(Y6Ć€wio ladanje.) "M
24. številka.
V Trstu, v soboto dne 24. februvarja 1894.
Tečaj XIX
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden » šestih iis-<Un.ilh «b torkih, ćatrtkth »Obotiih. Zjutranje iidanje izhaja ob K. uri z|utraj, Tmurno pa ob 7, ur. zvečer. — Obojno izdanja stan«: M jeden mRaec . f. —.»0, izven Aviitrije f. 1.4» *t tri mene , . „ 2.S0 . . 4 _ za pui ivt« ..„.%,— . ; „
v»e leto . . „ 10.— ... 18,— Na aaročbe brez ^iloiene naročnine m
rt jenilj« ozir. Ponamičre številko *e dobivajo * pro-dajalnicab tabaka v 1 r*tu po 9 nv«., 9 Gorici po S nvi. Sobotno rečemo iidaaje v Irttu 9 nfi., v GoriH « nl.
EDINOST
Oglasi kc m^iinc po tarifu * petitu; za nailo* t. debelimi črkami se plačuje
jir««tnr, kolikor obtoka 1 avadnih «r«»ic. 1'o-lana osmrtnice in j avnezahvale, >|i>. umri oglasi itd. »e računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj 8e poiiljajo uredništvu ulica Casernu 4t. 18. Vsako pismo mor« biti frankovano, kor nefrankovana He ue spr«j »majo. Rokopisi sl> no vraćaju.
Naročnino, reklamacije in oglate sprejema upravniitvo ulica Caserma 13. Odprta reklamacije no proste poitnine.
GU>110 »loveniketfa političnega druitva za Primorsko.
Koalicija in Slovenci.
V avesti ti, kako potreben nam bi bil ravno sedaj mir v domačem taboru, izogibali amo ae v poslednjem času vsemu, kar bi naa utegnilo uvesti ▼ polemiko a katerimkoli listom slovenskim. To nam mora pripoanati vsakdo. Molčali smo često cel6 t takih slučajih, ko nas je trdno prepričanje sililo, da goio> rimo. Molčali smo is velike Ijubesni — do mejsebojnega miru, a danea moramo govoriti.
V- resnih časih Živimo, jako resnih. Po-litiško življenje v Avstriji zadobilo je čudno, nepričakovano in nesdravo, ker nenaravno obliko. Volk in jagnje sta se dogovorila, da hočeta gasiti ogenj — narodnih prepirov. A bojimo ae, da ata poaegla v krivo poaodo, kjer se ne nahaja tista sa gaienje neobhodno potrebna tekočin«, kateri pravimo voda, ampak da ujemata — olje. Čitateljem menda ne treba praviti, kaj to pomeni: ulivati olje v ogenj.
8lovani in Nemci, konaervativei in liberalci, centraliati in avtonomisti, nasilni germs-niiatorji in bnritelji sa jednakopravnost vseh narodov, hlspoi židovskega liberalizma in branitelji katoliftkih načel, oboževatelji brez-verstva in navduieni gojitelji verskega čuta kot poglavitne podlage sreči človeitva: ko. likor besedi in pojmov, toliko protislovij. Kako naj se to vjemaP
In vendar jt. tako — to je slika sedanjega sistema, kateremu pravimo koalicija.
Nam Slovencem ni bilo mnogo premi* ftljevati, na kako stsliiče naj se postavimo nasproti temu sistemu. Naio prepričanje nam je reklo takoj, da to staliiče more biti le staliiče oposicije. V zipislu tega natega prepričanja smo sahtevali takoj, da isstopijo nali poslanci is onega kluba, čigar načelnik je pravi ustvaritelj aedanjega sistema; sistema, sahtevajočega, da naj potihnejo sahte-vanja po narodni jednakopravnosti — kar bi snačilo sa naa narodno smrt — in sahtevajočega, da se ohrani sedanje »posestno stanje", kar bi snačilo sa nas večno — krivico.
Nekateri slovenski poslanoi so se postavili na nsie staliiče, ostali pa so se odločili sa to, da igrajo ulogo slabotnih stebričev v poalopju koalicije. Mi obžalujemo iskreno, da je priilo tako, uverjeni, da rasdvojena slovenska delegacija je isgubila neizmerno na svojem ugledu. Kako vse drugače bi bilo, da ao vai poslanci hkratu izstopili is Hohenwar-tovegs kluba t Se ukupnim in demonstrativnim izstopom postali bi bili naii poalanci velevažen činitelj, tako pa igrajo oni poslanci, ki so ostali v Hohenwartovem klubu, ulogo
PODLISTEK.
- (6)
Prijatelju na grob.
(Ant. Jakše-tu)
Krila nad Teboj rastri Tožni angelj smrti; Veko truduo Ti zaprl, Na mrtvaškem prti . . . Ti svenel si kakor cvet, Na poml&d od sap zadet 1
Ouvstev najnih aličen glaa, — Vesla naju doba; Zdaj ugrabil Tebe čas — Sam stojim vrb groba ! Plakain, soveui d o i j nazaj, Ki aijali nama raj . . .
Naj nevtuino plakatu P — Ne! —
Duh po Bvetu gleda:
Dv6m, bresup in skrb, gorje,
Srca strast razjeda t
Tolažnico vidim smrt
Ki nas v sreče spremlja vrt , . ,
zamorcev in služijo v pretvezo grofu Hohen-w«rtu, da more tem laglje držati stremena nemikemu gospodu Plenerju. In na vae sadnje ne bi bili toliko samerili gospodom, ako niso hoteli prestopiti v ostro opozicijo ; ali to smo morali pričakovati, da ne bodo aktivno sodelovali pri snovanju in vzdr* ževanju sistema, ki je, kolikor se da soditi po njega sestavi, obrnjen proti nam. Ali s drugimi besedami: izstopiti so morali iz koalicije, odnosno is Hohenvrartovega kluba.
Gospod poslanec Klun je bil prevzel nalogo braniti koalicijo pred slovenskim svetom. Pikre besede nam silijo is peresa, ko mislimo na čudne argumente, s katerimi je g, poslanec sagovarjal svojo in svojih somišljenikov taktiko. Oosp. poslanec se je cetć oaokolil do trditve, da ima sedanja vlada v marsičem prednost pred prejinjo.
To je hud tabak, kaj ne da N In kako je utemeljil gospod poslaneo to svojo trditev P Položil je na reieto posamične člane sedanjega ministerstva ter dojel do saključka, da novo miniaterstvo pomenja za naa dobro sa-meno. Oosp. posl. Klun ae sklicuje sosebno na člane ministerstva: kneza Windischgratia, grofa Schonborna, grofa Falkenhayna, Ma-dejskega in Javorskega.
Sodaj pa računajmo mi! Schonborn in Falkenhayn bila sta člana tudi prejšnjega ministerstva, is česar aledi, da žnjima niso Slovani osiroma konservativci ničesar pridobili in ničeaar izgubili. Na Taaffe-ovo mesto je stopil knez Windiachgratz. Ali ta prememba pomenja sa nas napredek ali nasadek, pričajo nam najbolje nemiko-liberalni liati, ki ao TaafFe-a obsipali ae svojo strupeno jesn, Win-dischgratza pa obožujejo. In nemiki liberalci imajo gotovo veliko bolji „nos" sa svoje koristi, nego ga ima g. posl. Klun za konservativne in narodne koristi naroda slovenakegs. — Madejski, JavorskiP Poljaka sta; isborna moža gotovo in vneta za narodno jednakopravnost — Poljakov. O Madojskemu je pa poleg tega snano, da je bil od nekdaj največi prijatelj mej Poljaki — nemški levici. A prispodobljajoč prejinjo vlado se sedanjo nikakor ne smemo pozabiti, da sedita v novem miniBterstvu gg. Plener in Wurmbrandt. Oba Nemca in — liberalca. Pri tem pn je najvažneje to, da g. Plener po svoji energiji in avojih smožnostih nadkriljuje večino svojih tovarižev kakor nadkriljuje mogočen hrast pritlikovo grmičevje.
G. posl. Klun se je kar nnjnepovoljncje itrasil o Mladočehih. Temu se ne čudimo, čudim se pa njegovi izjavi, da so mu ljubši levičarski liberaloi nego Mladočehi. Nam so
Vihre, ki nam v srci vro, Oska vteii raka; Vihram Ti si dal slovo, — Boj hrumeč nas čaka I Spev prepeva v srca dnu : Srečen človek v smrtnem snu!
Spitignev.
V tihi noći.
Pokriva zemljo tiha noč, Njo luna razsvetljuje. A meni spavati ni moč, Me misel vsnemirjuje.
Kako trpii, slovenski rod, Nikjer ti ni pravice; Tebe zauičujo povaod, Ti delajo krivice t
S sevčra tlači Nemec te, Madjar pa od izhoda ; V zahodu zglaša tretji se — Da Lehu boi oproda !
Ubog si pač, slovenski rod! Pa kar ti ne obupaj — Će tudi tlače te povsod, Ti na Boga saupaj!
zdi, da je g. poslanec ustrelil, kakor ae pravi, dal ec pre'<o cilju, Če bi bilo tudi res, da so Mladočehi liberalci, konserv, slov. poslancu morajo biti na vse zadnje vendar ljubii nego nemiki liberalci, kajti s poslednjimi nimamo nikake ukupnosti, dočira nns s prvimi vežo sorod j t v o krvi. Toda tudi konservativnim Slovencem bila bi — tako mislimo mi — dolžnost soditi nekoliko objektivneje o Čehih. Mi vemo is ust konservativnih mož, kateri jako dobro poznajo bistvo mladočeikega kluba, dn so v teki klubu tudi taki možje, kateri ne zaostajajo v verskem čustvu za katerim si bodi konservativcev Stvar je jako jednostavna: Mladočehi niso v prvi vrsti vorska, ampak n a r o d n a s t r a n k a. In kot taka nam mora biti vendar ljubša nego nem-iki liberalci. Oosp. posl. Klunu ae je toraj jako slabo sponeslo, ko je hotel ssgovarjati koalicij o z liberalizmom MladoČehov,
Konečno pa nam je navesti glavni pomislek proti kosliciji z nemikimi liberalci. Oni so neizprosni protivniki vsakorine pravične premembe volilnega reda, a is krivičnega volilnega reda dosedanjega izvira vsa beda avstrijskih Slovanov.
Ponavljamo toraj kar smo rekli gori : ako slovenski poslanci že niso hoteli stopiti v ostro opozicijo, nikakor pa ne bi bil smel nijedtn slovenski poslanec aktivno sodelovati pri snovanju in vzdrževanju sistema, o katerem je najmanje 90 odstotkov verojetnosti. da se ni osnoval v naio korist. In ker je bil grof Hohenwart tisto kolo, ki je gonilo na tak preobrat, morala bi ga bila vsa slovenska delegacija ostaviti, ne da bi se za to pomiiljevala jeden sam trenutek.
Oosp. posl. Klun sluti menda aam, da se je pri občnem zboru konservativnega druitva pokazal pregorečega prijatelja koalicije. Sklepati moramo tako iz njegovega po-stupanja v zadnjem zasedanju dež. zbora kranjskega, kjer je, vsaj na vides, znatno ublažil svoje prejšnje nazore. Ali bojimo ae, d* j® 6- poslanca srce govorilo pri omenjenem občnem zbofu, v deželnem sboru pa le — previdnost.
Okrajni glavar vit. Schwarz.
i.
interpelacija posl. M a n d i č a in tovarišev na visoko o. k. vlado v seji dež. sbora istrskega dno 15. januvarja 1804. Omabneiija g. viteza Schwarza, c. k. okrajnega glavarja v Pazinu, o katerih se je že toliko pisalo po novinah in govo-
On sile tebi podeli, Da vae premagaš vrage; Ti sam ne boš, v pomoč on ti Dovede brate drage,
Ki s taboj jedne misli so : Sovraga se otresti, Da tlačil daljo jih no bo ! To bratje so ti svesti.
Uoril se torej bo Slovan Za svobodo, pravico; Vsem njim dospe plačila dan, Ki delajo krivico I
In rešen boi, slovenski rod, In ti in bratje tvoji; Popiha jo sovrag od tod, Združe se k svojim svoji !
J. It. Cilcnick.
HrvaU':i spisal Avgust Š e n o a . 1'oilornul Peter Medvtilek.
(Dalje.)
„Kaj vem jaz, nevedna deklica. Kako naj sudim, ko nc posnam sveti. In ko bi
rilo v deželnima zboroma Kranjske in Istre, in celo v državnem zboru samom, pristudilo so se slednjič tudi našemu dobremu in po* štenemu ljudstvu, koje je vajeno kazati spoštovanje do katere koli oblasri, a ki ne dopušča, da lii bo kdo nekažnjeno dotikal njega verskih in nArodnih svetinj.
Žalostno jo za državo, a še žalostneje za oni n&rod, kojemu so na čelu predstojniki c. k. oblasti, koji gazijo drzno njega narodne in verske svetinje. Takim junakom pokazal so je ponovno g. vitez 8chwarz, c. k. okrajni glavar v Pazinu.
Pustivši na strani vse njegove dosedanje naparnosti, storjene v svojem okraju na škodo hrvatskega ljudstva in v zasiueh njegove sv. vere, iznašamo podpisani v javnost njegovo najnovejše junaštvo, koje so jim očevidci popisali kakor sledi :
,Na pepelnično sredo, t. j. dno 7. tek. meseca dogodil se j« žalosten in bogokleten čin v našem sv. Petru v Mirni, občine Ttnjanske, koji čin jo nas podpisane in vse ljudstvu svetopetersko silno razburil in globoko užalil v našem verskem čutu.
Mej tem ko smo mi podpisani z mnogo brojnim i člani župnijo odiali rečenega dnu v hram božji, da po cerkvenem obredu sprejmemo blagoslovljeni pepel ter da dostojno pričnemo sveti postni čas, doila je sem vznemirjati nns in motili godba is Pazina, za kojo je doilo — nekoliko s kočijami, nekoliko po želesnici — več gospdde se spremstvom iz istega mesta. Oodba jo začela svirati najpopred na kolodvoru, potem pa je odila v krčmo F. Giorgisa idši mimo cerkve same.
V krčmi so jo prepovalo, plesalo, igralo .lil IH mora* in kričalo, in to vsu spremijo-vanjem rečene glasbe; pojelo se je tudi obilno mesa v še veče pohujšanju našega ljudstva. Ali kakor da to še ni zadoati, hoteli ao oskruniti sam hram božji in našega pastirja osobitim načinom. Ob 3", uri svirala je ista glasba dva komada pod milim nohom in to pred cerkvijo samo. No, pohujšanje naie doseglo je svoj vrhunec, ko smo zapazili mod razkošno in razuzdano gospodo tudi c. k, uradnikov in on 16 o. k. okrajnega glavarja, g. vit. S c h w a r z a sumega
Kor podpisani ne vedo, kamo naj so zatečejo in komu pritožijo, obračajo so do Vas, velespoštovani gospodje poslanci, da vzdignete svoj glas v obrambo naših svotinj in nam v potuirjenje.
Sv. I'eter v Auiui, dno 10 ftibruvarja.* (Slodo podpisi).
tudi poznala ljudi sploh, ne vem prav, kaj Vas je prisililo, da ste opustili vzvišeni poklic. Kako naj Vas sodim, gospod Milič P*
Ako Vam povem, kaj me je prisililo, ali izrečete potem svojo sodbo P" „No vem*.
.Milan !* opomni mati, kaj misliš P Ho-deš molčal P*
.Zastonj, mati! Danes mi tečo jezik in govorim iz srca. Ti se ne smeš jeziti. Malo greha več ali manj: vem, da dubim generalno odvozu, Poslušajte me dobro, gospodiči-na, pravični moj sodnik, sodite, a ne preoHtro. Ah, izpovem se čisto, odkrijem vaui naj-skrajneji kotiček svoje duie. Bil je mladonič živ in zdrav, nepokvarjenega srca, odgojon od dobre matere, od angelja, gospodičina! Po njenem uauku delal je vso naravno, iskal rosnico z razumom in srcom. Z vsu silu so ju trudit mladenič, da znanje njegovo ne bo koristilo le njemu, ampak v obče vsem. Prišel jo čris, da se odloči za stan, v katerem lmče živeti do groba. Sam je siuel soditi o tem. Ni pa poznal ne sveta, ne sebe. Bif je šibak, da se je dal pripogniti na vsako stran. Nje. gov soroduik, velik guspod, je rasaodil, da
Na Uailjd vsega tega itifljij« podpisani nastopno vprašanje:
Se ti hoće visoka vlada vendar enkrat
odložiti za to, da dobro premotri, ali je du-ievno stanje vitega Schwarza, o. k. okraj* nega glavarja v Pniinu, tako, da se mu more tudi v bodočo poveriti uprava katerega si bodi okraja vse deiele ?
Matko M a n d i č, Vek. Spinčič, Fran
Flego, Slavoj Jenko, dr. M. Laginja.
n.
Interpelacija poslancev M. M a n d i č a in tovarišev na visoko c. k. vlado, v roke njeg. prevzvišenosti gosp. ministra notranjih poslov, predložena v soji deželnega ibora istrskega dne 15. februvarja 1894.
1).	Je-li visoki vladi poznano driovito in nedostojno postopanje okrajnega glavarja vitega Schwarza proti službenim in drugim o-sobam, nad kojimi mu ne pripada nikaka oblaat, kakor n. pr. njegovo postopanje dne 1. februvarja 1894 proti Antonu Gustinu pok. Antona, dno 2. februvarja 1894 proti poljskim* čuvajema Matiji Grietiču in Grgi Vidmarju, dne 8. februvarja 1894 proti Antonu Bortoši, predhodniku upravnega aveta davčne občine pazinske, in veliko itevilo drugib že prijavljenih slučajev P
2).	Nameruje-li visoka vlada tudi nadalje obdržati takega človeka na čelu okraja P
3).	Iloče-li visoka vlada poplaćati okrajnemu glavarju pazinskemu tako, kakor za-služi njega netočno, na ikodo hrvatske narodnosti v Istri predloženo poročilo ob vprašanju uovega mesta beležnika v Patinu, kojega poročila neresničnost je Že v naprej dokazana i uradno priposnanim ogromnim itevilom hrvatski govorečega ljudstva v oko* lioi pazinaki in po bližnjih okrajih P
Poreč dne, 15 februvarja 1894. Matko Mandić, Slavoj Jenko, dr. Matko Laginja, Fran Flego, Vekoal. Spinčič.
Politiške vesti.
Slovenski poilancl v Hhsnwartovsm klubu. Kakor poročajo z Dunaja, zbrali ao ae slovenski poslanci, ki so ostali ie v Hohen-wartovem klubu, včeraj pred klubovo aejo v poacbno posvetovanje. Govori se, da tudi oni namerjajo izstopiti iz kluba. Die Botschaft hor ioh wohl — — — —.
Deželni predsednik bukovlnskl, baron Krauss, odstopi v kratkem in na njegovo meato pride, kakor poročajo iz Ćrnovie, aek-cijski načelnik pri ministerstvu notranjih poslov, baron Plapper.
Državni zber. V proračunskem odseku je itjavil finančni minister, da vlada tekom preosnovijanja davkov predloži nasvete, da ae del davka od posesti prepusti deželam v ta namen, da se dožene toli potrebna pre-osnova deželnih financ. Nameruje se tudi poviiati davek na žganj«, ter prepustiti deželam jeden del poviianega dohodka po gotovem ključu. Ker je jako težko popolnoma prenarediti ves zakon o pristojbinah, hoče vlada premeniti, kar je najnujnejše, potdm posamičnih predlog; sosebno treba od-praviti krivico, da so pristojbine za prepis
naj zapusti svet, naj bode duhovnik. Mladenič je bil zadovoljen.
Zakaj ne bi bil P Na svet ga je vezala le dvojna ljubezen — do matere in domovine — a te ljubezni ne sahranjuje duhovaka suknja.
Dve leti ae je že pripravljal za svoj poklic. Postajalo mu je teiko.
Željan je bil aveta, a ni se tega zavedal. Nekega dne — nadaljujo Milan a tresočim glasom — nekega dne pride mladenič v svet, v lepo, svobodno naravo božjo. Tu spozna deklico — kakor kapljico na razcveteli roži in v njem se vzbudi tretja ljubezen, ljubezen, katero zabranjuje duhovska obleka. Odzvonilo je svetemu poklicu ; mladenič je ljubil strastno. —"
Anka prebledi, žilice okoli očes se jej iresć in komaj pogleda, ker je razumela vprašanje.
„Ni moči na Bvetu" — nadaljuje Milan — „katera bi me mogla ustaviti. Hitel sem k svoji maturi, da jej povom vse, vse. To je unija povest. Sodite, prosim Vas, gospodičina Anka, sodite, a ne bodite prestrogi. Vašej sodbi som bom pokoril. Ako rečete, kriv si, povrnem se med tiho zidovje semeniiko;
aadolieaik kmetskih poeeatij Tilja nago aa
netadoliene posesti. Kar pri tem odpada na dohodkih, pokrije ae a preosnovo davkov. Časnikarskega k o 1e k a ne more odpraviti miniater, dokler se ne praakrbi nadomestilo za odpadek na dohodkih. Ta kolak prinaia državi 1,690.000 goldinarjev na leto. O odpravi loterije se boda moglo govoriti ie le potem, ko se odobri praoanova davkov. Odsek je vsprejel na to resolucijo, a katero se poziva vlada, da odpravi časni-karski kolek. Vladni zastopnik, oddelni načelnik baron Weigelsparg naznanja, da vlada mialt na inižanje pristojbin v pristaniščih in na dodelanje reda za mornarje. Oisek je vsprejel resolucijo, s katero poživlja vlado, da pospeši dogovarjanja z ogrsko vlado radi znižanja pristojbin v pristraniščih.
Volilna praoanova. „Slov. Narodu" javljajo z Dunaja, da predloži vlada načrt volilne preosnove ie pred Velikonočjo. Čim jo cesar odobri, razpustila bi ae poslanska abor-niča. Načrt volilni preoanovi je ie gotov, samo ključ, po katerem bode razdeliti nova mandate, ni le določen. — Tako (SI. Narod*. Mi pa ostanemo neverni Tomaži, dokler ne položimo svojega prsta na — dognano apo-rasumljenje koalinovanih strank gledć vprašanja volilne preoanovi1. Stvar vendar ni tako jednostavna; k večjemu, da so stranke ne le svoja načela, ampak tudi ozire na lastno korist vrgle med staro iaro. Če pa je tako : potem uganjajo liberalna in konservativna gospdda zgolj humbug z — svojimi volilci.
Razprava proti anarhistom na Dunaju. Haspelna je obsodilo sodiiče na 10, Hanelna pa na 8 let težke ječe. 6 obtoleneov ja spoznanih nekrivimi. Vsi drugi so dobili kazni od 4 do 9 let težke ječe.
V pos'inskl zbornici ogrski je minister Ciaky branil predlogo o civilnem »akonu, bivii minister Szapary pa je pobijal predlogo.
Francoski aonat je vrnil carinarski komisiji načrt o carini na lito. — Predsednik poalanske zbornice je prejel razna grozilna pisma. V jednem teb pisem bil je nek črni prah. — Porotno sodiiče je obsodilo napadalca na arbskega poslanika Georgjeviča, Lauthierj«, na dosmrtno prisilno delo.
Iz Londona javljajo: Povodom pogreba anarhista Bourdina, vsklikala je množica: „Doli i anarhisti t" Mrtvaški voz ao obmetavali z blatom. Dogajale so se tudi rasne druge demonstracije.
Italija. (Poslanska komora). V včarajinji seji prevzel je Biancheri predsedniško mesto. Večina je ploskala, radikaloi eo pro-testovali. Nasproti mu priiediega dosedanjega začasnega predsednika Villo je Biancheri objel in poljubil. Zbornica je vsprejela dnevni red za izvolitev podpredsednika, tajnika In rasnih odaekov. Izid teh volitev ni ie objavljen. Zatem so pričele interpelacije. Med temi je interpeloval posl. Badaloni glede izjemnega strnijn, obžalujoč proglašenje istegs, kajti nerede zakrivila je le vlada sama s tem, da je s svojimi naredbami prisilila kmete, da ae uprejo proti posestnikom in iisesaloem. Govornik predložil je predlog (močijo), da se stavi ministeratvo v obtožno stanje, ker je kriilo ustavo. Temu govoru je živahno pritrjevala akrajna levica. — Colajannl je ome*
ako rečete, prav ai storil, ie danea ai poličem avojo drago, da jej povem vso svojo srečo." Pri zadnjih besedah se streso Anka, S iibkim glasom se obrne do gospe Miličke:
„Ali smem odgovoriti, milostiva goapa, na vpraianje Vaiega aina P"
„Anica, govorite po svojem srci !" odvrne dobrotno gospa.
„Posluiajte me, gospod Milan. S idirn po svojej priprosti miali, sodim po svojem v tej zadevi nevednem srci in rečem : Prav ste storil. Poslušajte glas sred, pojdite, poiščite si duklico, bod.to srečni, povejte jej, da jas želim Vum iu njej iz vsega srca popolno sredo".
Skrivna solzica jej zaigra v očesi.
Blažen priatopi Milan k deklici:
„Iivala Vara za modro sodbo, gospodičina Anka! Vaša glavica je modrejia od kralja Salumoua. A posluiajte me dalje. Nisem žo končal. Vidite, jaz nisem človek po navadnem kopitu. Kdo bi morebiti rekel, da som čuden. Kaj hočote, tak som. Oprostite, kar Vam porečom, ker Vam rečem to drugače, kakor delajo drugi ljudje.
Nisva sama. A za pričo mi je samo moja mati — moj angelj varuh in Bog v
nil, da ae Je kršil itatat a tem, da ae zaprli
poslanca Giuffrido. Opravičuje socijalista glede neredov v Siciliji in obžaluje, da so se odlikovali rasni vojaki, kateri so imeli sadu-iiti gibanje. Treba ja uravnati ekonomiiko in soaijalno stanje Sicilije, kajti drugače se bodo množili izsesalci kmetskega stsnu. — Crispi je obečal, da odgovori vsem govornikom posamično, toda za aedaj o mej a se na to, da pohvali vojake in uradnike zaradi njih nepristranoati. — Za prihodnjič ostane ie 14 interpelacij in 8 vpraianj. — (Senat.) V svoji včerajšnji aaji potrdil je senat vse senatorje, katere je predložilo Crispijevo ministarstvo.
Različne vosti.
Nadvojvodlnjs Marija Imakulata je obolela, kakor javljamo v denainjem z jutranjem izdanji, na žilah desne noge. Zdravniki so spoznali, da je potrebna operacija. Visoka bolnica je takoj pritrdilu nasveta zdravnikov. Operacija se je izvriila »rečno.
Pianist Anton Fosrstar, v Lipsiji bivajoči nai umetnik, priredi dnć 1. marca kon-sert v Ljubljani, nekoliko dni pozneje — najbrže dne 7. marca — pa v Trstu. Gosp. Foerster je ie le v 27. letu svoje dobe. Gimna-sijske studije je dovriil v Ljubljani, kon-servatorij pa v Lipskem. Foersterjev talent vzbujal je v Lipskem občo pozornost. Potem j» prirejal koncerte po rasnih velikih mestih Nemčije. — Ntmška kritika je govorila oduševljeno o igranju tega naiega slovenskega umetnika. Vspored koncertu gosp. Foersterja v Trsta priobčimo o svojem času.
Martni svat trlaikl imel je dne 93. t. m. zvečer javno aejo, kateri je predsedoval župan d.r Pitteri, Svetovalcev bilo je navzočih 49. Radi nedostatnosti prostora omejiti se moramo le na najvainejie točke, Prva točka dnevnega reda bil je dopis trgovin* skega ministra gledč sporazutnljenja v to, da provzame vlada javna akladiiča v svojo u-pravo. Poročevaleo mestne delegačlje, dr. D o m p i a r i, čita poročilo delegacije, katera predlaga: 1) Tržaška občina sprejme dogovor, kateri jo predložil trg. miniater s dopisom dn6 19./2 t. 1. in pooblaičuje munici-palno predsedniitvo, da sklene pogodbo v smislu dogovora; 2.) municipalnomu predsed-niitvu nalaga se, da sajedno poroča trg. ministru o naslednjih ieljah tri. občine ter vsprejeti iste, ako ja možno, v dogovor. Te želje so: a) da ostanejo skladiiča sa inozemsko blago, katero uživa olajhftevanje na carini (contiranje) in pa takozvana zaklepns skladiiča v svoji sedanji organizaciji; b.) da bi država v tem slučaja, ako bi hotela izročiti skladišča in thangarje* tretjim osebam
—	vedno pod istimi pogoji — prepastila prednost občini; c.) da se uprava skladiič nadaljuje | o nsčelih, ki ao v veljavi dandanes ; d,) da se snižsjo tarife in stroiki. toda ne prej, predno dogovor ni potrjen potom zakonodejatva in e.) da se podvsetje skladiič ne apremeni na ikodo triaike trgovine v apedicijako in spekulativno podjetje.
O glavni razpravi apregovoril jo prvi
nebesih. Gospodičina Auka ! Veste li, kdo je abadil v meni željo po lirokom sveta P Veste li, kdo je sbadil v meni ono tretjo ljubezen P Veste li, radi koga sem sl6kel črno suknjo P Veste li P
To ate Vi, Vi, gospodičina Anka! Vas ljubim srčno iz vae duie.
Kaj hočete, ne morem drugače, ne, ne morem. A zdaj, gospodičina Anka, ali ae boste usmilila tega neumnega, nič vrednega mladeniča ; ali najdete v svojem srci trohico ljubezni za njega? Sodite ! Ali večna amrt
—	ali večno življenje !"
Anki je udarila kri v lice : srce jej je moč io bilo, roki ste stiskali iopek. Nepremično je stala ko ksmen, na pol odprtih usten, očesi ste jej žareli. Gledala je Milana. Govoriti ni mogla.
aVi molčite P To je hud6 in ni prav. O mati, mati, reci jej ti, reci jej, naj govori."
Anka pogleda milo gospo Miličko, kakor bi jo prosila, naj jej pomaga it zadrege.
„Gospodičina Anka !" reče gospa Milič-k«, „govorite prosto, kar mislite, a ti, po-rednež, pojdi v hišo, pokličem te, da pridei in slišal bnš razsodbo. Brez ugovora! Pojdi t" (Dalje pri'i )
»valovale« S. Raseoviek, izjavljajo, da
a« na upa oddati svojega glasu, predao načrt ni bil temeljito preiskovan. Predlagal je, da ae vrne predmet skladiščni komiaji in trgovinskemu odseku, odnosno tudi pravnemu odseka. Govornika je aatem podpiral d.r G a i r i n g e r. Zatem je govoril predsednik javnih skladiič, svetov. V a n t a r a. Priznava, da ja moment težak v svojih posladkih, pritrdil bi tudi odloženju, da ae bi bila oči-vidna nujnost. Minister želi predložiti načrt dogovora fta v sedanjem dri. sborakem zasedanju, ker misli, da ma sedaj pritrdi drž. sbor, česar pa pozneje ni gotov. Govornik dokazoval je zatom na temelju številk, kako resne namene ima vlada za povsdigo trgovine. Mestni svet more se pomiriti ie vsled tega, ker obeča vlada, da pridrži sedanjo obliko uprave ii sedanje uradnike. Ako prevzame vlada javna skladišča v svojo obskrb, pri-štedi občina s tem 80—90.000 gld. na leto. Da se ne more nadejati zboljšanja stanje, dokazujejo te-le številke: V prvem tedna t.
1.	im«la ao javna skladišča izguba v primeri a preteklim letom za 246 gld., v drugem za 696 gld., v tretjem za 909 gld.. v četrtem za 1091 gld., v petem za 1437 gld. in v ieatem ia 1975 gld. 64 kr. več kakor v istih tednih pretočenega leta. Poročevaleo priporoča, da se takoj razpravlja o zadevi. Za Rascoviehev iu Gairingerjev predlog, da se razprava odloži, glasovalo je s predlagateljema le aedem svetovalcev; sklenilo se je satorsj nadaljevati
razpravo drugi dan.
* »
•
O nadaljevanju iste razprave sinoč, bilo je kakor prejinji dan uavzočih 42 svetovalcev. Raspravo je pričel župan dr. Pitteri s tem, da jo dal prečitati mnenje ravnateljstva javnih skladiič, katero isjavlja, da je popolnoma sporazumno s dogovorom, kakor je je predlagalo ministarstvo, ker da je isti v prid trgovini in občini. Zatem ao je nadaljevala glavna rasprava. A. Rascovichni zadovoljen s izjavo ministerstvs. Predlaga, da upravlja občina dalje s javnimi skladišči ter da prosi flnsnčno ministarstvo za odpravo sapornih in kontirnih akladiič. Govornika pobijala ata svetovalca C o m b i in Morpur-g o. Tudi svetovaleo Burgstaller priporočal je a toplimi beaedami dogovor, kakor ga je predložila vlada. Svetovaleo Gairlnger je izjavil, da bode glaaoval sa dogovor lo tedaj, ako ae priposnajo (gori priobčene) želje kot dodatek k dogovoru kakor pogodbeni pogoji. Na to jo tudi E. Raseovich umaknil avoj predlog ter ae pridružil Gairin-gerjevi izjavi. Zatem ae prečitajo izjave trg. zbornice. Tudi ista odobrava dogovor v glavnih potesah. Po zaključku glavne razprave pobija poročevaleo Gairingerjevo izjavo, obljubi pa, da ee bode osiral na Venesianov predlog, po katerem naj bi se posvala vlada, da se obsira pri nameftčevanju nižjih služabnikov v javnih skladiičih na Tržačane in odobruje tudi predlog, po katerem naj bi mestna delegacija isvedla sklepe mestnega sveta, ne pa munioipalno predsedniitvo, kakor je rečeno v predlogu. Zatem ae vaprejsse dogovor v glavni razpravi nespremenjen, s veliko večino glasov. V podrobni razpravi vsprejmojo se ostali predlogi mestne delegacije s neznatnimi spremembami in dodatki. Seja je končala ob 9>/s uri.
Klub blclkllatov „Triaikoga Sokola" priredi začetkom prihodnjega meseca svoj prvi koncert i sabavnim večerom. Program bode obsegal jako sanimive in povsem nove točke. Omenjamo samo to, da ta večer v veliki ulogi nastopi nai vrli Borovičskov in da so tudi od atrani odbora delajo velike priprave »a ta večer. Natančneji program priobčimo pozneje.
Druibi av. Cirila In Motoda. (Konec.) V dmartnu pri Litji so se odkupile novoletnim vuičilom p. n. gg. Marija Zorć, Ivana Knafl'č Josipina Bartel, Kristina in Minka Domšar Mirni Porenta, Pavla Rus in Runa Robava. — Nabrani znesek 4 gld. 60 kr .in dohodek veae-lice, ki je bila v Litiji v korist našej družbi,
2.	jan., 1894. se je prihranil sa prihodnji stotak, ki ga pošljejo družbi Litijsko-Smar-tinske rodoljubkiuje. In todaj bodo one že v peto pokroviteljioe. S to zahvalo popravljamo zajedno tudi pomoto, ki se je vrinila pri zadnjem poročilu v oba slovenska dnevnika, da so namreč Litijsko Šmartinske Slovenko postale v pelo pokroviteljici'. Prt-iu znamuvani stotak so nabrale samo Litij
■ k« HUfiik«, ki m tako poetale vprn
druibine pokroviteljice. Vrinjen« pomote ine-nuj ej o časniki vse sploh „neljube", ai pa pravimo tej pnaoti „ljuba* lato, ker upamo, da bodo vrle Litijanke, ki ao ta dni vloiile prvo pokroviteljino, dopoalale jih ie več v bodrilo drugotnim Slovenkam. — V Št. Petru na Kraau ao sa odkupnino novoletnim voAćilom darovali : p. n. gg. Medic in K^iftaj po 4 krone Ivan Zupan, kurat v Št. Petru, P. Bohinjec, kurat v Trnji, F. Orožnik, vikar v Zsgorji, J. Pavli*, obitelj Al. Domiceljeva, Ivan Špi-larjeva, Andrej Lavrenčičeva, J. Studenji, D. Sajovio, Viliek, Zalasnik, Keriilnik, Surtič, Rustija, Ančin, Ribarič, Šlegel, Klun, Sever, A. Kovač, A. Albert, Ign. Vidic, M. Kalan, Fr. Gross, Katinka Čopič, Poldi Killer po S kroni, Fink 80 vin., Ign. Orel, M. Penko po
60	vin., Marija Šabec, Opavsky po 40 vin. in Neimenovan 90 vin. To odkupino v znesku 42 kron je nabral in vodatvu izročil g. A. Lav-renčič, tajnik Pivike podružnice. — Gosp. Janko Bahn& notar v II. Bistrici je daroval nm meato venca na grob prijatelju J. Kraigherju 10 gld., „Ljubljanski Sokol* novoletnegs darila 10 gld. — Pri godovanji g. župana Ant. Hrovatina v Vipavi so darovali naii družbi gg. R. Knific 3 krone, dr. Toplak in A. Hrovstin po 2 kroni, A. Skala, E. Pegan in M. Hro-vatin po 1 krono, vkup 10 kron, ki jih je po-•lal g. nadučitelj Skala. — Trebinjski Slo-venoi v Rovinji, praznujoč god sv. Etfemije, zložili ao 7 kron ,ln domorodna družba v Klečah nad Ljubljano je darovala po g. prof. Vidmarji 3 krone. — Rojaki I nedavno je družba izplačata sa stavbiiče svoji novi ioli pri Velikovou na Koroikem 1250 gld. Nsde-jamo se, da te goldinarje družbi kmalu vrnete t kroninskih darovih!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Poilvl Podpisani vabim vse nadzornike in nadsornioe, da se udeleže jutri, dne 95. t. m., ob 6. url svečer, jako vsžne seje.
F. H v as tja, načelnik.
Volilni obod članov „Tržalkega podp. in bral. društva* bode jutri ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih, kamor uljudno vsbi vse člane	Volilni odbor.
Bralno druitvo pri 8v. Ivanu imelo bode jutri, dne 25. t. m., ob 4. uri uri popoludne avoj četrti redni občni abor s nastopnim vsporedom : 1.) Nagovor predsednika; 9.) poročilo tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) posamični nasveti in predlogi; 5.) volitev novega odbora.	Odbor.
3. oziroma 4. občni zbor „Rojansksga posojilnega In koaumnaga druitva* vršil seje v nedeljo dne 18. t. m. Predsedoval je društveni predsednik g. Juat P i š č a n o in naviočih je bilo 60 udov. Iz nagovora predsednikovega posnemamo, da ja v minolem letu pristopilo
61	novih udov, a gledć na ukupnost se je povišalo itevilo ud iv le sa 10.
Vseh udov je sedaj 208. Veliko bolj so je pomnožilo število deležev — za 76 ; društvena glavnica nsrasla je toraj sa 2280 goldinarjev. Vsega nkupe so uplačali udje v minolem letu 3913 gld. ter je snašal raspoložni društveni kapital avoto 7452 gld. 96 kr. Ta kapital je doneael čistega dobička 851 gld. 97 kr, toraj 13% obraati. Po takem amejo biti zadovoljni udje. — Obžalovati pa je, da je od 198 udov le 134 kupovalo v društveni pro-dajalnici, manjkalo jih je torej 64. Ako računamo, da porabi vsakdo izmed teh 200 gld na leto sa rasne jestvine, narasel bi bil promet sa ktcih 3000 gld, ako bi bili vsi udje kupovali v društveni prodajalnioi. Dobiček bi bit narasel za 350 gld. Isto velja tudi za društvono krčmo. Na smemo samo kričati .Svoji k svojim t*, ampak v resnici se moramo ravnati po tem izreku, Ds so vsi dosedanji udje vršili svojo dolžnost v tem pogledu, bi bila prodaja v prodajalnioi dosegla lepo svoto 40000 gld, zbok česar bi bili lahko razdelili kakih 3000 gld. čistega dobička. Predsednik ae obrača torej do vseh udov, da se krepko oprimejo druitva, da postane isto neporuina slovenska trdnjava. — Poročili tajnika g. Antona Bremioa in načelnika nadzor-ništva g. Frana Mikeliča, vsprejel! ste ae pohvalno in odobrili aoglaano. Vsprejel« ata se tudi nastopna predloga predaedništva. l.)Rezervni zaklad (znašajoč 732gold) ae da v promet in se bode iz njega zalagala društvena mesnica. Rezervni zaklad jamči ta vaakn izgubo, istotako se eventuvalni čiati dobiček pripiše temu zakladu.
S.) Z oaitom na asvarnoet in težko ii
tirljivost posojil na menjica sklene občni abor, dovoljevati posojila na menjice U v slučaju resnične potreba in samo do polovice n li k večemu do ', po prosilcu uplačanih deležev.
Deoar ae izposojuje proti 6'/« obvestim.
Tajnikovo poroči l<» se sp iminja umrlih udov Gregorja Jereba in Antona Žuljana ,
Na mesto v Pulj preseliviega se g.i*poda Alojzija GoljevšČeka izvolil s • je v nadiorništvo g. J. M. Bole.
Sklepajoč to kratko poročilo pridružujemo ae tudi mi poziva g. predsednika: „Držimo se starega gesta „Svoji k svojim!* in tudi gesla naše stavne Avstrije „Viribus uni-tis J" — potem ni groma in ne v i-harja, ki bi nas premagal.*4
Posojilnica V Nabrollnl (vknjižena zadruga s omejeno savezo) ima jutri, v nedeljo 25. februvarja ob 3. pop. v občinaki pisarni svoj letoinji redni občni sbor. Dnevni red: 1.) Nadgovor predsednika, 2.) poročilo kontrolnega odaeka; 3.) poročilo blagajnikovo ; 4.) volitev novega načelatva; 5.) volitev treh članov v kontrolni odsek za 1. 1894., 6.) rasni nasveti in predlogi. Zadružno načelstvo vabi k temu zboru gg. zadružnike in prijatelje sadruge sploh.
OgsnJ. V četrtek 22. t. m., okolo 4 ure popoludne je nastal ogenj na senjaku posestva A. Hrovatina hšt. 50 v Trebčab. Pohvaliti je vrle valjane slasti v takem slučaju ; hitro ko so saslišali biti plat zvona, isnenadjeni pritekli so, in pomagal je. vsakdo, kateri je le kaj mogel in ogenj je bil uničen v teku pol ure. Škode ja čes 200 gld. 8tanovanje je savarovano.
Policijsko. Kakor smo bili že objsviti, ukradli ao te dni nekateri lopovi pri konje-dereu neksj mrhovine in nekoliko konjske masti. O tej priliki smo tudi omenili, da so saprli kot aumljivega te tatvine mesarskega pomočnika Adolfa L. in da USejo nekega druzega mesarskega pomočnika, katerega poznajo le po pridevku „Piičane", in 18letnega Rudolfa Kočevarja, bivšega pomočnika pri konjedercu, ker sta sumljiva sokrivnje pri tej tatvini, Adolfa L. so ispustili sopet na prosto, včeraj pa je našel policijski oficijal g. Tis takosvanega „Piščanca* v ulici Molin a vento. Isti je 29letni meaaraki pomočnik Nikola Guarnerina iz Trata. — 32letni težak Marko Petronio prišel je včeraj popoludne popolnoma pijan v vežo mestne bolnice in tam razgrajal, kričeč, da ga hočejo sadaviti — čarobnice (oopernice)! Na kričanje pijanega Marka prihiteli so res čarobniki v osebi rasnih bolniških strežnikov, ki so svlekli pijanca — sa sedaj ne ie v pekel, ampak — v opasovalno sobo. — Te dni prijavilo je sapovedniitvo orožniike postaje v Pierisu, da sta dne 18. t. m. pobegnila is Psparians, okraj Fiumirello, Ivan Vihernik iz Laikega trga in Josip Steinar is Beljaka, ker sta ukradla svojemu gospodarju. — nekemu prodajalcu iganja — 80 gld. gotovega denarja is misnioe in 5 gld. is saprtega kovčeka. Vibernika prijeli so včeraj v Trstu.
Pogroia aa že 9 tednov slaboumni Josip Batič, is 8ola pri Črničah. Star je 50 let, visoke postave, dolgega obrata, primerno rejen Ako bi kdo kaj vedel ali čul o njem, nasnani naj to blagohotno Janesu Bstiču v Selu.
Zblaznil je včeraj w68Utni kmet in po-aeatnik Andrej Jurjevič pri Sv. Mar. Magd. Dolnji hit. 42. Odpravili ao ga v tržaško boluieo na opazovanje.
Krava ubodla je včeraj sjutrsj 24letno kmetioo Marijo Tpavic v Sežani, ko je prišla kravo pomolsit. Kravji rog zadel je nesreč-nico a tako silo v lice, da jej je zlomil gornjo čoljust na desni strani. Ponesrečeno Ipavio obvezal je domači zdravnik, potem pa so jo odpeljali v tržaško bolnico.
Ponosrnčoni voznik Ivan Jobit, kateri ja padel dno 19. t. m. raz tovorni voz, kakor smo bili sporočili v večernem izdanju št 22. „Ed.a, umrl je sinoč v tržaški bolnici. Zarea jako čudno, da je Jobst našel smrt, ko je padel ras voz le prilično jeden meter visoko, v tem ko se marsikateri samomorilec vrže ras IV. ali oel6 V. nadstropju na tlak, in ostane živ. Človek ne v6, kjo ga pričakuje smrt.
Razpisana ja služba sodnega sluge pri
o. kr. okrajnem sodišču piranskem. Prošnje je uložiti predsedništvu o. kr. dež. sodišča
tržaškega. Pras'lci imajo Jokacati snanje de-
ieloih jezikov.
Narodnogospodarske zadeve.
Gospo i urednik ! Žt sem mislil vzeti pero v roko ter napisati opasko o članku, katerega sto natisnili nedavno pnd imenom „Gnojenjo vinogradov t umetnimi gnojili*. Veseli me pa, da mi ni treba atoriti tega, kajti oglasila se je apretneja roka ter povedala uprav ono, kar sem imel jaz na srcu io, še ksj več.
Gosp. dopisatelj pravi sicer, da je čital večkrat v Vašem oenj. listu Članke o na-rodno-goapod. zadevah, — meni pa, da se je premalo oziralo oa razmere in atanje okoli-čanskega kmeta. Naj si bode, da ima gosp. dopisatelj prav — ali le to mi je pripomniti k temu, da niso članki v „Edinosti* vsi jed-nega in istega pisca. Sicer pa je prav, da povč svoje menenje — dal B>g, da bi se oglasili večkrat tudi drugi dopisatelji, ter kazali okoličsnskemu kmetu prava pota. Ali žalibog, akoravno je mnogo spretnih rok v tržaški okolici, katere bi lahlo večkrat napisale kak Članek, ter kazale na pogreške o narodno gosp. razmerah med okoličani — ae malokdo zmeni za t«S. Vzdramite se torej Vi, kateri lahko kaj storite v poboljšanje okoli-čanskemu kmetu I
Z velikim veseljem moral je pozdraviti vsak vesten rodoljub odtočni korak nekojih rodoljubov, ki so se odločili sklicati shod v posvetovanje ustanovitve kmetijsko druž-b e. Gotovo jim bode hvaležen sleherni oko-ličanski kmet, ako ae jim posreči ta preko-ristni načrt.
Da — in ljudi nam je treba, kateri bodo imeli srce sa to. Radi tega je priporočati posebne previdnosti pri eventuvalni volitvi odbora, da se volijo le taki možje, kateri bodo res kos svoji nalogi, naj ai bode v pridnosti kakor tudi kot veščaki.
Vi okoličani, kmetjo pa, udeleiite se potnoštevilno prekoristnega posvetovanja in sleherni ismed Vas naj bode ud bodočega kmetijskega društva — kajti le tako bode moglo ono proovitnti, le tako doseči svoj cilj.
Živela toraj bodoča „Kmetijska družba sa okolico* tt	I v. 8. F o j a č o v.
Najnovejše vesti.
Dunaj, 24. Zopet se širi govorica, da se pripravlja ruski car na odpoto-vanje v Opatijo, kjer so sestane z našim in nemškim cesarjem.
Dunaj. 24. Cesar pojde dne 27. t. m. v Wels, da obišče nadvojvodinjo Marijo Valerijo; potem odpotuje istega dno dalje v Mentone, kamor dospe dne 1. marca. Cesar bode potoval incognito pod imenom grof Hohenems.
Dunaj, 94.Nadvojvodtnja Marija Imakulata je imela mirno noč, ter je spala v presledkih. Stanje se jej je sboljšalo. Člani goapodarske hiše poisvedujejo o nje stanju.
Za pouk
na glasovirju v slovenskem in nemškem jeziku, priporoča se nek tukajšnji Slovenec. Več se izve pri uredništvu.
Gostilno 8 prenočišči
ALLA NUOVA ABBONDANZA
ulloaa Torranta 15, 24-7 priporoča podpisani slavnemu občinstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni s svetimi jedili do 2. ure po-polunoči, i i t,vrstnimi namiznimi in desertnim! vini ter izvrstno kuhinjo. Dreberjevo piTo po nizkih cenah. Za točno in vestno postrežbo jamči ponižni _F. FAVERO.
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di liisparmio Triestina) Sprejemne denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacoga zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od M—12. uru opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12. ure opoludne. Obresti na
knjtiics...........8®/0
Plačuje riak dan od 9—19. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, prsko 100 do 100U mora so odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa d dni. Enkomptnje menjice domicilirune na
triaikem trgu po.......8V«*1*
l\tnujuje mi dri. papirje uvstro-ogsrske
do ll)i 10 gld po........ &•/.
Višjo znesku od 1000 do 5IIU0 gld po 47,7* Daje denar proti vknjižunju na posesti v TVstu.
Obresti po dogovoru	2—24
Trst, dnu 10. februvarja 1894.
Vlekaretvo. Sleherni gospvdar j« i« skuhal, da po zimi, k<* krav« krmijo v H1«»vu. izgubi mleko na dobroti ;n s* krči molža Ne morem i si torej kuj. da ne bi opozorili gg. ekonomov na Korneu-burški reddni prašfk za živino Franu Kwiide, c. in k. avstrijskfga in kralj, r imunskega dobavatclja veterinarjih aparatov, Ko'neuburg pri Dunaju, k* eri praJek kot dodatek krmi boljša pri kravah mlako in mnoii molio, ako se po laja iivini nepretrgoma
Trgovinski braojavl.
Bndlmpsita Pšenica sa spomlad 7I6-7-S8, za jesen 7 53 -7-54 Koruza 4 78 za maj ; za juni 4-7»
--■ _ Ovas za spomlad « 71 — 6 73.
Pšenica nova od 77 kil. f. 7*45—7 50. od 78 kil. f. 7 55-7-60, od 79 kil. f. 7 «5-7 70. od 80 kil. f. 7 70-7 80, od 81 Idi. for. 7 80--7 85, Rl 5 70-1-90; ovas novi « 9 l-7 35.
Ječmen «-68-9'25 ; proto 4 20 - I tiO. Ponudbe plenice srednje, tudi povpraievanje bolj mlačno. Prodalo se je 18000 met. stot. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor : popustljiv. Za ft-bruar Iti 70 —18 87. Za druge mesece ni povpr« tavanja, Nova roba september 1610, brez kupcev. Bttdlmnsita Špirit, 17— 7-50. silno stalen. Nsir-Tork 24. februvarja. Pienica 61', bushel ("/, stala je rti',). Karuza 48' bushel (,T/, »ts'a je 43VA
Havrs. Kava Santos good average 102'—, za juni 98 — trg miren.
Bambura. Bantos good averago za marc f.
81*50, maj 80 25, september 77' -. Trg miren.
Dunajska bersa M. fabruvavja ltM.
danes včeraj
Drlavni dolg v papirju . . . . «815 »815 . „ v srebru .... »8 — 97'95 Avstrijska renta v slatu . . . 120 20 120-20 ,	„ v kronah . . . 97 90 »7 90
Kreditne akcija.......RrtS'25 964 35
London 10 Lst........125.10 135.—
Napoleoni......... 9921', 992'
100 mark........S1 17 7, 61 07"!
UK) italj. lir....... 43-30 43 40
Taftna oana.
(Cene ss razumejo aa dsbsls la s carino vrsd.)
Cnna od for. do tur.
Ssvs Mocca.......100 K. 170. - 177.-
Cejrlon 1'lant. fina . . „ 182 - 184.—
. Pori..... „ 192 - 194,-
Java Malang.....1«6,- M7.—
Portoricco...... „ 184.- 18«.—
Guatemala	„ ltiti.— 107.—
8an Domingn .... „ 159,— 181, -
Malabar 1'lant..... „ 180. - 182.—
„ natlve..... 170.- 172,-
Laguajra Plant. ... , 17«.- 180.,
„ native..... 170.- 172. -
Santos najfiniji ... , 158.— 159.— „ srednje fini . • „ 154.— 15fi,—
srednji..... 150,- 152.-
„ ordinar. ... „ 189,- 141.-
Rio oprani..... , 170,- 174.—
„ najfiniji..... „ 158.- 159,-
• srednji..... „ 152.— 154.—
Bkladiiče : Mt. ct. 74040. Sladkor Centrifugal I. vrste . 100 K. 34.50 35.25
Concasso..... „ 36.25 36.50
v glavah..... „ 37.25 37.50
razkosani..... „ 37.75 38.—
Skladiiče : Mt. ct. 6700. llft italijanski flni .... 100 K. 18.75 19 25 « srednji ... . 17 75 18.25
Japan dni....... 17.50 —
„ srednji..... „ 18.25 -,—
Ratigon ostra..... n 15.— —.—
1....... 13.75 -.-
II....... 11 50
Petrolej tuski v sodih, . . „ 18.25 18.50 v zabojih od 29 kil. 5.90 «.-Olje Italijansko nsjfineji . . 100 K. 59. - 62. -„ srednjetino . „ 50.- 52 — bombaino, amorik. . . . „ 82.— 44.— dalmatinsko ...... „ 3«.- 39,—
Limoni Mosinski..... zaboj 3.50 4 —
Pomaraais „ ..... „ 3.50 4.50
Mandeljni Dalmatinski ... 100 K. 61.- 63,-
. Hari...... „ 67,- «9.-
Malsli........... 80 - 82,-
BoslM Dalmatinski..... „ —- -
„ Puljeiki...... „ 7.25 7.50
IttokvS Puljoiko...... 12.- 12.50
„ Or&ku v vencih . . , 13.- 13.50
taltanlne ........ „ so.- 32.—
Vamjperll.......... 21.-23-
OtveSS.......... B 25.-2«.-
Polsaovks srednjo velikosti . , 87,- — .— h velike ..... „ 84.— —.—
. male ...... „ 38 — —, —
Blanlkl v velikih sodih . .	13.50 -.-
. * 7..........4.50
SoauAl pridelki.
»Šol: Koks.........100 K. 9.75 — .-
Mandoloni....... 8.75 9.—
svetlorudeči....... 9.25 9.40
temnorudeči..... „ —.— — ,—
kanarček....... „ —. - —.—
bohinjski........ 9.75
beli veliki....... 9.- —.-
. mali....... „ 6.75 — .—
loleni, dolgi...... «.75 —.—
„ okrogli..... 0.2"» -.--
mešani, hrvatski .... „ 5.50 5.75
„ štajerski..... rt.50 6.75
Kulo fino Štajersko...... 94,— P«.—
Jeimen it. 10 ......... 9.25 9.50
j, 9......... 9,75 10. -
„ 8......... 11.— 11.25
Zelje kranjsko........ „ 5.50 5 75
Bepa . ....... n <-75 —.-
Krompir, štajerski . > . . . „ 2.10 2.90
Proio, kranjsko....... B 9.—
Leta, kranjska ........ , 13. >0 —.—
opeh ogerski........ „ 53.— 54 —
lfut ogerska........ „ 50.50 60-50
Promet toga ladna jo bil tako noznaten, da je teiko kaj poročati; tembolj, ker so položaj in cone raznih vrsti ostale nespremenjene.
Kdino pri sladkorju nam jt zabuleiiti nov vaion fuktum, kntorl utogno upltvati za nokoliko časa sosobno na kupčijo h Pilbl Lansko loto s<t je odprla naj veča tovarna v Avstriji, in sicer v Nmto-niču, katera j» producirala sloherni dan nekoliko tisoč met. htotnv raliniranega bi'ga. namenjonugit največ za Angleško. Ker so pa bili po novem zistetnu uro-jeni stroji jako nepraktični, marala se jo ovarna zapreti, da so zamenjajo stroji. Te dni ho jo odprla zopet, a pomisliti treba, iln nima še na razpolag ves veliki kvantum sludkurja, določen jej od kartela zn tekočo sezono. Ker ho pa sedanjo cene jako ugodne za producenta, utnguo ta tovarna pritiskati na razvoj kupčije. .Soditi po došlih vzorcih je lil igo zares lepo; run« za cole nagon« pa po gld. 34',, dočim vstrajajo drugo tovarno pri starih zahtevali,
t. j. po ?M W zi I' marke, i-i pi !U50 - 34 75
/a TI murki-. To j" nn>nda uplivalo tudi nt i'onntmt*, kateri ; a,lel za 2"» nvč. vsled sanemarjenja.
Olje. Bombaževo j«kn in'm'n i katerega imuurio tu veliko skladišče. Za v liki* partije veljajo sh-deče cene s cai-ino vred : Croee <li Malta gld. 33.50 — 34. 'I homas ^olil. 34'M)—»•">. Plantors goli. H iS.M) - 3*, Lousville g'd 3H-,i —
Domači pridelki popolnoma zanima jVni.
Kmierno limli nam dovoljeno izraziti vel ko zadoščenje t u k n j A nj ih tr-j'vcev ni izjavi vlaile. da hoče h 1. aprilom t. 1. previti v lastni upnu o tukajšnja javna skladišča. Prepru''iini so, »la -h po veliki akciji v pomoč Trstu potreči povzdigniti trgovino. nali ijajočo ho v jako nlalii'm stanju. Bri'z velik 111 žrtev ne bode to mogoče prav gotovo. Ali vo-lik" in jedino pristani-* e nasu države je vredno žrtev, katere se gotovo i/plačajo v nedolgi dolil. Sad" tr ovce* si 'lan.!s Velike in upamo za stalno, da se izpolnijo, ak > bode akcija v pomoč intenzivna, obširna. Trebalo bode mnogi dela in mnogo premem!) na »o lanjih razmerah.
Trstu, tržaški
13-14	„	„
32-34	„	„
11—17	«	„
40-42	„	,
20-22	„	„
(»2 — 84	n	„
72 -74	„	„
20-24	M	*
»—n	„
V -H	„	* se ni povpraševalo.
Trgovina z leaom.
Cene Krunjske^a in Štajerskega lesu v posled njih 1 l dneh, postavljenega na kolodvor (To so cene, po katerih p 1 a <5 u j e j o
trgovci z lesom). Jelove deske 2H mm 8 14" f. 52—5« za 1200" „ l'JX20 „ 7 14" „ 37-41 , „ skiircto 13X14 „ 7 14" „ 27-2'J „ , „ 14X1'' » 7 H" , 30-32 „ w
„ reim ljni (morali) 70X70mm M 2H 27 „ V. 35X70 „ 80X80 , 40X80 „
» n	90X90 .
4r>X!«> n
S S	100X100 „
100x110 „
Bukove dilc (testoni> 20wi« M 10" „ mlinci (tavnlette) Itrv. 8 10" „ „ „ bistr. 8 10" Po tr.imičih (filori) 3 3, 3 4. 4 4. Trami 4/5. .ri (>, 5 7. H H, 7 H od 5—12 m, 28—32 kr. kub,
„ H/lo in 9/11	0—12 m. 33—35 „ „
Bordonali 10 12 in nnprej for. 13—15 kub. meter.
Stanje trgovine z lesom se ni nič premenilu v poslednjih 1 i dneh. Z „jelovim lemim* ju trgovina ho vedno popolnoma mrtva in to vsled žalostnh razmer v Italiji in na Grškem. Povprašuje se pa poaohno po »bukovini44, ker v tukajšnjih zalogah še vedno primanjkuje tega lesu. Cene nespremenjene, kakor gori razvidno. — Minoli tedon so je tu prodalo več vagonov gorenjski li „jelovih desk", katero se jo plačevalo od " ,, po 43—15 gld. za tisoč palcev; sedmice pa po 54 — 24' , gld. za sto k< madov.
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka. „Economo" prodal je v tem tednu nekaj svojih izdelkov št- 0, 1, 2 in 6 povprečno po gld. 1B, 14*50 14'— in II' — (i istega mlina prodajala se jo i/, druge roko po gld. 1050. Izvzemši to prodaje bil jo trg jako zaspan. Vslod nepričakovanega mraza in zmrzlino v raznih krajih, podražila so se nekoliko žita in tudi moka. toda trg ostttl jo miren. Kjubu temu — uiimoidočemu — podraženju, pa javljajo najnovejša poročila iz Budimpešte, du cene zopet padajo. — Otrobi. Na Ogrskem je več zabtevanja. A tudi tam „Eonrjomow vzdržuje svoj« izdelku kljubu temu, da je ž«-loti prodaje. Pogodilo se je za „Ecjnomove* izdelke gld 4 40 za „Miihlor & Biickerjeve* od gld. 470 do 4'80 in za „Stukijevo" gld. 4'75 z vrečo vred. Največ kupcev pa najde Levantinski izdelek zaradi nizkih cen, po katerih so prodaja. Nekoliko tega izdelka prodalo so je, toliko proti takojšnji oddaji pridelka, kolikor, da so pridelek izroči še-le tekom leta, po gld. !1'60 —4'—. Tre je bil zaključen z nekako voljo za delovanje.
Drobni otrobi. „Economo* je prodal mnogo za izvoženje, a cene niso znane, radi tega drži svoje cene stalne. Bržkone tudi nima več mnogo izdelka na razpolaganje. Tudi levantinskih prodalo se je nekoliko za domačo vporabo in to za dostavo pridelka v teku leta, po povprečno gld. 8 50 z vrečo vred. O zaključenju rasti« so cene in prodajalci zahtevali so gld. 3 60—3'75 za kvintal.
Slanina ili mast. V tem tednu povišalo ho so cene za 1 gld. za kvinttil in cena bode menda ho rastla, ker se mnogo živih prašičev izvaža v Nemčijo. Včeraj bile ho tej-lo oone : Slanina, franco skladišče Trst gld. 52—52-50, za tri cele komade na kviiilil in 1 gld. uiunj za 4 cele komade itn kvintal. Mast v izvornih sodih po gld. 50-5t)"50 in majhni sodi po gld. 00 — 60*50. Za murc — april prodalo ao jo nekoliko, toda po 1 gld. dražjo, kakor no omenjeno cone.
Goved. Od 15. do 21. t. m. prodalo se jo v Trstu klavno živine: 284 volov in 167 krav in sicer 153 volov iz Kranjsko, 63 iz Hrvatske, II iz Dalmacijo, 3 iz Furlanske in 4 domači. Plačevali so ho : kranjski po 43—44, hrvatski po 42—43, dalmatinski po gld. 42 — 43, furlanski po gld. 43 — 44 in domači po gld. 43—44; kure pa: domačo po gld. 42—43 in italijanske po gld. 42-43 kvintal mrtve vage.
Seno ill slama. V tednu prodajalo se je seno I. vrste po gld. 4 70, II, vrste po gld. 3'50, slutim I. viste po gld. 3'50, II. vrste no gld. 3'— kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranj-ako surovo maslo prodajalo se jo v tem tednu v partijah od 20—30 kg, po 88—90 kr. v part. od 30—50 kg. po 84—88 kr., furlansko v pa it, od 20—30 lig. po 1*— du 104 in v pat t. od 30 — 50 kg. po OS nč. do 1 gld. kg. Tolminsko surovo maslo I. vrate po gold,
1 04—1 06 kg.
Jajcu n a debelo po gld. 2*20—St"50 h t o komadov.
Kokoši po 1*—do 130 komad, pišćela po gld. 1 -40—I GO par.
Krompir, n i vdni, na debelo p<> gld. 2 60 -3-30 kvi-itul
Žita. Vedno in ni predaje; trg zaradi teg« srnino miren. — V skladišču je : Pšenice 264 kvintalov, koruze 1662 kvint. in ovsa 80d kv.
Špirit. V inozemstvu vedno Sa jako stalen, v.sled tega bilo je več povpraševanj« za izvažanje. Včerajšnje c^ne bile so za ko* tlene vagone od gld. 12 50 —12 75, sa cele vagone, špirit v sodih, gld. 15'50— 15*75, za posamične sodu od gld. 16—16 25 h kt. 90'.
(„K. M.")
SVOJI K SVOJIM!
C(|Qf |l||f| v "l'1' '>iulia štev. 7. nasproti občin-UUOllllla nkega vrta, toči črno istrsko vino po 28 in 32 nvč., belo pa 36 nvč. Toči tudi pivi v steklenicah. Za obilen obisk s« priporoča slovenskemu občinstvu	ud.mi Joief Boisa>
V novi prodajalnici
Alojsa, Vesel v Trstu, ulica Uarriera vecchia št. 2, je na prodaj najfiuoje blago po ugodni ceni- Sladkor, kava, riž in moka vedno sveža. Olje najfineje, domače i fino To-tonina v velikem izboru kolikor napolitanska tolikor domaČa jako dobra.	3—2 i
Gostilna „Al Teletfrafo",
Piazza Dogana št. 2 toči istrsko vino po 28 nvi. belo po 32 nvč. V družine po 26 nvč. od lednega litra višje, Iiborna kuhinja. Sprejemajo »e naročila na obe d o in večerje po zmernih cenah. Podpisani so nadeja torej, da ga bodo gostje obi-skavali v velikem številu.	Udnnl
2H-5	V. Covactch.
Gostilna Ivana Trevna
29. so priporoča slovenskem« občinstvu v obilen obisk. Točijo so zinirotn Izvrstna istrska iu okoličan-ska vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2 — 52
Inein Po rt nt ur»r v Tr8tu- Mut!" JUSI|J ronili, Vecchia št. 1. prodaja in
popravlja ure po nizki ceni. Priporoča se, »lavnemu občinstvu,	5 - 52
Ivan nahalalf »i« Benvenuto it. I v Trstu
■ VCIII UCUCian, ima zalogo vsakovrstnega jedilnega blaga, katero prodaja na drohno in debelo kolikor v mostu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč so si. občinstva zagotavlja pošteno in vestno postrotbo,	2 — 52
Jak. Klemene
TRST
ym~ Via S. Anton i o St. 1. m
priporoča častitim svojim odjemuikom in tlav-
nem občinstvu novo prispelo bla^o za moške in
ženske obluke, volnene robco in plotcne zavtatnike, sjio inje kitljo plotono iu il Stofa, ogrinjala in thitiole, harhunt beli, sivi in raznobarvan, maje,, spodnjo hlače iz volne in kotonine, nogovice vol-n-ne iu iz kotonine, rokavice, flanel za obleko, srajce belo in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, zidane zuvratnikc za moške, dežnike, zidane robce, čepico, volnene komašo, volno za nogovico, kožuhovino in niufe, kakor tudi vse ostalo predmete za pouk v ročnih dolih v šolah po tiajuižjih cenah. Pri vseli naročbah zagotavlja točno in pošteno postruibo.	57
Fr. Iv. Kvvisda
iu kr. uvstr. in kr. min. dv. založnik, okrožni lekar Kurneuburg, MunnJ.______


Se valii 40 I nt v mnogih lile-vili, kudur krttvr h it ma-' • "J" J'*", kuilur imajo , »tabu prtbaro, v Hvrlio , tbvlJ*«»J'> '»Irka In da
krave iluju v ei mleka.
KWIZDIN
Korneuburiki redilni pralek za iivino
osobito konje, rogato živino In ovce Cena škatlji 70 kr,, polovici ikatljo 35 kr.
GLAVNA ZALoOA: okrožna lekarna XII	Knrnenburg, Dunaj
1'azitl J« nu sgornjo varsiv, nu znamko in zulitevuti izrecno
KWIZDIN
KorneuburSki redilni prašek za živino.
NOVA PATENT aamotvorna
škropilnica za trte in rastline
„Syphonia"
presega vse dosedaj ]io-/.nane škropilnice, ker
Jeluj« samotvorno.
Več tisoč teh skio-jiilniu je v prometu in isto toliko pohvalnih
pisem pričajo da i.ste aadkriljujejo vae druge /i ritem e.
Ph. Mayfarth & C.
tovarne gospod, strojev. Posebna tovarn* za vinske stiskalnice in stroje za izkoriičenje sadja. Dunaj, II./1, Taboirttrasso 76. Katalogi zastonj — Vsprejemnjo se zastopniki.	i—10
„Tržaška posojilnira in hranilnica4'
iregistrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1 I nadstropje.
Daje posojila na menjico, na intabulaeijo in zastavo vrednostih papirj v proti 0" 0 obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po 0 obresti. Uradni dnevi so r Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne, in vsnki ponedeljek, sredo in četrtek od 3. do 5. ure popolu-dne. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. uro popoludne. Olavni deleii veljajo po 200 kron Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter masa vsaki delei 10 gld.	1— 28
Nev M
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIR" iz Antverpena
direktno v
PMadelUjo
konoesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-ceaijonovani zastop 50—1
„Red Star Linie"
tia Dunaju. IV Weyringergasae 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt • Bureau & ooinmercieler Correspon-dent der k. k. Oosterr, Staatsbahnen in Innsbruck.
Zdravnik 13-48
Dr. H. Lukšić - Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
vla Madonna del Mare 2, II.
(V slučaju potrebo tudi po noči).
Škropilnice in žvepljalke
iniinirja Zivioa.
Vsake vrste stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) no par in s petrolijem, pum|>e (sesalke) za rabo pri hi&i in za vsako drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Schivitz &. Comp.
i (Živic in flrnžb.)
v Trstu, ulloa Zonta S.
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) bo prireja v Bichterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstu, P. Orande) občo poznano bolečine ublužujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 7 ' in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene i „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljalnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen Lflwen.
Prag.	1-44
POZOR I
Podpisani priporoča svojo v vis Nliova
61. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim bi gom
(prej Ivan Millć,l ter da v istoj prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce r>8—89	M. Mllič.
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
pri poroča	3 -52
Gnrico qm. Garlo Gortan
vla CaBerma.-l, Trst maspr. plvarnl Pilsen)
pivovarne bratov
Reintnghaus v Steinfeldu — Gradec
pri	156
A. DEJAKO, junior, t TRSTU
Vla detfll ArtUtl št. 8,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p, n. gostilničarjem v Trstu in po okolici stnroznano steinfeldsko eksportno (Kxport), olujsko (Marzen) in uležano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
Gostilna „Air antico moro"
v Ulioft Solltavlo it. 19.
toči izvrstna vipavska črna in, bela vina ii prTa-Skih vinogradov in kratka iz Škrbine. Vipavska po 32—40 kr., kraški teran po 40 kr. liter.
Nadejam se, da ine slavno občinstvo, ravnajoč se po izreku ,Svoji k svojim* počasti r obilem številu.
4—21	Anton Vodopivao.
C. kr. dvorna lakarni
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznaoja si, občinstvu, da je prevzel ifori omenjeno leicarno od dedičev pok. Renedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo t umerjenimi cenami. Članom .Delalskega pudpornoga društva" pa naznanja Ao posebej, da mu je odbor istega dovolil 'prejemati recepte od njih v slučaju, ako njim takSno društvena zdravnika predpiieta. Za dučajne lekarske potrebe se priporoča 101-90	Ivan Mlzcan.
Boritansko posojilno In konsumn* druitvo,
vpisana zadruga z omejenim poroitvoro
V Borštu (pri Trstu)
naznanja slavnemu občinstvu na deželi in v Trstu, kakor tudi sploh povsod, da je odprlo nedavno
■vojo lastno krčmo
blizo železnifikc postaj« v Horstu Tučijo sa izvrstna domača, Istrska črna In bela vina po niskih cenah. Priporoča so za obiln obisk
PredstojniStvo.
Gostilna „Alla Citti dl Vienna" ^
(zraven Tiskarne Dolene) prodaja najboljSa kratka in istarska vina I. kakovosti in graiko pivo. Izborna kuhinja sprejemlje naroČila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družino na dom. iu sicer no izpod 28 litrov, po nastopni ooni: Toran iz Aubera po 42 nA in najboljša isteroka vina po 28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. Brovedani. lOi-87
DROGERIJA
na debelu in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Cono, Piazza delle Lngna 1. Odlikovana tovarna fiopičev.
Velika zaloga oljnatih |barv, lastni iidelek. Lak za kočije z Angleškega, ii Francije, Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv (in tubotti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkate in pode.
Mineralne vode
iz najbnlj znanih vrelcev
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljarfte trt. 104-38
„Kupuj pri kov ču In ne pri kovačetu!"
pravi stari prigovor.
To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti le tak-» volika kupčija, kakoršna je moja, ima zbok gotovega pliičuvanja velikanskih množin blaga, iu drugih preda sti, ceno si ruške, kar jo slednjič v korist kupovalcu samomu.
Krasni vzorci zasebnim odjemalcem gratis in franko. — Bogate zbirke uzoicev, kakor še nikoli, za krojače nofrankovane.
SnoviJ za obleke«
Peruvien n dosking za velečastito du-linvftčiiio, predpisane snovij /.a uniforme c, k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, suknjo za biljard iti igralne miz«*, preproge za vozove, loden, tudi ne prcuioč-1 ji v za lovske suknje, snovij, ki se dujo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd.
Ceno, priniei no, poAteuo, trajno, čisto volneno sukneno blago iu ne dober kup cunje, katero veljajo komaj odškodnino za krojača, priporoča
Iv. Stikarofsky,
BRNO Manoliester).
Najveću zalogu tovarniškega Bukua v vrednosti 7, milijona goldinarjev. — PoAilja se le po
postnem povzetju ! Korespondenciju v nemškem, češkem, ogrskem, poljskom, italijanskem, francoskem in anglež-kem jeziku.	(24)

Lastnik politično društvo „Edinost". — Izdavuti-lj iu odgovorni urednik: Maks Cotič. — Tiska Tiskari a Dolenc v Trstu.