poročevalec »Daily Chronicle« na franeoski fronti poroča, da bo se-danja bitka trajala jako d o I gr o. Stori se vse, da bo ta bitka v resnici poslednja odločilna bitka. Berolin, 25. aprila. (Kor. urad.) Državni gospodarstveni odsek je sklenil to - Ie i7iavo. ki se je brzo-javila generalfeldmaršalu v. Hinden-bur^u: Clani državTiega srospodar-stvenc^a odseka se zahvaljujejo brezprinierno hrabrim junakom pred Arrasom, ob Aisni in v Champagmi ter kjerkoli se bore in krvave za bla-gor ljudstva in domovine, za njih delo, ki je v svetovni zj?odovini brez primere. Za nemški narod prisegajo. da bodo z vso silo neomajno skrbeli za požrtvovaJne branitelje do skoraj-šnjega miru. An^Ieška povelfnfka pri Arraso. Dunaj, 25. aprila. Angleške operacije v odseku pri Arrasu sta vodila oba angleška poveljnika Harne in Allenby. General Horne je poveljeval an^Ieški artiljeriji v južnoafriški vojni. PosreČila se mu le kapitilacija hurskega generala Cronjeja v Paar-debergu. Iznašel je progresivni zaporni osrenj. OeneraJ A!lenby je baje sijajen artiljerist. Odlikova! se je začetkom vojne pri umiku te Monsa. Francoska srozodeJstTa. Berolin, 24. aprila. Pri odbitem prvem navalu na St. Onentin 13. aprila so držali Francozi dve uri dd-Zo nemške jarke. Nemci ro našli pri zavojevajiju jarkov nemSko posad-ko z ranjenci vređ prebodeno. Na obvezovališča y sirotižnid jp mtUi Indcega Nemca še živeja z izstrel-kom iz revolverja v trebuhu. Ta je povedal, da je neki franeoski oficir malo predno so vdrii Nernci, iz da-ljave dveh metrov ustrdil iz svojega revolverja na ranjenca. Tud! vjetni-ki. pri katerih so našH klavne nože, so priznali da jim je bilo ukazano, da naj Ddkoljejo vse vjetnike in ra^ njence. anoleSko uradno poroćilo. 23. aprila. Močan trajen boj čez dan in na obeh brezovih Scarpe. Vzeli smo važne sovražne pozicije. Znamenje dneva so bili pogosti in silni sovražni protinapadi pri čemer je imel sovražnik zelo težke izdube. Vzeli smo vas Gavrelle ter sovražne zvezne naprave v obsegu 2 in pol milje južno od vaši do Roeuxa. Šte-vilo vjetih še ni dognano, presega pa 1000 mož. Tuđi jugozapadno od Lensa in v sosedstvu reke Souches smo napredovali. 24. aprila. Včeraj je trajal trdl boj zvečer in s presledki tuđi ponoći na ćeli fronti od Croisillesa do severno od Gavrella. Savražnik je neprestano podavi jal brezuspešne protinapade z veliko odločnostjo in brez ozira na svoje izgube. Mi smo držali včeraj zavzete pozicije. Napredovali smo nadalje vzhodno od Monchvja le Preux fn v sosedstvu Roeuxa. Posebno silen sovražni pro-tinnpad na vas Oavrelle smo z uspe-hom zavrnili. število vjetih prese^a že 1500 mož, vštevši 30 častnikov. Južno od ceste Bapaume-Cambrai smo pridobili ponoći na široki fronti vzhodno od Epehvja tal ter dospeli do St. Ouentinskegra kanala v sosedstvu VeTidhuiUa. Boli prv>ti severu smo vzeli vaši Villers Pl^uich in Be-aucamp ter vjeli več mož. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 24. aprila p o p o 1 d n e. V okolici St. Ouentina :n ob Oisi je naša artiljerija obstreljevala sovražne baterije ter se uspešno borila proti njim. Naše zelo delavne patrulje so pripeljale več vjetih. Dva nemška iz vi dna oddelka, ki sta se skušala približati našim crtam v smeri na Tancourt. smo z velikimi izgubami zavrnili. Silen artiljerijski boj v okolici Hurtebise in pri Craonnu. Po* samni boji so nam omogočili, da smo napredovali ter izboljsali svoje pozicije na visoki planoti Chemin des Dames in v smeri na Juvincourt, kjer smo dvi^nili nemško postojan-ko. Severovzhodno od Reimsa smo zlomili dva nenadna nemška napada ter vjeli nekaj mož. V Champagni boji z ročnimi ^ranatami. tekom katerih smo vjeli tuđi nekaj mož. Uspešno smo obstrelievali sovražne Drometne ceste. Pr\ Eparvesu je neki naš Izvidni oc^delek vdrl v nemške crte ter pripefiai nazai vietnike. Več baferij smo uničili. Z ostale fronte ničesar poroČati. Z ostalih boiišč. ITALIJINSKO r RADNO POROCll-0. 24. aprila. V Lagarinski doll-ni je trajal artiljerijski dvoboj včeraj z intenzivnostjo. Iz Suganske doline se poroča o intenzivnejšem premika-nju čet za sovražnimi črtami. Na vl-sokem Cordevole je poskusil v noči 22. na 23. t. m. neki sovražni oddelek vdreti v eno naših pozicij pri Cam-povedilu. Napravili smo protinapad in ga razpršili. Sovražnik je pustil za seboj orožja in municije. Enaka uso-da je doletela drug sovražni napad na našo crto pri Gabrijah, severo-zapadno Tolmina. Sovražnik je imel občutne izgube. Na julijski fronti od Gorice do morja precej živahno artiljerijsko delovanje. Na Krasu so vdrli naši hrabri oddelki v sovražne obrambne postojanke, izvršili nena-den napad in zasedii izpostavljeno pozicijo v okolici Kostanjevice, ko so vjeli branitelje. Angleško porocilo iz Mezopotamije. 24. aprila. Mezopota-m i j a. Bitka na desnem bregu Ti-grisa med Samaro in Istabulatom traja. V noči 22. t. m. je prišlo do hu-dega bližinjskega boja. Sovražnik je izvršil številne protinapade. Prepo-dili smo ga iz žilavo branjene pozicije, ki je bila skrbno opremljena s kritji. Zasledovali smo sovražnika ter zasedii postajo Samaro. Dne 23. t. m. je sovražnik z vso naglico uni-čil, kar je mogel. V našem plenu Je 16 lokomotiv, 224 železniških vozov in 2 barki z municijo. Sovražnikove izgube 21. in 22. t. m. so bile zelo velike. Sreti kraj! v PalestfaiL Lagmo» 25. aprila. »Idea nazto-nalcjc piše: V konferenci ententnfh ministrov Je očividno zmagala ideja Italije, da dobe sveti kraj! v Palestini mednarodno posadko, če bodo angle-ike čete zasigurale posest teh kra-Jev. Drugo gibanje bi rado izročilo posest in oskrbo svetih krajev kot jBti*Hi4*um &m- laik srni stolica je bila prijazna tej ideji. Gotovo je to, da so se ententne države sporazumele, da se uredi posest svetih krajev na pravičen način brez preziranja in brez privilegij in da se vzdrže vse dosedanje pravice krist-janskih držav. Sveto deželo bodo za-sedle čete vseh ententnih držav s kupaj. Novi ruski povefMk na romunski fronti. Petrograd. 26. aprila. (Kor. ur.) P. b. a. General Sčerbaščev je imenovan za poveljnikovega namestni-ka na romunski fronti, kjer ima vrhovno poveljništvo kralj Karei. Razne vojne vesti. NOVA ŠPANSKA NOTA NEMČIJI. Madrid, 25. aprila. Ministrski svet se je bavil z zadnjimi potopitva-mi. Glasom nepotrjenega poročila »Imparciala«, se je odposlala Nem-čiji nova nota. Radoslavov o votnL Budimpešta, 24. aprila. Bolgar-ski ministrski predsednik Radoslavov se je izjavil napram korespon-dentu »Budapesti Hirlapa«, ki ga je vprašal, ali je pričakavati še ene zimske vojne: »Menim. da morem izjaviti, da se bodemo mogli najbrž izogniti riovi zirnski vojni. Vendar moramo biti mirni in moramo potr-peti. Zasto«pniki entente so boljši agl-tatorji, kakor mi; tega ne smemo po-zabiti. Težkoče na Ruskenu Amsterdam, 25. aprila. (Kor. ur.) »Times« poroča iz Petrograda: Kakor javljajo iz Saratova, razyi]ajo na dopustu se nahajajoči vojaki veliko agitacijo, da naj kmeti konfisciralo veleposestva; deloma se je to že zgodilo. Setev je nemogoča, ker manjka semenskega žita. Stockhoim, 25. aprila. Pristran-sko postopanje angleške vlade proti radikalnim socijalistom, ki so se vračali na Rusko, je vzbudilo v ruskih socijalističnih krogov ogorčenje. De-lavsko - vojaški Odbor je sklenil oštro protestno resolucijo proti vme-šavanju Anglije v notranje ruske razmere. Petrograd, 25. aprila. Vlada na-merava vse vojne dobičke konfiscirati, v kolikor prekoračilo gotovo vsoto. Liigano, 25. aprila. »Corriere della sera« poroča iz Petrograda: Vojni minister je objavil manifest, ki pravi, da so v zadnjem času vojaki v množicah dezertirali s fronte. Vojaki zapuščajo strelsfce jarke ter od-hajajo v zaledje, ker menijo, da se bodo sedaj razdeljevala posestva. Omiljenje prepovedi alkohola na Ruskem. Petrograd, 25. aprila. (Kor. ur.) Provizor. vlada je spremenila đose-danje določbe glede prodaje alkoho-ličnih pijač takole; 1.) Prodaja pijač 7. več kakor I1/t stopnje alkohola je po vsem Ruskem prepovedana. 2.) Dovoljeno je prodajati vino vseh vrst v inozemstvo. 3.) V vinorodnih krajih fe dovoljena prodaja domače-ga \'ina tud! če je moČnejše kakor I1 A0. Izven vinorodnih krajev Je prodafa takega vina dovoljena !e v mestih, ki pa lahko prodaio tuđi pre*-povejo. Rusko poslaništvo v Rimu. Lugano, 25. aprila. (Kor. tirađ.) Kakor poročaio italijanski listi, le nova ruska vlada potrdila ruskega poslanika v Rimu pl. Oiersa. TudI osob-je poslanfštva ostane v Rimu razven mornariškega atašeja barona Vrang-la, ki je bil odpoklican v ministrstvo. Dvotn o Italijanskem značaju. Lugano« 24. aprila. (Kor. urad.) »Corriere della sera« se pritožuje, da se v inozemstvu morda Se veru je v moč Italije, na značaj Italije pa se da gotovo jako malo. Dušeča atmosfera natolcevanja je razširjena po-vsodi okoli Italijanov. Posebno alarmantna pa je moralična ocena Italije v severni Ameriki. Italija pričakuje nič manj nego sijafno izolacijo. Italijanski ministrski svet Lugano, 25. aprila. »Corriere della sera« poroča, da se je vrSil včeraj ministrski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. Iz privatnih poroci! o poteku ministrskega sveta sledf, da se je bavil z vprašanjem, kako dobiti za Italilo denar, premog in žito s strani zaveznikov. Nekateri ministri so *priporočall nujno, da naj se ne Izpusti nikakega ugodne«?a tre-notka za dosegro sprejemljKih mirovnih pogojev. Položaj na Grškem. Bern. 25. aprila. Orška vlada Je poslala ententnim vladam energičen protest proti nezaslišanema samovolju franeoskih poveljnikov na oto-jffi Z4Hntos Dttrajp fcraJjegtfm urad- 1 nikom, poslancem in grškim podanikom, ki so jih končno na ukaz fran-coskega poveljnika prijeli ter odpe-ljali v Killini na Peloponezu ter jim obenem prepovedali, da se ne smejo v^rniti na otok, dokler bodo Francozi tam. Rotterdam, 25. aprila. (Kor. ur.) vManchester Ouardian« piše: Kakor se stvari sedaj razvijajo, obstoja nevarnost, da končamo vojno, a da jo kralj Konstantin še vedno na pre-stolu. To je tiran, ki bi tlačil svoje venizelistične nasprotnike, kakor hitro bi se mu ne bilo treba več bati zavezniških čet. List zahteva, da se prepoved, da Venizelos svojega ob-močja ne srne razsiriti, prekliče, ter pozdravlja porocilo, da bodo člani parlamenta v poslanski zbornici govorili o tej zađe vi. Amerika v vojni. VOJNA KONfERENCA ZAVEZ-NIKOV. Basel, 24. aprila. »Basler Nach-richten« poročajo iz Washingtona 17. t. m.: Predsednik Wiison je pričel da-nes z redigiranjem definitivnega programa za vojno konferenco, ki se vrši ta teden z zastopniki Francoske in Angleške. V poglavitnem gre za skupno deio Zedinjenih držav z entento. Predsednik misli, da je mogoče do-seči naj več je rezultate potom sporazuma za preprečenje bocločih kon-fliktov in za garantiranje vseh na-rodov velikih in majhnih. Pričako-vati je, da bo predsednik pri spreje-mu tu jih delegacij te cilje Zedinjenih držav obrazložil. Sestava angleške in francoske delegacije naprav-lja vtisk, da ima ta najobsežnejša po-oblastila. da se popraja o najvažnej-Sih vprašanjih politike in velikih potezah vojnih ciljev entente ter da je vsled tega mogoče prepreci ti nesporazum med Zedinjenimi država-mi in entento. Splosna vprašanja programa konference so: 1.) Razdelitev predujma treh mflijard med zaveznike. 2.) Sodelovanle na rnorjn proti podmorski vojni. 3.) Transport živil, municije m moStva Iz Amerike za armade entente. 4.) Nabiranje nove ameriške armade fn njena eventualna vporaba proti NemČiji. 5.) Izkorfscanje srecfstev centralne in Južne Amerike za slučaj, da vstopijo države latinske Amerike v vojno. 6. Pogojf, pod katerhni bf se dali diskutirat! mirovni pogofl 35a slučaj, da Jih ponudfjo centralne države in-disknslfa lastnfh mirovnih po^ojev. Domneva se. da bođo delegati entente zahtevali od Zedlnjenih držav, da ne bodo sklenile senaratnega miru teT se zđi mogoče. da se bodo tekom konference proglasili mirovni pogoji entente in Amerflce, đa se ojači v Nemčiji gibanje, M SO PO-javlja proti ju-nkerski politiku Batfouriev oafiri Beroltn, 24. aprfla. Iz Haag*a poroča »Tageblatt«: Iz Washlngtona brzojavijajo: Tetidenca Balfourjevih I^vajanJ pri njeprovem sprejemn v Ameriki leži v tem, da morata morski sili Anglije in Amerike ostati mednarodna policija na morio. Ni-kakor se ne srne izpolnit! nemški nacrt, ki se skriva za beseđo prostosti morja^ ker hoče Ie zaslgurati nad-vlado držav na kontinentu nad dr-žavami ob morju. Lanstagova pojasnila. Washmgton, 23. aprila. (Kor. u.) Državni tajnik Lansing je izjavil, da angrleška misija ni prišla zato V Ameriko, da od Amerike kaj zahteva^ marveč samo, da poduči vlado O napakah, ki jih je storila ententa začetkom vojne. Obisk francoske misije je smatrati predvsem za akt vljud-nosti. Lansing je izjavil, da ne ver-Jame, da bo imela kaka konferenca strofo formalen značaj ali da se bo ćelo vršila kaka prava vojna konferenca. Atentat na angleškega zunanjega ministra Đalfourja v Araerlki. Amsterdam; 25. aprila. »Times« poročajo iz Washingtona, da se je iz-vršil na železniški vlak, v katerem se je vozil Balfour iz Halifaxa, napad, da bi vlak skočil iz tira. Samo pozornost tajne službe ie preprečila nakano. Sedaj čuvajo Balfourjevo stanovanje vojaki in policijski agentje. 100.000 častnikov. BaseL 24. aprila. Iz Novega Jor-ka poročajo, da je izdal vojni depar-tement poziv, ki pravi, đa namera-vajo Zedinjene države izvježbati 100.000 častnikov. Đordeaux — ameriško oporišče. Bern, 23. aprila. (Koresp. urad.^ »Matinc poroča iz Bordeauxa: Mest na uprava je sklenila to - ta roigfii- 96. Ster. .SLOVENSKI NAROD-, dne 26. april* 1917. Stran 3* •** dfo: Vlada se poctvffo, da ponudi Zedinjenim državam pristanlSče Bor* deaux in predpristanišča, da bodo imele Zedi^jene države za svoje trgovsko brodovje priinerno oporišče na Francoskem. Departement Giron-de obljublja sporazumno s trgovsko zbornico in mestnimi oblasti v Bor-deauxu Amerikancem obsežne, udobne in neodvisne naprave. Prosta pot za Tarnowske«a. Ženeva, 24. aprila. »L' Information« poroča iz Washin£tona, da je ameriška vlada dobila ogrsko sprem* no pismo za avsrro - ogTskega veleposlanika grofa Tamowskega. Odpe-ije se v soboto^^ V Ameriki internirane ladje, WashinKtcm, 24. aprila. (Kor. u.) Kongresu je bila izročena zakonska predloga, ki pooblašča predsednika, da prevzame internirane ladje držav, s katerimi je Amerika v vojni. Amerika In nevtralne države. Frankfurt, 25. aprila. *Frcr,k-fnrter Zeltung^poroča iz New Yrr-ka, da so v v!?dnih krogih prepričani, da je živllski komisar upravi-čen, reorganizirati ameriski izvr : v nevtralne evropske države. Ne\\ vri« 5ki Wor!d* napada kongres, kor se obotavlja. uvesti brambno dclžnost. Vaiflo razpotoženfe v Brazil i ji. Dtrnaf, 24. aprila. Temps« poroča, da se je vršila v Rio de Janeiru dne 15. aprila manifestacija v prilog ententi. Časnikar Pinto da Rocha in bivši poslanec Rsr>hael Pinheiro sta v besnih govorih napadala nemško barbarstvo. Na to je govori! senator Barbosa, ki je napadal pruski milita-. rizem xer se bavi! z grozodejstvi, ka-terih žrtve je bilo prebivalstvo Belgije, Srbije. Crne gore in Romunije. Naglaša! je, da je neizogibno potrebno, da poseže vsa Amerika vmes. Senator je iziavli. da nikakor ne za-dosruje pretrsranje diplomatičnfh stl-kov, armiranje 1adij in zaplemba nemšklh ladii. ter je zahteval aktivno udeležbo. Ženeva, 24. aprila. »Petit Pari-sfen« tjoroča iz mesta Bltimenau v južni BraziHjt. da so oblasti zasledile tam obsežr>o zaroto Brazilcev proti Nemcem. Z druge strani pa se poroča. da je večkratni miliionar Schmrcri tamošnjim Nemcem svetrs val, da na? se pridružilo vojni pretf Nemčijf. Obercem *e pozval vlado, ć-u naj narove Nemčifi vojno. PreMva?-stvo ie ljuto demonstriralo za vojno. Ber«, 25. aprila. Tz Pio de Ja* neira porocajo. da je prebivalstvo stnralo lersake mirovne lijre. k\ po-zivijaj > \'l?Ao9 d^ naj Neničifl ne na-pove vojne. BeroJin, 24. aprila. (Kor. urad.) W«Jfi"ov u rad poroča: Anglešk* admiraliteta je v svojem uradnem poročilu z dne 22. aprila irdila o obstrcljevanju Dovra in Calaisa s strani naših sil v noči od 20. na 21. t. rru da na angleški strani ni bilo materijalne škode in da so bile izdube majhne. Temu nasproti konstatiramo to-le: Posadke ceie skupine naših tor-pedovk so neoporečno opazovale potopitev v našem uradnem poroči-in dne 21. aprila ornenjene vodiine ladje rušilcev. Sovraina ladja je bila zadeta od tnrpeča neke naše torpe-dovke v sredi ter se „te potopila malo minut po težki detonaciji na zadnjem delu. Pet minut pozneje se Je nripetiia ne nekem drugem angle-škem rušilcu težka eksplozija 2 ognjem, najbrže vsled strela našega torpeda, oddanega od naše torpe-dovke, ki se ni vrnila. Tuđi to so posadke več naših torpedovk necprv-rečno opazovale. Po teži eksplozije se da sklepati, da se je ta ladja najbrže potopila. Neki drug angleški rošilec, ki se je peljal tik mimo zadnjega dela neke naše torpedovke, je dobil od naše artiljerije na strani spredaj veliko luknjo. Poveliniški mostič je bil >OVKA POTOPLJENA. Berolin, 2$. aprila. (Kor. mrad.) TorpedoviM monuriilMKi abora doA poveljnlštvom kapltanlajtnanta Ass-manna so napadle v noći na 25. t. m. trdnjavo in pristajali?če v Dunker-quu na 3000 m razdalje. Izstrelile so 350 razstreiilnih granat na pristani-ške naprave, ki so jih razsvetljevale svetiine krogle. Odgrovarjanje so-vražnika s strani sovrainih obrežnih baterij ni imelo uspeha. Po obstrelje-vanju smo preiskali okolico po sck vražnih silah. Pri tem je r-riclo do kratkega boja z dvema, najbrže fran-coskima torpedovkama,, od katerih smo eno potopili s torpednim stre-lom. Z arriljejiskim ognjem smo r.ato uničfli drago stražno ladjo. ki smo jo srečali. Poskuse. resiti ostale z obeh potopljenih ladij. srno morali opustiti, fcer se je s kopnega pričelo silno stre-Ijanje topov. Vse naše ladje so se vrnile brez poškodb in brez \zgub. Uspeti! podmorskih čo!nov. ncrolin. 25. aprila. (Kor. urad.) Wo!hov urad poroča: Od dne 19. aprila naznanjenih uspehov oedmor-Si-:fii Čolnov so naši podmorski čolni glasom do 24. t m. dosnelih skupnih peročil še potopili 143.50»3 ton so-vražnih in ne^ralnih trjfcvskih ladij v Anglešken KaraJn, v Atlantskem oceana in v Sevemem morju. Torpediranje hospUalskih TadlJ. Parb., 24. aprila. (Kor. urad.) ^Agepce Havas« prina^^i tole aradno poročilo: Nasproti vsem pravilom inednarodnes'a prava in č) >vcčnosti so nazrianfii Nernci svoj sklep. da bodo brez svarila torpedirali ho$pi-^alske ladje. Pod temi okolnostmi je T?nTnan-?a frrrcoska vlada, da bo vkrcala r3m?::c vjetn:ke na te ladje. = Sala ali resafea? »Mflnchenet Neueste Nachriciitan« prijavijajo v št. 201 z dne IZ. aprila siedečo vzst: »Novoje Vremja« Javija: V ruski ar-madi vojskujoCe se češke lige so novi ruski vladi storiie prisego zvesto-be. Ruska provizorična vlada je biv-šesa avstrijske^a državnega pcslan-ca prof. Tomaža G. Masaryka, ki je začetkom vojne pobćgnil čez Svico v London in se kako leto sem mudil v Petrogradu, imenovala za provi-zoričnega diktatarja in regenta Češke. Profesor Masarvku bo stal ob strani češki revolucijski odbor v Parizu kot češko minisirstvo.« — »M. N. N.« dostavijajo: Sprićo današnjega vojnega položaja, je burka, ki so jo uprizorili dr. Masaryk in tovariš i, jako zastarela. = Za neodvisrost ASbancev, So1«it, 25. apriia. Francozi in Ita-lijani so proglasili ▼ zasedenih delih Albanije neocivisnost ter sedaj tuđi Tiabirajo Albance, da se bore za svojo ^neodvisnost^. = Proti h'jjs&ačem t tiemškni tovamah za munic'jo je oštro nasto-pil načelnik nemšksga vojnepra ura-da £enera!l?.irnant Groener. Dejal je v državnozborskem odseku: Danes ni čas za strajke v tovarnah. ki iz-delu;ejo municijo m orožje. Brezob-zims born nastopil proti vsem huis-kače:n, ki poskušajo zanesti med de-lavstvo nemir in misli na štrajk. To velja rudi za celovanje poslanca Ditt-manna iz^en državne^a zbora. Tovar dli na fronti ne smejo ostati brez zadostnetca oro/ja. Kar se je s štraj-ki zaludilo, to se mora zopet nado-mestJtl. Govornik! raznih strank so pritrjevali generalu Groencrju ter poudarjali, da mora vlada proti ve-leizdajalskemu početju gotovih ljudi kar najostrejše rastopiti. Tuđi govornik socijalno - demokratične ve-čine se je principijelno pridružil tem izvajanjem. -- Framazonl proti nemškeina cesarfii. »K5-nische Zeitung« poroča, da je bil vodja portugalskih framazo-nov, rrinister Alfonso Gosta pred kratkim v Parfru, kjer se je vršil mednarodni kongres framazonov. Costa Je Ml tuđi v Madridu, kjer so mu framazorri priredili pojedino, ka-tere sta se udelcžfla tnđi španski fi-nančnl m'nfster in bivši ministrski predsednlk Romanones. Na;važne.^! nacrt fmmazonov je, ustvariti gibanje proti monarhHam in v oranju na zvezo med nemškimi in ruskimi de-lavci vzbuditi na Nemškem revolu-cffonarno jebanje. Podlagra svetov-ne«:a miru rrora biti odstranitev nemškega cesana. V Ameriki zavze-majo framazoni isto stališče; v Ar-gentinlji so tud! framazoni uprizorili demonstracije proti Nemčiji. = Polftka armađa. Varšava, 24. aprila. (Kor. urad.) Na Uudskem zborovanju kiuba pristašev poljske državne bitnosti, lfit«ro i« obiska-k> mnojro nad 1000 o$cb, je poročal član državne«* »reta Stadnicki o nabornem pozivn za poljsko armado, ki ?a je sklenfl državni svet Hato je zavzel shod stališce k oklicu niske vlade na Poljake, ki odreka mskemu zakemodajnomu zboru pravico, govo-riti o ladevnh eksistence neodvisne mm* &bm hi mm* mA Start je zahtevaL naj se kolikor mogoCe hitro prcidc od vabila na prisila no novačenje. = O političnem položaja na Svedskem poroča »Berliner Tage-biatu: 2e po paden starega ministr-stva je bilo pričakovati, da se bodo Izrazito ententofilske stranke slobodne-§e kretale. Mnogo se je dogodilo, kar priča, da je bilo to pričako* vanje utemeljeno. Prvo je bilo, da se je Branting odpravil v Petrograd. V švedskem časopisju se je o tem po-tovanju mnogo razpravijalo. Mi hoćemo konstatirati ie dejstva. Dopisniku »A Viiaga« je rekel Branting, da gre zk vzpostavitev zvez med sooijalisticnimi strankami raznih ur-žav. To gotovo ni bila edina njegova svrha. Treba je le zbrati vesti, ki so prišle o njegovem potovanju na đan.2e v lielsingforsu ]e izjavil Branting. da preii novi svobodi Rusije največja opasnost z zapada (torej oa centralnih držav). V »Birževjih Vje-dornostih« je izjavil, da je provizorična ruska vlada odpraviia vsa ne-sporazu mijenja glede vsebine in duha mirovnih pogojev aliirancev. Zbolišala da je znatno mirovno for-na:lo z zaluevo, da mora mir temeljiti na pravici narodov, da sami ođ-iočajo o svoji usodi. Ta formula je v takem nasprotstvu z naziranjem Ucmških vlaclajočih krogov, da je Nemčija le bo nikdar priznala.« Vidi se. da Vse te izjave stremijo za istim ciljem. Slobodna Rusija naj sli-ši iz ust nevtralnega socijalista, da so njen največji sovražnik centralne države, pred vsem pa Nemčija. Re-volucijonarjem je treba pojasniti, da je nadaljni boj potreben. Dne 13. aprila so poročali Iz Pariza: Bran-tingov obisk v Petrogradu je napra-vil ^ia 'prebivalstvo silen vtisk. Na kcnfcrencl s Ceidzeom in Odborom delavskih ter vojaških delegatov j£ pfeCital Branting brzojav, v kate-rem slavita Ledebour in Haase (nem?ka radikalno - socijalisticna poslanca. Op. ur.) zmago ruskega prcietarijata. Pripomnil pa je, da ta dva moža nikakor ne reprezentirala javnejga mnenja na Nemškem, tem-več da sta izjeme. Rezultat Brantin-govih izjav je bii ta, da se je nekaj soenalistov, ki so bili preje pacifisti, pridružilo vojni stranki. Brantingo-vim pr'jateljem smemo verjeti — pr^vi »B T.« — on je deloval proti mlrj. Veliko razburjenje je izzval v švedskem časopisju drugi slučaj en-termnejra aktivizma. Bivši finančni mirister liberalsc baron Adelsw§rd je predaval na Velik on očni ponede-Ijek v VSstervikii o.sedanjem političnem položaju Švedske. Pred vsem je kritizira! prejšnjo prlstransko vlado ministrske^ra predsednika Ham-marskjolda, ki je s potovanjem v Berlin dal svoji politlki enostranskl pravec. Najvažnejša naloga nove vlade je, da čim preje sklene dogovor z Anglijo, sicer da je sploh vsa sprememba brezsmiselna. »Edina ne-vtrainost napram obema strankama je bila tista, ki so jo zahtevale stranke levice. Ne moremo si zatajiti, da bi čisti švedski interes zahteval da Švedska posluša opomin predsednika \Vilsona in stopi na stran enten-te.« To izjavo je časopisje desnice oštro napadlč ter ie energično protestiralo proti govoru liberalnega politika. Ćelo liberalni »Stockholms Tidin/ren« je ugovarjal. »Ne Izreka-mo nobene sodbe — zaključuje »B. T.« — vemo, da ima Adelsw3rd le malo pristašev. Vemo rudi, da stoji švedski narod trdno na nevtr?.listič-nern staHšču. Toda ne srremo popol-noma prezreti protinem^kih glasov. V darašnjem času so besede bolj po-rrcmbne, kakrr prej. Švedski poiiti-ki, ki javno nastopajo, morajo vede-ti, kaj govore. = Sestanek danskeca In šved-sf eea km???. Dansk! kralj je prispel 24. t. m. v Stockholm. da konferira s švedskim kraliem. Pri siavnostrj večerji sta poudarjala vladarja po-n^cn svojega osebnega prijateljstva zo razmerje med dansko in švedsko državo. ~ šved"^! reformi nacYti. Liberalna stranka je predložila švedski zho-mici zak^rski nacrt, ki zahteva sodclovanje zbornice pri sklepan ju zvez, dovoljuje vpoklic voja^rva le v obrambo nevtralnosti in v ne\rar-nesti napada ter znhteva penr.gnent-nost tajresra odseka zbornice. = Sestanek skandinavskih mf-nlstrov. K o d a n j, 25. aprila. Listi porocajo. da se prihodnfl teden zopet sestanen v Stokcholmu ministri skandinavskih držav. Baje čakajo ministri samo. da se oovrne kralj, ki je odpotoval t Stockholm. Konferen-ca strna fe že sklenjena. = Kriza ▼ Luksembanru. V seji zbornice 24. aprila je naznantl državni minfster Thorn, da Je vlada odsto-pfla, ker nima več zaupanja, katero bi morila imetf fn ker prodacerti in krmsuTnenti slahn vrše svojo doiž-no5t. SrKriialfst Thnrn je nato predla- kar p« je bflo odklonjeoo s 26 glasovi proti 20 glasovom; 5 poslancev m je vzdržaio Rlas>3vanja. = Volitve na japonskem. Iz To-kija porocajo 25. aprila: Voiitve so se končale z zmago za vla^io, ki je pridobila 50 mandatov. To pomeni poraz šovinistov in triurnf politike Terauhija in prijateljstvo napram Kitajski, ozke stike z Rusijo in lojalno podpiranje želj entente. IfSJli \l OT3R-U tffll Vojna odlikovanja. V priznanje posebno vestnega službovanja v vojni so odlikovani z železnim zaslužnim križem s krono na traku hrab-rostne svetinje: finančne straie re-spicijent Rudolf F e r j a n č i č in finančne straže pazniki: Anton Toi-f u 1, Alojzij Klosterhuber, Ivan J u n g w i r t h, Fran Q n j e z d a, Fran Pacher, Leopold S t o 11 e r in Maksimi!ijan U d i r. Umrla yc v deželni bolnišnici v Ljubljani 681etna posestnica Ferezija K a š c a z BovŠkega, Kot begunka se je nahajala pri Radovljici. Tam jo je v nekem prepiru vgriznila neka ženska v prst, vgriz je provzročil zastrupljenje kr\i* in starka je po doige:Ti trpljenju umrla. • Urnrl je na Dunaju v vojaški bolnišnici Alojzij K o s o v e I j, trgo-vec in krčmar v VeL Zabijah. Blag mu spomin! Umri je v Brii*u gospod Karei S u t z iz Trst^, star 38 let. V seji sp'osncr-a delovnega odseka prehrar.jevalreira urada na Du-na|u je stavil goriški deželni glavar dr. Faidutti predlog glede oskrbe be-guncev. državni poslanec d*-. Laginja pa predlog o porabi prod- • mor-skega ribarstva v oskrbo mrskih kraje%f. Ličko - dalmatinska že^zi'cs. Zagrebške »Novosti« pišejo o tej že-leznici: Z gradbo te železniške pro-ge bo končno tuđi Dalmacija po kop-nem spojena z Evropo, ali to še ni vse. Razumna železniška politika potrebuje Še širsih vidikov. Treba spojiti Dalmacijo z njenim naravnim zaledjem, treba odpreti \Tata bo-sanskemu izvozu z gradnjo železnl-ce Bugojno - Aržano. Split in Solun sta na taki geografični točki, da prvt in drugi moreta biti izvozno prisfr nišče balkanske trgovine, z zaJed:, pa nimata stika ne prvi ne dr Važno je torej vprašanje, kam k: v bodoče izvozna trgovina Balkii ., ali preko Splita, ali Soluna? Kdor bo prvi v tem oziru, tišti bo imel uspeh. Italijani so pravr iz teh trgovskih razlogov zasedli Valono, čeftrav je Valona napram Splitu in Solunu glede zaiedja na neugodnejšem stališču. Z dobro železniŠko politiko se dvig-neta do velike visine dva hrvatska bisera: Split in Šibenik . . . List dostavlja še. da bi se na ta način monarhija oddolžila hrvatskemu narodu za potoke prelite krvi in bi zaeno popravila grehe preteklostL Tragična smrt poštnega nadzornika na Reki. Poštni nadzornik na Reki Viktor pl. 3 t r u p p i je hotel v soboto zvečy na Kantridi stopiti na tramvaj, da se popelje v mesto. V temi je mislil najbrže, da stoji na prostih tračnicah, medtem pa pri-hiti tramvajski voz in ga vrže na tla tako močno, da so se mu pretresli možgani. Struppi je kmalu nato pre-minul v bolnišnici. Pokojnik je bil na Reki jako spoštovana oseba. DIjak vjel morskega psa. Z Re-ke poročajo, da je dijak Marijan Ru-žić iz Kostrene Sv. Lucije neki dan v 2urkovu vjel mlađega morskega psa, ki je bil velik 1 m 20 cm. Pes se je gnal za ribami in se pri tem za-letel na morski pesek. Pogumni Ru-žić pa priskoči, vjame psa za rep in ga potegne na obal. In razvitek re§fre«ia pristanlšča. Svetnik reske trgovsko - obrtne ataraice Lazaarus le v s«ii zbornico obširno govoril o reškem pristanišč« in predložil spomenico, kako naj se zagotovi reškemu pristanišču razvitek po vojnu Izrekel je bojazen, da bi promet centralnih držav po vojni šel v drugem pravcu, ali bolje, da se vsi prometni pravci strnejo v crto Severno morje -» Ren - Dunav - Carigrad - Mala Azija in tako bi me-stom in pristaniščem na periferiji, kakor na primer Reki in Trstu grozil oči ten pogin. Priporocal je, da se železnJški tarif ne menja na škodo Reke, dokler ne bo po vodni poti preko Kolpe In, Drave spojena z bo^ dočo glavno prometno crto. Zbor^ nica je predložila spomenico vladi? Lazzarus pa je ponovil svoj govor; tuđi v budimpeštanski trgovsko-obrtniški zbornici. Franc Kovič iz Sovodenj prt Gorici naj se zglasi pri »Posredovah nici za geriške bcgtmce v Ljubljani«-ali pa naj naznani svoj naslov, da dobi obvestilo od svoje žene. Kdor bi ka] vedel o Antonu, Att-dreju, Jožefu in Gre^gorju Hrova-t i n u, naj blagovoli to naznaniti »Po-sredovalnici za goriške begunce^ y Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. Mm m proiraea IJu&iienska. * (Poroča Adolf R i b n i k a r.) (Dalje.) Z nainenom »pospeševati prej hranjevanje onih, ki si ne morejo pridobiti v obstoječi draginji primerne hrane,<, je uvedla centralna vlada koncem meseca aprila obsežno akci-. jo v pomoč iažjemu preživijanju manj imovitega prebivalstva. Za to-stransko državno polovico je daia na ♦ razpolago 300 milijonov kron, s ka-* tero pomočjo naj bi se nudilo potreb-nemu prebivaistvu cenena živila. Za to pcdporno akcijo je izdala vlada posebna navodila, v katerih so izražene glavne smeri, kako naj bi se zadeva realizirala, V smislu teh na-vodil ni oddajati podpore Šematično, morda vsak mesec enako. Raztegniti je treba podpomo akcijo v zgodnji spomladi, predno priđe v promet ze-: lenjava, ali v polet ju, predno dobimo na trg nov kromplr in kruh iz nove moke. Po žetvi bi jo bilo eventualno popolnoma ustaviti. Potrebnim Iju-dem naj bi se v prvi vrsti oddajalo po znižanih cenah meso. Da se pa varuje odrasla goveja živina, zlasti molzne krave, naj se za to prehrano izdatnejše uporablja mlado živino, drobnico, perutnino, ribe itd. Tuđi naj se krša v kar največji meri odda« jati jajca, sir in dmga živila, ki nišo po državi racijonirana. Vsaka kro-novina ima izhajati z živill iz Iastne dežele in le če ]e to absolutno nemo-goče, se srne obrniti za pomoč na urad za vojno prehrano. Vlada ukazuje, da je pri presoft kdo naj bo sprejet y akcijo, posto-pati strogo stvarno ra pravično. Ne smejo s^-tlelati razlike niti na socijalne, niti na narodne ali politične ozire. Akcije smejo biti deležni edi-nole oni krogi prebivalstva, ki so v resnlci vsled vojnih do-godkov podpore potrebni Vlada priporoča, da je krog udele-žencev pri vojni prehrani čim manj-ši, ker je le tako mogoča uspeŠnejša pomoč za posameznike. Če bi se ta kro^ preveč raztegnil. bi se razbli-nila sredstva. V Ljubljani naj bi se vsled tega akcija — vsaj v začetku — omejila na kakih 12.000 oseb, tako da bi je bili deležni pfedvsem n a 1» potrebne jg i med potrebnim! Ker je okroglo 6000 oseb že pri stari mestni vojni prehrani, bi bilo tore] nanovo sprejeti le Še kakih 6000 oseb. Kroz udeležencev je, kakor vi-deti, zelo omejen in Čisto napačno je mnenje, da bo vsakdo deležen cenej-šega mesa. Stvar javne kontrole bo, Iztrebiti iz podporne akcije še vse tl-ste, ki se vrivajo med potrebite, iz kateregakoli nečednega nagona. V smislu vladnega razpisa je poleg te splošne akcije uvesti za pomanjkanje trpeče nradnike še posebno akcijo, ki naj jo vodi pose-ben avtonomen odbor. Za prihodnje četrtletje je nakazala deželna vlada kranjska mestni občini ljubljanski v svrho podporne akcije mesečno 180.000 kron. Podrobno izpeljavo splošne podporne akcije pa je prepustila pod predsedstvom mesttiega župana posebnemu odboru, v katerem so poleg zastopnikov deželne vlade, deželnega odbora, mestnega magistrata in deželnega mesta za klavno živino, zastopane vse štiri ljubljanske politične stranke ter zastopnikf raznih stanov. Se predno se je mogel prvikrat sestati glavni odbor in le par dni na to, ko je dobil mestni magistrat za to od deželne vlade potrebno poobla-stilo, }e že mogel mestni župan realizirati 'oddaio cenejšega mesa za pomanjkanje trpeče. Nova vladna akcija se je namreč kratkomalo naslonila na staro mestno vojno prehrano IMdfaoci *c obožm %keite M š* Stran 4. •SLOVENSKI NAROD-, dne 2b. aprila 1917. 96. štev. toncem preteklega meseca prvflcrai Jobili meso po znižanlh cenah, teko-fi teden pa ga prejmejo že četrtič. iJavnotako hitro je mogel izdati *nestni župan razglas za sprejemanje ^riglasov za podporno akcijo, v ka-lerem je na jasen način določil, kdo spada med najpdtrebnejše izmed potrebnih podpirancev. Od glavnega odbora izvoljena fevrsilna podcdseka sta naglo zagrabila za delo. Pododsek, izbran za Sprejemanje pricflasencev v akcijo, Je skle ili, da se rada! ju je vojna pre-brana po nače jih. veljavnih za dose-dairo. zgoraj popisano mestno ubož-no akcijo. Ločiti je priglašence po manuelnem in dušavnem delu. Na podlagi izpolnjenih vprasalnlh pol fih je deh'ti po posebnih tabelah do-bodkov v kategorije A. B in C. (Konec prihodnjič.) Dnevaie vesti. — Cesar se je mudil včeraj v JBnicku ob Litvi, kjer je inspieiral razne vojaške naprave. — God in rojstn! dan Njenesa Veličanstva eesariee. Z deželne vlade nam sporocajo: Ob priliki Najviš-jega godu in Najvišjega rojstnega dne Njenega Veličanstva cesarice in kraljice đne 27. ? ^rila ter 9. maja 11., $e bodo splošno razobesile zastave. — Vojni mhiJster kranjski de-žefL Deželni gfcvar je pismeno po-zdravil v imenu dežele novega voj-neza ministra generala lnfanterije Stoger - Steincr pL SteinstatteiL Na-to je prejel sledeči odgovor: »Dunaj, dne 10. aprila 1917. Vaše blagorodje! O priJiki, ko sem bil poklican na čelo c. in kr. vojne uprave, je bilo Vaše preblago rod je tako prijazno, da mi Je v imenu cicžele Kranjske doposla-lo čestitke, ki so me prisrčno razveselile. Prosim Vaše blaKorodje, da sprejrnete za to Ijubeznjivo pozornost mojo glcboko zahvalo in bodite uvrrjeni, da se bom za vojvodino Kranjsko i a nje prebi valstvo vedno itajtoplejc zanimal. Najlepšo zahvalo svojo za izražene osebne čestitke združujem z zagotovilom svojega odličnega velespoštovanja in vdano-st!. — St^er -Steiner, j. inf.« — Vo]no odlikovanje. Polkovnik Aleksander Mattanovich, po-veljnik neke hnnvedske poljske artiljerije, redom Ljubljančan, je odlikovan z Leopoldovim redom z vojno dekoraci!o z mečL — Cesars'ii netnškl kotiznlat ▼ Trstu. Na podlaci nemških naredb z dne 16. septembra 19;f* (drž. zakonika stran 1065) in z ane 26. febru-arja 1917 (drž. zak. stran 211) o ZClašc valni colžnosti v inozemstvu živečih vo.iaskih zavezancev ter njih pregleđovanja in potrjenja izven termina, se razglaba sledeče: Vsi na Primorslein, Kranjskem in v Dalmaciji bivaječi, vojaščini podvrženi neinški državljani, ki se pri pristoj-nern cesarskem nemškem konzulatu v Trstu se nišo zglasili za vpls v čr-novojmški zapisnik, morajo to zdaj nemiKlonu storiti pismeno ter dodati svoja izkari1:: (rojstni list, potnl ali domovinski list, morebitne vojaške paplrje) ter sporoCiti svoje prebivalište in svoj poklič. Premembe sta-novanj je takoj sporosti. Kdor se mudi v Trstu, se lahko ob delavnikih od 9. dopoldne ćo 1. pGpoIćne oseb-no zglasi v urađnem proseoru konzulata, Piazza Giuseppina št. 7/1. Za podvržene vojaški dclžncsti je — pridržano je natančneje pregledova-nie — smatrati; Vse, ki so rojeni po 2. avgustu 1869 vštevši do onih, ki ro rojeni I. 1569^ čim so prekoračili 17. leto starosti. Dolžnost zglasitve imajo tuđi tišti, ki so bili od kakega nemškega okrajnega poveljstva po 16. oktobru 1916 izpuščeni izpod vo-jaške kontrole kot trajno nesposobni. Vojaški zavezanci, ki se ne zglase, ali se ođtegnejo zdravniškemu pregledu, se izpostavijo sodnemu zasle-dovanju zaradi hudodelstva po §§ 66 in 69 vojaškega kazenskega zakona. — VpokHc fxHgar^i2h črnovcjn!-kov. Boljcarsko poslaništvo na Du-nam razglasa, da so bolffarski črno-vojniki naborneg"a letnika 1P18. poklican! za mesec maj pod orožje. — ŽeleznJčarskl hiblid. Z glav-negra kolodvora nam poročajo: Dne 25. aprila 1917 se je vršila na glav-nem kolodvoru v Ljubljani poveliču-Joča slavnost povodom petdesetlet-ne obnovitve nastopa službe §e aktivno na tem kolodvoru delujočega železnične^ra narednfka južne želez-nice gosp Ivana Starmana. Predstoj-niki in podložnik! jubilaria so se v velikem številu zbrali v slavnostno ioJrinčam* pisalnici proznih mojstrov, da čestitajo prav prisrčno občs spo-štovarjemti in visoko cenfenemn uslužbencu, spomfnfajoč se nie^cv vo%z viomtgt*. vzglednera živijeafe ki njegrovlh, po »•umomejaiu wv%~ stmmu izpoinievaMo« sroUk dbUnosti dokaze svojega vtookega spoitova-nja In »slanja. Načelnik sekcije za vzdrževanje železnic gospod inj. Evsren Stcrn je jubilarju po prisrč-nem nasrovoru podarll častno darilo c. kr. priv. južne Železnice m mu iz-rekel v imenu generalne direkcije zahvalo in priznanje za dolgoletno službovanje in vestno izpoinjevanje njegovih dolžnosti. Prozni mojster Oašper Pezdir je izročil slavljena* castno vezilo predstojnikov in pod* ložnikov. — Oloboko ginjen se je gospod Starman zahvalil za poČastit-ve, v katerih je našel na!!epše plači-lo njegovega dolgega, trudapoinega življenja. — Slovenski čleitl »Hrvatske Matice«. Dosedanji r>overjenik »Hrvatske iMatice« v Ljubljani, %. Dra-sotin Hribar. je poverjeništvo odlo-žil in ga je narnesto njega prevzel g. mag. nadkomisar Fran Oovekar. Predsedstvo »Hrvatske Matfcet je naznaniio noverrm poverjeniku, da se Je zaboj Icnjig ra 94 ljubljanskih članov dne 21. t m. x železnico od-poslal v Ljubljane tako da bodo knjige za leto 1914. prihodnjl teden tukaj. Clani, ki so že plačali članarino 4 K, dabe knjige na magistratu v Oaletovi hisi, II. nadstropje, vrata Št. 9. Doplačati pa je za odpremo in poStarino 1 K 30 v, ker so se od-pravni troski jako povišali. Usta-novniki dobe knjige neposredno na svoj naslov. »Hrvatska Marica« ho-če svoje po vojni prekinjeno delo-vanje z dovoljenjem kr. zemaljske vlade nadaljevati ter ^rrn°rava se tekom leta 1917. zaporedoma izdati troje serlj svojih rednih i z d a j a n i, da se zamujeno nado-mesti. Tuđi za bodoće bodo Slovenci kot Člani »Hrvatske Matice« plače-vali le po 4 K na leto namesto 6 K, kolikor plačujejr> Hrvatje. Sprejemajo se pa tud! novi ustariovnikh ki plača jo enkrat za vselej 100 K a!i pa tekom petih let po 29 K. Juristlčne osebe (n. pr. sole m knjižni :e) Dlača-jo skupaj 2Q0 ali pa tekom 5 let po 40 kron. Novi ustnnovniki dobivajo od Časa svojega pristopa dosmrtno vsa redna izdajanja ter j?rn je dopla-čevati !e odpremo in poštarino. Le-tos bodo uživali novi u stanovnik! posebno ugodnost, ker phčajo za leto 1917. po pravilih le 20 K, a do'.e v enem letu I., II. in III. ratno kolo, torej tri lotnike, ki bodo veljali redne slovenske člai^e \2 K, redne hrvatske člane pa 18 K. Prvo ratno kolo ohse^a knj^e: i.) Ki^atić-Tućan: S'ike Iz nidstva. Str. 384. Bogato ilustrirano. 2.) Mi!. ?enoa: Tz kobnih dana: RotnarL 5^tr. 256. 3.) Dinko §1-nruTTO^ć: Oferdan. Povest?. Str. 216. 4.) Zv. Vuke!!ć: K~H* hrez pred-crovora. Humore^ke. Str. M2. 5.) §te-fan Žeromskf: Vjerna rijeka. Povest. Str. 172. — Pole-3r teh krM» t-edneira izdarja }e fzšlo ?e 9 knfi? I z -r e d n e sr a izdarna. Ker 5* »Slovrn-ska Matica« svoje de!ovan?e ustavila, je želet?. daseč'mveč^lo-vencev prMavi za redn«? \n astanovr ^lane. Navodila je dobiti pri pr ^rj^nfla!. — Slavnoga predstava v do-želeom #!ed?!Tš*i!. Povodim :*ntrl-šnjecra godu NJenesra Veličanstva ce-sartce Zite, se dana^ji glssber.o-dramati^ni večer vrši v obliki stav-r.pstne podstave. Opozarjamo ob-činstvo, da se prične predstava točno ob 8. zvečer. — Poior! Vsf interesirani obrt-nikl, katere zađeva dolžnost, da morajo podati naznanila o preostalih za-logah sladkorja, se opozarjajo, da so tfskovin« (naznanila) sedaj dospele in mora pritl vsak obvezanec sam ponje. Dobe se pri obrtnem oddelku mestneg:a magfstrata (bivša Oalleto-va hisa, L nadstropje, Ievo), kier se moralo izpolniene zopet oddatL — Oddaja usnja čcvljarsklm molstremi v Sd» dnjf S!^k! In ^^em okraja Hisbf?anska kafića. Cevljar-ski mojstri v Spodnji Siški in sodnem okraju ljubljanska ekolfea. ki si ho-če^'o kupiti usnje, raj se zglase zaradi tiskovin o prejemu usnja pri zadruž-nem načelniku r:osp. Ivanu Kranjcu v Spodnii Stalci hlš. št. 4 (tik cerkve). — V dezelnl bolnisnici je umri £ospod Mihael K r I s t o f i č, zasebni uradnik v Trstu, brat jfospe Bučar-jeve, trgovke na Starem trgu. — Pogrebno fn podpomo društvo Že'eznfškfh fn a£-nfli tzćHkov. C. kr. finančno minfetr-stvo jt prepoveđalo % razplsom z dne 17. novenbra 1916, $t. 39.144 po vseh krčmarskih, ?ostihiI51cfli In ka-vamarskfh obratfh, kjer nimalo Javnih trafik, prodori do preklica to-bačne izdelke. Da bode o Htm tuđi občinjtro dovolf poučeno, 99 bodo jgdalj vsy intereiiranlm ntrteikom nabiti v svojih lokalih na vidnih pro-^torih. Prestopke te naredbe bode kaznovala finančna oblast. — Posecanie leiovBč in zdravl-HŠ5. Deždna vlada raztfaša: Vsled razpisa c. kr. urada za pre branje va-nje ljudi z dne 9. aprila 1917 št. 4746, se daje na splošno znanje, da more* jo osebe, ki stanujejo v krajih z već kot 20.000 prebivale! in ki namera-vajo v prihodtiji seziji posetlti kopa-liš^a, zdravilišča in letcrviSča, le ia-krat računati z oblastvenimi odre cl-bami za preskrbovanje, ako najkr.s-neje do 1. junija t. 1. pri političnom oblastvu prve stopnje tistega kraja, ki ga nameravajo poleti posetiti, po-đajo naznanilo. ki naj se v njem navede dan prihoda, nameravana deba bivanja, število spremljevaicev in stalno bivaliSće, in istocasno pred-Icž? prepis naznanila političnemu oblastvu prve stopnje njih stalnega bivališča. Na naznaniia, ki se podajo sele po 1. Juliju t. !., in na bivanje v koptl??cih, zcraviliščih in letoviščih, ki traja manj kot §tiri tedne, se — i2^'zeta so kopališča, ki se njih zdra-vtlna doba dejansko krajsa — ne bode oziralo. Kot zdravilišča, ozirr>ma letovišča prihajajo na Kran.iskem v poštev B'cd ter kopališča Kamnfk in Toplice. Pred odhodom v kraj polet-nega bivanja se mora podrti odjava pri občini stalnefra biva'išča. N2 Kranjskem se je nd?av?Jat! samo v ! ju bitan i. kot eđinemu kra*u z veČ kot 20000 prebivalci. Istotako se mora pri prihodu občinl podati prijava, oziroma odjava. Z^ ta na^narspa preetnisane tiskovine se dobe pri ob-činah. Da se .tim izroči žfvilslco iz-karnico v krafn po^etnera htvanja ter po povrntVu v stalro hivaV.^če, na to smejo računati samo tis*i, ki se pri prijavah in odfavah poslužilo predi?isar*'h tiskovin. — Letošnif aprf! le že tako slab. da še običajni najstarejši ltiidje kaj take^a ne pomnijo. Vse v naravi je Še tako, kakor da smo Sele sredi marca. Vse bi moralo že cveteti, a namesto cvetja, vidimo ćelo snežin-ke. Ali nas bo maj odškodova!? SI-cer pa so poI'sVa de!a zaradi slabega vreirena močro zaostala. Vojaški dom v Kamniku. V ne- deljo so otvorili v Kamniku vojaški dom, ki nosi z Najviši!m dovoljenjem ime »Vojaški dom cesarjeviča Oto-na«. Dom se nahaja v Kramarjevi vili. V Kranju je umrla hčerka iMarija gosp. Dolenza v starosti 4 let fiotei MaiLier (Dolničar) na Ble-du je na javnj "dražbi kupil hotelir ivan Kenda iz Sofije za 234.000 kron, Gorelo je v tirušici na Gorenj-skem pri gostilničarju kabiču in so bile vsied vetra ogrožene tuđi druge hiše. Revident Lagner je moral zapustiti svoje stanovanje. Užgali so etroci. Razpuščen je bil občinski zastop v SkoriCnjaku na štajerskem radi nesklepčnosti. Požar. V nedeljo popoldne so deloma pogorela gospodarska po-slopja Marije Fizernič in Vinka Koprive v Arji vaši pri Petrovčah. Žal-ski in petrovšlđ gasilci so požar omejili. tako da povzročena škoda nj zeio velika. UmH je v Gradcu baron Karei Pouthon, posestnik grašcine Zalog pri Celju, v starosti 78 let. Truplo prepeTjejo v Celje. PoSestvo na prodaj. Na Sloven-skern Štajerskem se proda posestvo na dražbi. Interesentje naj se zglase pri »Posredovalnici za gorlške be-mince« v Ljubljani, Dunajska cesta 38, kjer dobe natančne podatke. Izfir^^bfiefi je bil moderc od Eliza-betne ceste po Poljanah do stolne cerkve. Odda naj se v npravništvu našeera lista. Izotihljefia ie bila dne 25. aprila od dr^avne^a kolodvora — aprovf-7.acijskr> skladiŠče — do Soodnje Si-ike ženika denamica z 20 kronami. Najditelj raj jo bi ago vol i proti na-crradi oddati v Sr»odnji Šiški. Celov-ška cesta št. 67. I. nadstropje. 2rebanie razredne loierUe. (S. razred. Q. dan.) 20.000 K dobi: 21.153. Po 2000 K dobe: 4016, 18.5Q8, 24.166, 24.363, 29.421, 33.869, 34315. 34.672. 36.298, 39.563. 43.163. 47.296. 55.911. 57.592. 59.350, 64.461, 66.139. 66.401, 70.509. 73.191. 73.350, 76.704. 85.774, 95.799, 109.630. Po 1000 K dote: 4033, 4337, 6246, 9835, 9954, 9974, 10.207, 12.490, 13.711, 16.930, 16.966, 17.628, 17.808, 20.332, 21.245, 26.041. 32.290, 36.983, 38.318, 38.760, 42.125, 51.256, 51.745, 53.958, 54.182, 57.670, 64.026. 64.065, 67.559, 76.543, 84.154. 92.682. 95.320, 102.007, 102.136. 102.590. 103,106, 103.827, 105.646. 113.738. 114.407. — (10. dan.) Glavni dobite* 300.000 K pripade št. 106.426. Nadalje dobljo: 10.000 kron: 61.472. — 5000 K 2265. — Po 2000 K dobe: 6007. 6869, 9424. 12.891. 14L268, 29.140, 34.026, 41.525, 44.533 66.771, 67.972, 69.736, 77.065, 79.943 •0.095. 83.192, 86.303, 106.335 lfe.401. 107.701. 113 529. — Po 1000 ^^B ^^tel 2K. 2V9L 52K. Mffi 8613, 11.3(53, 13.912, 11.418, 22i57a 25.979, 28.541, 35.439, 40.048, 45.846, 46.558, 48.515, 51.13!, 52.399, 57.821, 61.614, 66.600, 66.757, 75.518, 75.737, 83.996, 84.245. 85.986, 86.195. 91.974, 94.119. 104.638, 105.829. 107.591, 109.309, 112.793, 114.561. Aprovizacija. + Omentev uživanja mesa. Urad za prehrano je izdal naredbo, s katero urejuje uživanj-e mesa. Po tej naredbi imajo politična deželna oblastva uvažuje krajsvne razmere in navade, ukreniti, koUko mesa srne posatnezna oseba dobiti na dan ali na teden. Deželna obiastva pa ne smejo dovoliti već kakor 15 dek agrarno v mesa — surovegra in brez prjklade ter brez zaraslih kosti — ali 18 dekagramov s priklado in z za.-raslimi kostmi ??a osebo in na brez-mesni dan. Politična obiastva smejo določlti tuđi razlikovanje po starosti. Za sedaj se ne izdajo nakaziia na meso, ker j'j naredba Ie pripravljajoč korak, ki naj omeji preveliki kon-sum in uredi razdelitev mesa enako-memo. -f V Mostah vlada velikansko ogorčenje ljudstva, ker ie občir.5k?i mesnica za stranke cdorta samo pol vrc ter d-ih2 ljndje nremalo mesa, dočim pobero vse dni^o meso le neknteri 'občinski r.vctovalci. Ali ob-čmskrh očetov v Plostah res ni ugnat?? ~ Brc^ nc-rr/:3|a. Od 13. mam do 31. avrn;sta fe v rasebne svrhe ne bo oddn'air) i?ctro'oia. 4- Kon?fko n»cso v Z^srrebiK 7adn?e dni s^ je pođražflo tuđi konjsko meso. ko se r,e vse podražuie. Sed?i stane k:?o konj5;kerta mesa f» K. upila SOfBst?l- Izpred tusodnega !z}emne?a sod1?.ČSL Tud3 oštre kazni je n?so zbcHia- le. Ana Turšič, 37 let stara, dekla, pristojna v Cerknico, se neče pobolj-^atf. Dne 26. febmarja 1.1. je prestala triletno ječo zaradi tatvine, v noči na 5. marca t. 1. je že zopet kradla in sicer je vzela svoji gospođini i Luciji Berce v RadovLHci, pri kateri je kot dekla v službo vstopila, in svoji so-dekli več ženske obleke, žepro uro in 5 kg prekak^ne^a mesa. ra kar je še isto noČ pobegnila. Vrednost ukradenih reci znaša 130 K 50 v. Obdolžen-ka se pa ni ćr':i;o veselila svoje pro-stosti, še isti dan proti večeru so jo orožniki na Brezjah izsledill in areto-vali. Kako zelo je Turšičeva nagrje-na k tatvini. je spoznati iz okoliščine, da je tuđi v jetnisnici kradla sojetni-cam kruh !n druge jestvme. Sodišče jo je obsodilo na 2 leti težke ječe. 9*im sftrat" * Od!SlcoTaiii delavcl. 437 de- larccv državnih ruđnikov in mon-tanskih tovara, k! delajo za armado, je dobilo volni križec za civilne za* sluge. * Slad ns Bavarskcra. Komerčni svetnik Weyennann v Bambergu na Bavarskem je bjl te dnf zaradi prepo-vedane kupčijo 5 sladom obsojan na štiri mesece zapora m na 416.000 mark globe. * Zgorele zalome hmeJia. 2e tako ni pfva in pivopivci so dar dan es naj-boli melanhoHčni Ijudje. Zdaj ie pa v 2atcu na Češkem Še zgorelo 3000 cetitov hmelja. Sicer je bil hmelj za-varovan za 260.000 kron, a osrenj ga Je le vze! in s pivom ho ^e ve.^ji kri.?. * RttmoHtor of. Lnstfg. Iz škan-dalozne^a procesa dr. Krp.nza znan! rltmojster pl. Lustte, bivši adjutant bivšega vojnega ministra Krobatina, je na Dunani v preiskovalnem zapo-ru in teče proti nfernu vr\ drnaiskem diviziiskem sodišču k?7enska pre-iskava. * Pivo na Netrtšf-ent. Bavarska vlada je nameravalji vpeljati naka-7ila na pivo, a v tej domovini nivo-r':vcev je nnstal tak odpor, da Je za "•edaj opustila ta n?.Tr:en. V Dražda-"^ so pa že vpeljali taJ:a nakazfla In -Icer gr^tilničarji. Kdor priđe v gc> ^tim^, doM nak^zilo na 06 litra piva. Ce bo<*e fejr> pogasiti, mora se-^eda oblsfratf ccTr> vrsto go^t^^n. a v"T!c??e to 2e pren-esejo, ker vsaj kaj * Amer??lca e^spedfc!fska rr-*n»da ▼ Erw>^? A*rfe?.\ pricrovarjaio 7edfnjenim dr?avam, nai po^lfefo na franeosko - an^Ieško fronto v rTvrop! velfko ek5?T>ed!c??sko armado. Ce!o o enem mlH^onu ttiož govore. Amerika oostavi tako armado prav lahko na noge, saj imafo 10? rnilHona dul pre-bivaTcev. Ce bi poklicala pod zastave 20 ođstotkov mo§k!h. kakor evropske države, bi Imela kar pet m!-HIottov vofakov. Đra^o VDrašanfe pa •e, kako spravi vojake čez morje v rTvrnim. Pn\7>rek lanko nrep^lje "sak transportni parnik dva batalH- Jonm vofakov bi bilo torej treba 500 transportnih ladij. Te ladje pa bi morale računati z minami in s podmorskim! čolni. S tem bi morali Amerikanci v naprej računati, da bi Nem-čija napela najskrajnejše sile, da oŠkodi njihove transporte čez morje, zlasti bi podmorski čolni storlll vse, kar Je le v človeŠkih močeh. Res, da je lahko ustvariti tuđi znatna obrambna sredstva proti podmorskim čoinom, a vendar bi bil transport ameriškega vojaštva v Evropo jako riskantno podjetje. Svoje dni so pač različni vojaški transporti že šli čez Ocean v Ameriko: šli so angle-ški kontingenti, da so zavojevali Ka-nado, šli so angleški kontingenti na vojno proti revoluciji trinajstih kolo-nij, iz katerih so se porodile današnje Zedinjene države; šli so nemški vo* jaki, ki jih je bil volilni knez Kassel-ski prodal Angležem, da se vojsku-jejo proti ameriškim vstašem; šii so franeoski kontingenti, ki sta jih poslala Lafayette in Rochambear na boj za ameriške revolucijonarje proti AngleSiti; šli so franeoski kontingenti pod maršalom Bazaineom na boj proti Mehiki in za njimi avstrijski »MeksikajnarjU žalostnega spomina in šle so iz Spanske neštete vojaške ekspedicije, da ohranijo špansko gospodstvo nad otokom Kubo. Ocean je bil tedaj še prosto morje, kajti nih-če ni poznal še min in podmorskih čolnov. Zdaj je seveda vse drugače in če bi Zedinjene države res posku-slle, poslati ekspedicijsko Armado v £vropo, bi morale njene transportne ladje računati z največjimi nevar-nostmi. Mogoče je sicer, spraviti tuđi večjo ekspedicijsko armado v Evropo, ali samo z velikimi izgubami.. Amerika ima pač 300 vojnih iadij, ki bi lahko varovale njene transporte, a brez dvoma bi tuđi Nemčija pomnožila število svojih podmorskih čolnov. Boj med stanovanje petnatet dni pred rokom Naj prejme slavna tvrd-ka za toliko naklonjenost, izraženo že ponovno m obilokrat, našo naj-toplejšo zshvslo. — Posređovalnica za ?rori^ke be«runce v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Vodstvu zam>s!ova?nega tečaja gorfSkih učltelffšč v Ljubljani je na-k^onil velec. gospod poštni kontrolor Dietz (sedaj v voJaSkem službova-rtu) za podparni zalog izknplček ne-kega darila v zneskn 7 K 80 v. Bodi mu izrečena 2» to najtoplejša zahvala. Posnemanja vredno. Solska mladina v Zalni pri Višnj! gori je priredila pod. spretnim vodstvom učiteljstva predstavo v korist goriškim be£im-cem. Čisti dobiček je znesel 156 K, katerega je slavno vodstvo poslalo Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Bog povmi! Dnižb! sv. Cfrlia m Metoda je poslal g. A. Randl 30 K. katere so ubrali kolonisti v Liubnem in okolici mesto venca na krsto rojaka-junaka V. Brc^anta, enol. prostovoljca. — C. M. D. je prejela od p. n. ča<;tnikov 26. dom. potka za p^rn.he 324 K % ob-vestilotn: »Da sf pridoblmo ne le na bomero polju slave in lavorik, am-pak tuđi z malim prtepevkom pri na-??! dični Družbi, rošiljamo čes.____________ (w) Velike: Gbera rofavic in ra^novrstnm pa+femov O. ^OZ^ ČK.O 2>U*AJSSfA C£S?A «■ Pridno dekls katera je zmožna tuli nem-čhe 86 sprejme za *sa (tornada ds>. VpraŠa se pri Gtoau Wolli2f if^Tj-IJana, Marija Terezi'e cesta 4 Ztf. 8134 Br«m f»obn»f obv#«flla. fltstiu pogretm uvod v Ijufcfjanf, ! s Mfd Bačar roj Srlttotlć, trgovka in posestnica v LIuMjani, na- j J znanja v svojem ter v svojih bratov in soproga imenu, da je njen j i iskrcnoljubljeni brat in svak gospod i i " : zasebni uraefnik v Trsiu \ po dališ', mučni bolezni, previđen s sv zakramenti za. umirajoče dne % 26. t rn mirno in boguvdano v Gospodu zaspa!. j; \ Pogreb nepozabn^ga pokoin:k.i se vrši v seboto dne 28. aprila 1917 | ^ ob 3. uri popoldne iz tukaišnje deželne bolnice na pokopalšče k sv. Kriiu, c fi Bodi mu ohranjen b!ag spomin! | [ Y LJUBLJANI, dne 26. aprila 1917. 1385 \ \ 2 žalostnim srcem naznanjava v svojem in svojih otrok 3 s imenu, da je Vsemogočni v svoji skrivnostni Previdnosti na- I jino štiriletno miljenko !j đanes ob 5. uri popoldne poklical med svoje krilatce. | Pogreb se vrši v četrtek 26. aprila ob 5. uri popoldne 3 na tukajŠnje pokopališcc 3 V KRANJU, 24. aprila 1917. I \ Edvard in Fani Dolenz. ] 1379 mm poiebntga oDvettiUu ! Gospodična zmotnn slovenskega, ncmfkepa, ogrskega m hrva^kega jezika, i*U slmib« k«t pla-dilna naUUarica v kaJi«m t«42«b hotel« ali gostllo«. — Ponudbe na : 8. Mttbo^IĆ, Jčitnico, rvlin« 93. 1381 ■V Ko?l ■• dobi* obranjeno i moško k(\\(\ Ponudbe na upravn »Sio?. Naroda« 1352 Prodsm • ^ ^^ t^k ^^^M JR^ lJWT i^lK^Citft' .^^a. pod Rožnikom. 1353 Poixve sa v goi ti ini Joriaa. tr sredini me sta. 1354 Pont: ibe pod „V sredini me3ta 135411 n» upravniitvo »Siov. Naroda«, brez pntV^lPtike aii pa samo zadnje Kolo, oziron:a torpedo. — Kdo, povc upravnštro »Slovenskega Naroda«. r eno. dvema ali tremi 5obami in kuhini- meblovano ali nemeblovano, SO 14ČC ZQ tafeof. — Nps'ov pove upravništvo »S o?enskrga Naroda«. 1369 ki zm slovensko in nemško, se sprcjmea 137 Predstaviti se ie pri trrdki Bac^< & Fefrl, Li-blana, Stari tr§ 8. Napredaj js dobro ohranjsn (brck) pokrit 137 v>č se pnizve pri Yt* Ccrar t Stoba pošta Damiale. zloloFSlcl psinotoil lci je vojaŠčine prost. 137 Kdc, pove upravn »Slov. Nar < Gord. i • »CiljCl Cork Ljubljeno, Stari trg št. 2E lložka ia W* dvokolesa ^.^ ., _ $ staro pn^vmdtflro, iivelni stri>!i9 gramofoni. ele^tr!fce žopoa srotflko ^ imnin^tMe Ođ 2 E. V zalogi vedno par tlsoi. Naibolite ba!erl|e. Potočno nizka cona sa preprodaJaJcr Pismena narobila se tabo] iivr5e VABILO k ro^n^n fifiFnsnsn ihnrr 1 Bslii^žUlE OilLsidlilll £i!01L \-km u sotto ie; oRolict rcristroTinc lađro^t z neomejeno rtveio ▼ Sođraiicl dne 6. maja 1017 ob 3« vri ponolflae ▼ po8O|tlaidĐ? 53bi v Sodraiici. VSPORED: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3 Branje revizijskega porobila. 4. Volitev članov načelstva, 5. Slučajnosti. V SODRAŽ1CI, dne 25 aprila 1917 Mafelstvo. I Keo v silii oiiffiaaloa napolnitev od E 4'— 7/10 lit. napro! se dob pri hrrđkl po K H.li N delikatesa, specerija In vinsrna Ljubljana, Miklolifcva cesta 8. 1376 Tvrđka Oerbatoffestraktirerke, Bellensteln (Polzela) Spod. Štajersko kupuje vsako množino Uni te. Pogoj: 2 m dolg, cepljen K) da 30 cm v prerezu. Lele se takojšnje' ponudbe z navedbo skrajne cene in dobave roka. ©35 VeiikS poljski narodni film Iz težkih časov Poljske. Sodeluje 10.000 os3b! Sodeluje 10.000 oseb! se prvikrat igra jutri v petek ob 4. pop., ob pol 6., 7. in pol 9. uri. Hl za mladino. NI ia mladino. Edna posebnosti | likerja je | w/* \ i"' Vi 111 fy/h rr* f?HB •1 Zdravnk Moma je posebnost ieloddnega liker]a li zdravilnih rastlio, katari ii-borno vpliva proti si a boa tim v ielodcu ter radi tega ▼ nobenl drntliil ne bi smel maalkati. Haimžle cene. To^arna pofi štva J, J. Nag'as Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 1M za spalate !n 'odlhie sobo, salone In ifosposko sobe, Frecrorje, KBstorfi. mođrod ca 7zmst iiinnafl roo^rocl, otrošH vozlčkl Itd. WaJ«oHđnejte blago. I Gsta- | HT!]?B0 L 1842. Tevsi glioai iarv, ia io fiiža reltfos I ffivflka i IH. J EBERL 0 itiUanaJakirsoajMa | Miklošiceva ulica št. 6. J nas proti hotela „Union". Ljubljana in polivena pleskarla;. i 121 < Delavnicai f Igriška ulica štev. 6. I Električna sila. I 9 ______________,____________________________________________________. A Najveija slovenska hranilnisa! LJUBLJANA Prešcrnova ulica štev. 3 'e imela koncem leta 1916 vlog . . . . K 55,000.000'— u'potečnih in občinskih posojil.....K 30,600.000— rezervnega zaklada........„ 1,500.00(3 — Sprejema vloge vsak delavnik in jiti obrestuje najviSje po 47. nečje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike. ?osoja na zond}M£a In poslopja na Kranjskom proti 5% izvoa Kranjsko pa proti 5 ]'< % obrostbn In proti na]maa| ——— 1 % ozlroma 3^ % odplačsvanjn na dolg. i, :: V pod^fraaje trgovcem In obrtalkov Imanstanovljono u m- Kreditno društvo. *«■ Zahvala. Za obfte dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naSega srčno-Ijubljenega, dobrega očeta, starega očeta, Usta, brata, svaka in strica, gospoda Ulrika Schmidta I ttr za mnogobrojno, čaSčeče spremstvo.pri pogreba, izrekamo tem potom | našo najprisrčnejšo, iskreno zahvilo. I ŽaUJotl r«đblal: \ 13S3 Ototi Schmidt in Rajko Lockmann. j ■ « _______ ! j ____________________________________________.___________________ —■— Stran e. »SLOVENSKI HAROP«, dm 26. aprila 1917« 96 Stev. brivski pomoćnik sa takt]- Pi«£a po dogovoru. Iffnae Kento¥li, Spodala fcika, Eala- tfvoraka allca fttav- 160. 1368 flipotio posiiilo 1008 K prsti 5—3'*% •brtsteTanfv tiče veleposostnik na Sp. Stajara^ca« Upoik zamore dcl obresti potegntti ▼ nataralfjah. — Ponuđbe na upramištTo *Sl'»enskega Naroda« nod „Hipoteka 100.0001371". 1371 * "V!?'; %**>>$> Priporoča c*nj. darnam tu in na deimii na Dunaju osmbno ijbrane novosti krasnih %lobuJ{ov - = /72 pyflr). Oaralia. I Srbečlco, hraste, izpuščaje, I kožne bolezni, stare rane odpravi bi tro m sigurno I janfarsko mazilo. NTe urrafe ia ne diši. Mali lonček 3 K, veliki Ionček 5 K, družinski lončck 9 K s navodilom. I I i, K tema spadaj, jantarsko milo 4 K. Iidclajc I Seru $£nđor, lekarnar, Nagy Kdrds 30. I OlaTna zalagazaDcna]: 8L USarkns Apotheke, IIL Manptatr. 130. I y .-, UJtiak« lB amOliL PRVA Hl !HILflA DROGERUA - parfumerija, fotografična manufaktura itd. Ofelistf »o kffscniloHirua profila dnpn. Ustanovljena late 1M7. 9nton K.ane Ljabljan«, Židovska aitea 1. Ceniki na razpolago. Cenild na razpolafo.