DEMOKRACIJA jtSvelovpi položaj je tako zme-ijkn .jfeiino zato, ker volkovi stalno zahtfevajo jamstva, da jih ovce ne bodo .napadle.« CELAL NASRI t eto Xlll. - Štev. 4 Trst - Gorica, 15. februarja 1959 Izhaja 1. in '5. v mesecu IPuSKUS EI10STRHI1KHRSKE IfLHDE Pred štirinajstimi dnevi smo na tem mestu zapisali, da zna imeti vladna kriza nepričakovan razplet. Takšno označbo vsekakor zasluži pogumna odločitev republiškega predsednika Oronchija, ki je po običajnih oficijelnih posvetovanjih 3. februarja pozval odstopivšega predsednika vlade Fanianija naj svoj odstop umakne, se predstavi parlamentu in zahteva zaupnico. Republiški predsednik je s tem očitno pokazal svojo nevoljo nad dej^vom, da padajo vlade zaradi izvenparlacnentar-nih trenj, ne pa na osnovi izglasovanega nezaupanja parlamenta. Tako je to bil obenem tudi poziv članom obeh zbornic naj se ne odtegnejo svoji odgovornosti. Republiški predsednik je najbrže pričakoval, da se bodo strankarski veljaki premislili, potem ko so uvideli v kako slepo ulico so spravili notranjepolitični položaj. Na dlani je namreč že bilo, da je sestava nove večstrankarske vlade kaj malo verjetna, za enostrankarsko vlado, ki bi se nasla-n a'a na desnico, pa je veliko vprašanje koliko časa bo lahko tra ala in ali ne bo krščanski demokraciji bolj škodovala kot koristila. Fanfani ši je izgovoril enodnevni odlog, toda ko je uvidel, da nihče ne more jamčiti, da mu »prostostrelci« iz iastne stranke ne bodo tudi v bodoče onemogočali vsako zakonodajno dalo, ie 5. februar a sporočil republiškemu predsedniku, da vztraja pri svojem prvotnem sklepu. Tako Gronchiju ni preostalo drugega kot da izbere osebo, kateri bi poveril sc-stnvo. vlade. Sam je najprej mislil na dosedame-ga ministra Tambroni;a. Večina demokr-ščanskih voditeljev, torej predstavnikov na;močnejše stranke, pa ni bila za to in tako je Gronchi poveril sestavo nove vlade ministru Sečni u, ki je imel v odsto-pivšem Fanfanijevem kabinetu položaj nrinistrškega podpresednika in vojnega mi nistra. Segni je po rodu Sardinec, zemljiški posestnik in univerz tetni profesor, uživa veliko spoštovanje vseh struj krščanske demokracije in tudi drugih strank. Kot tak je v tem trenutku primerna kompromisna osebnost. Resnica je, da je njegova politična usoda kaj čudna. Ko je leta 1955. prvič pos.al ministrski predsednik so mu zaradi njegovih sodobnih nazorov očitali levičarstvo. Od n:egove vlade so pričakovali, da bo izved'a velike socia’ne reforme. Zda’ ra sliši očitke desničarstva in levica opozarja da zna zapeljati državo v reakcijo. Ko je prvi Segnijev kabinet po 22 mesecih vladanja podal ostavko; se je to zgodilo zaradi tega, ker so iz vlade izstopili socialni demokratje, Seeni pa ni hotel ostati na oblasti brez sodelovanja levo usmerjenih sredinskih demokratičnih strank. Ni hotel sestaviti enostrankarske demokrščanske vlade zdaj ra je na tem, da se predstavi parlamentu z enobarvnim kabinetom. Pri tem se mu zna zgoditi, da ga ne bo podprla niti ena od strank, na katero je bil pred leti tako navezan, temveč bo moral iskati glasove na izraziti desnici. Ta desnica ga je takrat rušila, predvsem zaradi n egovega vztrajanja za agrarno reformo in novo ureditev zemljiških pogodb, zdaj ga pa pozdravlja. Segni je takoj po sprejetju naloge za sestavo nove vlade izjavil, da je njegova največja želja, da bi sestavil večstrankarsko sredinsko vlado. Pri tem pa je trčil ob nasprotovanje socialnih demokratov, ki niso bili za sodelovanje z liberalci, republikanci pa so se sploh izrekli proti vstopu v vlado. Ni mu torej preostalo drugega kot da posveti svoje napore sestavi enostrankarske vlade, za katero so social- Iz Južne Tirolske Senatorja dr. L. Sand in K. Tinzl sta nedavno predložila parlamentu zakonski o-snutek za ustanovitev samostojne avtonomne dežele Južne Tirolske. Pod tem svojim zgodovinskim imenom, s svojim starim deželnim grobom in zastavo naj bi dežela obsegala sedanjo »Balkansko pokrajino«, ki je sestavni del avtonomne dežele »Trentinska-Gornje Poad žje«. Južnotirol-ski Nemci namreč menijo, da dosedanje izkušnje nujno narekujejo, da se Trentin-ska, ki je po svojem prebivalstvu italijanska pokrajina, loči od narodnostno večinoma nemške Južne Tirolske. Danes so namreč Nemci v deželnih zadevah vedno preglasovani od italijanske večine. Ce gre tako naorej ne bodo mogli nikdar učinkovito uvekaviti svojih narodnostnih potreb in pravic. V novi avtonomni deželi Južni Tirolski naj bi vladala popolna enakopravnost vseh treh narodnostnih skupin, ki živijo v n!ej, nemške, italijanske in lad'nske. Vsi trije jeziki naj bi bili priznani kot uradni jeziki. Ni velike verjetnosti, da bi rimski parlament ugodil tej želji Južnih Tirolcev. Saj je ministrski svet malo pred sedanto vladno krizo celo sklenil, da obdrži gradnjo stanovanjskih hiš iz javnih sredstev na Južnem Tirolskem in v Trentinski pod nadzorstvom osrednjega ministrstva, in ni odobril prenosa te pristojnosti na avtonomno deželo, kakor je to obljubil Južnim Tirolcem Fanfani. Južni Tirolci pa so pred kratkim iznesli svoje težave neposredno avstrijiski vladi kar je v italijanskih krogih vzbudilo veliko nevoljo. ni demokratje in republikanci že izjavili, da bodo glasovali proti njej, medtem ko je stališče liberalcev v trenutku ko to pišemo še nesigurno. Podobno kot misovci bodo tudi oni najbrže čakali na vladni program in si bodo pazljivo ogledali zasedbo posameznih ministrskih resorjev ter bodo šele nato sprejeli svoj sklep. Pri sedanji sestavi parlamenta so Segniju za uspešno opravljanje poslov potrebni, poleg demokrščanskih, vsaj še glasovi obeh monarhističnih skupin in liberalcev. Z njimi bi imel večino in samo v tem primeru bi bil neodvisen od misovcev, ki bi potem število vladnih pristašov v parlamentu sicer lahko še ojačali, ne da bi pa bili zanjo neobhodno potrebni. Ce Segni ne bo imel glasov obeh monarhističnih skupin in liberalcev, mu pa ne bo preostalo drugega kot da se nasloni tudi na misovce ali pa d odloži mandat. Ce trezno premisli, bo izbral to zadnje, kajti nesmiselno bi bilo, da se demokrščanska stranka, ki se je toliko let aktivno borila proti fašizmu, zdaj na lepem nasloni na njegove idejne in politične naslednike. Pričakujejo, da bo Segni v nedeljo že imel izdelan vladni program, s katerim se bo predstavil parlamentu. Zaradi odvisnosti od desnice ta program ne bo mogel biti reformističen. Predvidevajo da bodo njegove glavne točke borba proti brezposelnosti, pospeševanje gospodarskega razvoja ob pravičnem upoštevan'U :avne in zasebne pobude, reorganizacija ter razvoj šolstva, obramba demokratičnih svoboščin in ustanov v notranji, zvestoba zahodnim zavezništvom in evropskemu sodelovanju pa v zunanji politiki. V splošnem naj bi se Segni pri tem držal programskih smernic, ki jih je sprejel državni svet krščanske demokracije po lanskih parlamentarnih volitvah. Formalno bi se torej ta program čim manj razlikoval od Fanfanijevega. V nedeljo ali najkasneje v ponedeljek naj bi tudi zvedeli za imena oseb, ki bodo sodelovale v Segnevi vladi. Ni izključno, da bo poleg demokrščanskih politikov med njimi tudi kakšen nestrankarski strokovnjak. Veliko vprašanje ie ali bo Segnijeva vlada tudi v pr meru, če ji parlament izreče zaupn eo, lahko uspešno vodila po- sle. V Italiji se je namreč nabralo že veliko kočljivih in nerešenih problemov, ki jih bo kabinet, odvisen od naklonjenosti nevladnih in poleg tega še konservativnih sil najbrže ne bo mogel niti načeti. Zato v splošnem prevladuje, da bo nova Segnijeva vlada izrazito prehodnega značaja. Trajala naj bi do prihodnjega državnega kongresa krščanske demokracije, ki bo predvidoma maja. Ni pa sigurno, da bo ta kongres, na katerem naj bi zopet nastopil tudi Fanfani, razčistil položaj v krščanski demokraciji. Ce bi Segnijev poskus ne uspel potem skoro ne bo drugega izhoda kot razpis novih volitev, čeprav bi po sodbi večine bil jesenski ali celo pomladanski rok zanje prezgoden. Bolje bi namreč bilo, da se da političnemu procesu, ki je začel v državi, več časa za dozorevanje, kajti le tako lahko pričakujemo, da bodo volitve dale drugačen parlament, ki ne bo imel slabosti sedanjega ter bo tako nudil solid-nejšo podlago za sestavo in delo aktivnejših ter odločnejših vlad, kakršne so državi danes nujno potrebne. Igranje z ljudmi Pavla Robič, ki živi že nekaj desetletij s svojo materjo, v Avstriji, kjer se preživljata kot poljski delavki, je s svo im slučajem priklicala nase pozornost avstrijskega tiska. Nedavno je obiskala mater, ki dela na nekem drugem posestvu, in se ni več vmi'a domov. Na obmejni stezi je zašla na jugoslovansko stran. Graničarji so jo prejeli ter so io kot svojo državljanko pridržali. Potem, ko jim je o-brazložila svoj položaj, so se najbrže dali preprositi in so jo pustili, da se sama in skrivaj vrne v Avstrijo. Smola pa je hotela, da so jo pri tem prijeli avstrijski ob-meini organi. Ni jih veliko zanimalo, da je Pavla Robič že desetletja živela v Avstriji, da samo zaradi neobveščenosti nikdar ni prosila za avstrijsko državljanstvo, ki bi ga zagotovo dobila. Odpeljali so jo na mejo in -ji ukazali naj se vrne na jugoslovansko stran. Tako Pavla Robič zopet čaka na temno noč in dobroto jugoslovanskega gramčaria, da še enkrat poskusi »vdreti« v Avstrijo.. Manjšinske pravice in dvojna mera Veleposlanik Gonfalonieri, ki vodi italijansko delegacijo na se* dan jem zasedanju Mešanega odi bora v Beogradu, je ob odhodu iz Trsta dal tisku priložnostno izjavo. Med drugim je dejal, da mu je Vladni generalni komisar ponovno zagotovil, da je sožitje med narodnostno večino in manjt šino na Tržaškem »v vseh pogle* tih odlično.« Svoja izvajanja je veleposlanik zaključil z zatrdil lom, da veruje, da bo tisk, ki je vedno pozorno spremljal to koči Ijivo vprašanje, nudil svojo poi moč tudi pri naporih, da bi »iaz* mer je med Italijani in Slovenci vedno bolj navcihovala čustva me'seboj, ega spoštovanja, i-zvi* iajcča iz popolnoma enakoprav* nega postopanja.« Ni naš namen, da bi znova nai števali, da se na Tržaškem ie v^dno ne izpopolnjujejo razna važna odločila Posebnega statui ta. To je itak splošno znano in formalno platjo nekaterih točk tega vprašanja se v tem trenutku že peča Mešani odbor. Tudi ne bomo ponavljali primerov, ki ddi kazujejo, da je določilo o za~čiti etničnih manjšin, ki ga vsebuje republiška ustava, dejansko brez moči, ker ni zadevnega izvršne--ga zakona. Pač pa hočemo opoi zoriti na eno izmed protislovji vsakdarje prakse prav tistih ui pravnih oblasti na Tržaškem, ki so na eden ali drugi način de:a~it AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER Dulles je v začetku februarja obiskal Evropo, kjer je razgevarjal z zavezniki o skupni politiki nairam Sovjetski zvezi. Po povratku v Združene države pa se je podal v neko vojaško bolnico, kjer se bo nekaj časa zdravil. Ministrovo bolovanje pa ne bo imelo za posledico sprememb ameriške zunanje politike, ki jo v tem času vodijo najtesnejši Dullesovi sodelovalci. Na svojem krožnem potovanju po Evropi je Dulles obiskal London, Pariz in Bonn. V Londonu je Dulles izmenjal misli z britanskim ministrskim predsednikom Mac Millanom, ki se bo skupaj s svojim zunanjim ministrom Seluiijnom Lloydom 21. februarja podal v Moskvo. Velika Britanija je takorekoč pred parlamentarnimi volitvami in konzervativna stranka, ki je na vladi, ne more ostati gluha za zahteve velikega dela britanskega javnega mnenja, katero misli, da je treba poskusiti vse, da se s Sovjeti pride do kompromisa. Zato meni, da bi Zahod moral v načelu sprejeti sovjetske predloge za rešitev nemškega vprašanja ter zahtevati samo primerne popravke in jamstva. Iz Londona je Dulles poletel v Pariz, kjer se je srečal z generalom De Gaulleom in njegovimi sodelavci. Tudi z njimi je o-bravnaval predvsem nemško vprašanje, čeprav se je dotaknil tudi nekaterih drugih problemov, ki so Francozom posebno pri srcu, tako gospodarske pomoči in Afrike. Ugotovil pa je, da veje v Parizu drugačen veter kot v Londonu. Francija je evropska celinska država in zato se mnogo bolj zaveda nevarnosti, ki grozi Evropi z vzhodnih meja. Glede na 'novejših sovjetskih ponudb imajo Francozi podobno mnenje kot Nemci. Po stoletjih je to prvi primer, da so voditelji teh dveh velikih narodov v tako važnem vprašanju zavzeli enako stališče. Oboji zahtevajo odločnost. Ce bi pa za končni snorazum le bilo potrebno kakšno popuščan-e, potem to ne sme biti enostransko. H kompromisu naj prepeva tudi Sovjetska zveza. Vsakemu odstopanju na zahodni strani mora odgovarjati enakovredno orlstonan-e s soviet-sue strani. Posebno odločno je za^oi-nr-ial to rea'istično politiko zabndnoneml’ i kancler Adenauer. ViJeti ie, da ej P"' <- ' ■ , e-akera mnen'a, s- -<-z n j tat-š^im rostorkom. Na teh os--vrl 'o t•'-e' 7or.o-> pripravi' simi od-.-.no- z»i-z• Zahodni zavezniki bodo ostali v B-rVnu in se ne bodo pus^li izsuševati, tudi če bi s tem tvegali vojno. Dobro jo, da Sovjetska zveza to ve, ' a ti ro'em ie ne bo tvegala niti ona in m'r ne bo v "r>var”<- sk'ene duhovnik, v m 1 n : ' n '• ge c vilnega urada na občin' n s tfm poro) a priznana in vel avr a tudi s st an države Katoličani, katerim s v rr;s i med t a> očim sporom od leta 1870 d;> 1929 ni godilo ra v >o s'abo, so vendar pravno rrosto zadihali ;n vel a o dan:'S s svojimi rolitičn m organizai i ami kot voditelji države. Zgodovinar i si niso še na jasnem, ali se je Mussolini odločil za sklep miru s Cerkvijo zaradi vprašan a kot takeea, ali pa zaradi volilne potrebe tik pred volitvami, da si s tem pridobi duhovščino tn z nio glasove vernikov, ki niso kazali naklon^nost! fašizmu in njegovi v'ada-v'ni. Ka e, da so Mussolinija vodili zgol' strankarsko-režimske pobude, saj je znano, da ni b i v m'adosti kot socialist, nikoli veren kat<->rč~n. V gmotnem oziru je takrat pr zra1 Sveti stolici eno milijardo in sed- msto^edeset miHonov lir v plačilo rente, ki ’e Sveta stolica ni prejemaj od leta 1870 dalie. To je namreč predstavi alo nekako odškodnino za utrpelo gmotno škodo od strani Svete stolice. Državne finance so bile leta 1929 precej šibke, zato ie tudi s tega stališča soditi, da se je Musso,;ni odločil za sporazum vsai pretežno :ato, da bi si pridobil duhovščino in verne množice za svoj fašistični re?;m. In italijanska duhovščina je v mnogih primerih res pokazala Mussolinijevemu režimu veliko naklonjenost in celo uda-nost. Današnji papež Janez XXIII. je dal obaviti pismo Pna XI, ki bi ga bil ta prebral 11. 2. 1939 za deseto obletnico lateranske pogodbe, pa je umrl prejšnji dan in pismo ;e osta'o do letos ta;no. V pismu obsoja Pi’ XI. laži in nasilne metode fašistov in nacistov. Nam Slovencem v Italiji se taka obsodba zdi nekam čudna. Ali ni Papež Pij XI. vedel že leta 1929, da se fašist;čni režim opira samo na laži in nasilje? Kako to, da je Pij XI. čut'I potrebo nastopiti proti laži in nasilju šele leta 1939, ko smo vendar goriški Slovenci žrtvovali svojega vzvišenega in pravičnega Pastir a škofa S deia že leta 1931, kmalu potem ko sta se Mussolini in papež Pij XI. pobotala v nekem sporu, ki je bil nastal po lateranski pogodbi. Skof Sedej je bil prisiljen prositi papeža, da sprejme njegov odstop in je kakor znam, umrl mučeniške smrti. Dne 4. septemb’a 1931 je papež naročil da e vernike treba poučevati »v materinem jeziku družinskega kro*?a«. Ali pa se ta navodila na primer v videmski pokrajini v slovenskih krajih spoštujejo! N», tam se taka navodila ne spoštujejo! Ni moči niti misliti, da bi Vatikan ne poznal razmer, ki se tam dofa a o! Zakaj ne nastopi? Zakai ne ukaže spoštovati slovensko mater;no besedo in v njej učiti verouk in sploh razlagati besedo božjo?! Slovenci občutimo krivi o, ki se nam je godila in ki se nam še godi. Radi bi slišali papeževo besedo, ki naj jasno in odkrito obsodi preziranje naše materinščine in raznarodovanje našega ljudstva! Dejanja, ne besede Kakor lahko beremo v »Primorskem dnevniku« z dne 12. t. m. so komunistični poslanci predložili par’amentu nov zakonski osnutek za pravno ureditev slovenskih šol v Italiji. Iz tega se da sklepat", da so komunisti res aktivni, toda mi Slovenci ne smemo pozabiti - in to je »Demokracija« že večkrat poudarila - da komunisti slovenskega porekla ne pošii a:o svojih otrok v slovenske šole in bomo zato pripravljeni razumeti vnemo CPI za naše šole šele, ko bo partija zapovedala, nai njeni č'ani, ki so Slovenci, poskrbijo svojim otrokom vzgojo v materinem jeziku. S tem pa ni rečeno, da ne želimo, da bi njih prizadevanje za uzakonitev slovenskih šol ne imelo uspeha. flli se bodo Nemci Naj spametovali? Vsako toliko beremo o zločinih, ki so jih Nemci ugan'a'i nr'H drogo svetovno vojno. Te dni so v Nemčiu t-s-dfi rrlv-ga Sorge-;a, sedem‘ndpv“ s tviat na dosmrtno ječo, ker ;e bil kriv trpinčenja in umora večjega števila civilnih ujetnikov V taboriščih smrti. Pred nekaj dnevi smo brali o nekem drugem Nemcu, ki je v taborišču ukazal izpostaviti v poseben z žično mrežo obdan prostor neko mlado bolno Poljakinjo, da so jo tam lačni psi živo raztrgati in pojedli Zdaj so ob;avili tudi sponvne nekega nemškega krvnika, ki je jih je napisal v zauoru na Pol iškem, predno so ga n i Smrt obsodili, Ta nečlovek opisu e podrobno, kako ie dal pomoriti več »e število ruskih ujetnikov in dva milijona Zidov Iz taborišča je jemal po nekaj sto ljudi hkrati z izgovorom, da jih bodo preselili drugam. S seboj jim je ukazal vzeti vso prtljago in naročal, kako naj lepo shranijo v poseben prostor, da jo zopet dvignejo, ko se bodo v posebnih prostorih okopali, ker da morejo v kopel zaradi znage in zdravja. Ko ja so L li v posebnih prostorih, so se vr- ta z n imi zaprla in iz skritih cevi je el pr ha^ati strupeni plin, ki jih je v na več desetih minutah pomoril. Op -suje tudi, kako so reveži vp’li, joka'i in se drli, ko so spoznali usodo, ki jih je zadela. Brali smo tudi, kako je neki drugi krvnik ravnal z ubogimi nesrečneži: ukazal jim je izkopati globoko in široko jamo, jih gole spravil ob njo in tam so jih s strojnicami postrelili. Beremo tudi, kako po vsej Nemčiji dvigajo take vrste ljudje glavo. Listi trdijo, da gre za nacistične protižidovsko usmerjene ostanke! Usodno bi bilo, če bi mora!i cele narode soditi po krvniških, zločinskih posameznikih, ne samo pri Nem ih, tudi pri tistih, ki jih še danes tlačijo krvave diktature. .tfiaršal Tito razkošno razsipa žulje delovnega ljudstva Maršal Tito se še ni vrnil iz potovanja v Indijo in Koromandijo in Afriko. Potuje po svetu kot še noben vladar do danes. Potuje v razkošju, in uživa kot bi bil kak silno bogat cesar ali maharadža. Niti Aga Kan si ni privoščil takega sija, a in uživanja. Tito je bil nekoč navaden ključavničar, ki je živel od delavske plače. Mislil je, da čuti socialno krivico, ko ;e videl, da žive drugi boljše od navadnih delavcev. Zaželel si je, da bi se taka krivica popravila, da bi se gospodarski položaj izenačil. Postal je komunist in komunistični voditelj. Z nasiljem je prišel celo na vlado in uvedel totalitarni komunistični režim, sloneč na policijskem ustroju. Tako je poslal absoluten gospodar vsega, tudi celotnega gospodarstva. Jel je živeti dobro, v izobilju vsega dobrega in slastnega. Postal je prevzeten, domišljav in poželjiv. Pozabil je, da je bil navaden obrtniški delavec. Pozabil je na jproletarce, katerih žulji so sveti in jih je treba ceniti in spoštovati. Pozabil je, da je sveto in nedotakl ivo vse, kar ti žulji pridelajo. Polašča se vsega dobrega na račun delavcev in kmetov, da le sam živi in uživa. Vzemimo samo primer kmetov. Prisilno jim jemlje pridelek vina po 42 do 50 dinarjev liter, prodaja pa ga v svojih gostilnah po 200 do 300 dinarjev, v tujino pa po še višji ceni. Tako je delavece proletarce, o katerih je kot delavcev-komunist trdil, da jih kapitalisti izžejemajo in jim kri pijejo, spravil na položaj režimskih sužnjev! Hdo je hrip smrti Antona Terlifeerja Ponatiskujemo iz Matajura od 1.-15. februarja 1959 članek g. Izidorja Predana in sicer zaradi njegove važnosti v času, ko se v Fdrencah vrši znani proces. 6. januarja je neki lovec našel truplo utopljenca v hudourniku Urana-Soima pri Razpanu blizu Tricesima. Truplo so pokopali, ne da bi ga bili prej indentifici-rali, a načelnik znanstvene policije iz Vidma je ukazal posneti prstne odtise nesrečnika in jih poslal višji policijski šoli v Rim. Kmalu potem je prišel odgovor: prstni odtisi utopljenca pri Razpanu pripada o 62 letnemu Antonu Alojzu Terli-ker u, ro enemu v St. Lenartu, brez stalnega bivališča. Kdo je Anton Alojz Terliker? Kaj ga je spravilo v smrt? Ko pišem te vrstice, m m pred seboj seznam obtožencev bivših pripadnikov takoimenovane »beneške čete« in vidim, da je Anton Alojz Terliker 25. obtoženec na procesu, ki se sedaj vrši v Florenci. Anton Alojz Terliker ni bil nikoli partizan. Mi smo ga osebno poznali. Ko sva bila zadnjič pri njem v Utani, nad St. Lenartom s pri ateizem iz Gorice, se nama je približal ves boječ in prestrašen. Predstavila sva se mu kot člana obrambnega odbora nadiških i artizanov. Povedala sva mu, zakaj sva ga prišla obiska*. B I nama je hvaležen, a nama je takoj poveda’, da ni b'l nikoli v partizanih, da nima nič skupnega z »beneško četo«, da so ga vr nli v ta proces po pomoti, namesto stoimenskepa soobčana iz Podutane, Po kratkem poizvedovanju smo takoj darn-di, di n e»ova trditev drži. Pač pa e An*on Terliker iz Podutane, ki je so-im°n a - obtorenca, res sodeloval s partizani. Po osvoboditvi je zbežal v Jugo-slaviio, kot mnogo drusih, za adi neznosnega terorja, ki je takrat vladal po na- SKRITI NAMENI OBTOŽBE proti bene&kim Slovencem Slovenska javnost, upam vsa, ne glede na ideološke, politične, verske in strankarske razlike, si je že ustvarila svoje jasno mnenje glede sodnega pregan an a pripadnikov tako zvane »Beneške čete«. Mnenje s]eherc\ega Sloven a je, da gre za premišljeno in spretno sestavljeno obtožnico proti Slovencem iz Videmske pokrajine, da bi s tem slovensko ljudstvo tistih krajev še bolj ustrašili in nanj pritisnili, da bi namreč že v kali zatrli vsako misel na kake zahteve po spoštovanju človečanskih pravic, ki mu kot takemu pritičejo. Italijanska šovinistična klika se že dlje časa vznemirja zaradi novih povornih razmer, zaradi demokratičnih ustavnih določil, ki bi se morala spoštovati in uveljaviti tudi v pogledu slovenskega ljudstva, zapostavljenega in teptanega v svojih naravnih od Boga danih pravicah. Ta kl>ka, ki se vije v dolgi verigi na področ:u Vidma, Trsta in Goriške, stalno pritiska na oblast in jo naganja k očitnemu zapostavljanju Slovencev. Verigo sestavljajo členi raznovrstnih pripadnikov vseh strank in ideologij. Veriga bi Slovence v Italiji rada udušila z enim samim udarom. Ze zato ker izhaja »Matajur«, giasi'o beneških Slovencev, in zlasti še zato, ker nekaj m'adih obiskuiejo šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici in v Trstu, si šovinisti ne dajo miru. Izmislili so si peklensko nakano: kdor zahteva, ali pa samo misli zahtevati poučevanje s'oven-ščine v osnovnih šolah, je proti državi in torej izdajalec, jugoslovanski nroragan-dist, ki se mora sodno preeanfati. Italijanski fašisti so požgali domove, streljali talce in zganiali liudstvo no taboriščih, k*er je mučeniško umira’o. Nič zato, to liudstvo ni bilo ita’ii»nsko, bilo ie slovensko. Kot takemu ne pritiče usmiljenje. Faš>stov, ki so ugan!a>i zločine nad slovenskim ljudstvom, nihče ne pregani niti sodno niti po časopisih! Fašisti smejo, z malenkostno snremem-bo imena, imeti celo svoio stranko, volHi poslance in senatorje! S>oven"i v Italiii na n’č, niti osnovne šole v V'd“mski po-kraiini, kier šteieio po uradnem glasova-niu na:mani 29 000 duš, dejansko na vsaj kakih 40.000. Pa ti »II nuovo Corriere della Sera« in razni drugi ital':anski listi trdijo, da uživamo Slovenci v Italiii nrav vse prav’>e. Ta uvod služi za boli še razumevanje ene od mnogih do'?'tev, ki 'ih nbtožn,va nava a m-nti obto?r-n:m na nm psu v Firencah. Tn doižitev trdi, namreč, da so obtoženi uva:f>H "ouk s^vons^esa iez'ka v dolini Nadiže. Ital ‘ansM nregovor pravi: La lineua batte dove il dente duole, (Jezik ndaria ob boleči zob). Slovenci na bi rekli' Zdaj vemo, kam pes taco mol’. »Demokracija« je že večkrat pouda^a, v zvezi s lem procesom, da nima nič jDroti temu. da se krivci kakepa resničnega zločina preganiajo in knznu e o. P^inomn^a je le, in pripominja, da hi s-’ morali preganjati "r°', a’i vs'’1 ''stoč^sno t\sti, na primer faš'st\ ki so izvajali teror nad s'o-vensk'm ljudstvom. In obto?u'e ter prino-mintfi,’ di ob'b st v a ne !zva5a’o usfavn‘h določil, kar zadeva spoštovan!e človečanskih r"v:c s^ovens^epa 1’u^stva v Italiii. Toda »D»mokra i:;»« mora zagovarjati tudi slovenske partizane,- kadar sediiy n$ zatožni klopi zaradi takih »zločinov«, ki niso zločini; zaradi pravic, ki so jim od Boga dane in od države ustavno priznane, pa jih obtožnica smatra, da so zločini. Predmet te naše današnje razprave je obtožba, da so Slovenci uvajali pouk slovenščine v dolini Nadiže, ki je slovenska, To smatra obtožnica za z’očin in v teh okol ščinah zaslišujejo priče na obravnavi. Bog je pravičen sodnik, nas uči vera. In človek bi se moral ravnati po n;em ter biti pravičen sodnik na zemlji, zlasti ko gre za pravico nedolžnih otročičev, da jih učitelji poučujejo v niihovem materinem jeziku, in ne da jih raznarodu^jo s prisilnim poučevan;em tujega jezika. Zato bi sodniki v Firencah morali vedeti kakor seveda vedo, da gre za slovensko ljudstvo, tako v pogledu obtožencev, kakor v pogledu prič, kar jasno in zgovorno dokazujejo skoro stoodstotno samo slovenski priimki prvih in drugih. Podrejeni, brezpravni Sloven i se na-ganiajo eni proti drugim. Italijanski komunisti imajo podoben nač!n pregan;a-nja in v’adan:a, saj je n’ihovo geslo: Colle budel'a dei piu buoni imniccheremo i piu cattivi (Z drobovjem boljših, bomo pobesni najhujše nasprotnike). S tem hočemo prikazovali žalostno dejstvo, da za adi taznarodovalnega pritiska v dolini ‘Nadiže pričajo Slovenci proti Slovencem >n s tem slufi o hudobni nakani šov'n’Stov, ki so prvi kriv i takega položaja in se jja veselico. Odkar so Slovenci doline Nadiže jiod Italijo jim ni ta n-'koli nud !a slovenskih šol. V ministrski izjavi od polet a 1945 je rečeno, da bodo jezikovne manišine uživale vse pravice. Prefektovo pismo slovenskemu duhovn^u potrjuie spoštovanje ku'ta slovanske na ionalnosti zadevnega ljudstva. Mirovna pogodba ukazuje nuditi vsem državljanom brez razlike jezikovne pripadnosti, vs“ demokratične svoboščine. Republikanska ustava zagotavlja isto *n na'aga vladi nalogo, da izda posebna zakonska do'oč'la za zaščito jezikovnih man;š n. Ista ustava predpisuje posebno deželno avtonomro in je do tega prišlo prav zaiadi prisotnosti Slovencev v deželi. Sledn;ič ie Italiia sprejela in podpisala tudi m-dna^-odno listino človečanskih pravic ir udi obvezala te pravice spoštovati. Do vs h teh predpisov, ukazov, 'z av in do’o’’il ter listin ie prišlo v Italii' zato, lrnr ’i1 ■ nredfa'istična in faš'st'čna Itali a do SHivencev v n e^o^ih m a': ni n:koli sroštoval'', -m ak > S'f>v raznarodoval. Pa s" ' -irvi u • s^ti v obto*n'-a - ••••>?' ’ V -'o'"', Va*‘>rega h j cp r *' Vrv ■nfiČ rnvr*a' o r c’° "',p» ’iv°- «aji -> n ::n~ v -n'v” «"’ah t'st;l- ’....., k: r s-' oni d'-ma avtohtono ljudstv , to e trinajst stoletij. Kdor krati in tepta naravne človečanske pravice človeka, kot ie nrav’ca pouku v materinem jeziku, krši tiste gori omenjene iz av», ukaze, doioč la, predpise, ustavo in mednarodne listine. Fašizem je Slovan e 'a?na odoval le očitno in nasilno. Predfaš st čna Italija ;e prezirala slovenščino, sedan!a pa se v državi in v svetu ponaša na gonve iz'ave, ukaze, predpise, do’ogila in msrarodne listine, ki pa jih ne spoštuje, ampak nadaljuje v Videm- ski pokrajini s preziranjem slovenščine. Pravilo velja, da mora veljati tisti zakon, ki pobija prejšnji način ravnanja in priznava tiste pravice, redmo do pouka v materinem jeziku, ki jih ustava določuje in araei. Ker pa gre za Slovence, jih pre* an ajo zaradi zločina poučevanja slo-venšč.ne, materinega jezika nadiških Slovencev, v času po 8. septembru 1943 do konca vojne. S tem se nadaljuje nasilje, ki ga je uganjal fašizem. Tega položaja in ravnanja ne obsojajo niti visoki cerkveni predstojniki, ki nalašč nameščajo v slovenske kraje nadiške doline italijanske duhovnike, slovenščine nevešče in tudi slovenščini očitne na-sprotn ke. Ker so se ti Slovenci lojalno, pošteno in hrabro borili proti Avstriji v prvi svetovni vojni, so italijanski šovinisti vzeli vse to kot znak in dokaz, da so hoteli biti Itali ani. In ob'ast je šovinistom verjela ter ver am°, namasto, da bi zvesfm slovenskim boievn’kom nudila priznanje vsa’ s spoštovanjem njihovih jezikovnih pravic. Ce bi jih bilo vo aško sodišče pre-ganja o kot izda:alce, kakor je ravnalo z dezerterji iz notrajščin°, tedai bi šov;nisti, in s tem oblast, rekli, da ne zaslužijo nobenega priznan a in spoštovanja jezikovnih pravic, ker so nelojalni državljani, vo ni dezerterji in izdajalci. Tako se godi S'ovencern v Italiii, zlasti onim v Videmski pokrajini. N;ti. svojih naravnih pravic niso gospodarji uživati. Teror ki so ga šovinisti uganjali od nekda:, pa zlasti po drugi svetovni vojni, v dolini Nadiže, je kriv tudi nekaj slovenskih žrt-v. Na drugem mestu ponatiskujemo iz »Mata;ur;a« članek g. Izidorja Predana o smrti Terlikerja. Kako, da ni pristojna oblast spregovorila ob takem zločinu? Ce bi Terlikerieve smrti bili krivi Slovenci, bi se nanje vsula gora očitkov. DOBERDOB Vedno pogosteje se Doberdobci pritožujejo zaradi vode, ki da je predraga. Za števce so morali priložiti kakih 15.000 lir cena vodi pa pravijo, da bo 100 lir za kub. meter. Z denar tm, ki so ga Doberdobci v zvez' z nov'm vodovodom potrosili, bi si vodo lahko cene;e preskrbeli tako vsaj trdiio rr zadeti. Bodočnost bo pokazala ali je nezadovoljstvo upravičeno. Denar 7.a ceste Pr:stojno ministrstvo je nakazalo pre-rpjfn:: znese'- d' nar'a za popravilo raz-n”~ "est goriš’™ ^rovince. V ro';tev pride tudi cesta iz Sovodenj v Zagraj. Steverjan Goriška pokraiinska uprava je sporočila našemu županstvu, da ne more prevzeti ceste skozi Grojno v Steverjan, če goriška občina ne prevzame ceste skozi Oslavije. Ta odločitev je huda. ker goriška občina prav gotovo ne bo hotela prevzeti takes:a. izdatka samo zato, da nam olajša breme. Treba je drezati naprej in sporočiti pristojnemu ministru, da so stroški za vzdrževanje naše obmejne poti preveliki. Naj ppmaga vlada, kakor pomaga drugim občinam. ših dolinah. Po nekaj let'h b.va .J i v Jugoslaviji se je vrnil dormv, k r e pred kratkim umrl. Sodeč po drugih, ki so bili partizani,, in so seda m d obtožen i, bi bil moral biti obtožen Anton T I ker iz Podutane in ne Anton Terliker z Jag-njeda. Vendar ni tako. Obtožnica, s svojo »visoko resnostjo« je postavila na zatožno klop nedol: nega (nedolžnega v pravem p< menu besede, ker ni bil nikoli part z n) Antona Terlikerja iz Jagnjeda. Ta n dolžni človek, kot vedo povedati vsi tisti, ki so ga poznali, je moral odgovar ati med drugim tudi za veleizdajstvo (alto tradimsnto). Lahko si misli mo, kakšno :e b'lo duševno S’a-nje tega ubogega starčka, ki mimogrede povedano, ni imel nobenega svo.-- a človeka na svetu, ko ie izvedel, česa ga dolžijo in si mis:i , da ga bodo nedolžnega obsod li na dosmrino ječo. To si je, revež, vtepel v glavo, kakor pia-zi o domačin in je izPinil nekega dne iz ro stne vasi ter si po ska' smrt in mir v h'adni vodi v hud'urniku U.ana-Saima pri Ra-spanu bi zu Tricesima. Anton Ter1 iker , 25. obtoženec »beneške čete« je utonil. Strah in obup sta ga pognala v smrt. V smrti je našel mir pred preganjalci! Ureditev ulice C impi Med važna vprašanja goriške občine spada tudi ured tev ulice Čampi. Te dni sta se tam pojavila dva delavca, ki sta poskrbela za razširitev ceste na nekaterih res ozkih mestih, toda upamo, da je to le priprava za dokončno ureditev ulice, kajti n:eno dosedanje stanle je bilo tako, da človek sploh ni vedel, kam naj položi noge. Županstvo naj se tega zaveda in naj čimprej ukrene vse potrebno, da bodo imeli tudi prebivalci tega dela mesta dokaz, da goriška mestna uprava ne sega samo do ulice Orzoni, ampak tudi preko nje do Soče. Fotografska razstava Od 1. do 8. februarja je bila v društvenih prostorih Akademskega kluba v Gorici fotogiafska razstava, na kateri se je prvič predstavila slovenski javnosti skupina šest naših fotoamaterjev. Razstavljena dela si je ogledala posebna komisija, ki je dodelila bratoma Vrtovec prvo nagrado za »Stavbo«, drugo nagrado za »Kompozicijo« ter priznanje za »Poezijo goriškega jutra«, visokošolcu R. Dolharju tretjo nagrado za portret »Dekle z anforo« in profesorju Bratini priznanje za »3 j .I«. Pobuda Akademskega kluba je res hvalevredna in upamo, da bodo tej razsta- vi sledile še take in podobne razstave. Želimo tudi, da bi z razstavo razveselili tudi Tržačane. Projekcijski večer V sredo 28. januarja je Akademski klub priredil v dvorani Brezmadežne na Pla-cuti projekcijski večer posvečen lepotam naših krajev od Triglava do Jadrana. Projekciranje, povezano z besedo in glasbeno spremljavo, se je razvijalo v obliki namišljenega potovanja, saj smo na platnu lahko občudovali prekrasne motive, ki so se vrstili drug za drugim tako, kakor bi se nam pojavljali na resničnem potovanju po naši ožji domovini. Kjer .Mio delavci in Mie.,. Nad »doktorji« v nekomunističnih vrstah so se falirani študentje pri »Delu« še pred kratkim s posebnim dopadenjem spotikali. S tem so hoteii sebi in preprostim ljudem dopovedati, da spadajo akademsko naobraženi ljudje med črno reakcijo, falirani študentje pa med proletariat. Ob zadnjem boljševiškem XXI. kongresu v Moskvi pa je'tov. Viktor Mihajlovič Curajev, pripravni član CK in predsednik mandatne komisije nastopil na govorniškem odru z zajetno aktovko. Iz nje je izvlekel kopico svojega predsednikovanja. Te suhe številke so zunanjim opazovalcem odkrile prav take zanimivosti kol Hruš-čov bab Ionski stolp napihnjene sedem-letke. Z osvetlivijo 1269 delegatov s pravico g'asovanja in 106 posvetovalnih namestnikov si je mogoče ustvariti podobo socialne strukture današnje boljševiške partije. Tudi o teh zanimivih podatkih komunistični tisk ni poročal, in vendar so ti podatki za slovenske partijce kaj poučni. Najprej nam statistična podoba razodeva postopno ostarjenje partije. Od vseh delegatov je 48 odsto starejših od 41, 30 odsto pa starejših od 50 let; 78 odsto delegatov je torej že prekoračilo življenjsko sredino. Mlajših od 35 let je samo 12,7 odsto delegatov. Ce pri tem upoštevamo še nadaline podatke, ki nam po:n<;n;ute-io, da ;e samo 21 odsto takih dei- . !<>v. ki so bili spreleti v nartijo po ir tu ID45. se nam ostarelost partije še prepričeval-neje potriuje. To dejstvo nam tudi pove, da se komsomolci ne prerivajo s posebnim navdušenjem k partijskim koritom, ali pa da jih stara garda od korit odriva Druga ugotovitev bo posebno zanimiva za gnezdo pri »Delu«. Od 12(1!) delegatov je kar 780 takih s popolno akademsko izobrazbo. G5 ie takih z, nepopolno visokošolsko izobrazbo, 155 pa ima srednje šolsko maturo. »Inteligenciji« pripada torej 73 odsto vseh delegatov. Delavcev in kolhoztiih kmetov je samo 395 ali 27 odsto. Obletnica rojstva Charlesa Danvina Pred 150 leti, 12. februarja 1809, je bil rojen Charles Damin, angleški biolog in pred sto leti je izšlo njegovo glavno delo »Izvor vrst«. Darvvin si je osvojil medicinske in prirodoslovne vede na petletnem ekspedicijskem potovanju, ki ga je pripeljalo v Brazilijo, na zahodno obalo južne Amerike in med otočja Južnega .morja. Po povratku je najprej v Londonu obdeloval izsledke svojega potovanja, nato pa je skozi Štirideset let živel na svoji kmetiji Dow, v Kentski grofiji in se povsem posvetil svojemu živl;en;skemu delu. Tu je resen mož z globoko vernostjo v srcu z neskončno pridnostjo in prav tako s kritičnim smislom razm šljeval, kako so nastajale razstline m zlasti živalske zvrsti v teku prazgodovinskega razvoja. Od okroglo en milijon tristo tisoč živalskih vrst, ki ;ih danes poznamo in h katerim lahko prišteemo enako število izumrlih al: še neodkritih zvrst, si :e le težko zamisliti, da bi vse nastale istočasno, bodisi z božanskim ali pa č'sto prirodnim de aniem stvarstva. Mnogi strokovnjaki zatr:u;eio, da razvojna zanvsel ne izha a od Darw na in niti rd niegovega nerosrrdne- a prednika Antoinea De Lamarc-a, ki je že Wa 1809., to je na rojstno leto Dartvinovo, napisal rZivalsko f lozofijo«. Darvvin je svo:e izredno zajetn" znanosti osredotočil v eno samo vprašan ;e: iz kakšnih pobud so se niž'e vrste postopoma razvijale v višje skupine? Kakšna je bila pot od enostančnh bitij preko gob, deževnikov, mehkužcev, mrčesa in daiio k ribam, rtičem in vretenčarjem - da pri tem omen'amo samo nekaj oblik »zoološ-skega sestava«. Darvvin je smatral osnovno zamisel razvoja kot naravni zakon in se le neutrudno spraševal »kako«. Pri tem e medsebo.no povezal več zamisli. Najvažnejša mu 'e bila izbor, selekcija »najprikladnejšega«, to se pravi najbolj življenjsko čvrstega eksemplarja določene vrste. V borbi za obstanek, za življenjski prostor, ki se je skrčil zaradi geoloških dogodkov kot so bile puščavske tvorbe ali pa ledene dobe, so tako poman kanje preživele samo najmočnejše in najboljše opremljene zvrsti. S počasno, zato pa neprestano spremembo, s tvorbo novih organov, na primer pri določenih vodnih živalih, ki so se opremile poleg škrg tudi se s pljuči, so se te živali lahko uveljavljale tudi na kopnem. Se danes imamo živali, ki uživajo kisik iz zraka, kakor tudi iz vode. Ze Darvvin sam ie občutil vso težo svetovnonazorskih posledic, ki jih bo nu no sprožil njegov nauk, posebno še, ker je zvrst. Temelji tega nauka so spremenljivost živih bitij, dednost in nadproizvod-n.a potomstva. Pia v zaradi te proizvodnje vlada po tem nauku - v naravi med živimi bitji neizprosen boj za obstanek, ki vodi do izbora, selekcije. Tista bitja, ki zaradi pomankljivih lastnosti niso kos tej borbi, propadajo, izumirajo, druga pa, ki so v borbi osta a zmagovita prav zaradi lastnosti, ki jih posedujejo, ohranjajo svojo zvrst z razmnoževanjem in s sposobnostjo ,da svoje lastnosti prenašajo na potomstvo. Ze nekaj desetletij tudi cerkvene oblasti soglašajo z Darwinovim naukom oziroma ga ne pobi.aio, čeprav so ga komu-n sti poskušali razlagati na način, ki je bil in ostaja naperjen proti Cerkvi. Prav zaradi tega, ker ostajajo še mnoga vnra-šan;a ('arvinizma odprta in bodo ostaia morda nerešiiiva tudi v bodoče, lahko za-sledu emo nadaljni razvoj darvinizma brez stiasti cenenih propagandnih tirad. minuta je »irauccena.. Prijatelj me ie novabil na avtomobilski izlet. Z n im je v kotu sedela tudi negova žena z otrokom. Vozil ie z izr°dno nag1' o. Blifali smo se cestnemu rredp'u s štev nimi nvinki. Veliki nanisi so oznanjali maksimalno dopustno vožnjo 40 km. Moj prijatelj ni premaknil stora’a s plinskega peda'a. 80..., sem z boiaznio prebijal Tia brz nomet.ru, 80..., 90..., ICO Opogumil sem se in dejal: »Dvigni stopalo s pedala!« »Ka’ te je strah?« »Ovinki so vendar!« Prijatelj se je zasmejal: »Mudi se mi. Vsaka minuta je dragocena«. To je bil vsekakor argument. Zato sem molčal. Zamižal sem in se vdal v usodo. Pa se je le srečno izteklo. Ko smo spet drveli po ravni cesti, sem mimogrede pripomnil: »Koliko si pravzaprav star?« »Trideset«, je odgovoril. »Imaš torej še rajmani 20 milijonov minut življenja pred seboj!« »Na vsak nač:n«, je dejal čez kako minuto. »In tvoja gosra, koliko ima let?« »Dvaindva s°t«. »Čudovito mV da! N->;manj 25 mi i onov nvljen a jo še čaka. In mala, koliko po- m’adi ?e doživri ?« )Nu ka? Štiri leta«, je dejal in se po-sma al ot :ka »Stili le ta, človek postaja skorai nevoščljiv! Petintrideset m lijonov m n-it najmanj jo še čaka!« »Prav gotovo«, je dejal pri -'t"1 i m-? začudeno pogledal. »Zakaj pa vse to sprašuješ?« »Ne morem razumeti«, sem de'al, »ka'co more am ten človek z neprevidn m div- ian>m v ati TO m li onov drago, enih minu\ < a b pridobil eno samo...« H. R. Volitve d akademski snet Po referendum 16. jan. t. 1., smo slovenski visokošolci dokončno sestavili svojo kandii atno listo. Nosilec liste je Saša Rudo''. Osia'i kand;dati so med drugimi: Sf 1 eo S., Bratuž A., Tul A., Bratina L., Turk G., Stoka D., Bratina I., Cemic I. M ver M. in Baj K. Valitve s- L.,ieda, da so se za- kn.s 1 - n S a«;", H : da v ve- činsk ' ad mski skup n . Volilo se bo 1. m N' ' v soi.--:š , ain ka malega naroda ni l"h' .a, z"< sa n egov pomen in ode- v most tehko več a. AVad msk' statut v čl. 43 in 44 potr-a o visokošolcev, da se svobodno o in brani!o č’ansk? koristi. M da se bo kdo vpraša', čem i postavamo 1 stno listo. Zato, k r nam je potrebno lastno zis'oi stv^, 'i 'o imelo v-roglerl v kolegi a’ na av a ".'d-mskih skladov, 'Ted ag -is -n 1 -ps in br; n^1' irten s n a n v. Ker ie 1 ž a s ov n (?> /na * n verzi < m rvjoj, mo mo biti V polni zavesti, da sarao tako izpolnjujemo svojo narodno in akademsko dcl-žnost, nadaljujmo z napori za uveljavitev S. A. L. »Adria«. Glavni volani odbor S. A. L. »ADRIA« 6 redsta. ov a.i udi S o f n na k a ' m~k « i* j.« m a Diti m stvarna Vs-1 st ' i ..prav-‘rffi n c a. T ■ - s.i ca, ki •'•m m . iz' u liti » 1 oči kljub vs : r >pagand; in obljubam, s katerimi na- io te dni ustno in o srn nj oos pali. ir- a u < mo razum^van > in podporo n š vnosti ter pozivemo naše !olegi, da v lem ^dločiivem ir zn^4rv’ns’-em trenutku enotno volijo S. A. L. »Adria«. Faraonsko maščevanje SI ZE PORAVNAL NAROČNINO? Tudi z rednim plačevanjem naročnine podpiraš slovenski demokratičen tisk v zamejstvu. že kmalu občutil nasprotovanja zlasti s cerkvenih strani. Tako je napisal: Ne vidim nobeneea utemeljenega razloga, zakaj bi mogla mnenja, ki jih v tej knjigi navajam komurkoli žaliti njegov verski čut. Pomirljivo bi moralo vplivali dejstvo, da so na;večie človeško odkritje, namreč zakon privlačnosti ali gravitacije napadali zato, »ker spodkopava naravno religijo in zanika razodetja«. Znameniti pisatelj in duhovnik mi je napisal, ,počasi sem sprevidel, da velja prav tako kot vzvišena božja predstava vera v stvarstvo samo nekaj sposobnih praoblik, ki so se po lastnih zakonih razvijale dalje’. Iz naukov Charlesa Darwina se je razvil darwinizem, nauk o izvoru in razvoju Dr. Mohamed Cahaii.a Goneim je Li najpomembnejši sodoDn egipto o . S mladi leta 1954 je pisaril o n < m v; s sv tovni tisk. Kakih 40 km od eg pt/>vsc' i" stolnice, v bližini faraonski ga m S'a M?m p.his, se razpiostba v peščeni uič-»v < sežno iaraonsko pokoralšče Sa : ara. T pred samim sred ščem Jaia nsk p klosti, po katerem so v zad i m stoi-> brskali številni svetovni r- dovodne:'i vs celin, je dr. Goneim pred tim 1 ti od kril nedokončano- a ai s = o piramido, in to v neposredni 'l; ;ni z menite stopničaste pi am;de fa a na C -serja, ki kljubuje puščavskim vetr vom že 5000 let. V sami zasnovi je nedokončana piramida podobna Coserjevi, vendar je zrasla šele do dveh stopnišč, Coserjeva pa jih ima šest. Egiptologi so po določenih izsledk h ugotovil , da ere za nedo«ra eno piram do, za grob faraona Sakhta, Cos»rie-v°ea naslednika, ki ”a p vladal S’mo kakih 6 do 10 let. Zaradi pomanjkan a časa piramide n'so mog]i dokončati. Faraonske grobove so namreč Eginčani gradili v času faraonovega življenja, z delom pa so prenehali ob faraonski smrti. Raziskovalec dr. Goneim je po odkritju nedokončane piramide z vso naglico prodiral dalie in se že kmalu dokopal do same grobnice. Pričakoval ie, da raide faraonsko mumijo neizropano, kar ie v zgodovini egiptovskih odkritij iziem»n rr -mer. Ko so delav i očistili navnični rov pod zemljo, se je dogodila nesreča, ki :e v javnosti osvežila govorice o »faraonskem masčevaniu« nad skrunilci grobov Štiri delavce je zasulo in eden je izgubil življenje. Ko je dr. Goneim končno obstal prpd čude?no ohranjeno krsto iz čistefa a'a-bastra, ki je ostala 5000 let nedotaknjena - v tesnem prostoru st!sn’eni zrak je b>'l neznosno dušljiv in vroč -, -e začuti prisotnost mitvega faraona. Taco je dr. Goneim večkrat zatrdil svo im pri ate-ljem. V prisotnosti najv;š ih oblasti so sarkofag odprli: bil :e popolnoma prazen! Ob tem pogledu je dr. Gone:ma prevzel živčni pretres, ki ra e nred nekaj tedni pognal raravnost v nilske valove. S!oviti ep. Pto’o'Ii v Kairu so v svo’ih nekro'oaih za pokojnim raziskoval c-m ponovno načeli vprašan e »faraonskega maščevan a« iz časov ro prvi svetovni vo’:n’', vo so n^nadema romtli številni raziskoval ' Tut pnV a"ionove grobnice, ki so jo odkrili 1. 1922 url Luksorju. Resni učeniki so takrat sicer dokazali, da je »faraonsko maščeva le« nesmisel, vendar se je vera v mrtve maščevalce ohranila celo med nekaterimi znanstvenimi krogi. Zagoneten prazen sarkofag nedokončane piramide je bil zaprt na dosedaj nenavaden način. Na pokrovu krste je ležal strohneli venec cvet a, ki so ga sem položili pred 5000 leti. Ta okoliščina ie med znanstveniki utrdila zanimivo teorijo: Sta- ri Egipčani niso pokopavali samo faraono-veia trupla, ampak tudi njegovo »ka«. »Ka« je pojem, ki bi ga morda lahko primerjali »duši«. To je s smrtjo telesa sproščena življenjska sila, ki se bo po zopetnem združenju spojila s truplom. Zato naj bi bil sarkofag samo za naše oči ni a zen. V resnici, tako zatrjujejo te teorije -pa je bila pokopana faraonova »ka«. Ljudje, ki verujejo v »faraonsko maščevanje« smatrajo, da je odpiran e »ka-sarkofagov« šs mnogo ostudnejše dejanje skrunjenja grobov kot pa odpiranje mumijskih sarkofagov. Sam dr. Goneim je menda verjel v »faraonsko maščevanje«. Tako se je vsaj izražal svojim prijateljem. Vera v »maščevanje« se ie vsekakor v Egiptu močno okrepila. Pravijo celo, da se njeni vplivi že kažejo v egiptovskem javnem življenju in posebno še v političnih zasnovah Na^rVve diktature. Naser pozna svoj rod in njegovo lahko-ver ost, zato poskuša prikazati Goneima kot Farukovega pristaša, kar pa ni res. S'ovenska prosvetna Matica razpisuje Velikonočni mladinski literarni natečaj Najboljša dela v vezani ali nevezani besedi bodo objavljena v velikonočni literarni prilogi »Demokracije« - UTRIPI. Prispevke ’e laoslati NAJ KASNEJE DO 28. FEBRUARJA t. 1. v tiskarno »Adr a« u'. S Anastasio 1-c Trst. Poseben odbor bo razdelil nagrade in sicer: rrva na rada tri tisoč lir; druga nagrada dva tisoč, tretja tisoč, četrta in nadal nje ra v obliki književnega daru. Tudi ostale sodelavce prosimo, da nr m i ošl eio gradivo in oglase pravočasno. ODBOR Dve uprizoritvi SNG V zadnjem času smo v tržaškem Avditoriju gledali dve igri, ki ju je uprizorilo Slovensko narodno gledališče. Prva je bila mladinska igra »Pepelka«, ki jo je priredila češka pisateljica Marija Holkova. Prijetna in zares lepo igrana pravljična igra je prav gotovo ugajala vsakemu od malih in velikih gledalcev. Stane Starešinič je ponovno dokazal, Ua ima prav lep glas, Pepelkino vlogo pa je dovršeno podala Mira Sardočeva. Posebno je treba pohvaliti režijo Jožka Lukeša, ki je bila prav dobra, le da smo tu in tam začutili neko počasnost dejan.a. Morda bi se slike mogle malo hitreje in manj razvlečeno odvijati druga za drugo. Se najbolj pa je bil razveseljiv prizor, ki se je nudil gleda'cu ob vstopu v dvorano Avditorija: množica otrok, m o’.' 1 iudi pri pas ni bilo na spregled: sami pa smo se poznali do dna. Vsak izmed nas je vedel za vse podrobnosti svojega soseda, o ženi tovariša, o njegovih otrokih, hiši a:i prijateljici. Izgledalo nam je, kot da bi drug drugemu ?.e vse povedali, kar se povedati da. Sam n sem več verjel, da. bom še kdaj odšel od tu, da so nekje še mesta, ceste, resnične hiše. Stanovali smo v barakah; skrpali so jih nekako skupaj in pri tem zelo varčevali; praktično je to pomenilo, da smo bili stalno v stikih z naravo in-vremenom. Časnike, ki smo jih prejemali na stav-bišču, nam je prinašal pismonoša iz deset kilometrov oddaljenega mesteca; če se je normalno napil, so zakasnili za dva dni; če pa se ga je nalezel do vrha, potem teden dni nismo zvedeli, kaj se dogaja po svetu. Cementar Stefan ga je nekoč pretepel, pa ni nič zaleglo - nasprotno! Novoletna voščila svojcev smo prejeli po sv. Treh kraljih. Jeseni je po barakah kapPa’a vlaga Pozimi je diviala bur a, z ma;hn;h železnih peči so udarjali oblaki s-< asteffa dim-', ki se 'e 7rm'ščen in 'epl;iv useda' po naš h ohl iči'ih. S a' o smo b'H preHa “n'1 Vnij smo sR hvlti in se umivat', kad -'■Vah 'P vlodnl n^vpript^n spomlad. Zaroznr’a, nv/.1 p -i ' u s- od >5 n . C ■" dan p ostudno deže-va ", ' n-' T e st ž*'o: veter ie raznaša' s i n 'n nfg b:č,al pa obrazih. Naša delovna oblačila'se niso nikoli posušila; stalna vročica nam je rdeči'a oči. V barakah se ;e pol strehe zrušilo, na sivpm nebu se je od fasa ''o časa pokazalo bledo sonce in snet :z°ini'o. Kaz'm!r je dejal: »Tristo tis^č 'hud čev; če ne bi bil v partiM, bi jo pobi al k bratu žurn‘ku blizu Malkinii: j m "oskrbpl z?nv\ Amrak m" ie sr»m-5 to ed:no me še tu zadržuje. Mislim samo še na dan, ko se- bomo odpeliali od tu. i Takrat bom zavriska', da se bo sli'a’0 i d^s l vas! daleč. Po pravici povedaho. fantje, ta most mi je zrasel že čez glavo.« Steian .e de.a;: »Oh, tajnik, samo še do poletja...« Njega ni optim zem nikoli zapustil: zato smo ga en dan 1,ubili, drugi dan pa sovia^ li m ga smatrali sa norca. Ddis. m strašni zimi, bolehavi in ne-razcveli j,tm; d je sledilo strahotno po-ict.e z rtc So delale z nami. Ce bi njih ne bilo, H hodili nagi. V ostalem - jih sploh n smi m-Mi več za mar. Inženir, ki je prešel iz prestolnice, da si ogleda gradnjo, • r o' dneva lazil okrog kot bi bil zmeden, ' ot da ne bi mogel razumeti, kam ~ 'a*el. Nato mi je dejal; trkajoč me po prsih: >:0 r sni je bilo takrat dvaiset let in tudi jaz sem jokal, čeprav nisem vedel, zakaj. Morda sem bil še prem’ad. da bi to doumel. Danes vem, da liud:e pogostokrat naiboli ljubimo tista vprašan;a in stvari, katerih se moramo po živlienjskih zakonih - včasih za vedno - odreči. Poučni nauki boljšeuiškega kongresa Casi, v katerih je Lenin prisegal, da v boljševiški državi prejemki posafceznii kov, vključno vladnih voditeljev, ne bodo višji od mezd kvalili. iranega delavca, so daleč za nami. Danes zaslužijo pripadniki »novega razreda« mesečno na deset tisoč rubljev. V boljševiških Rusiji tudi ne mamka rubeljskih milijarderjev. Samo v Moskvi jih živi okrog 960. Tovarišica Furceva, članica partijskega prezidija, ki je pred časom obiskala tudi italijanske komuniste, je jeseni 1956 na nekem moskovskem obratnem shodu z vso žilavostjo zagovarjala sovjetsko politiko na Madžarskem. Pri tem so ji nekateri pogumnejši delavci ostro ugovar.ali, ko je poskušala olepševati beraško življenjsko raven madžarskih delavcev. Ko so jo delavci z besedo stisnili v kot, je priznala, da znašajo njeni mesečni dohodki 20.000 rubljev. Tovarišica Furceva pa ne spada med najvišje revolucionarne zaslužkarje v Sovjetiji. Maršal Malinovski prejema dnevno pokojnino 100 šterlin (170 tisoč lir). Tu so seveda vpoštete številne kolajne in »herojstva«, ki so povezana z visokimi rentami. Velezasluikarji v Sovjetiji so določeni znanstveniki, gospodarstveniki, pa tudi umetniki in pisatelji. Predsednik sovjetske akademije znanosti Nasmejanov prejema n. pr. mesečno po 35.000 rubljev. Pri tem znaša plačilna moč rublja okrog 45 lir. Med najtežje sovjetske milijarderje prištevajo šefa sovjetske letalske industrije, Artjoma Mikojana, brata prvega podpredsednika sovjetske vlade, Anastazija Mikojana. V milijonih mu tovarišuje Andrej Tupolev ter še nekaj sto drugih. Za te ljudi denar ne igra nobene vloge. Med zelo težke rubeljske milijarderje spadam tudi pisatoTa Mihael Snlnkov, avtor »Tihega domr« in Aleksander Kornejčuk, avtor dramskega dela »Perut«. Srni spada tudi Ilija Ehrenburg. Ce je sedaj partijski tajnik, Nikita Hruščev, na XXI. kongresu napovedal znižanje dohourunsnega uavka, oodo ten u-godnosti spet deležni partijski priviligi-ranci. Neposredni davki v Sovjetiji znašajo komaj 7,8 odsto celotnih državnih dohodkov. Vidali in Marinka seveda previdno molčita o taki davčni praksi, ki spom nja na srednjeveška fevdalna izmoz-gavanje najširših ljudskih množic. Dohodnina znaša v boljševiškem raju od mesečnega dohodka 1000 rubljev naprej samo 13 odsto. V nasprotju z zahodnimi državami ne poznajo boljševiki progresivnega davčnega stopnjevanja. Celo pri mesečnih dohodkih 20.000 do 50.000 rubljev plačujejo boljševiški milijarderji samo po 13 odsto dohodnine. V kapitalistični Angli i s konservativci na vladi pa znašalo davčni odbitki pri enakih dohodkih 70 do 60 odsto. Velezaslužkarji v Sovjetiji pa so deležni še raznih drugih davčnih olajšav. Stalinski in leninski nagrajenci preiemajo nagrade brez vsakršnih davčnih odteglja-Jjev, Posebne davčne olajšave veljnio za »ljudske umetnike«. Nagrade atomskim znanstvenikom in konstrukteriem »sput-nikov«’ »lunikov« in »vsemirnikov« so o-proščene slehernih davščin, tudi če glasijo na 100.000 rubljev. Ko je pred časom ameriški senator Humphrey spraševal Hruščeva, kako bi obrazložil in utemeljil tako ogromne razredne razlike v Sovjetiji, ki so v diametralnem nasprotju s komunistično dogmo in s partijsko delavnostjo na Zahodu, se je Hruščev izgovar„,al: »Brez spodbud je proizvodnja nemogoč..«. Te spodoude pa so bolj podobne pod«.upovan..u kot pa nagrajevanju. Prav zato je tudi ogromna večina podkupljencev ±.o komunističnih deželah eno samo krdelo prikimov alcev. Brezobzirno komolčenje »novega razreda« je popolnom • s_ odrinilo prvotne utvare o socialni enakopravnosti, utvare, ki so zapeljale milijone in m i one lahkovernih delovnih ljudi v partijsko past. Partijska elita in v acla oča plast tehn kov, znanstvenikov in inleletual ev pa uživata še celo vrsto drug h podkupnin. Medtem ko vlada po vsej Rusi-i prej ko slej nezaslišana stanovanjska beda, dodeljujejo po velemestih pripadnikom »novega razreda« prostorna in razkošna brezp’aina uradna stanovanja. Rdeča gospoda uporabl a zase in za svojce razkošne državne avtomobile, uživa brezplačno zdravniško oskrbo v sanatorijih, ki so rezervirani samo za to kasto. Prav tako poslu eio samo za ta razred tudi pose.bne trgovine s posebnimi ponudbami blafa in posebnimi cenami, ki so navadnemu sovjetskemu podaniku nedostopne. Poleg vsega tega si boljševiška aristokracija gradi izven mest razkošne vile. Cela letoviška in zdraviliška naselja ob oba'ah Črnega mor:a so rezervirana, izkhučno samo za boljše viško elito. Milostljivim soprogam boPševiških carskih dedičev strežejo državne spletične, in gospodinjskega persona’a, k! > na uslugo rdeči gospodi, šte;eio na 2 milrona oseb. Tudi »zlata mladina« sovietsks partijske gospode visoko orck^ča zahodne kapitalistične razbrzdance. O n^hovih neumnostih in razuzdanostih seveda n° sm» ruska javnost n-česar izvedeti. T=m ni svobodnega tiska in š° mani so tam dovoljeni taki žurnalistični napihovalci, kakr- šne imajo naši komunisti vedno v izobilju na razpolago, kadar gre za napihovanje nekomunističnih grehov. Ce pa seveda oče takega »pozlačenega mladima« krene na stranpot ali ne kima Hruščevu, tedaj udarijo po njem z vsemi propagandističnimi topovi. Vse to seveda velja tudi za ostale sovjetske priprežnice in Titovo Jugoslavijo, ki je v protekcionizmu rdečega fevdalizma s sovjetskimi diktatorji povsem soglasna. O vsem tem v komunističnih celicah seveda niso razpravljali, ko so poveličevali XXI. partijski kongres, pa se izplača tudi tem razmišljati. Tradicionalni ples Slov. dobrodelnega društva Na pustno nedeljo je-Slovensko dobrodelno društvo v Trstu priredilo v veliki dvorani hotela Exceslior Palače svoj VIII. tradicionalni ple». Plesa so se udeležili številni gostje iz mesta in okolice, zastopani pa so bili v lepem številu tudi Goričani, Prisotni so bili mnogi naši vidnejši demokratični zastopniki s predsednikom SDZ, dr. Josipom Agnelettorn na čelu. Med goriškimi prijatelji sta bila, prof. dr. Slavko Bratina in občinski svetovalec, g. Rudi Bratuž. Pravo presenečen je.je bil nastop g. Rudi'a Bratuža, ki je. zaigral na violino s spremlje-vanjem orkestra nekaj svojih skladb. Vsakoletna družabna prireditev SDD potrjuje prijateljsko povezanost slovenskih ljudi na Tržaškem in prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju in tudi h krepitvi odnosov obeh tu živečih narodnosti. in dv (Nadaljevanje s 1. str.) Na seji 30. januarja je bila izvoljena kom sija za preučevanje občinskega potresnega podjet a, ki naj poroča o svojih izsledkih občinskemu svetu. Med izvoljenimi svetovalci sta tudi dr. Agneletto in d. .Dekleva. Obnovi.eno e bilo tudi pooblastilo občinskemu o boru za odločitve o manjših občinskih stroških do 5 milijonov lir. Razpravljali so tudi o resoluciji, ki so jo sprejeli pred#ta miki posameznih političnih skupin glede zaposlitve in podpor, ki naj bi 'ih nudila država pod etjem »IRI«, »ILVA«, ladjedelnici sv. Marka, L1oydove-mu arzenalu, tovarni stro ev in ladjedelnici sv. Roka v Miljah. Resolucija tudi priporoča, da bi država podprla ladjedelnice v Tržiču in ladjedelnico »Cantie-re G uliano«, da ne bosta podjetji spet prisiljeni odpovedati naroči'a in odpuščati delavstvo zaiadi pomanjkanja obratnih kapitalov. Med drugimi govorniki se je oglasil k besedi tudi dr. Agneletto, ki je v svojem govoru naglasil, da je ladjedelniška kriza kakor tudi kriza pri podjetju ILVA samo del splošne tržaške krize. Poudaril je, da ie današnja razprava v občinskem svetu odprla žalostno stran tržaške gospodarske zgodovine. Zivmo, tako je dejal dr. Agneletto, v težki gospodarski krizi, ki je ni mogoče rešiti z normalnimi sredstvi. Sedanja kriza ladjedelnic ima svoj Dogodkidoma^J LEP JUBILEJ BAZOVCEV. V nedeljo, 1 t. m. so v Bazovici proslavili petdesetletnico ustanovitve Pogrebnega in podpornega društva. Iz govora predsednika, g. Rafaela Kocjana, je mlajši rod izvedel o težkih časih, ki jih je društvo preživljalo v času črne diktature, vztrajalo in se obdržalo. Najstarejšemu članu društva 86 letnemu g. Antonu Čufarju so ob tej priložnosti podelili častno diplomo. Namenili pa so jo tudi 84 letnemu g. Antonu Berne-tiču, ki pa se zaradi bolezni ni mogel udeležiti svečanostir * # * NOVO SOLSKO POSLOPJE V BORŠTU so v nedeljo 8. t. m. slovesno odprli javnemu namenu. Želimo, da bi vsi slovenski otroci pohajali slovensko šolo kot je to navada in dolžnost pri vseh kulturnih narodih, da bi jih šola utrjevala v znanju in narodni zavednosti! * # * ZAKLJUČEK SOL. Ministrstvo za ljudsko vzgojo je oznanilo, da se letošnje šolsko leto zaključi na vseh srednjih šolah 13. junija, mature pa prično 2. julija. * # * VPRAŠANJE SPRIČEVAL NA SLOVENSKIH ŠOLAH še vedno ni urejeno kljub temu, da smo na polovici šolskega leta in so se za popravo pogrešk zavzemale vse slovenske organizacije. * # * SLOV. KMETIJSKA SOLA, ki naj bi jo ustanovili v Zgoniku, ker je kmetijska šola v Plavjah pod jugoslovansko upravo, še vedno ne nar'de razumevanja pri oblasteh. Tudi zgoniški občinski svet se je ukvarjal na zadnji seji o tem vprašanju in sklenil, naj občinski odbor zadevo pospeši pri pristojnih oblasteh. * # * KMETIJSKI TEČAJ V MAVHINJAH, ki ga vodi dr. Baša, obiskuje lepo število mož in fantov. Strokovna izobrazba je danes potrebnejša kot je bila kdajkoli. Potrebno pa je ponovno vzbuditi v naši mladini ljubezen do domače grunde in jo odvračati od pogubne prolelarizacije, s katero so v nedavni preteklosti komunisti spodbujali našo mladino za tovarniško zaposlitev, da bi na ta način krepili svoje vrste, kakor so z uspehom počenjali tudi titovci po Sloveniji in tako izpraznili slovensko podeželje. Sedaj jim mora Amerika pomagati s kruhom, ki so ga pred vojno v velikih množinah izvažali. * te * / SKOZI ŠPRANJO V SVOBODO. Avstrijsko notranje ministrstvo sporoča, da so pred kratkim zbežali iz Jugoslavije trije Jugoslovani na svojevrsten način. Za pobeg so si izbrali predor pod Ljubeljem na Gorenjskam ,ki so ga med vojno zgradili Nemci skozi Karavanke. Od konca vojne je ta predor med Jugoslavijo in Avstrijo zaprt. Begunci so si pod železnimi vrati v sredi predore izkopali prehod in prispeli na ta način na Koroško. * * * RAZKOL MED SOCIALNIMI DEMOKRATI. Dogodki na socialističnem kongresu v Neaplju so našli svoj odmev tudi med tržaškimi socialnimi demokrati. V ptcrne-deljek je namreč tajništvo stranke izdalo poročilo, po katerem sta izstopila iz stranke njen tajnik, prof. Lurio Lonza in strankin podtajnik, prof. Giuseppe Dulci. Za novega tajnika je bil imenovan Arnolda Pittoni, za podtajnika pa Giorgio Cesare in Oberdan Pierandrei. * * * PREŠERNOVA PROSLAVA. SPM je priredila preteklo nedeljo Prešernovo proslavo ob 110 letnici njegove smrti. Izbrano in v lepih besedah je govoril irrof. Vinko Beličič, ki je prikazal lik tega našega velikega pesnika z vseh zornih kotov. * # * PUCCINIJEVA PROSLAVA. V sredo 11. t.m. nam je v prostorih SPM prof. Karlo Sancin prikazal svetovni pomen Puccinijeve glasbe v proslavitev stoletnice smrti slovitega italijanskega ustvarjalca. neposredni izvor v pomanjkanju kapitalov. Italijansko gospodarstvo z lastnimi kapitali ne more zadovofiti tržaških potreb, ker s kapitali ne razpolaga. IRI jih ne da. Kie so vendar tisti prihranki, ki gredo v sto in sto milijard lir, naloženih v bankah? Tuji kapitali ne prihajajo v Trst v tisti sproščenosti, ki je potrebna za smotrno gospodarsko zakonodajo in ki bi vpoštevala življenjske potrebe dežele. Ob koncu je dr. Agneletto poudaril, da je resolu ija potrebna ,ker mora občinski svet storiti vse, kar je mogoče, da bi se Trst izkopal iz sedanjih težav. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Na seii 3. t. m. je'poročal župan o odstopu naročila štirih ladij, ki jih je bila Volitve v akademski svet OPOZORILO UDELEŽENCEM PLESA SLOV. DOBRODELNEGA DRUŠTVA V nedeljo zvečer, 8. t.m. je nekdo pozabil svoj telovnik v hotelu ExceIsior. Lastnik ga lahko dvigne v naši pisarni v ul. Machiavelli 22; naj pa prehodno telefonira na št. 36-275. Opozarjamo cenjene udeležence VIII. dobrodelnega plesa SDD. da so na vpogled slike s plesa pri Foto Corso na Korzu št. 28. kjer se tudi naročajo. 1. marca 1959 POJDI NA VOLIŠČE S ŠTUDENTOVSKO IZKAZNICO. PREČRTAJ NAS ZNAK IN NAPISI V VRSTICAH ST. 1! naročila indonezijska država pri Julijski ladjedelnici v Trstu v skupnem znesku nad 2 milijardi lir. Iz županovega poročila je razvidno, da je Julijska ladjedelnica potrebovala za izvršitev tega naročila večja posojila. Teh posojil pa ni mogla dobiti niti v Trstu niti drugod. Zato je poskušala odstopiti naročilo tržaškim ladjedelnicam, pa niti te niso hotele naročila sprejeti zaradi pomanjkanja obratnega kapitala. Julijska ladjedelnica se je nato obrnila v Livorno in tamkajšnje ladjedelnice so naročilo tudi sprejele. Indonezijsko ve-leposlanštvo v Rimu je odstop naročila odobrilo. Iz županovega poročila pa ni razvidno, zakaj so v Livornu ladjedelnice naročilo lahko sprejele, v Trstu pa ne. Tako je Trst izgubil za nad 1 milijardo 700 milijonov dela. Zakaj? Ce že ni bilo na razpolago zasebnega kapitala, bi morala pač država priskočiti Trstu na pomoč in tako ohraniti našemu mestu delo, ki ga tako krvavo potrebuje. Takq bodo spet spet pognali,na.cesjtb na sto infstp. delavcev. N.a isti seii so spreieli resolucijo za pospešitev gradnje ljudskih stanovanj. Ob-čmsk.i svpt je pozval občinski odbor, da preskrbi,.novo.,gradbe^A,posojilo ene milijarde lir kakor hitro to vnovčeno že dovoljeno, podojilo prve milijarde. Gre za deset tiso? sthrihvanj,, ki ;iH tržaško Hud stvo nujno potfebU:e, Tržaška občina iz letpo ojergg sjft {pij,y6‘hc,y, b/ za,,I,"om brezdomcem. Končno j.e .občinski $>Y.et; sk,ont!-,..dP izpiše mesto ravnatelja prirodos>ovopgg muzeja v smislu obstoječega; pravilnika. Ce bo dovolj kvalificiranih prosilcev na razpolago ,se bo? mesto podelijo z notranjnn natečajem, če bi pa takih prosilcev ne bilo, bodo razpisali vsedržavni natečaj. Na seji, dne 6. t. m. je občinski svet razpravljal o ršolucin, ki daje tudi opoziciji pravico za- sodčlovatvje v komisijah občinskih podjetij kot so ACEGAT i. p. Občinskemu svetu so bile predložene v prispevali svoj; delež, da bi to postalo stvarnost? Kako je torej s tem? Vzemimo primer šol. Deluje? < jo, niso sicer uzakonjene, a so j priznane in njihova spričevala so veljavna. To so državne šole, tako kot italijanske. Toda naj pri? de k slovenski družini katerikoli uradnik po informacije, se zlepa ne bo zadovoljil z odgovorom, da otrok obiskuje ta in ta razred te in te šole, temveč se bo posebej zanimal ali obiskuje slovensko ali italijansko šolo in bo to skrb? no zabeležil. Zgolj iz vestnosti in v statistične namene? Vsaj vtis je, da ne. Toda pojdimo dar Ije. Po italijanskem zakonu o državljanstvu dobijo tujci, ki vstopijo v državno službo s tem pravico na pridobitev ita? lijanskega državljanstva. Dober del slovenskih 'polnikov je v teh pogojih a ni nam znano, da bi kdo izmed njih že dobil na svoje ponovne prošnje za pridobitev italijanskega, državljanstva pozi? tiven odgovor. Še več, dejstvo, da ima slovensko kulturo (kakšno tem vprašanju tri resolucije. Eno so predložili komunisti, drugo misovci. Obe sta predlagali, da se izvolijo v komisije svetovalci na podlagi določb o volitvah v volilno kom si o. Na ta način bi bile iz upravnih komisij izključene vse manjše politične skupine, ki imajo v občinskem svetu po enega, dva ali tudi štiri zastopnike. Izvoljeni pa bi bili samo svetovalci, ki bi jih predlagala vladajoča večina, komunisti in misovci. Tretja resolucija, ki jo je predložila večina pa se izjavlja za sodelovanje manjšine v upravnih komisijah in ki jih bo nato občinski svet vodil. Misovci in komunisti so v dolgoveznih govorih zagovarjali svoji resoluciji, ki pa sta bili odklonjeni. Končno je bila resolucija večine sprejeta z vsemi glasovi, razen glasov misovcev, ki so glasovali proti in dveh liberalcev, ki sta se glasovanja vzdržala. Josip Terčon-60letnik Kdo bi dejal, da se naš mladeniški ;avni delavec, po vsem Tržaškem in Goriškem znan in cenjen trgovec in bivši župan v Nabrežini, g. Josip Terčon, že polno desetletje suče v Abrahamovem naročju. In vendar, rojstne listine ne varajo. Preteklo sredo se je tiho in skromno -kot je to n;egova navada - pomaknil proti sedmemu križu... Gospod Josip Terčon - to priznavajo tudi njegovi politični nasprotniki - je velika sila vsega javnega, političnega in kulturnega snovanja nabrežinske občine. Neumoren, zaveden in ves prežet požrtvovalnosti za javni blagor, je g. Josip Terčon že v najmlajših letih svojega življenja z vsem navdušenjem takratnega pokolenja posvečal ves svoj prosti čas kulturnemu, gospodarskemu in političnemu napredku svojega naroda. Preživljal je težke čase fašistične diktature; po njenem porazu, po drugi svetovni, vojni, pa se je ves po-svetil uveljavljenju vseh pravic, ki jih je terjalo desetletno krvavo zatiranje slovenskega človeka na tej zemlji. Ni se strašil naporov in niti nove diktature, ki se je predstavljala s krinko osvobojenja. Kot dosleden demokrat zvest izročilom prednikov, je hitro spoznal, kje je v odločilnih trenutkih njegovo mesto. Z navdušenjem in prepričanjem se je pridružil slovenskemu demokratičnemu gibanju in mu ostal na čelu po 'vsem tržaškem Krasu. Gospodu Josipu Terčonu želimo ob tem jubileju še mnogo/ lej uspešnega in plodovitega življenja! Prepričani smo tudi da bo v bodoče spet ,deležen priznanja, ki ga zasluži. Nabrežinci Iskienim čestitkam sc pridružujeta tudi SDZ in uredništvo »Demokracije«. Prešeren po stodeset letih Osmega februarja letos je poteklo sto-Jcget let, rdkar te za vedno zatisnil svoje ' na več”? slivenski pesnik, dr. France P e'eren. Ob tej p-rV iznesti priporočamo z'asti všrmn mlademu rodu, da se napaja '• vrei '’h n ca ve .'"C’zčrrne umetnosti. SPM v Trsfn ima na zalogi še nekaj iz-v d~*v bii'Fofi's7- e izdaje Prešernovega »Krsta pri Snv'ci«. Kniižico dobite v tiskarni »Adria«, ul. S. Anastasio 1-c Cena 200 Ur. pravice ojna mera pa naj bi imel, če hoče učiti na slovenskih šolah!) in da uči na slovenskih šolah, pa čeprav dr? žavnih, predstavlja pri tem veliko negativno postavko. Ali je to enakopraven postopek? Druga ustanova v Trstu, pri kateri je v službi nekaj več Slo? vencev, je radio. In z njimi je zo? pet ista pesem. Radijska postaja s programom v slovenskem jezi? ku gotovo vrši važno posredoval? no vlogo med italijanskim in slo? venskim svetom, tako na področ? ju političnih in drugih novic, ka? kor na področju kulture in umet? nosti. T oda če bo kdo izmed njih na kakršnem uradu enostavno dejal, da je uslužbenec Italijan? ske radiotelevizije bo neizogibno takoj sledilo vprašanje: na slo? venskem ali italijanskem progra? mu? In če gre za slovenski pro? gram, bo tudi to posebej zabele? ženo. Zopet samo iz uradne vne? me in v statistične namene? Če ima kdo izmed prizadetih v teku kakšno prošnjo ter se primerno informira zakaj se je zataknilo, bo neredko ugotovil, da predstav? Ija njegovo delovanje pri sloven? skem programu dejansko poldr? žavne italijanske radiske ustano? ve v očeh političnih in upravnih ocenjevalcev črno, ne pa belo pi? ko. Ali ni to naravnost smešno, ko bi ne bilo resnično? Navedli smo samo nekaj, mor? da na videz nevažnih, vendar tehtnih primerov, ki upravičeno ali ne, toda kljub temu občuteno vzbujajo vtis, da se na eni strani manjšini sicer nudi določene pr a? vice, a se na drugi strani pripad? nikom iste manjšine šteje tako? rekoč v zlo, če se teh pravic po? služujejo ali jih zahievajo. Naj bodo izgovori takšni ali drugačni, tako je in ljudje tako čutimo. Enakopravnost pa zahteva dru? gačen postopek. Naj bo nekdo pripadnik večine ali manjšine, nikdar ne bi smel čutiti, da je dr? ž avl jan 'prvega ali drugega reda. Naj gre za katerokoli pravico, ki jo obstoječi zakoni priznava? jo, bi posebno v narodnostno me? šanem področju nihče nikdar ne smel dobiti vtis, še manj pa mor?, da celo gotovost, da je za njeno dosego merodajna pripadnost eni ali drugi narodnostni skupini. Mislimo, da bi javni organi s svojim postopanjem morali prvi zaorati brazdo in tudi na zunaj prvi in dosledno vedno na novo dokazovati, da ne igra zanje nik? dar in pri ničemer prav nobeno vlogo ali je nekdo Slovenec ali Italijan. Do danes pa slovenska narodnostna manjšina na Trža? škem še nima tega občutka in za? to menimo, da je tista ocena v vseh pogledih »odlično« v zago? tovilih gospoda vladnega gene? ralnega komisarja neumestna. Problem, ki smo ga nakazali je važne in načelne narave. Zato bi mu morali tako v Mešanem odboru, kakor po povratku go? spoda veleposlanika tu v Ttstu in seveda predvsem v Rimu po? svetiti primerno pozornost. Če se to ne reši in odpravi, bodo še ta? ko lepo napisane manjšinske pra? vice zaradi svoje dvoreznosti po? stajale vedno večja utvara. \>j DAROVI SDD daruje ga Sega za'drugo obletnico smrti soproga lit 5000,- Iskrena hvala! Obvestilo kmetovalcem Obvečemo zainteresirane kmetovalce, da je pričelo Pokrajinsko kmetijsko nadzorni štvo sprejemati naročila za nakup semena večne detelie in travnih semen za zasetev travnikov po znižani ceni. -».('•S Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF riskVrna Adria, d. d. v -Trstu „ , , • »U /VI Uredništvo in uprava! Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ul ca S. Anastasio 1/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. C^plJAr posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.-— — letno L 600,— Za inozemstvo: mesečno L 90,— — letno L 1000'.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223